IZHAJA OD OKTOBRA 1M7 KOT TEDNIK S 1. JANUARJEM 1956 KOT POLTEDNIK OD 1. JAN. 1960 IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO IZDAJA CP »GORENJSKI TISK* V KRANJU UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK TELEF.: UREDNIŠTVO 24-75 in 21-90, UPRAVA il V TEK. RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 667-70-135 - IZHAJA OB PONEDELJKIH, SREDAH, IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 90Q, MESEČNA 75, POSAMEZNA 8T. II DIN LETO XIII., ŠT. 115 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO SOBOTA, 1. OKTOBRA 196f Pred praznovanjem J Plenum „TEDHA OTROKA" Utrj Vsako leto se že mesec prej Pripravi - ii mo na delovno prazno-Vanje Tedna otroka, ki je nameren urejevanju vzgojnih, varjenih in vseh drugih potreb ^roka. Praznujemo ga hkrati z "rugimi narodi in državami po "^tu, saj je 3. oktober Medna-r°dni otroški dan. 0 pripravah za Teden otroka j sanjskem okraju smo povpra-j?1' predsednico Zveze prijate-llev mladine, Smiljo Gostiševo. *Ker se večajo potrebe zaposle-W> ljudi in njihovih družin po *8eh oblikah otroškega varstva i vzgoje, je letošnji Teden otro-ka> ki bo od 2. do 9. oktobra, v Prvi vrsti posvečen tej družbeni prbi. Kot doslej tako bodo tudi ,et°s naša društva Jfeanizator *eđen.« "■Zanima nas letošnje delo «fuštev?*< ^Vsekakor je težišče dela na iniciator in priprav za omenjeni Utr evaniu in organizacijski kre- P'*vi mreže društev in prijateljev gladine. Vsa društva bodo v tem asu pregledala svoje vrste in P°dyzeia ukrepe za pridobivanje .°vih članov. Obstajajo pa tudi l^tva, ki so po obsegu in šte- ,lu članstva preobsežna. Ta naj c Wneii,jo na manjše število čla-J°v tako, da bodo lahko dobro elaIa, da bodo člani lahko ved- 0 v medsebojnem stiku. Treba Z* bo misliti tudi na ustanavljajo* občinskih zvez prijateljev »adine, in sicer povsod tam, :er le-teh še ni. *^aj pa mlečne kuhinje?« "Izkušnje nam kažejo, da je * novogradnjah treba nujno J"**sliti tudi na objekte družbene-v. st^ndarda: šole, menze, trgo-(j"-p> kulturne ustanove itd. To-t 2 nič manjšo nujo moramo gaditi tudi prostore za otroško ^•"stvo in vzgojo! Zato je treba /teči, da se pri teh gradnjah edvidijo potrebni prostori za r°ke. Naša društva prijateljev ?-*dllle vzgojnih ustanov. Kar pa zadev« prehrano otrok, menim, da te malice v šolskih mlečnih kuhinjah velik dodatek pri prehrani našega mladega naraščaja. Kot je znano, bodo morale mlečne kuhinje zaradi postopne ukinitve mednarodne pomoči, preiti na ekonomsko poslovanje, kar bo nedvomno vplivalo na podražitev hrane. Bila bi velika škoda za zdrav in pravilen otrokov razvoj, če bi se tedaj otroci prenehali hranili v mlečnih kuhinjah, zato je potrebno, da začnemo o tem že sedaj razpravljati. Vsekakor je potrebno sodelovanje DPM pri komisijah za mlečne kuhinje, ki se prav sedaj formirajo pri ObLO. Naloga vseh nas pa naj bo, seznaniti starše s pomembnostjo toplih obrokov za njihove otroke. Morda bi se dalo organizirati, da bi posamezni starši plačevali malico v naturalijah, n. pr. s sadjem, zelenjavo, krompirjem, drvmi itd. Z izmenjavo dobrin bi lahko pričeli tudi pionirji sami. Na deželi naj bi zbirali sadje, v mestu pa knjige in ostale šolske potrebščine, material za delo krožkov itd.« Tovarišica Gostiševa nam je še govorila o prepotrebnem sodelovanju mnogih drug:h organizacij. '-Svojo vlogo morajo odigrati tudi sindikati,« je dejala. »Tu mislim predvsem skrb za matere — delavke, ureditev njihovega delovnega časa, prehrane, možnost za dosego kvalifikacij itd. Hkrati pa je treba doseči pri delovnih kolektivih, da del sredstev skupne porabe odvajajo v sklad za varstvo otrok.« Zares veliko stvari bi bilo potrebno ukreniti in narediti ob Tednu otroka, da bi bilo praznovanje res kar najbolje opravljeno in da bi se ti problemi in te potrebe vključile v splošna prizadevanja blaginje delovnih ljudi. Okrajnega odbora Zveze borcev j je občinskih borov ZB Na plenumu Okrajnega odbora Zveze borcev v Kranju, ki je bil v sredo, so največ govorili o življenjskih razmerah preživelih borcev in o njihovih strokovnih sposobnostih na delovnih mestih. O usposabljanju borcev je na plenumu govoril tudi član Glavnega odbora ZB Slovenije, oziroma direktor dopisne šole iz Ljubljane, tovariš Franc Kokovec-Poki. Ko so govorili o proslavah 20-letnice vstaje so menili, da je Zadnjo oe£f New York, 30. septembra — Včerajšnji govor britanskega ministrskega predsednika Macmillana v splošni razpravi na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov, so delegacije različno ocenile. Zahodni zastopniki so v glavnem zadovoljni s tistim kar je britanski državnik povedal. Medtem ko se afriške delegacije o nekaterih stališčih ne strinjajo. Pri tem velja omeniti poskus britanskega premiera, ki bi nekako skušal braniti kolonializem. Tako mnenje je dobil etiopski zastopnik, ko je dejal, da so tako stališče Macmillana do kolonializma z nezadovoljstvom sprejeli delegati tistih afriških dežel, ki so šele pred kratkim postale članice Združenih narodov. New York, 30. septembra — Generalni sekretar Združenih narodov Dag Hammarskjold je sinoči priredil intimno večerjo na čast predsedniku Združene arabske republike Naserju. naj prispevajo k temu, Se bo vnema proizvajalcev za Ovoljevanjc teh in drugih po- otroškega varstva in vzgoje b°lj naglo večala kakor do-Treba pa je dokončno spre-stališče ZPM o varstveno-f°Jnih ustanovah, ki naj de- 'eJ° tako, da bodo kar najbolj «1 V? V l0S'r<;2*le našim potrebam (dc-g0.ni čas ustanov, sprejemanje Ah m Predšolskih otrok, so-fla?van''e s starši itd.). Mislim, 0a W ravno ta čas tudi primeren, Va Sc DPM sestanejo s Sveti za stv« družine, Sveti za šolstvo Va "pravnim odborom skladov za fH/ ° °tr°k- kjer bi skuppo pravljaii o stanju varstveno- V. Občinski odbor Zveze borcev v Kranju vabi vse preživele borce II. grupe odredov, vse udeležence NOB, aktiviste, internirance in celotno prebivalstvo, zlasti mladino, na prireditve v okviru krajevnega praznika Cerklje. Začetna svečanost bo ,e danes, v soboto popoldne ob 17. uri pred Cibermanovo hišo v Spodnjem Zalogu (in ne pri Kadunčevih na Klancu,, kot je bilo pomotoma objavljeno), kjer bodo odkrili spominsko ploščo padlemu kurirju Sodnik Rudiju-Robiju. Osrednja prireditev pa bo v nedeljo, 2. oktobra ob 10. uri na Davovcu, ki bo posvečena 31. padlim borcem II. grupe odredov. Prevoz iz Kranja zagotovljen z avtobusi v nedeljo od 6.30 do 8.30 ure. J Ho"1^" deževno vreme je največji sovražnik otrok, ki imajo po.olskem urniku na sporedu teles V/'«».io. Zato pa je veselje toPko več'e. če dež ne nagaja in takrat so otroci z učiteljem že >lx>rliH'ni igrišču. Sieer pa smo že v času, ko vsi nestrpno pričakujemo snega, da bomo izp Op ■""■iiiem ignscu. aicer pa smo ze v raso, ko vsi V** t smu,arsko znank' ali pase prvič srečali s smučarsko abecedo. — Na sliki: Med telesno-"Jiio uro v Zabi ezniei, kjerimajo dokaj lepo urejeno športno druge igre treba dati večjega poudarka prireditvam v Dražgošah. To zahteva že pomen teh obletnic. V okviru obsežnih proslav, ki so predvidene v prihodnjem letu v počastitev 20-letnice vstaje, bo prva proslava prav v Dražgošah. Na plenumu so sklenili predlagati Okrajnemu ljudskemu odboru, naj sprejme s posebnim odlokom v svoje okrilje dražgoške proslave, ki naj bi tako dobile ne le ozek partizanski, marveč dokaj širši vsesplošni zimsko-športni pomen. Zelo veliko so člani plenuma govoril tudi o gradnji Partizanskega doma na Mošenjski planini na Jelovici in o nekaterih drugih problemih. Se posebno pa so poudarjali delo, ki je v teku za sestavljanje topografije iz osvobodilne vojne. Po nekaterih občinah se ti podatki o dogodkih iz NOB zelo počasi zbirajo. Vzrok temu je iskati v nezadostni dejavnosti občinskih odborov ZB, ker nimajo ustrezne pomoči. Marsikje so brez svojih prostorov, brez stalnega človeka v teh organizacijah, brez sredstev in podobno. Posledice pa so vidne v samem delu. Skrb za usposabljanje borcev in številni drugi problemi gredo čestokrat mimo občinskih odborov. Na plenumu so menili, da je treba bolj utrjevati občinske odbore ZB in s tem razširiti njihovo dejavnost na osnovne organizacije. To je potrebno še zlasti sedaj ob pripravah na 20-letnico ljudske vstaje. -1. c. Plenum Občinskega komiteja ZK Tržič Kritika na delo upravnih organov Pretekli torek, 27. septembra, je bil v Tržiču plenum občinskega komiteja Zveze komunistov, kjer je bila na dnevnem redu nadaljna d :centralizacija gospodarstva v tr-žiški občini in nekatere kaJrovske spremembe. igrišče za odbojko in tudi Po zelo živahni razpravi so člani plenuma prišli do pomembnih zaključkov, med drugim so tudi ugotovili, da bi vse osnovne organizacije po podjetjih skupno s sindikatom in vodstvom podjetja napravile analize, ki naj bi zajemale predvsem to, kaj je vplivalo na povečanje proizvodnje v tržiški občini (ali nagrajevanje, rekonstrukcija, organizacija dela. preskrba s surovinami, ipd.). Nadalje, kaj je vplivalo na povečanje čistega dohodka (večja storilnost, boljši izko-rislek časa, tržišče ali podobno), in seveda koliko so k temu pripomogle subjektivne sile v podjetju. Nadalje so na plenumu precej kritično ocenili odnose v podjetjih. V tržiški komuni se je čestokrat dogajalo, da nekateri mislijo, da so dobri odnosi v podjetju takrat, kjer drug drugega predlagajo za boljše položaje, p t, če so ti sposobni za to mesto, ali ne. Drug drugemu predlagajo boljše mesečne prejemke, zgolj zaradi tako imenovanih •»dobrih odnosov«, ne pa na podlagi delovnega učinka. Ce jim pri tem kdo nasprotuje, so pa »dobri odnosi« že pokvarjeni. To pa povzroča, da se s tem ukvarja kopica ljudi, večkrat pa je to predmet razprav tudi na sestankih osnovne organizacije Zveze komunistov v podjetju. Seveda to se ne dogaja v vseli podjetjih tržiške občine, vendar je v zadnjem času bilo nekaj takih primerov. Precej kritično so na plenumu ocenili tudi delo upravnih organov, sedaj še posebej, ko govorimo o potrebi in nujnosti prenosa kompetenc na nižje upravne organe — komune. Ta stvar je še posebej postala aktualna po V. kongresu SZDL, ko so bili v zvezi s tem sprejeti tudi ustrezni zaključki. Seveda tu ne mislimo kritizirati ljudi, ki sedaj delajo v organih tržiškega občinskega ljudskega odbora, da niso marljivi, vestni, požrtvovalni, da niso do sedaj do neke more zadovoljivo opravljali svojih funkcij, le odkrito moramo priznati, da prav glede gospodarstva delo šepa, tako v oddelku, kot v družbenem organu. Prav od teh dveh pa je prav gotovo v precejšnji meri odvisno gospodarstvo in vzporedno s tem tudi ostala dejavnost in življenjska raven delavcev v tržiški občini. Do tega spoznanja so prišli tudi člani plenuma. Seveda bodo morali pri odpravljanju teh napak pomagati prav vsi. Tu bodo morale vmes poseči tudi politične organizacije, kot Zveza komunistov, Socialistična zveza delovnega ljudstva, sindikat in Ljudska mladina Slovenije. Na plenumu so še precej razpravljali tudi o stanovanjskih problemih, o družbeni prehrani in o varstvu otrok. M. 2. Združevanje organizacij SZDL na Bledu BLED, 30. septembra - Tu je bil včeraj sestanek širšega aktiva Članov organizacij SZDL iz okoliških krajev in sicer iz organizacij: Grad, Zagorica, Zeleče, Mhno in Rečica ter iz organizacije Zasip. Pogovorili so se o nekaterih najvažnejših organizacijskih oblikah organizacij SZDL za delo v prihodnje, kot ga je nakazal letošnji V. kongres SZDL Jugoslavije. Ugotovili so, da sedanje organizacije po teh območjih niso imele pravih pogojev za večjo dejavnost. Zato so se strinjali, da bi se vse te organizacije v prihodnje pridružile enotnemu krajevnemu odboru SZDL na Bledu. To še zlasti, ker ljudje iz vseh teh okoliških krajev zaradi trgovin, šol in drugih družbenih in gospodarskih razlogov že tako zmeraj hodijo na Bled, ki je središče življenja za to območje. Hkrati pa je bilo včeraj tako posvetovanje tudi na Bohinjski Beli. Tam, kot so ugotovili, ni pogojev za združevanje, dasi je organizacija šibka z nezadostnimi pogoji. Zato bo še ostala organizacija tam kot je, v Kup-ljenku pa bo njena podružnica. Jutri pa so predvidena podobna posvetovanja še v Ribnem in Zgornjih Gorjah. Za Rtbno ne predvidevajo bistvenih sprememb. Bled je pol ure oddaljen in ljudje imajo tamkaj precej samostojno komunalno in družbeno življenje. Predvidene pa so morebitne podružnice, ki bi spadale k Ribnem, in sicer za Selo, Bodešče in Koritno. Toda o tem predlogu, kakor tudi o org'ani-zaciji SZDL v Gorjah in tamkajšnji okolici, bodo govorili in predlagali članstvu SZDL sami udeleženci predvidenih posvetovanj. Po vseh posvetovanjih o združevanju organizacij SZDL oziroma o postavljanju novih krajevnih odborov SZDL, pa bo v prihodnjem tednu še plenum Občinskega odbora SZDL. -1. c r OBRAZI IN POJAVI Odbcrnšk Janez je odbornik. Toda ne samo odbornik pri telovadnem društvu, Rdečem križu, član šolskega odbora in član komisije za stanovanjsko in komunalno gradnjo marveč pravi, izvoljeni odbornik občinskega ljudskega odbora. Popoldne, kadar prihaja s kolesom iz tovarne, ga doma zmeraj čaka delo: popravljanje vrtne ograje, pospravljanj jabolk, pleskanje... Če ni drugega, ga čaka mlajši sin s šolskim zvezkom, da mu pomaga pri računski nalogi. Kljub temu je bila njegova Terezija dokaj ponosna, ko je bil Janez izvoljen tudi v občinski ljudski odbor. Toda on-dan, po prvi jesenski seji sta se malone sprla in Terezija mu je zabrusila: »Kakšen odbornik pa si! Drugič pa meni daj vabilo, bom šla jaz na sejo. Janez ji je hudo zameril. Šlo je za tamkajšnjo trgovino. 2e lani so na zboru volivcev govorili o tem. Trgovino bi morali razširiti in bolje urediti. Potem naj bi tam prodajali tudi kruh. Gospodinje so bile s tem načrtom zadovoljne. Terezija je potem Janeza zmeraj spraševala o tem. In spomladi po neki seji na občini ji je zagotovil, da je vse to v planu, da je dogovorjeno med trgovino in občino itd. Da je bilo to res se je Terezija še posebej prepričala, ko so pred trgovino pripekali neke tramove. Vendar od tu se stvar ni premaknila. Tramove so prerasle koprive in trava in žene so se radovedno spraševale, kdaj bodo začeli t>rei'reJat'< trgovino. Ondan so občinski odbor liki na seji razpravljali o planu in o delu v letošnjem prvem polletiu. Tako je povedal sam Janez. Toda, ko va je Terezija tisti večer vprašala kaj je s trgovino, je obmolčal. »Kako, da ne vprašaš o tem, kar nas tu najbolj zanima. Vse sosede me hodijo spraševat, kadar se najdemo v trgovini, kaj ti praviš? In ti! Niti na seji tega ne vprašaš!