Po pošti prejema« relja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta S gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta G gld., za četrt leta S gld.. za ee inesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg »Katoliške Bukvarne".
n
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob uri popoludne.
«9*t©V. 141.
V Ljubljani, v sredo 24. junija 1891.
Letnilt XIX-
Državni zbor.
Z Dunaj a, 22. juuija.
Budgetna razprava.
(Šesti dan.)
Danes eta govorila glavna govornika dr. He-Told in dr. Plener. Tudi pri teh dveh govorih se je pokazalo, da je na desnici vsaj jednako dobrih, če ne 'boljših močij, kakor na levici. Ple-nerjevi govori so zgubili svojo moč in svojo veljavo, odkar -mož prikriva svoje nasprotstvo in se •štuli kot vladnega zagovornika, ker se mu ua obrazu •bere, da je vse le prisiljena reč in d3 bo še le tedaj zopet odkritosrčno govoril, kadar bo govoril z ministerskega sedeža. Danes je ponavljal, kar so te dni poudarjali liberalni listi, da levičarji niso sklenili nobene zveze in da bo njih ravnanje odvisno od zadržanja vlade.
Veliko bolje in zato tudi z večjim uspehom je govoril dr. H-erold, ki je pričel svoj govor z opazko, da se letošnja razprava ne loči od razprave drugih let; vse stranke so naznanjale svoje zahteve, tudi najzmernejša (levičarska) stranka se ni mogla brzdati in je raevijala svoj bojeviti program. Poudarjala je jedinost države, seveda, kakor si jo ona misli, opravičeno stališče Nemcev, kakor si ga misli, in jezikovno vprašanje drugih narodov po svoji smisli.
Samo proti vladi je spremenila svoje ravnanje; prej jo je zmirom napadala, zdaj se ji prilizuje, in govornik se je bil zmotil, ko je lani rekel, da snubitev grofa Taaffeja pri levičarjih ne bode imela nobenega uspeha; levičarji so se vendarle vsedli na limanice.
Grof Taaffe je Mladočehom svetoval, da naj se glede 6vojih zahtev sporazumejo z drugimi strankami paslaniške zbornice. Češki narod je bil vsikdar prijazen proti drugim narodom, zato pričakuje, da bodo na svoji strani videli vse stranke, ki se bojujejo za načela avtonomije hi jednakopravnosti. Mladočehi se bodo vsikdar z vso močjo potegovali za pravične zahteve slovauskih narodov in podpirali slabe
in zatirane, kadar bo treba zahtevati pravice iu odpravljati obstoječe krivice. Druzega ne zahtevajo, kakor priznavanje, da je njih ■ prizadevanje plemenito, v ohranitev države potrebno in državnopravno vtemeljeno. Oni nočejo beračiti, oni si hočejo pridobiti prijateljstvo v ljubezni, ne pa z odpovedjo svojih pravic, in se hočejo pokazati kot svobodne zastopnike zavedajočega se in ponosnega naroda, ki je dal podlago cesarstvu, in ki ima torej pravico zahtevati, da se njegovo stališče pripoznava kot opravičeno. Njegov narod je od nekdaj iskal zveze z drugimi slovanskimi rodovi; in to stališče je podlaga medsebojnemu sporazumljenju in skupnemu odbijanju skupne nevarnosti. Ce smo sedaj ločeni, ne obupujemo; čas skupnosti bo prišel, mora priti, in gotovo pride, ker je potrebno, da drug drugega podpiramo. Nasprotniki nam očitajo panslavizem; ali tak panslavizem, kakor si ga oni mislijo, je nemogoč.
Wurmbrandu, ki je iz sprejema francoskih dijakov v Pragi sklepal, da so Cehi nasprotniki av-strijsko-nemški zvezi, poudarja Herold, da Cehi nimajo nič proti nemški zvezi, dokler je namen tej zvezi ohraniti mir. Vnanja politika češkega naroda je odkrita in jasna; kadar cesar pokliče češke sinove v boj, bodo češki sinovi z navdušenjem skupaj hiteli in se zbirali pod cesarskim praporom, da pre-lijejo svojo kri za dom in za cesarstvo. V dokaz te trditve spominja na leto 1866 in ua ponudbe, katere so tedaj Nemci delali čehom.
Dalje razpravlja razmere Mladočehov proti drugim strankam, in iz govorov princa Schvvarzenberga j in dr. Žačka sklepa, da je sporazumljenje vendarle i mogoče. Posebno vesel je izjave nemških konservativcev. Glede češko-nemške sprave pravi, da mora obsegati tudi Moravsko in Šlezijo, in Wurmbrandu, ki je hvalisal to spravo, oponaša, zakaj jednake sprave ne priporoča za slovensko manjšino na Štajerskem.
Poljakom pravi, da si oni varujejo prosto roko, kakor je rekel Madejski, to in nič druzega tudi mladočeška stranka hoče. Ona zastopa v zbornici velik narod, zato ni prav, da v nekaterih krogih
odbijajo te Zastopnike, in da bi morali skoro ponavljati besede, ki jih je neki govornik govoril v tej hiši: .Ali smo mar v sovražnikovi deželi?"
Herold sklepa z željo, da bi prišel skoro čas, ko se bodo vsi narodi kot jednakopravni zbirali okoli vladarja, ne da bi bil kdo zatiran, ali da bi hotel kdo gospodovati, ampak da bi vsi drug druzega spoštovali in bi bili vsi jednaki med seboj.
Ta govor je vzbujal pogosto pohvalo in je bil na koncu odobravan z živahnim ploskanjem in glasnimi „dobro"-klici.
Zid B 1 o c h je skušal popraviti trditev Liech-teusteinovo, da so vse bolje trgovine na Dunaju in vse banke v židovskih rokah, češ, da je pri narodni banki in druzih denarnih zavodih, kakor tudi na borzi mnogo kristijanov, potem je govoril še poročevalec dr. B i 1 i n s k i v smislu Madejskega ter končal splošnjo razpravo.
Prestopivši v nadrobno razpravo bili so brez razprave rešeni zneski za najvišji dvor, za kabinetno pisarno, za državni zbor in državno sodišče. Pri ministerskem svetu pa se je pričeia razprava, ki se bo jutri nadaljevala.
Sklep seje bil je po navadi ob štirih popoldne.
Z Dunaja 23. junija.
Budgetna razprava.
(Sedmi dan.)
Ce pojde tako naprej, bo državni zbor komaj do konca meseca julija rešil državni proračun. Danes je seja trajala od desetih dopoldne do ure popoldne, pa še ni rešila oddelka o ministerskem svetu. Poslanca Sehiesinger in Trojan sta sama potrebovala za svoje govore skoraj štiri ure in skoraj vse poslušalce izgnala iz dvorane. Dasiravno po opravilnem redu ne gre splošnje razprave ponavljati v posebni razpravi, sta se zopet pečala s političnim stanjem in samo radi svoje starosti dosegla pri predsedništvu toliko prizanesljivosti, da sta brez ovire končala svoje govore. Točneji je bil dr. P u c h s, ki je razpravljal nedostatke upravnega sodišča in priporočal vladi, da naj pomnoži število dvornih
LISTEK.
