Maribor, sredalj 1 T.^decembral 1919. Političen list. Naročnina znaša: Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 6'50 mesečno. . četrtletno K 19-50. Ce pride naročnik sam v upravniStvo po list: Mesečno K 6"—. — Inserati po dogovoru. List izhaja vsak delavnik opoldne. Posamezna številka stane 40 vin. Uredništvo in uprava: Mariborska tiskarna (Edm. Schmidova ulica št. 4.) Telefon uredništva 6t. 276, uprave štr 24. donavska konfederacija. Ko je . po dolgi in mučni bolezni končno vendar enkrat izdihnila naša stara mačeha avstro-ogrska monarhija in smo mi Slovani od veselja vriskali, tedaj so ob njenem odprtem grobu milo plakali naši tirani, različni nemški in madžarski princi, aristokrati in njih varovanci. Toda to plakanje ni trajalo dolgo. Spoznali so, da se s solzami in vzdihovanjem ne da več poklicati v življenje ono, kar je za vedno položeno v grob. Radi tega so se koj po preteku prvega žalovanja in obupa spravili na delo, da ustvafijo, če že ne mlado Avštro-Ogrsko, pa vsaj nekaj njej podobnega. Tako je iz njihovih globokih premišljevanj prišla na svet ideja —- Donavske konfederacije, Avstro-Ogrske v drugi izdaji. Da je bilo in je še med avstrijskimi Nemci in med Madžari časopisje, ki stoji vedno odprto tem gospodom, je pač znana stvar. In to časopisje je pričelo že kmalu po pogrebu Avstro-Ogrske delovati več ali manj odkrito v tej smeri. Da to delovanje in vse ono tajno snovanje omenjenih gospodov ni bilo popolnoma brez vspeha je danes žal znana stvar. Lisjak najde povsod svoje brate, tako so jih našli tudi iznajditelji »Donavske konfederacije«. Največ umevanja pa so našli vsekakor na Angleškem in v Franciji. Seveda pri. tolikih ljudeh in tako različnih interesih niso edini, kakšna in iz katerih sedaj samostojnih držav naj bi ta konfederacija sestojala. Nekateri so jemali v poštev N. Avstrijo, Madžarsko, Čehosiovaško, Jugoslavijo ter tudi Romunijo. V Avstriji so zagovorniki konfederacije razdeljeni na dva tabora. V enem so oni treznejši, ki si žele te konfederacije radi strahu in spoznanja, da republika Avstrija sama zase nima bodočnosti, v drugem pa vsi oni, ki še vedno sanjajo po hegemoniji nad drugimi osvobojenimi narodi ter o zopetni vpostavitvi habsburške dinastije. Madžare vodi ena edina misel, kako bi si pridobili nazaj ozemlja, ki so jih osvobojeni narodi odtrgali od njihovega glo- busa. Francozi upajo z ožitvorjenjem te ideje preprečiti zvezo N. Avstrije z Nemčijo ter tako napraviti s pomočjo slovanskih in deloma tudi romanskih (Romuni) narodov jak protiutež Nemčiji, katere se boje vkljub temu, da so jo strli skoro v prah. Angleži pa zasledujejo prejkoslej le svoje trgovske interese. Njim se zdi trgovanje z novonastalimi malimi državicami preveč riskantrio, radi tega bi imeli raje kaj večjega, kako večjega poslovanja zmožno firmo. Pri nas v Jugoslaviji, kakor tudi na Čehoslovaškem to gibanje ni našlo odmeva. Pri nas v Jugoslaviji v prvi vrsti iz razloga, ker nam taka konfederacija nikakor ni potrebna, nasprotno, bila bi nam tudi v najidealnejšem slučaju balast. To je pa razgrelo avstrijske in deloma tudi madžarske zagovornike in ker so uvideli, da prijateljskim po* tom pri nas nič ne opravijo so se lotili zahrbtnega dela. Glavni organ teh mož, ki še vedno sanjarijo v novi Av-stro-Ogrski „Grazer Tagespost" si je izmislil novo sredstvo — razbitje Jugo- Radlvoj Rehar: Selitev. (Konec.) Izginila je tudi ta slika in kakor na projekcijskem platnu jf je sledila tretja: V sobi vlada mrak, okna so