* »To so vaše ženske čenče. Vidite samo tisto trgovino in nič drugega. Občinski problemi so široki,* se je branil Janez in tako se je vsa stvar končala. Sedaj se je Terezija že sprijaznila, da Janez o tem nič ne ve. Sprijaznila se je celo s tem, da bo njihova trgovina za sedaj še kar taka in da bodo pač morale po kruh skoraj pol ure daleč. Toda nekatere sosede so bile dokaj bolj kritične. »Kakšen odbornik pa je, če kar glasuje in ne vpraša niti za tisto, kar so mu pred nosom dogaja,« so dejale. In prav so imele. G ORENJSKEj IZ N A S I H KRAJEV SOBOTA, 1. OKTOBRA 19# NOGOMET Kranj: ob 9.30 Mladost : Prešeren (pionirji, igrišče Mladosti) — ob 10.15 Mladost : Prešeren (člani, igrišče Mladosti) — ob 16. uri Triglav : Murska Sobota SCL (igrišče Triglava) Tržič: ob 8.30 Tržič B : Jesenice (člani) — ob 10.15 Tržič : Triglav (mladinci) — ob 14.15 tržič : Planika (pionirji) — ob 15. uri Tržič : Planika (člani) Skofja Loka: ob 14.15 Skof-ja Loka : Naklo (pionirji) — ob 15. uri Škofja Loka : Naklo (člani) Šenčur: 8.30 Šenčur : Triglav (pionirji) — ob 9.15 Šenčur : Triglav B (člani) ROKOMET Kranj: ob 10. uri Sava : Mladost II (igrišče Mladosti) - ob 14.30 finale pokala L RS Mladost : Rudar (igrišče Mladosti) Duplje: ob 10. uri Duplje : Borac Golnik: ob 9.30 Storžič II : Iskra I, — ob 11. uri Storžič I : Iskra II Tržič: ob 10. uri Tržič : Križe Trbovlje: ob 9. uri Rudar : Mladost (ženske) NAMIZNI TENIS Kranj: V soboto in nedeljo odprto prvenstvo Kranja KOLESARSTVO Kranj: Ob 9.30 uri kolesarske dirke v počastitev 900-letnico mesta Kranja s startom na Titovem trgu KOŠARKA Kranj: Danes ob 17. uri Triglav III : Jesenice II (v Savskem logu) OSTALO Kranj: Ob 16. uri bo v Prešernovem gledališču dr. Brat-ko Kreftova dramska kronika »Velika puntarija« Predoslje: Popoldne bo v prosvetnem domu redni letni občni zbor KUD »Gorenje« iz Predoselj Bled: Lovska družina Bled prireja veliko lovsko veselico v vseh spodnjih prostorih Kazine. Pričetek veselice, na kateri bo igral kvintet Triglav, bo ob 16. uri 2iri — Na minuli torkovi seji občinskega odbora Ljudske tehnike v Zireh so med drugim govorili o programu in delu v mesecu Tehnike, ki ga bodo praznovali tudi v Poljanski dolini. V tem času bodo močno okrepili svoje organizacije in povečali dejavnost. Izvedli bodo celoten program OOLT Kranj razen tega pa bodo ustanovili tudi komisijo za tehnično vzgojo mladine pri občinskem odboru Ljudske tehnike. Le-ta bo imela precej dela, saj je v društvih Ljudske tehnike precej mladine, predvsem v radioamaterskem, elektrotehničnem in fotoamaterskem krožku. Toda velike težave imajo, ker nimajo na razpolago učnega kadra za tehnični pouk. Organizirali bodo tudi več predavanj. -an VEDNO BOLJ POGREŠAJO SERVIS Ziri - V občini Ziri živi 3620 prebivalcev, ki imajo skupno že okoli 700 radijskih sprejemnikov. Razen tega imajo gospodinje vedno več gospodinjskih tehničnih pripomočkov, od sesalcev za prah pa do hladilnikov. V vsej občini nimajo niti enega servisa, ki bo popravljal električne aparate. V popravilo jih morajo nositi v Ljubljano, Kranj in drugam. Zato si občani želijo, da bi v Zireh ustanovili takšen servis, ki bi popravljal take in podobne stroje in pripomočke. USTANOVILI BODO FOTOAMATERSKI KLUB Ziri — V žireh je včasih že deloval fotoamaterski klub, ki je imel že trikrat predavanje in nabavljenega nekaj materiala za delo v krožku. Sedaj si prizadevajo delo obnoviti in v prihodnjem mesecu ustanoviti lasten klub, ki bo deloval v okviru občinskega odbora Ljudske tehnike. Temnico in prostore za razvijanje bodo uredili v spodnjih prostorih osnovne šole, kjer je že sedaj delavnica Ljudske tehnike. Za fotoamaterstvo je precej zanimanja med šolsko mladino in tudi med oraslimi. -an MLADINA BO POKAZALA, CE BO ŠLO Ziri — Ko bodo v Zireh ustanovili stanovanjsko skupnost, bodo ustanovili tudi delavnico z naslovom »Napravi sam«, kakrš- »VISOKA« UMETNOST Komaj 24 ur po odkritju štiri metre visokega kipa golega moškega v Liverpoolu so ta kip zopet odstranili. Prebivalstvo je uprizorilo pred kipom pravcate demonstracije. Kip ima samo pol glave in nobene roke, razen tega pa grozno dolge noge in grčava kolena. S sodišča SPET PREVELIKA HITROST M. P. se je 1. avgusta letos vinjen peljal iz Bodovelj proti Skofji Loki z lastnim motornim kolesom. Ker je vozil s preveliko hitrostjo, se je v bližini Škofje Loke zaletel v neko žensko, ki je v isti smeri peljala po skrajni desni strani cestišča ročni voziček. Žensko je podrl na tla, tako da je dobila lažje telesne poškodbe. Obdolženec je dejanje v glavnem priznal, vendar se je zagovarjal, da ni vozil prehitro, temveč, da zaradi prižiganja luči ni pazil na promet na cesti. Zaradi ogrožanja javnega prometa ga je sodišče obsodilo na dva meseca zapora, pogojno za dobo dveh let. Istočasno pa je tudi odločilo, da se mu odvzame vozniško dovoljenje za dobo enega leta. M. P. mora oškodovanki plačati stroške v višini 15.000 dinarjev. PRETEP ZARADI IZZIVANJA V gostilni v Zalogu pri Cerkljah je bil 16. junija letos I. P. Tam je prišlo do nekega prepira in izzivanja, tako da je I. P. zgrabil za pollitrsko steklenico in z njo udaril po glavi P. K. ter mu s tem prizadejal lahko telesno poškodbo Dejanje je obdolženec priznal, vendar se je skliceval na razburjenost. Oškodovanec je namreč pred tem prevrnil njihovo mizo. Upoštevajoč vse te okoliščine ter obdolženčevo nekaznovanost, ga je sodišče obsodilo na 10 dni zapora, pogojno za dobo enega leta. STARO SOVRAŠTVO B. M. je bil 7. avgusta letos na neki veselici v Selški dolini. Tam je bil tudi F. K., ki se je v Zgodnjih večernih urah napotil proti domu. Med potjo se je usedel na tla in si prižgal cigareto. Nenadoma se je pojavil pri njem B. M. ter ga s kolom udaril po glavi, da je ta pad^l v nezavest. Na sodišču so ugotovili, da sta obdolženec in oškodovanec že dalj časa v sovraštvu in da je tukaj iskati vzrok za napad. Obdolženec j ig dobro oddajajo le tedaj, ee ^ antena nizko nameščena, kar redek primer. % V soboto bo v Prosvetn« » rani v Zalogu pri CerklJ*jj> A ključek plesnega tečaja. *zVaji, bodo plesni venček in p"^1 kaj so se na tečaju naučili- 9 Prihodnje leto bo v n:ltil.tVrn v primerjavi z lanskim 1 jej zmanjšalo za 0,7 odstotka. p številki niso zajeti tisti obl'aJj, v imajo sedi", izven občino^ jjo gostinstvu se je povečalo ■ , t$ zapo ;li'iiih za 13, v obrti P 9 delavcev. tov" £ Se letos bodo pričeli v i gumijevih izdelkov ^^nJ" Kranj s poskusno I),'°i/V<(!(.v' niotopnevniatik in velopl**; ličnimi jedri, kar doslej še nismo izdelovali. 'll,< |ft<* da bodo Izdelali do k01"'1.1,, W že okrog 10.000. v prihodni'|.t.v 1 tu pa prek milijon veloP'11* žičnimi jedri. L SOBOTA, 1. OKTOBRA 1960 NOTRANJA POLITIKA IN GOSPODARSTVO Zapisek po letni turistični sezoni na Jezerskem Brez prekinitve jjgOS NAJVEČJI PROMET V ZGODOVINI JEZERSKE-^A_TURIZMA — PRIHODNJE LETO 100 LET KAZINE, SEDANJEGA DOMA NA JEZERSKEM — GOSTJE NAJ-BOLJ POGREZAJO ZABAVO — EDINSTVENI PRIMER: VEČ LEŽIŠČ KOT JE ZMOGLJIVOST RESTAVRACIJE Leto 1960 pomeni za tradicionalni turizem na Jezerskem vsekakor težko pričakovano prelomno. Se nikdar prej jezerski tu-ristični delavci niso dosegli tolikšnega uspeha kot letos - na Jezerskem ni več mrtve sezone. ^°stje, predvsem iz Hrvaške in Vojvodine, so postali zvesti obiskovalci tega mikavnega obmej-°ega gorsko-letoviškega kraja v Povirju Kokre med Grintavci in ^aravankami, v vsakem letnem času. Cez zimo so bili letos prvič v gostih šolarji in dijaki na smu-£arskih tečajih, brž ko je zmanjkalo snega pa je bilo že drugih 8°stov dovolj. In še sedaj jih je Precej - okoli 150, kar je spričo *8a, da je poletna sezona že *oraj v vseh letoviščih zaklju-^na> razveseljiva *• številka. V ^0rnu na Jezerskem (nekdanji azini, ki bo prihodnje leto Pfaznovala že 100-letnico poslopja smo zvedeli, da v prihodkih dneh pričakujejo še 70 go-st°v> nakar bodo na Jezersko sPet prišli pionirji in mladinci 113 smučanje. — Torej, mrtve se-*°ne na Jezerskem letos ne bo. Uristični delavci na Jezerskem in tamkajšnjim gostinstvom. Prejšnja leta sta namreč vsak za sebe gospodarila in imela tudi vsak svojo recepcijo. In dogodilo se je večkrat, da prvi ni imel zasedenih zmogljivosti medtem ko je moral drugi goste odslavljati, ali obratno. Letos takšnih primerov ni bilo in vse turistične zmogljivosti so bile čez vse poletje zasedene. Dogodilo pa se je nekajkrat, da so morali tudi letos odsloviti precej gostov. To dejstvo kaže, da je za Jezersko širom po domovini veliko zanimanje in prepričani smo lahko, da je to zaradi tega, ker so na Jezerskem ustalili cene penzio-nov. Vsekakor je to dobra preizkušnja, ki naj bi se jo držali tudi v drugih naših turističnih krajih. Na Jezerskem so zvišanje cen mesu in morda še nekaterim drugim živilom nadoknadili s propagando, kar je imelo za posledico velik obisk, ki je v zaključnem računu izravnal povišanje nekaterih cen. Zadovoljstvo gostov pa je bilo letos večje tudi zaradi drugega vzroka. Lani in prejšnja leta so imeli gostje na razpolago opoldan in zvc- kraj daleč naokoli, kjer razpolagajo z večjim številom prenočišč, kot pa so njihove restavracijske zmogljivosti. Zato lahko kljub vsemu prizadevanju gostinskih uslužbencev pride do tega, da bodo gostje nejevoljni, ker ne bodo mogli biti pravočasno postrežem. Zaradi tega se lahko tudi obisk na Jezerskem zmanjša. Da se lahko to zgodi, se je toliko bolj bati, ker je v prihodnje pričakovati tudi živahnejši maloobmejni promet. Izhod bi bil v tem, da bi gostinstvo na Jezerskem končno že vendarle dobilo primerno restavracijo, za katero že dlje obstajajo tudi načrti. Gradnja nove restavracije je na dnevnem redu že nekaj let in upajmo, da predvideni začetek gradnje spomladi prihodnje leto ne bodo spet odložili. GOSTJE POGREŠAJO RAZVEDRILA Poseben problem je, kaj naj gostje delajo med bivanjem na Jezerskem. Letovišča brez primerne dvorane za kulturne prireditve ali vsaj za normalne kino predstave si danes res skoraj ne moremo več predstavljati. Jezersko pa je med tistimi redkimi izjemami. Razen tega gostje nimajo primerne zabave niti v sončnih niti v deževnih dnevih. Kako rešiti ta problem, je na Jezerskem že dlje predmet raz- prave. Prav v zadnjem času pa so že sprejeli nekaj sklepov, ki jih nameravajo uresničiti do prihodnje poletne turistične sezone. V bližini novih športnih igrišč bodo uredili park, razen tega pa imajo v načrtu ureditev čitalnice, v kateri bi se gostje lahko razvedrili tudi ob nekaterih igrah. Na Jezerskem je torej še precej problemov kljub sedanjim uspehom. Če jezerskih turističnih delavcev ne bo prehitel čas, smo prepričani, da bodo v prihodnje lahko dosegli še znatno večje gospodarske uspehe na turističnem področju. B. Fajon Cerkljani bodo končno vendarle vreme ne bo preveč nagajalo, bo Dan republike. — Na sliki: Zače avtobusne postaje. Domačini sic postajo ni popoln. Treba bi bilo ščo tudi čez kanal, ki je v nepo njega že precej nesreč. V kanal bus, nek otrok pa je v njem dobili avtobusno postajo. Če le otvoritev novega objekta že za tek prvih del pri gradnji nove er pravijo, da načrt za avtobusno namreč položiti cementno plo-sredni bližini, saj je bilo zaradi je zavozil med drugim tudi avto-utonil GOSPODARSKE VESTI Priprave za Teden varnosti V torek, 27. septembra je bila v prostorih OZSZ v Kranju skupna seja upravnega odbora Društva varnostnih inženirjev in tehnikov in komisije za HTZ pri OZSZ Kranj. Razpravljali so o nesrečah v prvem polletju in o pripravah za Teden varnosti, ki bo od 16. do 23. oktobra tega leta. Društvo varnostnih inženirjev in tehnikov že pripravlja skupno z OZSZ Kranj posebno razstavo, ki bo odprta v Kranju od 15. do 19. oktobra, na Jesenicah od 22. do 26. oktobra, nato pa še v ostalih industrijskih središčih na Gorenjskem. Da bi bilo v Tednu varnosti storjeno res vse za zmanjšanje nesreč pri delu v prihodnje, bo Društvo varnostnih inženirjev in tehnikov poslalo vsem sindikalnim podružnicam smernice za delo v podjetjih. Sindikalne organizacije naj bi vplivale na delavske svete, P* Ugotavljajo da bo tako tudi čer le en menu, letos pa so imeli da bi v Tendu varnosti razprav- Na zadnji seji UO Gorenjske manj kot lani, v glavnem zato, ga, zato bo treba v tem pogledu na izbiro kar tri! Ijali o varnosti pri delu. O var- turistične zveze so razpravljali o ker niso bile pravočasno določe- v prihodnji sezoni bolj poskrbeti. Pri vseh teh razveseljivih ugo- nosti pri delu bodo v posebni prvih podatkih letošnje turistič- ne cene za gostinske usluge. Gle- Govora je bilo tudi o povezavi tovitvah pa se Jezerjani vendar točki dnevnega reda razpravljali ne sezone. V razpravi so med de tega, se tudi letos stanje ne tajništva s Smučarsko zvezo nečesa bojijo. Namreč Jezersko tudi na skupščini OZSZ Kranj, drugim omenili tudi to, da je bi- bo spremenilo, saj bodo zaradi Slovenije, ki naj skupno s kraje prav gotovo edini turistični ki bo 28. oktobra 1960 v Kranju, lo letos tujih gostov pri nas devizne reforme prišle cene na jevnimi organi v Kranjski gori, trg šele s 1. januarjem. na Bledu in v Bohinju sestavi Plan ladjedelstva za leto 1961. Včeraj je bila v Zagrebu v prostorih Instituta za ladijsko hidrodinamiko seja upravnega odbora Združenja ladjedelske industrije Jugoslavije, na kateri je bil obravnavan osnutek proizvodnega plana za leto 1961. Hkrati so člani upravnega odbora proučili tudi pereče vprašanje kreditiranja, regresov in. obratnih sredstev. Prav tako je bilo posvečeno precej pozornosti reorganizaciji strokovnih združenj in ustanavljanju svetov kot organov Zvezne industrijske zbornice. Rekordna proizvodnja Tovarne avtomobilov v Priboju. Tovarna avtomobilov v Priboju na Limu je v letošnjem prvem polletju za 24 odstotkov presegla lanski