PROBANKA
POSLOVNA ENOTA KRANJ Komšk.i 1, tel. 04/280 16 00
6BD
Gorenjska borzno posredniška druiba d.d.
Vaš posrednik pri prodaji in nakupu vrednostnih papirjev
Koroška 33, urno KrunJ
U L: 04 I 2H0 10 40, 2.SO 10 17, 280 10 iO faks: 04 I 2H0 10 12 WWW*ffbdM, iaJoKi i>h(l.\i
finančna družba, d.o o
menjalnice - exchange
Gorenjska Banka
http://www.gbkr.si
Leto LIV - ISSN 0352 - 6666 - št. 97 - CENA 150 SIT (13 HRK)
Kranj, torek, 11. decembra 2001
Sporazum
Vlada je pretekli teden potrdila dva sporazuma: Sporazum med vlado Republike Slovenije in vlado Republike Avstrije o sodelovanju v kulturi, izobraževanju in znanosti in Sporazum med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem o reševanju nekaterih pravnih vprašanj. O prvem v naši javnosti skoraj ni govora, v Avstriji pa, tudi zaradi bližajočih se volitev, žene najhujši vik in krik le koroški deželni glavar dr. Joerg Haider, ki je za tak sporazum, vendar s takšnim (po njegovem) Avstrijci preveč zgubljajo.
Drugače je s Sporazumom med Slovenijo in Svetim sedežem ali kratko "Vatikanskim sporazumom". Sporazum postaja politično bojišče, na katerem skuša in bo skušal vsakdo čim glasneje in učinkoviteje promovirati svoja politična stališča in postati še bolj všečen svojim volivcem. Tajnost, v kateri so potekala zadnja usklajevanja, je marsikoga presenetila. V javnosti se oglašajo kritiki, ki se v vsebino sedaj še uradno tajnega sporazuma ne vtikajo, moti pa jih pretirana tajnost, ki je za vatikansko diplomacijo značilna, pri njih pa sproža dvome, če le ni bilo kaj sklenjenega pod mizo, v našo škodo. Utemeljenih razlogov za tako tajnost morda res ni. Dogovarjanje na javnejši sceni bi omililo težave in polemike, ki so se že začele. O usodi vatikanskega sporazuma lahko odloča tudi referendum. Večina političnih strank je odkrila karte. Združena lista in Slovenska nacionalna stranka sta po pričakovanju proti, SLS + SKD in Koalicija Slovenija pa so pričakovano za. Liberalna demokracija je najbolj molčeča. Znotraj nje so namreč v pogledih na vero in odnose z Vatikanom različni. Kritiki sporazuma očitajo liberalcem predvsem preveliko popustljivost do Vatikana in pretirano dobrikanje vernikom.
Kakorkoli obračamo problem, bi se sporazum enkrat zanesljivo zgodil. Sporazumi z verskimi skupnostmi, doma ali na tujem, so običajni. Prvi sporazum samostojne Slovenije s Svetim sedežem morda zaradi tega vzbuja nezaupanje in dvome. • Jože Košnjek
Nagrajen Miklavc za Alpinine tekaške čevlje
Ljubljana - Šesto nagrado Dela za oblikovanje dida 2001 je prejel oblikovalec Jure Miklavc, ki je oblikoval čevlje za smučarski tek Alpina CL Racing.
Za letošnjo dido je bilo prijavljenih enaintrideset izdelkov oziroma kolekcij. Nagrado 'črno kocko', v kateri so združeni materiali, ki jih oblikovalci uporabljajo pri svojem delu, so podelili minuli četrtek zvečer na slovesnosti v Narodni galeriji. Nagrajeni Jure Miklavc z žirovsko Alpino sodeluje od leta 1998 in v Alpini so prijetno presenečeni in z navdušenjem sprejeli odločitev žirije, ki ji je predsedoval prof. dr. Stanislav Bernik.
Delova nagrada za oblikovanje dida ima letos precej večji odmev, kot gaje imela doslej. Že pred podelitvijo je napetost povečevalo oglaševanje izdelkov, ki so kandidirali za nagrado, kar je bila vsekakor odlična promocija za dido in za slovensko oblikovanje nasploh. Nagrado so podelili v odličnem okolju Narodne galerije,
kjer ste si lahko do nedelje ogledali izdelke, ki so se potegovali za nagrado, v soboto je bila odprta celo do polnoči. Tudi razstavljavcem je veliko pomenila, begunjski Elan je pred Narodno galerijo pripeljal kar barko in jadrnica sredi Ljubljane je res vzbudila veliko pozornosti.
Alpinina nagrada izjemno veliko pomeni, saj je prišla v pravem trenutku, saj bodo kmalu začeli pospešeno tržiti nove smučarske čevlje. Z oblikovalcem Juretom Miklavcem sodelujejo že od leta 1998, ko so se odločili za sistemski in poglobljen pristop pri načrtovanju izdelkov, vanj so seveda kot zelo pomemben element vključiti tudi oblikovanje.
I
»P?
regi|a
owocidoji5WJ smučke karte s popustom pri;
ni------Tr*rr-   _      . Skipass Travel Kranjska Gora, v poslovalnicah v
(vspremstvus^^^ 1 v Hote|u Kotnik, tel.: 04- 582 10 00 In na avtocest
U«-..^'.'in do2L J2.01 Karavanškim predorom v stavbi Ln. t tel.: 04 ■ smučalo do        N,4tn......• www.skipasstravel.si
smučarsko karto dobite 50% popusta v toplicah
EKOLOŠKO
KURILNO OLJE
ECO OIL 04 531 77 00
VEČ KOT KONKURENČNI DO 31.12. 2001
E LESCE, ROŽNA DOLINA 10. NAROČILA OD 7. DO 18. URE.
Najboljši biatlonci sveta bodo od danes do četrtka nastopali pri nas
Iz zasneženega Hochfilzna na zeleno Pokljuko
Kljub temu da je na Rudnem polju v zadnjem mesecu padlo snega le za vzorec, so se prireditelji druge letošnje
tekme svetovnega pokala uspeli pripraviti proge.
Bled - Minuli konec tedna se je v avstrijskem Hochfilznu začela letošnja sezona svetovnega pokala tudi za najboljše bia-tlonke in biatlonce. Začela se je v pravem snežnem viharju, končala pa v prelepi sončni zimi na zasneženih planjavah. Začela se je tudi z uspehom naših biatlonccv, ki so si pritekli prve točke svetovnega pokala, še največ Škofjeločan Tomas Globočnik, ki je bil na posamični tekmi odličen sedmi, na zasledovalni pa nato v nedeljo dvanajsti. Slabše je šlo našim dekletom in obema štafetama, ki med najboljše niso posegli.
Sicer pa sta na prvi preizkušnji v Avstriji blestela odlična Svedinja Magdalena Forsberg in Norvežan Ole Einar Bjorn-dalen, ki sta bila najboljša v
obeh posamičnih obračunih, med štafetami pa so največ znanja in sreče imeli tekmovalci in tekmovalke Nemčije.
Kakšno je razmerje moči v letošnji sezoni, bo še bolj jasno po pokljuških tekmah, ki se začenjajo jutri, v sredo, z nastopom žensk. V četrtek bodo nastopili moški, v petek ženske štafete, v soboto moške štafete, v nedeljo pa se bodo moški in ženske pomerili še na zasledovalnih tekmah.
Naši organizatorji, pa tudi tekmovalci in tekmovalke, pričakujejo velik obisk gledelcev, ki so tudi ob lanskem svetovnem prvenstvu na Pokljuki pomagali biatloncem premagovati ene najtežjih prog na svetu. • Vilma Stanovnik, foto Tina Doki
Ji
Digital Logic, d.o.a
. GregoriSčeva B, KRANJ
Oim SERVIS RAČUNALNIKI POSLOVNI PROGRAMI
Tel.:23 65 666 wvvw.digrtal-logicJM
Tomas Globočnik je uspešno začel letošnjo olimpijsko sezono.
Ml 8
OI
9770352666018
Sporočilo javnosti
Udeleženci simpozija Slovenci v XX. stoletju, ki ga je 4. in 5. decembra priredila Slovenska matica, ugotavljamo, da je naš narod v tem obdobju, kljub totalitarizmom in z njimi povezanimi tragedijami in družbenimi regresijami, doživel kulturni, gospodarski in politični vzpon.
Ob tej ugotovitvi želimo javnost seznaniti z naslednjo mislijo: v trenutku, ko se naša država pripravlja na vključitev v Evropsko zvezo in s tem tudi na odpoved delu svoje suverenosti, se premalo zavedamo, da bomo v skupni evropski hiši nekaj pomenili samo, če bomo vanjo vstopili kot subjekt. Edino z razvijanjem svoje specifične identitete se lahko ohranimo kot nacija in hkrati prispevamo k vsestranskemu evropskemu razvoju.
V tem kontekstu želimo opozoriti na dejstvo, da smo se v preteklosti obdržali in uveljavili predvsem zato, ker smo znali izoblikovati svojo varianto kulture in svojo gospodarsko moč, kar so vsestranko pokazale ugotovitve našega simpozija.
Izhajajoč iz občutka, da naša politična oblast nima potrebnega občutka za to zgodovinsko dejstvo, se nam zdi potrebno izraziti svojo zaskrbljenost nad neracionalnim razprodajanjem slovenskega premoženja (v zadnjem času zlasti nekaterih bank). Posebej želimo opozoriti na problematiko obmejnih področij, kjer smo priča pojavom, ki spodkopavajo našo trdno navzočnost na tem prostoru in ustvarjajo pogoje za uveljavljanje iredentističnih teženj.
Prepričani smo, da so dobri sosedje samo tisti, ki z dejanji izpričujejo svoje prijateljstvo, še posebej v odnosu do naših manjšin v Italiji in Avstriji. Poudarjamo privrženost vrednotam vsakršnega mednarodnega sodelovanja na temeljih enakopravnosti in medsebojnega spoštovanja.
Udeleženci simpozija Slovenci v XX. stoletju
Različno o sporazumu
Ljubljana - Spora/um med Slovenijo in Svetim sedežem, čeprav besedilo še ni javno, povzroča različne odzive. SLS + SKD Slovenska ljudska stranka je v izjavo za javnost zapisala, da pozdravlja odločitev vlade. Stranka se je ves čas intenzivno zavzemala, da je potrebno čimprej urediti odnose s Svetim sedežem. Sedanji sporazum je dobro izhodišče za urejanje odprtih vprašanj med Republiko Slovenijo in Rimskokatoliško cerkvijo. "Prepričani smo, da bo naša država s podpisom sporazuma in njegovo ratifikacijo v državnem zboru stporila pomemben korak k utrjevanju zunanjepolitične podoebc Slovenije in njene vloge v procesu krepitve sodelovanja med narodi in državami," so zapisali v izjavo in poudarili dstalno naklonjenost Svetega sedeža Sloveniji in njeni osamosvojitvi.
V Slovenski nacionalni stranki so zgroženi nad potezo vlade, ki je potrdila sporazum med Svetim sedežem in Slovenijo. "Tako imenovani Vatikanski sporazum predstavlja izdajo slovenskih interesov in priklo-nitev zahtevam Rimskokatoliške Cerkve, vse pod oznako najstrožje tajnosti," je zapisano v strankini Izjavi za javnost. SNS bo nasprotovala sporazumu, ki umešča, kot pravijo, "rimskokatoliško cerkev za državno religijo. Kljub željam Liberalne demokracije in njenega predsednika po katolizaciji Slovenije bomo temu najostreje nasprotovali. "SNS in njena poslanska skupina menita, da kanonsko pravo nima nobene zveze s slovenskim pravom. Cerkvi bo omogočeno delovanje številnih majhnih cerkvenih podjetij, ki niso dolžna plačevati davkov, kar omogoča 13. člen sporazuma. Sporazum omogoča Cerkvi ustanavljanje lastnih medijev, ki bodo pod kontrolo Cerkve, plačevala pa jih bo država. Ker število šol ni omejeno, bo Cerkev v nekaj letih prevzela ves izobraževalni sistem, saj bo imela od države zagotovljena sredstva, LDS pa bo laične šole zapirala po obisku nedeljske maše. SNS meni, da se bodo nekatera vprašanja reševala brez sodelovanja parlamenta. • J.K.
Nižje zamudne obresti
Vlada je pretekli teden potrdila spremembo zakonov s področja obrestnih mer, vendar temeljna obrestna mera ostaja še naprej. Celoten sistem obrestnih mer bo odslej bolj pregleden in razumljiv.
SDS
Pripravili smo ciklus predavanj in pogovorov MUMP    o vedno aktualni temi - NAŠE ZDRAVJE.
VABILO
Na prvo srečanje, ki bo pojutrišnjem, v četrtek, 13. 12. 2001, ob 19.00 uri v tv dvorani hotela Astoria na Bledu. Z nami bo dr. spec. med. Avgust Mencinger s predavanjem
Z GIBANJEM DO ZDRAVJA
V diskusiji pa bo tekla beseda tudi o drugih aktualnih vprašanjih zdravstva, od strokovnih zmot in napak, do problematike porodnišnice.
Prepričani smo, da bo srečanje prijetno in koristno, zato želimo, da pridete, in da povabite tudi vaše sosede in znance.
OBČINSKI ODBOR, SDS - BLED
Ljubljana - Napoved, da bo vlada že tokrat ukinila temeljno obrestno mero, ki deluje kot instrument za ugotavljanje stopnje inflacije oziroma element, s katerim se ohranja realna vrednost terjatev in obveznosti, se ni uresničila. Temeljna obrestna mera velja še naprej, vlada pa je sprejela nekatere druge novosti, ki jih je pripravilo ministrstvo za finance. Zamudne obresti se bodo, če bodo tako menili tudi poslanci državnega zbora, znižale za pet odstotnih točk, tako da bodo zdrsnile na okrog 22-odstotno letno raven. Slovenija upošteva pri določanju sistema izračunavanja zamudnih obresti priporočila Evropske unije. Od 1. julija prihodnje leto bodo banke lahko za posojila in vloge z ročnostjo do enega leta uporabljale tudi nominalne obrestne mere. Sedaj uporabljajo banke nominalne obrestne mere le za depozite do enega meseca. Po predlaganem spremenjenem zakonu se bo paleta obrestnih mer razširila z obrestno mero za dva dni, za en teden, za dva tedna, za en mesece, za tri mesece, za šest mesecev in devet mesecev. Na ministrstvu za finance pravijo, da bo postal s sprejetjem dopolnjenih zakonov sistem obrestnih mer bolj pregleden in razumljiv, saj bodo obrestne mere izražene nominalno in ne bodo več sestavljenka temeljne in realne obrestne mere.
Pravosodni protokol z Romunijo
Ljubljana - Minister za pravosodje Republike Slovenije Ivan Bizjak in ministrica za pravosodje Romunije Mihaela Rodica Stano-iu, ki je obiskala Slovenijo, sta podpisala protokol o sodelovanju med ministrstvoma. Protokol je podlaga za tesnejše sodelovanje pravosodnih ministrstev obeh držav pri skupnih projektih s področja priprave zakonodaje vključno s harmonizacijo pravnega reda s pravnim redom Evropske unije, izobraževanja in usposabljanja sodnikov ter uslužbencev ministrstva, izmenjavo izkušenj na področju mednarodnega pravosodnega sodelovanja in za posvete o posameznih vprašanjih s področja pravosodja. Pravosodno ministrico in delegacijo so sprejeli tudi predsednik Vrhovnega sodišča mag. Mitja Deisinger, generalna državna tožilka Zdenka Cerar in predsednica Ustavnega sodišča dr. Dragica Wedam - Lukič. • J.K.
iimMoMMGLAS Naročniška akcija 2003
Vsako naročnico oziroma vsakega naročnika Gorenjskega glasa, ki kadarkoli letos PRIDOBI NOVEGA naročnika, TAKOJ nagradimo. Zadoščalo bo, da izrežete ta obrazec in na njem obkrožite Vašo izbrano nagrado, ki Vam pripada za izpolnjeno naročilnico s podatki o novem naročniku. Izberite si. ali eno trimesečno naročnino v enem od trimesečij leta 2002; ali celodnevni GLASOV IZLET z ekskluzivnim programom in medijskim pokroviteljstvom Gorenjskega glasa, po Vaši izbiri, za eno osebo, kadarkoli do vključno 31. januarja 2003. leta; ali: dva reklamna artikla Gorenjskega glasa + eno luksuzno knjigo iz naše založbe.
Novega naročnika sem pridobil(-a): Moj naslov:
Kot mojo nagrado uveljavljam /prosimo, obkrožite po Vaši izbiri eno od ponujenih treh možnosti/: ali: A/ GLASOV IZLET po izbiri do 31. januuarja 2003, za katerega mi pošljite darilno pismo in za izbrani celodnevni izlet organizatorju ne plačam nobenih prispevkov k stroškom
ali: B/ naročnino za_trimesečje 2002 in dobim svoj časopis tri
mesece brezplačno ali: C/ dva reklamna artikla Gorenjskega glasa
Izjava za novo naročnico oz. novega naročnika:
Kaj pa za novo naročnico oz. za novega naročnika? V "Naročniško akcijo 2003" sodi: vsakemu novemu naročniku bo poštar prinašal vsak torek in petek Gorenjski glas z vsemi rednimi prilogami BREZPLAČNO tri mesece po prejemu tega naročila. In zgolj v NAROČNIŠKIH IZVODIH Gorenjskega glasa je priloga GREGOR REDNO vsak zadnji torek v mesecu.
Vsem novim naročnicam in novim naročnikom, ki
se boste SAMI naročili v "Akciji 2003", pa bomo prav tako namenili nagradni GLASOV izlet po izbiri, kadarkoli do 31. januarja 2003.
naročam (mm.
Ime in priimek:_
(GLAS za najmanj eno leto
Naslov:
Podpis:
Če naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas.
S sodelovanjem v akciji dosedanji naročnik podaljšujem naročnino vsaj do 31 .decembra 2002; novi naročnik pa s podpisom na naročilnici potrjuje, da na Gorenjski glas doslej ni bil naročen oz. je prekinil naročniško razmerje za dlje kot 36 mesecev. V primeru, da se ugotovi neresničnost podatkov na tej naročilnici, pogoji iz "Akcije 2003" ne veljajo. Izpolnjeno naročilnico in Vaš izbor nagrade nam pošljite na GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4001 Kranj. Takoj po prejemu izpolnjene naročilnice bo Pošta novemu naročniku dostavljala njegov naslovljeni izvod časopisa. Če Vam zmanjkuje časa za izpolnjevanje te naročilnice: pokličite naročniško službo Gorenjskega glasa, telefon 04/ 201-42-00 in naročite edini gorenjski časopis, ki je vsak zadnji torek v mesecu še obsežnejši s prilogo GREGOR.
D» So fcStft* Tako t***\
2fH»j NtopAM MlNSKo..
Slovenija sprejema predlog Bruslja
Vlada je na seji pretekli teden potrdila besedilo sporazuma med Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih. Besedilo je še tajnost in naj bi ga ta teden parafirali. Sporazum je že potrdil odbor državnega zbora za mednarodne odnose.
Do sporazuma ima največ zadržkov Združena lista socialnih demokratov. Vlada je sprejela zahtevo Evropske unije o prehodno
omejitvi prostega pretoka delovne sile, pri čemer se je najpogosteje omenjal moratorij do sedmih let.
Slovenija je omejitvi nasprotovala, vendar je ostajala vedno bolj osamljena, zato je sprejela pogoje in sedaj upa, da bodo še letos pod belgijskim predsedstvom končana pogajanja o pretoku delovne sile. Slovenija je s spremenjenim stališčem že seznanila Bruselj.
Spremenjeno pogajalsko izhodišče so omejitve na osnovi vzajemnosti.
Blažja obdavčitev plač
Vlada je pretekli teden sprejela spremenjen zakon o davku na izplačane plače. Če ga bo potrdil še državni zbor, bodo plače do višine 130.000 bruto neobdavčene, obenem pa je predlagana nižja obdavčitev plač nad mejo 130.000 tolarjev. Sedanji zakon jemlje iz obdavčitve 29 odstotkov delavcev, dopolnjena lestvica pa bo "oprostila" davek na plače skoraj 40 odstotkom delavcev.
• Jože Košu,jek
Varuh ni zadovoljen
Včeraj je bil mednarodni Dan človekovih pravic. Slovenski varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek je pozval k strpnosti do drugačnih.
Ljubljana - Na vprašanje o konkretnem stanju človekovih pravic je odgovoril, da ne more reči, niti daje dobro niti daje slabo. Po njegovem so glavni problem dolgotrajni sodni postopki. To pa ne pomeni le čakanja na razsodbo, ampak so dolgotrajni sodni postopki zelo pogosto vzrok za nastanek številnih socialnih problemov. Tu pa se kaže tudi slovenski značaj, da se preprosto ne znamo dogovarjati. Slovenci zelo težko privolimo v kompromise. Prav takšen kulturni vzorec, povezan z dolgotrajnimi sodnimi postopki, povzroča velike travme. Država je sicer sprejela program za zmanjšanje sodnih zaostankov (Herkules), vendar vanj osebno ne verjamem. Sodni postopki so dolgotrajni
Cerkljanski odbor za Čebulja
Cerkve - Občinski odbor Socialdemokratske stranke Cerklje je v dopisu, ki ga je poslal vodstvu stranke v Ljubljani in v vednost vsem odborom SDS v regiji in ga je razen podpredsednika občinskega odbora Borisa Kožarja podpisalo še 33 članov stranke iz občine Cerklje, nasprotuje sklepu o razrešitvi Franca Čebulja s funkcije predsednika občinskega odbora. Ne dopuščamo omenjene razrešitve s strani IO SDS, saj je predsednika izvolil občinski odbor SDS Cerklje in ne IO SDS. Menimo, da so za odločanje o prenehanju funkcije predsednika občinskih odborov SDS pristojni lahko le občinski odbori, ki so bili pristojni tudi za izvolitev. Cerkljanski odbor javno vabi v 30 dneh od prejema dopisa predsednika stranke Janeza Janšo na obisk odbora zaradi razjasnitve problematike, statut stranke, zlasti 12. člen, ki opredeljuje samodejno prenehanje mandata članom Sveta stranke in s tem posledično predsednika občinskega odbora SDS, ki se dvakrat ne udeležijo seje SDS, pa naj se spremeni. • J.K.
predvsem zaradi tega, ker se veliko sodb iz druge stopnje vrne na prvo. To pomeni, da so sodbe nekvalitetne. Država s tem programom plačuje druge sodnike, da popravljajo napake prvih. To državljani težko razumemo, je med drugim dejal slovenski varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek. Kljub kritičnosti, tudi do državne uprave, se po njegovem mnenju stanje na več področjih izboljšuje. O problemih se je sploh začelo govoriti. Policiste seznanjajo s
človekovimi pravicami. Tudi ministrstvo za obrambo je prisluhnilo varuhovim opozorilom. Matjaž Hanžek opozarja na težave ljudi, ki jih imamo na drugih področjih. Težave so pri zdravnikih, ki zavračajo odgovore na naša vprašanja, ker naj bi se vtikali v stroko. Sodelovanje z mediji je zanj zelo pomembno. Največja moč varuha je povezava z mediji. Ministri želijo, da se poročila o njihovih srečanjih z menoj objavijo, je povedal varuh. • J.K.
Opozicija kritizira vlado
Ljubljana - Poslanski skupini Socialdemokratske stranke in Nove Slovenije sta s posebnim pismom opozorili vlado in njenega predsednika dr. Janeza Drnovška, da je način urejanja privatizacije državne lastnine v gospodarskem in javnem sektorju, kot je zapisan v Zakonu o izvrševanju proračuna za prihodnji dve leti, nesprejemljiv za pravno in demokratično državo.
To področje naj vlada uredi s posebnim zakonom ali dopolnitvijo zakona o javnih financah. Nepripravljenost zagotoviti pravno podlago je skrb vzbujajoča, saj so bili dani prvi predlogi že
leta 1994. Stranki sta še posebej zaskrbljeni, da se skuša v zakonu o izvrševanju proračuna urejati pravna podlaga ne samo za privatizacijo stvarnega in finančnega premoženja v gospodarskem sektorju, temveč tudi v javnem sektorju, to je v vseh gospodarskih javnih službah v lasti države in občin, kjer ta ni urejena v posebnih zakonih (telekomunikacije, energetika).
Na nepreglednost pravnih podlag za privatizacijo državnega premoženja opozarjajo tudi tuji potencialni investitorji, ki nas uvrščajo med zaprte in tujim vlaganjem neprijazne države. • J.K.
Odbori zasedajo
Ljubljana - Ta teden bodo seje nekaterih delovnih teles državnega zbora, komisija za peticije bo med drugim obravnavala problematiko stikov med otroki in starši po razvezi zakonske zveze. Obravnavali bodo tudi postopke pridobivanja državljanstva ter peticijo občanov Lukovice glede izgradnje avtoceste Blagovica - Šentjakob. Za danes je sklicana pretekli teden prestavljena seja ustavne komisije državnega zbora. Odbor državnega zbora za infrastrukturo in okolje, ki je sklican za jutri, ima kar dolg dnevni red. Na njem je tudi obravnava dopolnjenega zakona o javnih cestah in obravnava zakona o graditvi infrastrukturnih in drugih objektov na mejnih prehodih. V četrtek je sklicana seja odbora državnega zbora za kulturo, šolstvo, mladino, znanost in šport. Člani odbora bodo razpravljali o uresničevanju programa vlade na področju kulture, šolstva, znanosti in športa, razen tega pa nekatere pritožbe na Zakon o medijih, ki sta jih vložili Agencija Morel in Javni zavod RTV. Jutri naj bi se sestala komisija državnega zbora za nadzor proračuna in drugih javnih financ. Predvidena je obravnava poročila računskega sodišča o reviziji izvajanja palog de-lovnih in socialnih sodišč v Sloveniji. • J.K. ^
t>4
•••••••
AKTUALNO / info@g-glas.si
Protokolarni servis bo odslej javni gospodarski zavod
Servis za protokolarne storitve bo nadomestil javni gospodarski zavod Protokolarne storitve Republike Slovenije, ki bo imel sedež na Brdu oz. v Predosljah. Dosedanji direktor servisa Iztok Purič bo nadaljeval z delom kot direktor zavoda do konca štiriletnega mandata.
Predosljc - Vlada je pred kratkim izdala odlok o ustanovitvi javnega gospodarskega zavoda s skrajšanim imenom JGZ Brdo Protokolarne storitve RS, ki bo prevzel upravljanje vseh objektov servisa za protokolarne storitve ter njihove opreme.
Ustanovitelj zavoda je država, ustanoviteljske pravice bo uresničevala vlada, sedež bo na Brdu oz. natančneje v Predosljah na številki 39, registriral pa bo lahko kar 79 različnih dejavnosti. Med takšne dejavnosti sodijo tudi pridelovanje žit in drugih poljščin, vrtnin, okrasnih rastlin, semen in sadik, reja goved, ovc, koz, konj, oslov, mul, mezgov in drugih*ži-vali, mešano kmetijstvo, urejanje in vzdrževanje parkov, vrtov in zelenih športnih površin, storitve za rastlinsko pridelavo in živinorejo, lov in gojitev divjadi ter lovske storitve, gozdarstvo, ribištvo, ribogojstvo in ribiške storitve ter veterinarstvo. Obsežna je tudi ^-njegova živilska dejavnost, to je izdelovanje prepečenca, piškotov, trajnega peciva in slaščic, kakava, čokolade in sladkornih izdelkov ter drugih živil. In s čim se bo še ukvarjal zavod? Odlok kot dejavnosti zavoda omenja tudi izdelavo lesene embalaže in drugih izdelkov iz lesa, trgovino na debelo s cvetjem in rastlinami, z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami, tobačnimi izdelki, oblačili in obutvijo, parfumi, kozmetiko in z drugimi izdelki za široko porabo, trgovino na drobno z riba-
mi, raki in mehkužci, umetniškimi izdelki, urami, nakitom in bi-žuterijo, kruhom, testeninami, pecivom in sladkornimi izdelki, oblačili in obutvijo... Zavod bo na podlagi odloka lahko registriral tudi dejavnosti knjigarn, hotelov, planinskih domov, mladinskih prenočišč, okrepčevalnic, samopostrežnih restavracij, pizzerij in menz, muzejev, botaničnih in živalskih vrtov ter naravnih rezervatov, pomožnih služb vlade, prirejanja razstav, sejmov in kongresov, pripravo in dostavo hrane, pakiranje, prevajanje, alternativne oblike zdravljenja in zdravstvene dejavnosti, ki jih ne opravljajo zdravniki, dajanje nepremičnih v najem, varstvo kulturne dediščine, športne dejavnosti, različne dejavnosti za nego telesa -in še bi lahko naštevali. Kot piše v odloku, se bo prednostno ukvarjal s strokovnimi in tehničnimi nalogami pri upravljanju protokolarnih in reprezentančnih objektov ter nalogami, ki bodo omogočale njihovo smotrno in gospodarno rabo in razvoj. Da bi te objekte čimbolje gospodarsko izkoristili, pa se bo ukvarjal tudi s tržnimi dejavnostmi za zunanje uporabnike.
Preživljanje z državnimi in lastnimi prihodki
Zavod bo v pravnem prometu nastopal v svojem imenu in za svoj račun, brez soglasja države oz. vlade pa ne bo mogel razpolagati s premoženjem, ki je pod posebnim režimom upravljanja ali ima značaj narodnega bogastva in kulturno zgodovinske dediščine. Država kot ustanoviteljica bo dajala zavodu soglasje pri najemanju posojil v vrednosti nad 100 milijonov tolarjev in odločala o razpolaganju in prometu z zemljišči in objekti. Najvišji organ zavoda bo šestčlanski upravni odbor, ki ga bodo sestavljali predstavniki generalnega sekretariata vlade (ta je neposredno odgovoren za nadzor nad delom in poslovanjem zavo-
da), ministrstev za kulturo, okolje in prostor, gospodarstvo ter za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter zaposlenih. Upravni odbor bo med drugim sprejemal razvojne načrte, obravnaval vprašanja o režimu varstva kulturne in naravne dediščine, protokolarne dejavnosti, konjereje, rekreativne dejavnosti in gozdarstva, sprejemal cenike storitev javne službe in tržnih dejavnosti in dajal soglasja k posojilom v vrednosti nad 30 milijonov tolarjev. In kako se bo zavod preživljal? Denar za opravljanje dejavnosti bo pridobival iz državnega proračuna in s prihodki, ki jih bodo predstavljala plačila uporabnikov protokolarnih storitev, najemnine, izkupiček od prodanega blaga in storitev, nadomestila
za opravljanje dejavnosti v zavarovanem območju ter dotacije, donacije in darila.
Odlok o ustanovitvi javnega gospodarskega zavoda že velja, uporabljati pa ga bodo začeli 1. januarja prihodnje leto. Zavod Brdo bo prevzel vse delavce, ki so bili doslej zaposleni v Servisu za protokolarne storitve, dosedanji direktor servisa Iztok Purič pa bo nadaljeval z delom kot direktor zavoda do konca štiriletnega mandatnega obdobja.
Tudi podjetnejše zamisli
V vladi so se za preoblikovanje servisa za protokolarne storitve v javni gospodarski zavod odločili zato, da bi se tudi pri financiranju lahko še bolj postavil na lastne noge in zakonito posloval na trgu, kar doslej ni bilo mogoče. To bo bržkone pokazalo tudi poročilo računskega sodišča, ki je pregledalo poslovanje servisa, njegove ugotovitve pa bodo kmalu objavljene. Po mnenju vlade je javni gospodarski zavod najprimernejša organizacijska oblika za ustanovo, katere glavni cilj ni ustvarjanje dobička, ampak opravljanje protokolarnih storitev in strokovnih in tehničnih nalog pri upravljanju protokolarnih in reprezentančnih objektov. S preoblikovanjem v zavod bodo zadostili novi zakonodaji in rešili problem lastne dejavno-
Sneg na Jezerskem bo ostal bel
Na Jezerskem so prejšnji teden javno predstavili energetski projekt, po katerem bi lahko tudi na Jezerskem v prihodnjih
letih prešli na ogrevanje na lesno biomaso.
Jezersko - V Sloveniji je okoli 300 tisoč lastnikov gozdov, med njimi večina takih, ki jim gozd zadošča le za pridobivanje drv, ne pa tudi za donosnejše gospodarjenje s tem naravnim bogastvom. Dve tretjini teh uporablja les za ogrevanje, vendar ga kuri na zastarel način, ki povzroča onesnaževanje okolja. Tudi pri nas strokovnjaki ocenjujejo, da se ta vir energije splača: izkoristki so visoki, gorenje povzroča nizke emisije škodljivih plinov v ozračju, tudi stroški za kurivo niso visoki, lesna biomasa je dosegljiva, z avtomatizacijo procesov pa lahko dosežemo celo enako udobnost takega načina ogrevanja, kot ga imamo pri kurilnem olju. Edina slabost je visoka investicija, je ob predstavitvi tega sistema ogrevanja prebivalcem Jezerskega povedal Darko Hrovatin iz Agencije za prestrukturiranje energetike iz Ljubljane.
Lesne biomase je na Jezerskem več kot dovolj
Nedavno tega smo slišali, da se izgradnja sistema daljinskega ogrevanja na biomaso začenja v Preddvoru, od lani pa tudi na Jezerskem razmišljajo o prehodu na varčno in ekološko sprejemljivivo rabo energije. Župan Jezerskega Milan Kocjan to odločitev pojasnjuje z dejstvom, da imajo na Jezerskem veliko lesa, tudi občina sama ima veliko lastnih gozdov in surovino tako rekoč zagotovljeno. Ostaja veliko sečnih odpadkov, ki so jih svoje čase kurili na lokaciji Remont, kjer je bilo lokalno odlagališče odpadkov. Dobna se zarašča in gospodarna raba lesa bi bila lahko rešitev tudi v tem primeru. Želijo pa tudi slediti evropskim trendom po čistejši energiji. Tako so lani v skladu z zahtevami resolucije o strategiji
rabe in oskrbe Slovenije z energijo ter energetskim zakonom izdelali energetsko zasnovo občine. Temu je del denarja namenil občinski proračun, 1,1 milijona pa so dobili na razpisu Agencije za učinkovito rabo energije pri Ministrstvu za okolje in prostor. Izvajalec projekta, Agencija za prestrukturiranje energetike iz Ljubljane, je izdelala študijo izvedljivosti daljinskega ogrevanja Zgornjega Jezerskega na lesno biomaso. Kakšen naj bi bil ta sistem, je na javni predstavitvi Jezerjanom natanko razložil vodja projekta Lojze Šubic, ki je pojasnil tudi vplive na okolje in nakazal možnosti črpanja virov za investicijo. Biomasa, ki je ima Jezersko več kot dovolj, se lahko rabi na dva načina: z daljinskim ogrevanjem, ki zajame več gospodinjstev in, tudi večje porabnike v nekem kraju, in v individualnih kotlih za centralno ogrevanje. Na Jezerskem bi prišla v poštev ena in druga možnost: prva za strnjeni del naselja, druga za zelo oddaljene hiše, do katerih bi zaradi visokih stroškov težko speljali predolgo cevno omrežje.
Po analizi, ki jo je opravila agencija za Jezersko, se v tem kraju kažeta dve možnosti, kjer bui bila lahko postavljena kotlovnica za sistem skupnega ogrevanja naselja. Prva možnost je kotlovnica v kleti stavbe Korotan, saj je ta tako rekoč v središču naselja in do nobenega od porabnikov ni daleč. Slabost te možnosti je vprašljivost prostorskih omejitev za razširitev projekta. Druga možnost pa bi bila postavitev kotlovnice na območju komunalne cone Remont, kjer pa je vir toplote bolj oddaljen od porabnikov, to pa vpliva na podražitev projekta zaradi dražjega cevnega omrežja in tudi zaradi postavitve povsem novega objeta. Predvidena je faz-
na izgradnja daljinskega sistema. V prvi bi bili z daljinsko toploto oskrbljeni večji porabniki, kot so osnovna šola (ta sedaj v letu dni porabi več kot 22 tisoč litrov kurilnega olja), občina, gasilski dom, zdravstveni dom, trgovina, stanovanjski blok, bližnji hotel in gostišče, skupina petih stanovanjskih hiš nasproti občine. Ostaie hiše, ki so dovolj blizu, da se do njih še splača speljati toplovod, ter kazina in Storžič, pa bodo priključeni v drugi fazi. Toplovodna povezava je danes že zelo dobro razvita in takšni sistemi, ki jih gradijo v Avstriji (tudi v Sloveniji imamo že primera v Gornjem Gradu in Železnikih), so precej modernejši od takšnega, kot ga ima danes, denimo, Ljubljana.
Po zglede k sosedom Avstrijcem
Zakaj tolikokrat omenjamo Avstrijo kot zgled tovrstnega izkoriščanja energije? Med drugim tudi zato, ker je Avstrija prevzela vodilno vlogo tudi s sistemom subvencij na tem področju. Tako je pripravljena sosednja država so-vlagati tudi v naše projekte daljinskega ogrevanja na biomaso. Kot je pri virih financiranja navedel Lojze Šubic, avstrijski ekološki sklad območjem ob meji ponuja do 15 odstotkov sredstev pri investiranju v te ekološko ustreznejše načine ogrevanja. Seveda, saj so tudi onstran Alp deležni škodljivih emisij pri zastarelem in "umazanem" načinu ogrevanja na naši strani. Te sisteme pa finansirata tudi država in mednarodna skupnost, obe iz ekoloških razlogov, ki jih med drugim narekuje tudi sprejetje Kiotskega sporazuma. Mednarodne subvencije za začetni zamah teh investicij znašajo od 10 do 30 odstotkov vrednosti investicije, država ponuja četrtino.
občina naj bi prispevala desetino, medtem ko bi morali ostalo pridobiti*/, ugodnimi krediti (ekološkega razvojnega sklada), nekaj pa tudi s komercialnimi krediti ali partnerstvi. Med slednjimi možnostmi Šubic navaja slovenska podjetja (Petrol, Energetika), kot sovlagatelji pa lahko v projekt vstopijo tudi tuja podjetja. V Preddvoru, kjer so nedavno tega ustanovili podjetje Energetika Preddvor, ki bo gradilo in upravljalo sistem daljinskega ogrevanja na biomaso, sta se kot poslovna partnerja občini pridružila slovenski) in avstrijsko podjetje.
Daljinski sistem ogrevanja na Jezerskem bo ljudem energijo pripeljal v hišo, na podoben način, kot sedaj dobijo elektriko. Iz skupnega kurišča bodo cevovodi speljani do posameznih porabnikov, ti bodo imeli toplotne postaje. Nobenih cistern ne bodo potrebovali ali skladišča za gorivo, tudi peči ne, razen če bodo želeli obdržati sedanje vire ogrevanja za primer izpada biomase. Bo takšno kurjenje dražje ali cenejše, kot so vajeni sedaj? Gosta na javni predstavitvi sta povedala, da je predvidena cena kilovatne ure 9 tolarjev, kar je enako kot sedaj, ko se hiše ogrevajo na ekstra lahko kurilno olje. Sicer pa strokovnjaki menijo, da bi se investicija povrnila v 7 do 12 letih, pač odvisno .od tega, za katero od variant se bodo na Jezerskem odločili.
Biomasa: od polen
do drobnih lesnih čepkov
Darko Hrovatin, ki je predstavil tudi delovanje sodobnejših individualnih kotlov za bolj oddaljene porabnike, je več povedal tudi O vrstah biomase. V teh kotlih je mogoče kuriti klasična polena (za lažjo oskrbo obstajajo stroji za cepljenje drv), lahko pa tudi
sti, ob tem pa ni nobena skrivnost, da je generalni sekretar vlade Mirko Bandelj najprej zagovarjal podjetnejšo zamisel, to je ustanovitev podjetja, v katerem bi si država z večinskim deležem zagotovila protokolarne storitve, hkrati pa bi bilo podjetje odprto za vlagatelje, ki bi bili pripravljeni investirati v nov hotel, igrišče za igranje golfa in v druge objekte.
Gozdovi s posebnim namenom
. Da se je vlada lotila formalnega urejanje protokolarnih objektov, kaže tudi pred nedavnim sprejeta uredba, s katero je gozdove na območju Brda zaradi njihove izjemno poudarjene estetske vloge razglasila za gozdove s posebnim namenom. Kot piše v uredbi, morajo biti gozdovi zaradi načina rabe ograjeni, pri tem pa je do izgradnje nove ograje treba ohraniti oz. vzdrževati obstoječo. V mla-dovju naj bi po potrebi tudi s sajenjem ali s setvijo krepili delež listavcev. Ker je gostota gozdnih cest dovolj velika, je prepovedana gradnja novih ali asfaltiranje že obstoječih cest. Ohraniti in varovati je treba biotope močvirij, zaščititi drevesa izjemnih dimenzij in lastnosti ter negovati gozdni rob, gozdne jase in okolice objektov. V bližini vodnih zajetij je prepovedana uporaba agrokemičnih sredstev, pri sečnji pa je verigo motorne žage dovoljeno mazati le z bio oljem. Sečnja drevja ni dovoljena v času gnezdenja redkih ptičjih vrst in poleganja mladičev ostalih živalskih vrst. Da bi izboljšali možnosti za prehranjevanje in gnezdenje ptic, naj bi ohranjali živa drevesa z dupli in puščali dovolj sušic. • Cveto Zaplotnik
lesne sekance (te je mogoče v enem dnevu pripraviti za vso kurilno sezono) in palete (v drobne čepke stisnjen les, ki je videti kot hrana za živali, zaradi njihove sipkosti pa so lahko shranjeni v majhnem zalogovniku in se lahko v kurišče dovajajo celo po ceveh). V individualnem kotlu lahko posamezno gospodinjstvo porabi od 28 do 40 kubičnih metrov suhih sekancev za normalno izolirano hišo, veliko 100 kvadratnih metrov. Daljinski sistem pri maksimalni varianti, izdelani za Jezersko, pa bi porabil za 1000 ton lesne biomase.
Na javni predstavitvi na Jezerskem je ljudi zanimalo vse od evropske regulative do morebitnega obremenjevanja okolja pri novem načinu kurjenja, pa seveda tudi to, koliko bo posamezno gospodinjstvo moralo plačati za priključitev na sistem. Ocenjujejo, da bo ta strošek okoli 4500 nemških mark. Na Jezerskem, kjer sedaj hiše ogrevajo individualno in nimajo vtisa, da bi spuščali v zrak nevarne emisije, sprašujejo, koliko bo obremnila okolje skupna kotlovnica. Strokovnjaka iz agencije trdita, da nič, ker mora kotlovica zadoščati vsem predpisom glede emisij. Edini prah, ki nastane pri tovrstnem kurjenju, je ob dostavi lesnih sekancev, celo hrupa ni, ker se kurivo ne pripravlja na isti lokaciji, kot se kuri. Tako naj Jezerjanov ne skrbi, da bi pozimi ne imeli belega snega. In spet sta se sogovornika sklicevala na sosednjo Avstrijo, kjer se turistični kraji ogrevajo na ta način, sneg pa vso zimo ostaja brezmadežno bel. Sicer pa bosta občina in agencija v kratkem organizirali tudi ekskurzijo v okolici) Gradca, kjer se ogrevano na biomaso, da se domačini prepričajo, kako to poteka v praksi.
• Danica Zavrl Žlebir
AORIAkeR
SALON KERAMIKE
KRANJ: Zlato polje 3k, tel. 04/202 40 13
AlhmM M đo.o.. Ritw|«va ul 2, Ljubljana
GLAS
Odgovorna urednica
Marija Volčjak Uredništvo
novinarji - uredniki: Helena Jelovčan, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Sto-jan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci Matjaž Gregorič, Renata Škrjanc, Simon Šubic fotografija
Tina Doki, Gorazd Kavčič lektoriranje
Marjeta Vozlič
GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih. Redna priloga naročniških Izvodov zadnji torek v mesecu je Gregor. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktor: Marko Valjavec / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, tele-fax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17. ure / Naročnine: trimesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 % popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 150 DEM: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 150 SIT (13 HRK za prodajo na Hrvaškem).
Župan ni razkadil dima okrog plina
Potem ko se je blejski župan Boris Malej zadnje tedne izogibal novinarjem in nadležnim vprašanjem o domnevnih nepravilnostih pri izbiri koncesionarja za plin, se je Malej
prejšnji teden le odločil stopiti pred sedmo silo.
Bled - Sklical je namreč novinarsko konferenco, na kateri naj bi govoril o aktualnem dogajanju v občini, a je po pričakovanjih moral odgovarjati predvsem na zoprna vprašanja v zvezi s plinifikacijo. Vse očitke o domnevnih nepravilnostih je kajpak kategorično zavrnil.
uradno izbran za koncesionarja, in to brez vseh potrebnih dovoljenj. Zaradi vseh omenjenih dvomov so na zahtevo občinskega sveta ustanovili posebno komisijo, ki naj bi pregledala vse postopke in dokumentacijo. A zapletlo se je, ko župan Malej članom komisije ni hotel pokazati pogodbe z Adriaplinom, dokler ne podpišejo sporazuma o molčečnosti. Po njem bi vsak od petih članov komisije, ki jo vodi Roman Beznik, moral - če bi izdal kakršnokoli poslovno skrivnost -plačati 3,8 milijona tolarjev kazni. O poslovnih skrivnostih naj bi molčali še nadaljnjih pet let. Člani komisije tega niso hoteli podpi-
sati, Roman Beznik pa je povedal, da je pogodba škodljiva za občino, saj eden od členov, ki jim ga je prebral župan, dopušča možnost spreminjanja cene za pokrivanje stroškov. Komisija je tudi ugotovila, da se Adriaplin ni držal razpisnih postopkov in bi moral biti izločen, za nameček pa v svoji ponudbi ni upošteval plinifikacije Gorij in Bohinjske Bele.
A župan Boris Malej je na četrtkovi novinarski konferenci vse očitke zavrnil, češ daje bil Adriaplin izbran na osnovi referenc, cene, rokov in še nekaterih kriterijev. Zatrdil je, da so izbrali koncesionarja, ki zagotavlja najboljše pogoje. "Občina Bled ima eno iz-
med najboljših ponudb v Sloveniji," je zagotovil. Glede strahu zaradi kasnejšega dviga cen je menil, da je normalno, da se cene usklajujejo v skladu s svetovno ceno plina ter davki in taksami. Na vprašanje, ali je bil pogoj za podelitev koncesije izgradnja ogrevanja v Ledeni dvorani, je Malej dejal, da to ni bil pogoj, je pa to koncesionarjev vložek. Potrdil je, da je izgradnjo ogrevanja ponudil tudi Petrol, celoten strošek gradnje ogrevanja in prezračevanja pa naj bi po ocenah znašal 70 milijonov tolarjev. Glede zahteve po denarni odgovornosti članov komisije za nadzor je Malej dejal, da so to v poslovnem
svetu v tujini povsem običajne stvari. O tem se je posvetoval tudi s tujimi strokovnjaki, za to pa se je odločil na prošnjo Adriaplina, naj o številkah ne bi govorili v javnosti. Kot ve Malej, Adriaplin z izgradnjo ogrevanja v Ledeni dvorani ni začel, še preden je dobil koncesijo, prav tako župan tudi ne ve nič o tem, da naj bi Adriaplin ne imel gradbenega dovoljenja. Na vprašanje o morebitni vpletenosti šejka Kadumija v plinarski posel pa je odgovoril: "Ne vem, zakaj se dviguje toliko prahu okoli dvorane, saj je ne delam kot župan zase, ampak za turiste in ves Bled."
• Urša Peternel
Direktor občinske uprave Boris Marčetič, ki s 1. januarjem odhaja (z iskanjem naslednika se župan po lastnih besedah še ne ukvarja), župan Boris Malej in nova županova predstavnica za stike z javnostjo Romana Šlibar. Pačnik (foto: Tina Doki)
Znano je, da imena izbranega koncesionarja Malej zelo dolgo ni hotel obelodaniti, čeprav se je neuradno že precej časa vedelo, da je bil izbran Adriaplin. Potem se je na izbiro pritožil Petrol, v javnost pa so pricurljale informacije o domnevnih nepravilnostih pri razpisu, o nerealno nizkih cenah,
ki naj bi jih ponujal Adriaplin in slabih izkušnjah nekaterih občin s kasnejšim dvigom cen. Župan je pritožbo Petrola zavrnil, pogodbo z Adriaplinom pa podpisal v tajnosti. Za nameček so se pojavile informacije, da naj bi Adriaplin z izgradnjo ogrevanja v Ledeni dvorani začel, še preden je bil
Občina varčuje z energijo
Državna agencija za učinkovito rabo energije je pilotni projekt zaupala kranjski občini. V štirinajstih občinskih
objektih blizu štirinajst milijonov prihranka na leto.
Kranj - Mestna občina Kranj je prva v Sloveniji, ki je sklenila pogodbo o financiranju ukrepov učinkovite rabe energije. Pogodbo je župan Mohor Bogataj 27. novembra podpisal z Jožetom Torkarjem, direktorjem blejskega podjetja Eltec Mulej, izbranim na javnem razpisu. Podjetje bo v ukrepe za manjšo porabo energije, zlasti ogrevalne naprave, v desetih občinskih objektih vložilo 76,5 milijona tolarjev ter tako občini prihranilo blizu štirinajst milijonov tolarjev na leto.
SALON ZA ZDRAVJE IN LEPOTO
URŠKA
Sorska cesta 29, Škofja Loka tel.: 04/515 48 90, GSM: 031/815-
Salon je pod strokovnim nadzorom med. sestre kozmet. Urške Derlink
• popolna nega obraza in telesa z vrhunsko kozmetiko MATIS, BIODROGA, DR. MURAD, AYER..
• najnovejši uspešni anticelulitni programi: ultrazvok, elektrolipoliza, vakuum, aromaterapija, body wrapping
• medicinska pedikura, tudi za diabetike
• terapevtska masaža in limfna drenaža telesa e refleksna masaža stopal
• permanentni make up in tatoo
• solarij, make up, depilacija, epilacija, strokovi nasveti
• umetni nohti Alessandro
Če bo prihranek manjši, bo razliko poravnalo iz svojega "žepa", če pa bo presegel štirinajst milijonov tolarjev, si bosta presežek enakovredno delila podjetje in mestna občina. Pogodba je sklenjena za petnajst let, šteti pa bo začela s septembrom prihodnje leto.
Projekt spodbuja slovenska Agencija za učinkovito rabo energije, ki je k sodelovanju pritegnila Berlinsko energetsko agencijo. Ta ima na tem področju že bogate izkušnje. Mestna občina Kranj je k projektu pristopila že pred približno dvema letoma in bila poleg koprske izbrana za poskusno. Ta hip je prva in edina, ki je projekt pripeljala do konkretnega podpisa pogodbe z izvajalcem ukrepov za učinkovito rabo energije.
V pripravah nanj je namreč naletela na kopico problemov. Enega največjih je predstavljalo pomanjkanje podatkov o porabi
energije v objektih, saj energetskega knjigovodstva v občini še ni. Sledilo je zbiranje in analiziranje računov za porabljeno energijo za več let nazaj. Po temeljiti analizi je v projektu našlo mesto štirinajst objektov, ki so največji porabniki energije.
Med izbranci so Prešernova matična šola in podružnica na Kokri-ci, Jenkova matična šola, šola Staneta Žagarja, šola na Orehku, Čopova in Aljaževa šola, šola v Predosljah in šola Helene Puhar, razen njih pa še letno kopališče, pokriti olimpijski bazen, športna dvorana na Planini, mestni stadion ter občinska upravna stavba.
Podjetje Eltec Mulej bo v tej ogrevalni sezoni spremljalo porabljeno energijo v vseh štirinajstih objektih, občina pa bo poleg stroškovnega uvedla tudi energetsko knjigovodstvo. Varčevalni ukrepi so že predlagani za deset objektov, analiza porabljene ener-
Med velike porabnike energije sodi tudi pokriti olimpijski bazen.
gije, ki jo bodo naredili marca, pa bo pokazala, ali so izbrani ukrepi prava pot do prihranka. Marca se bo verjetno že dalo doreči tudi ukrepe za preostale štiri objekte: šolo Orehek, letno kopališče, pokriti bazen in mestni stadion.
"Po marcu pride na vrsto konkretno delo, kot zamenjava ogrevalnih kotlov, peči, ki so v glavnem že precej dotrajane, izolacija cevi in razdelilnikov, vgradnja novih razdelilnikov in
regulacij, medtem koje v športni dvorani na Planini predvidena  zamenjava reflektorjev,"
pravi načelnik občinskega oddelka za gospodarske javne službe Marko Hočevar. Ukrepi bodo začeli dajati sadove v naslednji ogrevalni sezoni. "Občina bo zmanjšala stroške energije za slaba dva odstotka, odpadli pa bodo tudi stroški vzdrževanja ogrevalnih naprav."
• Helena Jelovčan
Agencija Republike Slovenije za plačilni promet
Podružnica Kranj
obvešča vse pravne osebe, ki opravljajo plačilni promet v ekspozituri JESENICE (organizacijska enota 51530), da ekspozitura Jesenice, Cesta M. Tita 20, ki pokriva področje občin Jesenice, Kranjska Gora in Žirovnica, v skladu z reformo plačilnih sistemov in na podlagi sklepa Sveta Agencije z 31. 1. 2002 zaključi s poslovanjem in s 1. 2. 2002 preneha obstajati.
Račune, ki jih pravne osebe ne bodo prenesle na banke, bo Agencija 1. 2. 2002 prenesla v ekspozituro Radovljica oziroma osrednjo enoto podružnice Kranj.
Podrobnejša pojasnila v zvezi z zapiranjem ekspoziture daje ekspozitura Jesenice tel. (04) 5811-700 in podružnica Kranj, tel. (04) 2810-900.
Ljudska univerza dobila nove prostore
Ljudska univerza Jesenice je uspešen javni zavod, ki je s 25 milijoni tolarjev obnovila prostore nekdanjega vrtca na Jesenicah in jih preuredila v lepe učilnice. Veliko zanimanje za pridobitev izobrazbe in novih računalniških znanj.
Jesenice - Minuli četrtek so v prostorih nekdanjega vrtca na Plavžu na Jesenicah slovesno odprli nove prostore Ljudske univerze Jesenice. Ob tem pa so pripravili zanimiv posvet o vlogi izobraževanja odraslih v regionalnem razvojnem programu Gorenjske 2002 in 2006.