zastrta, da ne bi prodrli v notranjščino ostri solnčni žarki poletnega popoldneva, da ne bi vznemirili devetletnega sinka Ivana, ki leži bolan, bled in vpadel na belih blazinah. Ob vzglavju mu sedi Brigita odeta v črno, žalno obleko, v obrazu je bleda k^kor voščena sveča, ki gori poleg nje na USi k \marici> krog oči se ji rišejo črni kolobarji, znak 'prečutih in prejokanih noči.. neudo Potrka, vrata se nalahko odpro in v sobo stopi zdravnik. — Gospod doktor, mol bog, wančku je vedno slabje. Pomagajte mu; rešite ga, ker sicer zblaznim! . . . Mrk in resen ie zdravnikov obraz. Trdo, odločno mu zveni glas, ko ji veleva, naj ostavi sobo. Ona gre . . . Na vratih se še enkrat obrne »n prosi: Gospod doktor, pomagajte mu, !«Si*e ga!. . . Zdravnik stopi k postelji, gleda, tiplje otroka tu, tiplje tam, zmajuje z glavo ter mrmra sam zase nekaj česar Josip ne razume. J H Gospod doktor ... Da! Zdravnik se obrne ter stopi k njemu, ki ston ob divanu. Gospod Karba, mu pošepeta čisto tiho, bodite pripravljeni, tu ni pomoči, če preživi * še nocojšnjo noč bo dosti, dneva ne bo dočakal več! Zgodilo se je kakor je rekel . . . Četrta, zadnja slika: Na visokem mrtvaškem odru, obdana od cvetlic in medlo gorečih sveč leži ona — Brigita. Dolga leta žalovanja za sinom edincem so H razgrizla prsa, jih prevrtala, izžmela, dokler ni naposled napočil dan, ko se je vtrgal zadnji košček, ko so se njene, nekdaj tako lepe, tako žive oči, zaprle za vedno. Mirno leži vznak in roke pred seboj in v rokah križ. Po stopnicah prihajajo znanci, tovariši, prijatelji, stopajo v sobo, tthi, zamišljeni, polni sočutja In pomilovanja, se križajo, prijemljejo za pušpanovo vejico, jo pomakajo v blagoslovljeno vodo ter škrope: Daj ji mir in odpuščanje, o Gospod ... Prosi za nas, ki nas še čaka ... Josip Karba sedi. glavo v dlaneh in gleda te slike, ki hite mimo njegove do smrti izmučene duše. To je bilo njegovo življenje odkar se je bil naselil v tem stanovanju, med temi stenami. ki so z njim vred videle in doživele vse to, ki so se nekoč z njim smejale, sladko, razkošno, ki so potem z njim vred jokale, grenko, bridko. Ah, te stene ga poznajo, te stene vedo vse in za to ga ljubijo kakor tudi on njih ljubi. In sedaj, sedaj naj se nakrat izseli, sedaj naj naenkrat pride sem v te nje-1 gove prostore drug, mlad človek ter naj tu vživa svojo razkošno, solnčno srečo, naj se fu veseli. Kaj bi dejale te miru, žalosti in samote navajene stene? Kaj bi dejale? Ali bi se ne čutile onečaščene, oskrunjene? Ne, ne, to se ne sme zgoditi ... , Nekdo je potrkal. Naprej! ... Starček se ie počasi dvignil ter stopil par korakov bližje vrat, ki so se sunkoma odpr!a. Med dvermi se je prikazal oglednik stanovanjskega urada. Gospod Karba. prišel sem pogledat, če ste že izpraznili stanovanje, kakor vidim je pa še, sve tako, kakor je bilo. Kaj pa pravzaprav mislite? Torej je ta vaša odredba resna? VI torej res zahtevate, da se izselim? Lepo vas prosim, mar mislite, da se šalimo ? Danes se morate izseliti in to takoj! Če ne bo do dvanajstih stanovanje prazno, pošljem po policijo, da vam vrže vaše stvari na cesto, potem pa storite kar vam drago. Zbogom, gospod! Oglednik se je obrnil ter odšel, ne da bi bil zaprl vrata za seboj. Starček je obstal nepremično kot kip, za hip je mislil, da se pogrezne v tla. Ne, to je bilo pregrozno. Do dvanajstih mora biti stanovanje prazno sicer ga izprazni policija. Naj ga, naj ga le izprazni, jaz ga ne bom. Ne ne, niti najmanjše stvarice ne premaknem z mesta. Naj izpraznijo