polletni celotni dohodek v višini 8,3 milijarde din. Če se bo tudi v drugem polletju proizvodnja nadaljevala z enakim tempom, bo tovarna izdelala do konca leta 1500 raznih vozil. Ta proizvodnja bi bila nov rekord te pomembne tovarne motornih vozil. Uspeh jugoslovanskih podjetij na sejmu v Smirni. Te dni je bil zaključen v Smirni mednarodni sejem, na katerem je razstavljalo okrog 300 izdelkov tudi 50 jugoslovanskih podjetij. Med našimi izdelki so vzbujali posebno pozornost obiskovalcev orodni stroji, radijski aparati, televizijski sprejemniki, gospodinjski stroji, motorna kolesa, avtobusi, specialna vozila in drugi izdelki, ki so zanimivi za turš.ki trg. Tudi komercialni uspeh sejma je zelo ugoden, saj so naša podjetja že na sejmu sklenila pcsle za prodajo jugoslovanskega blaga v višini okrog milijon dolarjev. Pričakujejo pa, da bo vrednost prodanega blaga še narasla. Gibanje osebne potrošnje. Denarni dohodki prebivalstva so dosegli tudi letos v razdobju januar—julij visoko stopnjo porasta. Na gibanje teh dohodkov je ugodno vplivalo nominalno zvišanje osebnih dohcdkov delavcev in uslužbencev ter tudi visoka zaposlenost. Celotni sklad osebnih dohodkov delavcev in uslužbencev je letos za 65,7 milijarde ali za 20 % višji kot lani v ustreznem razdobju. Ker je bila v letošnjih prvih sedmih mesecih zaposlenost za okrog 7,6 odstotka višja kakor lani, so se plače za zaposlenega delavca oziroma uslužbenca letos zvišale povprečno za 11,5 odstotka. Če obravnavamo gibanje osebnih dohodkov po posameznih gospodarskih področjih moramo ugotoviti, da je prišlo do najvišjega zvišanja v gradbeništvu — za 32 odstotkov (nasproti 21 odstotkom v istem razdobju lani), v industriji in rudarstvu — 28 odstotkov (lani 25 odstotkov), v trgovini in obrti — za 25 odstotkov (nasproti 18 odstotkom oziroma 22 odstotkom), v kmetijstvu in gozdarstvu — 14 odstotkov (lani za 10 odstotkov), v prometu in pri državnih organih — za 13 odstotkov (lani za 30 oziroma 31 odstotkov), v stanovanjsko -komunalni dejavnosti — za 12 odstotkov (lani za 37 odstotkov), medtem, ko se v kulturno-socialni dejavnosti sklad osebnih dohodkov ni zvišal, lani v istem razdobju pa je narastel za 41 odstotkov. Celotni sklad osebnih dohodkov v gospodarstvu se je letos zvišal za 24 odstotkov, lani v istem razdobju pa za 23 odstotkov. ^ekaj klopi ob cesti na Jezerskem naj predstavlja letoviški park. Prav te klopi pa kažejo, kako si gostje res želijo pravega parka, 8aJ so, kljub temu, da so največkrat prašne zaradi cestnega prometa, povsem zasedene PrihodnJ( Prvi podatki o letošnji turistični sezoni Kljub slabemu vremenu ^4 IMHnnl nnlrn i ŠtCVJlk L_ — osnovi nekaj <\r— 28 '-septem^^ S posvetovanja predsednikov sindikalnih podružnic bohinjske občine ?st^-0v' letos pa Jih Je bil° v ^ času 265 več, medtem ko Vp^G ^cvil° nočnin še bolj po-Calo. Lanskoletni turistični Promr Hov ko lct je znašal okoli 47 milijonarjev, letos pa je priča-b|.^ati, da bo promet znašal pri-ne/n° 70 milijonov dinarjev! Ce-\h per>zionov so ostale iste kot Li1 0?-iroma iste kot so bile že ieta lo*,, Ustanovitev itiril tnisii Pred dnevi je bilo v Bohinjski cijsko-kadrovsko, gospodarsko- nja ter v zvezi s tem dela De-Bistrici posvetovanje s predsed- tarifno, komisijo za delavsko sa- lavske univerze. Na drugem ple-niki sindikalnih podružnic bo- moupravljanje in komisijo za numu bodo obdelali nagrajeva- Podrobnejše podatke o minuli točen program prireditev. Za turistični sezoni mora pripraviti sedaj je znana smučarska prire-tajništvo do zasedanja OLO, ki ditev v Kranjski gori in v Pla-bo v novembru. Le s pripravo nici za P°kal Kongsberg. analize vseh turističnih problemov v minuli sezoni bodo lahko podrobno pregledali stanje turizma na Gorenjskem. Minula zimska sezona je v glavnem uspela zaradi planiške prireditve. Za naprej je v programu gradnja smučarskega cen- Letna mladinska konferenca Skofja Loka — Pred kratkim so imeli na škofjeloški gimnaziji letno mladinsko konferenco, ki T ■ hinjske občine, na katerem so razvedrilo, oddih in šport. Do- nje v gospodarskih organizacijah tra na Velem polju, za katerega se je je razen yseh gimnazi-cev prečki evilke že same po sebi siuipn0 s predsedstvom Občin- ločili so tudi naloge ustanovlje- ter poslovanje in gospodarjenje ze pripravljajo elaborat, vendar na šoli _ 15Q pQ steviiu> udeležil tudi ves profesorski zbor in pa sekretar Občinskega komiteja Razen razpošiljanja propagand- LMS, tovariš Vido Japelj. nega materiala, v propagandnem Na konferenci so pregledali pogledu ni bilo mnogo storjene- dosedanje delo mladinske organizacije in sestavili program **J Povedo. Torej ni treba po- sia,j,a sindikalnega sveta raz- nih komisij. Le-te bodo priprav- v podjetjih in ustanovah. Na 8a D°d° morali pred zasedanjem ha n° Poudarjati izrednega uspe- pravljali o nalogah sindikalne ljale razna gradiva, dokumenta- tretjem plenumu bodo obravna- OLO še skrbno pregledati t^etV Jezerskem turističnem pro- organizacije in v zvezi s tem cije in podobno ter dajale ustrez- vali delo sindikalnih organizacij, tai-U' temveč je treba pogledati, goreleli nroeram dela Del po- ne predloge predsedstvu sveta, na četrtem pa bo govora o raz- . „.. t_____,____i..ui,« K ,J .... __ i-_ _■ -IH. __________„„ ____■ _ t___A.. ,y] so na Jezerskem lahko do-1 tolikšen uspeh? svetovanja so porabili za raz- ta pa bo o' njih razpravljal na vedrilu, oddihu in športu, pravo o metodah dela te organi- plcnumih. Dogovorili so se, da isl/('zultat uspeha gre predvsem zacije in v zvezi s tem takoj bodo predvidoma do februarja K*11 V tesnem sodelovanju med ustanovili pri občinskem svelu prihodnjega leta štirikrat sklicali ^IStii",^:__ j___it____ t------. xi:_: i___! : _ : _ >lu> nlunnm 7n nrvnon sn lrnmiv:iip stičnim društvom Jezersko štiri komisije, in sicer organiza Pričeli bodo graditi nov obrat diužbene prehrane plenum. Za prvega so komisije že začele zbirati gradivo. Govorili bodo o družbenem samoupravljanju, zaradi aktualnosti pa se bodo dotaknili izobraževa- POHITETl BO TREBA Tržič — Zdravstveni dom, za katerega je Občinski ljudski odbor v Tržiču namenil 30 milijonov, prav toliko pa tudi Okrajni *kor?Dl(,,Tl družbene prehrane je bo lahko preskrboval vse zainte- zavod za socialno zavarovanje, P Ora k tp.J Povsod zelo pereč, ker ga resi rane jeseniško delavce. Izde- so pričeli graditi julija in so do N j v-kf» rešiti. Potrebne so več- [ana sla ge dva načrta in pred- sedaj končana vsa zemeljska in 1* J^lcije, Le-teh pa marsikje |.|}r.im prostori za postavitev te- betonska dela. Vsa dela na noga obrata, potrebno se je le 56 Vem domu bodo še naprej pote-šo rešitev. Spo- kala po načrtu, pričeli so že z pričeli z gradbenimi deli. Obrat bo imel dnevno zmogljivost 12.000 obrokov in bo imel še tri razdelilne obrate v oddaljenejših koncih Jesenic. !?*0rejo. No, na Jesenicah so Ohr-^lonl!. da si zgradijo nov odločiti'za najlu.1 |s No m daJ ima vsak0 i'"'1"" mladi bodo pričeli P0h„, U(,'i/.o m niti ena no more h Jll( . -•■•« zadovoljiti niti naj->*lh zahtev za dober pre- qW zantev tov,., ""i obrat. Težave Imajo gradbena podjet ja zidavo, vendar bodo morali gradbeni delavci pohiteti, če bodo hoteli do zime vzidati v nov dom za 60 milijonov dinarjev materiala. Še ta mesec pa bodo v Tržiču ^Ull ' Projekt, Sava in Gorica. Poleg treh glavnih obrokov bo pričeli tudi z gradnjo novega ^°lJQ 'S° (1" zaključka, da bo naj- pripravljal tudi malico za delav- šolskega poslopja na Zalem ' ft! zgradijo večji obrat, ki ee iz Železarne. rovtu. dela za prihodnje leto. Živahna razprava, ki je sledila po govoru 'sekretarja Občinskega komiteja, je pokazala, da se škofjeloška mladina ne zanima le za kulturne in športne dogodke, marveč tudi za politične dogodke doma in po svetu. Na konferenci so sprejeli sklep o ustanovitvi mladinskega gledališkega odra, pevskega zbora in plesne šole. Dejavnost mladine bodo nadaljevali po lanskoletnih interesnih klubih in sekcijah (šah, namizni tenis, streljanje itd), ki so se zelo dobro obnesli. Kot lani, tako bodo tudi letos sodelovali pri vseh večjih proslavah v občini. Zopet bodo stalen gost na sejah delavskih svetov po večjih industrijskih pod-ZnaČUno sa Šenčur in njegovo okolico je, da v zadnjih letih ure- jetjih v škofjeloški občini. Da jajo cesto za cesto. Na sliki pa vidite, kako te dni gradijo novo bi se bolje seznanili z našo go-cesto do letališča v Brnikih. Vse pa kaže, da je delo na tej cesti spodarsko problematiko, se bodo precej počasno. Delavci sami pravijo, da s tako primitivno me- udeleževali tudi občinskih sej. — hanizacijo — lopata in nič več — ni pričakovati, da bi bila cesta Izvolili so tudi novo mladinsko kaj kmalu dograjena vodstvo. V. R, {s ,* SOBOTA, 1. OKTOBRA MU -Obveščevalec mali • § I a • PRODAM Prodam dobro ohranjeno Vespo 125 ccm. Dam tudi na obroke. Naslov v oglasnem oddelku 3669 Prodam popolnoma novo kredenco po nizki ceni. Naslov v oglasnem oddelku 3671 Prodam kopalno peč s tušem. Naslov v oglasnem oddelku 3675 Prodam motorno kolo NSU Maksi 250 ccm, dobro ohranjen, letnik 1955. Stražiška 15, Kranj 3693 Prodam lep Opel Record. Naslov v oglasnem oddelku pod » Kranj € 3694 Prodam 1 ha zemlje na lepem kraju, po nizki ceni, v b'ižini Kranja.. Dam tudi na obroke. Naslov v oglasnem oddelku 3695 Prodam moderno kuhinjsko kredenco, 1 divan, komoda oma- ro, umivamo mizo, lutzovo peč, 2 lončene peči, nizke, železno lepo vrtno ograjo, 5 metrov dolgo. Reginčeva 6, Kranj 3696 Prodam Topolino B v zelo dobrem stanju. Ogled v nedeljo. Primskovo 80 3697 Prodam dobro ohranjen motor MZ 125 ccm tip 59 in moped Puch. Naslov v oglasnem oddelku 3698 Prodam dobro ohranjen zidan štedilnik desni na 2,5 plošči z bakrenim kotličkom in pečnja-kom po ugodni ceni. Stirnova 4, Primskovo, pri Avtoprometu. Kranj 3699 Prodam italijanski moped hitrosti 64 km na uro s prevoženimi 4500 km in harmoniko 32 basno. Zaje, Pirniče 88, Medvode 3700 Prodam električni motor tipa Bergman 2,2 KW, 1430 obrati. Naslov v oglasnem oddelku 3701 2500 kosov zidakov I. prodam. Valjavec Franc, Mošnje 36, p. Brezje 3702 CP »GORENJSKI TIS K« v Kranju, uprava »GLASU GORENJSKE«, sprejme v honorarno zaposlitev raznašalce časopisa za središča: Kranj, Jeseni e, Skofja Loka, Tržič, Šenčur in Cerklje. Plačamo 1,20 din od komada za raznašanje in 1,60 din z* raznašanje in kasiranje od komada. Ponudbe oddati v upravo podjetja. ČASOPISNO PODJETJE »GORENJSKI TISK« sprejme takoj več novinarjev - pripravnikov za delo v redakcijskih podružnicah na Jesenicah, Bledu, v Radovljici, Tržiču, Bohinjski Bistrici, Skofji Loki, Železnikih in v Zireh. Pogoj: srednješolska izobrazba in veselje do novinarskega poklica. Uredništvo bo kandidatom zagotovilo ustrezno prakso v redakciji in teoretično izpopolnitev v okviru seminarjev Jugoslovanskega instituta za novinarstvo. Prošnje vložite do 20. oktobra v tajništvu podjetja, Kranj, Koroška cesta 8. CP »Gorenjski tisk« Cenjene gospodarske organizacije, urade in ustanove obveščamo, da opravlja naše podjetje tudi OBLOGO TAL Z GUMIJEVO IN PLASTIČNO PREVLEKO Komunalni servis, Podjetje za opravljanje komunalnih uslug, Kranj. Prodam enofazni motor 1 KM. Vodopivčeva 19, Kumer 3702 Prodam prašičke 6 tednov stare. Praprotna polica 25, Cerklje 3703 Prodam dvodelno in štiridelno, okno z dvojno za pero, vrata primerna za skladišča in robkač za koruzo na električni pogon. Naklo 100 3704 Prodam zidan desni štedilnik. Zadružna 12, Kodeljevo, Ljubljana 3705 Prodam nekaj prvovrstnih novih krušnih peči po nizki ceni. Mejač Jože, pečar, Savska 8, Kranj — pri sejmišču 3706 Poceni prodam staro sobno omaro, gredenco in dve postelji. Ivana Kemperle, Jenko 1, Kranj 3731 Prodam čeber za zelje in lito-železni lijak. Naslov v oglasnem oddelku 3732 Prodam večjo količino prvovrstnega zgodnjega krompirja (belega). Naslov v oglasnem oddelku 3692 KUPIM Kupim — zamenjam vseljivo hišo ali stanovanje v Begunjah za hišo — stanovanje v Kranju. Poizve se: Begunje 89 ali Kranj, Kidričeva 26/11. nadstropje, desno, vsak dan od 15. ure dalje 3707 Kupim enodružinsko hišo v Kranju ali bližnji okolici, lahko tudi nedograjeno. Naslov v oglasnem oddelku 3708 Kupim rabljen motor — moped. Naslov v oglasnem oddelku 3709 Kupim suhe lipove deske vsake mere. Bizjak, Praše 1 3710 Kupim hrastove deske 30 mm. Homan, sodar, Ljubljanska 9, Kranj 3733 KUPM Avto-moto društvo Šenčur obvešča vse šoferje amaterje, da bomo zamenjavali vozniška dovoljenja vsak torek in vsak četrtek od 16. do 18. ure v sejni sobi zadružnega doma v Šenčurju. Potrebno je naslednje: Staro vozniško dovoljenje in dve sliki 4,5 X 3,5, ki pa ne smeta biti starejši od pol leta. Obenem obveščamo vse mopediste, da se vršijo izpiti vsako sredo od 16. do 17. ure v istem prostoru 3661 Planinsko društvo Kranj sporoča, da bo »Dom Kokrškega odreda« na Kališču pod Storži-čem od 2. oktobra dalje oskrbovan samo ob sobotah in nedeljah. S tem spreminjamo našo objavo v zadnji številki Glasu Gorenjske 3686 Plesni venček v Zalogu pri Cerkljah bo v nedeljo, 2. oktobra ob 15. uri. Vljudno vabljeni 3688 CP »Gorenjski tisk« Kranj je v soboto 1. oktobra 1>6'J odprlo Pod p u ž n i c o v Železnikih ob tej priložnosti je bila v istih prostorih odprta Papirnica Tu lahko # naročite časopis Glas Gorenjske # oddaste male oglase, objave in # komercialne oglase # dobite vse informacije o oglasih # naročite vse tiskovine in druga # tiskarska dela Papirnica bo imela na zalogi — vse vrste pisarniških potrebščin in — šolske potrebščine — obrazce — razglednice — vse vrste časopisov in revij itd. Otvoritev v soboto 1. oktobra ob 11. uri V uk sprejmemo 2 vajenca za sedlarsko in tapetniško obrt in nekvalificirano moško delovno moč. Ponudbe poslati na »Ta-petništvc-sedlarstvo«, Radovljica 3689 Dvosobno stanovanje v Kranju zamenjamo za manjše enosobno. Naslov v oglasnem oddelku 3711 Pozivam tovarišico, ki je s hčerko v soboto, 24. septembra v trgovini »Gorenje« gledala konce in vzela zelen polivinil cekar, naj ga odda pri blagajni istotam, ker je bila opazovana 3712 Dopoldansko moč v gospodinjstvu iščem. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 3713 Višji tehnik želi spoznati žensko srednjih let zaradi ženitve. Samo resne ponudbe oddata v oglasni oddelek pod »Bodočnost« 3714 Mlada zakonca iščeta enosobno stanovanje v bližini Kranja. Dasta tudi nagrado. — Naslov v oglasnem oddelku 3715 Vajenko sprejmem takoj. — Ivan Mali, krojač, Letence 4, Golnik 3716 KUD »Valentin Kokalj«, Visoko, čestita tov. Krišelj Marjanu k uspešno opravljeni di-olomi na filozofski fakulteta 3717 Na filozofskki fakulteti je diplomiral tov. Marjan Krišelj. — Iskreno mu čestita družina Gri-šelj in Bevc 3718 Vajenca za mehanično obrt sprejme: Julij Zevnik, Škofjeloška cesta 9, Kranj 3719 Zdravi upokojenki nudim sobo v lepem kraju Gorenjske. — Pismene ponudbe pošljite v oglasni oddelek pod »Zdrava« 3720 Šofer B in C kategorije išče službo. Naslov v ogl. oddelku 3721 Trgovsko podjetje »Bistra«, Kranj — stražišče, sprejme vajenca (vajenko) za poslovalnico v Zabnici 3722 Iščem starejšo žensko, ki bi pazila na dva otroka v dopoldanskem času. Naslov v oglasnem oddelku 3723 Zamenjam trosobno komfortno stanovanje za dvosobnega — Kranj—Ljubljana. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Lepa prilika« 3724 Sprejmem zaposlitev — najraje v materialnem knjigovodstvu. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Takoj« 3725 Našel sem moško kolo - črne barve. Poizve se Predoslje 88 3726 PD Križe sporoča, da je koča na Kriški gori odprta samo v sobotah in nedeljah. Skupinski izleti tudi v ostalih dnevih, kar pa sporočiti na upravo društva 3727 Upokojenki nudim brezplačno stanovanje, ki bi proti plačilu kuhala starejši moški osebi. -Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Gorenjska-Takoj!« 3728 Gorenjski fant, star 21 let, želi spoznati sebi primerno dekle. Slika zaželena. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Gorenjska« 3729 Upokojenka ali ženska s popoldansko službo dobi lepo sobo. Ostalo po dogovoru. Informacije: Huje 33, Kranj 3730 Kolesarsko polivinil pelerino sem izgubil od Kokrice do Bri-tofa. Prosim najditelja, naj jo proti nagradi vrne v oglasni oddelek. 3691 • b j a v e ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV JESENICE VABILO Vabimo vse člane združenja šoferjev in avtomehanikov na članski sestanek, ki bo v nedeljo, dne 2. oktobra 1960 ob 8. uri v prostorih osnovne šole v Lescah, z naslednjim dnevnim redom: 1. Predavanje o prometu, problematika — s kratkotračnim filmom (Talon št. 3) 2. Navodila o menjavi vozniških dovoljenj 3. Sprejem prijav za tečaj poklicnih voznikov motornih vozil 4. Razno: vpis novih članov. Vabimo tudi ostale voznike motornih vozil Vozniška dovoljenja bomo pričeli zamenjavati 3. oktobra 1930. ODBOR ZAPORA CESTE GORICE—TRSTENIK— -PREDDVOR Direkcija za ceste OLO Kranj sporoča, da bo cesta III. reda, št. 311 na odseku Gorice—Trst e-nik—Preddvor zaprta od 3. oktobra dalje za ves promet zaradi obnovitve mostu v vasi Trste-nik. Ves promet bo v teh dneh potekal po cesti III. reda, št. 1309 Gorice—Kokrica in po cesti III. reda, št. 1310 Kokrica-Preddvor. OBVESTILO ZAMENJAVA VOZNIŠKIH DOVOLJENJ Ponovno obveščamo vse voznike motornih vozil, da bomo vozniška dovoljenja zamenjavali izključno le preko AMD in ZSAM, zato se obračajte na svoja društva, kjer dobite vsa potrebna pojasnila in tiskovine. Stroški za zamenjavo vozniških dovoljenj znašajo 350 dinarjev v gotovini. Vsem voznikom priporočamo tudi nakup brošure s problematiko s področja cestnega prometa »Vzemi si čas, ne življenje«, ki stane 100 dinarjev. Iz pisarne ONZ Kranj Koroška Bela: 1. in 2. oktobra italijanski film ŽELEZNIČAR Kropa: 1. oktobra francoski film MODERNA DEVICA, 2. oktobra francoski * barvni film P^* STOLOVSCINE ARSENA V> PINA Radovljica: 1. oktobra jug0" slovanski film DEVETI KB.0G, predstava ob 20. uri, 2. oktobra jugoslov. film DEVETI KRO°' predstave ob 10., 16. in 20. uri. ameriški barvni pustolovski filJD OSAMLJENI MAŠČEVALEC ' predstave ob 14. in 18. uri Skofja Loka: 1. oktobra italijanski cin. film SPOMIN lZ ITALIJE, predstava ob 20.30 uri, 2. oktobra ameriški barvni - risanka SlLJA V AFRIKI ' mladinski predstavi ob 9.30 i* 15. uri, italijanski cin. film SP^" MIN IZ ITALIJE, predstavi 17. in 20.30 uri Poljane »SORA«: 1. in 2. oktobra ameriški zabavni film S& DEM LET ZVESTOBE Železniki »OBZORJE«: 1. in 1 oktobra italijanski cin. ^ MOŽJE IN VOLKOVI Kranj STORZlC«: 1. oktobra jugoslovanski barvni film #9" CIJA SANJ, matineja ob 10. un> francoski barvni film NJEN0 ŽIVLJENJE, predstave ob *> 17., 19. in 21. uri, premiera francoskega filma ČOLNARJI * VOLGE, predstava ob 23. uri, * oktobra domači kratki film BC* NICAN BI RAD PLESAL, matineja ob 8.30 uri, ameriški barvni film KOMU ZVONI, mati* neja ob 10. uri, ameriški barv* film ARRIVEDERCI ROMA " predstavi ob 13. in 21. uri, francoski barvni film NJENO Z1"' LJENJE, predstave ob 16-. 1 in 19. uri Kranj »TRIGLAV«: 1. oktobjf premiera franc. filma RDEČE* LASA JULIJA, predstavi ob i8' in 20. uri, 2. oktobra isti fi11?' predstave of 15.30, 17.30 in. I9-3 uri Stražišče »SVOBODA«: 1- °!f tobra ameriški barvni film K°* MU ZVONI, predstavi ob M- iJ1 20.30 uri, 2. oktobra isti film 7 predstave ob 15., 17.30 in 20. urj-ameriški barvni film ARRlV~f DERCI ROMA, matineja ob 1U' uri Naklo: 1. oktobra premij francoskega filma COLNARJI , VOLGE, predstava ob 20. uri, J oktobra isti film, predstava^ 18. uri, ameriški barvni film A* RIVEDERCI ROMA, predsta ob 16. in 20. uri ok-fiim kino Jesenice »radio«: 1., 2. in 3. oktobra angleški barvni cin. film KER VETER NE ZNA BRATI Jesenice »PLAVZ«: 1. in 2. oktobra ameriški barvni vistav. film POT ZA TUSCON Žirovnica: 1. oktobra jugoslovanski film SKOZI VEJEVJE NEBO, 2. oktobra francoski film TATOVI DRAGULJEV Dovje — Mojstrana: 1. oktobra francoski film TATOVI DRAGULJEV, 2. oktobra jugoslovanski film SKOZI VEJEVJE NEBO Cerklje »KRVAVEC«: 1« tobra jugoslovanski barvni KOČIJA SANJ, predstava ob-uri, 2. oktobra isti film, vi ob 16. in 19. uri komisija za usluzbenske zadeve ObLO kranj razpisuje naslednja delovna mesta v upravnih organih ObLO Kranj: referenta za prfmozenjsko-pravne zadeve - visoka strokovna izobrazba davčnega knjigovodjo - nižja ali srednja strokovna izobrazba referenta za stanovanjsko inspekcijo - srednja strokovna izobrazba 2 referenta za komunalne zadeve - gradbeni tehnik za nizke gradnje Sefa odseka in referenta za zdravstvo - srednja strokovna izobrazba sefa tržne inspekcije - visoka strokovna izobrazba 2 TRŽNA inšpektorja - srednja strokovna izobrazba sefa kmetijske inspekcije - agronom KMETIJSKEGA inšpektorja - referenta - kmetijski tehnik referenta za blagovni promet - srednja strokovna izobrazba referenta za plan - srednja strokovna izobrazba sefa odseka za DELO - višja strokovna izobrazba 2 strojepiski - strojepisec II. do I.a razreda Za vsa navedena delovna mesta se poleg predpisane strokovne izobrazbe zahteva še ustrezna pruksa. Kandidati za razpisana mesta naj vlože pismene ponudbe, taksirane s 50 din državne takse z navedbo dosedanjega službovanja, dokazili o strokovnosti in življenjepisom v roku 15 dni po objavi razpisa na Komisijo za uslužbenske zadeve ObLO Kranj. Prednost Imajo ponudniki iz mesta Kranj. V KRANJU Poročili so se: Nahtigal Frenc, strojni kijuć*v. ničar in Martinjak Marija, ^ delavka; Tičar Franc, mizar ,j Karačič Zora, delavka; ^ Alojzij, topilniški mojster Gorzetti Vida, tkalka; G°rJj^ Ivan, torbarski pomočnik 'n^,t' lovčan Angela, pred. Jabo*a^r ka; Zorman Franc, kljUČaV^. in Camernik Angela, računov ja; Golorej Janez, kmet i*1 panc Justina, tov. delavka; ^c godic Peter, krojač in ^a^i^ljii' Regina, natakarica; Arh ^ -p slav, kmečki delavec in ^l^r Antonija, kmečka delavka; ™ „ kič Alojz, posestnik in Ana, kuharica; Vodnik ,*rij** finomehanik in Oman ^ prešivalka. Rodile so: g, Dulc Marija - dečka, # ^ dičič Vida - dečka, Rant ? , nika - deklico, Libič AJ''y deklico, Krapež Terezija •** ka, Metlikovič Julijana — flajtii Primožič Berta - dečka, »JJ, Pavlina - deklico, Stibic S' y slava - deklico, Kloboves lija - dečka, Plestenjak & s - deklico, Podobnik Stefaiu^. deklico, Kocjančič Marij'1 "p^a' ka, Česen Angela -- dečka. «jj r.anovič Vida — dečka, ° a < Marija - deklico, Prača deklico, Sifrer Pavla - J^gii* Brišar Marija - dečka, v Antonija — dečka, Valič rd* nula - deklico, Zopič W d? - deklico, Mokorel Bri*K* ' klico, Baaedik Marija ■ Porovn- Marija — dečka. Umrli ko: Cernivec Frančiška, up°k j^n*' - atara 69 let; Strekelj^ ^ upokojenka Antonija, upokojenka let; Remib Marija, gos 6tara 74 let. atara 77 1<*. ^ ki vozijo tovore vse do U l'erdama na Nizozemskem ob eyernem morju. V Belgiji "lin !«1 >nnu je vlak stal le dve **tl. Jugoslavija-express je do ute točno prihajal in odha- V Bor i. ■ e ge^ vseh postaj. Se petindvaj-ja niinut smo se peljali in na-^ Zadnja dva vagona, namenjeni^ Belgijo, so v Knlnu odklo-y 1 °d expressa in jih priklopih eJ*ru£emu vlaku. (Jugoslavija-Ha Ss vozi od Aten do Haaga tj. Nizozemskem. Iz glavnega (j0 a Grčije odpelje ob 11. uri Po»dne, v Haag pa prispe na- slednji dan ob pol desetih zvečer.) Pri Aachenu smo se skozi predor pripeljali v Belgijo. Po nekaj minutah vožnje je vlak ustavil in cariniki so oboroženi s sabljami in pokriti z visokimi kapami prišli, da izvršijo svojo nalogo. Mi, navajeni na vsakovrstne »komentarje«, smo brž rekli »nekaj čez Franca Jožefa«, z obrazov naših belgijskih tovarišev pa smo brali, da mladi socialisti prav nič ne »simpatjzi-rajo« z »žandarmerijo« (oziroma obratno). Nas so gledali nato postrani, nam razvezali nahrbtnike, izginili iz voza, se spet pojavili na drugem koncu, preskakovali na hodniku naloženo prtljago, nas nekaj izpraševali, ko pa so videli, da jih mi samo neumno gledamo (ker jih nismo razumeli, kaj pravijo), so odšli in tudi vlak je kmalu odpeljal. Na postaji Dolhain smo se spet ustavili; to je bila naša zadnja postaja in zato smo brž izstopili. Tu smo se še poslovili od Rdečih sokolov, ki so se peljali naprej v Bruxelles, od koder so po večini bili. Z nami je ostal le Roger, ki je doma v Dolhainu. Povedal nam je, da ta vlak, ki pelje v Oostende, kjer ga »naložijo« na ladjo, ki ga čez Do-verska vrata pripelje v Veliko Britanijo, tu sploh ne ustavi po voznem redu, ampak je tedaj le zaradi nas. — Sli smo po nekem klancu in prispeli v mesto, slično našemu Tržiču. Na ulicah ni bilo mnogo ljudi. Povedali so narn. da so v tem času prebivalci Dolha'na na svojih dopustih in da tudi tovarne ne delajo. Tisti pa, ki so ostali tudi čez poletje doma, so se ob našem prihodu zbrali ob oknih in nas, nekateri veselo pozdravljali, drugi pa z nezaupanjem opazovali. Taborišče je bilo že pripravljeno Dobrih 500 metrov smo hodili po lepi cesti, ko smo pred seboj zagledali znano zastavo z rdečim sokolom v sredini. Pred seboj smo tedaj zaeledali šotore, velike in male. Mladi belgijski taborniki so nas veselo pozdrav ljali. Tu se je naše vodstvo se-šlo z njihovim in kmalu smo izvedeli, da bomo »stanovali« v naselju številka 6. V vsak šotor smo šli po štirje. Da nam ne bi bilo dolgčas, se nas je v šotor, kamor je Edo prvi odložil svoj nahrbtnik, »vselilo« kar pet. Ležali smo in ob premišljevanju preživelih dogodkov hoteli zaspati, ko je nekdo z baterijo posvetil v šotor, nam voščil »Bon soir«, preštel do pet in nam ponudil pet lepih belih odej. Odeli smo se še z njimi in kmalu zaspali. O nekaterih problemih glasbenega Šolstva na Gorenjskem Veliko poslanstvo glasbenih šol Premalo ustreznega učnega kadra - Prihodnje leto v Kranju Srednja glasbena šola Ni treba še posebej poudarjati, kako pomembna je kulturna naloga, ki jo opravljajo glasbene sole. Te pripravljajo mladino za poklicni študij, na drugi strani pa vzgajajo med mladino nov naraščaj, ki naj bi se pozneje vključil v orkestre, pevske zbore in godbe na pihala. Na Gorenj-sKem imamo sedaj 8 glasbenih šol in si^er v Kranju, Jesenicah. Tržiču, Skofji Loki, Radovljici, na Bledu in v Lescah. Zal se nekatere od teh šol ne zavedajo svoje funkcije in svojih nalog ne izvršujejo v zadovoljivi meri. Krivdo nosi predvsem po-mankanje učnega kadra z ustrezno izobrazbo, mogoče pa je del krivde tudi na pomanjkanju zavesti, da so glasbene šole name- njene predvsem širjenju glasbene kulture med široke ljudske množice. Rekli smo že, kakšen namen ima vzgoja v glasbeni šoli, zato lahko rečemo, da bi bilo za njihov resnični uspeh nujno, da b' imele vse glasbene šole svoje orkestre. Le-te imajo sedaj le na Jesenicah, v Tržiču in Kranju. Jeseniški in Tržiški še nista na taki višini, kot jo omogočajo pogoji in taka kot bi morala biti kot zunanja predstavnika doDrih glasbenih šol. Nasprotno lahko ugotovimo za orkester Glasbene šole Kranj, ki je priredil že več uspelih koncertov doma, za seboj pa ima tudi nadvse uspeli gostovanji v Italiji in Franciji. Res so pogoji v Kranju drugačni Priznanje orkestru glasbene šole Kranj — Svet za kulturo in prosveto pri OLO Kranj je v četrtek zvečer priredil sprejem za člane orkestra Glasbene šole, ki deluje kot mladinska sekcija DPD Svobode »France Prešeren«. Orkester je tedaj pod vodstvom svojega dirigenta, ravnatelja kranjske glasbene šole Petra Liparja, izvedel krajši program, ki je obsegal Mozartovo malo nočno glasbo, Škrjančev koricertino za klavir in orkester in Mihelčičev Pentaton. Sprejemu so prisostvovali predsednik Sveta za kulturo in prosveto Zvone Cerne, načelnik Sveta za šolstvo Edgar Vončina, tajnik ObLO Rudi Balderman, predsednik OS Svobod Bohanec in člani profesorskega zbora. Na sprejemu je bila izražena želja, da se kranjski orkester preusmeri v popoln simfonični orkester, ki bi bil v tako razvitem mestu kot je Kranj res zelo dobrodošel. kot v ostalih krajih Gorenjske, vendar bi v okviru danih možnosti morale tudi ostale glasbene šole po isti poti. Reforma šolstva bo zajela tudi glasbeno šolstvo na Gorenjskem. Upamo, da bo ta reforma ugodno vplivala na nadaljnji razvoj glasbenih šol pri nas, obenem pa naj bi s to reformo Gorenjska dobila svojo srednjo glasbeno šolo. Ta je zaradi velikih potreb po glasbenem kadru pri nas kar nujna. Sedaj imata v Sloveniji srednjo glasbeno šolo le Ljubljana in Maribor. Nižje organizirane glasbene