Ljudska univerza Jesenice je javni zavod, ki je bil ustanovljen leta 1959, deluje pa za območje jeseniške, kranjskogorske in ži-rovniške občine. Ljudsko univerzo so ustanovili zato, da bi zagotovila občanom možnost pridobi-
vanja in obnavljanja znanja. V različne programe se lahko danes vključujejo šoloobvezni otroci, srednješolci in mladina, odrasli in-ljudje v tretjem življenjskem obdobju. Ljudska univerza nudi bogato ponudbo izobraževanja za odrasle in mladino v obliki zanimivih in privlačnih programov učenja in usposabljanja s kakovostnimi mentorji in predavatelji.
Med dejavnosti Ljudske univerze, ki jo vodi direktorica Maja Radinovič Hajdič sodijo splošno izobraževanje, računalniško izobraževanje, izobraževanje s podro-
ZALOŽBA TUMA, d.o.o.
Založništvo in trgovina, Savska 3a,
1000 Ljubljana, Slovenija, www.zalozba-tuma.si,
tel. 01 437 9580, faks: 01 437 7149
Založba Turna, d.o.o., iz Ljubljane se je letos odločila, da sredstva, namenjena novoletnim čestitkam in poslovnim darilom podari otrokom, ki dedku Mrazu pišejo iz bolnišnice. Tanja Turna, direktorica Založbe Turna, je na Miklavževo, 6. decembra 2001 v prostorih Pediatrične klinike v Ljubljani, Tanji Bečan, vodji bolnišnične šole, ki deluje na Pediatrični kliniki v Ljubljani, izročila 312 knjig iz svojega bogatega programa in programa Založbe Egmont, v skupni vrednosti 496.266,00 slovenskih tolarjev.
Prostori nekdanjega vrtca na Plavžu na Jesenicah so zdaj lepo urejeni za izobraževalne programe Ljudske univerze.
čja zdravja, državljansko izobraževanje in drugo splošno izobraževanje. Zelo priljubljeno je jezikovno izobraževanje različnih svetovnih jezikov, kjer pa se vedno bolj uveljavlja individualno učenje tujih jezikov, ki se organizira za posameznika v skladu z
njegovimi potrebami in časom, ki ga ima na voljo. Sledi še izobraževanje za pridobivanje osnovnošolske in srednješolske izobrazbe, februarja prihodnje leto pa bodo odprli še središče za samostojno učenje.
Ljudska univerza Jesenice je znana po mednarodnih projektih, v katere se vključuje. So koordinatorji dveh velikih evropskih projektov Moja kultura je drugačna od tvoje in Pravica do učenja.
Slovesne otvoritve novih prostorov, ki so veljali 25 milijonov tolarjev in kjer so pridobili pisarne za upravni del, štiri učilnice, od tega eno za izobraževanje tujih jezikov, sta se udeležila tudi državni sekretar na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport mag. Mirko Zorman in državni podsekretar ministrstva za šolstvo, znanost in šport mag. Jože Miklavc. Na otvoritvi je župan jeseniške občine Boris Bregant poudaril pomembnost izobraževanja odraslih za Gorenjsko, še posebej pa za jeseniško občino. • Darinka Sedej
www.gorenjskaonline.com
Proslavili so spomin na 60-letnico ustanovitve Kokrške čete
Žrtve ne bodo pozabljene
V "rojstnem kraju" Kokrške čete, v Šenčurju, so konec tedna proslavili 60-letnico nastanka te partizanske čete. Spomnili so se vseh padlih iz teh krajev ter žrtev požiga Pipanove in Sušnikove domačije, nad katerima so se nekaj
mesecev pozneje maščevali nemški okupatorji.
ZRCALCE, ZRCALCE
Šenčur - Natanko 60 let je minulo od ustanovitve Kokrške čete, ki je na obširnem območju Gorenjske, med Begunjami in Kamnikom, decembra 1941 že drugič vžgala iskro oboroženega upora proti okupatorju. Nič več je ni bilo mogoče zaustaviti, kakor se je to zgodilo s prvim poskusom upora poleti 1941. Četa je začela
Slovesnost so skupaj pripravili Zveza borcev NOB Šenčur, občina in krajevna skupnost Šenčur, privabila pa je za polno dvorano gostov. Med njimi so bili tudi potomci Pipanove in Sušnikove družine, ki sta drago plačali dejstvo, da se je na njunih domovih sestajalo jedro ustanoviteljev Kokrške čete. Pipanovo hišo in Sušnikovo
Franc Štete Miško
Janko Oselj
Tine Zaletel
Karel Kravcer
Oživeli so spomini na Kokrško četo.
nastajati na kranjski ravnini, na podeželju, v izredno težkih vremenskih razmerah, v snegu in mrazu tudi pod minus 20 stopinj. Četo so organizirali aktivisti OF iz Šenčurja, pridružilo se ji je 27 domačinov iz Šenčurja, Vogelj, Visokega in Srednje vasi, kar je predstavljajo več kot tretjino vseh njenih borcev. Iz teh razlogov je prav, da 60-letnico Kokrške čete praznujemo v kraju njenega rojstva, v Šenčurju, pravi eden od štirih preživelih borcev te čete, domačin Franc Štefe - Miško.
gospodarsko poslopje so namreč Nemci spomladi 1942 požgali, v plamenih pa so našli smrt njuni družinski člani.
Zbrane je v dvorani Doma krajanov Šenčur pozdravil predsednik pripravljalnega odbora Franc Kržan, ki je zbrane spomnil ne le na prelomne dogodke 1941, pač pa tudi na letošnjo 10-letnico osamosvojitve Slovenije. Tudi slednje ne bi bilo, če se leta 1941 slovenski domoljubi ne bi uprli nemškemu okupatorju, ki je zavzel tukajšnje kraje. V imenu občine
Šenčur je občinstvo nagovoril podžupan Miro Koželj, ki je dejal, da dohodki iz leta 1941 dokazujejo, da Slovenci nismo narod hlapcev in da se je pogumu, vizionar-stvu in narodni zavesti takratnih generacij zahvaliti tudi za to, da danes živimo svobodno in v blagostanju. Zaradi tega je vredno ohranjati misel na vse, tudi na žrtve ustanoviteljev Kokrške čete in njihove svojce, ki so k temu pripomogli. Nanizal je tudi uspehe občine Šenčur. Predsednik krajevne skupnosti Šenčur Branko
Novoletna okrasitev Jesenic
Na tisoče belih lučk po stavbah in drevesih
Občina se je pred štirimi leti odločila za okrasitev središča mesta in posameznih stavb v krajevnih skupnostih. Strošek napeljave na tisoče lučk ni zanemarljiv, vendar z okrasitvijo nadaljujejo tudi letos. Nagradni natečaj za najlepše okrašeni dom.
Jesenice - Pred štirimi leti so se pri jeseniški Komunalni direkciji odločili, da bodo pred novim letom okrasili Jesenice s številnimi belimi lučkami, ki so jih napeljali najprej po drevesih na Čufarjevem trgu in na lepi stavbi gimnazije. Prvo leto so bile Jesenice v središču mesta zelo lepo okrašene, občina pa s takšno okrasitvijo deležna številnih pohval. Lepo se je bilo zapeljati skozi Jesenice, ki so se v predno-voletnem vzdušju bleščale v belem siju na tisoče lučk. Vzdolž vse magistralne ceste so stala drevesa, ki so bila vsa okrašena, okrašene pa so bile tudi nekatere stavbe ob cesti.
Naslednja leta se je okrasitev nadaljevala - vedno več je bilo belih lučk, ki jih že pred prazniki napeljuje podjetje Elektrovod instalacije, z.o.o., Ljubljana oziro-nia elektroinstalacijsko podjetje Carni, ki skrbno pazi, da napeljuje tako, da je varnost zagotovljena. Okrasili so tudi nekatere najbolj opazne stavbe v krajevnih skupnostih, a najbolj se je bleščalo prav v središču mesta na Čufarjevem trgu.
Občina je že lani v Jeseniških novicah z natečajem za lepo okrajev in s podelitvijo nagrad pozvala občane, naj tudi sami okrasi-
Jeseniška gimnazija je razsvetljena vse noči v letu
jo pročelja svojih hiš in balkone stanovanj, podjetja pa svoje prostore in stavbe. Odziv je bil izjemen, saj so nekateri res začeli tekmovati v lepi okrasitvi svojih prostorov, privlačne pa so bile seveda tudi bogate nagrade, ki jih je podelil Plinstal Jesenice. Posebna komisija je ocenjevala okrasitev zasebnih stanovanj in podjetij. Tako bo tudi letos, ko najboljše in najbolj izvirne "okraše-valce" čakajo lepe nagrade.
Občina si želi, da bi zasebniki in podjetja okrasili svoja pročelja zgolj z belimi lučkami in bi tudi
Pajer pa je segel v zgodovino in spomnil na dogodke, zaradi katerih seje začel oboroženi upor proti okupatorju. Od leta 1941 do 1945 je ž območja Šenčurja odšlo v partizane 244 domačinov, od tega je padlo 98 borcev, aktivistov in civilnih žrtev. Njihove žrtve velja ohranjati v spominu novih generacij, saj gre za vrednote, ki ohranjajo narod pri življenju in v ponosu. O dogodkih leta 1941 v Šenčurju, ko je nastala Kokrška četa, in nekaj mesecev potem, ko so okupatorjevo maščevanje doživeli Pipanovi in Sušnikovi, priča pet zgodovinskih knjig in več spominskih plošč, vzidanih na raznih stavbah v občini. To pomeni, da žrtve ne bodo pozabljene, da se bodo ohranjale tudi v zavesti mlajših generacij, ki niso doživljale težkih časov druge svetovne vojne. Spomine na nekdanje dogodke sta oživila tudi domačin Marjan Roblek - Matevž, ki je bil tiste čase še otrok, a se živo spominja požiga pri Lenartu (Pipanu), in Tine Zaletel - Tilen iz Šentvida, še eden od štirih preživelih iz Kokrške čete. Prišla sta še dva preživela od borcev Kokrške čete, Janko Osejj i/. Vogelj, ki je borec Kokrške čete postal kot član društva kmečkih fantov in deklet iz Vogelj, in Karel Kravcar iz Tržiča. Dogodek so oplemenitili s pesmijo in recitacijo Kranjski kvintet, otroški zbor iz osnovne šole Šenčur, harmonikar Tone Bukovnik, tudi sam nekdanji partizan, in dramski igralec Aleksander Valič.
• Danica Zavrl Žlebir, foto: Gorazd Kavčič
Media Art
Na zadnji seji občinskega sveta je radovljiški župan Janko S. Stušek presenetil enega od občinskih svetnikov Draga Finžgarja, kije tudi direktor Komunale Radovljica. Finžgar je namreč srečal Abrahama, zato mu je župan zaželel vse najboljše in mu podaril izvod knjige Koroške narodne pravljice. Ob tem je Stušek izrazil željo, da bi bila tudi komunala v občini pravljica s srečnim koncem. A glede na kasnejšo žolčno razpravo o kroničnih težavah Komunale, predlagani drastični podražitvi komunalnih storitev, pristajanju na 'izsiljevalsko' poviševanje cen odlaganja na Mali Mežakli, izstopu dveh družbenikov, nestrinjanju sosedov z gradnjo reciklažnega dvorišča ih deponije, obstaja strah, da je bila županova izbira darila zgrešena. Morda bi bilo bolje, če bi Finžgarju podaril kaj na temo reševanja potapljajočega se Titanika... • U. P.
Plaketi za Mohoričevo in Erjavčevo
Kranj - Na seji skupščine turističnega društva Kranj je predsednik Andrej Tavčar za dolgoletno uspešno sodelovanje v društvu podelil plaketi članicama izvršnega odbora Ivi Mohorič in Ljubici Erjavec. Sledila pa je razprava o delu društva v minulem obdobju ter volitve novih društvenih organov. Skupščino je sklenilo predavanje Barbare Toman iz Gorenjskega muzeja, člani društva pa so soglašali, da bi društvo v prihodnje moralo še tesneje sodelovati z institucijami, kot so Gorenjski muzej, Zavod za naravno in kulturno dediščino, LTO Kokra in podobne.
V spomin Stanku Kajdiiu
Ni ga več med nami. V 81. letu starosti se je po dolgi bolezni končala življenjska pot Stanka Kajdiža, ki je bil v določenem obdobju med drugim tudi prvi mož Občine Radovljica.
Stanko Kajdiž se je v zgodovino radovljiške občine, sedanje in prejšnje, globoko zapisal in ji s svojim zavzetim delom za dobro skupnosti vtisnil neizbrisen pečat.
Rodil se je 17. aprila 1921 v Žirovnici. Do začetka druge svetovne vojne je končal 6 razredov takratne gimnazije. Po vojni, ki jo je od 1943 naprej kot partizan preživel na območju Cerknega, je nadaljeval službovanje v Jugoslovanski ljudski armadi in kasneje na Ministrstvu za rudarstvo. Leta 1952 je prišel v Radovljico.
Konec petdesetih let se je zaposlil na občini Radovljica, med drugim tudi kot tajnik občine. Leta 1962 je nadaljeval šolanje na Pravni fakulteti, kjer je leta 1965 diplomiral. Leta 1967 je postal predsednik skupščine občine Radovljica, to pomeni takratni župan.
Svoje obdobje (do leta 1973) je zaznamoval z več uspešnimi investicijskimi podvigi. Takoj po nastopu funkcije je bil pobudnik samoprispevka za gradnjo šol in vrtcev na območju bivše radovljiške občine (danes Bohinj, Bled in Radovljica), saj so se takratne osnovne šole v glavnem stiskale v starih in načetih stavbah. Leta 1968 so adaptirali Osnovno šolo Lipnica, še več pa so uspeli narediti leta 1972. Na osnovni šoli v Lescah so izvedli prvo adaptacijo, medtem ko so na Bledu in v Radovljici odprli novo šolo. Istega leta so se tudi začele priprave na gradnjo novega zdravstvenega doma v Radovljici, gradnja pa je bila zaključena 1974.
Na področju stanovanjske gradnje je Stanko Kajdiž sodeloval pri soseskah na Cankarjevi in Gradnikovi ulici v Radovljici. S svojo pregovorno odločnostjo je dosegel preselitev radovljiške vojašnice iz centra mesta na lokacijo v Predtrgu (1967-1968). Prav tako je bil pobudnik za ureditev ceste na Pokljuko in koordinator gradnje nove ceste v Bohinj. Zavzel se je za gradnjo žičnic na Voglu in sodeloval tudi pri začetku investicije, podobno kot kasneje pri smučarskem centru na Kobli. Pomemben je njegov delež pri rasti hotelov Golf, Park in Lovec.
Stanko Kajdiž je kot pravi sodoben župan delal za občino, boril se je za interese lokalnega gospodarstva in občanov. S svojim delom je pustil neizbrisen pečat v teh krajih tudi po županovanju, ko je bil do upokojitve leta 1979 direktor HTP Bled.
Njegovo življenje je bilo en sam boj: za svobodo kot rosen mladenič, kasneje za razvoj občine in gospodarstva, zadnja leta z boleznijo. Sedaj se je izpolnilo. Ohranimo spomin na njegovo delo in prispevek za skupno dobro.
Linhartovo plaketo podelili kroparskim pevcem
Pečat občine je prejela Zlata Gašperšič Ognjanovič, medalje AMD Radovljica, Niko Rupel in Elizabeta Demšar Zupan, študentsko nagrado pa Samo Pire.
Radovljica - Ob 11. decembru, občinskem prazniku Radovljice, posvečenem rojstnemu dnevu Antona Tomaža Linharta, so podelili tudi občinska priznanja. Najvišje, plaketo Antona Tomaža Linharta, je prejel pevski zbor KUD Stane Žagar Kropa ob 40-letni-ci delovanja za izredne dosežke pri širjenju kulture in tradicije petja doma in v tujini.
Pečat občine je prejela Zlata Gašperšič Ognjanovič za 40-letno delovanje na opernih deskah in aktivno sodelovanje z občino. Medalje pa so prejeli Avto-moto
društvo Radovljica ob 50-letnici, Niko Rupel za dolgoletno predsedovanje Zvezi kulturnih organizacij, kasneje društev Radovljica, ki letos praznuje 40-lctnico obstoja,
zasebniki sledili uveljavljenemu konceptu za lepši izgled mesta in krajev.
Zato, da bi mesto dobilo privlačnejši videz, vendar ne le v času božičnih in novoletnih praznikov, pa je poskrbela krajevna skupnost Sava, ki je predlagala, da bi bila jeseniška gimnazija razsvetljena vse leto. Tako se bo tudi v letošnjem prednovolct-nem času na Jesenicah vse bleščalo. Stroške ni zanemarljiv, vendar se je občina odločila, da z okrasitvijo nadaljuje tudi letos.
• Darinka Sedej
Zlata Gašperšič Ognjanovič prejema pečat občine.
in Elizabeta Demšar Zupan za dolgoletno vodenje pevskih zborov in ob 25-letnici ustvarjalnega dela. Študentsko nagrado pa je prejel Samo Pire, diplomant fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo.
Priznanja so podelili na osrednji slovesnosti v soboto zvečer v Linhartovi dvorani. Župan Janko S. Stušek je poudaril, da z Linhartovim praznikom, dnem, ko se je rodil A. T. Linhart, občina praznuje svoj odnos do kulture, do kulturnega življenja in ustvarjalcev. Ob tej priložnosti nagradi dosežke na področju šolstva, izobraževanja, sociale, humanitarnih in društvenih dejavnosti. Občina je v zadnjih treh letih za omenjene dejavnosti namenila več kot 44 odstotkov proračunskih sredstev, kar je skoraj toliko kot za vse investicijske dejavnosti, je dejal Stušek. Obenem je Stušek izpostavil pomen še ene kulture, ki še premalo živi med nami. Gre za kulturo srca, komuniciranja, prometa, parkiranja, odnosa do okolja, kulturo vljudnosti, potrpežljivosti in odpuščanja.
• U. P., foto: Tina Doki
Globinski rekord jamarjev
Načrt za spust v 1380 metrov globoko jamo Čehi 2 v pogorju Kanina in Rombona je uspel. Dno jame je doseglo
šest jamarjev, ki sta jih spremljala dva snemalca.
Bovec - Za odpravo v najbolj globoko jamo v Sloveniji, ki so jo odkrili Čehi, se je prijavilo 47 jamarjev iz različnih slovenskih klubov. Po dveh mesecih priprav so se zadnji teden novembra lotili zahtevnega spusta. Trud ni bil zaman, saj so dosegli nov slovenski globinski rekord, ki je le še 330 metrov od svetovnega.
Jamarstvo ima pri nas že dolgo tradicijo. Začetki organiziranega društvenega dela jamarjev segajo namreč v predzadnje desetletje 19. stoletja. Od takrat so v Slove-
niji odkrili kar 7588 jam, ki so jih izmerili in temeljito raziskali. Kot je znano, leži najbolj globoka jama pri nas na območju Kanin-skih in Rombonskih podov. Ime-
Proslavili bodo desetletnico društva
Sovodenj - Čez tri mesece bodo na Sovodnju člani društva upokojencev praznovali desetletnico. Pred tem so bili upokojenci iz tega dela občine Gorenja vas - Poljane člani Društva upokojencev Gorenja vas. Potem pa so se odločili, da ustanovijo svoje društvo.
Običajno se v društvih upokojencev največ ukvarjajo z izletni-štvom in pohodništvom ter z različnimi športnimi aktivnostmi. Na Sovodnju pa so se odločili drugače. Med člani namreč ni bilo športnikov in zato tudi niso mogli sestaviti nobene športne ekipe. Tako so se domislili, da bi začeli razvijati dramsko dejavnost. Med člani jih je bilo kar nekaj, ki so že včasih stali na odrih. Povabili so medse tudi tiste, ki jim odrske deske sicer niso bile ravno blizu, vendar so jih ob spodbujanju in podpori poznavalcev hitro vzljubili. Tako so ustanovili dramsko sekcijo.
Najprej so pripravili nekaj veselih večerov. Kmalu pa so se lotili študija celovečerne igre. Vsako leto so naštudirali po eno igro in jo potem po dvakrat predstavili na domačem odru. Vedno pa so se
podali tudi na gostovanja po Gorenjskem in največkrat so na različnih odrih imeli polne dvorane.
Zinka Slabe, ki je še posebej zavzeta tudi na tem področju, pravi, da že od začetka najraje igrajo igre domačih pisateljev in z domačo tematiko. Tako so prejšnjo sezono igrali Finžgarjevo Verigo in z njo uspešno kar dvanajstkrat gostovali po različnih odrih na Gorenjskem. Letos pa so se ob 110-letnici rojstva Janeza Jalna odločili za njegovo igro Lesena peč.
Igro člani dramske sekcije že dva meseca vneto in skrbno študirajo, zadnjih štirinajst dni celo kar vsak večer. Premierno pa bodo igro predstavili na odru na Sovodnju v nedeljo, 16. decembra, ob 16. uri. Po premieri na Sovodnju pa bodo z igro gostovali tudi po Gorenjskem.      • Andrej Žalar
Nagradna igra "5 x 5" - 11. december 2001
Petmestna naročniška številka je lahko nagradna
Na tak način občasno objavimo seznam petkrat po pet izžrebanih naročniških številk. Za vse, ki ste na "5x5" že pozabili: našo datoteko naročniških številk že od maja 1998 občasno "zavrtimo v bobnu" v nagradni igri "5x5". iz računalniškega "bobna" izžrebamo PETKRAT po PET petmestnih naročniških številk za PETKRAT po PET (res imenitnih!!!) nagrad.
Pravila v tej nagradni igri so nespremenjena: če med OBJAVLJENIMI petmestnimi naročniškimi številkami v nadaljevanju tega poročila o izidu žreba najdete tudi Vašo, čimprej, do izida naslednje številke Gorenjskega glasa v petek, 14. decembra, pokličite v uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 04/201-42-00, in poslali Vam bomo obvestilo o nagradi, ki Vam jo je namenil žreb. S posebnim pisnim obvestilom boste izkoristili nagrado pri našem poslovnem partnerju. Naročniška številka je v sklopu Vašega naslova na naslovnici desno spodaj. Naročniške naslove s petmestnimi številkami strojno izpisuje Pošta Slovenije v Poštnem centru Ljubljana, ista naročniška številka je vselej izpisana tudi na računu za naročnino, v rubriki "šifra". Poudarjamo: izžrebane petmestne številke so naročniške in ne kakšne druge - kar precej klicev v naše uredništvo je zato, ker so nekateri našli med številkami npr. svoje zelo stare telefonske številke ali kaj podobnega, kar pa z igro "5x5" nima prav nikakršne povezave. Ker je žreb nadvse muhast način izbire, se lahko celo zgodi, daje ista naročniška številka izžrebana tudi dvakrat; že izžrebanih številk namreč ne izločamo.
Izžrebane naročniške številke v drugem decembrskem krogu nagradne igre "5 x 5 petmestnih naročniških številk": 1/ za pet nakupov izdelkov SODAV1CARSTVA VOLK Kranj, vrednost posamezne nagrade 7.000 SIT: 14924; 54081; 60991; 64820; 664942/ za pet družinskih nagrad - gostinske storitve v hotelu Kanu v Valburgi v vrednosti po 6.000 tolarjev v podjetju LEKERO, d.o.o., KRANJ: 34838; 49014; 57276; 66805; 67022 3/ za pet družinskih nakupov v vrednosti po 5.000 tolarjev v DISKONTU (ali Vrtnarskem centru) TRENČA v Kranju: 35995; 52031; 64671; 66779; 67391 4/ za pet družinskih obiskov v FITNESS CENTRU MONIKA v hotelu Kokra na Brdu pri Kranju (ali na kranjskem pokritem olimpijskem bazenu) v vrednosti po 5.000 tolarjev: 48812; 63235; 65788; 65824; 67097 5/ za pet družinskih nagrad - gostinske storitve v GOSTIŠČU SMUK v Retnjah pri Mateji Smuk, s.p., v vrednosti po 5.000 tolarjev: 39759; 63475; 66901; 67065; 67077.
nuje se Čehi 2, ker so jo odkrili češki jamarji. V njej so pogosto raziskovali tudi italijanski jamarji, ki so narisali načrt in dali imena dvema breznoma ter šestim galerijam, ustavili pa so se na globini 1370 metrov.
Med člani jamarskega kluba Borovnica se je porodila zamisel, da bi organizirali odpravo, katere glavni cilj bi bil nov slovenski jamski rekord. Jama Čehi 2 je najbolj primerna za tak podvig, saj je 12. na svetovni globinski lestvici. Če bi v njej odkrili nadaljevanje, bi se lahko močno približali svetovnemu globinskemu rekordu, ki ga ima jama Voronja v Abhaziji s 1710 metri.
Vodja projekta Čehi 2 Tone Palčič je za največji podvig slovenskih jamarjev po treh desetletjih navdušil 47 članov iz različnih klubov. Pred dvema mesecema so se lotili temeljitih priprav, med katerimi so opremili jamo z vrvmi, uredili bazna tabora na 400 in 900 metrih globine ter napeljali jamske telefone do globine 800 metrov. Ker je projekt zanimal tudi SiOL, so skupaj zagotovili internetni prenos dokumentarnega gradiva z odprave. Pri vhodu v jamo na višini 2030 metrov so se udeleženci zbrali 24. novembra letos, ko se je odprava začela za-
res. Med njo so se postopoma spuščali skozi težko prehodne rove, ki so najbolj težavni na globini 1000 metrov. Morali so prečkati 180 metrov dolgo jezero s slapom na koncu. Le-ta vodi v 50-metrsko dvorano z imenom "Kdo je Cagoul?". Na koncu dvorane se začne zadnje brezno. Kljub vlagi, prepihu, mrazu in orientacijskim težavam v neraziskanih rovih se niso ustavili. Prvi jamarji so dosegli globino 1380 metrov 29. 11. 2001 zgodaj popoldan, skoraj do konca pa sta se spustila tudi snemalca. Ekipo jamarjev, ki je dosegla slovenski globinski rekord, so sestavljali Janko Marinšek, Tomaž Česnik, Mitja Mršek, Janez Puc, Alešv Št nikelj, Matej Dular, Dejan Žugelj in Sandi Kelnerič. Vsi so se iz jame srečno vrnili prvo decembrsko nedeljo, ko se je odprava končala.
Predsednik Jamarske zveze Slovenije Jordan Guštin je prvi izrekel čestitke za nov uspeh našega jamarstva. Kot je ugotovil, pri tako zahtevnih in tveganih podvigih ne morejo uspeti posamezniki. Za nov rekord so torej zaslužni vsi, ki so pomagali pri transportu dveh ton opreme v globino in opremljanju jame. Le tako so lahko najbolj izkušeni jamarji napredovali do dna.       • Stojan Saje
Morača razvija kulturo in šport
Kranj - Od leta 1998 deluje v Kranju Kulturno prosvetno in športno društvo Morača. Predsednik Čedo Djukanović je na začetku zbral 15 somišljenikov, ki so se odločili za ohranjanje črnogorskih običajev in kulture. Doslej seje njihov krog razširil na 150 članov z Gorenjskega in širše okolice. Zanimivo je, daje med njimi tudi desetina Slovencev. Zato ni naključje, da so društvo Morača na letošnjem kongresu Črnogorcev za Evropo razglasili za najaktivnejše združenje.
Nastopi s črnogorskimi plesi in glasbo so navdušili že veliko občinstva.
Na kulturnem področju je najbolj uspešna folklorna skupina s 17 plesalci in ansamblom, v katerem imajo harmoniko, frulo in gusle. Kot je povedal guslar Čedo, so s svojimi nastopi navdušili številno občinstvo po raznih krajih Slovenije in v Avstriji. Po osem članov imata pevska in recitatorska sekcija, v dramski sekciji pa je šest članov. Prirejajo razne literarne večere, ki jih vodi Radoman Krgovič. Športniki se družijo ob nogometu in šahu; prve vodi Robi Marinkovič, druge pa Milovan Bulatovič, ki je državni prvak v šahu. Članstvo se zbira v klubskih prostorih v ulici Juleta Gabrovška 32, kjer imajo tudi čitalnico z okrog 1200 knjigami. Medse bi radi povabili še več novih članov in ustanovili podružnice po slovenskih mestih. V Kranju sodelujejo s kulturnimi organizacijami, mestno občino in delovnimi kolektivi. V restavraciji Iskra na Planini bodo 22. decembra pripravili svečani večer, med katerim bodo ob kulturnem programu podelili priznanja uspešnim članom in pokale za športna tekmovanja.      • Stojan Saje
Brigadirji še primejo za lopate
Kranjsko društvo mladinskih delovnih brigad Brigadir povezuje blizu 250 članov, ki jih vsako leto povabijo na
novoletno srečanje.
Kranj - Družabnost je tudi glavna dejavnost članstva, ki povečini že spada med upokojence. Na srečanjih obujajo spomine na nekdanje brigadirske čase, zlasti mlajši pa se še dogovarjajo za manjše delovne akcije. Predsednik Stane Boštjančič meni, da vzdrževanje spomenikov NOB ne bi smela biti le njihova skrb.
Srečanja kranjskih brigadirjev so vedno prisrčna in vesela.
Spomladi 1996 so na pobudo borčevske organizacije v Kranju ustanovili Klub mladinskih delovnih brigad. Na ustanovnem zboru se je zbralo 28 nekdanjih briga-dirk in brigadirjev. Konec istega leta, ko so prvič organizirali novoletno srečanje v gostišču Viktor, so imeli registriranih že 110 članov. Njihov namen je bilo druženje, ohranjanje skupnih vezi in
nadaljevanje izročil prostovoljnega dela. Udeleževali so se spominskih pohodov, raznih proslav in srečanj brigadirjev, je povedala Tatjana Capuder, ki skrbi za tajniško delo od začetka.
Prvi predsednik kluba Andrej Vari se je ob letošnjem novoletnem srečanju minuli petek spomnil, da so večkrat prijeli tudi za lopate; urejali so poti in okolico
spomenikov NOB, največkrat na Jamniku in Planici pri Čepuljah. Vse te tradicije nadaljujejo v Društvu mladinskih delovnih brigad Brigadir, ki so ga v Kranju ustanovili maja 1998. Že takrat so imeli preko dvesto članov, danes pa jih je blizu 250. Kot podpredsednik društva je izrazil zadovoljstvo, da ostajajo povezani pri delu in druženju. Predsednik društva Stane Boštjančič je ugotovil, daje večina članstva že med upokojenci, zato se delovnih akcij lahko udeležujejo le najmlajši. Oni še imajo v načrtu udarniško delo pri spomenikih, vendar skrbi zanje ne bi smeli prelagati le na njihova ramena. S skromnim denarjem, ki ga zberejo, bi namreč radi organizirali tudi kakšen izlet ali skupni piknik. Za odhod na srečanja brigadirjev morajo namreč sedaj seči v lasten žep.
Tudi na tokratnem srečanju so se udeleženci predali spominom na brigadirske čase. Eden tistih, ki bi vedel veliko povedati o njih, je Ludvik Gorjanc iz Kranja. On je prvič sodeloval pri gradnji železnice Doboj - Banja Luka leta 1953. Že takrat je postal udarnik in sodelavec vodstva, funkcionar pa je bil tudi na zveznih akcijah in lokalnih brigadah pozneje. Manjkal ni niti pri gradnji vodovoda in
DRUŠTVENA SKRINJICA
Razstava malih živali
Domžale - Društvo gojiteljev malih živali Komenda, ki deluje od leta 1963, je povezano z društvi v Kamniku, Mengšu in Domžalah. Skupaj imajo le 48 članov, zato si prizadevajo za pridobivanje mladih. Ukvarjajo se z vzrejo kuncev, golobov in okrasne perutnine. Največja je sekcija, ki vzre-ja kunce; gojitelji imajo kar 16 različnih pasem kuncev orjakov. Kolje povedal predsednik društva Franjo Burnik, njihovi člani skrbijo tudi za preprečevanje živalskih bolezni, ohranjanje stika z naravo in prikaz dosežkov gojiteljev na razstavah. Razstave organizirajo vsako jesen v drugi občini. Letos bo meddruštvena razstava od 14. do 16. decembra v športnem parku v Domžalah, kjer bo
prvič tudi tekmovanje za SUPER POKAL KUNCEV SLOVENIJE, je sporočil Jože Novak iz Moravč. Ker so si nekateri člani doslej priborili naslove državnih in evropskih prvakov, bo ogled njihovih malih živali gotovo zanimiv za obiskovalce.
Priznanje za Slavka Kuneja
Kranj - Združenje žrtev okupatorjev 1941 - 1945 v Kranju deluje od leta 1997, koje prišlo do nesporazumov na skupščini Društva izgnancev Slovenije. To društvo so ustanovili na Brestaniškem gradu že leta 1991. Veliko energije za priznavanje zgodovinskih dejstev in uveljavljanje pravic članstva je od vsega začetka žrtvoval Slavko Kunej iz Krškega, ki se je pozneje aktivno vključil
tudi v delo kranjskega združenja. Storil je veliko predvsem za uveljavljanje odškodnin za slovenske žrtve okupatorjev. Zaradi slabega zdravja ne more več delovati v izvršnem odboru, kar vsi obžalujejo. Za vse njegove zasluge pa so mu po sklepu skupščine sredi no-
športnega parka v Kranju, zato je bil med pobudniki za ustanovitev brigadirskega kluba. Redno prihaja na srečanja, ker se rad druži z znanci iz mladih let. Šele lani se je v društvo včlanila Antica Li-panovič, ki je z rodnega otoka Visa leta 1947 odšla med brigadirje na progi Šamac - Sarajevo, leto pozneje pa pomagala pri gradnji vile Dalmacija v Splitu. Čeprav živi v Kranju že več kot štiri desetletja, za dejavnost društva ni vedela prej. Ker je takih ljudi gotovo več, jih vodstvo vabi k obisku v društvenih prostorih na Begunjski ulici 10 v Kranju.
• Stojan Saje
Novo zgodovinsko društvo
Medvode - Predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev Zgodovinskega društva občine Medvode Vladimir Bertoncelj vabi na ustanovni občni zbor, ki bo v sredo, 12. decembra, ob 19.30 v Knjižnici Medvode - Na sotočju. Namen delovanja društva je združiti lastne moči in domače znanje s področja zgodovinskih dogajanj v krajih občine Medvode, ga zapisati,in ohraniti za mlajše rodove.
vembra letos podelili častno priznanje združenja, je zapisal predsednik Tone Kristan. Nagrajencu so izrekli tudi najboljše želje za bodoče. Na sliki: predsednik Združenja žrtev okupatorjev Kranj Tone Kristan (levo) izroča priznanje Slavku Kuneju.
Črvi in plesen med knjigami
Kapucinska knjižnica v kapucinskem samostanu v Škofji Loki se otepa s strahovitimi prostorskimi težavami, čeprav je pravi biser med knjižnicami, saj hrani nekatere
edinstvene primerke knjig.
Škofja Loka - Kapucinski red, eden od treh frančiškanskih redov (frančiškani, minoriti, kapucini), ki gaje potrdil papež Klemen VII. leta 1528, sprva ni posvečal posebnega pomena študiju in s tem tudi ne knjižnicam. Že leta 1536 so nove redovne konstitucije (pravila reda - op.p.) predstavile pri-diganje kot najpomembnejšo apostolsko dejavnost. Temu primerno so priporočile študij. Posebej so na razvoj študija v redu vplivali odloki tridentinskega koncila, na katerem je sodelovalo tudi osem kapucinov teologov. Leta 1564 je papež Pij IV. potrdil koncilske odloke in generalni kapitelj reda je odločil, naj bo v vsaki provinci nekaj samostanov namenjenih za študijske hiše, kjer bodo kleriki študirali pozitivno gramatika in sveto pismo, je v sestavku Kapucinska knjižnica v Škofji Loki zapisal prof. dr. Metod Benedik, gvardijan kapucinskega samostana v Škofji Loki, naš priznani strokovnjak za zgodovino Cerkve in pred leti tudi dekan Teološke fakultete. Povečana skrb za študij in knjige je temeljni razlog, daje v škofjeloškem samostanu nastajala tudi bogata knjižnica.
Prof. dr. Metod Benedik je povedal, da so temeljni kamen za Škofjeloški kapucinski samostan
Prof. dr. Metod Benedik in Marta Gartner - Foto: T. Doki
vgradili leta 1706, leta 1709 pa je bil samostan zgrajen. Leto kasneje se je v cerkvi začelo bogoslužje, leta 1713 pa je bila Cerkev posvečena Sv. Ani. Škofjeloški kapucinski samostan je najmlajši kapucinski samostan v Sloveniji. Tako je bilo sredi 18. stoletja v samostanski knjižnici že 834 različnih naslovov, vseh zvezkov pa preko 1000. Knjižnica se je močno povečala po letu 1786, ko je cesarska komisija Jožefa II. ukazala razpust samostana v Kranju. Takrat so prenesli v Školjo Loko
celotni knjižni fond s celotnim dragocenim knjižnim katalogom, razen tega pa še nekaj knjig iz razpuščenih samostanov iz Ljubljane, Novega mesta in nekaterih drugih krajev.
V knjižnici Kapucinskega samostana v Škofji Loki je resnično bogastvo. Knjižnica ima izvod Dalmatinove biblije iz leta 1584. To je najstarejša slovenska knjiga v knjižnici. V knjižnici imajo dragoceni knjigi Matije Kastelca, novomeškega kanonika, Bratovske bukvice in Nebeski cilj iz leta
1662. Bogastvo knjižnice je pet zvezkov pridig Janeza Svetokriš-kega, dve Valvasorjevi knjigi, dela patra Rogerija iz Ljubljane, Loški pasijon, ki gaje 1721. leta napisal pater Romuald Marušič. Veliko je pridig, ki izzivajo raziskovalce k odkrivanju novosti na področju slovenskega jezikoslovja, še zlasti gorenjskega narečja, ki je manj raziskano. Posebna dragocenost so inkunabule. To so knjige, ki so bile natiskane od iznajdbe tiska do leta 1500. Vsaka ne stara nad 500 let. Najstarejša je iz leta 1473. Škofjeloška kapucinska knjižnica ima po besedah patra dr. Metoda Benedika okrog 5000 starih knjig, ki tvorijo starejši fond oziroma zgodovinsko knjižnico (knjige, izdane do leta 1800), in od 22 do 23.000 knjig novejšega fonda.
Prošnja za pomoč
Kapucinska knjižnica se sooča s hudimi težavami. V sedanjih prostorih je utesnjena, zahtevek za vrnitev nacionaliziranega dela, kamor naj bi se preselila knjižnica, pa še ni rešene, čeprav se vleče postopek že več let. Knjižničarka Marta Gartner, ki se je letos v okviru projekta Interegg lotila zahtevne katalogizacije knjig in pregleda stanja knjig, je zgrožena. Med knjigami, tudi
med tako dragocenimi, kot so inkunabule, je našla lesnega črva, ki že nekaj let najedajo lesene police, ki so jih po vojni, ob vrnitvi v samostan, naredili kapucini sami. V natrpanem priročnem skladišču, v katerega so spreme-
samostan nima sredstev. To je
nujna začasna rešitev do preselitve knjižnice v primernejše prostore. Kapucinska knjižnica preko Gorenjskega glasa trka na vest dobrih ljudi in ljudi, ki jim ni mar na rodova zapuščina, da po svoji pre-
Plesen in črvi so takole zdelali dragoceno knjigo
nili del jedilnice, in v zgornjem prostoru z najbolj dragocenimi knjigami, se je pojavila plesen. Dr. Metod Benedik in Marta Gartner ocenjujeta, da bi morali takoj, brez odlašanja, namestiti nove police v delu knjižnice, v katerem so črvi, in kupiti vsaj dva sušilea za vlago, za kar pa
soji in zmožnostih prispevajo za knjižnico. Kdor se bo odločil za dar, naj ga nakaže na naslov oziroma žiro račun: Kapucinski samostan Škofja Loka 51800 -620 - 336 - 05 - 1401114 - 914. Morebitnim darovalcem že vnaprej hvala!
• Jože Košnjek
Svetniki in godovi
Sporazum med Slovenijo
in Svetim sedežem     Od Damaza do Lazarja
Besedilo sporazuma med Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih je tajnost. Obe strani naj bi ga parafirali še ta teden. Sporazum gre sedaj v državni zbor in na
Ustavno sodišče.
Ljubljana - Vlada je pretekli teden sprejela sporazum med Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih odnosih in tako končala neko obdobje intenzivnih pogajanj med Ljubljano in Vatikanom. Vlada je spomladi za vodjo slovenske pogajalske skupine imenovala direktorja vladne službe za zakonodajo dr. Matjaža Nahtigala, ki je na konferenci za novinarje dejal, da bo sporazum predvidoma ta teden parafiran in da je besedilo sporazuma skladno s pogajalskimi izhodišči. Ocenil je, da so pogajalske možnosti izčrpane •n je zato sporazum na tej točki mogoče sprejeti. Sporazum je sedaj usklajen in so precizirana vprašanja, ki so v preteklosti dopuščale različne interpretacije in dvoumnosti. Sporazum je pravno formalno korekten in tudi na prav-no formalni ravni uresničuje Ustavno načelo o ločitvi Cerkve in države, kakor tudi jasno opredeljuje razmerje med pravom Republike Slovenije in kanonskim pra-v°m, pri čemer je slednje podrejc-n° pravnemu redu Republike Slo-
venije. Mislim, da smo v preteklih mesecih v zelo vsebinskih in dinamičnih in korektnih pogajanjih uspeli te določbe precizirati, Sveti sedež pa je nekatere predloge sprejel, posebno tiste, za katere smo mi menili, da so pomembni, ne pa vseh. Vlada je bila seznanjena z. besedilom sporazuma, na katerega ni bilo bistvenih pripomb, je povedal dr. Matjaž. Nah-tigal. Sporazuma še ni mogoče dati v celoti v javnost, ker jc to zadeva mednarodnih uzanc, ki jih mora tudi Slovenija v celoti spoštovati in upoštevati. Sporazum bo možno dobiti na vpogled, ko bo parafiran z obeh strani. Podrejenost kanonskega prava ni dobesedna in ni nikjer zapisana, je povedal dr. Nahtigal, vendar je dogovor, da bo ob morebitnih sporih obveljal slovenski pravni red. Vlada bo poslala sporazum hkrati v državni zbor in na Ustavno sodišče, kjer pa naj bi presojo uspešno prestal. O morebitnih novih sporazumih med Slovenijo in Svetim sedežem v tem sporazumu ni govora, niti niso postavljeni katerikoli
roki. Sicer pa so omenjali še tri sporazume. Prvi naj bi zadeval duhovno oskrbo v zavodih, drugi gospodarsko problematiko, tretji pa zelo občutljivo šolsko področje.
Sporazum pa le ni bil sprejet tako soglasno. Na seji vlade so bili proti takojšnjemu sprejemu ministri Združene liste socialnih demokratov, prav tako so zoper njega na odboru za mednarodne odnose državnega zbora, ki je predlog sporazuma tudi sprejel, glasovali člani iz Združene liste in Slovenske nacionalne stranke. Še posebno v Združeni listi poudarjajo, da so za večjo jasnost sporazuma storili vse, kar so mogli in da jih, še posebej zanima, kje je Sloveniji uspelo uveljaviti popravke in kje je popustil Sveti sedež. V Združeni listi ne izključujejo možnosti referenduma. Dr. Anton Stres pa meni, da pri sporazumu ne gre za ničesar novega in da smo dobili spodoben in po vsebini skromen sporazum. Sedanji ureditvi daje trdnejšo in stabilnejšo podlago.
• Jože Košnjek
Priznanje slovenskemu duhovniku
Kranj - V Našem tedniku, glasilu Narodnega sveta koroških Slovencev, smo prebrali, da bo dežela Koroška v soboto, 15. decembra, odlikovala rektorja katoliškega izobraževalnega središča v Tinjah na Koroškem Jožeta Ko-Peitiiga. Kopeinig, dobro poznan tudi v Sloveniji, bo prejel nagrado *3 Človekove pravice. . from v Tinjah odlikuje bogata izobraževalna dejavnost. Prav se-aaj potekajo v domu duhovne VaJe za može pod naslovom Bolj Se zavedaš, da si mož, večjo odgo-v°rnost imaš do sebe in do dru-8'n. V petek se bo začel seminar *a kmetice in kmete v štirih delih.
•"edavanje organizira dom skupaj
Jože Kopeinig
s Kmetijsko zbornico. Konec decembra in v začetku januarja bodo na sporedu duhovne vaje za žene in može, januarja pa Dnevi petja in igre za otroke. Posebne tečaje organizirajo tudi za ministrante. Naslov tečajev je Vesela služba.
Dom v Tinjah organizira tudi zanimiva strokovna potovanja. V začetku februarja bo strokovno potovanje v Grčijo, ki ga bosta vodila prof. Jože Wakounig in prof. Tita Artemis. Načrtujejo tudi izobraževalno potovanje v Maroko. Popotnike bo spremljal sam rektor samostana in izobraževalnega središča v Tinjah Jože Kopeinig.
•J.K.
Damaz I, papež, ki goduje danes, je bil sin španske družine, ki je živela v Rimu. Pod papežem Liberijem je deloval kot diakon in ga je spremljal v izgnanstvo, kamor gaje poslal cesar Konstantin. Po Liberijevi smrti so za njegovega naslednika izvolili diakona Damaza. Papeževal je 18 let. To je bil čas številnih verskih zmot in v boju zoper nje so bili papežu v veliko oporo veliki cerkveni učitelji in svetniški možje Bazilij Veliki, Gregor Nacianški, Gregor Niški, Ambrož, Hieronim in Hilarij iz Poitiersa. Damaz je vpeljal v bogoslužje številne novosti. Zelo je častil mučence iz prvih stoletij. Dal je odpreti in urediti katakombe. Je tudi oče latinskega prevoda Svetega pisma, kar je po njegovem naročilu naredil njegov tajnik Sv. Hieronim, ki je odlično obvladal grščino, hebrejščino in latinščino. Jutri bo godovala Ivana Frančiška Šantalska, redovnica, ki se je rodila 28. januarja leta 1572 v Dijonu. Stara 20 let se je poročila in živela srečno v zakonu, v katerem se je rodilo 6 otrok. Ker je bil mož pogosto zdoma, je sama gospodarila na domačiji in skrbela za otroke. Sreča je trajala le 8 let, ko je moža prijatelj po nesreči ubil na lovu. Srečala je Frančiška Šaleškega in poslušala njegove nasvete. Ustanovila je redovno družbo Marijinega obiskanja (vizitatinke). V samostanu, v katerega je odšla z 38 leti, je živela 31 let in umrla 13. decembra 1641.
Lucija mučenka iz 3. ali 4. stoletja bo godovala v četrtek, 13. decembra. Sv. Lucija velja za za-vetnico vida. Legenda pravi, da se je poganski snubec zaljubil v njene oči, ona pa si jih je izdrla in poslala, vendar ji je angel prinesel druge. Zato Lucijo upodabljajo s pladnjem z očmi. Lucija je bila iz premožne družine in zaročena. Po vrnitvi z romanja je razdrla zaroko in začela razdajati premoženje revežem. Užaljeni zaročenec jo je zatožil konzulu, da je kristjanka. To pa je bilo po Dioklecijanovih zakonih o iztrebljanju kristjanov in vzpostavitvi verske enotnosti smrtno nevarno. Ker Lucija ni hotela zatajiti svoje vere, so jo vrgli
v ječo in pred sodišče, jo odpeljali v javno hišo, jo žgali in polivali z vrelim oljem in smolo. Pred obglavljenjem je napovedala konec Dioklecijanovega vladanja, kar seje zgodilo leta 313 in kristjani so dobili svobodo. Na Lucijo so vezani številni običaji, na Slovenskem pa sta Lucija in Lučka kar pogosti imeni. Zavetnica za zdrave oči je tudi Otilija, ki tudi goduje v četrtek. Rodila se je slepa, zato jo je njen oče, alzaški vojvoda, hotel umoriti. Mama jo je rešila in skrila v samostan, kjer je ob krstu spregledala. Oče se je omehčal in ji poklonil hrib Ho-henburg pri Strasbourgu, kjer so sezidali samostan, Otilija pa je bila prva opatinja. Ta samostan je priljubljena francoska božja pot. Ime Otilija je na Slovenskem razmeroma redko. Več je Tilk.
V petek, 14. decembra, bo god Janeza od Križa, cerkvenega učitelja. Mati ga je dajala v uk k raznim obrtnikom, vendar se nikjer ni obnesel. Samo med bolniki se je dobro znašel. Bil je dober mističen teolog in prenovitelj kar-mcličanskega reda, v katerega je stopil in bil posvečen za duhovnika, na pobudo Terezije Velike, ustanoviteljice karmeličanskega reda, pa sc je lotilo prenove moškega reda. Na voljo mu je dala hišo, v kateri so začeli delovati prenovljeni ali bosonogi karmeli-čani. Predstojnikom to ni bilo všeč, zato so ga vrgli v ječo in zaničevali. V soboto, 15. decembra, bo god Marije od Križa di Rosa. Pavla di Rosa, tako ji je bilo ime, se je rodila v Bresciji na severu Italije, vendar je kmalu hudo zbolela, vendar je ozdravela, mati pa je umrla. Oče jo je silil v zakon.
vendar je imela drugačne načrte. Odšla je streč bolnikom, ko je razsajala kolera. V bolnici je ostala tudi kasneje, ko kolere ni bilo več. Nastala je ustanova Služabnice ljubezni, ki je skrbeča predvsem za strežbo v bolnicah. Ustanova seje širila in jo je priznala tudi država. Pavla je naredila redovne zaobljube in postala Marija od Križa. Umrla je 15. decembra leta 1855.
V nedeljo, 16. decembra, bo godovala Adelhajda, eesarica. Rodila se je v burgundski cesarski družini, vendar je odšla z. svojim zaročencem v kraljevino Italijo, kjer so ju ljudje prisrčno sprejeli, grofje v Severni Italiji pa so ju začeli sovražili. Moža Lotarja so ubili, njo pa zaprli, vendar jo je nemški kralj Oton rešil in jo prosil za roko. Postala je nemška cesarica. V nedeljo bodo godovale Adele, Ade, Adelije, Adeline, Alice, Alide , Heidi in Ajde. V ponedeljek, 17. decembra, bo go-doval Lazar iz Betanije. Betanija je vas v bližini Jeruzalema, kjer so bili doma Jezusovi prijatelji Lazar in sestri Marta in Marija. Jezus jih je pogosto obiskoval. Ohranjen je Lazarjev grob, do katerega vodi 24 stopnic, sedanja cerkev pa je bila zgrajena v letih 1952 in 1953. Vseh treh Jezusovih prijateljev se Cerkev posebej spominja: Marije 22. junija, Marte 29. julija in Lazarja 17. decembra. Znana je zgodba o obujenju od mrtvih četrti dan po smrti. Po nekaterih virih naj bi Lazar umrl zaradi gobavosti, zato so nekdanje bolnišnice za kužne bolezni imenovali lazaret. Lazar je patron grobarjev. Ime Lazar je pri nas redko. • J.K.
Čas adventa
Ta teden je drugi adventni teden med 2. in 3. adventno nedeljo. Do božiča bo samo še ena. Adventni čas še ni božični čas, je zapisal župnik Jože Pacek. Naši predniki so ta čas še kako ločili in ga razumeli kot čas spreobrnitve, duhovnega poglabljanja in pomnožene molitve. Adventni čas ni čas romantičnih sanj, temveč čas čuječnosti in streznitve. Advent bi moral postati za vse nas predvsem čas spreobrnitve, priprava naših src za sprejem novorojenega odrešenika in razmisleka. Advent je čas velikega pričakovanja, čas največjega upanja, ki si ga more zamisliti človek. Je pa to tudi čas Marijinega pričakovanja.
•J.K.
Deset let Folklorne skupine Triglav
Pravi ljudje v pravih nošah
Slovenski Javornik - Za deseto obletnico delovanja Folklorne skupine Triglav s Slovenskega Javornika, člani skupine v domači dvorani pripravljajo slavnostni koncert, ki bo v znamenju glasbe, plesa, petja, igre in še česa. Veselje do plesa, zanimanje za našo ljudsko kulturno dediščino, zavzetost pri delu, vse to že deset let odlikuje plesalke, plesalce in godce FS Triglav. Torej, v soboto, 15. decembra, od 19. ure naprej bo na Slovenskem Javorniku.
Folklorna skupina Triglav, ki bo /. jubilejnim nastopom to soboto tudi javno obeležila 10 let delovanja, seje, kljub temu daje na Gorenjskem ena mlajših po stažu, doslej že uveljavila tako v doma kot v širšem slovenskem prostoru, zabeležila pa je tudi dobre odmeve na gostovanjih v tujini. Folklorna tradicija na Slovenskem Javorniku sicer sega že daleč nazaj, intenzivneje seje plesalo sre-
Ija po napredovanju, učenju novih plesov... Tako so leta 1994 k sodelovanju povabili Bojana Knifica, danes že priznanega folklorista z dolgoletnim stažem.
"Takrat sem med drugim vodil otroško folklorno skupino na OŠ v Ovšišah, ob neki priložnosti pa me je Malči Možina prosila, če bi bil zato, da bi učil tudi skupino "tastarih". Odločil sem se poskusiti, res pa sem, kot je
Ples trojke s Štajerskega
di osemdesetih let v okviru Društva upokojencev. Ob povečanju zanimanja za ples je šest parov leta 1991 pod mentorstvom Cilke Pcternelj ustanovilo novo folklorno skupino z imenom Triglav, tako kot delujejo še danes, pa so se organizirali v okviru KUD Triglav Slovenski Javornik - Jesenice. Približno dvajset članov se je pod mentorstvom Peterneljeve, ki seje izobrazila na raznih seminarjih, naučilo nekaj spletov, poleg gorenjskega še belokranjskega in meščanske plese, nastopalo povečini na Gorenjskem. Veselju do plesa seje z leti pridružila tudi že-
rekla pričakoval starejše pare. Izkazalo se je drugače," se prvih kontaktov s "triglavani" spominja umetniški vodja Bojan Knific. Njegov prihod je bila za FS Triglav velika prelomnica. Najprej so izpilili splete, ki so jih plesali doslej, hkrati pa so začeli uvajati nove koreografije. "Vsako leto smo na novo postavili eno ali dve koreografiji, ter v plesne točke uvedli tudi nove elemente," je zadovoljen vodja folklore Slavko Novak.