sami . . . Stran 2. Mariborski deiafrec. to svrho se je slavije od' znotraj. In čudno v lotil najprej dela istotam, kjer so ga, seveda » čisto drugih interesov započeli Italijani pri Hrvatih. Že nekaj časa sem piše omenjeni list skoro dan za dnem članke v katerih hujska Hrvate na sovraštvo proti Srbom in Slovencem. Izbiti H 1 SHS to je njegov glavni cilj. V ta namen se poslužuje vseh, tudi najneamnejših in najpo lejših sredstev. Pri delu pa ga podpirajo hrvatsk. frankovci, ki so se zatekli v N. Avstrijo ter tam s pomočjo naših starih sovražnikov snujejo naklepe proti naši državi. Čisto druge interese išče v »Donavski kon federaciji« Romunija. Glavno zagovornico j* našla U ideja v romunski kraljici, ki {e kakor .znano, faktično vladarica in silno slavohlepna ženska. Hotela bi razširiti obmoCje svoje atije;* _ . onih, ki imajo V mielih »Jy0navsko konfederacijo«, pa je še nebroj drugih z vsesai mogočnimi kombinacijami. Pred vsem zveza N. Avstrije in Madžarske, dalja zveza Romunije, Madžarske ter Bolgarije proti — Jugoslaviji, Jcar zagovarjajo najbolj Italijani, itd. Paralelno s temi mahinacijami gredo one razcarja Karla in njegovč žlahte, ki deluje z vsemi silami, da bi si priboril kje Pres^0'^-V prvi vrsti ima V programu N. Avstrijo, žarsko in Poljsko. Upanje na madžarski presto-lič je izpodbil § 126 mirovne pogodbe z Madžarsko, ki določa, da se tlidi v slučaju, da sc ljudstvo izreče za monarhijo, Habsburžani ne smejo vzeti v poštev. Če bi se enkrat posrečilo Habsburžanom priboriti si kak prestolič, bi to pomenilo za nje le začetek, iz katerega bi po receptu svojih pradedov začeli posegati dalje. Vsa ta stremljenja, pa naj izhajajo od tu ali od tam, so naperjena proti nam Slovanom, zlasti pa proti Jugoslaviji, radi tega je prva naša dolžnost poskrbeti da ne pridejo do uresničenja. dina- Politični pregled. Diplomatična zyeza med jugoslavijo in Nemčijo. Naša vlada-je naročila naš. dele-aciji, naj stopi v stik z nemškim predsednikom Ebertom v svrho diplomatlčmh odnošajev med Jugoslavijo in Nemčijo. Londonska posvetovanja. Italijanski listi poročajo, da se bo v Londonu razpravljalo predvsem o pristopu Italije k »ngleško-francoski obrambni zvezi, kar je po italijanskem mnenju potrebno ker bo Amerika izključena iz evropske politike. „Corriere della Sera" pravi, da je prvi predpogoj to zv#z£ razjasnitev azijskega iji trškega vprašanja, Francija l*aj bi Sirijo, Anglija pa Palestino in Mezopotamijo. Češka vladna krisa traja Ka- kor znano je pevzroCil če$ko vladno krizo, {c! tržjs že precej dolgo Časa, špdi HafOfJnimi socijalisli In socijalnimi demokrati, radi d&avstee|$ ppft&nja. Sedaj se skušati obe stranki sporazumeti in siper pa podlagi, da se noben neorganiziran delavec nikjer ne ecig sprejeti. Strankarska disciplina pa nai ibi opiiMI? v§e p.4 pt^skem polju, se je y- v^jift ^ manjših sličnih prizorih do-jgrilo skoro po celi Sloveniji, oziroma Jugoslaviji. Komaj je skozi tisočletja tlačeni sjutil inie svoboda, se y svojem Heiamemem veselju v pitani frgnotku obnašal kot .s^g^T je pretrgal verjge Jn se_.zafiu*u svobodnega’ — zavest.svobod? ga je opijanila do nepremišljenih dejanj, ki bi jih v drugih razmerah moraji, ysi obsojati .kot zločin .