šole imajo pouk dc vključno 6. razreda. Deset razredov ima le kranjska, ki je višje organizirana in je že skoraj na .stopnji srednje šole. Ko bomo dobili ustrezne prostore za poučevanje stranskih predmetov, bo tudi kranjska glasbena šola na stopnja srednje. Na žalost moramo ugotoviti, da se nekateri pristojni forumi pri nas premalo zavedajo pomena teh šol. Za primer naj morda navedemo, da v Spominskem zborniku ob 900-letnici Kranja v članku »Razvoj šolstva v občini Kranj od osvoboditve do danes« ni niti z enim odstavkom omenjena glasbena šola, ki že več kot 50 let vrši važno vzgojno funkcijo. Tudi na razstavi 900-letnice Kranja v okviru Gorenjskega sejma glasbena šola ni bila predstavljena, čeprav ji bil material prirediteljem na razpolago. Večerna šola za sfarše Bled — Delavska univerza na Bledu pripravlja s sodelovanjem šole in Društva prijateljev mladine Večerno šolo za starše. Vodstvo Delavske univerze je sestavilo obširen program predavanj in pogovorov, namenjenih vsem staršem in mladim zakoncem. Delovni načrt šole obsega za prvo stopnjo 15 različnih tem, ki zajemajo vsakovrstne probleme, s katerimi se vsak, ki ima otroke, ukvarja iz dneva v dan. Predavali bodo pedagoški, zdravstveni in drugi družbeni delavci. Po načrtu Delavske univerze bodo predavanja in pogovori s srarši na vrsti vsak četrtek v tlejskem društvenem domu, in sicer od 20. oktobra pa tja do kenca januarja. »Vikingi« je naslov zgodovinskega ameriškega barvnega filma v cinemaseope tehniki, ki ga bomo v prihodnjih dneh lahko videli v kranjskih kinematografih. Pričakovati je, da bo film zadovoljil še tako razvajene gledalce, saj v njem nastopa cela plejada znanih filmskih zvezd Tilml, ki {,ih gledamo FILM, KI NAS JE PREPRIČAL Nekoliko pozno, a zato nič manj prijetno, je bilo naše srečanje z dobitnikom canne-ske zlate palmove vejice za 1958. leto, s Prijateljskim prepričevanjem mojstra VVillia-ma Wylerja. Zgodbo tega filma bi lahko namesto »povesti o neki kvekerski družini v času državljanske vojne« na kratko imenovali »povest o dobrih ljudeh«. Delo v omenjenem okvirju združuje razgibano, pač kolikor je lahko razgibano na kmetiji v mirni vasi 19. stoletja, zunanje dogajanje z zelo pestrim notranjim dogajanjem v članih Birdvvelove družine, ki se odraža v malone vseh človeških čustvih, od nežne in nekoliko nerodne prve ljubezni do odpora ubijanju, kar daje filmu nepo posebno polnost. Delo je zanimivo, privlačno in pomembno v več pogledih. Kot pripoved o kvekerjih nam razkriva njihov puritansku strogi način življenja, ki ga urejajo dostikrat neživljenj-ska načela, in jih prikazuje ne le kot versko ločino, ampak predvsem kot ljudi, ki žele z ljubeznijo med vsemi ljudmi doseči mir na svetu in se zato bore proti vsem socialnim in drugim krivicam, čeprav večinoma le z molitvijo in prijateljskim prepričevanjem. Med najlepše prizore svoje vrste štejejo prizori z bojišča, predvsem Joshev notranji boj, njegova dilema — ubijati ali »nastaviti drugo lice«. Morda največja vrednota vsega filma pa je odnos do človeka, ki veje iz njega — ljubezen do človeka, zaupanje vanj, v njegovo moralno moč, trdno prepričanje, da bo v odločilnem trenutku krenil po pravi poti. Vse to pa daje delu čisto neko posebno vrednost, namreč, če ga postavimo ob stran nekaterim ne tako redkim in nič manj resnim umetninam kot je ta, katerih razpoloženje do človeka, do njegovega moralnega bistva je pesimistično, resignirano, ali celo cinično. S tem nikakor ne mislim zanikati vrednosti in potrebnosti takih del, niti nisem prezrl, da je Wy-ler v »Prijateljskem prepričevanju« dokaj odmaknjeno snov obravnaval idilično in romantično ali celo enostransko. Hočem samo reči, da je v boju, če naj bo ta uspešen, za izboljšanje človeka in družbe potrebno poleg kritike tudi zaupanje v človeka, vera v njegovo pozitivno bistvo. To pa film, o katerem govorim, izžareva v vsaki sekven- VRVEC AKCIIA BORCEV II. GRUPE ODREDOV v V nedeljo, 2. oktobra bo na ^ proslava. Odkrili bodo sp II. grupe odredov, ki so 111 »b njihovem pohodu iz Do l y spomin na ta dogodek ob eria-Luke, ki je bil objavljen lo avgusta 1942. leta je bi-njj. e* je počasi rosil. V zgod-č>asi Jutranjih urah se je po-na Pomikala skozi hosto kolo-8t0 p5rtizanov. Bilo jih je kakih Sq e bi jih kdo vprašal, kdo rilj. ^am gredo, bi mu odgovo-|}J *Stanetovl partizani smo! da J** smo odšli iz Uden boršta, blu 1 danea čez Krvavec prišli e cilju - Štajerski. °ih U'oni smo in tudi v želod-3 cjnn;,rn nekaj »ropoče«. Saj že U2 ' nismo okusili dobrot par-Pojjt-S Ka ko\la\ Vse pogosteje *°krft[. vprašanje dvema Olg. ljma partizanoma, ki sta Dri c,Vo H *, '0r bo tudi belih zabel je-teiti ?ncev, za vsakega na preljo Stane — vedno dobre Feto ' P°^a-Si premikajoč ciga-V Ustih - je pripomnil: **h«i4 bi polni magazini in ^T.J(>ni žganci bili Nemci?« fy>Jo na Krvavec sploh ne prl-s^rbi ln 8rno popolnoma brez J ^(>'° gamse lahko strelja-2bja zabavo.« C(>v JaJ01"' šale na račun žgan-^llo "arTlsov smo šli naprej, fto^u ')r°d osmo uro smo imeli t>oi • "-Se malo, Se kakšne re- Pa smo na današnjem Davovru ob žičnici na Krvavec »minska, obeležja 31. padlim se tamkaj spopadli s sovražni-lenjskcga ni Štajersko. Javljamo prispevek Ivana Tla- v »Borcu« 1952. leta. cilju,« so trdili Kokrčani. Radio-telegrafist Frante, je kot navadno, tudi tokrat pripravil radio-sprejemnik in ob osmi uri smo poslušali radijska poročila. Komisar Tomaž pa nam je dajal pojasnila. Stane je poslal naprej predhodnico: oba Kokrčana in našega mitraljezca s pomočnikom. »Da boste pripravili dober sprejem pri Kokrški četi! A ne pozabite na žgance!« jim je še naročal ob odhodu. Nenadoma — kratek rafal in nekaj strelov v smeri, kamor je Odšla patrola. V trenutku smo bili pripravljeni na borbo. Napeto smo poslušali. A nič več se ni oglasilo ... Ni več . . . »To je gotovo naša patrola streljala na gamse, da bi imeli tudi kos divjačine za pribolj-šck,-. je uganil vedno nasmejani Tomaž. Tudi Stanetu se je lice razjasnilo. In poslušali smo naprej poročila. Dež je vse bolj padal. »Odhod!« smo zaslišali Stane-tov glas in že smo krenili, zliti v kolono po eden zaviti v šotor- ska krila. Srečali smo pastirja, ki je gnal živino. Začudeno nas je opazoval. Veselo smo ga pozdravljali, a Tomaž ga je celo malo »politično obdelal«. »Da nas ne bo izdal!« je rekel Tomaž, ki je dohitel kolono. Nekaj sto metrov od tega srečanja smo prišli na malo planoto. Pot se je v obliki črke S vila navkreber na drugi rob planote. Levo od nas je bila vzpetina, posejana z gostimi skalami do roba hoste, a desno velika zelena strmina v grapo. »Mislim, da smo že skoraj tam,« mi reče šef OC MišelJ. »Upam, da,« sem mu odgovoril. Sli smo počasi in precej tesno skupaj. Čutili smo se varne, saj je patrola pred nami, ki je celo gamse streljala. Prednji del kolone je bil še kakih 20 metrov oddaljen od roba hoste, vsi skupaj smo bili na poti po sredini planote. Ma-rok, ki je šel pred menoj, se je naenkrat malo ustavil, pogledal proti gostemu robu hoste in rekel: »Poglej, zdi se mi, da nekdo leži za skalo!« in s prstom pokazal v tisto smer. A je takoj pripomnil: «To je Kokr-čan, saj je v civilu.« Toda glas mu je postal malce nervozen. Ozrl sem se v pokazano smer in napel oči. Kakih 30 metrov od nas je res ležal nekdo — Kokrčan? Ze sem odprl usta, da potrdim njegove besede, čeprav je v meni vstajala čudna slutnja. Zakaj naj bi se Kokrčani skrivali prod nami? Ali že nisem imel več časa. V tem trenutku se je vsula na nas od vseh strani prava toča svinčenk, pomešana z eks- plozijami bomb. Nemci so zahrbtno udarili v živo. Iskali smo zaklona na tej čistini, toda ga nismo mogli najti. Nemci so dobro skriti za skalami sipali svinčeni ogenj na nas. »Nazaj!« je zaklical Stane. V dolgih skokih smo se premetavali nazaj na spodnji rob poti, ali po poti, od koder smo prišli. . Obležal sem na robu poti ob Maroku skupaj z nekaterimi ostalimi tovariši. »Zločinci so se preoblekli, da bi nas laže prevarili! Toda to nam bodo drago plačali!« je dejal Marok in v tem trenutku »podrl« Nemca, ki je izza skale pomolil svoj obraz. Tudi drugi smo iskali cilje, čeprav so bili tisti na drugi strani dobro zakriti. Pred nami na poti je nekaj metrov vstran obležal tovariš, zadet v noge, a že je skočil Marok naprej' ter ga spravil za rob, spremljan s točo svinčenk. »Krijmo umik ostalim,« je mirno rekel Marok. Pred nami na zgornjem delu poti so ležali ranjeni tovariši. Čeprav je toča svinčenk in bomb naše vrste razredčila, vendar nismo mogli verjeti, da bi vsi ti, ki ležijo 20 do 30 metrov pred nami, bili mrtvi. Toda bila je to resnica. Obležalo je 31 tovarišev . . . Skupina kakih 19 borcev se je kmalu za Marokom morala umakniti po strmini z dvema ranjencema. Naivečji del naših, skupaj s Stanetom. se je umaknil po poti, od koder smo prišli. Bili smo razbiti v dve, tri skupine. Sovražnik je trium-firal: »Štajerce smo uničili in jih razbili, da nikdar več ne bodo videli Štajerske!« Zmotili so se! Za Stanetove partizane ni bilo poti nazaj, ampak samo naprej, naprej na Štajersko, ki jo Je okupator proglasil za zemljo nemškega Rajha. Bilo je težko. Zvez in vodičev nismo imeli, pa tudi terena nismo poznali. »V, tej smeri bo nekje Sv. Ambrož in pa tudi ko-kr.ška četa mora biti tu nekje,« smo ugibali. »Tam se bomo gotovo sešli tudi s Stanetom in ostalimi,« je rekel Marok in pokazal na vzhod. In šli smo. Bolje bi bilo reči: plazili smo se po skalah in čez kaki dve uri smo prišli na greben. Pred seboj smo zagledali cerkev in nekaj osamljenih hiš. »Grem poiskat zvezo,« sem dejal Maroku, moleč mu puško. Pokimal je in jaz sem šel, trdo stiskajoč pištolo v roki. Na robu hoste sem si ogledoval teren. O Nemcih nikjer sledu. Spustil sem se do prve hiše ob robu hoste. Tam sem našel staro ženico, ki me je začudeno in s strahom pogledala. »Dober dan, mama,« sem jo pozdravil. »Nič se ne bojte, partizan sem!« »Daj, da bi bil!« je dejala in me ogledovala od vseh strani. No, ko je videla moje, od strelov preluknjane hlače, se ji je lice razjasnilo. »Si bil tudi ti tam, kjer je tako pokalo? Ali se vas je kaj rešilo?« je vprašala. Povedal sem ji. kako smo padli v zasedo. Solze so ji pritekle in s stisnjenimi zobmi je dejala: »Zločinci nikoli nimajo dovolj krvi.« Ponudila mi je k'slega mleka in kruha in mi obljubila, da bo takoj skuhala tudi za ostale, da se bodo najedli, čeprav nima dosti. Za ranjence mi je dala steklenico žganja. Vprašal sem jo, če kaj ve, kje je Kokrška četa. Pokazala mi je na eno izmed hiš, ki so bile v dolini. »Tam jih boš gotovo našel!« Počasi in previdno sem se vračal v gozd, da vse sporočim Maroku. Takrat vidim, da se med grmovjem proti isti hiši nekdo pomika. Pripravil serri pištolo in bombe. Toda obojega nisem rabil. Bil je Bob, Stane-tov kurir. V trenutku sva bila skupaj. Povedal mi je, da se Stane z enim delom naših nahaja na grebenu nad nami ter da so tudi Tomaža videli, da prihaja s svojimi v tej smeri. Ves vesel, da sem dobil zvezo z ostalima skupinama, sem ga napotil do Maroka, a sam takoj odhitel v dolino. Prišel sem do pokazane hiše. Pred hišo sta bili dve tovarišici. Z nezaupanjem sta me gledali, ko sem vpraševal za Kokrčane. Pokazale so mi hrib, na katerem naj bi bili. Naenkrat je v štorglju nekaj zašumelo. »Stoj, kdo je tam?« sem zaslišal odločen glas in skozi okno se je pokazala puškina cev. Skočil sem za vogal hiše" in pripravil pištolo in bombe. »Obveščevalec Luka — a kdo je tam?« sem vprašal. »Janko — Hura — Štajersko!« in že sva se objela, stara znanca. Bil je skupaj s Kokrčani, kjer se je nahajal kot naš oficir za zveze. Vsi skupaj smo takoj odhiteli k Sv. Ambrožu. Spotoma sem mu pripovedoval o zasedi s preoblečenimi Nemci. Patrole, ki smo jo mi poslali naprej, ni bilo do njih. Bilo nam je jasno, da je nekdo sprejel Jude-ževe denarje od Nemcev. Brez izdajalcev bi bili Nemci proti nam brez moči. Ko smo se v gozdu zbrali, smo se prešteli; bilo nas je skoraj za tretjino manj. Težko nas je zadela smrt tovarišev. Toda od cilja nismo odstopili! — Se istega dne smo nadaljevali pot proti Štajerski. GORENJSKE sobota, 1. oktobra M® RTV LJUBLJANA Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05., 13., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 13., 15., 22. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. NEDELJA, 2. oktobra 6.00 Glasba za zlato rano uro 6.30 Reklame 6.40 Prireditve dneva 6.45 Kmečka godba vam vošči dobro jutro 7.15 Izletnikom na pot 8.00 Mladinska radijska igra 8.26 Stari mojstri — mladi umetniki 8.41 Z vedro glasbo v novi teden 9.45 Kladivarji novega sveta 10.00 Še pomnite tovariši . . . 10.30 Nekaj melodij za vas 11.00 Radi jih poslušate 11.30 Razcvet ob Vardarju 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Za našo vas 13.45 Koncert pri nas doma 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.15 Reklame 15.30 Zena s pajčolanom (odlomki iz operete) 16.00 Vesela trgatev ... 