Poleg tega so zašili in izvezli tudi nove noše oziroma kostume. Tako ima osem parov po sedem
KULTURNA KREDENCA
Iskali bodo svetilko
Kranj - Območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti in ZKO Kranj v petek, 14. decembra, organizirata lutkovno predstavo združeno z ustvarjalno delavnico za otroke od 4. do 7. leta. Rosana Kleindienst Premk je za otroke pripravila lutkovno predstavo Deklica s svetilko, v kateri se bodo otroci vživljali v zgodbo kot gledalci. Deklici je veter nekega dne upihnil luč, zato se ta poda na dolgo pot, da znova najde luč, da bi njena svetilka spet lahko svetila. Po predstavi bodo otroci ustvarjali svoje svetilke, starši bodo seveda malo pomagali, ob petju pesmic pa bodo tako razsvetlili še temo. Predstava Deklica s svetilko bo skupaj z otroki potekala v prostorih Centra za ku-turne dejavnosti na Sejmišču 4 v Kranju. • I.K.
Lutke v gradu Kiselstein
Kranj - Tudi letos so se v Lutkovnem gledališču Kranj s prireditvami za otroke odločili popestriti decembrske dni. V okviru Decembra v Gradu Kiselstein bo do konca meseca na sporedu še pet predstav, ki so nastale v produkciji Lutkovnega gledališča in so namenjene otrokom od 3. leta naprej. Ta četrtek, 13. decembra, ob 17. uri bo na sporedu predstava Dva zmerjavca, naslednji četrtek bo sledila predstava Janko in Metka, v sredo, 26. decembra, ob 18. uri bo v gosteh predstava enega od slovenskih lutkovnih gledališč, sledila bo igrica Vrtiljak, v petek, 28. decembra, pa bo Boštjan Sever "otroški december" zaključil z lutkovno predstavo Rdeča Kapica. Vse predstave bo obiskal tudi dedek Mraz. • I.K.
Svetovna uspešnica sedaj tudi v Sloveniji!
ZGODBA O ALADINU
Kako vprašati, da bi dobili, kar hočete?
Ena najpomembnejših spretnosti, ki se jih moramo v življenju naučiti, je, kako vprašati, da bi dobili tisto, kar hočemo! John Grav
Osebna sreča, ustvarjalna izpolnitev, poslovni uspeh... sposobnost, da bi vse to dosegli je na dlani: to je zmes zaupanja vase, iskrene želje in pripravljenost, da to željo izrazimo. Avtorja Jack Canfield in Mark V. Hansen v svoji uspešnici Zgodba o Aladinu odkrivata vrsto praktičnih nasvetov za učinkovito izražanje prošenj v medsebojnih odnosih, tako doma, kot tudi na delovnem mestu. Knjiga je namenjena vsem, ki želijo več dati in več prejeti v medsebojnih odnosih. Zgodba o Aladinu je lepo in praktično novoletno darilo, ki vas bo navdihnilo z vizijo in vam približalo cilje v prihajajočem letu.
Inf: Inštitut za razvijanje osebne kakovosti, Dunajska 51, Ljubljana, tel./faks 01/436 2432, 436 2399
različnih kostumov, ki so jih po večini ob Bojanovi pomoči, izdelale kar folkloristke same. Skupina namreč oblačilom, v katerih izvaja program, namenja posebno pozornost. Noše so izdelane na podlagi muzejskih originalov, slik in fotografij, sicer pa se Knific že dlje časa intenzivno ukvarja tudi z našo oblačilno kulturo v preteklosti. Ponavadi 45-članska skupina svoje večje nastope pripravlja tako, da medtem, ko ena skupina plesalcev predstavi en splet, druga že čaka za odrom z drugim spletom v nogah. Veliko so folkloristi s Slovenskega Javornika, sicer prihajajo s širšega gorenjskega območja, naredili pri izpopolnjevanju vseh elementov folklornega nastopa, za kar poleg
Skupinska z zadnjega gostovanja v ZDA
Gorenjska noša iz prve polovice 19. stoletja
Bojana Knifica in Malči Možina, ki pripravljata koreografije in scenarije za "gledališke vložke", skrbita še Meta Knific in Franci Šolar, prva za petje, drugi za glasbeni del. "Naša želja je, da s programom pokrijemo celo Slovenijo, tako imamo v svojem repertoarju splete različnih pokrajin. Srečujemo se tako s prikazovanjem ljudskega izročila Gorenjske kot tudi drugih ob-
močij Slovenije," poudarja Knific. Njihov program tako vsebuje plese, glasbo in pesmi, ki se pogosto navezujejo na običaje vezane na ohcet, kmečka opravila, maškare... Tako usmeritev v folklori bodo gojili tudi v bodoče, v tem pa tudi vidijo nekakšno "folklorno nišo", prikazovanje različnih socialnih stanov, tako meščanov, kot beračev, ne pa le gruntar-jev, kot jih skupine ponavadi predstavljajo.
"Z Bojanom smo zelo zadovoljni. Na začetku nam je bilo nekoliko čudno, da nas mlajši "komandira", a smo že po nekaj vajah spoznali, da bomo do uspeha in napredovanja prišli le skupaj z zavzetostjo in disciplino pri delu. Marsikdo je prišel v skupino in se po nekaj vajah premislil. Tudi naše vaje so kar zahtevne, še posebej pred nastopi," razmišlja Malči Možina. Od leta '94 nastopajo na območnih, medobmočnih in drugih folklor-
nih revijah, že po dveh letih intenzivnega dela pa so se prvič predstavili tudi na državnem srečanju folklornih skupin. Skoraj vsako leto bodisi na povabilo bodisi na festivalih nastopajo tudi v tujini. Tako so gostovali v Avstriji, Italiji, Nemčiji, na Češkem, podali so se na turnejo po ZDA in Kanadi. Pred leti so se vključili tudi v mednarodno folkloristično organizacijo CIOFF. Letos pomladi so bili na osemnajstdnevnem gostovanju v ZDA, v mestu Pingeon Forge, rojstnem mestu countrev zvezde Dolly Parton. Omenjeni festival ni bil tekmovalne narave, ampak je šlo predvsem za predstavitev naroda in države, od koder skupina prihaja. "Ocenjevali so tudi vtis, ki ga je ustvarila posamezna skupina," so mi še povedali folkloristi FS Triglav, hkrati pa dodali, da tudi sami radi v goste povabijo skupine iz. tujine.
Za celovečerno prireditev, ki jo ob obletnici pripravljajo v dvorani
na Slovenskem Javorniku, so pripravili prav poseben program. Jubilejni večer se bo ob 19. uri začel z razstavo živih lutk. Tako bodo člani folklorne skupine predstavljali njihove noše ter posamezne dele nastopa, ki se bo začel pol ure pozneje. Zaplesali bodo v osmih postavitvah, prvič pa bodo predstavili tudi koreografijo s kovači, kjer so kostumi delavski, strgani in obrabljeni, kakršni so tudi nekoč bili.
Ob jubileju bodo pripravili tudi biltene, ki bodo na voljo gostom, ob slavnostnem koncertu pa bodo podelili tudi tako imenovane Ma-roltove značke za 5, 10 in 15 let delovanja v folklori. Sicer pa v FS Triglav je nagrajencev kar nekaj, saj jim prizadevnosti in veselja do dela ne manjka, niti najmlajšemu članu, še najstniku, niti muzikantu Dragu, ki jih ima že čez osemdeset.
• Igor Kavčič
Film o zakladni najdbi z Grdavovega hriba
Kranj - Gorenjski muzej iz Kranja je v četrtek, 6. decembra, v modri dvorani gradu Khislstein predstavil desetminutni etno-arheološki film o najdenem orodju z Grdavovega hriba pri Radomljah. Film bo dopolnjeval stalno arheološko zbirko Železna nit, ki jo pripravljajo februarja leta 2002.
Na Grdavovem hribu pri Radomljah so pred časom našli nekaj zanimivega starega orodja, ki gaje najditelj v veliko veselje slovenskih arheologov predal v strokovne roke. Vedno pogosteje se namreč dogaja, da številne stare najdbe končajo v privatnih zbirkah, saj v današnjem času ob pomoči kovinskih detektorjev ni več
problem odkriti predmete, ki so že desetletja, stoletja ali pa tisočletja shranjena pod zemljo. Najdeno orodje so strokovnjaki uvrstili v čas 3. in 4. stoletja, o čemer še posebej priča keramika, ki so jo našli ob izkopavanju. Med ordi-jem so štiri tesla, tesačo - sekiro, šestilo, manjše kovinske predmete, obročaste okove za vkleščeva-
nje in nekaj še nepojasnjenih predmetov, podobnih kavlastemu rezilu. Kaj kmalu pa se je arheologom postavilo vprašanje, kako so to orodje nekoč uporabljali. Milan Sagadin iz Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj je orodje pokazal bližnjemu mojstru tesarju v Stahovici, ki je še hranil staro, zelo podobno orodje, ki ga je uporabljal pred električnimi strojčki. Ugotovljene so bile številne podobne značilnosti tesarskega, še posebej sodar-skega orodja. V film so zato vključili tudi mojstra Ferdinanda Laha iz Suhadol, ki je s svojim skoraj identičnim orodjem za gledalce napravil sod. Nejasna je natančna opredelitev ali gre samo za
sodarsko, ali tudi za tesarsko orodje. Nekateri poznavalci sklepajo, da gre za oboje. Avtorji filma Verena Vidrih Perko, Milan Sagadin, Tatjana Dolžan Eržen, Zdenka Torkar Tahir, mojster Ferdinand Lah in Naško Križnar želijo s filmom na razstavi Železna nit obiskovalce opozoriti na korenine današnjega obrtnega znanja. Raziskava je zahtevala interdisciplinarno povezovanje z različnimi strokami, v tem pa številni sto-kovnjaki vidijo tudi prihodnost muzejskega raziskovanja, saj ima ena sama znstvena veja premalo znanja z vseh področij človekovega življenja in delovanja.
• Katja Dolenc
Kranj - V galeriji Fakultete za organizacijske vede Kranj so odprli likovno razstavo akademskega slikarja Klavdija Tutte, ki bo na ogled ves december in še polovico januarja. Od leta 1998, odkar so odprli novo stavbo fakultete in v njej dali prostor likovnim razstavam, se je slednjih zvrstilo že 15. Prva je razstavljala skupina avtorjev, akademski slikarji Herman Gvardjančič, Janez Hafner, Franc Novine, Vinko Tušek in Cveto Zlate, nato pa so vsako leto razstavljali štirje ali pet umetnikov, slikarjev, akademskih slikarjev in tudi fotograf. Klavdij Tutta, ki je letos ob jubileju svojega ustvarjanja razstavljal v desetih kranjskih galerijah, se tako predstavlja še enajstič, sicer pa je šestnajsti po vrsti v galeriji fakultete. Ob tej priložnosti je tej ustanovi podaril eno svojih slik, sicer pa se vodstvo fakultete z njim dogovarja, da bo pomagal pri izbiri avtorjev, ki bodo v prihodnje sodelovali na razstavi v galeriji. • D.Ž.
PREJELI SMO
Socialdemokratska stranka v Kranju razpada
Kranjski socialdemokrati smo 13. novembra 2001 že drugič v tem letu volili predsednika MO. Prva volilna konferenca je bila spomladi, ko je bil za predsednika izvoljen Matjaž Janša z veliko večino glasov. Pol leta kasneje so se nekateri člani 10 odločili, da je spomladi izvoljenega predsednika potrebno zamenjati. Da se bo to Zgodilo, je bilo mogoče slutiti že dalj časa. Kot vzrok so navedli slabo delovanje MO, predvsem pa finančne nepravilnosti. Pojavljali so se tudi žaljivi napadi na predsednika. Vsi očitki so se pozneje izkazali za neutemeljene, gonja pa kljub temu ni prenehala. Se več, razširila se je še na tiste člane IO, ki se nismo strinjali s takim načinom reševanja problemov in diskreditacijo predsednika ali kateregakoli člana stranke. Predsednik je glede na okoliščine ponudil odstop. A umazana igra se je pod taktirko gospoda Grimsa in še nekaterih članov nadaljevala. V obliki skrivnih sestankov, zbiranju podpisov, telefonskem nadlegovanju članov SDS. Vse te aktivnosti so se nadaljevale do konference, kije potekala v napetem, ali bolje rečeno sovražnem vzdušju. Od vseh strani je bilo slišati neokusne in žaljive opazke (banda, lopovi, fašisti, Združena lista itd.), ki so bile namenjene tistim, ki s to volilno konferenco nismo soglašali. Akteriji vsega tega so se potrudili do te mere, da so na konferenco pripeljali ljudi, ki sploh niso bili člani SDS. Pa so kljub temu sodelovali na volitvah in glasovali po njihovih navodilih. Tako ni bilo nobene možnosti, da bi se na konferenci uveljavila demokratična načela, saj so bili vsi predlogi, ki niso bili del scenarija Zavrnjeni. Tudi predlog o možnosti tajnih volitev.
Res zanimivo, a hkrati tudi žalostno, kako so nekateri za oblo-leni kruhek in kozarec vina, pripravljeni opravljati umazano delo za določeno skupino ljudi.
Predsednik SDS Janez Janša je bil seznanjen, kaj se v M O v Kranju dogaja. Bil pa je prisoten tudi na konferenci sami. Težko bi bilo reči, da se je postavil na eno ali drugo stran, a glede na okoliščine je bilo mogoče sklepati, da se je vse skupaj dogajalo z njegovim tihim pristankom.
Zaradi tega je odstopilo veliko članov 10, med njimi tudi taki, ki so bili soustanoviteji SDS v Kranju.
Storjene škode ne bo mogoče popraviti. Stranka, ki ne spoštuje lastnih članov, ki so se že dokazali z večletnim delom in jih brez pomisleka zavrže, ne more pričakovati velikih uspehov. Zato se toliko bolj upravičeno sprašujemo: Ali SDS v Kranju razpada?
Nekdanji člani IO SDS Kranj
Spoštovani!
Redno prebiram vaš časopis, saj je v njem veliko zanimivega in aktualnega. Ne morem pa mimo različnih komentarjev na temo blejske kadrovske, ki se v zadnjem Ča su pojavljajo v vašem časopisu In so povezane z mojim imenom in
službovanjem na blejski občinski upravi. O tem sem zadnjič telefonsko že obvestil vašo novinarko Uršo Peternel, ki je bila mojega odziva zelo vesela, očitno pa ne pijete jutranje kavice na skupnem "posvetu". Glede na izkušnje in moja vedenja, sem prepričan, da bo na to temo še nekaj pisanja. Zato vam naj pojasnim moje službovanje na Bledu, ki naj vam bo v pomoč pri nadaljnjem, upam, da bolj korektnem poročanju, oziroma obveščanju gorenjske javnosti.
Na Bledu sem nastopil delo v občinski upravi dne 27. decembra 1999 kot vodja oddelka za splošne in normativno pravne zadeve, oziroma vodja pravne službe in kot namestnik direktorja občinske uprave, saj sem po izobrazbi uni-verziteni diplomirani pravnik in ne samo nekdanji policist, kot zelo radi zapišete. V policiji sem v zadnjih desetih letih starešina, oziroma komandir različnih policijskih postaj na Gorenjskem. Svoje delo sem zelo rad opravljal in bil pri tem zelo uspešen. Policijo sem zapustil na svojo željo in z namenom, da se preizkusim v poklicu, za katerega sem se šolal. Po odhodu Benjamina Šrnida, kot direktorja občinske uprave, sem poleg svoje službe prevzel še njegovo delo in sicer kot vršilec dolžnosti za dobo 6 mesecev. Približno po dveh mesecih pa je župan na svojo roko v "hišo" pripeljal po priporočilu svoje stranke Borisa Marčetiča, ki za to delovno mesto ni imel ustrezne izobrazbe in ga zaposlil brez obveznega javnega razpisa in seveda pred iztekom mojega vedejevstva. Seveda se s takšnim ravnanjem glede na naravo dela, ki sem ga opravljal, nisem mogel niti smel sprijazniti in imel dovolj "j....c" ter se na takšno odločitev župana tudi pritožil ter zoper njega sprožil tožbo, ki še vedno čaka na vrstni red na Upravnem sodišču v Ljubljani. Vse to sem korektno pojasnil na novinarski konferenci, konec lanskega leta meseca decembra, ki ste se jih kot predstavniki časopisa tudi udeležili, (poglejte v arhiv) Iztočasno sem seveda zaradi različnih pritiskov tudi začel iskati novo zaposlitev in se dne 18.9.2001zaposlil na Upravni enoti Jesenice, kot vodja oddelka za gospodarstvo in negospodarstvo.
Če sklenem, so torej v občinsku upravi dejansko službovali trije direktorji, četrti pa nastopa delo prav danes. Sam sem se v tej vlogi pojavil torej le kot v.d., prav tako na željo župana in mi sploh ni bila dana možnost vodenja občinske uprave, kot dugim, ki so morali ali želeli oditi. Mislim, pa da je problem verjetno drugje, o katerem bi bilo vredno kaj več napisati tudi v vašem časopisu, če že hočete biti na tekočem.
Pa veliko uspehov, lepe praznike, ki prihajajo in lep pozdrav,
Robert Plavčak
Ocena dela in financiranje društev v občini Naklo
V številki Gorenjskega glasa z dne 19. novembra 2001 je bil ob-
javljeno poročilo o seji občinskega sveta v Naklem. Med drugim je beseda tekla tudi o delu društev v občini in načinu financiranja v sklopu občinskega proračuna ter nadzoru porabe teh sredstev. Ker je v tekstu lahko razbrati dvom o pravilnosti porabe denarja, poleg tega menim, da je bilo moje pojasnilo predstavljeno nepopolno (novinarju je prostor za njegov tekst pač omejen) v imenu Odbora za družbene dejavnosti podajam to pojasnilo še enkrat.
Glede delovanja društev s področja kulture in športa ni bil izražen nikakršen dvom o pravilnosti porabe proračunskih sredstev. Sporen naj bi bil samo rok oddaje letnih poročil in priprave letnih planov s strani društev, oziroma zamude pri nekaterih društvih pri oddaji zahtevane dokumentacije. Pri tem moram reči, da je v letu
2000 večina društev svoje delo korektno in pravočasno opravila, zamudniki pa so to naredili po opozorilu s strani našega odbora.
Financiranje društev že dve leti poteka tako, da je večina sredstev namenjena za odobrene projekte, kijih izvajajo posamezna društva, manjši del pa je namenjen dotacijam za ta društva. S takim načinom dela bomo nadaljevali tudi v naslednjem letu.
Naj na koncu zapišem še to -kdor spremlja delo društev na področju kulture in športa in se udeležuje njihovih prireditev, potem ve, da naša društva dobro delajo.
Marjan Babic, predsednik Odbora za družbene dejavnosti občine Naklo
Preveč heroina za Tržičana
Odmev na članek objavljen v Gorenjskem glasu z dne 9. 11.
2001 pod gornjim naslovom
V kroniki časopisa Gorenjski glas sem prebral žalostno poročilo o smrti še enega uživalca mamil na našem kranjskem območju. Že vrsto let poslušamo, kako se zbirajo v razpadajočem domu bivše JLA. Ko je JLA zapustila dom je bil objekt v dobrem stanju. Od takrat pa do sedaj ni nihče skrbel za objekt in normalno, da je začel propadati. V njem so našli zavetje tako brezdomci, uživalci alkohola in tudi uživalci mamil. Nekajkrat je bila na obisku v domu tudi policija. Ne vem, ali je imela pri lovljenju preprodajalcev mamil kakšen uspeh, vendar se po mojem mnenju v domu zbirajo večinoma uživalci mamil, morda tudi kak manjši preprodajalec. Uživanje mamil in s tem tudi nesrečnih smrti odvisnikov je iz leta v leto več. Sosedje nismo imeli do pred kratkim z občasnimi prebivalci doma JLA nobenih problemov razen, da je v okolici doma v travi vendo lahko najti kako rabljeno iglo ali injekcijo. V domu JLA se zbira iz dneva v dan vče odvisnikov in nadležni so postali tudi za okoliške bloke, saj hodijo v kleti prenočevat, kjer opravijo tudi telesne potrebe. V zadnjem času so se začeli pojavljati tudi vlomi tako v vozile parkirane v bližini doma kot tudi v kleti bližnjih blokov. Če kdor koli že samo malo bolj odpre oči lahko vsak dan opazi, da nakupi lažjih oblik drog tako "trave" kot raznih tablet niso nemogoči. Ne vem, ali se vsi zavedamo,
da je to začetek poti, s katere le redki najdejo izhod. Tako policija kot občinsko vodstvo z županom na čelu bi moralo pristopiti bolj odločno pri razpečevanju mamil po šolah in krajih, ki jih dobro poznajo, vendar po mojem mnenju ne naredijo dovolj!?
Za odločitev, da sestavim ta dopis, me je spodbudil članek v Gorenjskem glasu, ki ga je sestavila ga. Helena Jelovčan. V članku navaja, da stanovalci dveh blokov v neposredni bližini nasprotujejo podrt ju starega doma JLA in na njegovem mestu izgradnji novega poslovnega objekta. Heleni Jelovčan predlagam, da se sestane s stanovalci obeh blokov in izve za resnične vzroke nasprotovanja izgradnji novega poslovnega centra.
Zelo grdo se mi zdi, da smrt mladega fanta izkorišča posredno preko nje (ne vem, kdo ji je prikazal stanje in vzroke nasprotovanja stanovalcev dotičnih blokov), kjer lahko bralec iz članka med vrsticami prebere, da naj bi bili posredno za zbiranje mladih ljudi in smrt mladega Tržičana krivi stanovalci teh dveh blokov, saj jim, kot nam v članku očita, s svojim nasprotovanjem rušitve starega doma JLA in izgradnji novega PC to ne omogočamo. Po mnenju novinarke bi s tem, ko bi podrli star dom JLA in zgradil nov PC rešili problem narkomanov, ki je povezan s problematično zgradbo.
Po mojem mnenju bi si ti mladi ljudje, ki so si našli za pribežališče propadajoč objekt doma JLA, v primeru, da doma JIA ne bi bilo več, poiskali kraj za svoja druženja kje drugje.
Jedro problema uživanja mamil mladih ljudi tako v naši občini kot tudi drugod je nekje drugje in ne v nasprotovanju stanovalcev dveh sosednjih blokov proti izgradnji novega poslovnega objekta.
Lepo vas pozdravljam!
Stanovalec enega sosednjih blokov
Spoštovani!
Pred kratkim sem v trgovini, ki je imenovana po prebivalcu himalajskega pogorja in se nahaja v trgovskem centru v središču znanega gorenjskega turističnega kraja, kupil športno obutev. Čevlje sem takoj obul in šel peš do 1,5 km oddaljenega doma. Oba nožna palca sem imel močno ožulje-na, čeprav je obutev dovolj velika.
Ker sem diabetik in je vsaka rana ali ranica izredno nevarna, sem čevlje čez nekaj dni nesel v trgovino in prosil, če mi jih lahko zamenjajo. Čevlje so vzeli, jih poslali uvozniku, ki pa reklamacije ni priznal in trgovina mi je iste čevlje vrnila na dom. Pri nakupu sem cca 17.000 sit vrgel skozi okno, ker so čevlji na videz fes brez napake. Pristojne institucije pa vprašujem:
L Ali sem v takem primeru popolnoma nezaščiten potrošnik ?
2. Zakaj so mi v Avstriji v podobnem primeru takoj zamenjali obutev?
Vem, da tudi trgovci gledajo samo na zaslužek, vendar bi lahko imeli tudi nekaj več smisla za poslovnost. Propaganda, ki jo bom ustno razširjal za takšno poslovanje, ne bo nikoli odtehtala
sredstev, ki jih podjetnik vlaga v drago plačano reklamo. Čeprav je trgovina dobro založena, lepo urejena in ima zelo prijazno osebje, pa vanjo ne bom nikoli več vstopili, kaj šele kupil. Ali je to približevanje potrošniku in evropski poslovnosti? Lep pozdrav!
Vladimir Kočevar
Kaj pa druga plat zgodbe?
V Gorenjskem glasu, z dne 27. novembra, je bil na celotni tretji strani objavljen prispevek z naslovom "Trije tedni zavezniške sramote". V tem prispevku je opisana zgodba o dr. Meršolu in o ljudeh, ki so ob koncu vojne zapuščali Slovenijo in bežali na Koroško. Da s svojim pisanjem spet ne bom dvigal prahu, naj povem sledeče. Obsojam izvensodne, povojne poboje v celoti. Vendar se po drugi strani sprašujem, zakaj in pred kom so vsi ti ljudje bežali? Če je res, da so "Titovi likvidatorji " pobijali po dolgem in počez, kako je mogoče, da smo tisti, ki nismo bežali, ostali živi? Zakaj bi bežal, če nisem ničesar zakrivil? Prav tega vprašanja se vsi, ki pišejo o tem, spretno izogibajo. Toda resnico bo nekega dne treba le povedati! Mnogi so bili v času vojne na strani okupatorja in so morili nedolžne ljudi, kot na primer člani zloglasne "Črne roke", ki je morila poštene in zavedne
Slovence, ter celo otroke! Drugi so bili spet okupatorjevi ovaduhi in so za Judežev drobiž, izdajali svoje rojake. Ob koncu vojne so mnogi nasedli tudi belogardistič-ni propagandi, češ da jih bodo komunisti pobili. Podobno propagando so ob koncu vojne širili tudi med slovenskimi fanti, ki so bili mobilizirani v nemško vojsko. Rečeno jim je bilo, naj se ne vračajo domov, ker jih bodo komunisti pobili. Žal so nekateri od njih, temu celo nasedli. Vemo pa, da se nikomur od teh ni skrivil niti las na glavi.
Seveda pa je danes, po več kot petdesetih letih treba vse to spraviti na dan. Z vsemi možnimi sredstvi, je treba očrniti Tita in komunizem ter NOB. Ob vsem tem pa pisci takšni prispevkov pozabljajo, kako lepo smo živeli v tistih časih. Imeli smo delo, zaslužek, delavci so gradili hiše, kupovali avtomobile in tako dalje. Kako je bilo vse to mogoče, ob tolikšnem "terorju " v državi? Nekateri danes govorijo, da je bil pokojni maršal Tito diktator in samodržec. Je res mogoče, da so ob njegovi smrti, ljudje na ulicah jokali? Da so na pogreb prišli državniki z vsega sveta. Kateri diktator bi si to zaslužil? No, vsi pošteni ljudje, ki danes ne nasedamo raznim provokacijom in "črni" propagandi s strani RKC, pa vemo, kako je bilo v resnici, skoraj petdeset let v "krutem " komunizmu!
Janko Fon, Cesta maršala Tita 2, Jeseniee
DRUŽINSKI NASVETI
Čustvena inteligenca (3)
Se spomnite, ko nas občasno zagrabi želja po čokoladi ali po sladoledu? Te in podobne jedi si velikokrat zaželimo, kadar smo žalostni ali ko nam nekaj manjka. Raziskave so pokazale, da hrana, kot sta čokolada in podobne "stresne" dobrote, vpliva na procese v našem telesu tako, da sprošča posebne snovi, ki vplivajo na občutke ugodja. Ena izmed teh snovi je serotonin, tako imenovani živčni prenosnik, ki vpliva na naše čustvene reakcije. Pomaga nam obvladovati stres in hiter tempo življenja. Naše telo proizvaja to snov v večjih količinah, kadar je naša telesna dejavnost povečana (šport in rekreacija), kadar uživamo zdravo prehrano in ko zadosti spimo. Z eno besedo - kadar lepo delamo sami s seboj. Takrat pa, ko smo v stresu in razburjeni so reakcije obratne, saj serotonin vpliva na naš krvni pritisk, na prebavo, na telesno temperaturo ipd. in temu primerne so tudi posledice na telesu. Ne velja zastonj pregovor - zdrav duh v zdravem telesu. Vse našteto je zelo povezano s čustveno inteligenco, saj pomeni, da dejansko lahko vplivamo na to, kako se odzivamo in v kakšni meri srno napadalni in ljubeči. Več kot imamo serotonina v telesu, manj smo agresivni in vročekrvni. Čustvenega količnika se ne da izmeriti, tako kot izmerimo človeško inteligenco, pa vendar je velikokrat bolj pomembna samozavest, spoštovanje drugih, vživljanje v druge kot pa golo dejstvo, da imamo inteligentni količnik nad povprečjem. Velika večina ljudi tako in tako premalo izkoristi svoje potenciale in tako se nekatere sposobnosti, ki jih imamo dobesedno mečejo proč. Dejstvo, da so otroci iz leta v leto bolj bistri ne more zmanjšati pomembnosti spoznanja, da se družbene veščine in čustvene sposobnosti v naši družbi slabšajo in strmo padajo. To pomeni, da narašča število depresivnih obolenj že pri otrocih in mladini, da se veča število samomorov, da o nasilju sploh ne govorimo. Kljub temu lahko v vsakem trenutku nekaj naredimo, kajne? Ena izmed dejavnosti, na katero lahko vplivamo, je prav gotovo gledanje televizije. Dokazano je namreč, da pretirano gledanje televizijskih programov zavira razvoj čustvenih veščin. To je ena izmed najcenejših oblik preživljanja prostega časa, ki se jo poslužuje preveč staršev in z. njimi seveda otroci. Gledanje filmov mora biti omejeno, skrbno izbrano po sporedu in seveda ob primernih urah. Pravzaprav, če bi želeli malo pretiravati potem lahko rečemo, daje pretirano gledanje televizije škodljivo v enaki meri kot kajenje. Vpliv kajenja lahko dokažemo, škodljivi vpliv televizije pa težko. Kako zapolniti čas, ko je televizija ugasnjena? Naj bo to vprašanje in povabilo k razmišljanju za tale praznični december...
Piše Miha Naglic
Po ljudeh gor, Po ljudeh dol
Podlistek o znamenitih Gorenjcih
Tavčar in Leveč
"Dragi mi Leveč! / Pisal sem Krsniku, da bi rad imel, če bi mi Zvonova blagajnica za eno leto ali Vsaj za pol leta posodila 400 gl, katere potrebujem sedaj pri odprtju svoje pisarnice. Ker mi Krsnik ni ničesar odgovoril, upam da je stvar v redu. / Če bi Zvon denar mej letom potreboval, zavežem se s tem Parnom, da ga hočem pri vsaki priliki nazaj popla-c°ti. Konec leta, ko nameravam od Zvonovega last-n'štva odstopiti, napravili bodemo račun, ker hočem Svoj deficit ali v gotovini poplačati, ali pa ga obdržati na račun prihodnjih honorarjev, ker upam, da ^e bodeta tudi po odstopu mej Zvonovimi sotrudni-** obdržati hotela. / Zanašam se, da bodeš vstregel 'Koji zahtevi, ko te prosim, da denar v 'Narodni ti' skarni' pri Armiču za me pustiš, kjer ga hočem v
petek poiskati. Jutri sem v Trstu, da za advokata prisežem, potem pa bodem že v soboto odprl pisarno, ter moram takoj nekoliko večjih naročil poravnati. Zatorej se trdno zanašam, da dobim denar v petek pri Armiču, ter sem tvoj / Dr. Tavčar".
To je pismo, ki ga je 16. januarja 1884 Tavčar pisal Levcu. Ta dva in Kersnik so bili soizdajatelji in solastniki mesečnika Ljubljanski zvon, "leposlovnega in znanstvenega lista ", ki so ga družno ustanovili 1881 in je izhajal vse do leta 1941. Zanimivo je dejstvo, da so bili takrat slovenski literati zmožni sami izdajati revijo, brez državne podpore in brez stalne izgube, nemara celo z dobičkom. Fran Leveč (1846-1916) je bil tisti, ki je držal v rokah vse niti tega početja. "Ko je dunajski Zvon konec 1880 prenehal izhajati, je bil med slovenskimi literati edini Leveč zmožen, da prevzame vodstvo slovenske književnosti. Njegovi bogati osebni stiki s tedanjimi pisatelji, živo zanimanje za vse kulturne potrebe Slovencev, brezprimerna dejavnost in vztrajnost, vse to ga je dovolj usposobilo za urednika
Fran Leveč
LZ, da je v tekmi s celovškim Kresom in ljubljanskim Slovanom častno zmagal in da ga je nad vse uspešno vodil prvo desetletje. Zbral je okoli sebe skoraj vse tedanje pisatelje in pesnike različnih smeri in naziranj. Po vzoru Janežičevega Slovenskega glasnika, ki je bil 'lepoz-nansko-podučen list', je Leveč tudi LZ začrtal dvojno smer: leposlovno in poljudnoznanstveno. V leposlovju srečamo zopet stebre tedanje beletrije: Jurčiča, Kersnika, Tavčarja, iz zatišja je privabil Trdino, Mencingerja, pridobil Detelo, H. Dolenca, Stareta; v pesništvu si je v nadomestilo za odstopivšega Gregorčiča vzgojil epika Aškerca. V smislu urednikovega zanimanja je LZ v poljudnoznanstvenih spisih gojil zlasti literarno zgodovino, jezikoslovje, zemljepis in zgodovino, v manjšem obsegu prirodopisje; načelnih literarnokritičnih in estetičnih razprav se je ogibal..." (Janko Šlebinger) Odnosi med lovcem in Tavčarjem so bili tvorni, a
dostikrat težavni. Na dopisnici, ki nosi poštni žig Z dne 3. junija 1882 piše Leveč Kersniku: "Kadar prideš v Ljubljano, imel bodeš lepo priliko porabiti vse svoje znane diplomatske finese in umetnosti; kajti z dr. Ivanom sva si močno v lase posegla zaradi njegovega planinsko-hrvatskega komedijantovstva v Zagrebu. Kot odgovor na njegove hvperhrovaške cnianacijc spisal sem poslanic o za 'SI. narod' ter jo po Železnikarju poslal njemu v censitro! Ko bi ti bral, kaj mi je potlej pisal! Pa saj si lehko misliš!... Ako mi Ž. vrne rokopis, poslal ti ga bom z doktorje-vim odgovorom vred, da se prej informiraš in - detektiraš. " Dva dni pozneje Leveč Kersnika znova moleduje: "Stori mi to ljubav! Meni se ne ljubi več s Tavčarjem rovati in kregati, osobito, ker vidim, da nama prvotni objekt najinega prepira vedno bolj uhaja izpred oči/ in da se je on zagrizel v misel, da ga hočem od Zvona odpraviti... Prijatelja tako s Tavčarjem ne bodeva nikoli, ker je on tako sam v sebe zaljubljen, da proti nikomur ni odkritosrčen. U ver jen sem: kakor sta se z Jurčičem že sprla, pred-no se je Zvon rodil zaradi Zvonovega programa, tako bomo pri Zvonu zdaj z njim imeli pokoro. Pa bodi-si zaradi ljubega miru! Skušal se bodem vsaj toliko z njim sprijazniti, da bodem v poslih mogel z njim občevati; k temu pa ti s svojim pismom lehko mnogo pripomoreš..."
Društvo za opazovanje ptic doseglo prepoved streljanja kormoranov
Nismo servis za pobijanje kormoranov
Kranj • Poboj 500 kormoranov bi bil kot kapljica v morje, saj bi pobite kormorane takoj nadomestili drugi kormorani. Kormoran je klateška ptica, povsod zaščitena in ni nobene zakonske osnove, da bi jo lahko streljali. Uprli so se tudi slovenski lovci, ki pravijo, da niso noben servis za pobijanje. Najbolj pa se je uprlo Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.
Kormoran je okoli 85 centimetrov velik temen in družaben ptič, ki ima gosjo obliko z močnim rumenim kljunom. Med letom se razporedi v črko V, gnezdi skupinsko in tudi v prezimovališčih prenoči skupaj na obrežnih drevesih. Hrani se z ribami, ki jih spretno lovi. Prve skupine so se začele prezimovati ob naših rekah pred desetimi leti, njihovo število pa je stalno naraščalo. V Sloveniji jih je več tisoč, ki gnezdijo ob večjih rekah in ribičem uničujejo zarod. Preganjajo jih tako, da jih streljajo na prenočiščih. Kormorani so velika "nadloga" tudi gorenjskim ribičem, saj jih je vzdolž Save Dolinke zelo veliko. Določene predele Save so "oropali" tako zelo, da v njih ni več lipana, pred njim pa niso varne seveda tudi potočne postrvi.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je odredilo, da naj bi se v Sloveniji letos pobilo 500 kormoranov. Temu se je odločno uprlo Društvo za raziskovanje in proučevanje ptic Slovenije, ki je vložilo tožbo na upravo sodišče. Upravno sodišče je ob koncu novembra z. začasno uredbo odložilo poboj kormoranov. Dr. Primož Kmecl, podpredsednik društva je ob tem dejal: "Po mnenju Društva za raziskovanje in proučevanje ptic Slovenije je ta poboj nesprejemljiv, saj so na voljo drugi ukrepi, ki škodo na ribogojnih objektih - če do nje pride -učinkovito odpravljajo.O kakršnihkoli škodah na naravnih ekosi-stemih pa sploh ne moremo govoriti."
Ministrstvo za kmetijstvo vsako leto z odločbo dovoli poboj veli-
kega števila kormoranov, ki naj bi povzročali domnevno škodo na naravnih vodah in na ribogojnih objektih. Društvo za raziskovanje ptic pa se je zavzemalo za to, da bi kakršnakoli odločba slonela na strokovnih osnovah, a je naletelo na gluha ušesa, saj ministrstvo na pobude društva sploh ni odgovarjalo. Društvo je predlagalo tudi ustanovitev mešane komisije, ki bi pretehtala vse strokovne in pravne argumente v tem sporu, vendar do ustanovitve komisije ni prišlo.
Kormoran ni divjad
Razen tega kmetijsko ministrstvo ni pristojno za izdajo takšne odločbe, saj nima zakonske podlage, društvo pa tudi ni bilo upoštevano kot stranka v postopku. Sodišče je torej dalo prav društvu in izdalo začasno odredbo, s katero se uresničevanje odločbe odloži. Ministrstvo je sicer navedlo, da zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč dovoljuje odstrel, vendar kormo-
S pupilometrom nad velikost zenic
Zenice odkrivajo droge
Slovenija je peta evropska država, ki bo uvedla preverjanje prisotnosti mamil pri voznikih v cestnem prometu. S posebnim kartončkom bodo merili velikost zenic, očesni drget in reakcijo zenic na svetlobo.
Kranj - V začetku devetdesetih let je slovenska policija začela opažati, da je problematika vožnje pod vplivom mamil in psiho-aktivnih zdravil prisotna tudi na naših cestah. Problematika je iz leta v leto skokovito naraščala, tako, daje bilo letos zaradi vožnje pod vplivom drog ob vozniški izpit že več kot 1700 voznikov. Pod vplivom droge se je letos zgodilo 109 prometnih nesreč, bilo pa je 2100 prekrškov.
Policisti danes takoj posumijo, če voznik morda ne vozi pod vplivom droge, še posebej, če je alkotest negativen. Znaki uživanja alkohola ali droge so približno enaki. Vozniki so agresivni, vozijo prehitro in nepazljivo. Res pa je, daje droge težko odkriti, saj denimo kanabis, ki je za alkoholom najbolj pogosto zaužita droga, ostaja dolgo časa v telesu, medtem ko psihoaktivnega učinka nima več. Vozniki, ki bodo poslej preverjeni s testom za droge, bodo rezultate še vedno lahko spodbijali in zahtevali strokovni pregled.
Slovenska policija je že pred leti začela aktivno spremljati in proučevati tuje izkušnje glede preprečevanja vožnje pod vplivom nedovoljenih drog. V novem zakonu o varnosti cestnega prometa so natančno opredelili tako prekrške kot tudi pooblastila policistov na tem področju. Zato se je začelo tudi usposabljanje policistov, na osnovi ameriških, nemških in švedskih izkušenj in tako bo do konca leta usposobljenih približno sto policistov, z usposabljanjem pa bodo nadaljevali tudi v prihodnjem letu.
Kot pravijo v sektorju za cestni promet Uprave uniformirane policije Generalne policijske uprave, zakon o varnosti cestnega prome-
ta od policistov zahteva, da pri vozniku najprej ugotovijo sum in šele na podlagi tega odredijo nadaljnje postopke in ukrepe za dokazovanje vožnje pod vplivom mamil in psihoaktivnih zdravil. Največje težave, s katerimi se policisti srečujejo pri odkrivanju so v tem, da pri odkrivanju prisotnosti alkohola uporabljajo alkotest, medtem ko hitrih testov za mamila slovenska policija ne uporablja. Do zdaj niso imeli razvitega postopka za prepoznavo vožnje pod vplivom mamil. Vzrokov je več: hitri testi ne dajejo podatkov o učinkih, obstajajo le za določene skupine snovi, stopnja zanesljivosti je še vedno nezadovoljiva. Prav tako v svetu še vedno niso opredeljene mejne vrednosti konkretnih psihoaktivnih snovi, na podlagi katerih bi bilo mogoče zaključiti, da so vplivale na varnost oziroma voznikovo sposobnost vožnje.
Z odkrivanjem vožnje pod vplivom mamil so začeli ameriški policisti, ki so že leta 1970 začeli s pomočjo medicinske stroke s programom usposabljanja policistov. V evropskih državah so se nato zgledovali po Američanih in prevzemali njihove postopke.
Lani sta se dva naša inšpektorja udeležila usposabljanja za ugotavljanje simptomov - pri švedski policiji, druga dva pa pri nemški policiji. Vsi so si pridobili potrdila o usposobljenosti.
Vse te izkušnje so uspešno uporabili pri lastnem postopku za ugotavljanje znakov vožnje pod vplivom mamil, skupaj s strokovnjaki na področju farmakologije, toksikologije, psihologije in sodne medicine. Sum bodo policisti utemeljili ali ovrgli tako, da bodo med postopkom preverili velikost zenic voznika, njihov drget, reak-
cijo na svetlobo in podobno. Zbrati bodo poskušali kar največ znakov, na podlagi katerih bodo svojo odločitev še dodatno argumentirali. S pupilometrom - kartončkom, na katerem so natisneje zenice z različnimi premeri - s preverjanjem očesnega drgeta ter reakcijo zenic na spremembo svetlobe bodo preverjali prisotnost mamil predvsem pri tistih voznikih, ki se bodo nenavadno obnašali, alkotest pa bo negativen.
Ta test bodo v začetku lahko opravili le, če bo voznik v to privolil, po spremembi zakona o varnosti v cestnem pormetu pa bodo dobili več pooblastil in bo test obvezen.
Slovenija bo tako postala peta evropska država - za Belgijo, Nemčijo, Veliko Britanijo in Švedsko - ki bo uvedla ta poseben način preverjanja voznikov v cestnem prometu. • Darinka Sedej
ran ni naveden kot divjad in tako ministrstvo, ki je pristojno za lov ne more izdati odločbe o njegovem odstrelu. Tu je še zakon o ohranjanju narave, ki določa splošni varstveni režim za rastlinske in živalske vrste, pa še direktiva Evropske unije, ki terja, da mora država zagotviti zaščito vseh v naravi živečih vrst pred pobijanjem in uničevanjem.
V razpravah je slišati, da je Evropska unija ukinila zavarovanje kormorana, vendar gre za napačno razlago, saj je kormoran še naprej zaščiten, streljanje kormorana pa izjemoma dovoljeno za preprečitev velike gospodarske škode.
Kmetijsko ministrstvo za škodo v ribogojstvu ni predložilo nobenih dokazov. Morali bi predložiti oceno škode, za kakšno Škodo gre in to utemeljiti s konkretnimi dokazi. Vprašanje celo je, ali je do škode sploh prišlo oziroma koliko so za to škodo odgovorni kormorani in ali se ne bi dalo te škode preprečiti z drugimi sredstvi?
Postreljane kormorane nadomestijo drugi
Društvo za proučevanje ptic pravi, da so na voljo številni ukrepi, ki učinkovito preprečujejo morebitno škodo na ribogojnih objektih - zaščita z mrežami in odvračanje ptic. Prav tako ni dokazov, daje streljanje učinkovitejši ukrep od enostavnega plašenja na ribogojnih objektih. Streljanje nima vpliva na število kormoranov na posameznem objektu. Najbolj učinkovita je stalna človekova prisotnost in plašenja, na voljo pa je tudi streljanje s slepimi naboji, lasersko puško in drugi plašilni
ukrepi. Nenačrtno streljanje lahko privede le do lokalnih migracij preži mu joče populacije kormorana.
Evropske države se trudijo, da se streljanje kormorana, če do njega pride, opravlja le na ribogojnih objektih, po sistemu izdajanja licenc in pod strogo kontrolo. Ponekod pa so streljanje kot neučinkovit ukrep že opustili, večinoma pa je streljanje izven ribogojnih objektov prepovedano.
Poboj velikega števila ptic ne bo zmanjšal števila ptic, ki se bodo vrnile naslednje leto, če se ne bo zmanjšala količina hrane oziroma rib. Kormorane bi lahko uničili le z velikim masakrom na prezimovališčih in to po vsej Evropi, kar je večinoma nezakonito, nesmiselno in drago. Na voljo so do narave bolj prijazni ukrepi. Nekontrolirano streljanje v manjšem ob-
segu kot pri nas pa je še posebej nesmiselno, saj je maksimalni učinek le 10 odstotkov odpravljenih škod. Postreljene ptice bodo takoj nadomestili kormorani iz sosednjih držav, če bo količina razpoložljive hrane enaka.
Temu so se uprli tudi nekateri lovci, rekoč da bodo izkazali nepokorščino, saj niso noben servis za ubijanje ptic, posebno ne tistih, ki jih zakon o lovu in uredba o ogroženih živalskih vrstah uvršča med zaščitene ptice. Lahko se seveda zgodi, da minister pošlje nad kormorane vojsko in policijo, kar seje zgodilo v Švici.
V zmanjšanje številčne vrste kormoranov bi morala biti naenkrat vključena vsa Evropa, saj je kormoran klateška ptica in bi nekaj tisoč na smrt obsojenih kormoranov pomenilo le kapljico v morje. • Darinka Sedej
Ali so bazne postaje vir sevanj?
Združenje Slovensko ekološko gibanje je zbralo mnenja različnih slovenskih strokovnjakov o vplivu neioniziranih sevanj. Mnenja so zelo različna: obremenitve za zdravje naj bi bile zanemarljive ali pa zelo škodljive.
Ljubljana - Združenje Slovensko ekološko gibanje je nevladna okoljska organizacija, ki je oktobra letos javno opozorila Ministrstvo za okolje in prostor in Ministrstvo za informacijsko družbo na množično postavljanje nevarnih telekomunikacijskih sistemov - antenskih stolpov - znotraj urbanih naselij.
Na javno pobudo se je odzvalo le Ministrstvo za okolje in prostor -Urad za prostorsko planiranje, da ne dovoli oziroma da odstranjuje nekatere nelegalno postavljene bazne postaje mobilne telefonije brez ustreznih gradbenih in lokacijskih dovoljenj. Protestov prizadetih krajanov in občin je bilo namreč v zadnjih treh mesecih kar veliko.
Združenje Slovensko ekološko gibanje opozarja predvsem na varstvene ukrepe pred neioniziranimi sevanji. Tak primer je postavitev stolpa bazne postaje na streho poslovnega objekta, otroškega vrtca v Trbovljah, so pa še drugi primeri.
Na dejstvo, da so mobilni telefoni in bazne postaje vir elektromagnetnih sevanj in njihov vpliv na okolje in predvsem zdravlje ljudi se slovenski strokovnjaki različno odzivajo.
Tako združenje navaja primer dveh strokovnjakov. Avtor Matija Ko-čevar o sevanju v okolici oddajnikov GSM trdi, daje zanimivo, da običajna antena za spremljanje in oddajanje signala GSM najbolj seva na razdalji od 150 do 200 metrov in je v tem območju sevanje najbolj škodljivo zdravju. Dr. Peter Gajšek z Inštituta za varovanje zdravja pa med drugim pravi, da do zdaj opravljene študije o vplivu sevanja baznih postaj na človeka niso dokazale povezave med elektromagnetnim sevanjem in obolenji, tudi rakom. Prevladuje znanstveno mnenje, da se sevalne obremenitve zaradi baznih postaj v bivalnem okolju precej pod dovoljenimi vrednostmi in tako zanemarljive v primerjavi z drugimi obremenitvami. Magistrska naloga Petra Papuga, doktorja medicine pod naslovom Metodologija epidemioloških raziskav o vplivu neioniziranih sevanj na ljudi pa realno govori o sevanjih kot najbolj pogostih bolezenskih znamenjih motenja delovanja srca in ožilja, prebavil in nevrovegetativnega živčevja. • D.S.
Tujcev ne bo mogoče kar tako izgnati
Tujcem pri nas evropski status
V Sloveniji prebiva 51 tisoč tujcev, med njimi jih ima 35.400 dovoljenje za začasno bivanje, 8 tisoč pa je "zatečenih" tujcev iz republik nekdanje Jugoslavije. Novela zakona o tujcih upošteva evropske norme in je stroga pri kaznovanju teroristov in tistih, ki pomagajo ilegalnim prebežnikom.
Kranj - Slovenska vlada je na seji sprejela novelo zakona o tujcih, ki jo je poslala državnemu zboru v prvo obravnavo. Predlagane spremembe odpravljajo neskladnost zakona o tujcih z evropskim pravnim redom in omogočajo poenostavitev postopkov pri izdaji dovoljenj. Uskladitev zakona o tujcih z evropskim pravnim redom se nanaša na vizumsko področje, preprečevanjue uveljavljanja olajšav za pridobitev tujskega statusa zaradi sklepanja navideznih zakonskih zvez, uskladitev nacionalnih politik glede ponovne združitve družine in na varstvo mladoletnikov brez spremstva.
Predlagana nova ureditev razširja krog oseb, ki lahko zaprosijo za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje zato, da bi se združila družina. Predlog tudi usklajuje določbo prepovedi prisilne odstranitve tujca z evropsko konvencijo o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah s tem, da se dosledno upošteva načelo nevračanja. Tujca je prepovedano izgnati, vrniti ali izročiti v državo, kjer obstajajo utemeljeni sumi, da bi bila lahko v nevarnosti oziroma da bo mučen.
Obsežna novela zakona prinaša novosti na področju vstopa in nadzora nad prebivanjem tujcev, na področju vizumske politike in dovo-
ljenj za prebivanje tujcev. Glede na nekoliko povečana pooblastila policije glede pristojnosti, ki jih ima v povezavi z vstopom tujcev v Slovenijo, policija lahko tujcu zavrne vstop v državo, če gre na primer za utemeljen sum povezanosti s terorističnimi organizacijami. Novela zaostruje kaznovanje pomoči ilegalnim prebežnikom, tako tudi prevoz prebežnikov ali nuđenje nastanitve.
V predlogu novele je na novo opredeljen razlog za zavrnitev izdaje dovoljenja za prebivanje v primerih, ko je očitno, da je bila zakonska zveza sklenjena zato, da se pridobi dovoljenje za prebivanje. Predlagana novost je tudi v postopku prisilne odstranitve tujca in ukrepov glede mladoletnikov. Tako mora center za socialno delo mladoletnim tujcem brez spremstva, ki so v postopku prisilne odstranitve, po uradni dolžnosti nemudoma postaviti začasnega zastopnika.
Na novo so opredeljene naloge državnih organov, od upravnih enot do Ministrstva za zunanje zadeve. Uvajajajo se vizumi A, B, C, D - torej letališki, tranzitni in dve vrsti vstopnih vizumov - za obdobje od 90 dni in za obdobje do največ šest mesecev.
Primerno stanovanje ni več pogoj za podelitev dovoljenja, olajšani so pogoji za zdravstve-
no zavarovanje kot možnost pa se uvajajo komercialna zdravstvena zavarovanja, ki naj bi skrajšala postopke. Vlada je pooblaščena, da z uredbo določi, v katerih primerih tujec ne potrebuje dovoljenja za bivanje zaradi opravljanja različne dejavnosti na področju znanosti, gospodarstva, umetniškega ustvarjanja.
Po zadnjih podatkih je v Sloveniji 51 tisoč tujcev, kar predstavlja 2,5 odstotka vsega prebivalstva. Med njimi jih ima 35.400 dovoljenje za začasno bivanje, 13.500 dovoljenje za stalno bivanje - od tega je 8000 tako imenovanih zatečenih tujcev iz republik nekdanje Jugoslavije - 2200 tujcev ima začasno zatočišče, status azilanta pa ima 35 oseb. Zaradi spremembe azilne zakonodaje seje število prošenj za azil zmanjšalo, tako, da so do konca letošnjega novembra zabeležili 1430, medtem ko jih je bilo lani kar 9244.
Za azil je zaprosilo največ državljanov iz Turčije - 311, sledijo državljani iz Irana - 257, Iraka - 205, Zvezne republike Jugoslavije -189, Makedonije, Afganistana in drugih.
Zaradi ilegalnih prehodov meje pa so od januarja do konca novembra letos obravnavali 20.266 oseb, kar pomeni 35-odstotno zmanjšanje glede na enako lansko obdobje, ko jih je bilo 31.084. • Darinka Sedej
Po sedmih letih pravnomočna sodba Višjega sodišča v Ljubljani
Salmonelo v francoski solati
zakuhala jajca
Primož Frantar, okrepčevalnica Ham: "Lepšega darila, kot je pravnomočna oprostilka, si za novo leto ne bi mogel zamisliti. Kazenski postopek proti meni in vodji kuhinje Branimirju Hacetu je trajal dolgih in mučnih sedem let, v tem času so bile že rešene nekatere civilne odškodninske tožbe. V mojo škodo, seveda."
Kranj - Primer množične zastrupitve ljudi, ki so julija davnega 1994. leta za malico jedli francosko solato, pripravljeno v okrepčevalnici Ham na Primskovem, je bolj ali manj že utonil v pozabo. Niti ne bi bil poseben - tisto leto je bilo na Gorenjskem menda sedem epidemij salmonele - če ne bi zaradi posledic okužbe umrl Anton Aleš iz Preddvora. Dogodek je medijsko znova oživel marca letos, ko je senat okrožnega sodišča v Kranju lastnika okrepčevalnice Ham Primoža Frantarja in vodjo kuhinje Branimirja Ha-četa oprostil obtožbe za kaznivo dejanje zoper človekovo zdravje.
Proti oprostilki se je pritožila okrožna državna tožilka Mateja Soklič, ki je kot razlog za pritožbo navedla bistveno kršitev do-
ločb kazenskega postopka ter zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Višjemu sodišču v Ljubljani je predlagala, naj kranjsko sod-
Novi ležeči policaji
Kranj - V Kranju so se prvim grbinam za umirjanje hitrosti vozil na Koroški cesti, C. 1. maja in Kidričevi'cesti pred kratkim pridružile še nove, in sicer na Delavski cesti v Stražišču, na Partizanski cesti, Cesti XXXI. divizije, na Podreči, cesti Breg ob Savi-Žabnica ter v Oprešni-kovi ulici. Razen tega je v Valjavčevi ulici (brez grbin) urejeno območje umirjenega prometa, kjer je največja dovoljena hitrost 30 kilometrov na uro. Trenutno v občinski upravi preučujejo možnosti za umritev prometa v Likozarjevi ulici, na Cesti na Rupo, medtem ko sta na Bregu ob Savi in v Prašah nevarni predvsem prometnici, ki se navezujeta na ljubljansko cesto. Grbine so se v Kranju pokazale za učinkovito protiutež prehitrim voznikom, dobro pa se obnese tudi svetlobni prometni znak, ki kaže hirost vožnje posameznih vozil in se seli iz enega dela primestja v drugega.  • H. J.
bo razveljavi in vrne v ponovljeno sojenje.