• največje- posurovelostl Ta ztjravj narod tam na rodovitem dravskem’polju si je poleg veselja nad svobodo dal duška tudi svojemu med celo vojno zatajenemu ogorčenju nad tistimi, o katerih je mislil, da so na njegotf račun med vojno obogateli. Svobodo injtfgo-. slavijq so si predstavljali tako, kakor da ne obstoji zanje' nikakoršna oblast, — vpili so: »Zdaj imamo Freiheltl" In ker je bilo takšno razpq; loženje vsesplošno, zato se danes ne moremo zadosti načuditi, bi rekel, nadnaravni požrtvovalnosti vseh tistih nliših vrlih mož, ki so v tistih dneh splošnega anarhističnega razpoloženja vsak na svojem vršili težke odgovorne svoje dolšnostf -r- to je bilo naše v ljubezni do nove domovine nedosežno zvesto in značajno uradni* štvo in možje, ki so kot »Narodni Sveti" tiste dni vršili eksekutivo krajevnih vlad. To se nam zdi potrebno povedatl-v pojasnilo, v boljše razumevanje te velike »revolucije« v Mali Nedelji. Koliko se jih je te ^revolucije" udeležilo, se ni dalo ugotoviti. Obtoženih je toliko, da se je razprava morala razdeliti. To pot je obtoženih 11 sokrivcev, 19 jih pride še le prihodnjič na ,vrsto. Javni obtožitelj je * njimi milo postopal — sam uvažujoč tedanje.razmere psihologijo mase; obtožuje jih samo' radi -r plenenja. Ko so ljudje zvedeli, da je stare Avstrije konec in so se pričeli vračati razpoloženi vojški domov, so bili uverjeni, da je zdaj pravi čiis pustiti svojim strastem prosti tok. In ker se je med kmečkim ljudstvom za časa vojne .ifrbralo največ srda proti trgovcem, sp se obrnili najprej proti temu stanu. S; Pričelo se je že v prvih dneh novembra pr* Sv. Tomažu. Ljudje so se zbirali ve{je oddelke in si hoteli prilastiti na cenen način česar so najbolj potrebovali. Izprva je šlo še, precej pošteno. Prihajali so v trgovine in zahtevali blagO po cenah, ki so jo sami doloŽili:? Toda že enkrat na krivem potu, je razpaljena ljudska strast drla nevzdržena naprej. Iz nasilnega nakupa so prešli v plenenje, ropanje in brezmiselno vničevatfje. r Energični- nastop onih, ki so v> tem razdivjanem vrvenju ohranil? mirno kri ‘in smisel za javni red, je podivjanim plenilcem zaustavil pot ,z efcim sdmim strelom. 1 (Dalje sledij. Najnovejša poročila. Fuzija vseh demokratičnih strank. Beograd, 16. dec. Zastopniki samostalne, napredne in liberalne stranke iz moravskega okružja so sklenili, da prekinejo z vsemi dosedanjimi strankarskimi tradicijami ter da nastopijo pri prihodnjih volitvah, s skupno listo, kot enotna stranka. Po inicijativi, došli 'i* naroda, se tako Demokratska zajednica spremeni v Demokratsko Stranko. ReSitev vprašanja uradniških plaž. ;! Bieo£rad, 16. decembra. Vprašanje urad-niških dnevnic še ni rešeno. Sedaj proučuje komisija, ki ji je to vprašanje poverjeno, koliko bi stalo državo, to novo povišanje. Končna odločitev bo ysled tega odvisna od financijelne zmožnosti naše države. Na seji ministrskega sveta se je razpravljalo o povišanju doklad državnih uradnikov. Določilo se je, da se po» višajo vse doklade, razen aktivitetnih in stana-rinskiH doklad po že znani lestvici od 40—120%. , ' „* / * * General Caviglia reSki guvernef. Ri'm, 15. decembra. Semkaj je došel general Caviglia 5 tremi spremljevalci ter kon* feriral z državnim podtajnikom za zunanje stvari. Tfdi ae, da bo general Caviglia imenovan za generalnega guvernerja na Reki, dočim se D’Annunzio v sporazumu z laško vlado umakne z Reke, t ( . * Denjikin zasedel Mohilev. L y o n , 16. decembra, (brezž!) Kakor poročajo iz * Besarahije, so čebfe generala-' Denjikina za,sedle mesto Mohilev ob Dnjestru. Več planov ukrajinske vlarfe je radi tega pobegnilo v Hotin, med ,njimi tudi ukrajinsjci ministrski predsednik Petruszevicz. 