16.25 Koncert za klavir in orkester št. 3 v c-mol u 17.00 Šport in glasba 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba k 20.05 Glasbeni variete 21.00 Športna poročila 21.10 Slavni pevci — p III. oddaja 22.15 Ples cb radijskem sprejemniku 23.10 Koktajl pred polnočjo 23.50 Prijeten počitek PONEDELJEK, 3. oktobra 5.00 Dobro jutro 5.10 Nekaj domačih 6.30 Reklame 8.05 Četrt ure z zabavnim orkestrom Raphaele 8.20 Za otroke 9.00 Zvočni mozaik 10.10 S sprejemnikom na dopust 11.00 Dva prizora iz Poličeve opere Deseti brat 11.15 Naš podlistek 11.35 Igrata pianist Junca Murai in violinist Ali Dermelj '2.00 Zadovoljni Kranjci pred mikrofonom 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Dušan Terečelj: S pravilno predelavo grozdja ustvarjamo kakovost vina 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.P0 Narodne pesmi in plesi iz Slavonije 14.00 Orkester RTV Ljubljana pod vodstvom Uroša Prevor.";ka 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 »Na vrtu« slovenske pesmi poje Mariborski komorni zbor 16.00 Naši popotniki na tujem 16.20 Parada plošč 16.40 Suita v starem slogu 17.10 Šoferjem na pot 18.00 Operne melodije 18.40 S knjižnega trga 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.00 Trikrat deset 20.30 Spored simfonične glasbe 22.15 Iz naših studiov 23.10 Nočni akordi 23.50 Prijeten počitek TOREK, 4. oktobra 5.00 Dobro jutro 5.25 Nekaj domačih 6.30 Reklame 8.05 Popularne orkestralne melodije 8.40 Pet pevcev — pet popevk 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo 9.25 Tri skladbe za harfo 9.40 Planinski oktet iz Maribora 10.10 Ura za optimiste 11.20 Plesni orkester Max Greger 11.30 Ivo Petrič: Druga simfonija 12.00 Starejša slovenska zabavna glasba 12.15 Kmetij.ski nasveti — ing. Ferluga: Kakšno i N SPORED OD NEDELJE, 2. OKTOBRA DO SOBOTE, 8. OKTOBRA 12.25 12.40 13.15 13.30 14.05 14.35 15.15 15.40 15.45 16.00 16.20 17.10 17.20 18.00 18.15 18.50 19.00 20.00 20.30 21.45 22.15 22.40 23.10 5.00 5.10 6.30 8.05 8.30 9.00 9.30 10.10 11.00 11.30 11.40 12.00 12.15 12.25 12.40 13.15 13.30 13.50 14.05 14.35 15.15 15.40 16.00 16.20 17.10 17.20 18.00 18.20 18.15 19.00 20 :.r, 20.10 22.15 23.10 klavno živino zahteva trg Poje Dušan Jakšič Pisani zvoki z Dravskega polja Obvestila in zabavna glasba Naši pevci v italijanskih operah Radijska šola za višjo stopnjo Zvočni kaleidoskop Reklame in zabavna glasba Nadaljevalni foto tečaj Iz folklorne beležnice Tončke Maroltove Listi iz domače književnosti Druga simfonija Razgovor z volivci Parada plošč Zanimivosti iz znanosti in tehnike Od plesišča do plesišča Človek in zdravje Obvestila, reklame in zabavna glasba Poje akademski pevski zbor »Tone Tomšič« Radijska igra Dva stavka iz Indijanske suite Za ljubitelje modernih popevk Jazz (z orkestrom VVoodv Herman) Nočni komorni koncert SREDA, 5. oktobra Dobro jutro Nekaj domačih Reklame Poje zbor Slovenske filharmonije Europa ekspress Popevke na tekočem traku Pol ure z zabavnim orkestrom RTV Beograd Priljubljene operne arije Zvoki za zabavo Družina in dom Figaro, scenska glasba Petnajst minut z Vaškim kvintetom Kmetijski nasveti — ing. Jože Šile: Med ječmen sejemo lahko pSenico Pozdrav z gora Pet minut za novo pesmico in pozdravi za mlade risarje Obvestila in zabavna glasba Pianist Marjan Lipcvšek igra priredbe slovenskih narodnih pesmi Španija v p~-mi Radijska šola za srednjo stopnjo Koncert za violino in orkester v d-molu Rekiame in zabavna glasba Pojo zabavni zbori Novost na knjižni po-lici Koncert po željah Deset minut iz naše beležnice Parada plošč Kulturna kronika Slovenski samospevi Radijska univerza Obvestila, reklame in zabavna glasba Joneertino za klavir in orkester Traviata — opera Glasba z vsega sveta S pe.sm:cr.mi čez kantine:.te ČETRTEK, 6. oktobra 5.00 Dobro jutro 5.25 Nekaj domačih 6.30 Reklame 8.05 Vu kleti, suita kajkavskih pesmi 8.25 Na.d glasbeni uspehi v preteklem šolskem letu 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo 0.25 Veliki zabavni orkestri 10.10 Od melodije do melodije 11.30 Oddaja za cicibane 12.00 Kvintet bratov Avsenik 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Branko Lovše: Sedanji pomen konjereje 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Popularne skladbe izvaja Mariborski instrumentalni ansambel 13.50 Melodije za mesto in vas 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 Nadaljevalni foto tečaj 15.45 Nekaj komorne glasbe Gabriela Faureja 16.00 Iz svetovne književnosti 16.20 Parada plošč 17.10 Petdeset minut turizma in melodij 18.00 Iz Donizettijevih oper 18.30 Športni tednik 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.00 Zabavne melodije »Opatija 1960« 21.15 Trio Oscar Peterson z godali 21.30 Mikrokosmos II. del - četrta knjiga 22.15 Mladim plesalcem 23.10 Nočni koncert PETEK, 7. oktobra 5.00 Dobro jutro 5.10 Nekaj domačih 6.30 Reklame 8.05 Tri operne uverture 8.30 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe 9.00 Glasbeni variete 10.10 Tri mazurke in dva scherza F. Chopina 10.40 Majhni zabavni ansambli 11.00 Od Splita do Dubrovnika 11.15 Naš podlistek 11.35 Baročni intermezzo 12.00 Dobra volja je najbolja 12.15 Kmetijski nasveti — vet. Franc Bučar: Jugoslovanski standard za klavne prašiče 12.25 Klavir v ritmu 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Melodije po vašem okusu 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 14.35 Po:e so>pranistka Valerija Hevbalova 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 Komorni zbor RTV Ljubljana 16.00 Humoreska tega tedna 16.20 Obisk pri Isaacu Albenizu 16.40 Od tu in tam 17.10 Razgovor z volivci 17.20 Iz jugoslovanskega simfoničnega ustvarjanja 18.00 Sovjetska zabavna glasba 18.15 Kvintet Borisa Kovač iča 18.30 Iz naših kolektivov 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.00 Zabavne melodije »Opatija 1960« 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Plesna glasba 23.10 Popevke se vrstijo 23.50 Prijeten počitek SOBOTA, 8. oktobra 5.00 Dobro jutro 5.25 Nekaj domačih 6.30 Reklame 8.05 Ritmi Latinske Amerike 8.20 Igra violončelist Ciril Skerjanc 8.40 Pesmi mladinskih delovnih brigad 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo 9.25 Za prijetno razvedrilo 10.10 Za vsakogar nekaj 11.30 Pionirski tednik 11.50 Orkester Alfred Scholz 12.00 Veseli plan.arji v gesteh 12.15 Kmetijski nasvi ! — ing. Rado Linzei; Globoko oranje i:' poglabljanje ornice V kooperaciji 12.25 Zabaven opoldanski spored 12.40 Koncert za flavto, godala, harfo in celesto 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 I. jugoslovanski folklorni festival v Slovenskem J?rimorju 13.50 Od arije do arije 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 Simfonija št. 33 v B-duru K.319 16.00 Na platnu smo videli 16.20 Z melodijami na pot 17.10 Parada plošč 18.00 Moški zbor France Prešeren iz Kranja 18.20 Vedri zvoki 18.45 Okno v svet 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.00 Zabavne melodije »Opatija 1960« 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.10 Zabavne melodije »Opatija 1960« Televizijski spored nedelja, 2. oktobra 9.30 TV film o Lassie 10.00 Kmetijska oddaja Popoldan kombinirani prenos športnih dogodkov iz Zagreba in Beograda 20.00 Sedem dni 20.30 TV film »Noč nad Parizom« Ponedeljek, 3. oktobra 19.00 TV pregled 19.15 Poljudna znanost 20.00 TV dnevnik 20.15 Tedenski športni pregled 20.30 Sledovi na pesku - drama torek, 4. oktobra 20.50 Prenos sporeda itali-lijanske televizije sreda, 5. oktobra 18.00 Pionirski mozaik 18.45 Svet v znamkah 19.00 Cas, ljudje in dogodki — reportaža 20.00 TV dnevnik 20.15 TV reklame 20.30 Generalna vaja zabavnoglasbena oddaja 21.30 Reportaža Četrtek, 6. oktobra 9.00 Televizija v šoli 18.00 Risani film za otroke 18.10 Družinska oddaja 18.20 TV pošta 18.30 Ukradene slike - TV film iz serije Interpol 19.00 Atomska energija 19.30 TV obzornik 19.50 Prenos koncerta iz festivala Opatija 1960 21.30 Propagandna oddaja petek, 7. oktobra 19.30 T V dnevnik 19.50 Prenos s festivala iz Opatije 1960 21.30 Propagandna oddaja sobota. 8. oktobra 18.00 Najlepša roža — igra za otroke 19.30 TV dnevnik 19.50 Prenos zaključnega koncerta Opatija 1960 r v. zanimivosti ti vsirovsai J. Zakon Kili zločinca Interpol izgubil bitko v trenutku, ko je bil prepričan, da je zmagal Štiri leta je francoska policija lovila gangsterja Francisa Capezzo, ki ima kot član pariškega podzemlja na vesti najmanj sedem človeških življenj. Pariški časniki so ga proglasili za »sovražnika države št. 1«. Capezza, k; je po rodu Italijan, velja za enega najhujših zločincev pariškega podzemlja, v katerem vladata prostitucija in kokain. Bil je vedno elegantno oblečen. Glavni vir njegovih dohodkov je bi1 »davek«, ki ga je pobiral od lastnikov pariških nočnih lokalo, kot protiuslugo pa jim je nudil svojo »zaščito«. Z vsakim vsiljivcem, ki bi ga hotel ogroziti, je neusmiljeno obračunal. Tako je v zadnjih štirih letih ustrelil ali dal ustreliti najmanj sedem svojih nasprotnikov. Vsaj za toliko jih je policija zvedela, morda pa jih je bilo še več. Nenadoma pa je Capezza izginil iz Francije. Francoska policija je alarmirala Interpol. Ta je kmalu našel sled za njim. Morilec je bil preplul ocean in se ustavil v Buenos Airesu. Naselil se je v razkošni vili svojega prijatelja Augusta Ricorda, ki je tudi zabeležen v kartoteki Interpola kot znan gangster. Ricord je bil pred leti pobegnil iz Francije. V Buenos Airesu, je ustanovil podjetje, ki se bavi z nabavo in prodajo mamil in belega blaga. Pri tem nevarnem poslu pa je potreboval ljudi, ki znajo streljati in ki so pripravljeni na vse. Zato je Capezzo sprejel z odprtimi rokami. Toda agenti Interpola so spremljali Capezzo na vsakem koraku. Nekega dne so ga aretirali nedaleč od venezuelske meje, preko katere je skušal pretihotapiti neko plavolasko. Ze nekaj minut pozneje je bi- la o aretaciji obveščena centi*" la Interpola v Parizu. Od iam (? brž poslali v Buenos Aires Wf javko: »Prosimo, da nam izr°cl te Capezzo, ki je v Franciji Z*' grešil sedem umorov.« Cez nekaj dni je prispel gentine odgovor, da z izročit jo ne bo nič. Nekaj tednov kaS' neje pa- je prispela tudi pism^ na obrazložitev: »Argentina pozna smrtne kazni. V Frane bi bil zahtevani zločinec g°t0* obsojen na smrt. Njegova >z[1( čitev se ne bi ujemala z m<>r naših zakonov.« v Morala argentinskih za^OIj.o ščiti morilce. Tako je svetog centrala za borbo proti krinU° lu izgubila bitko v trenutku, je bila prepričana, da ima go v žepu. ,f. Capezza so v Argentini 0» ral" žali nekaj dni v zaporu, P' pa so ga izpustili. Od tedaj za njim izginila vsaka sled. MARGARETA PRED IZSELITVIJO »dni* Kakor poroča pariški *** »France Dimanche«, se name vata angleška princesa Marga ta in njen mož Anthonv strong-Jones preseliti v ^ York zaradi nesporazumov, jih imata z britanskim dvor £ Baje so nekateri člani kralj ske družine izjavili, da je An J ny »bolj klovn kot pa jptJe- man«. Razen tega je baje Jj*Sj liica Elizabeta odločno °" Margaretino prošnjo, naj D* nL, nemu možu, ki je bil prej ' graf, dodelila plemiški naB*J Francoski tednik trdi, da je ^ sestrama prišlo praktično do P loma. Ciganska kraljica v Franciji umrla J Umrla je Emiliens Kralovitch »mama« ali »kraljica« ciganov v Franciji. Nekaj časa so jo »zdravili« v šotoru, ker pa se ji je stanje poslabšalo, so jo prepeljali v bolnišnico v Lunevillu; predvsem je zdravnik tako zahteval. Ze nekaj dni Emiliens Kralovitch ni mogla več uživati hrane in niti kaditi pipe. Imela je 54 let in sledila je Columbi Carlos, ki je umrla pred 18 meseci v Dombasu. Med cigani je bila velika žalost, ko so zvedeli za smrt »kraljice«. Cigani svojo vladarico zelo spoštujejo. Ona je odgovorna za svoj rod in njej je tudi zaupana blagajna, tako da lahko pomaga, če katerega od ciganov prizadene nesreča: kak proces in obsodbo štejejo cigani med nesreče. »Kraljica« pa je v mnogih primerih tudi razsodnica med cigani. Da je njih »kraljica« umrla v bolnišnici ni bilo ciganom nič kaj všeč. Emiliens Kralovitch je dolgo ležala v svojem šotoru blizu ognja in uglodnejši moški so bili noč in dan pri njej. Po stari ciganski navadi se niso več brili, odkar je kraljica zbolela. Čakati bi morala, da ozdravi ali umre, a so vmes posegli orožniki in poskrbeli za prevoz v bol- nišnico. In ciganom ne gre v & vo, čemu ji je bilo treba i(i bolnišnico in tam umreti, k° bi lahko umrla tudi v svojem » toru, sredi svojega ljudstva. drzen rop sredi FA*1^ Kraja diamantov v vredo05' 300 milijonov dinarjev Pariškemu draguljarju so Pr^j dnevi pri belem dnevu vrečico z diamanti, ki so vdJ nič manj kot tri sto mil'J0 dinarjev. Drzna vlomilca aK vdrla v draguljarjevo stanova^ v tretjem nadstropju elcg30^, stavbe v središču Pariza, v ^ ci Lafavctte. Z orožjem s*a govca prisilila, da je odšel v ^ sebno sobo, ki sta jo l*^jL$k nato pobrala diamante in e\o prej, kot je draguljarju "SP poklicati policijo. Oropanega trgovca je n' $ samo nekaj minut pred v'° ^ po telefonu obvestil, da f* yy kmalu obiskal. Zato ni n'* ^ dega slutil, ko je zaglcdal flr vratih svojega urada dva , Kant no oblečena človeka. s 0t terima se je spustil v Po!» b in kaj kmalu ugotovil, da sC dobro razumeta na dian> ^ 08* ;,dPr zahtevala sta namreč, naj pokaže dragulje neke P vrste. Ko pa je TcnenhaUS " s{ svojo blagajno in se °nrI'rj.' o obmejnem prometu s K*ta jgO ga bo spremljala skUpifl% v umetnikov, ki bodo prirej1 .0. Pekingu folklorno Pred!,ajv Predvideno je bilo, da uip,[U^'te se namerijo vanjo. Dvigniti mora roke. Nemci jo pre-ej0 in najdejo partizansko literaturo. ** Od kod imate to? — vpraša policijski podoficir. jje Angela molči. Preveč iznenađena je padla v roke Nemcem. kra,!ttore se spomniti nobenega izgovora, ki ga je imela druge-1 Pripravljenega, če bi jo na njenih poteh zalotili Nemci. — Govori! — zahteva podoficir. Govori! — ponovi in ji pripelje zaušnico, j. Angela se ne more otresti iznenađenja. Živci je ne ubogajo, bi se umirila. ]q """ Na gestapu ti bodo že razvezali jezik, vlačuga banditska! — ^ahruii podoficir, preden jo policista odpeljeta, ^ele med potjo se umiri in razmišlja, kako bi se izmotala. olicista jo odpeljeta v zapor, ^slednji dan jo odpeljejo na gestapo. Kaj pa je vas prineslo? Pogrešil sem vas v kavarni, — jo ^ehljivo motri gestapovec Z\vick. Angela molči. I j T.