Senat višjih sodnikov je o pritožbi odločal 15. novembra, v petek pa nas je poklical Primož Frantar in zadovoljen povedal, da si lepšega darila za novo leto ni mogel zamisliti. Pritožbeno sodišče je namreč potrdilo kranjsko oprostilko, ki je s tem postala pravnomočna.
Tudi višji sodniki so menili, da krivde Frantarju in Hacetu ni mogoče dokazati. Oba sta namreč verjela, da so jajca, ki so jih v okrepčevalnici Ham že dve leti kupovali pri Cirilu Globočniku v Voklem, neoporečna, saj dotlej zaradi njih še niso imeli težav. Razen tega je bila priprava jedi, v tem primeru majoneze za francosko solato, iz. surovih jajc dovoljena do 14. julija 1994, koje republiški sanitarni inšpektorat prav zaradi smrti Antona Aleša tak način prepovedal. Iz termično neobdelanih jajc so dotlej pripravljali majonezo tudi v drugih kuhinjah.
Kot rečeno, je od velikega števila okuženih (Frantar pravi, da so
V Selcih gorel Plajbov pod
Iz hleva rešili trinajst govedi, škoda presega šest milijonov tolarjev. Gorelo tudi v Britofu.
Selca - Na sv. Miklavža dan, 6. decembra, okrog devetih zvečer, ko so bili domači že v hiši, je zagorelo gospodarsko poslopje Petra Kreka v Selcih, veliko štirinajst krat enajst metrov.
Prvi so na požarišče prihiteli domači gasilci, za njimi še kolegi iz Železnikov, da bi ogenj čimprej omejili in ukrotili, pa so poklicali še prostovoljce iz Skorje Loke in Stare Loke. Odšli so v petek okrog enajstih dopoldne, ko nevarnosti ni bilo več.
Prizorišče požara si je nato ogledala komisija iz kranjskega urada kriminalistične policije s požarnim inšpektorjem. Domnevajo, da je zagorelo nad vhodom v osrednji del gospodarskega poslopja, kjer je imel gospodar shranjene stroje. Tu je potekala električna napeljava, ki pa se je zaradi viso-
NESREČE
ke temperature v dobršni meri stalila. Ogenj se je razširil na celotno ostrešje, zgorelo je približno 60 ton sena, več kubikov rezanega lesa, uničena je sušilna naprava, puhalnik, slamoreznica, kosilnica in drugi kmetijski stroji.
K sreči so iz hleva uspeli rešiti vseh trinajst goved, za katero so začasno streho ponudili prijazni sosedje. K sreči je bilo komaj deset let staro gospodarsko poslopje tudi zavarovano, tako da bodo Krekovi z odškodnino, lesom iz domačega gozda za ostrešje, s pridnimi rokami in bržčas tudi sosedsko pomočjo poslopje lahko
Pomotoma zapeljal nazaj
Davča - 63-letni Ivan Š. je v četrtek v Davči s sosedom na prikolico nalagal hrastove plohe, ki so bili zloženi v strmem pobočju blizu njegove stanovanjske hiše. Ko sta naložila približno pol kubika lesa, je Ivan Š. sedel v kabino traktorja in ročico pomotoma prestavil v vzvratno prestavo, namesto da bi speljal naprej. Prikolica je z ravnine zavila na strmo pobočje, po kakšnih dvajsetih metrih vzvratne vožnje pa se je skupaj s traktorjem prevrnila na desni bok.
Voznika Ivana S. je vrglo iz kabine, z nogo je udaril v zmrznjeno zemlje. Traktor se je zatem prek loka prevrnil še dvakrat in obstal ob smreki. Huje ranjenemu Ivanu Š. je pomagal dežurni zdravnik iz škofjeloškega zdravstvenega doma, nato pa so ga odpeljali na urgenco v ljubljanski klinični center.
Preveč se je mudilo
Jesenice - 20-letni Jeseničan B. E. je v petek, 7. decembra, ob 23.15 z osebnim avtom hvundai accent vozil po regionalni cesti z Jesenic Proti Slovenskemu Javorniku. Koje pripeljal v blagi desni ovinek prek žel
ezniškega nadvoza, je zaradi neprilagojene hitrosti avto začel bočno drseti, tedaj pa je nasproti z R tvvingo pravilno pripeljal 37-letni K. k. iz. okolice Kranjske Gore. Čeprav se je K. R. umikal skrajno desno, sla avta čelno trčila. Huje ranjena je sopotnica v hvundaiu, 27-letna B. A, lažje pa druga dva sopotnika, in sicer 17-letni S. A. ter leto starejši
E. Lažje ranjen je tudi voznik K. R
Nesreča na planiški skakalnici
Planica - Med včerajšnjim treningom smučarskih skakalcev iz ljubljanskega kluba Dolomit se je na 90-metrski skakalnici hudo ponesrečil 18-letni G. A. iz Ljubljane. Po prvih ugotovitvah naj bi se prezgodaj odrinil z odskočne mize, zaradi česar naj bi na približno 60 metrih Padel, in to na glavo. Reševalci so ga s helikopterjem prepeljali na Urgenco. •H. J.
prodali 150 malic s francosko solato, medtem ko je bilo na sodišču govora o 215 zbolelih) umrl samo Anton Aleš. Vendar je bilo iz poročila o vzroku smrti jasno, da salmonela ni mogla biti edini neposredni vzrok smrti, pač pa je zgolj doprinesla k njej.
"Da je prišlo do obolenj in celo smrti, seveda obžalujem. Res pa je tudi, da je bilo tisto leto na Gorenjskem sedem epidemij salmonele, kazensko pa so preganjali samo naju z vodjo kuhinje. Dolgih sedem let je meč visel nad Hamom, zdaj je vendarle konec vseh obtožb in sumničenj," je po prejemu pravnomočne oprostilke povedal Primož Frantar.
Okrepčevalnica Ham je začela delati 1990. leta. V njej so vsak dan pripravili povprečno po 500 malic, ki so jih vozili zaposlenim v takratnem Ikosu, Zavarovalnici Triglav, Alpctourovih delavnicah, Oljarici in nekaterih drugih manjših podjetij, številni bližnji delavnici pa so tudi sami prihajali v Hamovo jedilnico.
"Leto po juliju 1994 je bilo precej kritično. Število malic je padlo za 40 odstotkov, vendar pa smo si s kakovostno hrano in primerno ceno dokaj hitro povrnili dobro ime in zaupanje ljudi. Danes spet pripravljamo po 500 malic na dan, ponujamo sedem, osem različnih vrst, s
čim prej spet postavili na noge. V nedeljo, 9. decembra, okrog enih popoldne pa je zagorelo tudi gospodarsko poslopje v Britofu pri Kranju. Do požara je prišlo v bližini precej dotrajanega dimnika na podstrešju, ki je bil zasut s senom. Škodo neuradno cenijo na tri milijone tolarjev. Zgorelo je približno petnajst ton sena in 150 kv. metrov strehe. Ogenj so pogasili kranjski poklicni gasilci ter prostovoljci iz Britofa in Predoselj.     • H. J., foto: M. K.
KRIMINAL
"Beli" izsilil del dobitka
Kranjska Gora - Kriminalisti iz kranjskega urada kriminalistične policije so prejšnji teden prepoznali 53-letnega državljana ZRJ R. N. ki naj bi že sredi letošnjega februarja v igralnici Hit Ca-sino od avstrijske državljanke izsilil 35.000 šilingov. Ženska je na Jack potu priigrala dobrih 50 milijonov italijanskih lir. Moški z vzdevkom Beli je od nje zahteval 10-odstotni delež dobitka in ker se gaje bala, mu je v stranišču igralnice denar tudi izročila. V začetku oktobra je izsiljevalca prijavila na policiji.
Kranj - Zaradi kaznivega dejanja izsiljevanja pa bodo kranjski policisti ovadili tudi 17-letna Ra-dovljičana G. H. in U. B.. Fanta naj bi s prijateljem na parkirišču pred kranjsko železniško postajo stopila k osemnajstletniku in od njega terjala 15.000 tolarjev, ki naj bi jih bil dolžan G. H. Ker iz-siljevani ni imel denarja, naj bi G. H. iz žepa potegnil pištolo znamke reck P8 in jo uperil vanj, medtem ko naj bi mu U. B. zagrozil z "boksarjem". Od njega naj bi nato zahtevala mobilni telefonski aparat, pa tudi tega ni imel, zato naj bi mu G. H. za "garancijo" vzel vozniško dovoljenje in zagrozil, da ga bo ubil, če naslednji dan denarja ne bo prinesel. Za izsiljevalca so kmalu zatem slišali policisti.
Primož Frantar
ceno 650 tolarjev pa so tudi konkurenčni."
Najbolj gostoljubna
in urejena tržiška postaja
Kranj - Slovenska policija že osmo leto sodeluje v projektu Turistične zveze Slovenije Moja dežela - lepa in gostoljubna. Ob zaključku celoletnega projekta je turistična zveza novembra na slovesnosti v Termah Zreče objavila rezultate tekmovanja. Priznanje so prejele tudi tri najbolj gostoljubne in urejene policijske postaje, in sicer koprska za prvo mesto, dravograjska za drugo in mejna postaja Središče ob Dravi za tretje. Interno ocenjevanje najbolj gostoljubnih in urejenih policijskih postaj je potekalo vse leto, in sicer v prvem krogu na ravni vseh enajstih policijskih uprav in v drugem še na državni ravni. Med gorenjskimi postajami je zmagala policijska postaja Tržič. • H. J.
S ponaredkom do avta
Lesce - 42-letnega T. R. iz Loške doline bodo policisti ovadili kaznivega dejanja ponarejanja listin in poslovne goljufije. Osumljenec naj bi v začetku septembra prišel v prodajalno rabljenih avtomobilov Avto Lesce ter se predstavil kot uslužbenec enega od izolskih podjetij. Dogovoril se je, da bo prek podjetja za 1,37 milijona tolarjev kupil osebni avto chrvsler stratus.
V Avto Lesce je 7. septembra po faksu prišla kopija virmana s štampiljko Agencije za plačilni promet Izola, s katero je T. R. "dokazal", da je bila z računa "njegovega" podjetja na račun podjetja Avto Lesce prek agencije nakazana kupnina za avto. Avto je nato tudi prevzel. Na žalost Leš-čanov ni bil plačan, žig agencije na dokumentu je bil ponarejen. Policisti so goljufu avto zasegli in ga vrnili na pravi naslov.
Tatova bencina
Kranj - Zaradi več kraj bencina bodo policisti ovadili 30-letnega B. B. in 21-letnega S. M. iz Ljubljane. Osumljenca naj bi 8. novembra na bencinskem servisu Voklo II v osebni avto nissan sun-ny z ukradenima registrskima tablicama natočila 130 litrov bencina, že pred tem, 2. novembra, v isti avto 128 litrov, 21. novembra
pa v Hat uno 144 litrov neosvinče-nega bencina 8. novembra.
Ljubljančana naj bi si ž brezplačnim gorivom postregla tudi oktobra, ko naj bi na servisu Voklo II v opel kadett natočila 130 litrov bencina, istega dne pa še 128 litrov na servisu Voklo I.
Sedež za rezervo?
Kranj - Neznanec je izpred trgovine na Primskovem ukradel nezaklenjeno parkirano kolo univega, vredno 120 tisočakov. Ob njem je bilo parkirano tudi kolo concept, s katerega pa je vzel "le" sedež.
Po telefonu nedosegljiv
Kranj - 51-letni I. L, osumljen goljufije, naj bi se konec julija v podjetju Moni Color dogovoril /a postopno dobavo različnega blaga, od barv, lakov do gradbenega materiala. V podjetju so naročilo izpolnili, I. I. pa je račun "pozabil" poravnati. Po dogovorjenem datumu tudi ni bil več dosegljiv ne doma ne po telefonu. Kazenska ovadba govori o dolgu v znesku dobrih dveh milijonov tolarjev.
Izropan Delov kiosk
Kranj - V noči s sobote na nedeljo je neznanec vlomil v Delov kiosk na Planini. Iz. odprte blagajne je vzel denar in več mobi kar-
Po epidemiji so okrepčevalnico Ham zasule civilne odškodninske tožbe. Primož Frantar pravi, da so bile rešene prej kot kazenska, kar je nelogično. Samo Alpetouru, denimo, je dolgoval več kot dva milijona tolarjev odškodnine, v zavarovalnici Triglav mu še do danes niso poravnali računa za kupljene malice, zaradi blokiranega žiro računa ni vedel, kako bo izplačal plače svojim zaposlenim in podobno. Skratka, bili so mučni časi, tako po moralni kot poslovni plati. Zdaj je negotovosti vendarle konec.
• Helena Jelovčan
tic operaterjev Mobitel ter Simonih Delovo prodajo je prikrajšal za 530.000 tolarjev.
Neznanka v spalnici
Kranj - Policisti so 23-letni B. A. iz Kranja napovedali kazensko ovadbo. V soboto opoldne je namreč prišla v eno od stanovanjskih hiš v Kovačičevi ulici. Lastnik je v dnevni sobi v prvem nadstropju gledal televizijo in hkrati kuhal kosilo, tujka pa si je za "delovno mesto" izbrala njegovo spalnico. Prebrskala je omare in predale ter končno v nočni omarici našla zlato verižico z obeskom in srebrn obesek. Nakit je spravil v žep, tedaj pa jo je zalotil gospodar. B. A. mu je nakradeno vrnila, nato pa so ponjo prišli policisti.
V stranišču so se
stepli
Sv. Duh - V soboto navsezgodaj zjutraj so škofjeloški policisti posredovali v gostinskem lokalu Black-Jack pri Sv. Duhu. V toaletnih prostorih lokala so se sprli in nato še stepli gosti: 22-letni S. A., 25-letni S. B., 22-letni S. M., 27-letni M. S., 22-letni Z. S., 25-letni D. S. in 27-letni Ž. D. Ločani se bodo zaradi kršitve zakona o javnem redu in miru zagovarjali pred sodnikom za prekrške.
• Helena Jelovčan
Naša plavalna reprezentanca bo danes odpotovala na evropsko člansko prvenstvo v kratkih bazenih
V Belgijo po nove kolajne
'Iz zadnjih evropskih prvenstev smo se vedno vračali s kolajnami, odlična pripravljenost naših reprezentantov tik pred odhodom v Antvverpen pa obeta, da tudi tokrat ne bo drugače," pravi selektor naše plavalne reprezentance Radovljičan Ciril Globočnik.
Radovljici« - Ta četrtek, 13. decembra, se bo v Antwerpnu začelo letošnje evropsko prvenstvo v plavanju v 25-metrskih bazenih. Na njem bo nastopila tudi naša plavalna reprezentanca, ki bo proti Belgiji odpotovala danes zvečer. Še prej so si reprezentantje in vodstvo naše plavalne ekipe včeraj v Radovljici ogledali najnovejšo pridobitev za naš plavalni šport in seveda tudi rekreacijo: s snemljivim balonom pokrit prenovljen radovljiški bazen.
preizkušnjo: evropskim prvenstvom v kratkih bazenih, kamor bodo odpotovali danes zvečer.
Kot običajno je v naši reprezentanci tudi tokrat močno gorenjsko zastopstvo. Še najdaljša pot na prvenstvo čaka Kranjčanko, sicer članico PK Radovljica Park hotel Bled, Alenko Kejžar, ki bo v Antvverpen dopotovala naravnost iz študija v Ameriki. Plavala bo v disciplinah 100 m, 200 m in 400 m mešano in 200 m hrbtno. Urška Slapšak, prav tako članica PK Radovljica Park hotel Bled, bo plavala v 50 m hrbtno, prosto in delfin, Tamara Sambarilo, tretja predstavnica radovljiškega plavalnega kluba, pa bo nastopila v disciplinah 50 m, 100 m in 200 m prsno. Kranjski plavalni klub Merit Triglav bo zastopala Anja Čarman, ki bo nastopila v disciplinah 400 m in 800 m prosto ter 100 in 200 m hrbtno. Iz ljubljanske Ilirije bodo nastopili Blaž Medvešček, ki bo plaval v disciplinah 50 m, 100 m in 200 m hrbtno, Peter Man koč bo nastopil v
Ciril Globočnik, selektor naše plavalne reprezentance.
Glavna pozornost ob radovljiški prireditvi je bila seveda namenjena plavalcem, ki Slovenijo zadnja leta uspešno zastopajo na velikih mednarodnih tekmovanjih. Tokrat so namreč tik pred novo veliko
Nova plavalna sezona, ki se začenja z EP v Antwerpnu, se bo drugo leto nadaljevala s svetovnim članskim prvenstvom v kratkm bazenih v Moskvi, poleti bo v Linzu mladinsko evropsko prvenstvo, pomembno tekmovanje v letu 2002 pa naše plavalce čaka na EP v 50 m bazenih v Berlinu.
disciplinah 100 m, 200 m mešano in 50 m hrbtno, Matic Lipovž bo plaval v disciplinah 100 in 200 m prsno, Bojan Zdešar pa na 400 m in 1500 m prosto. Na prvenstvu bo nastopil še Matjaž Markič iz Kopra, ki bo tekmoval v disciplinah 50 m in 100 m prsno.
"Res je gorenjsko zastopstvo tudi tokrat po tradiciji precej močno, vendar pa bi bilo lahko še bolj, če bi smela nastopiti tudi Anja Klinar, ki je izpolnila normo, a je za nastop na takem tekmovanju še premlada. Prav tako - zaradi študijskih obveznosti v ZDA - ne bosta na tekmovanju Marko Milen-kovič in Aleš Aberšček," pravi selektor naše reprezentance Ciril Globočnik, ki je z večjim delom ekipe v minulem tednu v Celju opravil zadnje priprave pred odhodom v Belgijo: "Osnovne priprave so tekmovalci sicer opravili
Od leta 1996 naprej so se naši plavalci iz vseh evropskih prvenstev vračali s kolajnami, zadnje pa so lani v Valencii osvojili Blaž Medvešček, Anja Čarman in Peter Mankoč.
po svojih klubih, nato smo šli na višinske priprave v Francijo, sklepne priprave pa smo imeli v Celju. Glede na vse kar se je dogajalo v zadnjem času, predvsem pa na zadnjih tekmah, ne smem
Najboljši biatlonci in biatlonke sveta se po premieri v Hochfilznu že zbirajo pri nas na Pokljuki
Za nove točke svetovnega pokala na Rudnem polju
Organizatorji svetovnega biatlonskega pokala pri nas so morali proge umetno zasnežiti, dva dni pred tekmami pa ni več skrbi, da bi jih morali odpovedati - Naši fantje na startu v sezono bolj zadovoljni od deklet
Bled - Z današnjim uradnim treningom deklet se začenjajo tekmovanja na drugi letošnji postaji svetovnega pokala najboljših biat-lonk in biatloncev sveta, na naši Pokljuki. Jutri pa bo šlo že zares, saj se bodo ob 12.30 uri dekleta pomerila na posamični tekmi. Prva tekma moških bo v četrtek, prav tako s startom ob 12.30 uri. V petek bo tekma ženskih štafet, v soboto moških štafet, pokljuške tekme pa se bodo končale v nedeljo z zasledovalno tekmo žensk (start ob 10.20 uri) in zasledovalno tekmo moških (start ob 11.20 uri).
Najboljši biatlonci in biatlonke so sicer v sezono letos startali minuli teden v avstrijskem Hochfilznu, kjer sta na posamičnih tekmah blestela Ole Einar Bjorndalen med fanti in med dekleti Magdalena Forsberg, ki sta slavila tako na šprinterskih tekmah kot v nedeljski zasledovalni tekmi, v šta-
SMUČARSKI SKOKI
Lucija Larisi iz Gorij je letošnjo sezono začela s 16. mestom, prav tako pa se bo znova skušala izkazati na domačih progah na Rudnem polju.
fetah pa so ekipno premoč nad tekmeci dokazovali Nemke in Nemci.
Državno prvenstvo v Planici
Planica - Minuli konec tedna so se smučarji skakalci merili na tretji tekmi letošnjega svetovnega pokala. Tokrat so tekmovali v Beljaku, najbolje pa je na posamični tekmi šlo Damjanu Frasu in Petru Zonti, ki sta si v soboto delila trinajsto mesto. Naša reprezentanca v postavi: Damjan Fras, Igor Medved, Primož Peterka in Peter Žonta se je zelo dobro odrezala na nedeljski ekipni tekmi, ko so osvojili šesto mesto. Konec tedna bodo najboljši skakalci nastopili v Engelbergu.
V St. Moritzu sta bili uvodni tekmi za alpski pokal. Naš najboljši je bil Rok Benkovič, ki je osvojil tretje in četrto mesto. Tudi ostali naši so dobro skakali, posebej Bine Zupan in Primož Zupan, ki sta se uvrstila med prvo deseterico.
Dober rezultat je minuli konec tedna uspel tudi Kranjčanu Andreju Jezersku, ki je na tekmi svetovnega pokala v nordijski kombinaciji v Štrbskem Plesu osvojil 19. mesto. Nordijski kombinatorci bodo ta konec tedna nastopili na tekmi svetovnega pokala B v naši Planici.
Že jutri, v sredo, pa slovenske skakalce v Planici čaka nastop za državno prvenstvo za letošnje leto. Na 90-metrski skakalnici se bodo pomerili na posamični in ekipni tekmi. Tekmovanje se bo začelo ob 9.30 uri s poskusno serijo. Razglasitev rezultatov bo ob 16. uri. • V.S.
Tudi naši tekmovalci in tekmovalke na startu niso razočarali, posebno fantje so že v četrtkovi šprinterski tekmi dosegli nekaj odličnih uvrstitev. Odličen je bil zlasti Škotjeločan Tomas Globočnik, ki je osvojil sedmo mesto, prve točke pa so si pritekli in pristreljali še Janez Maric z Bleda s 15. mestom (oba s Tomasom sta potrdila olimpijsko normo), Marko Dolenc s 26. mestom in izkušeni Janez Ožbolt z 28. mestom. Na zasledovalno tekmo se je s solidnim 49. mestom uvrstil še Matjaž Poklukar, najslabše od naših pa se je 74. mestom odrezal
BOKS
Sašo Grajf. Tudi pri dekletih je šlo v šprintu našim kar dobro. Olimpijsko normo je s 16. mestom potrdila Gorjanka Lucija Larisi, na 20. mesto se je uvrstila Križanka Andreja Grašič, na zasledovalno tekmo pa je z 49. mestom uspelo priti še novinki med biatlonkami, tekačici Andreji Mali iz Kamnika. Dijana Grudi-ček je bila skromna 77, medtem ko Tadeja Brankovič zaradi bolezni ni nastopila.
Tako našim fantom kot dekletom je še najslabše v minulih dneh šlo v štafeti, ko so dekleta osvojila 13. mesto, fantje pa 16. mesto. Slabši vtis s tekem štafet so naši biatlonci in biatlonke znova popravili v nedeljski zasledovalni tekmi, ko je bil Tomas Globočnik 12., Janez Maric 18., Janez Ožbolt 28., Marko Dolenc 31. in Matjaž Poklukar 47. Andreja Grašič je zasedla 31. mesto, Andreja Mali 50. mesto, Lucija Larisi pa je odstopila.
Po tekmi v Hochfilznu so se nekateri biatlonci in biatlonke takoj preselili k nam na Bled, ostali pa so dopotovali še včeraj in danes. Od jutri do nedelje se bodo na Rudnem polju potegovali za nove točke svetovnega pokala in potrditve olimpijskih norm, naši tekmovalci pa si ob eni najtežjih prog tekem svetovnega pokala na Pokljuki želijo tudi spodbude domačih navijačev.
• Vilma Stanovnik
Braimiju zlata rokavica
Kranj - Minuli konec tedna so na Ptuju pripravili tradicionalno boksarsko tekmovanje za 21. zlato rokavico. Drugič so se na prireditvi v svoji kategoriji pomerili tudi mladinci, prvič pa ženske. V mladinski kategoriji je zmagal mladi Kranjčan Erduan Braimi, ki je ugnal hrvaškega prvaka Ivico Babica. • V.S.
skrivati, da od evropskega prvenstva veliko pričakujem. Reprezentantje so dosegali res vrhunske rezultate in to vsem skupaj vliva veliko optimizma. Ne skrivamo celo želja po kolajnah, ki smo jih zadnja leta redno prinašali iz evropskih prvenstev. Glavni kandidati zanje so vsekakor vsi trije lanski dobitniki kolajn Anja Čarman, Blaž Medvešček in Peter Mankoč,
zdravi in bo tekmovanje normalno potekalo, so vsi štirje zagotovo že dovolj izkušeni tekmovalci, da lahko domov prinesejo odličja," pravi Ciril Globočnik.
Sicer pa se bo evropsko prvenstvo začelo v četrtek s prvimi predtekmovanji, končalo pa se bo v nedeljo z zadnjimi finalnimi odločitvami. Upamo, da bomo v štirih dneh v finalnih obračunih čim
poleg njih pa še Alenka Kejžar, ki večkrat videli tudi naše plavalce, je po vesteh iz Amerike prav tako • Vilma Stanovnik,
trenutno v izvrstni formi. Če bodo foto: Tina Doki
NOGOMET_
Gorenjca sta na repu
Kranj - Po končanih 18 jesenskih krogih tekmovanja v Si.mobil ligi in dveh odigranih krogih spomladanskega dela odhajajo nogometaši na zimski počitek. Spomladanski del se bo začel 24. februarja.
V zadnjem krogu pred počitnicami je vodilno Primorje igralo z Ero Šmartno le 1 : 1, drugouvrščeni Koper pa je izgubil z Muro, kar je Mariboru Pivovarni Laško in Olimpiji povečalo možnosti za dobro spomladansko uvrstitev. Maribor je premagal CMC Publikum z 2 : 0, Olimpija pa Muro z 1: 0. V Domžalah je bil derbi dna med Domžalami in Živili Triglavom iz Kranja. Z golom Boškoviča v 16. minuti so zmagale Domžale, ki še upajo na obstanek v ligi. Živila Triglav in Domžale sta na zadnjih dveh mestih: Živila Triglav ima 16 točk, kolikor jih je zbral tudi Korotan, Domžale pa jih imajo 12 in zelo majhne možnosti za obstanek, čeprav je vsaka napoved tvegana.
Tekmovanje se bo nadaijevalo v nedeljo, 24. februarja. V Kranju bo gostovalo vodilno moštvo lige Primorje, Domžale pa odhajajo na gostovanje k HIT Gorica, ki si je po začetni kriti zagotovila obstanek v ligi. «J.K.
HOKEJ_
Ruski hokejisti na Bledu
Bled - V četrtek, 13. decembra, na Bled prihaja druga ekipa letošnjega ruskega državnega prvenstva, Avandgard iz Omska. Ekipa, ki ima v svojih vrstah tudi nekaj čeških in ruskih reprezentantov, bo na Bledu ostala do 23. decembra, poleg priprav pa si pri nas obetajo tudi nekaj lepih počitniških dni. • V.S.
Jeseniški hokej - za boljši jutri
Jesenice - Po včerajšnjem dnevu hokeja v Tivoliju, bo naslednjo nedeljo, 23. decembra, za ljubitelje hokeja poskrbljeno tudi na Jesenicah. V dvorani Podmežakli bo namreč potekala dobrodelna zabavno športna prireditev "Jeseniški hokej - za boljši jutri". V eni od tekem se bodo pomerili tudi jeseniški veterani, najboljši hokejisti, ki so v jeseniškem dresu nastopali od leta 1957 do letos. Kdo so to, pa boste odločili poslušalci Radia Triglav Jesenice in bralci Gorenjskega glasa, ki na spodnji glasovnici lahko glasujete do četrtka, 20. decembra. Glasovnice pošiljite na naslov HK Acroni Jesenice, Ledarska 4, 4279 Jesenice. Vsi, ki boste poslali svoje glasove, boste sodelovali v žrebanju za pet praktičnih nagrad. • V.S.
GLASOVNICA
V obdobju od leta 1957 do 2001 so jeseniški hokejisti osvojili 26 naslovov državnih prvakov bivše države in tri naslove državnih prvakov Slovenije. Jeseniški hokej je dal številne znamenite hokejiste, v izboru petih najboljših pa glasujem za:
Naslov glasovalca:.
V Železnikih so podelili priznanja najboljšim športnikom in športnim delavcem
Miha in France sta ponos
Železnikov
Mladi tekač Atletskega društva Železniki Miha Thaler in najboljši slovenski jadralni padalec France Megušar sta prejela priznanje za najboljša športnika v občini Železniki, Brane Bertoncelj je bil nagrajen za zasluge v športu, zasluženo priznanje pa so prejeli tudi člani ŠD Selca
ROKOMET
Železniki - Restavracija Lušina na Češnjici je bila minuli petek prizorišče tretje podelitve občinskih priznanj najboljšim športnikom, športnim delavcem in športnem društvu občine Železniki. Kot je na slovesnosti poudaril predsednik komisije za šport Jože Rakovec, je v občini precej športnikov in športnih kolektivov, ki dosegajo lepe rezultata tako v državi kot na mednarodnih tekmovanjih, tako da komisija ob delitvi občinskega denarja, namenjenega športu, nikoli nima lahkega dela. Kljub temu jim uspeva, da razvoj športa gre naprej in da se vsako leto težje odločijo tudi o dobitnikih najvišjih občinskih športnih priznanj.
"Res je, da letos priznanja podeljujemo v skromnejših prostorih in da prireditev ni bolj razkošna. Res je tudi, da mora športna komisija dobro obrniti vsak tolar. Toda vsi upamo, da bo drugače prihodnje leto, ko bo zgrajena športna dvorana," je dejal župan Mihael Prevc, ki je ob čestitkah letošnjim nagrajencem poudaril, da je v Železnikih razumevanje za
Najboljša športnika občine Železniki sta Miha Thaler in France Megušar, nagrado za najboljši športni kolektiv je v imenu ŠD Selca prejel France Rakovec, za zasluge v športu pa Brane Bertoncelj.
šport in športnike veliko, da so v zadnjih letih zgradili ali popravili vrsto športnih objektov in da so vrhunski športniki slavo kraja in občine ponesli po vsej državi in tudi tujini. Precej tudi po zaslugi obeh letošnjih nagrajencev, 15-letnega atleta Miha Thalerja, člana Atletskega kluba Železniki, ki je v svoji kategoriji zmagoval
na največjih državnih tekmovanjih in bil kot član slovenske reprezentance odličen tudi na mednarodnih športnih prireditvah, pa tudi malce starejšega, Franceta Megušarja, ki že vrsto let sodi med naše najboljše jadralne padalce, v svojem štiridesetem letu pa je prvič v karieri osvojil naslov državnega prvaka in zmagovalca
Kamničani zopet na vrhu
Bled - Sedmi krog - krog derbi-jev v prvi moški odbojkarski ligi je ponovno prinesel spremembo na vrhu razpredelnice. Odbojkar-ju Calcit Kamnika so v enem od derbijev za vrh tabele zanesljivo ugnali ravenski Fužinar in zopet zasedli vrh tabele. Kljub temu da sta bila predvsem prva dva niza rezultatsko dokaj tesna, pa tokrat ni bilo dvoma o zmagovalcu tekme, saj so Kamničani ves čas obvladovali položaj na terenu in napovedali, da po izgubljenem pokalnem naslovu ne nameravajo prepustiti drugim še drugega. Calcit Kamnik : Fužinar GOK IGEM 3:0 (22, 23, 18). Pravzaprav pa so k prvemu mestu Kam-ničanov izdatno pripomogli tudi Blejci, saj so tokrat zanesljivo odpravili letošnje pokalne zmagovalce iz Kanala. Po slavlju Kanal-cev po osvojenem pokalu je bilo pravzaprav kar malce pričakovati, da bodo imeli Blejci tokrat lažje delo in res je bilo tako. Merkur LIP Bled : Salonit Anhovo 3:0 (23, 17, 18). V vodstvu so odbo-jkarji Calcit Kamnika (18 točk), pred Fužinarjem (17), Salonitom
ŠPORTNO PLEZANJE
(16) in Mariborom (14). Blejci so z 11 točkami na petem mestu.
V ženski konkurenci l.DOL so igralke Ljubljane premagale HIT Novo Gorico s 3:2, na tekmi pa sta za ljubljančanke dobro odigrali Blejka Vrbnjakova in Mubijeva iz Šenčurja. V vodstvu je Nova KBM Branik iz Maribora pred Ljubljano in HIT Nova Gorica.
V 2. DOL so bili Kranjčani tokrat prosti igralci Termo Lubni-ka pa so bili uspešni na gostovanju pri Braslovčah. Škofjeločani so zmagali z 1:3 (23,-15, -19, -17) in s tremi točkami prehiteli Kranjčane. Kar sedem točk naskoka pred Vezoder Mislinjo imajo v vodstvu odbojkarji SIP Šempetra, Termo Lubnik je na 4. mestu z 9 točkami zaostanka, Astec Triglav pa ima še dve točki manj in je na 6. mestu. V ženski konkurenci so tokrat igralke 3S Kamnika žal klonile proti Benediktu. V derbiju so bile tokrat domačinke podprte z bučnim navijanem polne dvorane preprosto boljše od Kam-ničank, ki so se na začetku še upirale, predvsem v zadnjem nizu pa popolnoma popustile. Benedikt :
V finalu samo Martina Čufar
Birmingham - Tri tedne po zaključku svetovnega pokala v težavnosti v Kranju se je včeraj zaključila tudi sezona za najboljše plezalce v balvanskem plezanju. Naše vrste so zastopali Martina Čufar, Jure Golob in Aljoša Grom. V finalni del zaključne tekme pa se je uvrstila samo Ču-larjeva.
Letošnja svetovna prvakinja v težavnosti se v tej sezoni za balonske tekme sploh ni posebno Pripravljala, vendar je njena forma tudi v panogi, ki ji ne posveča Pozornosti, dovolj dobra za vrhunske rezultate. Tekmo v Birminghamu je končala na 11. rnestu, čeprav je bila po kvalifikacijah s 6. mestom bistveno yišje. Spet se je potrdilo, da je v Galvanskem plezanju rezultat zelo °dvisen od tekmovalnih smeri. Če tekmovalcu le-te ne ustrezajo, se rezultati iz kroga v krog Posameznega tekmovanja lahko ?elo razlikujejo. Lep primer je bil
letos tudi Jure Golob, ki vodstva iz kvalifikacij v Muenchnu potem v finalu nikakor ni mogel ubraniti. Sicer pa je v ženski konkurenci zmagala Sandrine Levet in tako premočno osvojila prvo mesto letošnjega svetovnega pokala. Pri moških je slavil aktualni svetovni prvak Italijan Mauro Calibani, Golob je bil na 25. mestu, Aljoša Grom pa še štiri mesta za njim.
Rezultati iz Birminghama:
Ženske: 1. S. Levet (FRA), 2. L. Rands (ZDA), 3. V. Kotasova (CZE), U. M. Čufar (SLO)
Moški: 1. M. Calibani, 2. C. Core (oba ITA), 3. J. Meyer (FRA), 25. J. Golob, 29. A. Grom (oba SLO).
Skupno: - ženske: 1. S. Levet, 2. M. Motteau, 3. C. Theroux (vse FRA), 30. M. Čufar (SLO) - moški: 1. J. Meyer (FRA), 2. M. Calibani (ITA), 3. D. Andrada (ESP), 14. J. Golob, 34. P. Žitnik, 44. B. Rant, 64. A. Grom (vsi SLO).
• Tomo Česen
3S Kamnik 3:0 (20, 18, 9). Kljub porazu pa so Kamničanke zadržale drugo mesto, svoji mesti pa sta zadržali tudi preostali gorenjski ekipi (Blejke deveto, Je-seničanke pa dvanajsto). Blejke so tokrat premagale Comet iz Zreč s 3:1 in za osmimi Prevalja-mi zaostajajo le še točko, medtem ko so Jeseničanke zopet ostale praznih rok, saj so tokrat doma izgubile z Mežico z 1:3.
V 3. DOL pri moških pa so letos očitno odbojkarji Astra Telekoma iz Žirovnice neustavljivi. Tokrat so s 3:0 ugnali Krko iz. Novega mesta in so kot edina neporažena ekipa zanesljivo na prvem mestu s tremi točkami naskoka pred Kamničani. Igralci Figure Kamnik so bili tokrat s 3:1 boljši v Logatcu, odbojkarji Iskre Mehanizmi Kropa pa so doživeli še en nov poraz, tokrat s 3:0 v Kočevju.
V ženski konkurenci 3. DOL sta bili tokrat uspešni ekipi Bohinja (zmaga z 1:3 v Novi Gorici) in ŽOK Partizan Šk. Loka (zmaga z 2:3 v Črnomlju), še deveti poraz pa je doživela ekipa Pizzeria Morena - tokrat doma s Piranom z 1:3. V vodstvu je ekipa Koper mlade, od gorenjskih ekip pa so najvišje Škofjeločanke (8.), Bohinj je 9., Pizzeria Morena pa 12.
• Branko Maček
ALPSKO SMUČANJE
slovenske lige v jadralnem padalstvu.
Poleg obeh športnikov si je letošnje priznanje komisije za šport zaslužil tudi Brane Bertoncelj, ki na področju športa dela že več kot dvajset let in je aktiven pri Športnem društvu v Selcih, pri Sankaškem klubu Domel, pri Rokometnem društvu Alples, pri organizaciji številnih mednarodnih in domačih rekreativnih prireditev ter sindikalnih tekem.
Še eno priznanje sedaj že tradicionalno podeljujejo v Železnikih. To je priznanje športnemu društvu, ki si ga je letos še kako zasluženo priborilo ŠD Selca. Res, da v Selcih nimajo velikih mednarodnih tekmovanj, so pa zadnja leta zgledno uredili svoj športni park Rovn, kjer najde priložnost za tekmovanja, rekreacijo in ne nazadnje zabavo, veliko domačinov in okoličanov. Veliko pozornosti namenjajo mladimin so največje društvo v občini Železniki. Priznanje je v imenu ŠD Selca prejel predsednik France Rakovec. • Vilma Stanovnik,
foto: Aljoša Korenčan
SANKANJE_
Januarja tudi na Soriški planini
Železniki - Ta konec tedna, od 14. do 16. decembra, se začenja letošnja sezona svetovnega pokala v sankanju na naravnih progah. Prva tekma bo v Olangu v Italiji, naslednji teden pa ji bo sledila tekma v Triesenberhu v Liechen-steinu. V začetku januarja bodo najboljši sankači na naravnih progah nastopili v Krcuthu v Nemčiji, sledilo bo tekmovanje v Feld am Seeju v Avstriji, 6. tekma za svetovni pokal pa bo pri nas na Soriški planini 25. in 26. januarja 2002. Organizatorja bosta Sanka-ška zveza Slovenije in sankaško društvo Domel iz. Železnikov, ki sta se z organizacijo tekem svetovnega pokala izkazala že leta 1998 in 2000.
Na progi na Soriški planini januarja pričakujejo okoli 60 tekmovalcev in tekmovalk, za organizatorje pa bo priprava prireditve tokrat še pomembnejša zato, ker bo naslednje leto na Soriški planini svetovno prvenstvo v sankanju na naravnih progah. Ta šport zaenkrat še ni olimpijska disciplina, bo pa leta 2006 v Torinu prvič predstavljen. Za naslove olimpijskih prvakov v sankanju na naravnih progah naj bi se športniki prvič potegovali leta 2010. • V.S.
Gorenjki med deseterico najboljših slalomistk
Kranj - Ta konec tedna so najboljše alpske smučarke tekmovale v Scstrieru, fantje pa v Val d'Iseru. Najbolje od naših sta se odrezali Blejka Špela Pretnar, ki je v slalomu osvojila peto mesto, olimpijsko normo pa je z odličnim nastopom potrdila tudi Školjeločanka Nataša  KEGLJANJE NA LEDU Bokal, ki je osvojila deveto mesto,
Slabše je v Val d'Iseru šlo našim fantom, saj je bil v smuku najhitrejši Peter Pen na 18. mestu, v veleslalomu pa Jernej Koblar na 28. mestu. Včeraj zvečer so se slalomisti merili v Madonni di Campigtio, tekma pa se do zaključka naše redakcije še ni končala. • V.S.
Samo slab dan
Kranj - Tako kot so se lani Prulčanom zgodili "Ločani", so se tokrat njim zgodili Izolani. Termovci so namreč nepričakovano izgubili na obali. Ko imaš točke vknjiženc v glavi, se ti običajno nekaj zgodi. Ter-movcem se je tokrat zgodila Izola. Prepričani so namreč bili, da bodo tudi po tekmi v Izoli ostali v boju za tretje mesto po jesenskem delu prvenstva. Naloga bo zdaj zanesljivo težja, kljub nepričakovani izgubi dveh točk pa so še naprej v zgornji polovici lestvice. Zasluženo. Prepričani smo, da je bil to samo slab dan z dodatkom podcenjevanja. Sicer pa so prvoligaši spet odigrali samo polovico tekem.
V 1. B ligi se je že nekaj krogov nazaj formirala skupina petih ekip. ki se bo merila v boju za obstanek. Žal so med njimi tudi Kranjčani. Kljub ponovnemu porazu pa CHIO Kranj še naprej ostaja na devetem mestu, ki v tem trenutku zagotavlja zanesljiv obstanek.
Nič novega se ne dogaja tudi v 1. B ženski ligi. Tokrat so bile Kranj-čanke najbližje zmagi na gostovanju. Ko bodo Mariborčanke prišle spomladi v Kranj, bo slika verjetno obrnjena. Novic av drugi ligi je to, da so na zvezi iz lige izključili neresne Korošce. Zato so bili Radovlji-čani tokrat prosti. Gumarji so gostili Ajdovce in osvojili točke.
Rezultati: L liga - moški: Velika Nedelja - Trimo Trebnje - Trimo Trebnje 25-28; Mobitel Prule 67-Inles Riko 39-25; Izola - Tremo 26-24; 1. B liga moški: Cimos - Dobova 28-25; Dol TKI Hrastnik-Mitol pro mak Sežana 26-26; Novoles - Gorišnica 29-28; Ormož-Šmartno 99 24-24; Gorica Leasing - CHIO Kranj 36- 27; Mokerc KI G - Pivka Perut. 23-35; 1. B liga ženske: Polje - Jadran 45-15, VIAS Šentjernej - Novo mesto 36-21; Branik - Planina Kranj 23-20; Zagorje - Celeia 24-235; Keting - Tenzor Ptuj 29-28; PUV Nivo Celje - Vegrad 21-24; 2. liga - moški: Grča - Radgona 28-28; Črnomelj - Grosuplje 27-26; Sava- Ajdovščina 23-23; Drava - Sviš 33-27; Krim - Atom Krško 33-23. • M. Dolane
UMETNOSTNO DRSANJE______
Najboljši mladi drsalci sveta na Bledu
Bled - Od 14. do 16. decembra se na Bledu obeta največji letošnji športni dogodek. V prenovljeni ledeni dvorani bo finale svetovnega pokala mladincev v umetnostnem drsanju. Nastopilo bo 42 najboljših posameznikov ter športnih in plesnih parov, ki so si nastop zagotovili na predhodnih sedmih tekmovanjih. Med njimi bo tudi najboljši slovenski umetnostni drsalec Gregor Urbas, član Drsalnega kluba Jesenice. Na predhodnih tekmovanjh se sicer ni uvrstil med 8 najboljših, vendar bo lahko nastopil kot predstavnik države gostiteljice.
Prireditelji na Blcud bodo poskrbeli za razgiban program, saj želijo, da bi to znano in uveljavljeno turistično središče postalo tudi eden od slovenskih centrov umetnostnega drsanja. Slavnostna otvoritev bo prisotnosti predsednika države Milana Kučana bo v petek, 14. decembra, ob 15.30 uri. V soboto, 15. decembra, ob 19. uri bo zaključna slovesnost za plesne pare, v nedeljo, 16. decembra, ob 15. uri pa bo zaključek tekmovanja z gala revijo zmagovalcev. • J. Rabič
KOŠARKA__
Ločani doma še neporaženi
Škofja Loka - Minuli konec tedna so košarkarji v Hypo ligi odigra: li 7. krog. Derbi kroga je bil tokrat v dvorani na Podnu v Škofji Loki, kjer so se pomerili domači košarkarji Loka kave in ekipa Savinjskih hopsov. Čeprav so Ločani nastopili oslabljeni, so se dobro upirali favoriziranim gostom. Kljub kar 32 točkami razpoloženega veterana Matjaža Tovornika, sozdržali do zadnjega piska sirene in zasluženo slavili novo zmago v domači dvorani. Rezultat je bil 83:80 (18:13. 39:38, 61:60).
Tokrat pa nova zmaga ni uspela košarkarjem Triglava, ki so gostovali pri ekipi Alpo-sa Kemoplasta in izgubili 91:78 (22:20, 41:45, 53:51). Kljub porazu še vedno vodijo na lestvici Hypo lige.
Nova zmaga pa je tokrat uspela košarkarjem Heliosa, ki so doma gostili ekipo Kraškega zidarja in na koncu slavili 77:66 (22:20, 37:28, 53:51). Tekmovanje v Hypo ligi se bo nadaljevalo v soboto, ko bo ekipa Loka kave gostovala pri Elektri, ekipa Triglava bo doma gostila Koper, ekipa Domžal pa bo igrala z Alpos Kemoplastom.
Nova zmaga je tokrat ušla iz rok košarkarjem Radovljice v l.B ligi. Doma so gostili ekipo Nove Gorice in izgubili 80:82 (24:20, 40:44, 66:63). Radovljičani v soboto gostu-Loka kava je v soboto po zanimivem jejo pri Radenski Creativ. obračunu le ugnala Savinjske hopse.      v SKL za ženske je ekipa
.Kobrama Jesenic z rezultatom 77:71 (23:18, 44:29, 65:51) premagala Slovenske Konjice, ekipa Odeje pa je 90:68 (26:16, 46:31, 69:48) izgubila z ŽKD Mariborom. V soboto ekipa Odeje gosti Pomurje Skiny, Jeseničanke pa se bodo naslednjo sredo pomerile z ekipo Slovenija mlade.
• Vilma Stanovnik, foto: Aljoša Korenčan
Jeseničani spet najboljši
Mladi smučarji znova za "Pokal Loka"
Škofja Loka - Smučarski klub Alpetour bo drugo leto, 16. in 17. februarja, znova organizator tradicionalnega tekmovanja najmlajših smučarjev, 27. Pokala Loka. Oktobra se je na prvi seji sestal organizacijski odbor, ki ga tudi letos vodi prednik Janez Šter, pred dnevi pa je že izšel letošnji bilten z razpisom tekmovanja, ki je namenjeno dečkom in deklicam starim od enajst do petnajst let. Pokal Loka je mednarodno otroško tekmovanje, eno izmed desetih, ki so uvrščena v FIS koledar. Če bo le dovolj snega, sta slalomska in velcslalomska tekma sredi februarja predvideni na Starem vrhu. • V.S.
Jesenice - Člani domačega kluba so bili prireditelji letošnjega državnega prvenstva v kegljanju na ledu za posameznike in ekipno v bližanju in zbijanju. Nastopilo je 50 tekmovalcev iz Rateč, Kranjske Gore, Jesenic, Bleda in Maribora.
Po pričakovanju so večino najboljših mest spet osvojili jeseniški tekmovalci, ki že nekaj let sodijo v slovenski vrh v tem zimskem športu.
Pri članih je naslov prvaka osvojil Jeseničan Stane Mlekuž, pri članicah Dragica Kučan z Bleda in pri mladincih Denis Kranjc iz Maribora.
Ekipo je pri članih slavila jeseniška ekipa Turbo Hit v postavi: Borut Berčič, Zlatko Radanič, Slane Mlekuž in Ivan Piber. Pri članicah so naslov prvakinj osvojile članice ekipe Bled - dame. Nastopile so: Silva Erman, Valerija Stelelin, Dragica Kučan in Anica Kosar. Pri mladincih je zmagala ekipa Jesenic. • J. Rabič
Mag. Stanko Šimenc
Za filmsko vzgojo sem ukradel ure književnosti
Med letošnjimi dobitniki državne nagrade na področju šolstva je tudi mag. Stanko Šimenc, profesor slovenščine, Kranjčan, ki je v življenju poleg poučevanja sprejel še vrsto
drugih izzivov.
Mag. Stanko Šimenc je po rodu Mariborčan, otroška in mlada leta do mature je preživel v Kamniku, od leta 1960, koje začel poučevati na tekstilni šoli, pa je Kranjčan. 22 let je bil profesor slovenskega jezika in književnosti, 12 let pomočnik ravnatelja in ravnatelj na kranjski tekstilni šoli, nato svetovalec na zavodu za šolstvo, ducat let pa direktor Prosvetnega delavca in glavni urednik pedagoškega strokovnoinformativnega časnika Šolski razgledi. Leto dni je upokojenec, vendar pravi, da se ne počuti tako. Kot vso aktivno dobo namreč tudi sedaj piše in lektorira. Jezikovno pregledal in popravil je več Kranjskih zbornikov, dvajset let je lektor revije Vzgoja in izobraževanje, nekaj let tudi revije Šport mladih, lektoriral je več priročnikov. Objavljal je kritične zapise o slovenski književnosti in južnoslovanskih literaturah, se ukvarjal s filmsko publicistiko in zgodovino, posvetil veliko časa filmski vzgoji v šoli, pisanju šolskih priročnikov in učbenikov. Vseh bibliografskih enot je več kot štiristo, zato ni nič nenavadnega, če ga najdemo tudi v Enciklopediji Slovenije in Slovenskem kdo je kdo.
Letos je skupaj Z ostalimi desetimi dobitniki prejel nagrado Republike Slovenije na področju šolstva, kar je priznanje za njegova štiri desetletja dela, povezana s šolstvom, za publicistično delo, za funkcionalno izobraževanje mladih in odraslih, za oranje ledine o veščini sporazumevanja in sporočanja, za soavtorstvo pri berilih za vse stopnje šol, za strokovno neodvisnost in pluralno odprtost pri urejanju Šolskih razgledov, v največji meri pa za avtorsko delo na področju učbenikov in učnih pripomočkov. Če bi želeli nanizati vse dokaze njegovega dolgoletnega dela, od knjig, beril, ki jih je oblikoval s soavtorji, skript, uredniškega dela, do člankov in esejev, prevodov, priredb, radijskih šol, scenarija, okroglih miz in anket, v katerih je sodeloval, bi nam zmanjkalo prostora. Sam jih že vsa leta vestno beleži. In te zgodbe še ni konec, kajti Stanko Šimenc je zelo aktiven upokojenec. Sam priznava, da je malce počasnejši, kot je bil, kljub temu pa s kolegi dela še na sklopu učbenikov za devetletko in hkrati pripravlja zapis o zgodovini dokumentarnega filma na Gorenjskem. Še vedno tudi lektorira. In bere, kajpada, kakih dvajset leposlovnih knjig na leto, da o strokovni literaturi sploh ne govori-
Niscm sicer tipičen novinar, urejal sem šolske razglede, štirinajstdnevnik z vsebinami iz izobraževalne stroke. Vendar so mi te stvari ležale, zaradi česar sem navsezadnje tudi odšel iz šole."
V Kranj ste prišli kot srednješolski profesor in začeli poučevati na srednji tekstilni šoli?
"Tako je, že prvi dan, ko sem prišel od vojakov, meje na tekstilni šoli čakalo delovno mesto. 22 let sem bil profesor slovenščine, zraven pa sem počel še veliko drugih stvari. Pisal sem o hrvaški, srbski in makedonski književnosti, največ sem se ukvarjal z An-dričem, o njem sem napisal tudi
Ercmno besedo k Nobelovcem, il mi je, da je zadnja leta pisanje o teh književnostih kar zamrlo. Po propadu stare države se za te stvari ni nihče več zanimal, saj niti prevajalcev več ni, zlasti ne proznih, pesniški so še. Tudi založbe so zdaj v krizah in si ne upajo spustiti v tako tržno tvegane posle."
Vrniva se k tekstilni šoli, kjer ste bili profesor, pomočnik ravnatelja in ravnatelj. Kako kot človek, ki je tam preživel precejšen del svojega poklicnega življenja, gledate na njeno današnje usihanje?
"Na tej šoli sem bil od začetka, od vajenca naprej. Desetletje sem
mo. Že njegovo življenjsko in delovno okolje je polno knjig, izmed katerih vsak hip potegne tudi kako svojo.
Preden sva se našla za tale intervju, ste mi poslali obsežno predstavitev svojega dela z vso pripadajočo bibliografijo. Kako to, da tako skrbno in sistematično beležite svoje delo?
"Že med študijem nas je študente profesor Slodnjak navajal k temu delu, češ da nam lahko pride kdaj prav. Kot še nekateri moji kolegi sproti zapisujem in potem naredim izbor, če je to potrebno."
Pa vam je že kdaj prišlo prav?
"Res mi je prišlo pred leti, ko sem kandidiral za članstvo v društvu novinarjev in spominjam se, da so bili nekateri drugi v strašni zadregi, ker niso imeli narejenega seznama svojih objavljenih gradiv in so potem te stvari lovili skupaj.
bil pomočnik ravnatelja, dve leti ravnatelj, preden sem odšel na zavod za šolstvo v Ljubljano, kjer sem bil - po domače se temu reče inšpektor, mehkejši izraz za to je svetovalec za srednje šole. Ko je odšel v pokoj bivši urednik Prosvetnega delavca, so me kot poprejšnjega sodelavca povabili, naj prevzamem mesto urednika. Tako je šla moja pot od srednješolskega profesorja naprej. Kar pa zadeva tekstilno šolo in njeno sedanje usihanje, pa je treba reči, da se to ne dogaja, ker bi bila šola slaba, pač pa se razmere zelo spreminjajo. Vsa evropska tekstilna industrija išče poceni delovno silo v Aziji, v naši državi pa ta dejavnost zamira. Gre za svojevrstno pedagoško tragiko: ko ni več zanimanja za te poklice, se tudi v šolo vpisujejo vse slabši učenci." Vsa štiri desetletja vašega dela
so povezana s šolo, ob tem pa ste delali še vrsto drugih stvari. Katera od vaših vlog vam je bila najbolj pisana na kožo?