'V Hotiriu se nahaja tudi riadvojvodaf Vifjem HabsbUrški, -ki je člaa generalnega štaba generala Petljure.' * ' ' *f' ,’v • Italijansko-francoski zavarovalninski do- \. t " ' ' ■ govor. < Rim, 16. decembra. Uradni list prinaša kraljev dekret, ki potrjuje francosko-italijanski dogovor glede delavske zavarovalnine. Izdajali Tiskovna, zadruga. ■Odgovorni urednik: Fr. Voglar. Ttska.. Marfboireka tiskarna -v. Mariboru. Stran 4. Mariborski delavec. Maribor, 17. decembra 1919. Invalidi* doba lop zaslužek. Zglasa naj sa v apravnlltvu ..Mariborskega delavca”. drugo” Specialiteta! Šofer Mala oznaila. nadstropje. se sprejme pri okrajnem glavarstvu v Ma-riborn. Predstavi se naj v sobi St. 16, I. 3—3 Samostojen neoženjen mož, £S- sitega ati slovenskega jezika v govoru in nisavi, dobi slu2bo s popolno prehrano na posestvu Temovec-Krapinske toplice, kamor naj se vpošljejo ponudbe 2 zahtevo plače in prepisi spričeval. 3—2 Neoženjenega moža Temovec-Krapinske toplice. Hi za molzenje krav potrebuje posestvo toplice. Hrana v hiši. 3—2 Temna lončena peč, KS Svan5en»e . _____________________ ,______1__________ uova, proda. Vpraša se Reiterjeva ulica št. 5 pri hišniku. Za božič priporočam po najnižjih cenah: Južno sadje: z telovnikom in ________________________ več novih otroč- jih oblek ali posameznih delov oblek se proda. Evgenova cesta št. 8, II. nadst., levo. 3 l Nova salonska suknja jih oblek ali posameznih de genova cesta št. 8, II. nadst Zenitna ponudba. Železničar, 34 let star, se želi seznaniti z gospodično ali vdovo. Pohištvo potrebno. Pisma_naj se pošljejo na upravo tega lista pod »126«. 2—1 Velika plemenska svinja *-nek"ipra- daj v Studencih, Karlova cesta št. 24. šlčev na pro-2—1 Kraljevsko slovensko gledališče v Ljub-jani potrebuje I. tenoriste 1 za zbor. Izurjeni pevci se naj oglasijo. Ker ' dbbiv&jo lepo gažo, imajo sigurno eksistenco. Razventega jim je dana prilika, da obiskujejo : konservatorij ter si izpopolnijo svoje znanje. 2 strugarja za izdelovanje različnih držajev za svedre itd., ipretni delavci, se za takoj iščejo. Ponudbe z označbo družinskih razmer je poslati na Prva jugoslovansko tovarno kopit in drugih lesnih izdelkov Loka pri Zusmu. Cigaretne stročnice cigaretni papir, mariborske in druge razgled* nice, pisemski papir, barvni traki vsake Si-rokosti, ogljeni papir za pisalne stroje po najnižji ceni pri tvrdki Stadler & Schmid, Maribor Vetrinjska ulica št, 30 3—1 II »IDEAL Pran ]oslpa Mp* Pi U nr Vetrinjska cesta št. 9. IVI d TI D Q r < ulica št. 16 SvetldlMtalnica Pralnica Čistilnica za ženske in moške obleke* Vodstvo odlikovano na razstavi v Parizu Rozine la, sveže, letošnje Fige v vencih la, sočne Fige sultan in v sodčkih Vložene la bosanske slive Lepi sočni rožiči Orehi v luščinah in izluščeni Mandelji v luščinah Istrijanski lešniki Pomaranče m mandarine Granatna jabolka Sveže indijske kaktusove fige Fin cvetlični med Kanditi in Pecivo za boiično drevo Vsake vrste Čokolade »Domus« Mlečna čokolada »Kohler« Amerikanske sadne konzerve in kompoti Čaj, kava, kakao Ital. vermut in maršala Konjak in rum za čaj traplstovski, polnomasten, lepi hlebi od 1—3 kg, imperial sir in neprehud liptavski sir vsaka količina sardelna pasta v tubah lepe velike visike sardele (v solni omaki) Italijanski paradiSnitni sok Mix Pickles (vložena melanina zelenjava). 2—1 Najniije cene! solidna postrežba l Vinko Hmelak, Maribor Stolni trg št. 6. Restavracija in hotel pri »Zamorcu" (hotel „Mohr“), Maribor Vinko Hmejak, Maribor Stolni trg št. 6 Izborna pristna vina. — Lepe tujske sobe. — Najboljša jedila. — Klubova soba. — Prostoren vrt. —