Ponočni kralj.
Francoski spisal A. de Lamothe.
(Dalje.)
Ko sta bila obiskovalca odšla, poseže Peter po knjigi, kojo mu je bil prinesel vikarij. Odpre jo — jo-li žita? Kedo bi vedel? A smehlja se. Jasnejša zdi se mu ječa; zdi se mu, da ptičice po bršlinju ui60 še nikedar slajše prepevale. — Kako sladka je vendar nada! — Tudi sledeči dan, ko ga je obiskal vikarij, bil je iste, dobre volje. Dve dolgi uri sta se pogovarjala — skoro samo o potovanju v Ameriko. Prejšnji dan čital je Peter .Nasvete izseljencem" — jako dobro knjigo, ki ima namen, izseljence svariti pred pijanostjo, obhojo se slabimi tovariši in pred naselitvijo v zapuščenih krajih, kder se lahko zgodi, da mora kristijan brez tolažil sv. vere umreti.
.Odločil sem se," pravi Peter, „da se bodem naselil v okolici b&ltimorski v deželici Maryland. Ime mesta je irsko; dub;Vu je tam izvrsten in tla go rodovitna."
.Seveda," opomina, smehljaje se, vikarij, „da bi bil moral pred vsem misliti na sv. vero, ki pa tam — hvalo Bogu, — ni v najslabšem cvetu."
Temu posvarilu pa pridene takoj obljubo, da bode šel že prihodnji dan v Rosescastle, da mu bode izgovoril prostost.
„Zahvaljujem se vam najtopleje na vašej do-brotljivosti, prečastiti! Saj bo to le delo pravice, ker veste, da sem nedolžen na umoru.
.Vem!" odvrne duhovnik.
.Ker ravno o tem govoriva," pristavi Peter, .ali 8e sliši, kam je Tobija izginil?"
Obličje vikarjevo se je hipoma stemnelo, ko mu je odgovoril: .Ne vem, a hotel Bog, da bi ga še dolgo ne bilo nazaj v Glengariff!"
.Zakaj? Ali ni vedno dobre volje in vrl rodoljub?"
.Irska potrebuje več molitve, nego veselic in vse te vaške veselice ne rnogo manjšati bede, — temveč se jej le rogajo. Sicer pa, — tebi tega niti praviti ne trebalo — je t& mož, preoblečen v di-plarja, le tajni sčl, ali pa še kaj večjega, — ogleduh one nove tajne družbe, katere udje se zovejo .otroci noči", in katera se zelo širi!"
.Otroci noči?. Kako čudno ime!" vsklikne Peter, .menil sem, da imajo to ime le sove in čuki!"
.Vedel si tudi," de vikarij resnim pogledom, .da so ubojniki in požigalci; rubnika je zadela roka, katero Ti morebiti poznaš —"
.Prečastiti —"
,Ne odgovarjaj mi, nisem prišel, da bi Te iz-praševal, nego svetujem Ti samo. Ker si se odločil, izseliti se, pojdi torej prej, nego moreš — in ako je mogoče, ne da bi govoril z onim človekom, ki neti le sovraštvo in je slab katoličan, ker bolj goji osveto v svojem srcu, nego misli na dolžnost. On je pa tudi slab rojak, ker — mesto, da bi celil rane ubogi domovini — užiga in neti v njej ogenj, kateri jo bode prej ali sleje požrl.
Mladi Irec povesil je glavo, a odgovoril ni. Vikarij je torej vse v^del; celo o naporu, kojega so uporabili, da bi združili .otroke noči"; o delu, katerega je imel Tobija na zarotbi, in o sporočilih, koja je on po njem prejemal. Brez dvojbe tudi ve, kaj pomeni izrek : Kadar nam vzraste mladi orel —
A v tem je vikarij začel pogovor o drugih stvareh.
svetnikov, če hoče, da bode to važno sodišče zadostovalo svojemu važnettiu namenu.
Za ujifca je bilk razprta sklenjena W je govoril še po^taec K a i e e r, ti je ptf fadi se|# v splošnjo razpravo in gdVoril o peUtjčšf fazmeri f6-sameznih strank. Maftitatero btftto j* ta nek$*i nacijonalec povedal zeiJfejeni I^Tci, žhrtti pl. Planerju, kateremu je očitil, da f« sedaj tft istem ftfav Iiščn, katero je Kafifef tigoljtfjti te' prif ; čt 66 ujema *itkfry da je K&ikifcS,' kef fš l*ni HfO-varjal potrebo versko-nravne vzgojo, dospel je fTener sedaj na isto stališče, kar ga močno veseli in na-polnuje s posebnim zadoščenjem.
Obširneji razgovor je bil o dispozicijskem zakladu, pri katerem je govoril dr. V a š a 11 y in se zlasti znašal nad ministrom Pražakom, in Schneider, ki je razpravljal židovski vpliv na časnikarstvo. Glasovanje o tej zadevi bo še-le jutri, potem se bode nadaljevala posebna razprava.
Poštno poslopje v Ljubljani.
V današnji seji izročila je vlada načrt zakona, ki dovoljuje vladi zidanje novih poštnih poslopij v Ljubljani, Bregencu, Gabloneu, Išlu, Mariboru, Pilznu, Francensbadu in Ljitomišlu. Največji znesek zahteva za Ljubljano, namreč 228.000 gl. in priznava postrežljivost ljubljanskega mestnega odbora, ki ji dotični prostor na Jožefovem trga prepušča za 10.000 gld., kar znaša le po 4 gld. za kvadratni meter. Vsa omenjena poslopja stanejo 1,326.426 gld., od katerih spada na Maribor 189.840. gld.
Delavsko vprašanje. Okrožnica papeža Leona XIII.
(Dalje.)
6. Človek je družbinsko bitje.
Oglejmo si pa še človeka kot družbinsko bitje, in sicer pred vsem v družini, tedaj nam bo še jasnejša pravica do zasebnega posestva. Ako ima človek že sam na sebi to pravico, še večjo pa ima z ozirom na njegovo družbinsko življenje.
Kader si človek voli v življenju svoj stan, sme popolno prosto poslušati ali svet božjega Odreše-nika, da zdržno živi, ali pa da stopi v zakon. Nobena človeška postava ne more ljudem odreči na-torne in prvotne pravice do zakona; nobena postava ce more omejevati poglavitnega namena te naredbe, ki že od vstvarjenja obstoji, posvečena po oblasti božji. „Rasite in množite se!" S temi besedami je ustanovljena družina. — Družina, domača hiša, je pravo društvo in ima, dasi majhna, vse pravice, katere so društvom lastne. Starejša je, nego li vsaka druga družba in zato ima, neodvisna od države, sama v sebi svoje pravice in dolžnosti.