"Najraje sem bil profesor, saj sem v razredu prebil kar 22 let svojega poklicnega življenja. Ko prideš v razred in se vrata za teboj zaprejo, imaš najboljšo priložnost, da preizkusiš samega sebe, svoje strokovno iz knjig pridobljeno znanje. Imeti moraš še nekaj več, da uspeš. Sebe je sicer težko ocenjevati, a če sodim po srečanjih, na katera me vabijo moji nekdanji dijaki, na obletnice mature, lahko rečem, da so bile generacije dijakov kar zadovoljne z menoj. Vmes sem prisluhnil tudi drugim izzivom, si privoščil kakšne "samovoljnosti" (pozneje sem moral v vlogi šolskega inšpektorja ravno to preprečevati), učnim načrtom sem dodajal vsebine, ki vsem niso bile po volji. Dijakom sem denimo spregovoril o protestantizmu, o vlogi Mohorjeve družbe, o Slomšku, kar se nam danes ne zdi kaj posebnega, tedaj pa so mi očitali, da v šoli učim verouk. To mi je prineslo nekaj nevšečnosti, a na srečo se je dobro končalo. Spominjam se, da sem se tedaj obrnil na priorja protestantske cerkve v Murski Soboti, ki mi je povedal, da je v Sloveniji 18 tisoč protestantov. Že omemba tega v šoli je bila dovolj, da so mi delali sitnosti. Ukvarjal pa sem se tudi s filmsko vzgojo in zanjo sem ukradel ure književnosti."
Na področju filmske vzgoje je vaše delo precej obsežno, pisali ste učbenike, priročnike, članke, o tem predavali dijakom. Kako je bilo to sprejeto v šoli?
"Leta 1968 sem pri Mladinski knjigi izdal prvi priročnik (niso mi ga potrdili kot učbenik) o filmu, z. naslovom Pot v filmski svet. Pozneje sem jih izdal še nekaj in tudi trenutno se ukvarjam s to tematiko. Gre za zgodovino dokumentarnega filma na Gorenjske. Ko bo leta 2005 stoletnica, kar je Karel Grossman na Slovenskem posnel prvi dokumentarec, bomo v Gorenjskem muzeju o tem pripravili razstavo in izdali tudi publikacijo. Razlog za to je tudi dejstvo, da je v Kranju zraslo veliko dobrih filmskih ustvarjalcev, spomnimo se samo režiserjev, od Štiglica do Hladnika. V šoli pa je bilo moje ukvarjanje s filmom sprejeto precej različno. Nekateri kolegi so menili, da so te vsebine čisto odveč, saj so gojili staro prepričanje, da so filmi nekaj slabega inje govorjenje o njih odveč. Jaz pa sem menil, da je
tudi zato treba o filmih govoriti. Del kolegov pa me je pri mojem prizadevanju podpiral. Čeprav so tudi mnogi drugi šolniki v Sloveniji skušali uveljaviti filmsko vzgojo, nikoli ni zares postala za-resen del šolskega sistema. Mene niso pustili preveč daleč, ker sem bil proti ideologizaciji filma in tega pouka. Saj vemo, kako radi so različni sistemi uporabljali film kot ideološko propagando, tudi pri nas."
Kako pa ste vi pojmovali filmsko vzgojo, morda kot širjenje obzorja mladih ljudi?
"Že kot študentje smo s kolegi menili, da je zgolj knjižna vzgoja pri pouku premalo in da je treba te vsebine širiti z glasbo, arhitekturo, slikarstvu, filmu... Ko sem bil nekoč na obisku na tekstilni šoli v Brnu, sem videl, da so gojili takšen način pouka. Uro pouka na teden so denimo posvečali knjigam, ki so tisti teden izšle. Žal pri nas v šolah za takšno razširjeno izobraževanje niso bili navdušeni, nekaj kolegov pa je to vendarle počelo."
O filmu ste napisali več knjig, iz te teme ste tudi magistrirali?
"Magistriral sem iz prenosa književnih del v film. Slovensko slovstvo v filmu me jc zelo zanimalo, tudi zaradi tega, ker filmsko delo navadno ne prevzame kvalitete knjižne predloge. Izjema je Kekec, ki je prodrl v svet in so ga videli gledalci na petih kontinentih. Režiser Gale je imel pri tem izredno srečno roko. Šolal se je pri Čehih in tam povzel kvaliteto, značilno za njihovo filmanje. Doživetja iz svojega otroškega spomina je znal tako mojstrsko prenesti na filmsko platno, da so ga otroci sprejeli in še danes predstavlja pojem otroškega filma."
Pravite, da se tudi trenutno ukvarjate s filmom. Kaj počnete?
"Kot rečeno, se sedaj bolj ukvarjam z dokumentarnim filmom, kar mi vzame veliko časa že zaradi dejstva, da je treba vso gradivo pogledati na montažni mizi v arhivu Slovenije. Dostop do teh ustanov nam je, amaterjem, nekoliko težji kot ljudem, ki so lam zaposleni. Sicer pa sedaj s kolegi pripravljamo tudi učbenike o filmu za zadnje tri razrede dcvetlet-ke. Pozneje bodo za menoj mlajše generacije prevzelo to delo. V spominu imam Finžgarjevo misel o tem, da nihče ni nezamenljiv, "če je eden premalo, jih bog pošlje petero". Pri nas se starejše generacije pogosto ukvarjamo z mislijo, kaj bo pa potem, ko mene ne bo več, kdo bo opravljal to delo. Toda vedno pridejo novi, velikokrat celo boljši in ni bojazni, da nas ne bi mogli nadomestiti."
Iz šole ste kmalu zapluli v druge vode, postali ste urednik strokovnega časopisa. Kaj vas je gnalo k temu delu?
"Vedno sem rad pisal, ne le priročnike in učbenike, tudi kratke knjižne ocene, poročila o slovenski in jugoslovanski književnosti. Več let sem pisal za Prosvetnega delavca, sedanje Šolske razglede, in ko so me povabili k uredniko-vanju tega časopisa, sem pričakoval, da se bom lahko v tem pogledu "razmahnil". Ko pa postaneš urednik, oceniš, da ni prav, da bi jemal prostor drugim ustvarjalcem. Pisanja je manj, pa več uredniškega in organizacijskega in celo poslovnega dela. Pri tem sem spoznal veliko ljudi in se od njih tudi veliko naučil. Šolski razgledi so narejeni za pedagoške delavce od vzgojiteljic do srednješolskih profesorjev. Želel sem narediti časopis brez političnih vsebin, strokoven in kvaliteten, ki bo sledil širjenju evropskih obzorij. V njem sem želel strniti tudi informacije ljudi, ki hodijo po svetu in želijo svoje izkušnje in spoznanja širiti tudi doma. Sicer pa je to časopis, ki je izhajal na 12 straneh v 7000 izvodih, kupujejo ga le učitelji, skromne subvencije pa so povzročile, da smo komaj vezali konec s koncem. Kot urednik majhnega uredništva s petimi ljudmi (kot majhno gospodinjstvo) sem igral več vlog, bil sem vse od direktorja do redaktorja in lektorja."
V pokoju ste leto dni, vendar niste upokojenec, ki bi vse skupaj izpustil iz rok in sedel v zapeček. Ste nekakšen "živec" (kot vi imenujete začetnika slovenskega dokumentarca Karla Grossmana), ki še vedno raziskuje, piše, lektorira...
"Pišem še vedno, že zaradi kondicije, saj zgolj pri lektorskem delu človek kar malce zaspi. Lektoriram še vedno, revijo Vzgojo in izobraževanje že dvajset let."
Kako kot lektor ocenjujete današnje pisce?
"Včasih je pisal ožji krog ljudi in so bili ti izdelki kvalitetni. Danes pa je kljub dejstvu, da smo bolj razgledani in izobraženi, naša pismenost nižja. Piše tudi veliko širši krog ljudi."
Kaj pa menite o odnosu Slovencev do maternega jezika, do vse večjega vdora tujk vanj?
"Ne gre le za vpliv tujk, temveč zlasti za vdor angleščine v naš jezik. Ko grem mimo kranjske avtobusne postaje, imam vedno vtis, da bi tam mirno lahko posneli nekaj kadrov vveslerna, ne da bi bilo treba kaj veliko spreminjati. Toliko je namreč tabel, izveskov, napisov v tem jeziku, da ima človek občutek, da je nekje drugje. Tudi ko hodim po Ljubljani, je tako, kot bi hodil po nekem angleško govorečem mestu. Zaradi vsega tega mi je žal, da parlament ni sprejel zakona o rabi slovenskega jezika. Zgolj z zakonom pa bi težko napravil red, če se kaj ne premakne v glavah ljudi. Zdi se mi, da je predvsem pogovorni jezik zelo zanikrn. Ljudje veliko damo na zunanji videz, na obleko, pričesko, urejenost stanovanja, avtomobila, medtem ko je kultura jezika na zelo nizki ravni, čeprav smo Slovenci pismeni že pol tisočletja. Zakon bi pomagal tistim, ki
želijo jezik spraviti na višjo stopnjo, jedro pa je v ozaveščanju ljudi, da je znanje jezika skladno z našo kulturo. Pri jeziku ni pomembna le funkcionalnost, češ važno je, da se razumemo, pač pa tudi estetitka. Da je jezikovna kultura revnejša, je pripisati tudi dejstvu, da usiha branje zahtevnejših leposlovnih del. Saj Slovenci kar veliko beremo, a tu pretehtajo priročniki, slovarji, enciklopedije. Po priporočilih Unesca naj bi vsak človek prebral eno leposlovno knjigo na leto."
Koliko jih preberete vi?
"Natančno težko odgovorim, kajti veliko knjig preberem le delno, kolikor jih potrebujem pri svojem delu. Temeljito pa jih preberem kakih 20 na leto."
Kaj ste nazadnje brali?
"Tu pa ste me ujeli. Priznam, nazadnje nisem bral leposlovne, pač pa strokovno knjigo. Gre za zelo obsežno delo pod naslovom Filmsko gradivo, s katerim sem se precej namučil."
Naj vas vprašam še po vaši naj' ljubši knjigi.
"Od domačih mi je najljubše delo Lojzeta Kovačiča Prišleki, od tujih pa Andričev Most na Dn-ni."
• Danica Zavrl Žleb««* Foto: Tina Doki
Alpetour brez črnih kamionov
Alpetour je kot eden prvih prevoznikov pri nas pridobil ekološki certifikat, že nekaj časa kupuje le čiste oziroma zelene kamione.
Škofja Loka - Minuli petek je minister /a promet Jakob Preseč-nik v Škofji Loki slovesno izročil dva certifikata; Alpetour, špedicija in transport, je pridobil ekološki certifikat ISO 14001, Avto-mehanika Škofja Loka pa certifikat kakovosti ISO 9002. Hkrati so v Avtomehaniki slovesno odprli servis Mercedes-Benz za tovornjake in avtobuse. Družbi sta letos dobili nove lastnike, saj je Alpetour prevzel Viator&Vektor iz Ljubljane, Alpetour pa je hkrati prevzel Avtomehaniko. Tako sta obe vključeni v prevozniški koncem, ki ima že petnajst družb. Pogovarjali smo se z Janezom Sušnikom, direktorjem Alpetourja, ki po novem letu odhaja v Ljubljano.
"Po novem letu odhajate v Ljubljano?"
"Za pomočnika direktorja koncema Viator&Vektor Zdenka Pavčka. Kakšen dan v tednu bom nekaj časa še v Škofji Loki, sicer pa me bo nasledil Bojan Novak, dosedanji pomočnik."
"Za kaj boste zadolženi pri koncernu?"
"Za strateške partnerje ozfroma za večje kupce in dobavitelje. Poleg tega bom zadolžen za usklajevanje družb znotraj koncema, kar ne bo lahka naloga. Viator&Vektor je v zadnjem letu postal velik, v koncernu je petnajst družb, ki imajo skupaj več kot petsto vozil in 1.500 zaposlenih. Verjetno se bo še povečal, doseči je potrebno najboljši skupni učinek."
ladja pristala v Kopru, bo treba tovor nemudoma naložiti in prepeljati s hladilnimi kamioni. Pri Alpctourju ji imamo dvanajst, v kratkem jih bomo imeli dvajset, kar je pri tem poslu zelo pomembno."
"Alpetour je pridobil ekološki certifikat, kar verjetno ni bilo preprosto?"
"Več kot 90-odstotno se ukvarjamo z mednarodnim transportom, v tujini so nas vse pogosteje spraševali, ali kaj skrbimo za varovanje okolja. Certifikat kakovosti ISO 9001 smo pridobili natančno pred dvema letoma, na začetku je bilo med zaposlenimi veliko vprašanj, čemu je to potrebno, vendar smo ljudi ozavestili in na koncu so se kmalu pokazali re-
Janezu Sušniku, direktorju špedicije in transporta Alpetour je prometni minister Jakob Presečnik izročil okoljski certifikat ISO 14001.
"Kaj znotraj koncema pomeni Alpetour?"
"Poleg matične je Alpetour druga največja družba, kolikšen je naš delež, še ni povsem jasno, mislim, daje 15- do 20-odstoten. Saj pravim, da moramo sedaj postaviti sodelovanje vključenih družb."
"Prejšnji teden ste bili na službeni poti v Izraelu, je to spadalo že k Vašemu novemu položaju v Ljubljani?"
"Res je, tam se je Viator&Vektor predstavil skupaj z Luko Koper, Slovenskimi železnicami, In-terevropo in še z nekaterimi. Pogovarjali smo se, kako bi v Haifi naložene pošiljke pomaranč, limon in drugega kar najhitreje pripeljali do kupcev v Nemčiji, na Nizozemskem itd. Gre za velik posel, koprsko pristanišče je bližje in cenejše, pet dni vozi ladja iz Izraela. Do Nizozemske, Anglije potrebuje še enkrat toliko časa, medtem naši tovornjaki že lahko pripeljejo blago do kupcev. Ko bo
zultati. Za pridobitev ekološkega certifikata smo se odločili, ker so kamioni lahko onesnaževalci, zaradi izpušnih plinov, ropota, odpadnih olj itd. Pregledali smo vse morebitne nevarnosti, ki jih lahko povzroče okolju in na kritičnih točkah predvideli preventivne ukrepe, če se bo kaj zgodilo. Skupaj z Avtomehaniko se zelo trudimo, da zaradi malomarnosti ne bi povzročali škode okolju."
"Kakšni so Alpetourjevi tovornjaki?"
"Že nekaj časa kupujemo le čiste oziroma zelene kamione, ki so označeni z evro ena do tri, trojka je najbolj čista. Alpetour ima 85 kamionov, med njimi ima samo še štirinajst oznako evro ena. Črnih kamionov nimamo. Letos smo v kamione investirali 314 milijonov tolarjev, od tega je bilo 208 milijonov tolarjev lastnih sredstev, le za tretjino njihove vrednosti smo se zadolžili. Lahko torej rečem, da smo imeli zelo dobro leto."
Na slovesnosti ob podelitvi obeh certifikatov in odprtju servisa za tovornjake in avtobuse Mercedes Benz so se zbrali številni gostje, med njimi je bil tudi minister za promet Jakob Presečnik.
"Kako so kamioni izkoriščeni?"
"Le 8 odstotkov praznih kilometrov imamo in mislim, da smo po izkoriščenosti kamionov kar prvi v Sloveniji. Seveda to zahteva do-brp organizacijo, saj sc kamioni ne smejo vračati prazni, kar je včasih težko. Trudimo se tudi pri vzdrževanju, daje izkoristek goriva dober, da ni prekomernega onesnaževanja. Med zaposlenimi je sedaj veliko mladih, ki lažje sprejemajo novosti in imajo boljši odnos do okolja."
"Koliko je zaposelnih, kakšen je letošnji poslovni rezultat?"
"Zaposlenije 150, v Avtomehaniki jih 62. Prihodki nam letos rastejc 30 odstotkov hitreje kot lani. Lani je nromet znašal 2,9 milijarde tolarjev, letos v prvih desetih mesecih 3,2 milijarde to-
Cveto Podpečan, direktor Avto-mehanike je prevzel certifikat kakovosti ISO 9002.
larjev, kar je velik skok. Amortizacije je bilo lani vse leto za 348 milijonov tolarjev, letos v prvih desetih mesecih za 342 milijonov tolarjev. Dobiček je lani znašal 50 milijonov tolajrev, v letošnjih pr-
PP"......
Kranj - Območna zbornica za Gorenjsko je 6. decembra pripravila seminar o celoviti prenovi podjetniških procesov. Prof. dr. Hans Ferk iz Maribora je predstavil projekt optimizacije procesov, ki v podjetjih v nekaterih podjetjih že dajejo dobre rezultate in sicer v Litostroju, Elkroju, Cetisu itd. Pri stroških dela so prihranki tja do 30-odstot-ni. Srečanja se je udeležilo 32 predstavnikov gorenjskih podjetij, ki jih zanima optimizacija. Njihova vprašanja so pokazala,da bo takšna srečanja dobrodošla in da zbornica lahko s podobnimi projekti pomaga pri izboljševanju položaja v podjetjih.
vih desetih mesecih 48 milijonov tolarjev. Vse je povezano tudi s certifikati in seveda z boljšimi tehnološkimi postopki, saj je vozila hitreje obračajo, naredijo več kilometrov."
"Sredi leta je Alpetour prevzel Avtomehaniko, kije bila že včasih v sestavi Alpetoura?"
"Včasih sem bil direktor Avto-mehanike in moja večna želja je bila, da se ponovno vključi. Na svoje je šla po razpadu sozda Alpetour in se nato samostojno olastninila. Letos smo prevzeli Avtomehaniko in naša družba je postala njena 50,7-odstotna lastnica. Hkrati pa je našo družbo
prevzel Viator&Vektor in tako sta obe družbi v istem koncernu. Av-tomehanika bo letos verjetno poslovala z. dobičkom, sedaj so odprli servis Mercedes-Benz za cestna tovorna vozila in avtobuse, delal naj bi za vso Gorenjsko."
"Koliko takšnih vozil je na Gorenjskem?"
"Približno petsto. Veliko jih še popravljajo 'pod kozolcem', kar kmalu ne bo več mogoče. Upam, da se bodo v podjetjih odpovedali lastnemu vzdrževanju, saj se jim to ne bo več splačalo, radi bi servisirali tudi vojaška vozila. Na začetku zadoščajo tri delovna mesta, kmalu jih bo verjetno več, ra-
čunamo tudi, da bomo pridobili servis za vozila MAN^"
"Tudi pri prevozih sodelujete z zasebnimi prevozniki?"
"Veliko. Z zasebnimi prevozniki mesečno naredimo 150 milijonov tolarjev prometa. Stalno imamo v najemu 24 njihovih vozil in šoferjev. Viator&Vektor bo sčasoma postal organizator blagovnih tokov, sodeloval naj bi tudi s železniškim in pomorskim prometom. Tako velika hiša lahko postane evropski špediter, ki končne izdelke prevzame v tovarnah, jih v svojem skladišču spravi in zapakira ter pošlje končnemu prejemniku. To je pravi posel, ne zgolj prevozništvo."
"Kdaj boste začeli graditi logistično skladiščni center na Polici pri Naklem?"
"Zaradi pridobivanja dovoljenj se je nekoliko zavlekla. Idejni projekt je narejen, za pridobitev lokacijskega dovoljenja manjkajo le še meritve vetrov. Tako naj bi začeli graditi sredi prihodnjega leta. Finančna konstrukcija in deležni še niso dokončno določeni, ker se bo zanesljivo vključil Viator&Vektor."
"Ob Avtomehaniki naj bi uredili parkirišče za zasebne prevoznike, ki bi jih do konca leta morali imeti?"
"Zemljišče je v lasti Avtomeha-nike, sedaj smo končno uredili, da ji je občina prodala pas ob cesti. Mislim, da se bomo prihodnje leto dogovorili, da bi tam uredili parkirišče, ki ga zasebni prevozniki res potrebujejo. Vendar še vedno mislim, da bi bilo parkirišče bolje urediti kje drugje, na kakšnem ničvrednem, ilovnatem zemljišču, ne pa na tej lokaciji."
• Marija Volčjak
NEPRECENLJIVO, TODA DOSTOPNO UDOBJE
Vsakdo se rad pelje v zanesljivem in varnem avtomobilu. Da o udobju sploh ne govorimo, če se odločate za nakup novega avtomobila, potem morate vedeti, da Oplovi modeli Comfort udobje tudi zagotavljajo. Astri, Vectri in Zaflri z opremo Comfort je skupna bogata oprema,
ki vključuje ABS, električni pomik prednjih stekel, električno nastavljivi ogledali, centralno zaklepanje in meglenke. In vsem tem vozilom je skupen tudi prihranek v znesku do 220.000 SIT. Vendar ne pozabite - udobja je res na pretek, količina vozil pa omejena.
OPEL. CREDIT
OPELB
AT VIS, C Staneta Žagarja 53 a, Kranj
Centrala: 04 I 281 71 77 • Prodaja vozil: 04 / 281 71 71 in 281 71 72 • Prodaja nadomestnih delov in dodatne opreme: 04 281 71 78 • Sprejem vozil v servis: 04 / 281 71 81
Potrojili obseg dejavnosti
Odkar se je IEDC - Poslovna šola Bled januarja lani preselila v nove prostore na Bledu, je potrojila obseg dejavnosti, po rasti prihodka pa je med prvimi tremi odstotki podjetij v Sloveniji.
VZAJEMNI SKLADI - 7. december 2001
Bled - V poslovni šoli so letošnje leto sklenili v petek, ko so na slovesnosti v Festivalni dvorani podelili diplome udeležencem mednarodnega podiplomskega študija managementa.
V letošnji, že enajsti generaciji jc bilo 52 diplomantov i/, desetih držav, ki so prisluhnili tudi Ge-rardu Van Schaiku, predsedniku Evropske fundacije za razvoj managementa in nekdanjemu predsedniku nizozemskega Heineke-na. Še pred podelitvijo diplom je bil seminar p aktualnih vprašanjih obvladovanja tveganja in nadzora. Seminar je z nagovorom začel Jan C. Henneman, nizozemski veleposlanik v Sloveniji, slušateljem pa sta spregovorila tudi dr. Randi Kudar, profesor na najbolj znani kanadski poslovni šoli Ric-hard Ivey School of Business, in VVil Koning, direktor oddelka za obvladovanje tveganja pri nizozemski zavarovalniški družbi Eu-reko Group.
Poslovna šola Bled je v letu, ko praznuje 15. obletnico delovanja, gostila nekaj izjemno pomemb-
nih strokovnjakov, skupaj z BAE Svstems iz Velike Britanije je organizirala enega najbolj inovativnih seminarjev pri razvoju ma-nagerjev, nadaljevala z raziskavo o izboljšanju izobraževanja mana-gerjev v Bosni in Hercegovini, v Jugoslaviji in na Hrvaškem, izdala .Slovar poslovnih izrazov v nemščini in angleščini in se začela pripravljati na ustanovitev zasebne fakultete. Letos je bilo v šoli 62 seminarjev s skupno 2.798 udeleženci, njihovo skupno število pa se je od ustanovitve šole do danes povzpelo že na 24.202. Udeleženci so bili letos na seminarjih navzoči skupno 20.273 dni oz. dvakrat več kot pred dvema letoma. Da je šola mednarodna, dokazuje tudi podatek, daje bila letos skoraj polovica udeležencev iz tujine, v študijskih dejavnostih, ki predstavljajo
Med podelitvijo diplom slušateljem mednarodnega podiplomskega študija managementa. Foto: Gorazd Kavčič
Planika vstopa med golfiste
Kranj - Planika iz Kranja vstopa v svet golfa z lastno blagovno znamko golfske obutve Masten V tujini jo je prvič predstavila oktobra na največjem evropskem gotskem sejmu v Muenchnu, v Sloveniji pa v četrtek v Svetu obutve v ljubljanskem BTC-ju.
Vsa obutev je izdelana ročno, izključno iz naravnih materialov in z vgrajeno neprepustno membrano; poleg klasične pa izdelujejo tudi obutev s podplati, ki so prilagojeni za hojo zunaj igrišč. Na slovenskem trgu jo bo možno kupiti spomladi, ob začetku nove golfske sezone. Kupcem bo dosegljiva v petnajstih specializiranih prodajalnah golfske opreme v Sloveniji ter v novih Planikinih prodajalnah v Ljubljani, v Mariboru in v Novi Gorici, pripravljajo pa se tudi na prodajo v Evropi
ter v ZDA. V Planiki so se za izdelovanje golfske obutve odločili zato, ker je na svetu kar 60 milijonov registriranih igralcev golfa, od tega štiri tisoč v Sloveniji, in ne več kot dvajset izdelovalcev tovrstne obutve. Njihov lastni razvoj obutve temelji na preteklih izkušnjah izdelovanja golfske obutve Adidas, danes pa poleg obutve lastne blagovne znamke izdelujejo to obutev še za svetovno znane blagovne znamke golfske opreme.
•C.Z.
najpomembnejši del dejavnosti, pa je bil delež tujcev še višji. Udeleženci ne prihajajo le iz sosednjih držav, ampak tudi iz bolj oddaljenih. V letošnji prvi polovici leta so bili iz tridesetih držav, med drugim tudi iz Kitajske, Mehike in Združenih držav Amerike. Odkar seje šola januarja lani preselila v nove prostore na Bledu, je trikratno povečala obseg dejavnosti, raziskave pa tudi kažejo, daje po rasti dohodka med prvimi tremi odstotki podjetij v Sloveniji. Direktorico prof. dr. Danico Purg so na republiškem svetu za visoko šolstvo imenovali za redno profesorico, s tem pa je postala tudi dekanica fakultete v nastajanju. V ameriški reviji Business Horizons sojo uvrstili med sodobne guruje managementa v svetu, predsednik države Milan Kučan pa jo je za dosežke in razvoj ma-nagerskega izobraževanja v Sloveniji odlikoval s častnim znakom svobode. Letos je postala tudi članica svetovalnega odbora za ustanovitev prve kitajske zasebne šole in častna svetovalka Gospodarske zbornice Jugoslavije.
ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE
PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM
POMOŽNI GOSTINSKI DELAVEC
POMOŽNA DELA V KUHINJI; d.č. 2 mes.; 6 mes. del. izk.; tečaj higienskega minimuma; do 14.12.01; VLADIMIR NAZOR, B0R0VŠKA C. 48, KRANJSKA GORA; št. del. mest: 2
SNAŽILKA
ČISTILKA; d.č. 3 mes.; 1 I. del. izk.; do 13.12.01; LE TEHNIKA, D.O.O., SUČEVA 27, KRANJ
SOBARICA; d.č. 2 mes.; 6 mes. del. izk.; tečaj higienskega minimuma; do 14.12.01; VLADIMIR NAZOR, B0R0VŠ-KA C. 48, KRANJSKA GORA
MIZAR
IZDELAVA LESENIH PREDMETOV (POHIŠTVA); d.č. 12 mes.; 1 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; do 22.12.01; ŠENK TRADE D.O.O., BRITOF 23, KRANJ; št. del. mest: 2
IZDELAVA PVC STAVBNEGA POHIŠTVA; d.č. 3 mes.; 5 I. del. izk.; B kat.; do 14.12.01; ĆEŠAREK ANTON S.P., POD-NART 43, PODNART
OBLIKOVALEC KOVIN
STRUGAR; ned.č.; do 19.12.01; LOGAR TRADE, D.O.O., ZUPANOVA UL. 1, ŠENČUR; št. del. mest: 2
MONTER OGREVALNIH NAPRAV; d.č. 6 mes.; 3 I. del. izk.; do 18.12.01; ENSO, D.O.O., VRBNJE 19B, RADOVLJICA
ORODJAR
ORODJAR; d.č. 12 mes.; 1 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; do 22.12.01; ŠENK TRADE, D.O.O., BRITOF 23, KRANJ
AVTOMOBILSKI KLEPAR
AVTOKLEPAR; ned.č.; do 02.01.02; ŽEPIČ BOJAN S.P., RETNJE 45, TRŽIČ
AVTOMEHANIK
MONTAŽA MOTORJEV V PLOVILIH IN DRUGIH NAPELJAV; d.č. 6 mes.; 2 I. del. izk.; do 14.12.01; ELAN MARINE D.O.O., BEGUNJE 1, BEGUNJE
ZIDAR
ZIDARSKI MOJSTER; d.č. 12 mes.; 3 I. del. izk.; slov. j. - gov.; B kat.; do 25.12.01; PARTENON, D.O.O., PLANINA 3, KRANJ; št. del. mest: 4
PRODAJALEC ŽIVILSKIH -PREHRAMB. ARTIKLOV
PRODAJALKA; d.č. 12 mes.; 2 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; urejevalnik besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno; do 16.12.01; VERĆIČ D.O.O., RIBENSKAC. 6, BLED
PRODAJALEC ŽELEZNINE, GRAD. MAT., POHIŠTVA
PRIPRAVNIK; d.č. 6 mes.; 12 I. del. izk.; slov.j. - gov. in pis.; do 14.12.01; LESNINA TRGOVINA S POHIŠTVOM D.D. U., PRODAJALNA POHIŠTVO KRANJ, UL. MIRKA VADNOVA 7, KRANJ
KUHAR
KUHAR; ned.č.; 5 I. del. izk.; angl. j. -gov., nem. j. - gov.; urejevalnik besedil -osnovno; B kat.; do 14.12.01; AVTOBIT D.O.O., ZGORNJE BITNJE 191, ŽABNI-CA
PRIPRAVNIK; d.č. 6 mes.; do 14.12.01; MOHORIČ MOJCA S.P., ALPSKA 46, LESCE
NATAKAR
NATAKAR (LAHKO TUDI PRIPRAVNIK); d.č. 3 mes.; 6 mes. del. izk.; do 21.12.01; FRANC AMBROŽ S.P., LA-HOVČE 90, CERKLJE
POMOĆ V STREŽBI; d.č. 4 mes.; B kat.; do 14.12.01; HROVAT JANEZ S.P, BENC. SERVIS KR. GORA, BOROVŠKA C. 102, KRANJSKA GORA
NATAKARICA; ned.č.; 2 I. del. izk.; nem. j. - gov.; delo z bazami podatkov - osnovno; do 09.01.02; MARJANOVIČ DRAGAN S.P., UL.CANKARJEVEGA BATALJONA 6, JESENICE
ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK
SERVISER RAČUNALNIŠKE OPREME; d.č. 12 mes.; 6 mes. del. izk.; angl. j. -gov. in pis.; poznavanje operacijskih sistemov - zahtevno; B kat.; do 22.12.01; BASING D.O.O., ŽELEŠKA C. 11 A, BLED
VODJA IGRALNICE; ned.č.; 31, del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; delo z bazami podatkov - osnovno; B kat.; do 21.12.01; DAMA D.O.O., UL. NIKOLE TESLE 1, KRANJ
EKONOMSKI TEHNIK
ZAVAROVALNI ZASTOPNIK ZA PODROČJE GORENJSKE; d.č. 12 mes.; 2 I. del. izk.; delo z bazami podatkov -osnovno; B kat.; do 05.01.02; ADRI-ATIC - ZAVAROVALNA DRUŽBA KOPER, PE KRANJ, KIDRIČEVA 2, KRANJ; št. del. mest: 3
EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK
KNJIGOVODJA; d.č. 3 mes.; 1 I. del. izk.; B kat.; do 14.12.01; PIN D.O.O., TITOVA 5, JESENICE
INŽ. LESARSTVA
RISANJE Z AUTOCAD PROGRAMOM, IZDELAVA TEHNIČNE DOKUMENTACIJE; d.č. 12 mes.; 1 I. del. izk.; angl. j. - gov., nem. j. - gov.; do 22.12.01; ŠENK TRADE D.O.O., BRITOF 23, KRANJ
EKONOMIST
REFERENT, KONTROLOR I. ZA KONTROLO IN ODMERO DAVKOV; ned.č.; 3 I. del. izk.; urejevalnik besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno; do 14.12.01; MF DURS U., DAVČNI URAD KRANJ, SLOVENSKI TRG 2, KRANJ
RADIOLOŠKI INŽ.
INŽ. RENTGENOLOGIJE; d.č. 12 mes.; slov. j. - gov. in pis.; delo z bazami podatkov - osnovno; do 18.12.01; OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE KRANJ, ZDRAVSTVENI DOM ŠKOFJA LOKA, STARA C. 10, ŠKOFJA LOKA
UNIV. DIPL. INŽ. STROJNIŠTVA
SAMOSTOJNI PROJEKTANT; d.č. 12 mes.; 21, del. izk.; angl. j. -gov. in pis., nem. j. - gov. in pis.; B kat.; do 22.12.01; BASING D.O.O., ŽELEŠKA C. 11 A, BLED; št. del. mest: 2
UNIV. DIPL. INFORMATIK
PRIPRAVNIK; d.č. 12 mes.; angl. j. -gov. in pis.; programiranje - zahtevno, poznavanje operacijskih sistemov - zahtevno; do 11.12.01; PLANIKA D.D., SAVSKA LOKA 21, KRANJ
Poslovna šola bo prihodnje leto nadaljevala z razvijanjem novih metod izobraževanja managerjev in se v okviru mednarodnega značaja šole prizadevala, da bi bili v razredu slušatelji vsaj iz dvajsetih držav. Nadaljevala bo z mednarodno akademijo za izobraževanje profesorjev managementa, podiplomskemu študiju MBA pa bo dodala še magistrski in doktorski študij managementa. Ker verjamejo, da je za ustvarjalno vodenje potrebno ustvarjalno okolje, bodo dali poudarek tudi umetniški galeriji.
• Cveto Zaplotnik
Autocommerce izstopa iz Cominga
Kranj - Ljubljanski Autocommerce je z decembrom izstopil iz. družbe Corning, ki se ukvarja s ponudbo avdio in video tehnike, računalniške opreme, telefonije, bele tehnike, gospodinjskih aparatov in druge opreme. Večinski, 90-odstotni delež, je namreč prodal Slavku Despotoviču, največjemu "franšizerju" Cominga in lastniku družbe Ruan z Vrhnike. Denar od prodaje bo namenil za finančno okrepitev strateško načrtovane širitve v druge dejavnosti.
•C.Z.
GBD ponovno na borzi
Kranj - GBD Gorenjska borzno posredniška družba Kranj je v petek spet lahko trgovala na Ljubljanski borzi. Borza je namreč dan prej od agencije za trg vrednostnih papirjev prejela odločbo, s katero agencija ugotavlja, da je GBD odpravila kršitve, zaradi katerih soji 24. oktobra prepovedali opravljanje storitev z vrednostnimi papirji. • C.Z.
DZU/sklad	VEP v sit	Sprememba VEP (v %) v preteklih		
	(zaokroženo)	6 mes.	12 mes.	36 mes.
Abančna DZU/Polžek	452	13,17	17,78	36,94
Abančna DZU/Sova	111	6,71	10,95	
Abančna DZU/Zajček	501	16,52	20,27	39,64
Avip/Vipek	4.297	15,85	23,20	51,97
Ilirika DZU/Modra Kombinacija	336	15,08	18,76	43,04
KBM Infond/Oelniški	226	28,41	37,49	71,59
KBM Infond/Hrast	3.507	18,53	24,52	56,89
KBM Intond/S.P.D.	254	25,03	33,05	78,87
Kmečka družba/Galileo	1.126	27,71	32,67	60,68
Kmečka družba/KD Bond	2.059	6,01	10,64	42,69
Kmečka družba/Rastko	2.611	20,48	25,36	64,65
Krekova družba/Skala	7.428	16,97	24,70	
LB Maksima/LBM Piramida	30.070	12,55	16,65	46,79
Primorski sklad/Pika	3.274	15,87	21,36	56,26
Primorski sklad/Živa	1.300	23,28	30,54	-
Probanka/Alfa	5.449	19,79	29,41	96,70
Triglav D.U./Renta	1.325	15,80	20,47	
Vzajemni sklad Vizija	278	16,34	16,78	37,85
(VEP- vrednost enote premoženja)				
TOM ostaja, prihaja še ROM
Ljubljana - Vlada je na četrtkovi seji sprejela spremembe zakona o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri (TOM) in državnemu zboru predlagala, da bi jih sprejel po hitrem postopku. Vladi se mudi zato, ker bodo 1. januarja prihodnje leto začeli veljati spremenjeni računovodski standardi, ki bodo odpravili t.i. revalorizacijske podbilance bank; obe spremembi pa sta tesno povezani.
Predlog spremenjenega zakona ne predvideva odprave TOM-a, določa pa, da s 1. januarjem prihodnje leto TOM pri posojilnih pogodbah z ročnostjo do enega leta lahko nadomesti referenčna obrestna mera (ROM), ki jo bodo določili na osnovi medbančne obrestne mere in jo bo vsakodnevno objavljalo Združenje bank Slovenije. Združenje naj bi po novem letu poleg obrestne mere za čez noč objavljalo še osem različnih obrestnih mer - za dva dneva, za en in dva tedna, za en, tri, šest in devet mesecev. Medtem ko zdaj banke uporabljajo nominalne obrestne mere le za obveznosti in terjatve z rokom dospelosti do 30 dni, jih bodo po uzakonit-
vi sprememb morale od 1. julija dalje uporabljati za vse na novo sklenjene denarne obveznosti in terjatve z ročnostjo do enega leta. Za obveznosti z rokom dospelosti nad enim letom pa naj bi TOM ostal. Spremembe zakona predvidevajo tudi znižanje obrestne mere zamudnih obresti, ta naj bi bila po novem sestavljena iz seštevka TOM-a in 15 odstotnih točk in naj bi bila za pet odstotnih točk nižja od sedanje.
Predlagane zakonske spremembe so začetek postopnega in previdnega odpravljanja TOM-a in oblikovanje referenčne obrestne mere, ki bo lahko ustrezno nadomestila TOM.
• Cveto Zaplotnik
Zmagal oglas Klicali so ga Muci
Ljubljana - Strokovno združenje slovenskih časopisov in revij pri Gospodarski zbornici Slovenije je v četrtek slovesno podelilo nagrado Zlato ogledalo za najboljši oglas, ki je bil objavljen v časopisih v času od začetka septembra do konca novembra.
Žirija je za najboljši tiskani oglas letošnje jeseni izbrala oglasno sporočilo z naslovom Klicali so ga Muci, ki so ga po naročilu frizerskega salona Mali izdelali v Formitas Agenciji za marketing. Nagrado v znesku pol milijona tolarjev je prejel avtor Samo Geršak, plaketo je prejela tudi agencija Formitas, ki je bila doslej že večkrat nominirana za nagrado, a seji je ta vedno izmuz-
nila. Ustvarjalni "naboj" oglasa za frizerski salon izhaja iz nasprotja med majhnim, slabotnim mu-cijem in velikim, mogočnim levom. Mali, salon namreč, pa ima to pomembno lastnost, da iz malih dela velike. Tudi mali so lahko veliki, če jih na stol dobi Mali. Oglas odlično povzame bistvo storitve: dober frizer mora najti in poudariti svetle točke strankine lastne osebnosti. • C.Z.
Ponudbe za nakup NKBM
V preteklem tednu so vodilno vlogo na borzi prevzele delnice Krke in Intereurope. Tako so In-tereuropine delnice svojo vrednost povišale za 16 odstotkov, Kr-kine pa za skoraj 10 odstotkov. Veliko rast delnic Krke so v zadnjem času poleg dobrih rezultatov in govoric o povezovanju s tujci povzročili predvsem nakupi Bank Austric CA. Rast delnic Intereurope pa so povzročili nakupi Raiffeisen Zcntralbank, Regent Cis Fund in The Balkan Fund.
Vsi trije finalisti za nakup 65 odstotkov NKBM, mednarodni konzorcij z Aktivo Group na čelu, avstrijska Bank Austria in italijanska UniCredito so oddali zavezujoče ponudbe za nakup. Včeraj je svojo zadnjo konkurenčno potezo razkrila Aktiva Group, slovenskim institucionalnim investitorjem bo kot večinski lastnik NKBM, odstopila prednostno pravico. Komisija, pristojna za privatizacijo NKBM, bo zavezujoče ponudbe začela obravnavati 14. decembra in nato z izbrancem zače-
la končna pogajanja. Prodajna pogodba bo predvidoma podpisana konec januarja 2002. Omenimo še, da je v prodajnem razpisu za NKBM zapisano, da finančno ministrstvo ni dolžno skleniti pogodbe z nobenim od ponudnikov. Delničarji Slovenske Investicijske banke so letos spomladi dokapita-lizirali banko po tečaju 2150 tolarjev za delnico, jeseni pa so prodali delnice ljubljanski Energetiki po tečaju, višjem od 3.000 tolarjev. Tako so vlagatelji v pol leta pridelali okoli 50-odstotni donos, zato so se pojavila ugibanja, ali ni šlo pri tem za insiderstvo. Krka je v enajstih mesecih letošnjega leta prodala za 66,5 milijarde tolarjev izdelkov, kar je za 20 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Doseženi rezultati presegajo celoletno lansko prodajo in vse letošnje zastavljene načrte. Največji porast je Krka dosegla s prodajo svojih generičnih izdelkov na tujem in sicer na trgih vzhodne in srednje Evrope, kjer sta najpomembnejša trga Rusije in Poljske. V skladu z
načrti rastejo tudi naložbe. Konec oktobra je bila odprta tovarna v Varšavi, dokončana pa je tudi nova tabletna tovarna Notol v Novem mestu. Skupina Lek je v prvih devetih mesecih prodala za 32 odstotkov več izdelkov kot lani v istem času, za konec leta pa načrtujejo 25,4-odstotno rast prodaje na okoli 74 milijard tolarjev. V Leku so za konec leta sprva načrtovali za 3.298 tolarjev čistega dobička na delnico, vendar bodo načrte kot kaže presegli. Podjetje Lek je prodalo za 50,4 milijarde tolarjev izdelkov, od tega skoraj četrtino v srednji in vzhodni Evropi, dobro petino pa v Sloveniji-Lekov tržni delež doma je v prvih devetih mesecih znašal 17,4 odstotka. Prodaja amoksiklava se je v prvih devetih mesecih povečala za 25 odstotkov. Največ so ga prodali v Sloveniji, na Poljskem, v Rusiji, na Hrvaškem in na Češkem.
Boštjan Pliberšek Ilirika borzno posredniška hiša, d.d-
Srečanje Združenja podjetnikov Gorenjske
Podjetniki želijo večji vpliv pri ustanavljanju regije
Na srečanju Združenja podjetnikov Gorenjske v Šenčurju so gorenjski podjetniki govorili o svojem prihodnjem delu. Podelili so tudi priznanja za najbolj urejene prodajalne.
Šenčur - Da so se gorenjski podjetniki tokrat srečali ravno v Šenčurju, in sicer v prostorih tamkajšnjega podjetja Tinex, ni bilo naključje. Občina Šenčur in njen župan Franc Kern imata po besedah Andreja Prislana, direktorja Območne gospodarske zbornice za Gorenjsko, veliko poslug za razvoj podjetništva, kar se kaže v izgradnji obrtno poslovne cone v soseščini, in tudi siceršnjem odprtem odnosu do podjetništva. Ravno iz tega razloga, pa tudi v spodbudo ostalim lokalnim skupnostim, kako spodbijati razvoj podjetništva, so želeli županu Kernu izročiti priznanje Združenja podjetnikov Gorenjske, vendar je ta čas odsoten, zato bodo to storili ob kaki drugi priložnosti.
Tokrat pa so izkoristili priložnost in se seznanili z mednarodnim projektom Plato, ki ga je predstavila Alenka Slabe, svetovalka za mednarodni marketing PCMG - Euro info center. Gre za projekt, ki povezuje zlasti manjša in srednja podjetja ter jim tako lajša pot do strateških partnerjev.
Združenje izobražuje in svetuje
S čim se sicer ukvarja Združenje podjetnikov Gorenjske? Letos je ob strokovni pomoči Območne zbornice za Gorenjsko in Združenjem podjetnikov Slovenije pripravilo več izobraževalnih srečanj. Med drugim so organizirali pet delavnic za pripravo podjetnikov na zakon o varnosti in zdravju pri delu, njihovi letni konferenci kakovosti 2001 pa je kot izredno kakovostni izrekel priznanje celo predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Čuk, češ da ustreza najvišjim merilom, kakršne poznamo denimo pri poslovno odličnih Japoncih. Združenje se ukvarja tudi s svetovanjem podjetnikom, med drugim vsakomesečno svetovanje računovodskih servisov, redno se na njih obračajo mali podjetniki, prek projekta PISK pa uvajajo integralne sisteme kakovosti v mala in srednja podjetja, naročnik je Združenje podjetnikov Slovenije, projekt pa združenje izvaja ob pomoči sekcije za kakovost. Združenje ima predstavnike v več organih in institucijah, med drugim je skupaj z Območno zbornico Gorenjske soustanovitelj razvojnih
agencij na Jesenicah in v Škofji Loki, Ragor in Sora, v programskih svetih obeh pa ima svojo predstavnico. S svojimi predlogi gorenjski podjetniki sodelujejo tudi pri razpisih za podelitev nagrade GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. Letošnji predlogi so še v "obdelavi", Gorenjci so predlagali svojega kandidata, pred uradno razglasitvijo pa ostaja skrivnost, kdo so dobitniki, tako da uspeku svojega predloga člani gorenjskega združenja še niso mogli reči ničesar. V programu ima združenje tudi sodelovanje na poslovnih srečanjih in sejmih, ki se jih v enaki meri kot veliki udeležujejo tudi mali in srednji podjetniki.
Dobre priložnosti
na poslovnih srečanjih
Tudi v prihodnjem letu ima združenje namen organizirano vplivati na oblikovanje pogojev gospodarjenja za malo gospodarstvo, pripravljati ustrezne oblike izobraževanja za podjetnike, zagotavljati poslovno svetovanje in informiranje, organizirati delavnice za dvig kakovosti v malih podjetjih in skrbeti za promocijo malega gospodarstva. V Šenčurju pa so prisluhnili tudi poročilu Marte Turk, predsednice Združenja podjetnikov Slovenije, o delovanju in načrtih krovne organizacije. Podjetniki so v razpravi menili, da bi kazalo spremeniti sodelovanje na prihodnjih poslovnih dogodkih in sejmih. Svoje čase je bila njihova pozornost usmerjena pretežno v soseščino in na tržišča nekdanjih
skupnih republik, morali pa bi zajeti širše evropsko območje. Raje kot sejmov bi se udeleževali poslovnih srečanj, saj je na njih več priložnosti za sklepanje poslovnih partnerstev. Zlasti za Vzhodno Evropo je značilno, da ima manj specializirana srečanja in sejme, zato se tam sreča več podjetnikov. Kritični pa so bili gorenjski podjetniki do kataloga malega gospodarstva, ki gaje pripravilo združenje podjetnikov Slovenije in ni zajelo vseh regij. Predla-
gali so, da skupaj z obrtno zbornico ta katalog dopolnijo, da bo za podjetnike res koristna informacija.
V programu dela ima združenje gorenjskih podjetnikov predvsem strokovno delo, nekateri pa pogrešajo sodelovanje pri ustanavljanju Gorenjske kot regije. Pri tem so ta čas zajeti samo gorenjski župani, dobro pa bi bilo, ko bi se vključilo tudi gospodarstvo in imenovalo svoje predstavnike v iniciativno skupino.
Najbolj urejene prodajalne
Srečanje so zaokrožili s podelitvijo priznanj prodajalnam, ki so v letošnji akciji ocenjevanja dosegle najboljše rezultate. Akcija je potekala že tretje leto, sodelovalo je 24 prodajaln v petih različnih kategorijah, največje število možnih točk pa je bilo 130. Temu cilju so se najbolj približale naslednje prodajalne: Supermarket Tuš Kranj (119 točk ali blizu 92 odstotkov vseh), prodajalna Vezenine Bled (skoraj 88 odstotkov), Ti-
nex Šenčur (blizu 88 odstotkov), Trgovina za zdravo življenje Meta iz Radovljice (86 odstotkov) in Vinoteka Viky iz Šenčurja (81 odstotkov). Poleg omenjenih petih priznanj pa so bile s pohvalami Območne zbornice za Gorenjsko nagrajene še štiri prodajalne: Trgovina Champion USA Kranj, Alpina prodajalna v Škofji Loki, športna prodajalna Elan Begunje in Mercator Pohištvo Balos v Tržiču.
• Danica Zavrl Žlebir
Začenjajo se praznični dnevi
Radovljica - Območna obrtna zbornica Radovljica bo jutri, 12. decembra, ob 16. uri s slovesnim odprtjem doma sklenila pomem-
ben projekt. Na Gorenjski cesti v Radovljici bodo namreč slovesno odprli novi dom Območne obrtne zbornice.
Izgradnjo doma in s tem lastnih prostorov bodo proslavili tudi z odprtjem razstave izdelkov in storitev obrtnikov ter podjetnikov občin Bleda, Bohinja in Radovljice s kulturnim programom. Razstava je bila prejšnja leta v Festivalni dvorani na Bledu, letos pa so se odločili, da jo bodo pripravili ob odprtju novega doma v Radovljici. Svečanost s kulturnim programom bo v Linhartovi dvorani v Radovljici, v programu pa bodo nastopili komorni mešani zbor Hozana z Bleda in Godba Gorje.
Razstava obrti in podjetništva bo odprta od četrtka, 13. decembra, do sobote, 15. decembra, med 10. in 18. uri, v nedeljo, 16. decembra, pa od 10. do 16. ure.
Na njej se bo predstavilo krog 60 obrtnikov iz sekcij tekstilcev, domače in umetne obrti, kovinarske, tiskarske, slaščičarske, pekarske, mizarske, plastičarske, zeliš-čarske. krznarske in drugih dejavnosti.
V petek, 14. decembra, bo v
okviru programa razstave in slovesnosti ob odprtju novega doma novoletno srečanje upokojenih obrtnic in obrtnikov z. ogledom novega doma Območne obrtne zbornice. Ob 16. uri bodo v Linhartovi dvorani v Radovljici pripravili za otroke novoletno glasbeno plesno predstavo Škrat Ariel. V nedeljo, 16. decembra, ob 14. uri pa bo v Linhartovi dvorani v Radovljici koncert Godbe Bohinj in Pihalnega orkestra Lesce.        • Andrej Žalar
GLASOVI IZLETI - vselej pestri in nepozabni
Tudi lire bo zamenjal evro
ulDAKTO, d.o.o., Radovljica - Založništvo in izobraževanje,
Kranjska cesta 13, 4240 Radovljica, tel.: 04/5320-200
vabi k sodelovanju
GRAFIČNEGA OBLIKOVALCA
Za navedeno delovno mesto se pričakuje:
- najmanj VI. stopnja izobrazbe grafične ali računalniške smeri,
- poznavanje programov namiznega založništva, InDesign, Photoshop, Ilustrator, Acrobat ter dela v okolju VVindovvs 98 in Microsoft Office.
Ponudbe z dokazili o izobrazbi sprejemamo 8 dni po objavi oglasa.
Naslednjo soboto, 22. decembra, bo Integral Tržič pripravil zadnji letošnji nakupovalni izlet v popularni italijanski center Alpe Adria v Cassaciu severno od Vid-ma/Udine, ki obsega več kot 40 velikih trgovin z najrazličnejšimi izdelki (obutev; tekstil; špecerija, gospodinjski pripomočki, zabavna elektronika, športni artikli....) in ga kupci iz vse Slovenije zelo pogosto obiskujejo. V neposredni bližini je tudi velik market LIDL Cena izleta jc 3.800 SIT na osebo, avtobus bo peljal po relaciji Kranj - Drulovka - Mavčiče -/bilje - Medvode - Škofja Loka - Kranj - Radovljica - Lesce -Žirovnica - Jesenice - Mojstrana - Kranjska Gora ter na pov-
DOM UPOKOJENCEV KRANJ
objavlja prosto delovno mesto
VODJE POMOČI NA DOMU
Pogoji:
- VI. stopnja izobrazbe (najmanj tri leta delovnih izkušenj za VI. stopnjo izobrazbe)
- predizobrazba: medicinski tehnik (najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju zdr. nege)
- organizacijske in vodstvene sposobnosti
- dobro poznavanje uporabniških programov (VVord, Excel)
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas v skladu s pogodbo o izvajanju dejavnosti pomoči na domu v mestni občini Kranj in Naklo, s polnim delovnim časom in poskusno dobo 4 mesece.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev razpisa, pošljite do 19. 12. 2001 na naslov: Dom upokojencev Kranj, Cesta 1. maja 59, 4000 Kranj. Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 15 dni.
upokojencev Kranj
ratku v obratni smeri). Naročnicam in naročnikom Gorenjskega glasa (in družinskim članom!) je zagotovljena eno tretjino nižja cena, samo 2.600 SIT. Pri izvedbi izleta bo sodelovala Pekarna Magušar iz Lesc. Da, to je tista pekarna, v kateri so Miklavža prejšnji teden pričakali z več kot dva metra velikim parkeljnom, spečenim iz kruhovega testa.
Portorož, moj Portorož
Ker je slovenska obala prelepa tudi pozimi, Vas v prvi polovici prvega meseca v novem letu, v petek, 11. januarja 2002, avtobusni prevoznik Rozman bus vabi na prijeten izlet v Portorož. Vmesna postanka bosta 'vinsko-ribiška': v vinski kleti VinaKoper ter v tovarniški prodajalni Dela-maris Izola. Dovolj časa bo za sprostitev v bazenu z ogrevano morsko vodo, zaključek bo z zabavnim večerom, plesom in - kajpak - večerjo. Izletniška relacija Lancovo - Radovljica - Kranj -Škofja Loka - Medvode, cena izleta je 6.600 SIT na osebo, za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa zgolj 5.300 SIT.
Božič v TERMAH 3000
Miklavž je že za nami, le še dvajset dni leta dvatisočprvega je ostalo. Tik pred božično novoletnimi prazniki prisrčno vabljeni naslednjo soboto, 22. decembra, v TERME 3000 v Moravcih. Z Janezom Ambrožičem ZIDAN-KOM boste lahko prijetno potovali na relaciji Zgornje Gorje -Bled - Lesce - Radovljica - Kranj - Škofja Loka - Vodice - Mengeš, krajši postanek bo v Hočah v Tu-
kano ZOO centru, ki slovi po vrhunski ponudbi vsega za hišne ljublječke. V Moravcih bo dovolj časa za sprostitev v bazenih s termalno vodo, zatem bo večerja ('prazen žakclj ne stoji pokonci') in polni nove energije boste par dni kasneje lažje pričakali božični večer. Medijski sopokrovitelji izleta so Radio TOP, Radio Belvi, Radio Murski val in pomurski pokrajinski časopis Vestnik. Cena izleta je zgolj 6.70OSIT, za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa (vključno z družinskimi člani in ožjimi sorodniki, ki jim GLASOV IZLET lahko namenite kot božično darilo) samo 5.400 SIT.