^d° bi si mislil, da se naša ljubka kelnerica ukvarja tudi Di» , m> rečmi, — reče in pokaže na partizansko literaturo na Sa,ii mizi. ^_*~ Pobrala sem na sprehodu in hotela izročiti vam, — začenja °Sv k tako, kakor je premislila, da bo govorila in se morda hodila iz gestapovskih rok; potem bo zapustila dolino in * v hosto. ^a sprehodu? — jo posmehljivo prekine gestapovec. Uev"~i *)a' ~~ zmedc vprašanje Angelo, da ne ve, kako bi nada- la izgovor, ki ga je vso noč pripravljala. •Uj J" Nevarni so sprehodi po gozdovih v današnjih časih, — po-,J'Vo nadaljuje gestapovec. *~ Nisem bila daleč, — pravi Angela in se hoče zbrati. je«^ *n če niso nevarni, so sumljivi, draga gospa, — jo prehiti laPovec. I Zakaj? — pravi otročje, ste kii a^°J vam bom povedal, — se gestapovec zresni... — Vi " v gozdu in sle se sestali / banditi! — ji pove brez ovinkov. Kako morete kaj takega trditi? — ga zavrne Angela. Nial« ano m' ""raga gospa! — jo ostro zavrne Zwick in Da Juje: _ Vi ste bili na takih sestankih že večkrat! Sicer Cfci0"' bihko se pomeniva mirno, — postane mirnejši... — Da. Va,^ pr'Jateljsko se lahko pomeniva. Zagotavljam vam, da se t»j^eno bo ničesar zgodilo, če poveste resnico in mi odkrijete ki jih brez dvoma poznate . .. »a^jKaj naj vam povem, ko ničesar ne vem. Brigam se samo N h« 0 v kavarni in sem srečna, če so gostje zadovoljni z menoj, Pravi in Kako dajati otro-kom zdravila To je problem, ki ga je neredko zelo težko rešiti. Predvsem mora biti mati mirna in zbrana, ko mora dati otroku zdravilo. — Prinesite mu žličko z zdravilom popolnoma mimo in naravno, kot da niste niti pomislili na to, da ga otrok lahko odkloni. Če naredite to nerodno, z obotavljanjem in se pri tem še opravičujete, ze vnaprej obračate pozornost na to, da mora otrok pojesti nekaj neprijetnega in da že pričakujete, da se bo tega branil. V trenutku, ko približate žličko otrokovim ustom, mu^ na najbolj normalen način pripovedujte povestico, ki nima niti zveze z zdravili in boleznijo. Če delate tako, bo večina otrok brez tež koč odprla usta. Nekatere tablete se v vodi težko topiio (aspirin in tablete na se dela nevedno. leCa~* lako? - se opazno posmehne gestapovce . . . - Ze dva me ^ivjV*s opazujemo. Ze dva meseca, odkar smo našli tole. Nismo Ji t» '■ e 8te tako neprevidni. Pozna Ani previdni, rožnate to pisavo? — jo vpraša in listek. aŽe "K<>bi ostane mirna. Pisava je res njena. 1-istek, ki ga ji ^'^tapovec, pa ne more biti sumljiv, je prepričana. ^ j "znani, — pravi ... — Pisava je moja. n ^aj pomenijo te številke? Hacun, ki sem ga napisala. fovCc *« Račun je na tej strani. A kaj je na tej? — zviša gesta-f'as in obrne list. *'la se komaj opazno zdrzne. Mirna pa ni več. ^ mi nvtgli povedati, — vprašuje gestapovec, — kaj po- <>ni ta datum 3 1 SS. 430 KM. ** K*cun. : Ktkšen račun?! ^ 'r'.ie lihi, Ki so jih popili esesovci. ^a v« Jim za tri liti«; zaračunali 150 UM? To je vendar denar. Ve, mesec denarja! N<". Toliko jim prav gotovo nisem zaračunala. I'1 'ak i j ste potem zapisali tO številko? Obširni načrt centra za pospeševanje gospod njstva na Jesenicah Nadvse dober začetek Ko sem se namenila k uprav- Ta tečaj bo imel izpopolnilni gospodinjskega centra. 42 oseb niči jeseniškega Centra za po- namen, sedaj pa bodo dobili je te izpite že opravilo, v okto- speševanje gospodinjstva, sem si tudi potrebne smernice, da bodo bru bo še drugi tečaj, mislila: Tu tako in tako lahko pozneje lahko organizirali tečaj Na drugem mestu pri nalogah hitro opravim, njihovo dalo je za pridobitev polkvalifikacije. — je pomoč stanovanjskim skup- šele začetek, zato gotovo nimajo Za sekcijo žena zadružnic Zirov- nostim, če bi jo te potrebovale preobširnih načrtov. Pa sem se niča bodo priredili enovečerni (predvsem je tu mišljen Komu- tudi tokrat močno zmotila, kajti seminar o pranju s pralnim stro- nalni servis). Skušali pa bodo precej časa je minilo, preden mi jem; tam ga že imajo, vendar se pomagati tudi pri organizaciji je lahko tovarišica upravnica po- opaža pomanjkanje znanja njegovi uporabi. vedala vse, kar nameravajo letos storiti. Lahko občudujemo sistematičnost in načrtnost njihovega plana; če bodo vse to tudi uspeli storiti, bodo zaslužili vse priznanje.' Na prvo mesto so postavili izobraževanje in že v začetku septembra so pričeli s prvimi te- bazi sulfamida), zato jih zdrobite čaji. Skupaj s tovarno Bagat so organizirali šiviljsko-krojm te- v prah in ga dajte v jed, ki jo ima otrok najrajši (n.pr. kompot). Dovoli je, da vso količino zdravila daste v žlico kompota, ker če ga zmešate v cel krožnik se lahko pripeti, da otrok ne bo mogel vsega pojesti in tako ne bo zaužil cele tablete. Grenke tablete lahko zmečkate v malo za-sladkane vode, v žličko medu ali džema. Če je potrebno, da zdravilo zmešate s kako pijačo, uporabite tako, ki jo otrok ne jemlje pogosto. Najboljša sta grozdni in slivov sok. Če bi z zdravilom slučajno spremenili okus mleka ali pomarančnega soka, ki mu ga večkrat dajete, bi ju otrok prav verjetno v prihodnje odbijal. Zato to rajši ne poizkušajte čaj. Sami so prevzeli organizacijo in dali na razpolago prostore, tovarna pa jim je poslala 10 šivalnih strojev in svojo učiteljico. Imajo skoraj 80 prijav-ljenk in bo tečaj kar v treh izmenah. Pouk šivanja so organizirali predvsem zato, ker večina žena na Jesenicah ne more najti ustrezne službe, 4-mesečni tečaj pa jim bo dal toliko znanja, da bodo lahko doma izdelovale konfekcijo v okviru dejavnosti Zavoda za zaposlovanje invalidnih in drugih oseb. Tak V zimskem času bodo imeli tečaj za obratne kuharice. Obravnavale bodo biološko sestavo jedilnika in pripravo takega jedilnika. Pri ženah je opaziti pomanjkljivo znanje likanja, zato bodo skušali pripraviti tudi tak tečaj. Zanimivo je, da med ženami vlada veliko zanimanje za pripravo domačega peciva, dekoracijo mize in za pravilno serviranje. V načrtu imajo 14-dnevni tovrstni seminar. Če bo dovolj prijav, bodo organizirali tečaj za polkvalificirano kuhinjsko osebje. V okviru LU bodo imele gospodinjske učiteljice predavanja o pravilni prehrani, v Dovjem in Žirovnici pa bodo imeli eno-večerne seminarje o sokovniku, loncu Ekonom in drugih gospodinjskih pripomočkih. — Ker morajo vsi uslužbenci, ki prihajajo v dotik z živili, polagati izpite iz higienskega minimuma, način sodelovanja med tovarno in Centrom je vsekakor treba se tudi priprave za ta izpit vr pozdraviti, saj bi Center sam S1J° ob Pomoci in " finančno tega ne zmogel. V oktobru bo tečaj za perice. službe gospođini skih pomočnic, ki bi bile nameščene pri stanovanjski skupnosti in bi po potrebi odhajale na domove in pomagale gospodinjam. Za tako vrsto dejavnosti je že sedaj veliko zanimanje. »V grobem je naš načrt za to sezono tak, lahko pa pride še mnogo drobne j šega, manj pomembnega dela. Tako smo že v lanskem letu sodelovali pri izvedbi Novoletne jelke, pri proslavi 8. marca, razširjali gospodinjsko literaturo in drugo,« je nadaljevala tovarišica upravnica. »No, da niti ne poudarjam, koliko dela bo še, preden bomo povsem uredili svoje prostore.« — Ko sem se čudila širini njihove dejavnosti, predvsem zato, ker je to šele drugo leto njihovega obstoja, mi je tovarišica lprav-nica rekla: »Vse to lahko storimo le zato, ker nam gredo na ObLO tako na roko.« Res je — v dobrih pogojih je delo lahko dobro in to za delo jeseniškega gospodinjskega centra vsekakor v prostorih velja. ne tekočine. In na koncu, zapomnite si, da otroku ne smete dajati zdravil Ni prav lahko prisiliti otroka, Teh je tudi na Jesenicah in v da poje kako tableto celo. Naj- okolici vedno več, a nimajo pri-bolje je, da jo zavijete v nastr- mernega znanja. Tovarna mila gano jabolko ali da jo vtisnete v Zlatorog iz Maribora bo za te-košček pomaranče. — Ko otrok čaj prispevala svojo demonstra-vzame svoj grižljaj, mu hitro torko in svoja pralna sredstva. nudite nekaj požirkov priljublje- Okrajni zavod za pospeševanje gospodinjstva iz Kranja pa bo dal gospodinjsko učiteljico za teoretični pouk. Zajeli bodo pe-brez zdravnikovega dovoljenja in rice iz jeseniškega Komunal-svetovanja. Vedno se ravnajte po nega servisa, iz bolnišnice in določenih količinah. Doma onemoglih ter od drugod. Naša hrana Rudninske snovi - kalcij fn železo najvažnejša Beljakovine, ogljikovi hidrati Največji del kalcija je v ko-in maščobe dajejo telesu ener- steh (99 %) in zobeh. V krvni te-gijo za delo in tudi sodelujejo kocini sodeluje pri strjevanju pri novogradnji celic, poleg tega krvi in vpliva na dražljivost mi-pa potrebuje organizem še druge šičja in živčevja. Naše telo do-snovi v manjših količinah. To biva kalcij po prebavilih. — V so mineralne ali rudninske sno- ovojnici žitaric (otrobih) je fitna vi. Njihova količina v hrani je kislina, ki se rada veže s kalci-zelo majhna. V 70 kilogramov jem v naši hrani in tako onemo-težkem človeku je približno 3 do goča njegovo vsrkavanje. V ne-3.5 kilograma pepela, dve tret- katerih državah zato črni moki iini rudninskih snovi sta v okostju, ostalo v drugih organih. Naloge mineralnih snovi so v tem, da: 1. tvorijo glavno sestavino okostja, ki je ogrodje celega telesa; 2. se vežejo v mnoge, za življenje neogibno potrebne spojine (n. pr. železo v krvnem barvilu, fosfor v jedrih celic, jod v ščitnici); 3. uravnavajo v krvni tekočini kroženje vode iz celic in v celice. Mineralnih snovi je v telesu zelo veliko, vendar niso vse enako pomembne. Ena najvažnejših je vsekakor kalcij. Spet ta posoda! Ljubitelji statistik so izračunali, da se v gospodinjstvu tričlanske družine opere na mesec 2450 kosov razne posode in da je za to delo potrebno 547 ur letno, kar je celih 68 dni osemurnega delavnika. Te številke nas malo začudijo. zlagati krožnike, na drugega sklede in zbrati jedilni pribor spet na tretjem mestu. Medtem mastno posodo obrišite s časopisnim papirjem ali ostanke jedi odstranite samo s ščetko. Za to opravilo je potrebnih samo nekaj minut, a pozneje vam bo prihra- Toda nikjer še ni napisano, kako nilo precej časa, tople vode, desi je ta gospodinja, ki je bila za tergenta in krp. Tako priprav-primer prala posodo, znala delo ljena posoda se lahko zelo hitro organizirati, da bi manj umazala pomiva, ker se mast, razne oma-in hiteje delala. Brez dvomov so ke in druga hrana ne bodo uteg-se ti, ki so jo opazovali, potru- nili prijeti posode. Tako pri-dili, da so ji dali najmodernejšo pravljeno posodo je dovolj, da in dovršeno opremljeno kuhinjo, pomivate samo enkrat na dan, brez katere njihove številke ne kar vam prihrani čas in trud. bi imele kake posebne vrednosti. * sls 'um veni. Ne spominjam se veste? Ne spominjale l /motili sem se :»? /molili ste s morala. c? Prt>vl Potem flab"" 8D°mnil jaz. Datum pomeni, oziroma se čudovito ujema - °m, ko je prišel na Jesenice esesovski transport . . . OBOde. Esesovski oficirji so se zadrževali v kavarni. * s,,m jim . . . 1 s<> popili samo tri litre vina? — se ji posmehne. Ni. spominjam se. Morda so jih več... . lN>Ve i r nu" m> 'm,"ii,> /;l norca, gospa, — ji seže v besedo... f' ^at X\ V:im bom, kaj pomeni ta račun. Trije litri pomenijo j.ett|,.s' Vsaka čela šteje slo petdeset mož, in trikrat sto *1 'r*li ^° **'r' sl° l'elđesct. In teh štiri sto petdeset mož ste Mi Z ruliism,,ritimi Premeteno. Zelo premeteno na po £(h " rajhsiiiaikami . . . Premeteno. Zelo premeteno na 6f(!in A premalo, da bi človek, ki ima opravka /. mnogo bolj >l,>"imi rečmi, te premetenosti ne mogel ra/.vozljati .. . ni O V Kanadi izdelujejo ženske zimske čevlje z vgrajenim termostatom — majhno električno napravico, ki z električno energijo iz majhne baterije segreva notranjost revija. Q Na neki razstavi v Londonu so bile prikazane namizne Ikatlc za cigarete z vgrajenim radijskim sprejemnikom. Radio začne oddajati takoj, ko se privzdigne pokrov. 4H Ameriška statistika trdi, da v ZDA vsak dan okoli 300 mo/. zapusli ženo, ne glede na to, če se nameravajo v kratkem ločiti ali ne. % Neka nemška tovarna ročnih del je, da bi ugotovila, kako vplivajo barve na delovno sposobnost osebja, pobarvala eno svojih dvoran sivo in belo, a drugo v raznih barvah, ki so jih priporočili psihologi. Ugotovili so. da so delavke v drugi dvorani izdelale za 15 % več izdelkov, zdravje pa se jim je Izboljšalo za 30*",,. oboje v primerjavi I delavkami v sivobeli dvorani. dodajajo kalcij, da bi nadomestili izgubo. Fitna kislina je tudi v špinači, kjer z dodatkom mleka nadomestimo za fitno kislino vezani kalcij. Največ kalcija je v mleku, siru, ribah, jajcu, pa tudi v zelenjavi. V sadju ga je občutno manj. ŽELEZO. Največji del železa je vezan na krvno barvilo (60 %). Ostalo je v jetrih, vranici in kostnem mozgu. Rdeče krvničke, ki vsebujejo največ železa, se tvorijo v kostnem mozgu. Živijo 30 do 100 dni, v vranici potem razpadajo, iz vranice odteka kri v jetra, kjer se loči železo od ostalega dela rdeče krvničke. Železo je telesu zopet na voljo, iz ostalega dela krvničke pa se tvori žolč. Odrasli moški železa v hrani skorajda ne potrebujejo, drugače pa je pri ženskah zaradi velikih izgub krvi in še prav posebno pri materah, saj en sam porod zahteva zelo veliko količino železa. V hrani je največ železa v jetrih, jeziku, srcu, teletini, slanini, ribah, kruhu, špinači in grahu. Toda vseeno, kadar govorimo o pomivanju posode, moramo poudariti, da rešitev tega problema ni vedno v moderno opremljeni kuhinji. Sposobna gospodinja pogosto hitreje pomije posodo od mnogih drugih, ki se v najmodernejšem stanovanju ne znajdejo. OKOLJE. Nič ni bolj neprijetnega kot pomivati posodo v razmetani kuhinji. Ce potem še go- PROBLEM KOŽIC Pogosto sta dve ali tri kozice večji problem kot celi kupi posode. Temu se da pomagati. — Predvsem v kozico takoj, ko iz-tresete jed, nalijte vodo. To mora biti vsaki gospodinji skoraj brezpogojni refleks. Ce se po njeni notranjosti še podrgne s ščetko, bo pozneje pomivanje kaj lahko. Ce se vam v kozici kaj prismodi, dajte vanjo mešanico [m cd 0 to spodinja brez vsake priprave in kisa in debele soli in pustite da metode enostavno potopi posodo nekaj časa vre. Ce se počrnela v vročo vodo, je razumljivo, da mesta še ne bodo dala odstra-ji bo to delo več kot neprijetno, niti, to še ponovite, posebno takoj po kosilu. Po vsakem kosilu mora gospodinja manj ali dalj časa počivati. Pomivati posodo v urejeni situaciji in v prikladnem času ni niti malo neprijetno, če je ta posel še skrbno pripravljen, ga bo gospodinja hitro opravila, čeprav bodo okoli nje veliki kupi posode. PRIPRAVA UMAZANE POSODE Brez tega ne more nobena gospodinja, tudi tista ne, ki ima stroj za pranje posode. Ta priprava je sestavljena iz čiščenja krožnikov in skled odpadkov jedi. Posebno je treba paziti, da nikakršni odpadki ne plavajo po vodi, s katero pomivate. To je princip številka 1 in nobena gospodinja ga ne sme izpustiti. PO KATERI POTI JE TREBA ITI Prav enostavno je na en kup SRBSKI DZUVEC Džuveč je ena najbolj priljubljenih srtkskih jedi in prepričana sem, da bo všeč tudi našim ljudem, mislim na tiste, ki jo še ne poznajo. Priprava pravega srbskega džuvoča je bolj dolgotrajna, vendar dosežemo skoraj isto kvaliteto, če vso stvar malo poenostavimo. Za džuveč je najbolj primerno svinjsko meso ali ovč- bulo, mast, riž, krompir, paradižnik, papriko, rdeči korenček, po možnosti tudi malancane (modri paradižnik). Večjo čebulo prepražite na masti, dodajte narezano meso in dušite, da se zmehča. Medtem narežite paradižnik, papriko, krompir, korenček na primerne rezine oziroma koščke in dodajte mesu. Ko se se nekaj časa duši, dodajte še riž, zalijte s kostno ju- je, vendar prav lahko zanj ho in kuhajte toliko časa, da uporabite tudi goveje (bolj bodo sestavine mehke. Zgo-maatno) ali celo telečje: po- tovljeno jed lahko še za poleg tega potrebujete še če- čete v pečici. Zaobljena linija ramen, v pasu rahlo prijeta jopica, stoječi majhni ovratniki in elipsasti veliki gumbi tudi pripomorejo k novemu učinku nove modne linije. s 8 SOBOTA, 1. OKTOBRA W TELESNA KULTURA OvTvOK ZAKLADOVi 7. Kapitan je pogledal divje okrog sebe, grdo zaklel in zarjul: »Mir, tam v medkravju!