Ako ima pa po natori že vsak človek sam pravico, posestvo si pridobivati in ohranjevati, mora isto pravico tudi imeti kot glava družini. Da, ta pravica je še tem nujnejša pri družinskem očetu, ker se človek v družini nekako razširi.
Natorni neizogibni zakon zahteva, da družinski oče oskrbuje otrokom živeža in vsega druzega potrebnega; natora ga pa tudi nagiba, skrbeti za prihodnost otrok, da jih kolikor moč zavaruje proti vsem nezgodam na svetu ter jih vsposobi, da se
Preteklo je že več ur po odhodu vikarjevem. Dan se je bil že nagnil ; mladenič je pol-leže slonel na klopi, kar mu udarijo na uho dobro znani glasovi. V hipu je po koncu, dvigne se na okno m radostno prisluška glasovom, koje spretna roka z iz-
borno modnlacijo izvablja — dipli.--Dobro je
bila Petru znana ta pesen. Spusti se na tla in zamišljen ponavlja besede:
„Moj Erin, le pomni, v zlatih da dnevih, Nobeden Te Trojih sinov ni izdal; Ko Malachi*) ponašal se s krono je zlato, Kojo si v vojni je pribojeval. Ko z zeleno zastavo in četo pogumno, Sovragu nasproti se kralj je grozil ; In ta dragi smaragd, ta biser na morju **) Ve tujčevi kroni se ni ie bleitil.
„Oj, saj Ti ga bodemo izvili," zakliče strastni rojak, „in naj tudi velja, kar hoče!"
Toliko so vplifali na-nj posamezni glasovi, koje je prinašal veter v samotno celico, da so v razburjeni njegovi duši zatrli celo spomin na blage, modre duhovnikove beseda.	(Dalje slidi.)
morejo sami obvarovati nezgod; oče namreč v svojih otrokih nadaljuje svoje življenje ter se v otrocih nekako pOtiavIja. — Kako pa bi mogel oče spolnovati i te svoje dolžnosti do otifftk, ako bi ne imel pravice, jiifa kot dedščino zapustiti imetje, ki donaSa sadove? — Kakor država, tako je tudi družina v pravem po-menu družba, v kateri vlada samostojna očetofa oblaSt. V določenem krogu svojega namena inrt torej družini vsaj iste pravice, kakor država; družil Mfej steč jttosto voliti in vporabljati ona sredstva, ki so ji neobhodno potrebna, da se ohrani in prosto giblje.
Mi pravimo: Družina ima vsaj iste pravice, kakor država. Kajti kakor je po misli in v dejanju družina bila poprej kakor država, zato imajo tudi njene pravice in dolžnosti svoje prednosti, ker so natori bližje. Država mora skrbeti, da posamezni ljudje in družine rade prebivajo v državi. Ako bi torej posamezni in družine, ki so v državi, dobivale od države škodo namestu koristi ter bi se jim prvotne pravice krčile, ne pa varovale, tedaj bi se ljudje državi odtujevali in jo sovražili, bolj nego da bi jo zaželeli.
7. Družina je sveta.
Velika in nevarna napaka je torej siliti v državo, da se vtika v družino, v domačo hišo. — Pač je res, da treba državne pomoči, kader je kaka družina v skrajni in obupni sili ter si sama nikakor ne more pomagati; kajti to zahteva red, ker so namreč družine deli države. Jednako ima posvetna oblast pravico, spregovoriti besedo, ako se v družini zdatno kršijo medsebojne pravice. Nasilju pokazati prave meje in red ustanoviti, s tem se oči vidno ne kratijo pravice ne družinam in ne posameznim; država v takem slučaju le podpira pravice posameznih* nikar pa da bi jih razdirala.
Toda jedino to sme storiti, več ne, sicer nasprotuje natornemu pravu. Oblast očetovska je po natori taka, da je ni mogoče uničiti, da si je pa tudi država ne more prilastiti, ker družina ima isti časti vredni vir, kakor življenje človekovo. »Otroci so," kakor pravi sv. Tomaž, »nekako del očeta," v otrocih se nekako razvija osebnost očetova. Tudi ne vstopijo otroci v državo, ako prav točno govorimo, kot samostojni, ne kot posamezni, marveč po družini, od katere so prejeli življenje. Iz istega uzroka so otroci, „ki so po natori del očeta", kakor govori j isti sveti učenik, »toliko časa pod oblastjo starišev, dokler ne znajo rabiti proste volje." Nazori socija-listov torej, ki odstranjajo varstvo in skrb starišev ter izročajo skrb državi, kršijo natorno pravico ter šiloma rušijo družinske vezi.
Toda ako se tudi ne oziramo na krivičnost, vkljub temu ne moremo tajiti, da bi taki nazori napravili veliko zmedo v vseh slojih družbe. Vse bi bilo omejeno, vse bi bilo suženjsko odvisno od države, ako bi skušali vvajati v življenje take nazore. Na stežaj bi bila vrata odprta medsebojnemu zavidanju, prepirom in preganjanju. Ljudi bi nič več ne vspodbujalo za napredovanje in marljivost in s tem bi se tudi posušili viri blagostanja. Namesto domišljevane jednakosti prikazale bi se tužne razmere, ki bi onečeščevale vse ljudi.
Jasno je iz povedanega, kako zavržljivi da so temeljni nauki socijalistični, po katerih se zahteva, da naj država pograbi vso zasebno last ter naj jo spremeni v skupno imetje. Taki nauki, ki so baje zasnovani v korist delavskih stanov, bili bi ravno delavcem v veliko škodo; nasprotujejo pa tudi na-tornim pravicam vsacega človeka, žarko prezirajo nalogo države in ako stopijo v veljavo, tedaj je nemogoče, da bi se razvijalo mirno, medsebojno društveno življenje. Kdorkoli torej poskuša kaj pripomoči proti sedanji socijalni bedi, njemu mora biti sveto načelo: Zasebno imetje je sveto in nedotakljivo.
8. Kako odpomoči socijalni revi?
Sedaj pojasnimo, kaj se mora storiti, da se zboljšajo sedanje neugodne razmere delavskih stanov, kar se pričakuje od vseh stranij. — S polno samozavestjo lotimo se te naloge in v zavesti, da nam gre pri tem beseda. Kajti ako tukaj ne bodete pomagali vera in cerkev, tedaj je brezvspešno iskati izhoda iz tega vrtinca. Ker pa je ravno našim rokam izročeno čuvati nad vero, da pod našim vodstvom razvija svoje moči in sredstva, zato bi se zdelo, da kršimo svoje dolžnosti, ako bi o tem molčali. Seveda je neobhodno potreba, da pri tem velevažnem vprašanju sodelujejo in se trudijo tudi drugi. Mi mislimo namreč na vladarje in vlade, na posestnike
in delodajalce in naposled na delavce same, o katerih osodi se odločuje. — Toda mi Se enkrat poudarjamo: Ako pri tem-ne daj# eerfcvi »eljavne besede, brezvspošai Btfžfo vsi človeški poskosi; kajti cerkevoinanuje po evaagfefjjfodragocene nauke, ki bodo kriepko vplivali, da ponehajo prepfiri, ali da vsaj izgubi nel$j efoje ojstrine in se rahlejše poravnajo; cerkev natattfeČ ni lef da bi ljudi podu«evala, arnpik tudi VpRvfr« svojo tfocjo na fo, da ljudje vrejajo svoje življei|s, fcitfbr to zahtevajo krščanske zapovedi. Cerkev se trudi neprenehoma zboljšati socijalno stanje nižjim stanovom s koristnimi naredbami; naposled pa cerkev iskreno hrepeni, da bi v pospeševanje pravih koristi delavcev svoje moči in svoje napore združili vsi stanovi; cerkev je prepričana, da mora tudi država seveda v določenih mejah v tem smislu sodelavati s svojimi postavami, ako hočemo, da se približamo svojemu namenu.