Žive jaslice v Mali Ligojni
Od vključno božiča do Treh kraljev bo KUD Ligojna v Mali Ligojni pri Vrhniki že šestič uprizorilo svetopisemsko zgodbo o Jezusovem rojstvu z. živimi jaslicami. Konec decembra in prvi teden v novem letu bo skupno pet uprizoritev in ogled živih jaslic vključujemo v program GLASO-VEGA IZLETA. Izlet bo v SREDO, 26. decembra, predstava bo ob sedmih zvečer, zato bo na praznično sredo izlet dejansko le popoldansko večerni. Avtobus bo peljal na relaciji Kranjska Gora -Mojstrana - Jesenice - Žirovnica -Lesce - Radovljica - Kranj - Škofja Loka - Medvode, cena izleta je
zgolj 2.500 SIT; za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa, vključno z družinskimi člani, le 1.600 SIT.
Prijave: 24 ur dnevno!
Za vse informacije o GLASOVIH IZLETIH in za PRIJAVE so Vam neprekinjeno, 24 ur dnevno, na razpolago štiri telefonske številke: 04/201- 42-47, 04/201-42-48, 04/201-42-49 ali 04/201-42-00. Vsak delavnik, od ponedeljka do petka, se lahko prijavite neposredno Jani, Sandri ali Ireni v malooglasni službi Gorenjskega glasa, lahko tudi osebno na Zoisovi 1 v Kranju (poslovna stavba ob trgovinah Spar, Hervis). Prijave kajpak sprejemamo tudi po elektronski pošti (e-naslov najdete v okvirčku na spodnjem delu 3. strani časopisa). Ob prijavi vsekakor sporočite, na kateri avtobusni postaji (oz. postajališču) želite počakati organizatorjev avtobus. Že ob prijavi je možno tudi izbrati sedež v avtobusu - vendar rezervacija ve^ja SAMO z vplačilom celotne cene izleta. Podrobnosti in splošni pogoji organizatorjev turističnih potovanj, ki Vam jih predstavljjamo v rubriki GLASOVI IZLETI, so sestavni del vseh naštetih programov. Izletniških programov v rubriki GLASOV IZLET ni možno enačiti s ponudbami v rubriki DOBER IZLET.
PIVOVARNA UNION
.^lilpfijntiI ji!
r
Mlečne kvote ne bi smele zavirati razvoja kmetij
Slovenija bo še letos oddala v Bruselj izhodišča za pogajanja o kvotah za mleko in za nekatere premije, pogajanja pa se bodo začela v drugi polovici prihodnjega leta. Medtem
ko bo ministrstvo za kmetijstvo predlagalo za mleko 695 tisoč ton nacionalne kvote, rejci zahtevajo vsaj 850 tisoč ton.
(• roblje - Društvo rejcev govedi črnobele pasme v Sloveniji je na ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franca Buta naslovilo šestnajst vprašanj o aktualnih živinorejskih vprašanjih. Odgovore so dobili v soboto na dobro obiskanem občnem zboru v kulturnem domu Jarše - Rodica v (»robijah, a namesto ministra, ki se je opravičil zaradi službene zadržanosti, jih je podal državni sekretar Darko Simončič. Vsi rejci z odgovori niso bili zadovoljni, res pa je tudi, da so bila nekatera vprašanja takšna, da nanje za zdaj, ko se pogajanja o mlečnih kvotah sploh še niso začela, niti ni bilo možno povsem konkretno odgovoriti.
Da rejce najbolj "žulijo" kvote, je bilo razbrati že po tem, da je društvo na to temo postavilo ministrstvu za kmetijstvo kar šest vprašanj: kolikšne bodo kvote za mleko, za krave dojilje in za goveda za meso, kakšno je pogajalsko izhodišče ministrstva za kvote za mleko in za krave dojilje, katero obdobje bo referenčno za določitev kvot, kako se bodo delile kvote in kakšna bo možnost, da bi rejci prirejo lahko povečevali tudi še po vstopu Slovenije v Evropsko unijo, kakšna bo osnovna kvota za posameznega kmeta in kako bodo rejci lahko prišli do večjih kvot. Kot je povedal državni sekretar Darko Simončič, je Slovenija v pogajalskih izhodiščih za kmetijstvo zahtevala za uveljavitev mlečnih kvot prehodno obdobje do konca leta 2012, hkrati pa se je zavezala, da bo do konca prihod-
njega leta vzpostavila evidence, ki bodo omogočile nadzor nad prirejo mleka in bodo primerljive s sistemom kvot. Na kmetijah takšne evidence že vodijo, na ministrstvu pa bodo prve letne podatke iz teh evidenc pridobili spomladi prihodnje leto. Potem se bodo lotili priprav na uvedbo kvot in se pri tem zgledovali po drugih evropskih državah, njihova uveljavitev pa bo odvisna tudi od pogajanj, ki se bodo začela v drugi polovici prihodnjega leta.
Državni predlog: 695 tisoč ton
Slovenija bo izhodišča za pogajanja o kvotah oddala v Bruselj še do konca letošnjega leta. Za mle^ ko bodo predlagali referenčno količino 695 tisoč ton (z vsebnostjo 4,2 odstotka tolšče), od tega 556 tisoč ton odkupljenega in 139 ti-
Predavanje o družinski tematiki
Češnjica - Društvo kmečkih žena Selške doline in škofjeloška kmetijska svetovalna služba vabita danes, v torek, ob pol štirih popoldne v sejno sobo zadružnega doma na Češnjici na predavanje o tem, kako reševati spore v družini, kako vzgajati otroke, da ne bodo preveč razvajeni, kako za vsakdanje težave z otroki najti preproste rešitve, kako se pogovarjati, da bi se bolje razumeli... Predavala bo Damjana Smid, psiho-terapevtka realitetne terapije iz škofjeloškega zavoda Modrin. • C.Z.
Prehrana krav in prireja mleka
Žiri - Škofjeloška enota kmetijske svetovalne službe vabi v okviru zimskega izobraževanja kmetov jutri, v sredo, ob 9. uri v sejno sobo zadružnega doma v Žireh na predavanje o prehrani krav in prireji mleka. Predaval bo specialist za živinorejo Franci Pavlin, ki bo povedal marsikaj koristnega o prehrani krav v zimskem obdobju, evidencah o količinah mleka in kvotah, o Slovenskem kmetijsko okoljskem programu in sonaravni reji, odgovarjal pa bo tudi na vprašanja udeležencev. • C.Z.
MEŠETAR
Vinski sporazum ugoden za Slovenijo
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franc Bul in evropski komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja Franz Fischler sta v petek v Ljubljani podpisala vinski sporazum, kije pomemben korak za slovensko vinogradništvo in za priprave na članstvo v Evropski uniji. Sporazum določa obseg brezcarinskega trgovanja z vinom med Sloveniji in unijo, ureja pa tudi medsebojno priznavanje posebnih list vin z zaščitenim geografskim poreklom, zaščito in nadzor imen vin ter označb alkoholnih in aromatiziranih pijač. Pogajanja o vinskem sporazuma so trajala več kot tri leta in so bila po vsebini razdeljena v dva dela: o uvozno izvozni kvoti za vino, ki bo osnova za uvoz in izvoz vina v času trajanja pridružitvenega sporazuma med Slovenijo in Evropsko unijo, in o vsebini sporazumov, ki urejata vzajemno priznavanje, varstvo in nadzor imen vin ter alkoholnih in aromatiziranih pijač. Pri pogajanjih o kvotah so predstavniki Evropske unije kot merilo za dodelitev kvote zagovarjali doseženi izvoz vina na območje unije, podpisani dogovor pa močno presega dosedanji obseg izvoza. Slovenija je 1997. leta v države Evropske unije izvozila 1,1 milijona litrov vina, leto kasneje tri milijone litrov, predlani 3,9 milijona in lani 1,4 milijona litrov. Po vinskem sporazumu ga bo že prihodnje leto lahko izvozila 4,8 milijona litrov, to količino pa bo postopoma do leta 2007 povečevala na 7,2 milijona litrov. Evropska unija bo v Slovenijo že drugo leto lahko izvozila 1,2 milijonov litrov vina, to količino pa bo možno do leta 2005 povečati na 1,5 milijona litrov. Vinski sporazum, ki je po oceni ministrstva za kmetijstvo za Slovenijo ugoden, bo po ratifikaciji v državnem zboru predvidoma začel veljati v začetku prihodnjega leta.
Darko Simončič
Damjan Jeraj
soč ton neposredno prodanega mleka. Za krave dojilje je predlog 150 tisoč pravic, pri tem pa že upoštevajo novo ureditev Evropske unije, ki tudi mlečnim kmetijam omogoča, da uveljavljajo premije za krave dojilje ter za 40 odstotkov telic. Za bike in vole, starejše od devetih mesecev, predlagajo 95 tisoč premij, za odrasla goveda 186 tisoč klavnih premij in za teleta 22 tisoč premij. "Pri predlogu smo upoštevali, da je govedoreja glavna kmetijska dejavnost v državi in zelo pomembna pri preprečevanju zaraščanja, prav tako pa tudi to, da prestrukturiranje kmetijstva ni končano in da se količine mleka še povečujejo," je dejal državni sekretar in poudaril, da je referenčna količina izračunana na povprečni mlečnosti 5.700 kilogramov mleka na kravo in tudi pomembno višja od letošnjega odkupa (450 tisoč ton). Pri določitvi referenčnega obdobja so še dileme. Medtem ko Evropska unija zahteva podatke za obdobje 1995-1999, je ministrstvo za kmetijstvo pri pripravi pogajalskih izhodišč upoštevalo tudi razvoj oz. naraščanje prireje in je podatke prilagodilo aktualnim količinam oz. količinam, kot so predvidene v letu 2003. Na vprašanje, kako se bodo delile nacionalne kvote med kmetije, državni sekretar Darko Simončič ni mogel odgovoriti konkretno, saj je to odvisno od pogajanj, od pridobljene nacionalne kvote in začetka uvedbe kvot (kot možni datum se omenja 1. januar oz. 1. april 2003). To bo vsekakor občutljiva tema, pri tem pa bo ministrstvo poskušalo vzpostaviti tak sistem, da kvote ne bi
Društvo bo v okviru spomladanskega kmetijsko gozdarskega sejma v Kranju pripravilo tretjo državno razstavo črnobelih govedi in avkcijo elitnih živali, hkrati pa bo ob 50-letnici umetnega osemenjevanja na Gorenjskem tudi regijska razstav črnobelih in lisastih goved.
zavirale razvoja kmetij.
V razpravi je bilo slišati več predlogov in pripomb, med drugim tudi to, da ušesne številke za označevanje goved rade odpadajo in da bi bil za promet z živalmi dovolj le en dokument, to je potni list, medtem ko naj bi zdravstveno spričevalo uvedli le pojavu bolezni na določenem območju. Kar zadeva kvote, je bilo slišati predlog, da naj bi rejci sami izbirali, katero leto naj bi za njih veljalo kot referenčno obdobje.
Rejci zahtevajo višjo mlečno kvoto
Društvo je letos po besedah predsednika Damjana Jeraja
organiziralo tečaj za osemenjevanje v lastnih čredah in predavanje Jana Venemana z Nizozemske, se skupaj z združenjem govedorej-cev predstavilo na sejmih Kulina-rika in Narava - zdravje, sodelovalo pa je tudi pri pogajanjih o odkupni ceni mleka in pri oblikovanju stališč rejcev do kvot, ki naj bi jih Slovenija dobila ob vstopu v Evropsko unijo za pridelano in odkupljeno mleko. Društvo se enako kot tudi Združenje govedo-rejcev Slovenije zavzema za takšno nacionalno kvoto za mleko, ki bo omogočila preživetje in normalen razvoj kmetij. Kvota za mleko ne bi smela biti nižja od 850 milijonov kilogramov mleka s 4,25 odstotka maščobe, od tega 650 milijonov kilogramov za odkupljeno mleko in 200 milijonov kilogramov za neposredno prodano mleko. Za krave dojilje bi v pogajanjih morali doseči 140 tisoč pravic, kot referenčno obdo-
bje za določitev kvot pa naj bi veljalo leto pred vstopom v Evropsko unijo. Društvo in združenje napovedujeta, da se bo lanska letna mlečnost kontroliranih krav 5.650 kilogramov mleka v naslednjih petih letih povečala na 6.500 kilogramov ali še celo več, kar bo takrat ob številu krav od 130 do 140 tisoč zagotovilo prirejo 845 milijonov litrov mleka. Potrebo po višjih kvotah, kot jih predlaga ministrstvo, utemeljujejo še z drugimi dokazi. Slovenski kmetijski prostor potrebuje zaradi uveljavljanja sonaravnega kmetovanja in zagotavljanja potreb po organskem gnoju vsaj 450 tisoč govedi, od tega najmanj 220 tisoč krav. Če bi mlečne nadomestke za napajanje telet izdelovali doma, bi za to potrebovali 130 milijonov litrov mleka, pri pogajanjih za nacionalno kvoto pa bi bilo po mnenju rejcev treba upoštevati tudi to, daje poraba mleka in mlečnih izdelkov na prebivalca v Sloveniji pod povprečjem držav Evropske unije. V Sloveniji je poraba kon-zumnega mleka 80 litrov in sirov 7,5 kilograma na prebivalca, v državah unije pa skoraj 96 litrov oz. 18 kilogramov. Rejci so na občnem zboru tudi dopolnili rejske cilje za črnobelo pasmo. Ker so cilj 8.500 kilogramov mleka s 4 odstotki tolšče in 3,5 odstotka beljakovin že dosegli, so postavili višjega - 11.000 kilogramov mleka s 4,1 odstotka tolšče in 3,6 odstotka beljakovin in se odločili, da bodo v skupni indeks plemenske vrednosti vključili še dva nova kazalnika -dolgoživost in število somatskih celic.
Biba dala že
121.230 kilogramov mleka
Društvo je ob deseti obletnici delovanja podelilo priznanja rejcem, katerih krave so jim dale že več kot 100.000 kilogramov mleka. Z Gorenjskega so priznanje prejeli kmetija Mis iz Zavrha pod Šmarno goro, Vinko - Stana Pri-stov iz Hraš pri Radovljici, Janez
Zabret iz Bobovka, KŽK-jevo posestvo Žabnica in dr. Anton Dolenc iz Vrbenj, lastnik štirih takšnih krav, med katerimi je tudi rekorderka Biba s 121.230 kilogrami mleka. Priznanja za pomoč pri organiziranju in delovanju društva od ustanovitve do danes ter za velik prispevek k razvoju črnobele pasme v Sloveniji so dobili dr. Anton Dolenc, prvi predsednik društva in najboljši rejec krav črnobele pasme, Alojz Vi-dic, drugi predsednik društva in direktor M-Kmetijsko gospodarstvo Kočevje, na katerem redijo več kot tisoč črnobelih krav, pobudnika za ustanovitev društva prof. dr. Jože Ferčej in Matija Mis, strokovni tajnik mag. Peter Kunstelj in poslovna tajnica mag. Marija Klopčič.
Nagelj in bodeča neža
V društvu želijo tudi izvedeti, kakšno je mnenje članov oz. rejcev o kmetijski politiki ter o delu različnih kmetijskih služb, zato so pripravili anonimno anketo s 34 vprašanji. Spraševali so jih o tem, kako ocenjujejo odnos vlade oz. države do kmetijstva, še posebej do kmetijstva v težjih obdelovalnih razmerah, ter delo ministra za kmetijstvo mag. Franca Buta, kmetijsko gozdarske zbornice, kmetijske svetovalne ter kontrolne in selekcijske službe, veterinarjev, kmečkega sindikata, službe za identifikacijo in registracijo (SIR) in skupine, ki je pri pogajanjih /. Evropsko unijo odgovorna za kmetijstvo. Društvo zanima tudi to, kako so rejci seznanjeni s predlogom ožje pogajalske skupine in ministrstva za kmetijstvo o kvotah za mleko, meso in krave dojilje, kako so zadovoljni z višino državnih podpor in načinom izplačevanja ter s cenovnim razmerjem med pridelavo, predelavo in trgovino in komu bi za dejavnost v slovenski govedoreji podelili gorenjski nagelj ali bodečo nežo. V društvu so obljubili, da bodo o rezultatih ankete obvestili tudi javnost. • Cveto Zaplotnik
Težka dediščina nekdanje HKS
Hranilno kreditno službo za Gorenjsko je s 1. septembrom prevzela Zveza HKS Slovenije, blejska in leska zadruga pa morata kot ustanoviteljici HKS-a poravnati za 64 milijonov tolarjev njenih preteklih obveznosti.
Bled - Po zakonu o bančništvu bi zadružne hranilno kreditne službe lahko še naprej poslovale samostojno, vendar le, če bi do konca letošnjega leta imele vsaj 110 milijonov tolarjev kapitala in bi bile ta znesek sposobne še podvojiti do februarja leta 2004.
Prilagoditev zakonu pomeni za ustanovitelje hranilno kreditnih služb izbiro med tremi možnostmi. Po prvi naj bi jih finančno tako okrepili (dokapitalizirali), da bi izpolnile zakonski pogoj o višini kapitala in še naprej ostale samostojne. Druga možnost je pridružitev k Zvezi hranilno kreditnih službe Slovenije oz. kateri od poslovnih bank, tretja možnost pa je ukinitev HKS-a. Večina zadrug seje v takšnih okoliščinah odločila za pripojitev hranilno kreditne službe k Zvezi HKS, med drugim sta tako storili tudi kmetijsko gozdarski zadrugi Sava Lesce in Gozd Bled, ustanoviteljici Hranilno kreditne službe za Gorenjsko, ki pa sta se ob tem tudi zavezali, da bosta poravnavali vse njene obveznosti iz preteklih let.
Kot je povedal Jože Skumavee, direktor Kmetijsko gozdarske zadruge Gozd Bled, je HKS za Gorenjsko nekdaj imela več ustanoviteljev. Večina je iz različnih razlogov izstopila, tako da sta nazadnje ostali le kmetijsko gozdarski zadrugi Sava Lesce in Gozd Bled,
ki je z združitvijo prevzela tudi vse obveznosti nekdanje Kmetijske zadruge Bled. Dediščina je bila kar zajetna. Hranilno kreditna služba je namreč sredi devetdesetih let posodila denar tudi podjetjem, ki so potem zabredla v težave ali so se znašla v stečajnem postopku. Ker niso mogla vračati posojil, se je tudi v HKS pojavila izguba. Znesek neizterjanih posojil je dosegel 64 milijonov tolarjev. Da bi prekinili agonijo in pospešili urejanje zadev, so v blejski zadrugi že sprejeli sklep o izstopu iz hranilno kreditne službe, razmišljali so tudi o možnosti, da bi jo prevzela katera od poslovnih bank, nazadnje pa so se skupaj z lesko Savo vendarle odločili za pripojitev k Zvezi HKS Slovenije. Tudi zato, da ne bi prekinili več kot stoletne tradicije hranilništva, od katerega ima tudi kmetijstvo dolgoročne koristi.
Zveza je septembra HKS tudi prevzela, vendar le pod pogojem, da leska in blejska zadruga poravnata vse njene obveznosti. Na blejsko, ki je imela v HKS 38,5-
Jože
Skumavee
odstotni delež, je padlo 24,3 milijona tolarjev bremena (ta znesek ni povsem dokončen), na lesko še temu primerno več. Zadruga je za ta znesek najela posojilo, ki ga bo skupaj z obrestmi morala odplačati v desetih letih. "To je za majhno zadrugo, kot je naša. veliko breme," ugotavlja direktor Jože Skumavee in poudarja, da posledice občutijo samo zaposleni, ne pa tudi kmetje oz. zadružniki, ki zaradi tega nimajo nič dražjega reprodukcijskega materiala. Ker je k slabi izterljivosti po-
sojil prispevala tudi zakonodaja, ki je omogočala ustanavljanje vzporednih podjetij, v blejski zadrugi pričakujejo, da jim bosta pri poravnavi obveznosti, za katere se sedanje vodstvo ne čuti niti malo krivo, pomagali tudi država in občina. S problematiko so seznanili ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, zadružno zvezo, kmetijsko gozdarsko zbornico in blejsko občino.
Za kmete se po tem, ko je HKS za Gorenjskp prevzela Zveza HKS Slovenije, ni nič spremenilo. HKS ima v zadružni stavbi na Bledu blagajniško mesto, zadruga pa za zvezo pripravlja vloge za posojila in po potrebi kmetom, ki dobro sodelujejo z zadrugo, daje tudi jamstva. • Cveto Zaplotnik
Vlada ni podelila koncesije
Ljubljana - Vlada na četrtkovi seji ni podelila koncesije za opravljanje gospodarske javne službe toplotne obdelave klavničnih odpadkov in kužnega materiala živalskega porekla. Na javni razpis sta prispeli dve ponudbi, komisija za vodenje postopka in izbiro koncesionarja pa je obe ocenila kot nepopolni. Koto v ponudbi ni priložil zahtevane bančne garancije, hkrati pa je bila njegova ponudba veljavna le do 4. novembra. Vloga drugega ponudnika, loje Karante iz Ljubljane, pa ni vsebovala dovoljenja pristojnih organov iz Italije o možnostih izvoza malo rizičnih klavničnih odpadkov v to državo in dovoljenja za njihovo predelavo. Živalske odpadke bo tako še naprej obdeloval Koto, ki je to pravico pridobil na podlagi februarske in julijske vladne uredbe. • C.Z.
Tina Oman, študentka in popotnica
Zaljubljena v Azijo
Enostavno. Vzame Lonely Planet, si oprta nahrbtnik in gre. Kar sama. Da bo potovala sama, se je odločila pred leti, ko so neko poletje s petimi prijateljicami potovale po Siciliji. "Nikoli več s tako veliko skupino," si je rekla in začela vandrati sama. Pri 29 letih ima Kranjčanka Tina Oman za seboj številna popotovanja in
eno veliko zaljubljenost: v Azijo, kamor se znova in znova vrača.
je bilo popotnikov malo. Na severu, ki je dokaj gorat in zaraščen z džunglo, sem spoznala neverjetno iskrene ljudi, ki so vedno pripravljeni pomagati." Tam je spoznala tudi skupino šestih popotnikov iz. Kanade, Nove Zelandije in Anglije, s katerimi je prepotovala del poti. Z Laosa se je vrnila nazaj v Bangkok, po Tininem mnenju čisto, živahno in optimistično velemesto. "Kar usedla sem se na avtobus in se peljala. Kjer se mi je zdelo zanimivo, sem šla dol. Tako sem si ogledala tudi 'slume', rev-
močno usedla ravno Azija? "Ker je vse še bolj prvinsko, razen velemest, seveda, blazno mi je všeč arhitektura, templji, svetišča, ter duh umirjenosti, ki preveva vse," pravi. Uživa tudi v kulinariki, čez tajsko hrano je po njenem mnenju ni. S potovanj vedno prinese ogromno spominkov, v Laosu si je dala izdelati krilo in hlače, nadvse všeč pa so ji tudi sarongi, ki imajo sto namenov: so rjuha, krilo, brisača, kapa ali cula... Tino pa kot ljubiteljsko lutkarico - denar za potovanja zasluži v Gledališču
ogledala, z azijskimi lutkami pa bo povezana tudi njena diplomska naloga na etnologiji. Prav zaradi lutk bi se rada še vrnila v Azijo, v Burmo in Vietnam, kjer so zelo znane tradicionalne vodne lutke.
Njene želje za prihodnost so enostavne: dokončati fakulteto, potem pa delati v turizmu in z. lutkami. In vsako leto vsaj za tri mesece kam odpotovati. Zagotovo še v Azijo. • Urša Peternel
Na Japonskem s prijateljicama v času, ko cvetijo češnje.
Njena potovanja so se začela v osnovni šoli, koje bila s krožkom OZN prvič v Parizu. Po končani srednji šoli so sledili trije meseci Anglije, kjer je dejala kot 'baby-sitter'. Nato pa sta sledili dve bolj zapečkarski leti. Lotila seje študija etnologije in ostala doma. Nato pa se je začelo zares. Najprej s petimi prijateljicami, nahrbtniki in šotorom za mesec dni po Sici-
pa je lahko bolj pristen. Na Indoneziji je ostala dva meseca, se družila predvsem z domačini in domov prišla s še večjo zaljubljenostjo v Azijo. Zato je bilo naslednje potovanje v Azijo skorajda nujnost. Na trimesečno pot, ki jo sama imenuje 'veliko potovanje', se je podala letos marca. Najprej Bangkok, veliko, svetlo mesto, ki je Tino, čeprav ne mara
Laos: v nekdanjem kraljevem mestu Luang Prabang z dvema budističnima menihoma.
V Angkor Watu v Kambodži z eno od mnogih domačih obiskovalk tega nadvse fascinantnega svetišča.
liji (kjer je padla odločitev, da s tako veliko skupino ne bo nikoli več potovala), nato Portugalska, naslednje leto Turčija in nato Maroko, skupaj s sošolci s fakultete in profesorjema. In nato Japonska, kjer je njena najboljša prijateljica študirala. Skupaj sta prestopali dobršen del otoka (Japonci, zanimivo, radi ustavljajo tujcem, ker se želijo pogovarjati angleško), obiskali pa sta tudi Južno Korejo. "In takrat sem se zaljubila v Azijo, kamor se moram vračati..." Sledila je prva samostojna pot. Indonezija. "To je bilo prvo potovanje, da sem šla čisto sama. In ugotovila sem, da je to to, da bom potovala samo še sama!" Zato, pravi, ker ni potrebnih nobenih prilagajanj, sproti lahko spreminjaš načrte, stik z domačini
velemest, takoj prevzelo. Tam se je dobila s prijateljico Ayo in skupaj sta odšli na Filipine, ki pa so Tino močno razočarali. Pravi, da ji ni bil všeč močan vpliv katolicizma, prav tako je bila razočarana nad kulinariko, na kateri veliko stavi. Po treh tednih sta se vrnili nazaj na Tajsko, kjer sta se z Ayo poslovili, Tina pa je pot nadaljevala v Kambodžo. Tam je bil njen cilj Angkor Wat, skrivnostni tempelj, ki privablja turiste z vsega sveta. Od tam se je Tina zaradi hude driske vrnila na Tajsko in v obupu že razmišljala o vrnitvi domov, a si je vendarle premislila in šla naprej, v Laos. Tam pa so jo čakali najlepši tedni njenega potovanja. "Začela se je deževna doba, poleg tega pa se je država šele pred kratkim odprla, tako da
ne predele mesta, kjer se sploh nisem počutila ogroženo." Tudi sicer na vsej poti ni imela nobene slabe izkušnje, čeprav je potovala sama. "V Kranju in Ljubljani me je velikokrat bolj strah, kot me je bilo na vsej poti. Nobene slabe izkušnje nisem imela doslej, edino-le na Filipinih so mi z avtobusa ukradli kozmetično torbico," pravi. Tina je prepričana, da v Aziji sploh ne moreš biti sam, sploh pa so vsi neverjetno prijazni do popotnikov, še zlasti deklet. Tako so jo mnogi povabili domov, jo pogostili. A zakaj se ji je v srce tako
II
Glej, kjer se že vrsto let ukvarja z lutkami, preko poletja pa je delala tudi kot turistična animatorka na Korčuli - zanimajo tudi azijske lutke. Zlasti v Indoneziji so znane senčne lutke in precej si jih je
TOPLICE DOBRNA
POLPENZION ŽE OD 4.900 SIT
POKLIČITE: 03 7808 000 ali 78 08 110
3# 4, S in 7-dnevni programi it od 34,000,00 SIT
BREZPLAČNO: en otrok do 12. leta v sobi s starši
Cena vključuje bogat novoletni program:
• kopanje v bazenu z ogrevano morsko vodo
• sitvestrsko večerjo s plesom
• novoletni ples 1. januarja
• od ponedeljka do petka skupinska vodna vadba
• 1 x dihalne vaje
• 1 x gibalna urica za otroke
• 1 x prost vstop v savno
• 1 x nočno kopanje
• kino predstava za otroke
Informacije in rezervacije: Mladinsko zdravilišče in letovišče RKS, Jadranska 73, 6280 Ankaran
Tel.: 05/669-21-30,
669-21-13;
fax: 05/652 85 68
e-mail: recepcija.MZL(a)rks.si
jasiien
Merlot 1996 Riserva
Slovenski vinski strokovnjaki so na sejmu v Gornji Radgoni izbrali to vino za najboljše rdeče vinov letu 2001. Napolnili smo 1500 steklenic vina z
Smpion 12001
PRAZNICNIMETROPOL BOŽIČNE POČITNICE V #$k HOTELIH METROPOL PORTOROŽ
5-dnevno praznovanje že od 42.000.- SIT
Animacija, vodeni izleti in sprehodi, večerje z zabavno glasbenimi programi, Božični koncert, polnočnica.... Vse to je vključeno v ceno Božičnih počitnic!
*notel Roža
1
*****
Grand Hotel
^ETROPOL
INFORMACIJE IN REZERVACIJE
05 690 7000
Jesen 2001 v Termah Rogaška
terme Roga&3
Zakaj bi čakali na praznični december s spomini na poletne dni.
Poiščite nove izzive zase v tej jeseni v Termah Rogaška. Privoščite sebi in svojim najbližnjim razkošje užitkov.
Gostoljubje odličnih hotelov s štirimi zvezdicami Save in Zagreba ter številne vodne radosti v Rogaški rivieri dopolnjuje bogata paleta dodatne ponudbe, ki se je v Rogaški izgrajevala več kot 400 let.
To jesen smo v času od 17. 11 do 21. 12. 2001 za vas pripravili tri pakete na bazi polpenziona, ki vključujejo 2, 5 ali 7 nočitev v hotelskem kompleksu 6ava in zajemajo tudi:
- zabavne večere ob živi glasbi
- prost vstop v termalni kompleks Rogaške riviere in fitnes
- številne sprehode in izlete v okolico zdraviliškega parka
Turistična taksa je 154 SIT dnevno po osebi.
Privoščite si torej jesensko razkošje užitkov v Termah Rogaška in nas pokličite. Prijazno Vam bomo posredovali informacije na telefonskih številkah: 03/811-4000 in '03/811-4703.
vsakodnevno jutranjo gimnastiko v bazenih Rogaške riviere aerobiko v vodi
bogat zabavni in animacijski program
cena vikend paketa:	15.600	SIT	na	osebo
cena petdnevnega paketa:	35.100	SIT	na	osebo
cena sedemdnevnega paketa:	49.200	SIT	na	osebo
				
HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 13.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
ROZMAN BUS
Rozman Janez, s.p.
Trst 19.12., Lidl 20.12., Lenti 15.12.
Rozman, tel: 04/53-15-249, Šenčur: 251-18-87
HOKO - kombi prevozi
Hočevar Stanislav, s.p. Tel.: 04/5963-876 Tel.: 04/5957-757
Ugodni nakupi, Lenti vsak čet. in sob; Trst vsako sredo in petek; Celovec 1. torek v mesecu; Udine, Palmanova; V. Kladuša in ostali prevozi po dogovoru. 041/734-140
PREVOZI IN TURIZEM PEČELIN PAVEL, s.p.
Tel.: 04/5106400 GSM: 041/646132
Smučanje v Franciji - paket: apartma + smučarska karta že od 39.400 SIT dalje. Boardervveek v Val Thorensu 15-22/12/01. Lenti - ob četrtkih in sobotah - prevoz 2.800 SIT
METEOR, d.o.o.
Stara c. 1, Cerklje
Lenti 15.12., Italija- Palmanova (tovarna čokolade)- popoldan 20.12.. Tel.: 252-62-10, 041/660-658
AVTOBUSNI PREVOZI DRINOVEC PAVEL, s.p.
Trst 13.12 in 20.12
Tel.: 533-10-50, 041/74-41-60
AV70 ŠOLA
A, B, C, E, H
NOVO!        NOVO! NOVO!
Kategorija: C in E (tovorno vozilo s prikolico) na sodobnem tovornem vozilu mercedes 814. Informacije: 04/20-21-222 Kranj, Kidričeva c. 6 in 041/ 541 501.
KONKURENČNE CENE IN MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA
- predbožični nakupi v Munchnu - 15.12.2001
- predbožični Dunaj - dvodnevni izlet 22.,23. 12.2001
INTEGRAL TRŽIČ, d.d. Predilniška 1, tel.: 5963 280
GORENJSKI SEJEM
REKREACIJSKO DRSANJE tel.: 202-16-34
Drsališče obratuje ob sobotah in nedeljah od 15.30 do 17.00 ure
BLED
Infrastruktura Bled, d.o.o. Rečiška cesta 02, 4260 Bled
Rekreacijsko drsanje v športni dvorani Bled, vsako SOBOTO IN NEDELJO OD 16.30 DO 18.00 URE
Uprava Infrastrukture 04/5780 512, Športna dvorana 04/5780 526, fax 04/5780 527
0
Prešernovo gledališče Kranj
J. B. P. Moliere: SKOPUH
nedelja, 16. december 2001, ob 17.30 uri, za IZVEN in KONTO Prešernovo gledališče Kranj, Glavni trg 6, 4000 Kranj
DRAMA
Slovensko narodno gledališče U. tel.: 01/252-14-62, 01/252-14-92
T. Vinterberg, M. Rukov, Bo hr. Hansen: PRAZNOVANJE. Abonma ŠTUDENTSKI PRVI in IZVEN (KONTO), jutri 13. decembra od 19.30 do 21.15 ure.
B. Brecht, K. VVeill: OPERA ZA TRI GROŠE. Zaključena predstava, petek, 14. decembra ob 16.00 uri.
MlalMMd *« Radovljica
Gorenjska cesta 25, 4240 Radovljica tel. (04) 53 03 555 fax. (04) 53 03 551 www.ml-servis-radovljica.si
GLEDALIŠKI PREDSTAVI V FESTIVALNI DVORANI NA BLEDU
Komedija, NEDELJA, 23. december 2001, ob 19.30 uri EDLVAJS
Avtor: Tone Partljič, Igrajo: M. Partljič, G. Čušin Komedija, PETEK, 28. DECEMBRA 2001, in NEDELJA, 30. DECEMBRA 2001 ob 20. uri STEVARDESE PRISTAJAJO
Igrajo: Borut Veselko, Sebastijan Cavazza, Ljerka Belak, Mojca Fatur, Magda Kropiunig, Mateja Pucko, Jernej Kuntner. Karte so v prodaji na Mladinskem servisu Radovljica, Bled in Jesenice. Rezervacije in dodatne informacije na telefonu: 574 21 92
GLASOV KAŽIPOT
Prireditve
Predstavitev knjige
Radoljica - V Linhartovi dvorani se bo danes, v torek, ob 17. uri začela predstavitev knjige z naslovom Spominska knjiga ljubljanske plemiške družbe Sv. Dizme. Faksimile knjige, ki jo je izdala Fundacija Janeza Vajkarda Valvasorja, bo predstavil urednik Lojze Gostiša. Predstavitev je del prireditev ob občinskem prazniku Radovljice, rojstnem dnevu Antona Tomaža Linharta.
Prednovoletne delavnice
Radovljica - Učenci in učitelji OŠ Antona Janše skupaj z učenci oddelkov vzgoje in izobraževanja vabijo na gledališko predstavo Alenke Bole Vrabec Zadnje sanke Dedka Mraza in na ustvarjalne delavnice. Za starše bo mogoč ogled šole. Pridite v četrtek, 13. decembra, ob 17. uri pred knjižnico A. T. Linharta!
Prednovoletne prireditve v Emporiumu
Ljubljana - V spodnji etaži Emporiuma v Ljubljani so za vas pripravili vrsto prednovoletnih prireditev, in sicer: danes, 11. decembra, ob 17. uri Otroška poročila (igra in klovni); v sredo, 12. decembra, ob 17. uri Sneguljčica (lutke); v četrtek, 13. decembra, ob 17. uri Medvedek in Rozi (glasbena animacija); v petek, 14. decembra, ob
17. uri Puščavska plesna pravljica; v soboto, 15. decembra, ob 11. ura Učimo se pantomime, ob 12. uri nastop Plesne skupine Bolero (dvorana A) in ob 16. uri Nočni polet z balpnom (parkirišče Milenium); v nedeljo, 16. decembra, ob 11. uri Palčkova nedelja (lutke). Od 20. do 30. decembra, od
18. do 19.30 ure, bosta Božiček in dedek Mraz otroke razveseljevala s sladkimi dobrotami v dvorani A, Emporiumu in tržnici.
Povabilo na godlo
Šenčur - TD Šenčur vabi na dan god-le. S to tradicionalno šenčursko jedjo bodo stregli v soboto, 15. decembra, od 9. do 17. ure v prostorih turističnega društva.
Čajanka na Kokrici
Kranj - Kokrica - V soboto, 15. decembra, ob 17. uri vas TD Kokrica vabi na čajanko, ki bo v prostorih Kulturnega doma. Imeli boste izredno priložnost poslušati predavanje doktorja medicine znanosti dr. Jan Erika Sigde-la, ki vam bo razkril vse, kar je doslej znanega o recesiji (pogled v prejšnje življenje) in s tem povezano terapijo. Predavanje bo simultano prevajano. Postregli vam bodo tudi s čajem in domačim pecivom.
Muzejski večer
Kranj - Gorenjski muzej Kranj vas vabi na muzejski večer, ki bo tokrat glasbeno obarvan. Predstavila se bosta Domen Marinčič, viola da gamba in Dali-bor Miklavčič, virginal. Večer bo namenjen virtuoznim pasažam in variacijam 16. in 17. stoletja. Na srečanje ste vabljeni v četrtek, 13. decembra, ob 19. uri v Modro dvorano gradu Khis-Istein..
Ure pravljic
Škofja Loka - V Škofjeloški knjižnici se bo ura pravljic za otroke začela danes, v torek, ob 17. uri. Tina Štukl bo pripovedovala ljudsko pravljico Lisica in medved.
Tržič - V prenovljenih prostorih Knjižnice dr. Toneta Pretnarja bodo v četrtek, ob 17. uri ure pravljic. Poleg otrok in njihovih staršev pričakujejo tudi tržiš-kega ustvarjalca - glasbenika. To sta Klarisa M. Jovanovič in Veno Dolenc. Bohinjska Bistrica - Jutri, v sredo, lahko ob 17. uri v knjižnici v Bohinjski Bistrii otroci prisluhnejo skandinavski pravljici Velika bela mačka, ki jo bo otrokom, starim vsaj 4 leta, pripovedovala Metka Repinc.
Decembrske muzejske delavnice
Kranj - Gorenjski muzej Kranj vabi na tradicionalne otroške muzejske delavnice. Začele se bodo jutri, v sredo, ob 17. uri v Mestni hiši, v prostoru pred Renesančno (poročno) dvorano. Ker se bližata božič in novo leto, se boste naučili preprostih načinov pozlate in srebrenja. S seboj prinesite čimveč predmetov, ki jih želite pozlatiti ali posrebriti (doma narejene voščilnice, storžki, okraski za jelko iz testa, suho cvetje, leseni okvirčki...). Ostalo dobite v muzeju. Svojo udeležbo prijavite po tel.: 201 39 60 v ponedeljek ali torek do 14.30 ure.
Naredimo okrasek
Škofja Loka - V škofjeloški knjižnici se bo v četrtek, 13. decembra, ob 17. uri začela delavnica za spretne roke z naslovom Naredimo okrasek za smrečico. Delavnica, ki jo bo vodila Saša Bogataj - Ambrožič, je namenjena otrokom, starim od 6 do 10 let.
December na Tavčarjevi
Kranj - V mesecu decembru se bodo v Tavčarjevi ulici v Kranju odvijale številne prireditve. Med njimi bo po ulici nastopala akrobatska skupina jutri, v sredo, 12. decembra, od 16. do 18. ure. V četrtek bo od 16. do 16.30 ure po Tavčarjevi ulii potekal nastop mladih glasbenikov, od 17. do 18. ure pa bo v Cukrarni ura pravljic.
Silvestrski tek
Kranj - Turistično društvo Kranj obvešča, da bo osmi tradicionalni Silvestrski tek po ulicah Kranja na sporedu 31. decembra 2001 od 22. do 23. ure. Število prijav je omejeno, zato pohitite. Prijavite se lahko na sedežu turističnega društva, na Koroški cesti 29, po telefonu na št.: 04 236 30 30, po faksu na št. 04 236 30 31 ali po e-mailu na naslov td.kranj@siol.net.
Na Trstelj
Kranj - Planinska sekcija Sava organizira izlet na Trstelj, ki bo v soboto, 15.
decembra. Odhod avtobusa bo ob 6. uri izpred glavne vratarnice. Hoja je lahka. Prijavite se lahko po tel.: 206 57 85, 206 54 22, 232 64 01 ter GSM 041/807 599.
Po Vipavski dolini
Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj vabi na zaključni izlet sezone 2001 -po Vipavski dolini. Odhod bo v soboto, 15. decembra, ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave sprejemajo do jutri, srede, 12. decembra oz. do zasedbe mest: Jasna Soklič, Iskra ERO, tel.: 207 64 00, Niko Ugrica, tel.: 041 /73 40 49 ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva.
Pohod k
Valvasorjevemu domu
Radovljica - Planinsko društvo Radovljica vabi na predbožični pohod k Valvasorjevemu domu v soboto, 15. decembra. Pohod je razvedrilnega značja, zato bo tudi družabno srečanje v koči temu primerno. Tura je lažja, primerna za vse planince. Hoje bo približno za 4 ure. Informacije in prijave v sredo in četrtek od 18. in 19.30 ure po tel.: 531 55 44.
Izlet v neznano
Jesenice - Planinsko društvo Jesenice bo v nedeljo, 13. decembra, organiziralo zadnji izlet v letošnjem letu - v neznano. Odhod avtobusa bo ob 7. uri z avtobusne postaje na Hrušici in bo odpeljal v smeri proti Kranju. Izlet bo organiziran v vsakem vremenu in bo primeren za pohodnike vseh starosti. Zadostovala bo udobna zimska obutev, planinski čevlji niso obvezni. Prijave z vplačili sprejemajo na upravi društva do četrtka, 13. decembra, do 14.
Po Bajdurovi poti - Ostrež
Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira planinski pohod po Bajdurovi poti na Ostrež (857 m) v četrtek, 13. decembra, z odhodom posebnega avtobusa ob 7. uri izpred Hotela Creina. Skupne hoje bo 4 do 5 ur. Prijave z vplačili sprejemajo v društvni pisarni do jutri, srede, 12. decembra, do 12. ure.
Letovanje v Istri
Kranj - Za upokojence in njihove svojce Rozman Bus organizira izredno po-čitnikovanje v Zdravilišču Istarske terme, v severozahodnem delu Istrskega polotoka. Zdravilišče priporočajo predvsem revmatikom, ljudem z bolečinami v hrbtenici, s problemi z dihali ali kožnimi obolenji. Letovanje bo potekalo od 16. do 26. decembra. V izredno nizko ceno je vključenih 10 polnih penzionov, zdravniški pregled, kopanje in božična večerja. Prijave sprejemajo po tel.: 041/626-154, 031 /460-297 ter 04/204-55-23.
Obvestila
Skupščina kinološkega društva
Tržič - Kinološko društvo Tržič vabi na volilno skupščino društva, ki bo v petek, 14. decembra, ob 19. uri v dvorani gasilskega društva Bistrica.
Ples in glasba
Britof pri Kranju - V Gasilskem domu v Britofu pri Kranju se začenjajo novi plesni tečaji za mladino, odrasle, posamezne pare in organizirane skupine. Skupine so manjše, zato je vzdušje pijetno. Vabijo tudi v tečaje kitare za vse starosti. Informacije lahko dobite po tel.: 041/820 485 ali osebno ob sredah od 18. do 20. ure.
Da, opuščam kajenje
Kranj - Društvo za zdravje srca in ožilja Gorenjske in Zdravstveni dom Kranj vabita kadilce in kadilke, ki bi želeli prenehati kaditi, da se vključijo v učno delavnico "Da, opuščam kajenje". Informacije daje ga. Erika Povš-nar, koordinatorica za zdravstveno vzgojo, po tel.: 031/425-678 ali 208-24-31 od 10. do 12. ure.
Tečaj zimskega gorništva
ProMontana organizira 15. in 16. decembra tečaj gorništva v zimskih razmerah v Valvasorjevi koči pod Stolom. Tema tečaja so: priprave na zimsko turo, zimska osebna , tehnična, zaščitna planinska oprma, gibanje v zimskih razmerah, venarnosti v gorah, reševanje, bivakiranje, prva pomoč. V programu je tudi tura pod strokovnim vodstvom. Če bodo razmere dopuščale, se bomo povzpeli na najvišji vrh Karavank Stol, visok 2.236 m. Tečaj je primeren za vse, ki nameravajo tudi pozimi zahajati v gore. Prijave sprejemajo do jutri, srede, 12. decembra. Več o tečaju na www.promontana.si. Informacije in pijave tel.: 04/578 0660 ali e-pošta info@promontana.si.
Meritve tlaka, holesterola in sladkorja
Žirovnica - Društvo upokojencev Žirovnica in Rdeči križ Žirovnica obveščata, da bodo meritve krvnega tlaka, holesterola in sladkorja decembra po-
tekale: v ponedeljek, 17. decembra, od 8. do 10. ure v Čopovi rojstni hiši v Žirovnici za vasi: Breg, Moste, Žirovnica, Selo in Zabreznica. Če je mogoče, ne zajtrkujte.
Predavanja +
Zemlja se spreminja in zdravi
Kranj - Društvo Svetlin vabi na predavanje Marka Pogačnika Zemlja se spreminja in zdravi, ki bo v petek, 14. decembra, ob 17. uri v sejni sobi 14 Mestne občine Kranj. Svetovno znani geomat, kipar in književnik bo pripovedoval o tem, kako Zemlja v zadnjih nekaj letih na osupljiv način spreminja svoje energijske in čustvene razsežnosti in kako te spremembe vplivajo na naravo, človeka in aktualna svetovna dogajanja.
Okrevanje po srčnem infarktu
Olševek - Društvo upokojencev Šenčur in odbor Rdečega križa Hotemaže organizirata zdravstveno predavanje v podružnični osnovni šoli Olševek za vaščane vasi Olševek, Hotemaže in Luže v petek, 14. decembra, ob 18. uri. Predavanje o namenu preventivnih ukrepov pri okrevanju srca in ožilja po srčnem infarktu bo popestreno z barvnimi diapozitivi. Predaval bo dr. Metod Prašnikar, ki bo odgovarjal na vaša vprašanja. Po predavanju bo merjenje krvnega tlaka.
Z avtom po centralni Aziji
Škofja Loka - V škofjeloški knjižnici lahko predavanju Marka Ogrisa z naslovom Z avtom po centralni Aziji prisluhnete jutri, v sredo, 12. decembra, ob 18. uri.
Tehnika transcendentalne meditacije
Radovljica - V Knjižnici A. T. Linharta se bo jutri, v sredo, 12. decembra, ob
17. uri z uvodnim predavanjem (vstop je prost) začel tečaj tehnike transcendentalne meditacije. Na predavanju, ki ga bo vodil g. Rajko Jerama, bodo predstavljene koristi (zdravje, razvoj ustvarjalnosti, izboljšanje medčloveških odnosov), ki jih prinaša vadba lahkotne, naravne in znanstveno potrjene metode globoke sprostitve.
Ponovno v Himalaji
Žirovnica - Društvo upokojencev Žirovnica - kulturno prosvetna sekcija vabi na predavanje Ponovno v Himalaji, ki se bo danes, v torek, 11. decembra, ob
18. uri začelo v rojstni hiši Matije Čopa v Žirovnici. Predaval bo g. Janko Baloh.
Dejavniki za nastanek bolezni srca
Kranj - Društvo za zdravje srca in ožilja danes, v torek, 11. decembra, ob 17. uri vabi na predavanje ge. Ane Ve-ternik, dr. med. Predavanje na temo Rizični dejavniki za nastanek bolezni srca in ožilja bo v sejni sobi 16 Mestne občine Kranj.
Novoletni koncert
Bohinjska Bistrica - V petek, 14. decembra, ob 17.30 uri vas učenci Glasbene šole Radovljica vabijo na Novoletni koncert, ki bo v avti OŠ dr. Janeza Mencingerja v Bohinjski Bistrici.
Jubilejni koncert
Kropa - V Kropi se bo v nedeljo, 16. decembra, ob 17. uri začel jubilejni koncert in pokušina prazničnega ko-ledniškega razpoloženja s pevkami in pevci Koledve.
Koncert Mestne godbe Kamnik
Kamnik - Mestna godba Kamnik in Zveza kulturnih organizacij Kamnik vabita na Praznični koncert Mestne godbe Kamnik, ki bo v Šolskem centru Rudolfa Maistra, in sicer v petek, 14. decembra, ob 20. uri.
Lira Kamnik
Kamnik - V Galeriji Veronika bo v soboto, 15. decembra, ob 18. uri koncert prvega slovenskega pevskega društva Ura Kamnik.
Božično novoletni kocert
Naklo - V Naklem bo v soboto, 15. decembra, ob 19. uri Božično novoletni koncert pihalnega orkestra iz Tržiča. Sodelovale bodo mažoretke, otroški zbor OŠ Naklo in mešani pevski zbor Dobrava.
Božični koncert
Škofja Loka - Ansambel za staro glasbo Mistral iz Zagreba vas vabi na Božični koncert, ki bo v soboto, 15. decembra, ob 20. uri v kapeli Škofjeloškega gradu.
Koncert flavtistov
Radovljica-Jutri, v sredo, 12. decembra, ob 18. uri vas Glasbena šola Radovljica vabi na koncert flavtistov študentov Akademije za glasbo iz razreda Fedje Rupla, red. prof. Pri klavirju Vla-sta Doležal Rus, vis. um. sodelavec. Koncert bo v dvorani Glasbene šole.
Seks, laži in štrudl
Domžale - V Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah 14., 27., 28. ali 29. decembra lahko ogledate predstavo Seks, laži in štrudl v izvedbi novoustanovljenega gledališča ZaresZa-hec Teater.
Obisk stare gospe
Jesenice - Tokrat vas Gledališče Toneta Čufarja Jesenice vabi na ogled zmagovalne predstvae na Čufarjevih dnevih, tragikomedijo F. Durrenmatta Obisk stare gospe. Predstavo z bogato igralsko zasedbo je režiral Marjan Bevk. Predstave bodo v četrtek, 13. decembra, ob 19.30 uri za abonma in izven; v petek, 14. decembra, ob 19.30 uri za abonma in izven in v soboto, 15. decembra, ob 19.30 uri za izven. Vstopnice so že v predprodaji v pisarni gledališča od ponedeljka do petka, od 7. do 13. ure ter uro pred predstavo pri blagajni gledališča.
Vilinček z lune
Bohinjska Bistrica - V Kulturnem domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici se bo v soboto, 15. decembra, ob 20. uri začela premiera predstave za otroke in "otroke", posladkana s petjem in plesom, Vilinček z lune. Predstava se bo ob 20. uri začela v Kulturnem domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici.
Ilustracije Karmen Smodiš
Ljubljana - Galerija Družina vas vabi na odprtje razstave ilustracij Karmen Smodiš, ki bo v četrtek, 13. decembra, ob 17. uri v galeriji Družina na Krekovem trgu 1 v Ljubljani. Razstava bo na ogled do 5. januarja 2002, od 10. do 13. in od 16. do 18. ure. Ob sobotah, nedeljah in praznikih zaprto. Odprtje bodo obogatili učenci Glasbene šole Franca Šturma iz Ljubljane.
Jeseniški plavži
Idrija - Mestni muzej Idrija in Gornje-savski muzej Jesenice vas vljudno vabita na odprtje razstave slovensko plavžarstvo 20. stoletja Jeseniški plavži, ki bo v četrtek, 13. decembra, ob
18. uri v Galeriji Idrija. Sočasno bo na ogled fotografska razstava mag. Vito-mirja Pretnarja Železarske impresije. Razstava bo na ogled do 30. decembra, od ponedeljka do petka od 15. do 18. ure, sobota, nedelja in prazniki pa od 9. do 12. in od 15. do 18. ure.
Razstava Andrejke Čufer
Domžale - Kulturni dom Franca Bernika vas vabi v četrtek, 13. decembra, ob
19. uri v Galerijo Domžale, kjer bodo odprli likovno razstavo kiparke Andrejke Čufer. Razstavo bo odprla umetnostna zgodovinarka Milojka Kline. V kulturnem programu bosta sodelovala jazz kitarista Marko Mozetič in Klemen Smolej. Razstava bo odprta do 31. decembra.
Skupinska razstava likovnih del
Jesenice - Razstavni salon Dolik Jesenice vabi vas in vaše prijatelje v petek, 14. decembra, ob 18. uri na odprtje in ogled skupinske razstave likovnih del članov Dolik-a Jesenice. Razstava, ki jo bodo odprli s krajšim koncertom mladinskega pevskega zbora OŠ Pre-žihovega Voranca Jesenice, bo na ogled do vključno 31. decembra.
[pse
■M
Glasbeni program;
sreda, 12. 12. 2001
- klubski večer kluba "AVSENIK"
četrtek, 13. 12. 2001
predstavitev novega CD ansambla "ZUPAN' (vsopnine ni)
<^2j^ GOSTILNA, RESTAVRACIJA ^np^ AVSENIK
O      Grega Avsenik, s.p. ,?Ji<tMmA Begunje 21, Begunje
Informacije in rezervacije na št. 04/5333 402 Vse glasbene prireditve so ob 19. uri.
Torek, 11. decembra 2001
AVTOMOBILIZEM, MOTOCIKLIZEM, N AVTI K A / avtostil@email.si
GORENJSKI GLAS • 21. STRAN
Test: Volksvvagen Passat 2.3 V5 Highline
V znamenju razredne odličnosti
Volksvvagnov passat je med najbolj priljubljenimi avtomobili srednjega razreda in čeprav ima na grbi že pet let, še ni videti, da bi njegov blišč kaj obledel. Sicer pa je nesporna evropska uspešnica številka ena z osvežitvijo pridobila še več samozavesti, ki je potrebna, saj passatu diha za ovratnik vrsta novejših tekmecev.
