ZA MATERINSKI DAN
Center interesnih dejavnosti mladih Ljubljana Moste-Polje je ob materin-skem dnevu pripravil tri prireditve. 24. marca smo v knjižnico Jožeta Mazovca povabili dr. Martino Tomorijevo. S starši naših mladostnikov se je pogovarjala o njihovih problemih. Res je, da so bile navzoče večinoma mame, vendar pa je bilo med njirai najti tudi nekaj očetov. Oboji so ob koncu postavili nekaj perečih vprašanj, s katerimi se sreča družina, ko njihov otrok prihaja v obdobje adolescence.
Dr. Tomirijeva nas je najprej popeljala v otroštvo in nas opozorila na nekatere stvari, ki so pomembne že takrat, očitne pa postanejo pozneje, v obdobju mladost-ništva. Tako se je dotaknila otrokove po-trebe po gibanju, po notranjem izražanju, s katerim nam pošilja tudi neverbalna spo-ročila, predvsem pa po ljubezni, ki jo mora čutiti ob sebi. Omenila je še potrebo po varnosti, saj mu ta krepi samozavest in pomaga ustvarjati pozitivno sliko o samem sebi.
Staršem je govorila natanko o tistih stvareh, s katerimi se srečujejo v vsakda-njem življenju, in v njenih besedah se je lahko našla vsaka družina. Povsod se nam-reč kdaj pojavijo problemi v šoli, zaradi prekomernega gledanja televizije in zaradi mladostnikove prijateljske družbe, v ka-tero včasih zaidejo tudi alkohol in droge.
Starši so se na koncu večera tudi aktivno vključili v pogovor in dr. Tomorijeva je z veseljem odgovarjala na vprašanja o di-sku, pospravljanju, televiziji in podobno.
Drugi večer smo se v knjižnični enoti v Fužinah srečale ženske, ki smo želele govoriti na temo Medsebojna ženska po-moč. Na to srečanje srao povabili članice Skupine za raziskovanje psihosocialnih po-treb žensk. V njej študentke Visoke šole za socialne delavce in Fakultete za druž-bene vede, delujejo pa predvsem z name-nom, da bi ustanoviie Žensko hišo (to je bila tudi ena izmed tem pogovora), ki naj bi nudila zatočišče vsem ženskam, ki so žrtve nasilja in so prisoljene bežati od doma.
Druge naše gostje so bile ženske iz Sku-
pine za samopomoč. Sestavljajo jo ženske, ki ne morejo več same odločati o svojem življenju ali ki so zaradi različnih vzrokov izgubile samozavest in pozitivno prepriča-nje o sebi, v tej skupini pa skušajo vse to pridobiti nazaj.
Na tem večeru smo se dotaknili več tem, vse pa so se nanašale na potrebo po drui-benem angažiranju žensk. To so seveda ženske skupine, materinski domovi, žen-ske hiše, drušrva, kjer bi se dobivale žen-ske z najrazličnejšimi interesi (ženske knji-garne, združenje mamic. ki se dobivajo med porodniškim dopustom, izmenjava varstva otrok tistih žensk. ki želijo študi-rati), skratka sprostile smo domišljijo, kako bi se lahko znebile štedilnikov. Žen-ske, ki bi se hotele priključiti Skupini za samopomoč, naj pokličejo Ireno ali Bredo, tel. 320-870.
Na obeh večerih smo organizirali tudi igralni urici za otroke, hkrati pa smo s tem želeli opozoriti na problem angažirane ženske, ki ima otroke in jih mora kdaj tudi pripeljati s sabo. Igrače nam je podaril Domus, po prireditvah pa smo jih dali moščanskima oddelkoma za razvojno pri-zadete otroke. Varuški sta bili sodelavki Sezama.
Zadnji večer, namenjen ženski, pa je bil jazzovski večer s pevko Mio Znidarič v avli KD Španski borci. Vsi ki smo bili tam, smo uživali v njeni interpretaciji starih jaz-zovskih standardov. O občutjih ne mo-remo reči nič drugega kot to, da je tistim, ki niso bili z nami lahko žal.
Bojana Tizmonar