9. Socijalistične sanje.
Pred vsem treba imeti pred očmi, da vlada nespremenljivi red na svetu, vsled katerega je kar nemogoče v Človeški družbi popolno v eno vrsto postaviti visoke in nizke, revne in bogate. Socijalisti naj le vresničujejo take sanje, a vresničili jih ne bodo, ker je brezvspešno boriti se proti natornemu redu. Ljudje nikdar in nikoli ne bodo popolno jed-naki, preveč je v človeštvu velikih in odločevalnih neenakosti. Neenake so zmožnosti, pridnost, zdravje, moči, in zato tudi vedno neenako ostane življenje, neenako posestvo.
Te razmere pa so prav umestne kakor posameznim, tako tudi človeški družbi. Društveno skupno življenje zahteva, da so moči različne in da delujejo raznovrstno; in ravno ta neenakost v življenju pa poglavitno naganja ljudi, da tako raznovrstno delujejo.
Glede na telesno delo bi človek tudi v stanu prvotne nedolžnosti ne bil brez dela. Seveda bi bilo to delo vžitek, po katerem bi bil človek sam hrepenel; sedaj po grehu pa je delo potrebna pokora, katere težo mora človek skušati. »Prokleta naj bo zemlja pri tvojem delu,-; s trudom se boš živil od nje vse dni svojega življenja." Jednako bodo ostale tudi druge težave vedno na svetu, ker nasledki greha ostanejo človeku do smrti kot grenki njegovi spremljevalci. Trpeti in pokoriti, to je delež našega rodu, in ako se še toliko trudijo ljudje olajšati nam naše življenje, od velikih težav ljudij ne bodo nikoli oprostili. Oni, ki pravijo, da morejo to storiti, in ki slikajo ubogemu ljudstvu življenje brez težav, polno pa miru in vživanja, taki le slepijo ljudi, in to slepilo bo imelo še hujše nasledke, kakor že sedaj trpinčijo Človeško družbo. Jedino pravo je, vzeti stvari kakor so, in drugod iskati olajšujočih pripomočkov.
10. Posestniki in delavci. Vrednost dela.
Popolno napačno pa je pri razpravljanju socijalnega vprašanja, da se razmere med posestniki in revnimi, delavnimi stanovi tako slikajo, kakor da bi bilo med njimi že po natori nespravljivo nasprotje, katero jih kliče na boj. Ravno nasprotno je resnično. Natora vravnava vse v j edinost, v medsebojno soglasje. Pri telesu človekovem so sicer udje naj-raznovrstnejši, vendar se medsebojno strinjajo in vje-majo; tako hoče natora, da ste tudi pri telesu človeške družbe ona dva stanova v složni medsebojni razmeri, da nekako drug druzega poravnujeta, ker tudi drug druzega potrebujeta. Kapital je navezan na delo in delo na kapital. Pred vsem je neobhodno potreba složnosti, tedaj sta še le mogoča lepota in red; neprestani boji pa bi ljudi zbegali in razdivjali. In ravno krščanstvo ima čudovite in mnogovrstne sile, da odstrani boj in da zafcere tudi njegove uzroke.
Cerkev, ki zastopa in brani vero, ima pred vsem v Verskih resnicah in postavah mogočno sredstvo, s katerim spravlja in približuje reveže in bogatine. Njeni nauki in njene zapovedi opozarjajo oba stanova na nju dolžnosti in vzlasti jima naročajo, da spolnujeta zapovedi pravice. In sicer cerkev zabi-čuje delavskim stanovom te-le dolžnosti: Popolno in zvesto izvršuj določeno delo, za katero si se zavezal prosto in s pravično pogodbo. Gospodarju nobene škode ne napravljaj ne na imetju, ne na osebnosti. Ako braniš svoje pravice, zdrži se vsake sile in nikdar ne snuj kakega upora. Ne druži se z zlobnimi ljudmi, ki te motijo s sle«
pilnimi nadami, a ti zapuščajo le grenko prevaro in pogin!
Dolžnosti pa, katere zabiČuje cerkev posestnikom in delodajalcem, ao te-le: Ne imej in ne ravnaj z delavci kVkor s. sužnji-, spoštuj njih osebno vrednost, ki je toliko večja, ker so kristijani! Rokodelstvo in delo ne ponižuje, zato vsak, ki pametno in krščansko misli, prišteva delavcem v čast, da si samostojno z muogimi težavami in trudi ohranjujejo svoje življenje. Nečastno pa in nedostojno je, ljudi izsesavati samo v lastno korist in jih le toliko ceniti:, kolikor je vredna njih delavska moč. — Cerkev delodajalcem tudi še kliče: Ozirajte se tudi na duševni blagor in verske potrebe delavcev. Dolžni ste, delavcem dovoliti časa za bogo-službenevaje. Vi ste dolžni pri delu odstraniti vse, kar bi delavce zapeljevalo in jim nastavljalo nravne nevarnosti. Ne zatirajte v delavcih skrb-ljivosti za domačo hišo in za varčnost; krivično je nakladati delavcem več dela, kakor ga premorejo njih moči ali zahtevati od njih del, ki niso primerna njih starosti ali spolu. Pred vsem pa opominja cerkev delodajalce, nikar ne pozabiti načela: Vsakemu svoje!
Po tem načelu se mora nepristranski vrejevati tudi plača, pri čemur se je treba seveda ozirati še na druge važne stvari. Splošno je glede na plačo pomisliti, da je proti božjim in človeškim postavam reveže pritiskati in izsesavati zaradi lastnega dobička. Delavcu zasluženo plačo zadrževati, to je vnebovpijoč greh. »Glej", pravi sv. pismo, »plačilo delavcev . . . katero ste utajili, vpije k Bogu in njih glasovi dvigajo se k Gospodu Sabaot." Gospodarji naposled ne smejo nikdar ;n nikakor oškodovati delavcev v njih prihranilih, bodisi s silo ali zvijačo ali z umetnim oderuštvom in sicer vzlasti zaradi tega ne, ker so delavci po svojem stanu manj zavarovani pred krivico in izkoriščevanjem in ker njih imetje ravno zato, ker je neznatno, zasluži tem večje spoštovanje.	(Dalje sledi.)