Volksvvagnovi oblikovalci so pri osvežitvi zaigrali na preverjene karte in ohranili osnovne passato-ve poteze, čeprav jc po drugi stra-
novo oblikovane zadnje luči passatu pristojijo kot dobro ukrojena elegantna obleka. Te sicer nič revolucionarne   spremembe, so
KAJ PRAVI ONA?
Navdušuje jo s svojo elegantno, skoraj resno podobo, ki se ji nekako ne podajo okrogle zadnje luči. Za njegovim volanom vidi zrelega in uglajenega gospoda, še posebej, če je avtomobil temne barve, za družinske potrebe pa bi raje izbrala prostornejši passat variant. Usnje in les? Zelo veliko glasbe za veliko denarja, ampak, kdor ga ima, naj si ga le privošči.
Notranjost je prostorna in udobna, z usnjem na sedežih in oblogami z vzorcem lesa se utrjuje občutek imenitnosti.
ni res, da so zamenjali vse pločevinaste dele razen vrat in strehe. Passat je na ta način postal bolj imeniten in pri Volksvvagnu dajejo jasno vedeti, da se bodo vmešavali v višji avtomobilski razred.
S kromom okrašena maska hladilnika, dodatne kromirane letvice na bokih, žarometi z gladkim steklom in ločenimi telesi ter na
4,70-metrski limuzini nadele svež videz, pri nekaterih podrobnostih so oblikovalci hoteli biti precej izvirni. To je še posebej vidno na zadnjem delu, kjer imajo na novo oblikovane luči dva okrogla vložka in nenavadno obliko smernikov ter luči za vzvratno vožnjo. Čeprav inovativnost načelno ni škodljiva, so luči morda premalo
resne za germansko vzgojeni avtomobil, hkrati pa bi bilo morda bolje, da bi v tovarni namesto tovrstnega igračkanja poskrbeli za ponovno uvedbo desnega bočnega ogledala običajnih mer.
Ampak pri vseh ostalih stvareh si passat ne zasluži kakšne posebne zamere. Sedenje spredaj in zadaj še vedno odlično, pri različici z najboljšo opremo pa svoj znaten prispevek k občutku elegance dodajajo svetlo usnje na sedežih in imitacija lesenih oblog, pravi (orehov) les pa je na odličnem in vsestransko nastavljivem volan-skem obroču. Glede velikosti je
Pri Volksvvagnu so passatu s prenovljeno zunanjostjo še utrdili samozavest in ga postavili na prag prestižnosti.
telitski navigacijski sistem. Sicer pa na splošno velja, da v najbolje opremljenem passatovem paketu highline ne manjka skoraj nič,
tudi zahtevnejše vozniške duše. Morda ne bi bilo napak, če bi k temu motorju pri Volksvvagnu serijsko dodali šeststopenjski ročni
je stopalka sklopke nekoliko trda in prestavna ročica zahteva močno roko, toda vodljivost, zaviranje in dinamična vožnja skozi ovinke so
TEHNIČNI PODATKI
vozilo: ....................................limuzina, 4 vrata, 5 sedežev
mere: ..................................d. 4,703, š. 1,746 v. 1,462 m
medosna razdalja: ..........r.................................2,703 m
prostornina prtljažnika: .....................................475/800 I
motor:........................................petvaljni, bencinski, 20V
gibna prostornina: ..........................................2324 cem
moč: ................................125 kW/170 KM pri 6200 v/min
navor: ........................................220 Nm pri 3200 v/min
najvišja hitrost: ..............................................228 km/h
pospešek od 0 do 100 km/h: ...................................9,1 s
poraba EU norm.: ...........................13,0/7,1/9,3 1/100 km
maloprodajna cena: ...................................5.809.345 SIT
zastopnik: ................................Porsche Slovenija, Ljubljana
0privlačen videz, počutje v notranjosti, motorne zmogljivosti, lega Bencinski petvaljnik je uglajen, skoraj športno agresiven in temu Na zadku padejo v oči predvsem nove luči, ki so za tako germansko na cesti, zavore Drimerno tudi neusmilien Dri Dorabi. resen avtomobil skoraj preveč izzivalne.
na cesti, zavore
premalo resne zadnje luči, manjše desno bočno ogledalo, povprečno velik prtljažnik, draga doplačilna oprema
Načrti za večjo proizvodnjo Minija
primemo tudi neusmiljen pri porabi
potrebno sicer omeniti, da passa-tov limuzisnki prtljažnik ni med večjimi v tem razredu, ponaša se s temeljito obdelavo, seveda pa imajo pri Volksvvagnu tudi kom-bijevski passat variant.
Armaturna plošča je v grobem ostala enaka kot pri prejšnjem passatu, vendar so jo oplemenitili s kromirano obrobo merilnikov, novo grafiko in predvsem z novo sredinsko konzolo, kjer je (za krepko doplačilo) na voljo tudi sa-
kdor pa z opremo ni zadovoljen si lahko dokupi še celo vrsto potrebnih in nepotrebnih dodatkov.
Passat je posebej imeniten, če je pod motornim pokrovom kakšen od močnejših pogonskih strojev in bencinski 2,3-litrski petvaljnik s po štirimi ventili na valj temu avtomobilu zagotovo dodaja še nekaj prestiža. Motor pritajeno rohni in radodarno nakazuje, da premore pet valjev, lahko pa s skoraj športnimi zmogljivostmi zadovolji
menjalnik, nenazadnje bi tako lahko ukrotili bencinsko žejo, ki zna biti zaradi voznikovih zahtev precej neusmiljena in se povzpne tudi preko 13 litrov na 100 prevoženih kilometrov. Ampak, saj menda je razumljivo, da tisti, ki si lahko privoščijo luksuz, ne gledajo na vsako kapljo bencina.
Nenazadnje passat svojo dovršenost dokazuje tudi z obnašanjem na cesti. Res je, da za volanom zahteva kar krepkega voznika, saj
pri tem avtomobilu prijetna opravila. Glavno zaslugo ima seveda tehnika, od protiblokirnega zavornega sistema do elektronike za stabilnost in 16-palčnih pregrešno dragih aluminijastih platišč.
Passat ima torej dovolj adutov za nadaljnje kraljevanje v srednjem razredu. In čeprav tesno za njim vozijo novejši avtomobili, jim v družbi prekaljenega germanskega volka verjetno ni prav ni lahko.
• Matjaž Gregorič
Čeprav seje proizvodnja novega minija začela šele aprila, pri BMW-ju že razmišljajo, dtt bi v tovarni v britanskem Oxfordu uvedli tretjo izmeno. Dodatno delo naj bi potekalo ob koncu tedna in z 11-urnim delavnikom naj bi tovarna obratovala tedensko 33 ur več, rutinsko vzdrževanje pa bi opravljali ob nedeljah.
Pri BMVV-ju so ob začetku proizvodnje načrtovali počasnejšo rast Proizvodnje in za letošnje leto predvideli 30.000, za prihodnje polno teto pa 100.000 minijev. Septembra, ko je prodaja stekla v polnem 'amahu, je bilo prodanih 7.263 avtomobilov, pri tem pa je potrebno Upoštevati, da se še ni začela prodaja v Združenih državah Amerike, ki Je načrtovana za prihodnje leto. BMW naj bi sicer svojim dobaviteljem napovedal, naj v prihodnosti pričakujejo proizvodnjo od 150.000 do 180.000 enot. • M.G.
Precej skromna novembrska prodaja novih avtomobilov
Tudi največji optimisti so obupali
Po enajstih prodajnih mesecih je že jasno, da bodo slovenski kupci letos pokupili vsaj za 15 odstotkov manj novih avtomobilov kot lansko leto in neprimerljivo manj kot v rekordnem letu 1999.
Tudi novembrska statistika namreč ni popravila blede prodajne slike in tako tudi ni več upanja, da bi se približali lanski številki. Na upravnih enotah so namreč novembra zabeležili le 3.807 prvih registracij novih osebnih avtomobilov, čeprav so si trgovci po relativno ugodnem oktobru (4.200 avtomobilov), najbrž obetali bolj-
2amenjava na BMVV - jevem vrhu
Bavarska avtomobilska in motociklistična tovarna BMW AG iz Muenchna bo spomladi prihodnje leto dobila novega predsednika uprave. To bo 55-letni Helmut Panke, nekdanji direktor BMVV-jeve podruž-nice v Združenih državah Amerike in eden tistih, ki So si najbolj prizadevali, da je BMVV zgradil svojo Prvo montažno tovarno izven Nemčije, v ameriškem ^Partanburgu. Panke, ki je član upravnega odbora od 'eta^ 19% trenutno dolžnosti šefa financ. Novi prvi ^ož BMVV-ja bo na tem mestu maja prihodnje leto
nadomestil 58-letnega Joachima Milberga, ki bo odstopil, kot trdijo v nadzornem svetu, je njegova odločitev povsem osebna.
V času Milbergovega vodenja je BMVV preživel najuspešnejše obdobje v svoji zgodovini. Sicer pa zamenjava naBMVV-jevem vrhu ne bo edina, konec leta se bo namreč upokojil tudi član upravnega odbora \Ver-ner Saemann, nekdanji predsednik Rover Group, katere seje BMW dokončno odrekel lansko leto.
• M.G.
šo bero. November je bil celo drugi najslabši letošnji prodajni mesec, slabša je bila prodaja samo še septembra (3.740 avtomobilov).
Tudi na letni ravni se razmere niso spremenile. V enajstih mesecih je bilo registriranih 52.734 novih osebnih avtomobilov, v lanskem celotnem letu pa 63.640, kar pomeni, da zaostanka v decembru ne bo mogoče bistveno zmanjšati in trgovci si lahko lc želijo, da bi bil interes kupcev prihodnje leto večji. To pa bo odvisno od več dejavnikov, med katerimi bosta zagotovo prevladovala cenovna politika in ponudba novih modelov, ki so bili že predstavljeni na mednarodnih avtomobilskih razstavah.
Letošnja avtomobilska žetev se je kljub manjšim prodajnim številkam pajboljc končala za Rena-
ult, ki je uspel obdržati 215 odstotkov tržnega deleža. Tudi pri drugouvrščenem Volksvvagnu so lahko zadovoljni s 13 odstotki, uspešnica leta pa je Peugeot, ki se z 9,8 odstotka trdno oklepa tretje stopničke. Vrstni red deseterice je sicer bolj ali manj ustaljen preko celega leta, četrtem mestu je Fiat, peti Opel, šesti Citroen, sedma Skoda, osmi Seat, deveti Hvundai in deseti Ford. Veliko bolj zanimivo je izven deseterice, kjer je bilo med letom več menjav mest, še bolj pa bo slika zanimiva prihodnje leto. Za zdaj si le nekateri poznavalci upajo napovedovati, da se bo prodaja prihodnje leto dvignila na 60.000 novih avtomobilov, dodatno zavoro pa bo najbrž predstavljalo še načrtovano zvišanje DDV-ja.
• Matjaž Gregorič
Gorenjski prijatelj
RADIO SORA
Radio Sora d.o.o. Kapucinski trg 4 4220 Škofja Loka tel.: 04/508 0 508 fax:04/508 0 520 e-mail: info@radio-sora.si
89.8 91.1 96.3
GORENJSKI GLAS • 22. STRAN
AVTOMOBILIZEM, MOTOCIKLIZEM, NAVTIKA / avtostil@email.si
Torek, 11. decembra 2001
Do 15. januarja prihodnje leto spet tradicionalna akcija
Izbiramo Gorenjski avto leta 2002
Čas teče tako neusmiljeno hitro, daje leto mimogrede naokoli in zato je ponovno čas, da se začne izbor za Gorenjski avto leta 2002. Tudi letos boste lahko izbirali med novimi avtomobili na slovenskem avtomobilskem trgu, naša akcija pa je skupno delo Radia Sora, Radia Kranj, ATM Kranjska Gora in Gorenjskega glasa.
Za osvežitev se spomnimo, da naš izbor letos poteka že šestič po vrsti, lani pa ste bralci in poslušalci za zmagovalca razglasili audi A2. Letos se realizaciji izbora našemu časopisu in obema radijskima postajama prvič pridružuje še kabelska televizija, tako da pričakujemo še širši odmev kot v prihodnjih letih.
In kako bo potekalo glasovanje? Tako kot do sedaj z glasovnicami na avtomobilskih straneh Gorenjskega glasa (poleg današnje jih bomo objavili še 18. decembra ter 8. januarja, prav tako pa tudi v decembrskih številkah Ločanke in Gregorja) z neposrednim glasovanjem v program Radia Kranj in v oddajo od Svečke
do volana na Radiu Sora ter naknadno po oddaji Avtomobilsko zrcalo na ATM Kranjska Gora. V vseh medijih bo objavljen seznam 21 novih avtomobilov, ki smo jih uvrstili v letošnji izbor.
Vaše glasovanje bo seveda tako kot v minulih letih ob koncu akcije tudi nagrajeno. V ta namen smo k sodelovanju po-
vabili generalnega sponzorja izbora in to nalogo je letos prevzelo podjetje Boltez iz Kranja, ki je znano po prodaji in servisnih storitvah za več znam pnevmatik. Nagrade so vabljive, predvsem pa uporabne: za enega od srečnežev, ki ga bo določil žreb so pri sponzorju pripravili odlično gorsko kolo, za drugo nagrado
komplet štirih avtomobilskih pnevmatik in za tretjo paket avtomobilskega pribora. Ob koncu akcije bo predvidoma v prvih dneh februarja prihodnje leto tudi zaključna prireditev z razglasitvijo zmagovalca in žrebanjem, vendar o tem več takrat, ko bodo znane podrobnosti.
• Matjaž Gregorič
V izboru za Gorenjski avto leta sodelujejo:
ALFA ROMEO 147
AUDI A4
CHRYSLER SEBRING
CITROEN C5
DAEVVOO TACU M A
FIAT DOBLO
FORD MONDEO
HONDA CMC
HONDA STREAM
HYUNDAI MATRIX
JEEP CHEROKEE
KIA MAGENTIS
KIA RIO
MAZDA TRIBUTE
OPEL SPEEDSTER
PEUGEOT 307
RENAULT LAGUNA
SUZUKI IGNIS
SUZUKI LIANA
TOYOTA MR2
Generalni sponzor akcije GORENJSKI AVTO LETA 2002
BOLTEZ
C. Staneta Žagarja 58c, Kranj, tel.: 201 40 50, www.boltez.si
Pooblaščeni prodajalec za:
BFGoodrich
mm
1. nagrada: gorsko kolo Marin z gumami Michelin
2. nagrada: komplet 4 pnevmatik Michelin
3. nagrada: paket avtomobilskega pribora
TOYOTA PREVIA
Doslej so naslov Gorenjski avto leta osvojili:
1997 Renault Megane Scenic
1998 Audi A6
1999 Peugeot 206
2000 Ford Focus
2001 Audi A2
0
Rabljena vozila
Na našem pokritem centru na Laborah v Kranju vas čaka največja izbira rabljenih vozil vseh znamk in letnikov (več kot 80 vozil).
Znamka in tip Letnik-barva Cena v SIT
Vw Passat 2,0 kar.(,sv,es,str.okno) 1990 RDEČA 590.000,00
Renault Twingo 1,2 (cz,es) 1997 MODRA 900.000,00
Ford Escort 1,4 (str.okno,air) 1996 BELA 990.000,00
Renault Cliol,2 (air.meglemke) 1998 BELA 1.260.000,00
Renault Meg. Coupe 1,6 (sv,cz,es,abs,air) 1996 ZELENA 1.390.000,00
Renault Laguna 2,0 kar. (sv,cz,es,abs) 1995 MET.SIVA 1.550.000,00
Fiat Marea 1,8 kar. (sv,cz,es) 1997 ČRNA 1.560.000,00
Renault Espace 2,2 (k,sv,cz,es) 1994 MODRA 1.680.000,00
Ren-Megane Scenic 1,6 avt.(sv,cz,es,air) 1998RDEČA 1.810.000,00
Fiat Bravo 1,6 (sv,cz,es,k,air) 1998 VIJ0LA 1.660.000,00
Opel Vectra 1,6 16v (k,sv,cz,es,air) 1998 MET.RDEČA 1.890.000,00
Renault Megane 1,6 RT (es,cz,sv,air) 1997 MODRA 1.390.000,00
RENAULT
Wvyvy.3lpet,our-rempnt,gi Za vozila z garancijo vam jamčimo:
♦ BREZPLAČEN PREIZKUS
♦ 45 TOČK KONTROLE NA VOZILU
♦ TEHNIČNO KONTROLO VOZILA PO 2000 PREVOŽENIH KILOMETRIH
♦ POMOČ NA CESTI, VLEKO ALI POPRAVILO
♦ 3 MESEČNO TEHNIČNO GARANCIJO
LEtiENIIA:
- (I VOZILO Z (iAKANCUO
- K: KLIMA
- SV SLKVO VOIAN
C/. CENTRALNO ZAKLEI'ANIE ■ K: K M Hi i i:s I I.I.KI K llVKi STEKEL
- AIR AIKIIAli
Vse za vaš avto na enem mestu:
D.D. KRANJ
SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ, LJUBLJANSKA 22
Centrala: 04/20 15 240
♦ Prodaja vozil Renault
♦ Vzdrževanje vozil
♦ Najem vozil
♦ Vleka vozil
» Zavarovanje in registracija vozil ♦ Odkup in prodaja rabljenih vozil »Tehnični pregledi osebnih, tovornih in priklopnih vozil
S ^rown protikorozijsko zaščito vozil se ohranja vozilo varno. Olje KROWN ščiti karoserijo vozil pred vplivi soli, snega in vlage. Preprečuje rjavenje in celo zaustavlja že začeto rjavenje. Obenem maže gibljive dele na karoseriji, tudi za stroje, orodje, orožje...
Naročila in informacije: TRI KRONE, d.o.o., Godešič 54, Škofja Loka, telefon: 51-37-600 in AVTO AMBROŽIČ, d.o.o., Pungart 2, Ribno pri Bledu, tel.: 57-41-784, predstavitev tudi na straneh www.tri-krone.si
GORENJSKI AVTO LETA 2002 - glasovnica 1
Ime in priimek.
Naslov...........
Pošta............
Glasujem za:
RADIO SORA - RADIO KRANJ - ATM KRANJSKA GORA - GORENJSKI GLAS
servis avtogum
Ivana Hribarja 7, CERKLJE Tel.: 04/25 21 512, fax: 04/252 79 70
• optična nastavitev • centriranje
• vulkanizerstvo • popravilo In prodaja vseh avtogum
Gotovinski popust za zimsko pnevmatiko!
MALI OGLASI
«201-42-47 »201-42-48 «201-42-49
APARTMA-PRIKOLICE
Prodamo APARTMA na Krvavcu, obnovljen in opremljen, 35 m2, 9 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-
22 2 17230
APARATI STROJI
Prodam PRALNI STROJ Gorenje, cena 10.000 SIT. P 23-24-629_ibb99
3 tonsko VITLO Rikc-a, prodam. tr 041/503-776_18926
ODDAM ŠTEDILNIK Corona 2+2 za simbolično ceno. TT 2324-121 18929
TRAKTORJI UNIVERSAL - DECEM-BERSKE UGODNE CENE, pogon 4x4 z ogrevano ali navadno kabino. V izvedbi za poljedeljstvo, vinogradništvo, cestni prevoz. Garancija, servis, rezervni deli. Motorne žage DOLMAR, vitle, cepilci, snežne freze MUTA, GOLDONI, snežne zadnje deske. Akumulatorji, rezervni deli, rabljena kmetijska mehanizacija. Vršimo servis in popravilo traktorjev, kosilnic, motokultivatorjev in motornih vozil. SERVIS KMETIJSKE MEHANIZACIJE IN MOTORNIH VOZIL, Joie Lan-gus, Ljubno 29, tr 533-1009, 031/709-
753 18951
UNIVERZALNA STRUŽNICA 200/1500, leto uvoza 1996, zelo malo rabljena. B 041 /978-487 18962
Za Canon objektiv 28-70 mm, kupim. Fab-jan, Šarmova 34, Ljubljana 18974
Prodam PRALNI STROJ in novo kuppers-busch PEČ za etažno centralno, tr 583-25-
03 18976
Prodam zamrzovalno skrinjo 380 I ETN, dobro ohranjeno. tr 2025-181, 031/552-
808 18977
PRALNI STROJ Gorenje in ŠTEDILNIK 2+2, prodam. V 041/878-494 18978
Popravila vseh vrst TV VIDEO APARATOV TV GORENJE TUDI NA DOMU. tf 2331-199, Šinko.s.p., na Klanec 53, Kranj 18980
VIUČAR UNDE 1.6 T diesel, dvig 3,6 m, hidrostat varnostna kabina. tr 041/527-
833 18985
TRAKTOR Stever 18 k. plug, kultivator, gumi voz, šrotar. tr 204-22-88_18986
Prodam SEKULAR za obžagovanje lesa. Jama 48, Mavčiče, V 25-01-453 18993
Ugodno prodam termoakumulacijsko PEČ 4,5 KW. H 202-65-32 i9034
GARAŽE
ODDAMO GARAŽO v Stražišču. tf 031/628-136 18904
Radovljica, v večstanovanjski hiši prodamo ali oddamo v najem garažni boks Alpdom, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16
GR. MATERIAL
Prodam 2 kosa NOVIH OKEN 90x100. tf 041 /506-274_ 18697
Prodam smrekove plohe in colarice. tr 5744-749 18922
Prodam suhe colarice in plohe, cena po dogovoru, tr 040/376-545 18942
Prodam LETVE 5cx7,5 cmx4m, 65 kosov, cena 30.000 SIT. IT 5962-115 19013
HIŠE PRODAMO
HIŠE PRODAMO GORICE prodamo obnovljeno pritličje hiše, cca 80 m2+489 m2 sadovnjaka, ki je delno zazidljiv, 16,6 mio SIT, DRULOVKA prodamo etažo hiše (1. nads+neizdelana podsteha) z vrtom, cca 100 m2 v etaži, 357 m2 parcele + 102 m2 skupnega dvorišča, etažna CK, garaža, 20 let, 22,2 mio SIT, KOVOR na lepi lokaciji z razgledom prodamo stanovanjsko hišo v izgradnji (III. gr. faze), 120 m2 v etaži, parcele 575 m2, vredno ogleda. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 11527
HIŠE PRODAMO VODICE več vis.pritličnih hiš v izgradnji (III. gr. f. ali na ključ), 120-240 rn2 uporabne površine. HIŠE LESCE prodamo del dvojčka z vrtom na parceli 670 m2 (30.L), 99 m2 v etaži + nadstrešek za 2 avtomobila, lahko dvodružinska. DOM NEPREMIČNINE, 2369333, 041/333 222
STRAŽIŠČE: poslovno stanovanjsko hišo , urejene pisarne, 320m2, več parkirišč. FRAST- nepremičnine 041/ 626 581, 04/ £5 15490__
GOLNIK: ugodno prodamo vrstno atrijsko hišo, 35,8 mio FRAST-nepremičnine °41/734 198, 04/251 5490_
GORENJSKA: bivalni vikend, 1200 m2 Parcele, 22,5 mio FRAST-nepremičninska hjža_25 15 490, 041/626 581_
hlebce: ugodno prodamo sodobno hišo, sončna parcela 610 m2, FRAST-nepremičnin-^ahiša 25 15 490, 041/ 626 581_
NAKLO: prodamo zanimivo hišo na parceli ?50 m2, 32,6 mio FRAST-nepremičninska 1^25 15 490, 041/ 626 581_
KRANJ- prodamo luksuzno stanovanjsko hišo, urejen vrt, parcela 1000m2, 56 mio. PRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, °41/ 734 198
"OK - Telefon Odvisnosti Kranj
04/23-26-928
Vsako sredo od 17.00-19.00
CERKLJE: ugodno prodamo visokopritlično opremljeno hišo, parcela 400m2, hitro vseljiva, prava cena. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
BLED: prodamo vilo potrebno adaptacije, parcela 1000m2, 22,6 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 626 581
Bohinjska Bistrica, 1/2 dvojčka, podklete-na, v pritličju, I. in II. nadstropju po eno stanovanje, velika podstreha, parcela 500 m2, blizu smučišča Kobla Lesce, stanovanjska hiša v dvojčku, površine 180 m2, parcela 600 m2 Bled, stanovanjska hiša v treh etažah, 240 m2 (10 x 11 m), parcela 400 m2, adaptirana V okolici igrišča golt pri Bledu prodamo manjšo stanovanjsko hišo na parceli 1254 m2 Alpdom, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16
Hlebce, prodam zazidljivo parcelo, 1000 m2, ravna, zelo ugodno, TRIDA, 041' 860 938, 04 513 75 90
Šenčur, prodam vrstno hišo, zelo lepa, stara 5 let, velika terasa, vrt, 3 kopalnice, lahko tudi dvodružinska, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90_
Žiganja vas, prodam hišo, alpski stil, parcela 2.000 m2, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90_
Doslovce, prodam prenovljeno kmečko hišo, 140 m2, parcela 800 m2, delno hrib, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Begunje bližina, prodam starejšo meščansko vilo 400 m2, parcela 2600 m2, potrebna obnove, primerno tudi za namensko gradnjo, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Jezersko, prodam novejšo tristanovanjsko hišo, 228 m2, parcela 400 m2, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Primskovo, prodam 1/2 hiše, mansarda, garaža, ugodno, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Kranj bližina, prodam prenovljeno kmečko hišico, 70 m2, parcela 700 m2, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
STRAŽIŠČE - poslovno-stan.hišo vel. 13x11 m z delavnico 21 x 7 m na parceli 1540 m2 za ceno 67,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Ambrož pod Krvavcem - zazidljiva parcela 375 m2 za bivalni vikend, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KOKRICA - 20 let stara stan.hiša na parceli 1.033 m2, cena = 61,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
V smeri proti GOLNIKU novo hišo na idilični lokaciji z urejenim botaničnim vrtom in čudovitim razgledom na hribe, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
BLED - večja stan.hiša cca. 120 m2 v etaži, 3 etaže, možnost tudi dvostanovanjske hiše, parcela 1200 m2, cena ■ 28,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Primskovo - gradimo hišo dvojček, vsak velik 12,5 x 9,6 m na skupni parceli 700 m2, zgrajena do IV.gr. faza ima ceno enega 42,0 mio SIT, po dogovoru hiši dokončamo ali zgradimo le do III. gradbene faze, v račun vzamemo drugo nepremičnino, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
BAŠEU - nedokončana stan.hiša vel. 12 x 9 m in terasa 3,5 x 8 m, pritlična z mansar-do, parcela = 780 m2, cena ■ 29,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 13 53, 202 25 66
CERKLJE - vrstna končna hiša vel. 12x8,4 m na prijetni lokaciji z odprtim pogledom, stara 9 let, parcela 420 m2, cena - 40,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
MAVČIČE - starejša stan.hiša, CK na olje, obnovljeno pritličje, klet, pritličje in mansarda, na parceli 550 m2, cena = 20,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
BRITOF -1/2 stan.hiše, stanovanje l.nad., garaža in klet, cena - 14,1 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66,_
RADOVLJICA - poslovno-stanovanjsko hišo ob glavni cesti, klet, pritličje in mansarda, parcela 650 m2, primerno za neživiljsko dejavnost, cena - 33,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66,
LESCE prodamo polovico dvojčka na parceli 670 m2, uporabne površine 198 m2, CK olje, obnovljen parket, dve novi kopalnici, cena 27,6 mio SIT (245.000 DEM), CERKLJE prodamo novejšo vis.priti., hišo 9x11 m s poslovnim prostorom, lahko dvostanovanjska na parceli 500 m2, cena 31,5 mio SIT (280.000 DEM), BAŠEU prodamo vis.priti., dvostanovanjsko hišo v izgradnji (IV. gr.f.) na parceli 781 m2, tloris 12x9 m, garaža + 30 m nadsreška, 29,3 mio SIT(260.000 DEM). DOM NEPREMIČ-NINE, 202-33-00, 041/333-222 16694
KRANJ - DRULOVKA prodamo novo, končno, vrstno hišo, 220 m2 uporabne površine. tr 25-15-860, 041/620-393
BLED - prodam obnovljeno stanovanjsko HIŠO v izmeri 230 m2 stan.površine, tf 5744-051 18902
PODNART prodam dve manjši HIŠI na parceli 1250 m2, na koncu vasi, ugodno, tr 040/647-013,040/542-978 18938
PODNART nova hiša in starejša obnovljena, parcela 1000 m2, na robu vasi, sončno, cena 25 mio SIT, ugodno prodamo, tf 23 15 600, 23 15 601 PIANOVA NEPREMIČNINE 18991
Moste pri Žirovnici ugodno prodamo dvostanovanjsko HIŠO z gostinskimi prostori skupne površine 580 m2 ter 2200 m2 zemljišča. Metropola, d.o.o., Ljubljana, Par-mova 37, 01/839-48-30, 040/676-588
HIŠE KUPIMO
ŠENČUR: kupimo MANJŠO HIŠO FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198_
Brnik - Naklo: kupimo novejšo hišo, odprt dovoz do 56 mio. FRAST- nepremičninska hiša 04 /25 15 490, 041/ 734 198
Kupim: KRANJ ali bližnja okolica (Preddvor) VEČJE ZEMLJIŠČE s hišo, lahko potrebna obnove ali KMETIJO. Tel.: 041/632-354
Na Lužah prodam VISOKOPRITLIČNO HIŠO. tr 031/209-277 19018
IZOBRAŽEVANJE
Nujno iščem pomoč pri POSLOVNI MATEMATIKI 4 letnik Ekonomski tehnik. V 040/383-261 18664
NEMŠČINA - individualne ure, poslovni tečaji, konverzacija z native speakerjem, tečaji za otroke. ŠVICARSKA ŠOLA, tr 23-12-520, Anna Hladnik, s.p. Pot v Bitnje 16, Kranj 18975
IZGUBLJENO
Še vedno iščemo DONA, siciljanskega hrta (cirneco del ETNA), rjavordeče barve, kratkodlak, velika pokončna ušesa, tr 04/22-30-05, 040/229-366 18782
KOLESA
Prodam rabljeno ŽENSKO KOLO za simbolično ceno. IT 231-22-59, 041/274-402
KUPIM
ODKUPUJEMO SMREKOVO HLODOVI-NO, LES PREVZAMEMO TUDI NA PANJU. IT 530-65-55, 041/680-925, BRAZDA d.o.o., Poljšica pri Podnartu 6 17855
Kupim smrekovo in borovo celulozo ter smrekovo hlodovino, slabše kakovosti. IT 041/758-927 isess
nd o m p I a n družba za inženiring, I nepremičnine, urbanizem ggjUH 1 in energetiko, d.d.
kranj,bleiweisova 14 tel.h.C.:04/2O68-700, fax: 04/20-68-701 GSM: 0411647-433
Prodam ŽENSKO USNJENO JAKNO št. 40-42, 10.000 SIT in MOŠKO OBLEKO št. 48 15000 SIT. U 2326-790 19031
OTR. OPREMA
Prodam AVTOSEDEŽ visoki jahač z naslonom 3-6 let. tr 031 /855-463 18906
Lepo ohranjeno otroško OPREMO, prodam za ugodno ceno. tr 2501-502, zvečer
18907
Prodam OTROŠKO ZIBELKO rjave barve z novo posteljnino, tr 2310-781 18973
Prodam nerabljen otroški voziček Inglesina z globokim in športnim nastavkom, tr 2045-
134 19009
Ugodno prodam OTROŠKO POSTELJICO, bele barve, ohranjeno. "B 031/330-613
OSTALO
LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite Zbilje 22, 01/3611-078_17477.
Prodam blazino za biserno kopel. tr 572-51-88,031/517-379 18919
Prodamo kvalitetna OMELA za pometanje krušnih peči. Ščetkarstvo Žnidar, 01/8323-
107 18923
Prodam star ZAPRAVUIVČEK, potreben obnove, tr 260-43-04 18934
Prodam KOTEL za žganjekuho 90 L, DVOJNO DNO. tr 234-35-01 18935
PEDIKERSKA OPREMA: stol Lemi Podo 2, banjica pretočna, luč lupa, sterilizator, pribor, delavni pulti, novejše, malo rabljeno, ugodno, tr 5881-352, 5882-088, Macun, Vršiška 5, Kr. gora 18945
Prodam predeno volno in strojene OVČJE KOŽE, tr 5188-725_18966
Za SILVESTROVANJE iščemo veselega harmonikarja oz. harmonika+kitara. Plači8lo in dobra večerja, tr 5122-937, jutraj ali zvečer 19026
Prodam suhe BUTARE za krušno peč. V 031/741-534 19038
Koledarji in poslovna darila 20-30% ceneje. Goranjska Biro, d.o.o., Koroška c. 27, Kranj, 041/724-150 19052
Kupim lesen stolček za otroka TRIP TRAP. tr 2330-652 18949
Kupim žimnata sita in kataloge ali cenike šimnatih sit. tr 2311-818 18959
LOKAL ODDAM
LOKALE ODDAMO ŠKOFJA LOKA odd-amo več pisarn različnih površin 15-30 m2 ali večje, KRANJ okolica oddamo trg. lokal s parkiriščem, 30 m2, vsi priklj., razen CK, 45000 mes, KRANJ center oddamo nove pisarne raznih velikosti od 17 m2 do 25 m2 ali več. KRANJ okolica prodamo manjši gostinski lokal in cca 50 m2 površin nad lokalom.DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 10126
KRANJ ob vpadnici v mesto oddamo nov trgovski lokal z izložbami, 100 m2 z vsemi priključki in parkirišči. KRANJ Primskovo ugodno oddamo trgovski lokal (živila ali drugo) 100 m2 z vsemi priključki, KRANJ Primskovo oddamo trgovski lokal, 70 m2, 3 parkirišča, vsi pirklj. 168.000 SIT/mes+stroški. BRITOF ugodno oddamo cca 30 m2 za storitveno dejavnost, vsi priključki, lasten vhod, WC, CK, parkirišče, 48000 SIT/ mes. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00,041/333-222_14516
ODDAMO prostor v najem za obrt ali skladišče. O 040/326-724, 2041-275
ODDAM manjši lokal v centru Kranja, tr 01/518-30-73 ali 041/516-621 18939
KRANJ PRIMSKOVO ODDAMO pisarniške prostore cca 70 m2. tr 041/640-826
KRANJ, ob vpadnici v mesto - posl.prostor 90 m.2 v l.nad. in 120 m2 v 2.nad., cena z ogrevanjem - 1.700,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Ul. Staneta Žagarja - posl.prostor 25 m2 s klimo napravo, WC in takoj vseljivo, 68 m2 primerno za pisarne ali stanovanje, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
LOKAL PRODAMO
Kranj, nebotičnik, prodam pisarne različnih izmer, lahko posamezno ali skupaj, TRIDA 041 860 938,04 513 75 90
Kranj, prodam gostinski lokal, 78 m2, upor. dov. je, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
KRANJ, Planina - v novem trgovskem centru v l.nad. 416 m2, primerno za trgovino, servis, agencijo, zdravstvo ipd., K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ - ob vpadnici v center poslovni objekt 320 m2 v etaži v pritličju in 2.nad., parkirni prostori, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
KRANJ, Primskovo - 2 pisarni 54 m2 s souporabo sanitarij v 2.nad. poslovnega objekta, cena ugodna, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66,
OBVESTILA
SPREJEMAMO REZERVACIJE ZA SILVE-STROVANJE - cena 8.000 SIT, ZAKLJUČNE DRUŽBE, POROKE in DRUGA PRAZNOVANJA (do 80 oseb). NUDIMO DNEVNE MALICE (600 SIT) in KOSILA (1000 SIT). GOSTILNA PARIZAR, Trboje 39 (poleg gasilskega doma), Kranj INFORMACIJE tr 259-13-85,031/389-180 isi9S
PRIDELKI
Prodajamo KVALITETNO DOMAČE ŽGANJE: sadjevec, hruškovo, češnjevo, viljamovo in medeno. AKTUALNO: borovničevec, jagodovo in marelično žganje s sadeži. Žganje tudi v obliki darilnega programa. Kmetija Princ, Hudo 1 (pri Kovorju), 4290 Tržič, tr 595-60-80, 031/463-812 i6744
Prodam REPO za kisanje. tr 01/834-12-
66 18909
Prodam primorsko BELO MEŠANO VINO Malvazija Savinjon po 220 SIT. tr 531-42-
37 18911
Dobro domače ŽGANJE prodam, cena 900 SIT. Gorje 5725-060 i89ia
Za 800 SIT/I prodam DOMAČE ŽGANJE, dobre kvalitete, tr 513-16-37, 041/278-
029 18943
VINO dolenjsko belo, bio pridelava, poceni prodam, tr 040/290-616, po 15.uri 18944
Prodam SENO za domačo krmo. tr 518-85-42 18948
Prodam HRUŠEVO ŽGANJE. Bašelj 5, 2551-522 18970
VINO modro frankinja, kerner in belokranjsko belo prodam, tr 07/30-59-303, po 16.
Uti 18984
Prodam "DOMAČ ŠPEH" za cvrenje ali za sučenje. Oglasite se osbeno Dorfarje 22, Žabnica, tr 5131-629 19014
PODARIM
90-let stara ženska bi rada PODARILA dve mladi, lepi MUCKI, ker jih zaradi starosti ne more več imeti, tr 2522-876 18702
Podarim KUŽKA nemškega OVČARJA, star 2 meseca, tr 259-54-40 18709
Podarim ohranjen ŠTEDILNIK 4 plin, 2 elektrika, tr 515-62-62, zvečer 18778
Podarim SMUČARSKE DILCE 160 in PANCERJE št. 40-41. Jezerska c. , 031/292-060 18930
Dobrim ljudem podarim čistokrvno NEMŠKO OVĆARKO staro 5 let, navajeno bivanja zunaj, tr 040/884-003 18947
ODDAM PSIČKO nemško ovčarko in oddam 16 let star hladilnik, tr 51-41-476 19025
POSESTI
99.5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz
RGL
studio: 01/5880-400 marketing: 01/5880-433
Radio Glas Ljubljane d.d. Ljubljana, C. 24. junija 23,1231 Ljubljana - Črnuče
Jezersko, prodam vikend 2. g. faza, parcela 800 m2, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Prodamo: apartmaje na Krvavcu, različne velikosti, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Lancovo pri Radovljici, ravna parcela v izmeri 1057 m2, v urejenem naselju, sončna lega, gradbeno dovoljenje Alpdom, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16_
V okolici Nove vasi, Begunj, Zapuž, Lesc iščemo starejšo kmetijo (okoli 1000 m2 zemljišča) za nakup. Alpdom, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16
TRŽIČ okolica 2836 m2 prodam ravno, sončno parcelo ob asfaltni cesti na čudoviti lokaciji(voda, elektrika na parceli, cena 6000/m2. tf 041/951-260 19037
POZNANSTVA
Si želite z novim letom življenja v dvoje? Pokličite Afrodito - ženitno posredovalnico IT 5961-245, kjer je za ženske brezplačno. Obeenem vabljeni na PLES v hotel Transtur-ist 15.12.2001 ob 20. uri in na veselo SILVESTROVANJE! 18819
RAZNO PRODAM
KOVINSKI IZDELKI (UMETNO KOVAŠT-VO), OGRAJE, ZAŠČITA OKEN in VRAT PROTIVLOMNO, ZAŠČITA CVETLIČNIH LONČKOV na okenskih policah in drugi kovinski izdelki (svečniki, cvetlični podstavki), možen reklamni prospekt, tr 041 /825-239 Bitežnik Srečko s.p., Ravne 17 a, Tržič
DRVA, meterska ali razžagana, možnost dostave, prodam, tr 041/718-019 18704
Prodam PASJO UTO novo (srednja) in posteljo za otroško sobo. tr 041/204-194
SMUČI z vezmi in palice novo, GSM APARATE malo rabljene, ugodno prodam, tr 041 /552-336 18912
Prodam 10 m3 kostanjevih DRV (suhilj), cena 4000 SITm3. H 51-22-654 i89ie
Prodam BTV Gorenje 55 cm z daljincem, še v garanciji in 2 VZMETNICI 90x190 cm. g 25227-86_18927
Prodam MEŠANA DRVA. tr 5185-096
Prodam suhe bukove in jesenove DESKE. ft 5725-608 18999
SENO goveje, balirano, z dostavo, prodam, tr 031 /276-930 19007
Prodam suha mešana DRVA, možnost razžaganja in dostave, tr 031/785-018
Poceni prodam zamrzovalno SKRINJO 1001, kavč in 2 fotelja za 5000 SIT. tr 595-87- 39_19030
Prodam suha mešana DRVA z dostavo, tr 031/619-629 19035
Prodam LOPARJE za tenis in namizni tenis ter rezervne dele za Jugota ugodno, tr 2312-717 19039
STANOVANJA ODDAMO
STANOVANJA ODDAMO KRANJ Zlato pol-je, 3 ss, 63 m2/PR, opremljeno, klasično ogrevanje, za 7-9- mesecev, 45000 SIT/mes+varščina. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,041/333-222 leege
TRŽIČ BISTRICA ODDAMO opremljeno 2 ss/l, 57 m2, cena po dogovoru, tr 5961-
794 18965
STANOVANJA ODDAMO Kranj oddamo obnovljeno, meščansko 2ss, z bivalno kuhinjo, lastna CK, 80 m2/l, cena 68000 SIT/mes,predplačilo, ŠKOFJA LOKA oddamo 2 ss, 70 m2/l v hiši, 51000 SIT/mes, predplačilo po dogovoru, ŠKOFJA LOKA okolica (3km) ugodno oddamo manjši vikend, 5x4 m, P+M, elektrika v hiši, voda v bližini (izvir). DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,041/202-33-00 19019
ODDAMO: Šenčur, Škofja Loka, Vodovodni stolp - DVOSOBNO STANOVANJE Bitnje-1ss, Dragočajna-hišo. FRAST-nepremičninska hiša 04/25 15 490, 041/ 734 198
Škofja Loka - 1 SS 42 m2 z vso opremo in 1/2 H, l.nad. Podljubelj - bivalni vikend z vso opremo, Kranj: celo hišo v Britofu, K3 KERN d.o.o, tel. 04 202 13 53, 2CJ2 25 66
— — — — m
OBLAČILA
Prodam NOGAVICE iz domače volne, tr 031/240-927_isoie
Prodam BARETE, damske, klobuke, tr 204-2853 18932
SENIČNO prodamo tri sončne, zaz.parcele (cca 600, 700 in 800 m2), BRNIK ravno zazidljivo parcelo ob asfaltu, 700 m2, elek. in voda na parceli, KRANJ prodamo več parcel za gradnjo poslovnih objektov. Pod Dobrčo prodamo manjšo zazidljivo parcelo, cca 500 -600 m2, dostop in voda na parceli, elek. v bližini, 5650 SIT/m2. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222_10122
PARCELE KUPIMO KRANJ z okolico kupimo večjo zaz.parcelo za gradnjo večs-tariovanjske hiše, vsaj 2000 m2. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 10123
Prodamo GRADBENO PARCELO Gorenja vas, 800 m2, z gradbeno dokumentacijo. IT 041/650-975 1/154
ODDAM v najem zazidljivo, ograjeno parcelo v izmeri 1800 m2, primerna za parkirišče ali drugo dejavnost ob Škofjeloški cesti v Zg. Bitnjah. tr 041 /404-960 18799
2 ha TRAVNIKA menjam za gozd. tr 031/834-467 1B971
OREHEK novogradnja 220 m2 na 400 m2 vredna ogleda, prodam, tr 041/909-924
Koprivnik, brunarica v izmeri 6 x 8,5 m, parcela 2000 m2, voda, elektrika Alpdom, d.d. Radovljica, tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16
MLAKA PRI KRANJU
Na MLAKI PRI KRANJU ob robu gozda na mirni lokaciji
si lahko zagotovite novo stanovanje vseljivo konec Septembra letos. Na razpolago imate še nekaj stanovanj kvadratur od 47 m2 pa do 101 m2. Večja stanovanja v dveh etažah cena ugodna BREZ PROVIZIJE
telefon: 04/2365 360, 2365 361
MLAKA PRI KRANJU! Na obrobju Kranja, na izredno lepi in mirni lokaciji, smo dokončali nov večstanovanjski objekt. Na razpolago je še stanovanje v pritličju, primerno tudi za invalide v izmeri 66,40 m2 in v mansardi dva večja stanovanja v dveh etažah 78 m2 in 98,50 m2. Za več informacij pokličite na št. 040/643-493
KRANJ - CENTER v popolnoma obnovljeni staromeščanski hiši prodamo: v pritličju, poslovni prostor, 64,25 m2; v I. nadstr., dvosobno stanovanje, cca. 65 m2; v mansardi; garsonjero, 30,20 m2 in enosobno stanovanje 55,60 m2;
GARSONJERE
CERKLJE, prodamo adaptirano garsonjero 17 m2, visoko pritličje, vseljivo po dogovoru, opremljena kuhinja, cena 4.900.000 SIT.
KRANJSKA GORA - RAZOR, prodamo novo garsonjero 30,19 m2, v'pritličju, prevzem možen takoj, cena 7,3 mio SIT.
ENOSOBNA STANOVANJA
KRANJ - CENTER, prodamo kompletno opremljeno, enosobno stanovanje 44 m2, 2.nadstropje, vseljivost in cena po dogovoru.
KRANJ - ČIRČE, prodamo enosobno stanovanje 44,90 m2 v večstanovanjski hiši, visoko pritličje, brez CK, vseljivo po dogovoru, cena po dogovoru.
KRANJ - ZLATO PODE, prodamo lepo obnovljeno, enosobno stanovanje 42,10 m2,1. nadstropje, vsi priključki, CK na plin, vseljivost in cena po dogovoru.
KRANJ PLANINA I, v nizkem bloku prodamo enosobno stanovanje 37,10 m2, 2.nadstropje, balkon, vseljivo takoj, cena 10,5 mio SIT.
DVOSOBNA STANOVANJA
KRANJ - ZLATO POLJE, prodamo vzdrževano dvosobno stanovanje, v II. nadstropju, 53 m2, CK, balkon, sončna lega, vseljivo po dogovoru, cena 12 mio SIT.
KRANJ - NAZORJEVA, prodamo dvosobno stanovanje 54,60 m2, IV. nadstropje, opremljena kuhinja, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, cena 13,5 mio SIT.
KRANJ - VAUAVČEVA, v nizkem bloku prodamo dvosobno stanovanje 54 m2, opremljena kuhinja, vseljivo po dogovoru, cena 14 mio SIT.
KRANJ - PLANINA I, prodamo dvosobno stanovanje 59,20 m2, 7. nadstropje, zastekljen balkon, vsi priključki, zastekljen balkon, vseljivost in cena po dogovoru.
TRISOBNA STANOVANJA
KRANJ - PLANINA I, prodamo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma 88,80 m2, dva balkona, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, cena 17,8 mio SIT.
KRANJ - PLANINA I, prodamo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma 88,70 m2, 2. nadstropje, dva balkona, vsi priključki, vseljivost \p cena po dogovoru, v račun vzamemo tudi manjše stanovanje.
KRANJ - PLANINA HI, v nizkem bloku prodamo atrijsko štirisobno stanovanje 100 m2, z lastnim vhodom, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru
HIŠE
SPODNJE JEZERSKO, prodamo starejšo popolnoma adaptirano stanovanjsko hišo, 1228 m2 zemljišča, bivalno pritličje, poleg hiše še pomožni objekt kot hladna klet in garaža, prevzem možen takoj, cena 19,2 mio SIT.
ŠKOFJA LOKA - RETEČE, prodamo enodružinsko montažno hišo, 66 m2 stanovanjske površine, 850 m2 zemljišča, podkletena, bivalno pritličje in mansarda, CK na olje, prevzem in cena po dogovoru.
VODICE, prodamo dvodružinsko, delno opremljeno stanovanjsko hišo, 120 m2 stanovanjske površine, 700 m2 zemljišča, podkletena, bivalno pritličje in prva etaža, kombinirana CK, prevzem možen takoj, cena po dogovoru.
ZEMLJIŠČA
ŽELEZNIKI, prodamo zazidljivo, komunalno urejeno 504 m2, prevzem in cena po dogovoru.
BOHINJSKA BELA, prodamo zazidljivo parcelo 653 m2, prevzem možen takoj, cena 5,2 mio SIT.
ZA RESNIČNOST IN VERODOSTOJNOST OBJAVLJENIH OGLASOV IN SPOROČIL ODGOVARJA IZKLJUČNO NAROČNIK LE- TEJH!
V nedeljo v Bohinjski Bistrici
Prireditev v dvorani Joža Ažmana bo ob 17. uri.
Kranj - Prva prireditev Srečno v novo leto bo torej v Bohinjski Bistrici v domu Joža Ažmana v nedeljo, 16. decembra. Na srečanju pa bomo hkrati obeležili tudi 50. številko časopisa občine Bohinj z naslovom Bohinjske novice.
certom proslavil 35-letnico, ansambel Storžič, Jevšek, Countrv Holics, Kristina Pahor, Valentin Antonijo in drugi. Več o prireditvi Bohinju bomo pisali v petek v Gorenjskem glasu.
Sicer pa bomo z. vami pri vas pod naslovom Srečno v novo leto še 22. decembra na Primskovem,
26. decembra na Blejski Dobravi,
27. decembra v Cerkljah, 28. decembra v Vodicah, 29. decembra na Jesenicah in 30. decembra v Besnici. Podrobno pa bomo o posameznih prireditvah, njihovih začetkih v posameznih krajih in o nastopajočih seveda še pisali.
Izžrebali pa bomo tudi srečneže in nagrade izmed številnih, ki ste nam pošiljali nagradne kupone s predlogi. Povsod bomo žrebali tudi nagrade, posebne nagrade in presenečenja pa bodo za vse, ki se bodo na prireditvah naročili na Gorenjski glas.
Glavni pokrovitelji prireditev bodo Gorenjska banka, d.d., Kranj, Zavarovalnica Triglav, d.d., OE Kranj in Bavaria Wolltcx Companv. • A. Z.
Najlepše viže 2001 na Bledu
Enajst ansamblov je v soboto v Festivalni dvorani predstavilo najlepše viže 2001, prireditev pa je prenašal Radio
Slovenija na prvem programu.
Bled - Ljubitelji lepih narodnih viž so v soboto zvečer do zadnjega kotička napolnili Festivalno dvorano na Bledu, kjer je Janez Dolinar povezoval zadnje leto eno najbolj priljubljenih oddaj Radia Slovenija na prvem programu pod naslovom Najlepša viža. Prireditev je več kot uspela in nas vse, ki smo lani prvič poskusili, letos pa nadaljevali, nekako obvezala, da nadaljujemo tudi v prihodnje.
Dvanajst ansamblov in dvanajst polk in valčkov, ki so jih izbrali tisoči poslušalcev izmed šestdese-
tih melodij med letom za najlepše, je nedvomno in zares lepo priznanje Irmi Rauh, glasbeni ured-
Alpski kvintet
V programu bodo izmed domačinov nastopili ansambel Zlatorog, Folklorna skupina Bohinj Bohinjska Bistrica, Plesni studio Bohinj, Duo Mohant, pevci in godbeniki. Med gosti pa bodo Alpski kvintet, ki je pred nedavnim na Bledu in v Mengšu s kon-
Novoletni koncert v Mengšu
Tradicionalni koncert Mengeške godbe bo 26. decembra.
al^itaKtanske in španske keramikešt^r kopalniške
LAM INAT, TOPLI PODI
me som
'NOVOLETNI POfttiSTI V NI
DECEMBI
Gorenjrvas 50 71.
DO
GOREN,
NOVp^enova kopalnic z našim mahalom
Škofja Lok\51
NAGRADNE IGRE
Mengeš - V pred meseci ustanovljeni Zvezi kulturnih organizacij Mengeš so se dogovorili, da bodo letos ob koncu leta pripravili veliki novoletni koncert združenih Mengšanov. Zasnovo je pripravila Mengeška godba, najbolj zaslužen za to, da so dobili skladbe za zbor in orkester pa je Primož Kosec, kapelnik Mengeške godbe.
Tako bodo letos na velikem, gala novoletnem koncertu poleg godbe nastopili tudi združeni pevski zbori iz Mengša, in sicer Me-
šani pevski zbor KUD Mengeš, Mešani odrasli cerkveni pevski zbor Sv. Mihaela, Mešani mladinski cerkveni pevski zbor Sv. Mihaela, ženski nonet Vigred, Moški komorni zbor Mengeški zvon in Mengeški črički.
Predstavili se bodo z Napitnico iz opere Traviata, z zborom sužnjev iz Nabucca, z Venčkom narodnih Igorja Švare. Tako kot že nekaj let ob koncu leta pa bo Turistično društvo takrat razglasilo tudi najlepše urejene hiše v občini Mengeš. • Andrej Žalar
B	IG BRflG
koncert)	
Skupni koncert Gibonnija in Oli-verja Dragojeviča bo v četrtek, 13. 12. 2001, ob 20. uri v ljubljanski hali Tivoli.
Vstopnice so v predprodaji: ALIGATOR v Kranju, BIG BANG
Nagrajenci: FILIP BOŠTAR ml. Cesta na Loko 5, Tržič; SARA ŠOLAR, Zadružniška 4, Mengeš Pravilni odgovor na nagradno vprašanje je MIRAKEL.
Salvador Dali v Galeriji Avsenik
Galerija Avsenika pa razstavlja dela I. extempora v Nemčiji.
GORENJSKO BRUCOVANJE koncert
BAJAGA I INSTRUKTORI in TABU
sobota, 15.12.2001 na Gorenjskem sejmu v Kranju
Nagradno vprašanje:
Naštejte vsaj tri naslove pesmi skupine BAJAGA I INSTRUKTORI! Odgovore na dopisnicah pošljite na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj do srede, 12. 12. 2001. Izžrebanci prejmejo vstopnice za koncert!
Odprtje I. extempora Avsenikove glasbe v Trossingenu.
Založba Helidon
Nagradno vprašanje:
Kakšen je naslov albuma na sliki? Odgovore na odpisnicah (s pripisom "Helidon") pošljite na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj.
MATEJ KRAJNC
&
■h
Begunje - Na povabilo Georga Quandta, direktorja Volksbank, ki je hkrati tudi galerist, je Galerija Avsenik v Begunje v začetku novembra v Trossingenu v Nemčiji razstavila dela I. extempora na temo Avsenikove glasbe. Do zanimive predstavitve v Nemčiji je prišlo, ker je bil direktor Quandt navdušen nad razstavljenimi deli, ki si jih je ogledal maja letos, ko je bila razstava I. extempora v Festivalni dvorani na Bledu. V zahvalo za razstavo del I. extcm-
pora Avsenikove glasbe v Nemčiji pa je konec novembra Galerija Avsenik dobila dela španskega slikarja Salvadorja Dalija. Razstava bo na ogled do 5. januarja prihodnje leto, v Restavraciji Avsenik pa bo ta čas tudi mesec španske kuhinje. Še posebej slovesno je bilo ob odprtju razstave, ko so v restavraciji pripravili tudi Dali-jevo večerjo. Galerija Avsenik pa je izdala tudi koledarček za leto 2002 z izborom del na Avseniko-vo glasbo. • Andrej Žalar
Nagrajenca: Jana Eržen, Zg. Bitnje 93, Žabnica; Iztok Kosmač - Premrov, C. Revolucije 8, Jesenice
Založba Dallas Records DALLAS MUSIC SHOP
Nagradno vprašanje:
Povejte naslov nove uspešnice Helene Blagne!
Odgovore na odpisnicah (s pripisom "Dallas records") pošljite na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj.
Nagrajenca: Minka Žagar, Velesovo 16, Cerklje; Joži Zoran, Loka 93, Tržič
MEGA LESTVICA RADIA SORA        T „
Vsako drugo sredo med 17.30 - 19.30 Predstavljamo vam - —
najnovejše skladbe doma in v svetu! Gostimo r' JS5BS
glasbenike iz vse Slovenije! Glasujemo za NAJ skladbo g ^SESSŽ
Mega lestvice! Vsako oddajo tudi nagrade! RAIHO SORA
Glasujete lahko tudi s kuponom Gorenjskega glasa, le obkrožiti morate:
MEGA LESTVICA RADIA SORA
Ime in priimek: ....................................................................
Naslov:.............................................................................
Predlog za gosta:.................................................................
Glasujem za: (obkrožite)
1. Andraž Hribar - Ognjen obroč 7. Reamonn - Weep
2. Foxy teens - Ranjeno srce 8. Karmen Stavec - Ena slozica
3. Mick Jagger - God dave me every-   9. Davor Bomo - Što imam od života thing 10. Povver dancer - Ostati tu ne
4. Parni valjak - Ugasi me smem
5. Godd stuff - Lepa stvar 11. Davor Radolfi - živote moj
6. Iris Kelvisar - Da mi začaraš srce      12. Adi Smolar - Emperatrice Radio Sora, Kapucinski trg 4, 4220 Škofja Loka - oddajo vodim Ines Voršič
niči, Petri Tašker, dežurni urednici ob sredah zjutraj, Alenki Da-kič, urednici jutranjega programa, Ivanki Mulec - Ploj, odgovorni urednici glasbenega programa in povezovalcu Janezu Dolinarju iz nacionalne radijske hiše. Tudi v Gorenjskem glasu in v Turizmu Bled smo bili v soboto prijetno presenečeni in ponosni, da je prireditev, ki smo jo tokrat že drugič zapored pripravili v Festivalni dvorani, vzbudila tolikšno zanimanje in odobravanje med občinstvom. V dvorani so se namreč zbrali obiskovalci iz različnih kraje vse Slovenije.
Prireditev, kot običajno rečemo, se je torej tako po vsebini, kot po organizaciji in kraju, prijela. Da
bo oddaja še naprej v programski shemi nacionalnega radia na prvem programu, smo slišali med programom v pogovoru, zato bomo seveda poskrbeli, da se bomo tudi prihodnje leto zbrali na prireditvi z izbranimi dvanajstimi Najlepšimi vižami leta 2002.
Ob nastopajočih ansamblih minulo soboto zvečer v Festivalni dvorani na Bledu pa gre zahvala za uspelo prireditev tudi sponzorjem: Albatros kongresno turistična agencija Bled, Spenter, d.o.o., Komenda, Agroind Vipava, Diskont Verčič, d.o.o., Bled, Pivovarna Laško, Mesarija Mlinaric, d.o.o., Lesce, Casino Bled in Občina Bleda, ki so prireditev podprli. • Andrej Žalar
Godba Gorje s Terezo
Bled - Godba Gorje, ki je v soboto nastopila tudi na prireditvi Najlepša viža 2001 v Festivalni dvorani na Bledu, bo v soboto, 22. decembra, ob 20. uri nastopila tudi skupaj s Terezo Kesovijo. Koncert Tereze Kesovije bo v Festivalni dvorani na Bledu. Gorjanski godbeniki pod vodstvom Klemena Repeta pa bodo 26. decembra ob 20. uri prav tako v Festivalni dvorani na Bledu imeli tudi Novoletni koncert skupaj z oktetom LIP Bled. Na sliki: Godba Gorje je v soboto nastopila na prireditvi Najlepša viža 2001. • A. Ž.
KRANJ - dvorana PRIMSKOVO Sreda 26.12. ob 20.00 uri
ZURKA ZA PUNCE
<ooo
Igrajo:
JERNEJ KUNTNER, NINA IVANIČ, VESNA SLAPAR, UROŠ SMOLEJ, OLGA GRAD, PRIMOŽ RANIK, M AR J A LOJK, NIKO GORŠIČ
Prodaja vstopnic:
generalni medijski pokrovitelj ta/.: 04/201 42 47
3737
STANOVANJA KUPIMO
Iščem 1-sobno STANOVANJE ali GARSONJERO za najem. Med Kranjem in Komendo, tt 031/244-802 i905s
Kranj: KUPIMO GARSONJERO, gotovina. FRAST-nepremičninska hiša 04/25 15 490, 041/ 734 198
Šorlijevo naselje, Vodovodni stolp: kupimo več stanovanj za znane stranke. FRAST-nepremičninska hiša 04/25 15 490, 041/ 734 198
DRULOVKA, ŠENČUR: KUPIMO 1SS in 2SS za znane stranke. FRAST- nepremičninska hiša 04/25 15 490, 041/ 734 198
STANOVANJA NAJAMEMO
Najamem, ne predrago, manjše stanovanje s centralno. Plačam redno mesečno. 3031/820-695 18952
Radovljica, Bled, Lesce, najamemo trosob-no stanovanje za znano stranko Alpdom, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16
STAN. OPREMA
Zelo ugodno prodam KUHINJSKE ELEMENTE, plinski štedilnik, sedežno garnituro, SPALNICO. V 231-79-21 18936
Prodam POMIVALNO KORITO, otroški voziček zastekljena okenska krila, 101 bojler. IT 2042-433 19005
Viseči OMARICI 60x30x30 v beli barvi, poceni prodam. tr 23 23-912 , 031/743-
170 \ 19053
ŠPORT
SMUČI, PANCARJI, DRSALKE, SNOW-BOARDI, BUNDE, kombinezoni, rabljeni, ugodno. RUBIN Kokrica, 204-91-91 19023
Za 5000 SIT prodam otroške SMUČI d. 130 cm. V 2310-189 19024
STORITVE
SENČILA ASTERIKS, Senično 7, Križe, V 5955-170, 041/733-709 - ZALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije. Izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava in montaža v najkrajšem času. V MESECU NOVEMBRU 5 % POPUSTI! 2
Y_Z. ^mstroog CIIM/%MT| |||^
PREDELNE STENE, SPUŠČENI STROPI MANSARDNA STANOVANJA, VELUX OKNA, SLIKOPLESKARSKA DELA
H RASTJE 29, PE SAVSKA c. 22, 4000 KRANJ, Tel.: 04/23 64 710 GSM 041/ 616 396, e-mail:sumont@orpo.si
ELEKTROINSTALACIJE, TELEKOMUNIKACIJE, ADAPTACIJE, hitro in ugodno. tr 041/865-112, PUHEK, d.o.o., Podbrezje 177, Naklo 250
SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev, štedilnikov, bojlerjev. It 2042-037, 041/691-221, Rogelj Matjaž, s.p., Krašnova ul. 13, Kranj
Darko Kočevar s.p. PERL A- Ljubljanska c. 129 1230 Domžale GSM: 041/793-087
• trgovina z vodovodnim materialom • servis • adaptacija
OLJNE GORILNIKE, avtomatiko, sončne bojlerje, dobavljamo in montiramo, z garancijo, servisiramo ter izmerimo izkoristek peči. Beta-S,d.o.o., Kočna 10 b, BI.Dobra-va, V 587-40-59, 041/704-851 17905
VRELEC SREČE, Erbežnik in Krivec d.n.o., Krimska 10 Ljubljana, bioenergija, radiestezija, vedeževanje. Ozdravimo raka in tumor, pomagamo pri zdravljenju rastlin in živali, možni razvedrilni pogovori čez dan in morebitno sklepanje parov. W 01/283-40-38 in 090/44-02, str.250 SIT/min. 17946
ZASTOPAM upnike in dolžnike pri rubežu, cenitvi in javni prodaji ter opravljam kurirske storitve. tr 041/681-628,, Sakib Kaši-bovič.s.p., Pot na Črno 31, Vodice 13477
Domes A&K d.o.o., UI.XXXI. divizije 46, Kranj, nudi pečarsko keramične storitve, nad 50 m2 10 % popusta, po ugodni ceni. tr 040/226-955_18869
FLAMME DIMNIKI iz nerjaveče pločevine, sanacija starih dimnikov, dimniki za nove gradnje, vrtanje dimnikov, ogled na objektu, tr 515-44-90, 041/634-656, FLAMME,d.o.O., Potočnikova ul. 11, Šk. Loka 18983
Opravljam frizerska dela na domu, brijem in strižem starejše in bolne ljudi, tr 041/909-
632 Moško Frizerstvo Savli,s.p., Podbrdo 41, Podbrdo 18994
PREVOZI, SELITVE, AVTOVLEKA, ODVOZ STAREGA POHIŠTVA, hitro in ugodno, tr 041/737-245, 041/358-055, Tadej Brce,s.p., J. Platiše 11, Kranj 19020
STANOVANJA PRODAMO
STANOVANJA PRODAMO KRANJ Planina II lepo 1 ss+k, 53 m2/l, zastekljen balkon, cena po dogovoru. KRANJ Gogalova ul, lepo, sončno 3 ss, 81,60 m2/l., vsi priključki, nizek blok, 18,6 mio SIT. KRANJ Planina I novejše 2 ss, 66 m2/ll, vsi priključki. KRANJ Planina I 1 ss, 36,5 m2/pr, obnovljeno, brez balkona, CK in vsi priključi, 9 mio SIT. KRANJ Zlato polje 1ss+k, 46,60 m2/ll., ogrevanje klasično, balkon, 11,3 mio SIT, KRANJ Planina I sončno, 3 ss, 83,80 m2/lll. 2 balkona, 17,5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 10118
STANOVANJA PRODAMO KRANJ Šorlijevo nas. obnovljeno, lepo GARSONJERO, 25,30 m2/ll, vsi priključki, 7,9 mio sit, KRANJ Planina I novejše 1 ss, 38,5 m2/ll, vsi priklj., nizek blok, 10,6 mio SIT, GOLNIK 2ss (preurejeno v 3 ss), 56,10 m2/ll, vsi priklj., 11,6 mio SIT. KRANJ Planina I sončno 3 ss, 83,80 m2/lll, 2 balkon, vsi priključki, 17,5 mio SIT. DOM NEPREMIČ-NINE, 202-33-00, 041/333-222 12055
STANOVANJA PRODAMO GOLNIK 2ss, 54m2/ll, nizek blok, CK, balkon, lega SV, 11,5 mio SIT, KRANJ Zlato polje sončno 2 ss+k, 55,80 m2/ll, CK, balkon, vsi priklj., 14,8 mio SIT, TRŽIČ Bistrica 3 ss, 78,83 m2/l, CK, CTV, WC in kopalnica ločena, 13,2 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222_14013
STANOVANJA PRODAMO KRANJ Planina I 2 ss+2 k, cca 90 m2/l, 2 balkona, vsi priklj., cena po dogovoru, KRANJ 2 ss, 50,40 m2/PR, obnovljeno, ogrevanje klasično, 9,5 mio SIT. DOM NEPREMlČ-NINE 202 33 00, 041 /333-222 usu
STANOVANJA PRODAMO Škofja Loka, Frankovo nas. 1 ss+k, 41,20 m2/lll, nizek blok, vsi priključki, 10,3 mio SIT. KRANJ Center 2 ss, 55 m2/PR, ni balkona, vsi priključki, opremljeno, cena po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 . 16897
ŠKOFJA LOKA, zelo lepo 2 ss, 57 m2, z balkonom, vsi priključki, zelo ugodno prodam, tr 041/643-181 18811
KRANJ - VODOVODNI STOLP, prodam udobno adaptirano 2 sobno STANOVANJE, velikosti 54 m2. tr 041 /620-393 18873
Prodam GARSONJERO 27,40 m2, III. nad., Planina II 9,5mio SIT. tr 031/890-
633 18963
UGODNA PONUDBA! Frankovo nas. enosobno STANOVANJE s kabinetom, 3 nad./4, nova kuhinja, cena 10,2 mio SIT. tr 23 15 600, 23 15 601 PIANOVA NEPREMIČNINE 18987
ZLATO POLJE več dvosobnih stanovanj, zelo ugodno prodamo, tr 23 15 600, 23 15 601 PIANOVA NEPREMIČNINE 18988
DRULOVKA 2 ss 62 m2+10 m2 podstrešne SPALNICE, CK, balkon, cena 13 mio SIT, ugodno prodamo, tr 23 15 600, 23 15 601 PIANOVA NEPREMIČNINE 18989
Zelo ugodno prodamo v Stražišču stanovanjske enote različnih velikosti, tr 23 15 600, 23 15 601 PIANOVA NEPREMIČNINE 18990
Zlato polje, prodamo 2ss, 54m2, CK, 12,4 mio FRAST- nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
Kranj - Kidričeva: prodamo 2ss, 62m2, zelo kvalitetno, 14,6 mio FRAST- nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
Planina 1: prodamo 2,5ss, 66m2, takoj vseljivo, ugodno. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
ŠKOFJA LOKA: prodamo 2,5 ss, 58 m2, lepa lokacija, cena 13,5 mio (120.000 dem) FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
LESCE: prodamo opremljeno kvalitetno 2ss, 59m2, 14,4 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
PLANINA 1 : ZELO UGODNO prodamo 1ss in 3ss, novejši nizek blok. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
PLANINA 3-obrobje: prodamo 3ss, 82m2, lepa lokacija. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
Planina 3: na odlični lokaciji prodamo 2ss+kabinet, 76m2, l.nad. FRAST-neftremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198_
PLANINA 2: prodamo enosobno stanovanje, pritlično. FRAST d.o.o. 25 15 491, 041/ 734 198_
Planina 1: prodamo 2+2ss, 18 mio FRAST d.o.o. 25 15 491, 041/ 734 198
Planina 2: prodamo večje 1ss. FRAST d.o.o. 25 15 491, 041/ 734 198
ŽELITE PRODATI ALI KUPITI RABLJEN AVTO?
Oglasite se ali pokličite
TAL N
d.«.o.
PE Zg. Bitnje 32, TEL: 04/23 -16 -180,
Uredili vam bomo tudi prenos lastništva za vašega jeklenega konjička.
Lesce, novogradnja - Gasilsko stanovanjski objekt - trosobno stanovanje v 1. nadstropju vseljivo aprila 2002 Lesce - novogradnja Ob Vodnikovi, stanovanjski objekt - 21 stanovanj velikosti od 47,00 do 100,00 m2, garaže nadstrešnice in parkirna mesta, vseljivo ok tobra 2002. Alpdom, d.d. Radovljica Cankarjeva 1, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16
Radovljica, 30 m2, garsonjera, 3. nadstropje Kropa, 25 m2, garsonjera, I. nadstropje Bled, alpski blok, 37 m2, enosobno, podpritličje, terasa Radovljica, 45 m2, manjše dvosobno, podpritličje, terasa Kamna gorica, 76 m2, trosobno, mansardno, etažno centralno ogrevanje Radovljica, 50 m2, dvosobno, 1. nadstropje, vsi priključki Alpdom, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16
Planina III, prodam 2,5 ss, 75 m2, 3. nadsf,TRIDA 041 860 938,04 513 75 90
Planina I, prodam 2 ss, 58 m2, nizek blok, mirna lokacija, ugodno.TRIDA 041 860 938,04 513 75 90
Planina I, 2,5 ss, prodam mansardo, 77 m2, nizek blok, ugodno, TRIDA 041 860 938,04 513 75 90
Planina II, prodam zelo lepo 3 s stanovanje, 84 m2, 10.n., zelo ugodno, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Šk. Loka, prodam 2 ss v hiši, prenovljeno, 56 m2, vrt, garaža, ugodno, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Medvode, bližina, prodam novo 2,5 ss, 77 m2, vila blok, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Mlaka: 2 SS 57 m2 v pritličju objekta in 2 SS 85 m2 v 2.nad., takoj vseljivo, cena po dogovoru, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Zlato polje - 1 SS 41 m2 v 1nad., nova CK, okna, cena ■ 10,7 mio SIT, 1,5 SS 47 m2 v 2.nad., CK ni, cena - 11 mio SIT, 2 SS + 2 K 70 m2 v 3.nad., prenovljeno, cena - 15,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66,
KRANJ, Zlato polje - 2 SS 54 m2 v 4nad., CK na plin, cena = 12,6 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66,
KRANJ, Planina I - zelo lepo 2 SS 60 m2 v 3.nad., južna lega, cena ■ 13,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Planina I - UGODNO 2 SS + 2 K 91 m2 v 6.nad., 2 balkona, od tega ena soba povečana v balkon, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, PlaninaII-3SS88,7 m2 v6. nad., 2 balkona, takoj vseljivo, cena - 18,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Planina III - 1,5 SS 54 m2 v 5. nad., predelano v 2,5 SS, cena - 12,9 mio SIT, 2 SS + K 76 m2 v 3.nad., cena - 16,3 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Planina I - 1 SS 40 m2 v 2.nad., takoj vseljivo, 15 let star blok, vsi priključki, cena - 10,1 mio SIT, 4 SS 77 m2 v 3.nad., mansardno, 12 let staro, cena - 15,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Planina II -1 SS 40,9 m2 v pritličju z atrijem, cena - 11,2 mio SIT, 3 SS 88,70 m2 v 6.nad., cena - 18,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
ŠKOFJA LOKA - Frankovo n., 2 SS 57 m2 v 2.nad., cena ■ 14,1 mio SIT, 2 SS 57 m2 v 4.nad., cena - 11,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66,
LESCE - UGODNO - 2SS+K 63 m2 v celoti mansarde stan. hiše, z opremo, s sadnim vrtom, cena ■ 10,6 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
TRŽIČ, center - stan. v hiši v l.nad. in podstrešje, cena - 9,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
TOVORNA VOZILA
Prodamo tovorno VOZILO KOMBI IVECO Turbo Daily 50 C 13 V, furgon, I. 6/00, cena po dogovoru, tr 041 /89-42-33 18997
VOZILA DELI
Prodam 4 nove letne GUME Fulda 185-70-14. tr 041/506-274 18695
Prodam dve skoraj novi ZIMSKI GUMI na platiščih za Jugo ali Z 101. tr 041 /540-985
19028
VOZILO KUPIM
NAJUGODNEJŠI ODKUP IN PREVOZ POŠKODOVANIH VOZIL. AVTO JAKŠA, Orehovlje 15A, Kranj, 2041-168, 041/730-939 4
Kupim karambolirano VOZILO od letnika 1990 dalje, tr 041/743-866 ireie
Poškodovano vozilo ali vozilo z okvaro motorja od I. 90 dalje kupim. Zelo dobro plačilo, tr 031/337-343 18429
VOZILA
ODKUP, PRODAJA, MOŽNA MENJAVA staro za staro in prenos lastništva. MARK MOBIL.d.o.o., šuceva 17, Kranj, tr 20426-00,041/668-288 5
ODKUP RABLJENIH VOZIL od I. 1990, plačilo v gotovini, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO, d.o.o., Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica) tr 5134-148, 041 /632-577 6248
MITSUBISHI GT 3000 VR4, prvi lastnik, I. 95, perla zelena barva, redno servisiran, vsa oprema, krom 18" platišča, AUTO računalnik, beige usnje, 2 x alarm, 321 KM, kupljen v SLO, garažiran, nepoškodovan, prodam, tr 041/644-991 14012
LANCIA Y 1.2,LET 2000, MET ZLATA, 19.000 KM, 1.LASTNICA, AIR BAG, EL OPREMA, SERVO, KOT NOVA, 1.490.000 SITAVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118__
VECTRA 2.0 DTI.LET 99, BELA, KLIMA. 4X AIR BAG, NOV MODEL, 2.481.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.:04-5319-118
ASTRA 1.4 GL KARAVAN, LET 95, MET ZELENA, REG 6/02, AIR BAG, CZ, 82 KM,930.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O.TEL: 04-5319-118
UNO 1.0 IE.LET 2000, MET RDEČ, 20.000 KM, 5V, 890.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04- 5319-118
SAXO 1.0 I, LET 99, MET SREBRN, 1.LASTNICA, SERVISNA, 44.000 KM, REG 3/02,1.050.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
FELICIA 1.6 LX,LET 98, MET RDEČA, NOV MODEL, 51.000 KM, 1.LAST, 980.000 SIT , AVTO LESCE D.O.O.. TEL: 04-5319-118
FELICIA 1.3, LET 95, BELA, OHRANJENA, 580.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319- 118
SUBARU LEGACY 2.0 4 WD KARAVAN, LET 94, MET SREBRN, REG 5/02, REDUKTOR, OHRANJEN, 1.380.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118
PASSAT 18 KARAVAN. LET 99, MET. SREBRN, REG 11/02, KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, EL OPREMA, AR, KOT NOV, 2.920.000 SIT, AVTO LESCE D 0.0., TEL: 04-5319-118
ESCORT 1.4 ICLLET 96. RDEČ, 5V, AIR BAG, C. ZAKL880.000, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
OGLEJTE SI DNEVNO AŽURIRANO PONUDBO NAŠIH VOZIL NA INTERNETU NA STRANI WWWAVTO-LESCE.SI SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
- ODKUP VOZIL, MENJAVA , POSREDNIŠKA PRODAJA, PREPISI VOZIL, BREZPLAČNE CENITVE VSAK DAN OD 8- 18. AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
ESPACE 3.0 RXE,LET 93, MET ZELEN, 7 SEDEŽEV, KLIMA, ABS, REG 5/02, ZIMSKE GUME, 1.050.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
FOCUS 1.6 KARAVAN, LET 2001,10.000 KM, MET SREBRN, REG 9/02, KLIMA, ABS, EL OPREMA, KOT NOV, 2.890.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 _
CLIO 1.2,LET 99, MET MODER, REG 10/02, 5V, OHRANJEN, 1.330.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118
RENAULT CLIO 1.4 RT, LETNIK 1998 REGISTRIRAN 06/2002, METALIK MODER, ALARM, DCZ, ES, 2*AIR BAG, SERVO VOLAN..., CENA 1.400.000,00 SIT AVTO MLAKAR POBORŠEK , LJUBLJANSKA CESTA 30, KRANJ, TEL 04/23 32 850
ALFA ROMEO 146 1.6, LETNIK 98, REGISTRIRAN DO 05/2002, SREBRNE BARVE, 130.000 KM, ABS, KLIMA, CZ, ES, RADIO, 2XAIRBAG, CENA: 1.580.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30 KRANJ, TEL: 04/ 23 32 850
[•^GflNTflR
■Lm C"1        ^''t.->ic'.ivl< TO, NAKLO ■LJ TV 04/^71-035 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER .~ AVTOMOBILSKIH
BLAZILCEV^MOHROE¥
FIATTIPO 1.4, LETNIK 1993/94, REGISTRIRAN DO , GRAFITNO METALNA, ZELO LEPO OHRANJEN KOT NOV, CENA 470.0000,00 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA CESTA 30 KRANJ, TEL.:04/ 23 32 850_
FIAT PUNTO SPORTING, LETNIK 2000, MODRE BARVE, 21.000 KM, KLIMA, ABS, DCZ, ES, RADIO, 4X AIR BAG, ALU PLATIŠČA, CENA: 2.190.000 AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C 30 KRANJ, TEL: 04/23 32 850
FORD MONDEO 1.6 16V KARAVAN, LETNIK 98, KOVINSKO RJAVE BARVE, 63.500 KM, KLIMA, 2X AIR BAG, ABS, DCZ, ES, MEGLENKE, CENA: 2.050.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30 KRANJ, 04/ 23 32 850
OPEL ASTRA 1.7 DTI, LETNIK 2000, SREBRNA, 39.235 KM, KLIMA, 2X AIR BAG, DCZ, ES, SERVO, RADIO, CENA: 2.460.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30 KRANJ, TEL: 04/ 23 32 850
HYUNDAI LANTRA 1.8 GLS, LETNIK 95, REGISTRIRAN DO 04/02, METALIK ZELENE BARVE, 138.000 KM, KLIMA, 2X AIR BAG, 4X ES, DCZ, ALARM, SERVO VOLAN, CENA: 1.000.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30,TEL: 04/23 32 850
LADA NIVA 1.6. LETNIK 93, BELE BARVE, 74.000 KM, OBROBE PRAGOV, LEPO OHRANJEN, CENA: 390.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30 KRANJ, TEL: 04/ 23 32 850
VOLKSVVAGEN PASSAT GL 16, LETNIK 96, REGISTRIRAN DO 10/2002, RDEČE BARVE, 150.000 KM, KLIMA, 2X AIR BAG, CZ, ES, RADIO, ELEKTRIČNA OGLEDALA, CENA: 1.540.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30 KRANJ, TEL: 04/23 32 850
frekiierta/aGORENCA f
Cm
NEPREMIČNINE • REAL ESTATE Enota Kranj, Nazorjeva ul. 12, 4000 Kranj, tel.: 04/2811 -000 fax.: 04/2026-459
Internet: HTTP://www.svet-re.si Email: info@svet-re.si
STANOVANJA
KRANJ - Planina I; 48 m2, večje enosobno, pritličje z atrijem, nizek blok, vsi priključki, mirna lega. Cena: 13 mio SIT (115 000 DEM). PS00694JN-KR
KRANJ - Planina I; 45 m2, večje enosobno, pregrajeno, obnovljeno, 9. nadstropje, vsi priključki. Cena: 10,8 mio SIT (95.000 DEM). PS00513MA-KR
KRANJ - Planina II; 68 m2, dvosobno, 2. nadstropje, balkon, dvigalo, lepo ohranjeno. Cena: 14,7 mio SIT (130.000 DEM). PS00681MA-KR
KRANJ - Planina II; 85 m2, trisobno, adaptirano, nova kopalnica, 2. nadstropje, nizek blok, dobra lokacija. Cena: 18,5 mio SIT (163.000 DEM). PS00653MA-KR
KRANJ - Planina III; 53 m2, dvosobno, 1. nadstropje dvonadstropnega bloka, Z lega, vsi priključki, vseljivo. Cena: 13 mio SIT. PS00707MA-KR
KRANJ - Vodovodni stolp; 22 m2, garsonjera, delno adaptirana, 5. nadstropje, plin pred vrati, takoj vseljiva. Cena: 5,7 mio SIT (50.000 DEM). PS00673JN- KR
KRANJ - Zlato polje; 42 m2, enosobno, 1. nadstropje, v celoti adaptirano, CK-plin, južna lega, vseljivo po dogovoru. Cena: 10,8 mio SIT (95.000 DEM). PS00666JN-KR
KRANJ - Zlato polje; 61 m2, dvosobno, adaptirano, opremljeno, vsi priključki, 2. nadstropje, CK, odlična lokacija. Cena: 14,8 mio SIT (130.000 DEM). PS00540JN-KR
KRANJ - Zlato polje; 70 m2, večje dvosobno, 1 nadstropje, adaptirano, CK, dva balkona, dobra lokacija. Cena: 15,7 mio SIT (138.000 DEM). PS00682JN-KR
TRŽIČ - Deteljica; 79 m2, trisobno, kompletno adaptirano, pritličje, nizek blok, tor-mopan okna, jakuzzi, vsi priključki. Cena: 16,5 mio SIT (145.000 DEM). PS00655MA-KR
ŠKOFJA LOKA; 60 m2, dvosobno, v celoti adaptirano, 1. nadstropje, lastna CK na olje, garaža, vsi priključki, možno plačilo v več obrokih. Cena: 13,6 mio SIT (120.000 DEM): PS00679JN-KR
POSESTI
KRANJ - Stražišče, 170 m2, adaptirana hiša, parcela 411 m2, dobra lokacija. Cena: 23,8 mio SIT (210.000 DEM). PH00665JN-KR
KRANJ - Orehek; 180 m2, nova, sodobno grajena, sončna, 440 m2 parcele, takoj vseljiva. Cena: 45,5 mio SIT (400.000 DEM). PH00702MA-KR
KRANJ - Bobovek; 220 m2, visokopri-tlična, dvostanovanjska, tlons 12 x 9m, 951 m2 ravne, sončne parcele, ob zelenem pasu, vsi priključki. Cena: 43,2 mio SIT(380.000DEM).PH00706MA-KR
KRANJ - Orehek; 230 m2, nova, atraktivna enodružinska hiša. kvalitetno grajena, 400 m2, parcele, CK-plin. Cena: 44,9 mio SIT (395.000 DEM). PH00691MA-KR
KRANJ - Mlaka; 423 m2, hiša v IV. gradbeni fazi, komfortna, luksuzna gradnja, 1020 m2 parcele, idilična, sončna lega. Cena po dogovoru. PH00658MA-KR
MAVČIČE - okolica; 300 m2, nova, v celoti izdelana, parcela 850 m2, lahko dvostanovanjska. Cena: 53,3 mio SIT (470.000 DEM). PH00686JN-KR
KRANJ - Orulovka; 210 m2, manjša vrstna hiša, atrij 7 x 8m, K/P/M+p, v celoti izdelana, vsi priključki, UGODNO. Cena: 28,9 mio SIT (255.000 DEM) PH00620MA-KR
PREDDVOR - Mače; 150 m2, manjša enodružinska hišica, III. gr. faza, idilična lokacija, ob gozdu, 3111 m2 parcele. Cena: 29,6 mio SIT (260.000 DEM). PH00670MA-KR
PREDDVOR - Bašelj; 260 m2, tloris 12 x 9m, hiša v podaljšani III. gradbeni fazi, lahko dvostanovanjska, zadnja v ulici, ob gozdu, 810 m2 parcele, vsi priključki. Cena: 29,5 mio SIT (260.000 DEM). PH00657MA-KR
ZAZIDLJIVE PARCELE
ZG. BITNJE; 679 m2, ravna, sončna parcela ob zelenem pasu, na čudoviti lokaciji. Cena: 11,1 mio SIT (98.000 DEM). PZ00586JN-KR
ADERGAS; 570 m2, položna, sončna, končna, ob robu gozda. Cena: 9,7 mio SIT (85.500 DEM). PZ00605TJ-KR
www.ribeinvode.com DJOitSlnJ tJSK
mm Media Art , ,
www.gorenjskaonline.com
Mctlm Ail. C D o DD'.iv:.k,i ue
MITSUBISHI GALANT 2.0 GLS, I. 94, reg. do 5/02, kov. srebrna barva, 113.000 km, serv. knjižica, elek. stekla in ogledala, servo volan, centralno daljinsko zaklepanje+alarm, radio, ABS, izredno ohranjen in garažiran, prodam, tr 041/685-789 15355
Prodam GOLF JXD, I. 85/86, 5 brzin, reg 5.7.2002, cena 270.000 SIT. tr 041/853-
787 18674
HYUNDAI LANTRA 18 GLS, I. 97, prvi lastnik, reg. do 3/02, servo volan, centralno zakl., električna stekla, alarm, 2 x AB, 48000 km, cena 1.160.000 SIT. Avtohiša Kavčič, Milje 45, Visoko pri Kranju, 275-93-
00 16748
RENAULT CLIO 1.4 16 V, 1. lastnik, 20.000 km, električni pomik prednjih stekl, centralno daljinsko zaklepanje, meglenke, reg. do 2/02, leto izdelave 2000, cena 1.610.000 SIT. AVTOHIŠA Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, "B 275-93-00 13749
Studio
nternet
VW POLO VARIANT 1.6, letnik 1997, reg. 1/02, električni pomik stekl, 2 x AB, temno zelene barve, lepo ohranjen, 78000 km, cena 1.350.000 SIT. AVTOHIŠA Kavčič, Milje 45, Visoko pri Kranju, 275-93-00
Prodam VW GOLF 1.6,1. 91, bencinar, dodatna oprema BTI, 5 prestav, tr 233-05-63
Prodam FORD ESCORT I. 88. registriran do aprila 2002, ugodno, tr 031/360-628
Za nekaj tisočakov prodam R 4 v voznem stanju, tr 5135-810, 040/223-570 i89ir,
Prodam VW POLO 60,1. 96. tr 041/734-519
Prodam R 4 GTL 10/90, registriran 10/02. tr 2521-569_18933
FORD FIESTA I 2001, prodam, tr 041/55-44-03 18953
CITROEN XANTIA 18, I. 93/11, nikoli poškodovan, zelo ohranjen, prvi lastnik. V račun vzamem tudi cenejše ohranjeno vozilo. IT 040/344-333 18954
-ti
VASA PESEM
Oddaja je vsak ponedeljek ob 18.15 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali vioddajo po tel.: 01 /452-10-35 ali 430-16-35 in tako, da
izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: {TU I It!       Radio Ognjišče
Štula 23, p.p. 4863, 1210 Ljubljana - Šentvid
PREDLOGI TEGA TEDNA do 17. 12. 2001
Popevke:
1. Slovenec som - Milan Kamnik
2. Bela snežinka - Hitomania Team
3. Skupaj na poti -Slapovi & Nuša Derenda
Zmagovalni pesmi prejšnega tedna:
L Ko ugasnejo luči Rebeka Dremelj
2. Ura - Čuki
Naj - viže
1. Za vse dobre ljudi - ans. Minerali
2. Ljubezen še čuvan zate - ans. Igor in Zlati /voki
3. Godovnik - Modrijani
VAŠA PESEM     GLASUJEM ZA
Popevko;
Naroclno/abavno vižo:
Ime in priimek:
Naslov:
PoŠta:
TUDI RABLJEN AVTO JE DOBER AVTO
•••••••
OGLASI / info@g-glas.si
GLAS
Radio Sora d.o.o. Kapucinski trg 4 4220 Škofja Loka tel.: 04/508 0 508 fax:04/508 0 520 e-mail: info@radio-sora.si
RADIO SORA
RADIO SORA vabi na tradicionalni božično novoletni koncert, ki bo v kinu Sora Škofja Loka v ponedeljek, 17. decembra, ob 19. uri. V živo bodo prepevali Natalija Verboten, Veseli planšarji, Irena Vrčkovnik, VVerner, Ptujskih 5, Korado in Brendi, Vita, Kvintet Pupe in Vitezi Celjski. Pride tudi božiček.
Predprodaja vstopnic: Turistično društvo Škofja Loka, bazen Železniki, gostilna Pr'Sedmic Gorenja vas.
Vabljeni!
Rodio TfioJor
®
Prvi glas Gorenjske^ Prvi gla/ek Gorenjskeu
Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice
STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1-Bohinj
MESARIJA KALAN
Kalan Franc, s.p.
Gasilska 7, 4000 KRANJ
teh 04/2311-520, fax: 04/2312-411
lij
^1
VAS V ČETRTEK, 13. 12. 2001, OB 14. URI
VABI NA OTVORITEV NOVE MESARIJE
NA ŠORLIJEVI12 (Vodovodni stolp - poleg trgovine Živila). Pokušina izdelkov iz lastne proizvodnje.
živila za praznike
Več kot 250 prazničnih izdelkov v decembrskih akcijah Ponudba na višini, Najugodnejši vikend paket in Ponudba za pet.
ŽIVILA
VISOKA KVALITETA
kotli in gorilniki VVEISHAUPT
radiatorji IMAS APOLLO in EVOLUTION
črpalke GRUNDFOS
OGLED IN PRODAJA:
IKA, ŽIRI, d.o.o. tel.: 04 51 91
www.ika.si
Kaj imajo ti in še 18.112 drugih ljudi skupnega? Skupno.
Skupno pokojninsko družbo in dodatno pokojninsko zavarovanje. Spoštovani vsi, podjetja in poslovni partnerji, po letu dni lahko z veseljem rečemo in resno mislimo: hvala za izkazano zaupanje! Dosegli in presegli smo zastavljene cilje. Zdaj gremo za novimi.
Poti je veliko.
Rešitev je Skupna.
OSKUPNA POKOJNINSKA DRUŽBA
FIČOTA ohranjenega, I. 81, voznega, neregistriranega ODDAM. » 041/838-614
18964
Prodam R 5 CAMPUS, I. oktober 91, metalna barva. » 2531-326 in 040/2727-10
Prodam FIAT REGATO diesel 1.7, I. 86, reg. celo leto, 15000 km po generalni obnovi motorja, rdeče barve, zraven dam 4 lita platišča z letnimi gumami, šibedah, prednji elek. pomik stekel, cena 80.000 SIT. « 519-50-41 19015
SUZUKI SAMURAI, I. 97, registriran do 7/02, prodam, tf 5874-406, 031/395-
232 19036
OPEL VECTRA 2.0 i, I. 90/91, cena 440.000 SIT. V 031/223-131 19041
ZAPOSLIM
Uvajanje v delo, odlični pogoji in zaposlitev za nedoločen čas vam nudimo na področju terenske prodaje. V 031/634-584, 041/793-367, Sinkopa.d.o.o., Žirovnica 87
DAMA d.o.o., objavlja prosto delavno mesto VODJE IGRALNEGA SALONA MAX. Kandidat mora imeti V. ali VI. stopnjo elektro smeri, zaželjeno je znanje servisiranja igralnih naprav, natančnost, vestnost in odgovornost. Delo je za nedoločen čas, s pričetkom januarja 2002. Pisne ponudbe z dokazili pošljite na naslov: DAMA d.o.o., Nikole Tesle 1, Kranj, s pripisom "Zaposlitev". 18088
Naboljši pogoji dela za terenske zastopnike in vodje skupin. 041/513-664, 041/617-132, Jancomm d.o.o., Retnje 54, Križe
Zaposlim KUHARJA in NATAKARICO. V 031/360-476, Gostilna pri Bajdu, Senično 8, Križe * 18667
Zaposlimo dekle za delo v baru ter natakarja in picopeka. » 041/692-821, In-tertrend,d.o.o., Hotemaže 50, Preddvor
Študentko ali študenta ob vikendih ali po dogovoru zaposlimo preko Mladinskega servisa. » 041/629-033, Jakšič Miran, s.p., Stošičeva 2, Kranj 18727
NATAKARICO z izkušnjami redno zaposlimo v gostilni v Kranju, tr 031/348-968, Mali Boštjan s.p., Slap 11, Tržič 18740
DAMA d.o.o. razpisuje prosto delovno mesto RAČUNOVODJA. Pisne ponudbe z dokazili pošljite na naslov: DAMA d.o.o., Nikole Tesle 1, Kranj 18871
Mednarodno transportno podjetje Anton Grašič, s.p. Polica 11, Naklo zaposli VOZNIKA z opravljenim vojaškim izpitom E kategorije, tr 25-19-700 18982
Iščemo DELAVCA za sezonsko pomoč v vrtnariji. Vrtnarstvo Antolin,d.o.o., Dorfarje 20, Žabnica, 502-34-00 18992
Gospodarsko pravna pisarna v Radovljici zaposli PRAVNIKA z znanjem na področju gospodarskega prava, izvršilnem in upravnem postopku, zakona o društvih, upravnem postopku itd. Prošnje sprejemamo do 25.12.2001, K-NORMA,d.o.o., Kranjska 4, Radovljica 18995
Iščemo ŠOFERJA za prevoz pohištva. Delo po pogodbni. Šenk trade,d.o.o., Britot 23, Kranj, 204-20-64 18998
Takoj zaposlimo KUHARJA ali KUHARICO v gostilni. Domačija Šerc, Podkoren 18, Kranjska gora, B 041/411-497 19000
Če imate ustrezen odnos do dela, če vam ni odveč izmensko delo in delo od nedeljah vas zaposlimo kot KUHINJSKO POMOČNICO, tr 255-62-50, Pension Zaplata, Tupal-iče 32, Preddvor 19021
PENZION pri ženjni lakoti, Borštnikova 3, Cerklje zaposli redno NATAKARICO po novem letu. B 041 /628-100 19051
Palustris bar Jus Rok s.p. Reginčeva 4, Kranj išče dekle za delo v strežbi (študentke). Pogoj: polnoletnost. B 041/420-616
ZAPOSLITEV IŠČE
TRGOVKA stara 18 let išče pripravniško delo, Bled-Kranj. tr 5743-691 13917
Iščem delo: nega in pomoč na vašem domu. tr 5743-119 18941
STROJNI TEHNIK išče zaposlitev v dopoldanskem času. tr 031/685-415 Janez 18957
Iščem zaposlitev: varstvo med vikendi, de-cemberskimi prazniki in počitnicami. B 031/580-018 18958
KV NATAKAR nemščina, angleščina aktivno, italijanščina, francoščina pasivno, nekadilec, iščem zaposlitev. » 531-85-68
ŽIVALI
Prodam TELIČKO simentalko staro en teden, čb BIKCA en mesec, tr 2571-101
Gorenjke In Gorenjci Poslušamo
Kranj - Radovljica - Jesenice
Biroteh, d.o.o. - Hrušica
Internet: www.radiotop.net
UAtA| |/rim Ljubljanska cesta 7, NUIUI milil   4260 Bled, Sloveniji
bled Slovenija ^jff?
Telefon: 579-70-00, fax: 574-37-29 e-mail: hotelkrim 1 @hotel-krim.si
NOVO LETO 2002
Tudi v Hotelu Krim na Bledu bomo za vas pripravili zabavo ob začetku novega leta. ob odlični hrani in glasbi ansambla as, ter ugodni ceni 13.000 sit vas vabimo, da se nam pridružite. za plačilo do 15. 12. vam priznamo 10 % popust. Istočasno vabimo podjetja in sindikalne organizacije
, na prednovoletne zabave, nekaj terminov je še prostih.
Prodam TEUČKO simentalko 250 kg težko. »031/745-638 18906
Prodam KONJA HAFLINGERJA, starega 5 let, cena 170.000 SIT, tr 041/506-584
Prodam KOZLA star dve leti. tr 5801-679
Prodam KRAVO, brejo 6 mesecev, staro 10 let. Fister, Jamnik, 041/867-652 18924
Prodam JALOVO KRAVO, tr 041/855-
107 18925
Prodam ali menjam za BIKA eno leto staro TELICO, mlečne pasme, tr 2531-679
Prodam KLETKO za kokoši nesnice za 120 kom. B 25 31 514_18960
Prodam ŽREBICO staro 9 mesecev, tr 031/730-966 18956
Prodam več BREJIH KOZ-kozličev in dva ovna. tr 531-5779 18960
Prodam več BIKOV, KRAV in TELIC po izbiri, tr 031 /284-079 isgei
Prodam ENOLETNE KOKOŠI nesnice po 100 SIT in sveža domača JAJCA. Goličič, Reteče 6, Šk. Loka 18967
PRAŠIČA 160 kg krmljenega z domačo krmo, prodam. » 2521-671 18968
Prodam 7 dni staro TELIČKO simentalko in 3 mesece starega čb bikca. B 514-61-77
Prodam deset dni staro in 150 kg težko teličko simentalko. tr 040/845-880 iB9ai
Prodam PRAŠIČE od 100-120 KG. tr 031/370-054 19003
Prodam malo težjo TELIČKO simentalko. tr 257-12-37_19004
Prodam malo težjo TEUČKO simentalko. tr 2571-237 19006
Prodam teden dni starega TELIČKA čb BIKCA in TELIČKO križanko ter telico simentalko v 8 mesecu brejosti. tr 25-60-223 19008
Prodam teden dni starega BIKCA simental-ca. tf 041/515-867_19010
Prodam čb BIKCA, starega 8 dni. tr 250-12-14 19011
PRAŠIČE od 25-180 kg ugodno prodam in pripeljem na dom, tr 041/730-990 19012
Prodam BIKCA simentalca, star 14 dni. tr 041/286-461_19017
Prodam 7 dni starega BIKCA križanca, tr 041/347-475 19022
Prodam KOZE breje dobre mlekarice, KRAVO za meso in teličko. B 586-43-52
OSMRTNICA
Drug drugemu smo svetilniki. V igri prepletanja se ne ugašamo, da bi se ponovmo prižgali, ampak se prepletamo, da postanemo luč.
Z bolečino v srcu sporočamo, da je v svet luči odšel
JANEZ KOVAČIČ
odvetnik
Od njega se bomo poslovili v družinskem krogu.
Globoko pretreseni: mama Fani, žena Darja, hčerki Jana in Katja, brat Marko z družino, tašča Marija, Tomaž in Bronka in drugo sorodstvo
SPOROČILO O SMRTI
V 81. letu nas je zapustil
STANKO KAJDIŽ
v letih 1967-1973 predsednik skupščine Občine Radovljica, ki se je s svojim zavzetim delom za dobro skupnosti zapisal v njeno zgodovino.
Ohranili ga bomo v lepem spominu.
OBČINA RADOVLJICA Radovljica, 11. decembra 2001
Prodam ČB BIKCA starega 10 dni. Pod-brezje 107, 5331-555 19042
Prodam BIKCA simentalca, starega 14 dni. B 5802-036 19043
Prodam ali menjam več TELIČK simentalk 14 dni starih za BIKCE, tr 2531-483 19054
ŽIVALI KUPIM
ODKUPUJEMO mlado pitano govedo in KRAVE. B 041/650-975 17153
Kupim TELETA simentalca od 100-150 kg. » 519-51-29 18955
Kupim KOBILO Hafliner ali kmečko kobilo, ujahano, vozno. » 041/912-909 19016
Belui
Kranj    9B.S mhx
Glasbene želje: 04 231 60 60 SMS box 031 383 383 Marketing: 041 713 972
Radio SeM. do o, Sm#|etna fi, 4000 Klani
GLAS
o
od 3. do 15. decembra
v tovarniški prodajalni
Gorenjskih oblačil, d.d., na Blelweisovi c. 30 v Kranju
Del. čas:
poned. - pet.: 8. -19.30 sobota: 8. -12. ure
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, daje v 71. letu starosti umrl naš upokojeni sodelavec
FRANCI ZUPANČIČ
višji dentist
Od pokojnika smo se poslovili v ponedeljek ob 14.30 uri na pokopališču v Ljubnem.
Kolektiv ZD Radovljica
ZAHVALA
Ob prerani izgubi žene, mame, babice in prababice
FANIKE FRELIH
se najtopleje zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, prevoze, sveče in cvetje, še posebej pa zdravniškemu osebju jeseniške bolnišnice, ki so ji lajšali bolečine in sostanovalcem na Cesti revolucije 2 za nesebično pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči mož Zdravko in sin Franci z družino
SPOROČILO O SMRTI
Svojo življenjsko pot je sklenil naš upokojeni sodelavec iz Vista
ALOJZ PFEIFER
rojen 1934
Od njega smo se poslovili v nedeljo, 9. decembra 2001, ob 14. uri na pokopališču na Sp. Brniku. Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
KOLEKTIV SAVA
ZAHVALA
V 75. letu starosti nas je nenadoma zapustil dragi oče, stari oče in brat
JOŽE BENEDIK
iz Pozirna
Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vsem, ki ste se kakorkoli poslovili od njega, mu darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem in pogrebnemu osebju. Najlepša hvala tudi kolektivu Ljubljanskih mlekarn, obrat Kranj in Alplesu Železniki.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Pozirno, 2001
•••••••
ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si
VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO
AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo
U PE.C.2WH 9B99 r" ■'. t.j^-
TOREK	SREDA	ČETRTEK
	od -1 °C do 0°C	
od -8 °C do -3 °C		od -5 °C do 1 °C
V noči na torek se bo zmerno pooblačilo. Nato bo vse dni zmerno do pretežno oblačno, malo več sonca bo v smeri Rateč. Pihal bo zmeren vzhodni do jugovzhodni veter, v višje ležečih krajih pa severovzhodnik. Najhladnejše bo torkovo jutro, ker bo del noči še jasen. Nato bo jutranji mraz nekoliko popustil, toda dnevne temperature ne bodo nič višje, gibale se bodo okoli ničle! V četrtek pričakujemo nekoliko manj oblačnosti.
V hotelu Kanu predstavili novost
Nedeljski 'zajkos' - zajtrk in kosilo hkrati
V tujini so nekaj običajnega nedeljski 'brunchi', ki so jih poslovenili kot 'zajkos'. Gre za zajtrke, ki so skoraj kosila.
Valburga - Minulo nedeljo so v hotelu Kanu v Valburgi pri Smledniku predstavili novo nedeljsko ponudbo - tako imenovani 'brunch', kar pomeni pozni zajtrk in zgodnje kosilo obenem. Po naše bi jim lahko rekli kar 'zajkos', pripravljali pa jih bodo vsako nedeljo med enajsto in pol tretjo uro.
To pa ni edina novost, ki so jo pripravili pod vodstvom nove direktorice hotela Barbare Gun-čar, nekdanje direktorice Slovenske turistične organizacije. Druga
novost bodo poslovni zajtrki za vse, ki radi v zaokroženi družbi ob skupnem omizju dobro zajtrkuje-jo, hkrati pa se v miru, daleč od pisarn in telefonov, vse pomenijo. Pri tretji novosti pa gre pravzaprav za nadaljevanje tradicije hotela -pripravo raznih slavij, zlasti porok in obletnic porok ter vseh ostalih pomembnih dogodkov.
Kot so napovedali v hotelu Kanu, se bodo že januarja začeli ukvarjati tudi z dnevnim progra-
Letos so božično drevo podarili Srjani
Sredi Šenčurja že stoji božično drevo, menda najvišje, kar so jih v občinskem središču postavili doslej.
Šenčur - Praznično drevo obči- jali z Luž, predlani iz Olševka, ni vsako leto podarijo vaščani letos pa so se odrezali vaščani drugega kraja. Lani so ga pripel-  Srednje vasi, kjer letos poteka
Danes izšla Kranjca nka
Brezplačno za občane in občanke Mestne občine Kranj
največja občinska investicija. V središče Šenčurja so v petek popoldne pripeljali 17 metrov dolgo smreko in jo postavili na posebej za to določeno mesto ob krajevnem domu. Že samo postavljanje smreke je predstavljajo praznični dogodek, ki pomeni nekakšen uvod v veseli december. Ob drevesu je zapel Mešani pevski zbor sveti Jurij iz Šenčurja, /brane pa sta pozdravila predstavnik Srednje vasi Jože Kern in podžupan občine Šenčur Miro Koželj, domači župnik Ciril Is-tenič pa je blagoslovil božično drevo. Vaščanke Srednje vasi so postregle z domačimi dobrotami. Zvečer so na novo postavljenem drevesu že zasvetile lučke.
• D.Ž., foto: Tomaž Štular
Ze štiri rekordne zime
"Po štirih rekordnih zimah Štajerska tudi letos v zimsko sezono vstopa z vetrom v zaledju. Smučarske proge so opremljene z najmodernejšimi napravami, terme se ponašajo z bogatimi vrelci in ponudba štajerskih gostiteljev je neprimerljivo bogata, " je zapisano v decembrskih novicah Avstrijske nacionalne turistične organizacije. Zraven je še napisano, da z eno samo smučarsko karto v svetu alpskega veselja ponujajo v 5 regijah (s 25 kraji) 865 km smučarskih prog in 276 žičnic. "Skupaj smo močnejši!" še piše v decembrskem štajerskem turističnem povabilu.
Da, to velja za 'senčno' stran Alp, za avstrijsko deželo Štajersko, ki zimski turizem igra z adutom "nočni slalom in sprostitev v termah". Na sončni strani Alp resda velja zelo pohvaliti (obotavljive) poskuse nekaterih smučarskih centrov, ki omogočajo smuko z enotno smučarsko karto; tudi zimski programi 'na smučeh in v kopalkah' so v slovenski turistični ponudbi, tudi na Gorenjskem. Ko bo v naši turistični ponudbi poudarjen podoben slogan, kot je "Skupaj smo močnejši!", bo namesto tarjanja o zelenih zimah itd., ob preštevanju izkupička kdo lahko korajžno rekel: imeli smo rekordno zimo.
mom, namenjenem dobremu počutju s savno, masažo, aerobiko, fitnesom, tematskimi razgovori in lahkimi obroki hrane. Hotel ima tudi dva bazen na hotelskem vrtu in dve savni. Novost pa je tudi ponudba zimskih počitnic, ki je namenjena predvsem smučarskim družinam iz severovzhodne Slovenije in Hrvaške. Kot poudarja
vodstvo hotela, je Kanu hotel petih mest (Ljubljane, Kranja, Škofje Loke, Kamnika in Domžal), hkrati pa je tudi blizu petih smučišč -Krvavca, Velike planine. Starega vrha, Zelenice in Soriške planine, kjer ima hotel tudi svojo pastirsko 'bajto' za piknike.
• U. R, foto: Gorazd Šinik
LOTO
IZŽREBANE ŠTEVILKE 49. KROGA, z dne 9. 12. 2001 3, 5, 11, 31, 32, 36, 39 in dodatna 19
Izžrebana LOTKO številka: 324966 V 50. krogu je predvideni sklad za SEDMICO: 54 milijonov SIT za dobitek LOTKO: 82 milijonov SIT
NOVOROJENČKI
Gorenjci smo v minulem tednu bogatejši za 25 majhnih prebivalcev. V Kranju se je rodilo 15 novorojenčkov, na Jesenicah pa 10.
V Kranju je na svet prijokalo 8 dečkov in 7 deklic. Najtežji je bil eden izmed dečkov, ki so mu ob rojstvu natehtali 4.020 gramov. Najlažjemu dečku pa je kazalec na tehtnici pokazal 2.170 gramov.
Na Jesenicah se je tokrat rodilo 5 dečkov in 5 deklic. Najtežji deklici se je kazalec na tehtnici ustavil pri 4.050 gramih, najlažji pa pri 2.740 gramih.
GLASOV JEZ
Oboje je bilo na isti dan: na Bledu se dogajala županova 'zgodovinska ' tiskovna konferenca, v Ljubljani pa so v DOMŽ-Društvu za odgovoren odnos do malih živali (predsednik tega društva je prof. dr. Ivan Štuhec) sestavljali sporočilo za medije o otroškem nagradnem likovnem natečaju "Naša muca 2001". Blejska fotografija je, žal, resnična. Gradbeniki so pri izvajanju del našli mačje trupelce in se kruto ponorčevali z njim tako, da so ga obesili v zaščitno ogrado krog gradbišča. • Foto: Aljoša Korenčan