Politični preg-led.
V Ljubljani, 24. junija. Notranj« deiele.
Položaj. Generalna budgetna debata je končana. »Gazeta Narodowa" pravi, da je jedini uspeh te debate, da je nekdanja desnica razpala in se je s tem položaji pojasnil. V jednakem smislu pišejo tudi drugi poljski listi. »Czasu" se zdi posebno pomenljivo, da je Madejski se letos mogel zahvaliti grofu Wormbrandu za simpatije, katere je izrazil za Galicijo. Celo konservativnemu poljskemu listu torej ugaja, da so se levičarji začeli laskati Poljakom. Eakor kaže, so Poljaki res pozabili vse, kar je levica hudega jim storila. .Sedaj ne pomislijo več, da je levica ugovarjala odpisu gališkega stomilijonskega zemljiškoodveznega dolga. Desnica je tedaj za odpis glasovala Ie zaradi tega, ker se je zanašala, da jej bodo Poljaki hvaležni, ali sedaj se je pa pokazalo, da se je britko varal«. Sedanja politika Poljakov pač dokazuje, da je Mladočeh Herold vendar nekoliko prav imel. ko je tcdil, da Poljaki bi se tudi s hudičem žavezalt, samo njegove besede niso bile izrečene o pravem času.
T nanje drtave.
jRusija 4n PoljakiBaska vlada boče več ruskih kmetov naseliti na Poljskem in je v reč krajih zaradi tega že dala sezidati pravoslavne cerkve. Samo na sebi bi to ne bilo nič tacega. ali pomisliti je treba, da je Poljska že sedpj skoro najbolj obljudena pokrajina ruske države. Zaradi tega bi btlo naravneje, da bi bila država kje drugje poiskala zemlje za ruske kmete, posebno sedaj, ko se v kratkem obširne pokrajine odpro z novo sibirako železnico evropski kulturi. Misliti si moramo, da ima naseljevanje ruskih kmetov na Poljsko le politične namene. S t«n boče le razširjati pravoslavje v zapadnih pokrajinah in pospeševati raznarodenje Poljakov.	;	, 4 . ■
Rusija. V ruškrh ladiipdelftioaG bafi sedaj delajo 16 rečfih in maAjfth vojnih ladij. Več vojnih ladij je pa Busija naročila v inozemstvu. Dokler te ladije ne bodo dodfdfanš, se paŽ ni bati, da bi Rusija začela vojno. Da Rusija zadnji čas tako hiti z flapravljanjem ladij, iz tega se vidi, da v Peterburgu računajo s tem, da bode prišlo do vojne * vlastmi, ki imajo vefiko pomorsko silo. To se bode tudi »godilo, če Rusija zopit cačne svoje operacije v orijentu. Anglija ne bode mirno gledala, ko bi ie Rusi hoteli polastiti Carigrada, pa tadi najbrž Fran-
cija ne, kajti v orijentu se angleški in francoski interesi prec6j vjemajo. Naj se Rusija polasti Dar-danel, Francija' zgubi svoja trgovišča v Rumuniji, katera si je pridobila zadnja leta.
Občinske volitve v Rimu. Pri občinskih volitvah v Rimu je izvoljenih 9 liberalcev in 6 katoličanov. Za katoliško stranko je izid ugoden, če se pomisli, da je bila postavila le 7 kandidatov in pri letošnjih volitvah iz raznih uzrokov ni skoro nič agitovaja. Liberalcem tak izid nikakor ne ugaja, ker dokazuje, da veliko število rimskih meščanov ni zadovoljno s sedanjimi razmerami. Njth listi hite zatrjevati, da so katoliki le zmagali, ker so mnogi liberalci zanje glasovali, da so tako preprečili izvolitev radikalcev. Kedor ve, kako italijanski liberalci sovražijo cerkev, tega pač ne bodo verjel; vsak liberalec je gotovo rajši dal svoj glas najbolj rudečemu radikalcu, nego pa kakemu katoliku.
Kitajska sila. Eer so na Kitajskem pobili več kristijanov, je Cassagnac predlagal v francoski zbornici, da bi francoska vlada storila odločne korake proti Eitaju. To pa ni tako lahko, kakor posnemamo iz besed očeta Foumada, ki je mnogo let misijonaril na Kitajskem. Kitajci postajajo mogočni in nevarni, posebno, ker svojo moč dobro poznajo. Njih vojska je vedno večja in bode še nevarnost za Evropo. Ta nevarnost bi se dala odstraniti samo s tem, da bi se za časa večje evropske države sporazumele, da s silo omeje kitajsko moč. Če misijonar stvari malo prečrno ne vidi, ne vemo, ali omeniti moramo, da je velik ruski list že pred leti opozarjal na to, kako narašča kitajska sila in postaja nevarna Rusiji.
Izvirni dopisi.
Iz Ljubljane, 23. junija. (Ali je narodna uapredna stranka katoliška?) Iz »Narodove" in »Brusove" stranke rodilo se je pred kratkim novo čudno dete, katero se imenuje »narodna napredna stranka". Sram jih je bilo imenovati jo »liberalna stranka", ker to diši preveč po židovsko-nemčurskem česnju; toda na imenu ni veliko ležeče, poglavitna stvar je notranji duh in smoter. V tem oziru bodi prvo in prevažno vprašanje: Ali je to dete, ta nova »napredna stranka", katoliška, ali ne?
Odločno odgovorimo, da ni katoliška, temveč brezversk a. Kako to ? bode kdo rekel, saj je za katoliške Slovence in tudi osnovatelji in udje so katoličani. Res so katoličani, toda brez katoliške zavesti, večjidel le po imenu in v krstnih bukvah. Slovenci so večjidel zvesti katoličani, pa bi jih ta stranka rada dobila na limanice in njih katoliško prepričanje nekoliko omajala, to je, za svoja liberalna načela pridobila. To »napredno stranko" vzpodbujati za katoliško stvar, bi se pač reklo, zamorca umivati; le da verni narod opozorimo preteče nevarnosti, se uso-jamo trditi, da ta »napredna stranka" ni katoliška, da je brezverska. Evo le nekaterih razlogov zato:
1.	»Slovensko politično društvo", sedaj »napredna stranka" imenovano, osnovalo se je proti »Katoliškemu političnemu društvu", in s tem se je že označilo za nekatoliško; saj že temeljna logična načela uče, da je pri kontradiktoričnem nasprotju le dvoje si nasprotno, n. pr.: zdrav, nasprotno: nezdrav, bolan; pravičen, nasprotno: nepravičen, krivičen. Ravno tako je »Katoliškemu političnemu društvu" med Slovenci le mogoče nasprotno, nekatoliško politično društvo, to je, brezversko ali vsaj krivoversko, sicer bi bilo oboje jedno, identično.
2.	Kakor oče te stranke, »Narodov" liberalizem, že več let svoja načela v nasprotje postavlja katoliškim načelom in časnikom, in so zato zavedni katoliki stokrat že zavračali ta nekatoliška načela »Narodovega" liberalizma, tako je gotovo dete te »napredne stranke" nekatoliško, to je, brezversko.
3.	»Narodova" in sedaj »napredna stranka" se neposredno ali posredno ustavlia zoper versko šolo, za katero se je podpisalo na tisoče katoličanov, in se je boji; le židje in po imenu katoličani hvalisajo sedanje brezverske šolske postave, katere so sv. oče imenovali »abominabiles leges". Ali kaže to katoliškega ali brezverskega duha? To ni težko presoditi.
4.	„Narodova" in sedaj »napredna strauka" od nekdaj črni in obrekuje katoliško hirarhijo, od sv. očeta papeža do poslednjega kapelana. Sv. očeta ua-gnusno psuje, izvrstne škofe grdi in pika pri vsaki priliki in jim očita trmoglavost, ako svoje dolžnosti vestno spolnujejo; duhovnike prav pobalinsko pita
8 »farji", »črni h....."; katoliške časnike zauič-
ljivo zove tonsurirane, ultramontanske liste; unetim kapelanom neotesano žuga z brcami itd. Vprašamo le: Ali ni Kristus sam rekel: „Kdor vas zaničuje, mene zaničuje"? Vprašamo tudi: Ali nista vera in
nje oznanovalci v tesni, nerazveajjivi zvezi? Vprašamo dalje: Ali je že kdaj kdo poznal dobrega katoličana, da bi bil duhovnike zaničeval? Zgodovina uči, da je vera plodno delala, kjer so se spoštovali duhovniki, pešala ali celo zginila pa je, kjer so jih zaničevali. Sodite zopet: Ali je katoliška taka stranka, kateri je duhovščina trn v piti, ter ji je brezdomo-vinska duhovščina, katera je bila vsikdar prava mati svojemu narodu?
5.	Matadori »napredne stranke" stavijo slovensko narodnost višje, nego našo katoliško vero. Kdor pa kako stvar višje stavi, kakor vero, nima vere, ali več ne vi, kaj je vera. Takim veljajo besede papeža Gregorja IX.: »Redigunt caput in caudam et co-gunt ancille famulari reginam".
6.	»Narodova" »napredna stranka" tudi v tem ni katoliška, ker cerkvenih zapovedi nič kaj ne po-rajta in ne spolnuje, k večjemu le še peto, katera jim ni kaj na poti. Znane pa so Gospodove besede: »Kdor cerkve ne posluša, imej ga za nevernika in grešnika". Pri vsem tem pa so neznosno prevzetni tudi v verskih vprašanjih, ter hočejo bolj vedeti, kaj je katoliško, kakor doktorji in profesorji bogoslovja, dasi marsikateri še šest resnic ne zn&. Ali je vse to znamenje katoličana ali brezverca? »Blas-phemant, quod ignorant."
7.	Ta »Narodova" ali »napredna stranka" tudi zato ni katoliška, ker taji, da je katoliška cerkev jedino zveličalna, kar je verska resnica (dogma), in kdor taji trdovratno versko resnico, je krivoverec. Tej stranki pa je dobra tudi pravoslavna vera, za katero se zaradi liturgičnega jezika močno navdušuje in skrivaj in po listih tudi ljudstvo išče navdušiti, zveste katolike pa zaničljivo le Iatinizatorje imenuje.	(Konec sledi.)
Iz Preserja, 22. junija. (Praznovanje tristoletnice sv. Alojzija. — Prvo sv. obhajilo.) Slavnost Alojzijeva, s katero je bilo združeno tudi prvo sv. obhajilo, vršila se je pri nas 18. t. m. kaj krasno in ganljivo. Ta dan zbrali so se učenci in učenke obeh razredov v šoli. Ko so se oglasili milo doneči zvonovi farne cerkve, jel se je sprevod polagoma pomikati proti prijazni romarski cerkvi Matere božje na Žalostno goro. Dečki nesli so cerkvena banderca, za njimi pa so korakali šolarji. Veselje bilo jim je brati na obrazu. Vsaj pa je bil to tudi najlepši dan njihovega življenja. — Za učenci šel je gospod kapelan z gg. učiteljema, pevajoči litanije Matere božje, za temi pa se je vrstilo verno ljudstvo, moleče sv rožni venec. Do-spevši v cerkev imel je gosp. kapelan krasen govor o najlepšem dnevu našega življenja. Po govoru bila je slovesna sv. maša, med katero so bili otroci obhajani. Videlo se je otrokom na obrazih, da so uverjeni o imenitnosti in vzvišenosti svetega opravila. Po končani službi božji pogostili so se otroci s kavo in štrucami. Na to pa se je predstavljal dramatičen prizor »Alojzijeva slavnost". Otroci in ljudstvo bili so jako ginjeni, ko so ugledali prekrasno sliko sv. Alojzija, kajti:
Z obličja mir nebeški njemu sije, Se limbariek mu v roki lesketa; Smehlja se milo ljubljenček Marije.
Ko so še otroci dobili raznih siadčic in črešenj, ter zapeli Alojzijevo himno in cesarsko pesem, bila je slavnost končana. Izvestno ostane ta dan vsem otrokom, pa tudi vsem preserškim faranom v trajnem spominu. Vsaj se pa tudi prvo sv. obhajilo še ni nikdar tako slovesno in sijajno praznovalo, kakor letos. Bog daj, da bi donašal ta dan obilnega sadu! Da se je ta slavnost tako izborno vršila in da so se otroci dnevu primerno pogostili, je zasluga fa-ranov, ki so z malimi doneski prihiteli na pomoč, vzlasti pa še g. župnika Ig. Podobnika, kapelana g. J. Bartme-ja in trgovca g. Fr. Zvana. Poslednjemu smo vzlasti hvaležni za krasno sliko sv. Alojzija, katero je ob tej priliki daroval za šolo. Bodi torej vzlasti tem trem mladinoljubom, kakor tudi vsem faranom, ki so kaj za slavnost darovali, tem potom v imenu šolske mladeži izrečena najtopleja zahvala. Gotovo jim bode sv. Alojzij pri VsegamogoČnem. zanesljiv priprošnjik, plačnik pa jim bode Bog. Ti pa, sv. Alojzij, ki
Na nebu zdaj te med krilatci, Obseva večne slave žar, — Izprosi nam mladenič rajski, Da te posnemamo vsikdar!
Dnevne novice.
(Cesarjev dar.) Presvetli cesar je darovalffran-čiškanskemu samostanu na Trsatu 200 gld. za prenovljenje samostanske cerkve.
(Tiskovno društvo.) Katoliškemu tiskovnemu društvu v Ljubljani podaril je za zgradbo novega poslopja za tiskarno profesor bogoslovja, preč. gosp. Ivan Janež i č, 100 gld. s pristavkom: Vivant sequentes! — Beležeč s hvaležnostjo lepi ta dar, izražamo tudi mi nadejo, uaj s« znatni svoti pride-jana želja gospoda darovatelja prav pridno vresni-čuje v korist »domačemu misijonu", ki nam bodi po nravoslovnem reku: charitas debet esse ordinata, prav posebno pri srcu!	E. K.
(Deželni predsednik baron Winkler) nadzoroval je včeraj tukajšnje uršulinske šole ter izrazil svojo popolno zadovoljnost z lepimi uspehi v šolskih naukih.
(Poštno poslopje v Ljubljani.) Torej Ljubljana vendar enkrat dobi novo poštno poslopje. Kakor je namreč razvideti iz poročila našega dunajskega dopisa, predložila je vlada dne 23. t. m. omenjeni načrt državni zbornici. Znesek za stroške pri novem poštnem poslopju za Ljubljano je določen po vladnem načrtu na 228.000 gld., za Maribor na 189.840 gl.
(Porotno sodišče v Celju.) Za četrto dobo porotnega sodišča pri okrožnem sodišču v Celju je določen za predsednika porotnemu sodišču predseduik okrožnega sodišča dr. Adalbert Gertscher, za njegovega namestnika pa deželnega sodišča svetniki L. Jordan, L. Rattek in Jos. Reitter.
(Iz Šentvida nad Ljubljano) poroča se nam, da so tudi ondi prav slovesno praznovali tridnevnico sv. Alojzija, katere se je prav posebno udeleževala šolska mladina pod vodstvom gg. učiteljev. Z dovoljenjem šolske oblasti bili so te dneve otroci prosti šolskega pouka in so vsak dan zjutraj in popoldne prihajali v cerkev k službi božji, med katero jim je g. katehet Fr. Mekinec prav primerno govoril o zavetniku šolske mladine ter ga jim stavil v lep vzgled. — Tudi odraščeni so se pridno udeleževali lepih slavnostij.
(Pri občinski volitvi) v Dolenjivasi pri Ribnici je bil izvoljen županom g. Ignacij Merbar, posestuik v Prigorici. Svetovalci pa so : Jauez Kromar in J. Merbar iz Dolenjevasi, France Oražem iz Prigorice in Sturm i z Grčeric.
(Cesar na Reki.) O prihodu cesarjevem na Reko piše »Obzor": Kralj je stopil na reško hrvatsko ozemlje ob okolnostib, ki ondi niso prijazne hrvatskemu narodu in katere ta narod in njegove zakonite in historične zastopnike odstranjajo iz one kraljeve bližine, v kateri bi ti danes imeli biti na Reki. Okoli kralja bodo drugi njegovi svetovalci, on bo čul pozdrav v tujem jeziku . . . Reka je danes faktično odtrgana od kraljevine hrvatske, ona živi pod drugo oblastjo in drugim vplivom, ki so nasprotni pravu Hrvatske do Reke. A to nas ne moti, da mi to pravo najodločneje naglašamo, pozdravljajoč z največjim spoštovanjem, s prirojeno in podedovano vernostjo Onega, ki je vrhovni čuvar vseh pravic hrvatskega naroda, Onega, od katerega se nadeja narod hrvatski, da mu oživotvori niegove pravice . . . Stoječ nepremično ua tem stališču ra-duje se hrvatski narod, da more kralja svojega pozdraviti na hrvatskih tleh, da mu more izraziti ona srčna in iskrena čutila, katera je on z dejaujem vsikdar potrjeval v zgodovini. V to ime pozdravljamo najiskreneje svojega vzvišenega kralja v hrvatskem mestu na Reki.
(V Celovcu) narejajo konjsko železnico (iram-way) od kolodvora južne železnice do Vrbskega jezera. Gradi jo nek Spriuger z Dunaja, ker med domačini niso našli podjetnika.	—rn—
(Kaj vse se človeku pripeti v pijanosti?) Predvčerajšnjem zjutraj prišel je k policiji na magistrat neki rudokop iz Idrije, ter naznanil, da so ga v drevoredu za gimnazijskim poslopjem trije ljudje napadli, mu denar vzeli ter ga vrgli v Ljubljanico. Policija je stvar takoj preiskala, a pokazalo se je, da stvar ni bila tako grozovitna. Omenjeni človek je namreč pozno v noč popival v neki gostilni na šentpeter-skem predmestju; ob pozni uri še le ie šel iskat prenočišča; zašel je na svojem potu tudi v šolski drevored, kjer se mu je v pijanosti prevagalo, da je padel v Ljubljauico. Hladna voda je morala ugodno vplivati na njegovo razgreto glavo, kmalu se je namreč zbrihtal in izkobacal iz vode in seveda ves moker prišel na magistrat. Tudi denar njegov so dobili v gostilni.
(1501etnica zagrebškega polka Leopoldovcev.) Danes proslavlja zagrebški polk nadvojvoda Leopold št 53 150letnico svojega obstoja. Polk je bil oživo-tvorjen za d6be Marije Terezije, ko je Avstrijo ua-
padal v vojnem orožju izvežban sovražnik. Tedaj — 1. 1741. — ustanovil je tudi 53. polk v Slavoniji polkovnik baron Trenk pod imenom »pandurski kor", 1. 1745. nazivljal se je »Trenkov pindurski polk" in 1. 1756. bil je vvrščen kot pehotni polk. Dne 24. junija 1. 1S66. odlikoval se je zlasti polk v bitvi pri Kustoci.
(O goveji kugi na Kranjskem.) Razglasilo z dne 11. junija 1891. 1., s katerim sta se zaradi razsajajoče kuge v gobcu in v parkljih sodna okraja Kočevje iu Vipava po vsem svojem obsegu razglasila za okuženo pokrajino, dopolnuje se s tem, da je zaradi razširjanja kuge tudi s sodnimi okraji Črnomelj, Radolfovo in Žužemberk ravnati, kakor z okuženimi pokrajiuami, nadalje da je ves politični okraj Kočevje razglašen za okuženo okrožje. Zatorej ukazuje dež. vlada : 1. Promet s prežvekovalci in prašiči iz vseh tfh okraje? in v vse te okraje je prepove-daD, promet z omenjeno živino v mejah teh okrajev, izpolnjevaje zaporne odredbe po okuženih krajih, pa dopuščeu. 2. U/ivati in prodajati mleko obolele živine je po vseh teh okrajih prepovedano. 3. Se li sme obolela živina klati za to, da bi se užilo nje meso. to je zavisno od dotičnega živinozdravnika. 4. Z vinski semuji (izvzemši semnje za konje) so po vseh teh sodnih okrajih prepovedani. Nadalje so prepovedani tudi vsi živinski semnji v sodnem okraju Z a 11 č i o a do preklica;
Telegrami.
Reka, 23. junija. Pri velikem banketu, kateri je dal guverner na čast angleški mornarici v „Casino Patriotioa", je napil guverner Zichv angleški kraljici Viktoriji, za njim pa admiral Hoskins cesarju Francu Jožefu in cesarici Elizabeti.
Reka, 24. junija. Kazsvetljava mesta in baklada bili ste sijajni. Slovesno predstavo v gledališču jo cesar obiskal v spremstvu nadvojvodinj Ivlotilde in Doroteje, nadvojvode Jožefa in princa Battenberga. Pri prihodu in odhodu pozdravljalo je prebivalstvo cesarja z „živio"-, „evviva"- in „eljen"-klici. Danes je pri angleškem generalu na ladiji v čast cesarju obed, katerega se udeleže nadvojvoda Jožef, navzoči ministri in ban hrvatski.
Dunaj, 24. .junija. Dispozicijski zaklad je bil vsprejet s 186 proti 59 glasom. Proti so glasovali Mladočehi. nemški nacijonalci in večina pretisemitov. Pri debati je razložil Fuss, zakaj bodo nemški nacijonalci glasovali proti dispozicijske.mu zakladu. Popolnoma se je vjemajo s prestolnim govorom in odobravajo vladno postopanje v gospodarski politiki, ali zaupanja pa nemajo do vlade niti v narodnem, niti v svobodnostnem oziru. Coronini se je izjavil, da se pridružuje prestolnemu govoru in popolnoma zaupa vladi. V jedna-kem smislu je v imenu moravskih Čehov govoril Mežnik.
Dunaj, 23. junija. Zbornica poslancev je vsprejela v današnji seji vse naslove poglavja „Ministerski svet", izvzemši naslov ..Dispozicijski zaklad", pri katerem se je posvetovanje prenehalo. Pri posvetovanju o dispozicijskem zakladu je Alladočeh Vašaty hudo napadal ministra barona Pražaka in ga poživljal, da naj odstopi. Predsednik ga je zaradi tega poklical k redu. Ko je govoril poslanec Schneider, kateremu je predsednik opomnil, da izraz „židovski časniki" (Juden-pres.se) ni umesten, je levica demonstrativno zapustila dvorano.
Gradec, 23. junija. V deželnih toplicah Rogatec-Slatina je včeraj društvo belega križa po svojem drugem podpredsedniku dvornem svetniku vitezu Klapsu slovesno otvorilo svojo vojaško zdravilnico.
Praga, 23. junija. 71 ameriških Čehov je prišlo ogledat razstavo in so bili jako slovesno vsprejeti.
Budimpešta, 24. junija. Poslanec Ugron napovedal je interpelacijo, kako da se je krono z Najvišjimi odgovori v Pečuhu vmešalo v strankarske borbe. — Adam Horvat je napovedal interpelacijo zaradi nemškega odgovora hrvaški deputaciji.
Szegedin, 23. junija. Pri nemirih v Battony-ji bile so tri osobe ubite, dve težko,
dvajset pa lahko ranjenih. Vojaščina jo osvo-j bodilo mestno načelstvo iz mestne hiše, ka-j" tero je oblegovalo prebivalstvo. Štirideset osob so zaprli. Po noči se mir ni več motil.
Carigrad, 23. junija. Vojaška komisija, obstoječa iz generala Sabit paše in več častnikov, je odšla v Essen in na Francosko proučevat razne sisteme topov.
London, 23. junija. Na vojaški lokalni železnici pri Ohathamu zadel je vlak, v katerem so bili ženijski vojaki, v prazen vlak tako silno, da je 34 vojakov več ali manj poškodovanih.
Piccoli-ieva tinktura za želodec ig
iSJC je rkhlo delujoče, vspešno učinkujoče, prebavne iDdT" organe vrejujoče zdravilno sredstvo. — Ona JKM- steklenici 10 kr.	(300—121) "&tfi
Tujci.
22. junija.
Pri Malliu: Neuhold, knjigovodja; Bruckner; Popper, Braun, Hofbauer, trgovci; Spitz, trgovec, z Dunaja. — Knitio in Mayer iz Vipave, -t- Schleimer, trgovec, iz Kočevja. — Hager, vodja, iz Gradca. — Starkel, c. in kr. nadporočnik, in Korosič. iz Trsta. — Kresse, trgovec, iz Olomuca.
Pri Stotin : Zeller, Beck, Jankowitseli s soprogo, Steindl, trgovci, z Dunaja. — Aparnik, zasebnik; Mayer in Manopert, trgovca, iz Trsta. — Gasser, trgovec, iz Gorice. — Rakove, c. in kr. poročnik, iz Kranja. — Gaberšček iz Kobarida. — Kasek, zasebnik, iz Loke. — Skofič, sod. pristav, in Globočnik, notar, iz Vel. Laiie.
Pri Južnem kolodvoru: Habberger, železniški uradnik, iz Borovnice. — Skerle, poslovodja, s soprogo, iz Gradca. — Sehmidt, uradnik, z Dolenje-Avstrijskega.
Pri bavarskem dvoru : Strukel s sestro iz Trbiža. — Muhič in dr. Haas z Dunaja. — Platner iz Šmihela,
Vremensko »porodilo.
a it O	Ca«	Sta	n j e	V s t e f	Vreme	> S 5 ■E-S*
						
opazovanja		znuoroera t mm	topjomera po C«iziju			o v* 6 35 n c
	7. u. zjut.	73 69	162	Sl. SV7.ll.	jasno	
23	2 n. pop. 9 • u. zveč.	73 67	232	mz. jzapad	n	0'00
		73 73	16-S	brezv.		
	Srednja temperatura 1S'8", za 01" pod normalom.					
		UunajNka borza.				
		'Telegratioiio		poročilo, i		
			24. junija.			
Papirna renta 5 % po			100 gl. (s	lt>«M*vkm 92 giri. 40 K'.		
Srebrna		5* -	100 „ „	16 %	92 .	45 „
5% avstr. zlata renta, davki prost;«					110 „	90 „
Papirna renta, davka prosta .					102 .	45 „
Akcije avstr.-ogerske banke					1018 ,	— „
Kreditne akcije					298 „	25 „
					. 117 „	15 „
Srebro					— „	
francoski napoleond.						27 „
Cesarski cekini . . .					• 5 „	56 „
Nemške marke					57 „	421/, ,
Oenilniki
zastonj in franko.
Največja zaloga
šivalnih strojev
JAN. JAX,
LJUBLJANA.
Najnižje cene. Ugodni vplačilni obroki se dovoljujejo. (30-6)
Zamenjuje stare stroje.
Poprave vrše se točno trojno in ceno.
:: Podobarska delavnica::
Gorenja Vas pri Škofji Loki.
—.
Odprl sem svoj« podobarsko delav-nico in usojam si naznaniti in priporočiti se preč. duhovščini in sl. občinstvu za vsa v
podobarsko stroko
spadajoča dela. kot: Podobe iz lesa, kamna, gipsa in cementa, isto uko oltarje iz lesa in marmor-cementa v
vseh cerkvenih zlogih. Tudi prenavljam stare altarje in prižnice. — Vse izvršim dobro, uatančuo in ceno!
Spoštovanjem
JOSIP ^UBIO,
p o <1 o b a r. (4-4)