« »Kaj govorite z menoj?« je vprašal zdravnik in nadaljeval: »Ce boiste še nekaj časa tako pili rum, bo svet rešen velikega lumpa.« Stari malopridnež je tedaj planil kvišku, potegnil izza pasu dolg mornarski nož. Vsi smo otrpnili. Zdravnik pa je ostal miren in dejal: »Ako ne spravite noža pri priči, vam obljubljam, da pridete na vislice. In glejte, da se ne boste več vedli taio nevljudna.« 8. Odslej kapitan ni več nadlegoval gostov. Nekega dne v mesecu januarju se je kapitan odpravil na obaJo. Bil sem sam v gostinski sobi, ko je vstopil neznan gost. Postregel sem mu z rumom, ko me je zaupljivo vprašal, če stanuje pri nas njegov podčastnik BiH. Povedal sem mu, da pri nas stanuje samo kapitan in on se je zarezal: »Kako me bo Bili vesel! Vem, da še bolj, kot če bi mu dal kozarec dobrega žganja.« Pri teh besedah je oprezno gledal proti vogalu hiše. LJUDJE IN D O Q O D K i POZITIVNI NAPORI Se nikdar v diplomatski zgodovini doslej, se na enem kraju ni zbralo toliko vodilnih državnikov in političnih voditeljev z raznih strani sveta, kot tokrat na 15. zasedanju Generalne skupščine v Nevv Yorku. Prav njihova prisotnost je že v začetku izredno pozitivno vplivala na potek zasedanja Generalne skupščine. V medsebojnih srečanjih, ki so zelo pogosta, skušajo vodilni državniki najti pot iz slepe ulice, v katero je privedla svet tekma v oboroževanju in blokovska ekskluzivnost. V teh naporih se še posebej čuti izredno pozitivna vloga, ki jo igrajo izvenblokov-ske države. Zasedanje Generalne skupščine je začelo v pogojih, ki niso obetali nič dobrega. Po polomu pariške konference so se vse bolj začeli kazati znaki hladne vojne. Kongoška kriza in vse večje uveljavljanje militarističnih krogov v Nemčiji, so položaj še bolj zaostrili. Zato je vsa svetovna javnost z velikim zanimanjem in z velikimi upi pričakovala letošnje zasedanje Generalne skupščine, od katerega je upravičeno pričakovala, da bo vsaj nakazalo pot za nadaljnje zbližanje gledišč in popučanje nevarne tekme med blokoma. Dosedanji potek razprave v Generalni skupščini OZN je ta pričakovanja upravičil. Po splošnem mnenju so se posebno v zadnji dneh razprave v tem mednarodnem forumu nadaljevale v mnogo ugodnejšem vzdušju. Skupščina je, kakor kaže, prebrodila trenutno krizo, ki je nastala že takoj na začetku, ko so predstavniki Vzhoda in Zahoda v ostrem spopadu gledišč ustvarili negotovost glede nadaljnjega dela Generalne skupščine. Ko ocenjujemo vse pozitivne napore, ki so bili storjeni, da se normalizira delo 15. zasedanja Generalne skupščine in da se ustvarijo pogoji za vsaj okviren sporazum glede nadaljnjega obravnavanja najspornejših svetovnih vprašanj, ne moremo mimo Izredno pozitivnega prispevka, ki ga je k temu doprinesla jugoslovanska delegacija na čelu s predsednikom republike Josipom Brozom-Titom. Njegov govor, v katerem se je zavzel za popuščanje napetosti in Z2 izglajevanje nasprotij med blokoma, za razorožitev in za ekonomsko pomoč nerazvitim državam, je močno odjekni v svetovni javnosti. Trav tako so imeli velik odziv govori predsednika Združene arabske republike Gamala Abdc-la Naserja, predsednika Gane Nkrumaha, vodja kamboške delegacije princa Norodoma Siha-nuka In drugih predstavnikov neblokovskih držav. Prav zavoljo konstruktivnih predlogov, ki so jih vsi ti govorniki pojasnili pred Generalno skupščino, pri- trto d m d ipm mm® Castro v Havani V sredo zvečer se je vrnil iz New Yorka. kier se je udeležil zasedanja Generalne skupščine, kubanski mimstrski predsednik Fidel Castro. Prebivalci Havane so mu priredili velik sprejem. Castro je prispel v Havano s posebnim sovjetskim letalom. V govoru, ki ga je imel po pr;ho- I du, je Castro dejal, da igra Kuba danes važno vlogo v boju držav Latinske Amerike. Afrike in Aziie za splošni napredek in osamosvojitev. Hkrati je poudaril pomen letošnjega zasedanja Generalne skupščine in opozoril na podporo, ki so jo v splošni razpravi izrazili Kubi. Konferenca medparlamentarae unije V Tokiu se je pretekli četrtek začela 49. konferenca Medparla-mentarne unije, ki se je udeležuje 531 delegatov iz 49 držav, med niimi tudi jugoslovanska delegacija, ki jo vodi Veljko Vlahovič. Prvi dan konference so razpravljali o spremembi statuta. Jugoslovanska delegacija se je pri tem izrekla proti spremembam, ki bi zaostrile položaj v uniji in proti razdelitvi na bloke, za resnično univerzalnost organizacije. Oster ukrep Francoska vlada je sinoči prepovedala ve": kot 150 francoskem znanstvenikom, pisateljem, gledali "kim in filmskim umetnikom nastopati v radijskih oddajah, televizijskih oddajah in v gledališčih. Ta prepoved velja za vse tiste javne in kulturne delavce, ki so nedavno podpisali manifest, v katerem podpirajo pravico do odklonitve vojaške službe v Alžiriji. Ta prepoved se med drugim nanaša tudi na znane pisatelje, kot so: Jcan Paul Sartre, Francoise Sagan, Simone Signo-ret, Danielle Delorme in druge. Prekinitev ognja V Laosu je bil izdan ukaz za prekinitev ognja na vsem ozemlju države. Ta ukaz je bil poslan iz kraljevske prestolnice Luang Prabang, kjer so bili razgovori med predstavniki vojske in poveljnikom uporniških s.l generalom Nosavanom. Zvedelo se je, da je uporniški general Nosavan predložil, naj bi se v Laosu organizirala »Vlada nacionalne enotnosti«, ki bi ji predsedovd Suvana Fuma, v njej pa bi bili tudi voditelj osvobodilnega gibanja Patet Lao princ Sufanuvong in voditelj uporniškega režima princ Bun Um. hajajo vse bolj v ospredje kot najvažnejši problemi letošnjega zasedanja Generalne skupščine, predvsem razorožitev, pomoč nerazvitim deželam in kolonialno vprašanje, predvsem vprašan :e Konga. Te pobude in predlogi voditeljev blokovsko neopredeljenih držav, ki vnašajo v mednarodno politiko neke nove poglede in predstavljajo neko novo silo, podpira v skupščini čedalje večje število držav. Edino na osnovi aktivnega miroljubnega sožitja, spoštovanja neodvisnosti in suverenosti sleherne države, nevmešavanja v notranje zadeve posameznih držav, je mogoče zagotoviti trajen mir in rešiti vsa sporna vprašanja, ki danes svet razdvajajo in neizbežno potiskajo na pot hladne vojne, pa tudi dejanske vojne. Se posebej intenzivna je dejavnost vseh šefov držav in vlad, ki so se zbrali v Ne\v Yorku izven Generalne skupščine v posamičnih medsebojnih stikih. Ti so zelo intenzivni sestanki »na najvišji ravni« se nadaljujejo vsakodnevno in uspeh teh sestankov postaja vse bolj očiten. Predsednik Tito se je doslej sestal z mnogimi državniki in vodji delegacij. Naj omenimo dvakratni sestanek z indijskim premierom Nehrujem in dvakratni sestanek C predsednikom Združene arabske republike Naserjem ter sestanek s predsednikom kubanske vlade Fidelom Castrom. Nadalje se je že v začetku zasedanja Generalne skupščine sestal z ameriškim predsednikom Eisenhovvcrjcm, pozneje s sovjetskim premierom Hruščcvom, šefi delegacij Iraka, Jemna, s tajnikom Arabske lige Hasu-mom. britanskim premierom Macmillanom, ganskim predsednikom Nkrum.ihom in vodjem cejlonske delegacije Korejom. V četrtek se je predsednik lilo sestal z vodjem italijanske delegacije Sefllljem, predsednikom ne- palske vlade BlSvešvareni Prasa- dom KoIralOi predsednikom lili n -'iiske vlade Saebom Sa lemom in z mnogimi drugimi državniki, ki prisostvujejo 15. zasedanju Generalne skupščine. v rezidenci predsednika Tita v \e\v Y >ikii prihaja i/, dneva v dan ve'- pozdravnih pisem, v katerim mu naši izseljenci v Ameriki, pa tudi mnogi Američani, posamezne ustanove in /.druženju (er organizacije izražajo simpatije do naporov Jugoslavije za zagotovitev miru na svetu. Vse to kaZa. da akcije jugo I »vanske delegacije in hkrati akcij«1 vseh blokovsko neopredeljenih držav, uživajo vse širšo podporo svetovne javnosti, ki prav v naporih teh delegacij vidi edino možno pol za uspe .no delo skupščini- in za dokončno miroljubno re.itev sedanjih svetovnih problemov. * Ob zaključku prvenstva I. republiške košarkarske li^e Doslej največji uspeh Košarkarji Triglava na drugem mestu Preteklo nedeljo je bilo zaključeno tekmovanje v I. republiški moški košarkarski ligi. Tako zanimivega prvenstva kot je bilo letošnje ze dolgo ni bilo, saj so šele zadnje tekme odločile vrstni red na lestvici. Doslej sta Maribor in Slovan premočno zmagovala, iz lige pa je vedno izpadel novinec. Tokrat je zadnje mesto pripadlo Medvodam, zmedo pri vrbu pa je napravil kranjski Triglav. Po porazu s Slovanom so oslabljeni Kranjčani v zadnjem kolu iremavali Medvode in se tako (vrstili na drugo mesto. To je do-lej največji uspeh košarkarske vrste iz Kranja in brez dvoma največje presenečenje letošnjega prvenstva. Pred pričetkom liga-škega tekmovanja je moral Triglav igrati še kvalifikacije z Ilirsko Bistrico za obstanek v I. republiški ligi, ni pa dosti manjkalo, da bi po končanem prvenstvu zastopal Slovenijo na kvalifikacijah za zvezno ligo! Republiško prvenstvo na divjih vodah Danes in jutri bo na Jesenicah letošnje republiško prvenstvo na divjih vodah v organizaciji kajakaškega kluba z Jesenic. Danes bo na sporedu spust na Savi Dolinki od Mojstrane do Jesenic, kjer bo prvi start ob 14. uri, proga pa bo dolga 6000 metrov. Jutri pa bo na Jesenicah pri »Hermanovem mostu« tekmovanje v slalomu. Proga bo Slovan Triglav Maribor Rudar Svoboda Branik Moste Medvode Lestvica: 14 12 0 2 14 11 0 14 10 1 6 1 5 2 4 3 2 2 14 14 14 14 14 964:684 24 867:827 22 843:673 21 782:801 13 812:854 12 764:816 11 1 11 672:878 5 0 12 760:931 4 Redna in načrtna zimska vadba v telovadnici je Kranjčanom največ pripomogla k odlični formi v spomladanskem tekmovanju. Skrajna borbenost in izvrstni skoki pod košem so bili glavno orožje, s katerim so premagali tudi fizično dosti močnejše nasprotnike. Vmes je bilo še nekaj športne sreče, tako da je bil izkupiček spomladi nadvse ugoden. Kot običajno je šlo v jesenskem delu slabše, vendar le toliko, da so bili v šestih tekmah le dvakrat premagani. Po številnih menjavah trenerjev je letos prevzel to mesto igralec Drago Petrič, ki je svojo nalogo kar dobro opravil. Potreben bi bil le še dober in odločen tehnični vodja, saj na nekaterih tekmah prav on odigra glavno vlogo. O letošn-i ekipi kranjskih košarkarjev lahko zapišemo še to, da jo sestavljajo zelo mladi igralci, ki bodo lahko še nekaj let uspešno zastopali barve Triglava v Sloveniji in po drugih republikah. Prihodnje leto se namreč obeta medrepubliška liga, v kateri bi imel pravico nastopa tudi Triglav. L. S. ATLETI TRIGLAVA V AVSTRIJI Danes odpotuje 5 atletov Triglava na mednarodno tekmovanje v Beljak. Športno društvo ASKO iz Beljaka, s katerim so kranjski športniki v zadnjem času navezali tesnejše prijateljske vezi, je povabilo atlete na 2. mednarodni tek, ki bo jutri po cestah okrog zdravilišča. Zmagovalna ekipa (mladinci 600 m, 1200 m in 3600 m, člani 3600 m ter članice 600 m) prejme prehodni pokal. BORAC IN ISKRA II V GORENJSKI ROKOMETNI LIGI Letošnje rokometno prvenstvo Gorenjske za moške ekipe se je pričelo pred štirinajstimi dnevi z ligaškim tekmovanjem, v katerem nastopa 8 vrst. Tekmovalna komisija pri gorenjski rokometni podzvezi pa je naknadno vključila v prvenstvo še drugo moštvo Iskre, ki jo sestavljajo le učenci Industrijske šole ter ekipo kranjskega garnizona Borac. Do tretjega kola, ki bo na sporedu jutri bodo morali odigrati vsa zaostala srečanja, tako da bo tekmovanje naprej v redu potekalo. Gorenjska rokometna liga ZMAGA DUPELJ V ZAOSTALI TEKMI V zaostali tekmi drugega kola gorenjske rokometne lige je v četrtek v Dupljah ekipa domačega Partizana premagala Iskro II z rezultatom 20:7 (9:3). Dež in razmočeno igrišče sta vso tekmo precej motila igralce. Za domače je bil najuspešnejši Jeruc I. 10, za goste pa Nadu 3 in Furlan 3. JAVORNIK NA KVALIFIKACIJAH Danes in jutri bodo v Mariboru kvalifikacijske tekme za vstop v II. republiško košarkarsko ligo. Mimo prvakov ostalih košarkarskih podzvez se bo tega tekmovanja udeležila tudi ekipa Javornika kot zastopnik Gorenjske. Nogometni komentar dolga 300 m in bo imela 17 tic. Pričetek slaloma bo ob 9- vJ\ Razglasitev rezultatov za spj' in slalom bo ob 15. uri n» J senicah v restavraciji ho'f »Pošta«. Doslej so se za to prvens' prijavili vsi najboljši kaj***] in kanuisti Slovenije, iz M»r,|J ra, Celja, Ljubljane, Nove W rice, Kranja in Jesenic kot (° je pa so se prijavili tudi ■*» kaši iz Varaždina. #9 Mladinska konferenca na in AŠ Sam i športna aktivnost Kranj, 30. sept. Danes poldne bila v Prešerno do- je v (. gledališču v Kranju redna na konferenca osnovne mlad^ ske organizacije na Ekonom in Administrativni šoli. ji, Poročilo o delu in uspe&.j organizacije je prebral tova SAŠO JAPUNClC, v katerem^ med drugim poudaril, da so jakinje in dijaki na Ekonom^, srednji šoli in Administrativ šoli dosegli v preteklem ™ dokaj zanimive športne uspe Največji uspeh je bil prav tovo drugo mesto v skup"e^ plasmaju na VI. Ekonomija^-Slabša pa je bila aktivnost področju ideološko - PolltlC' vzgoje mladincev in na kul nem področju. Zato so sKlen^| da bodo v prihodnje organih.p ideološko-politični seminar ustanovili literarni krožek , šoli, ki naj bi med letom >z vsaj eno številko šolskega i sila. Ob koncu so najzaslužn šim dijakom in dijakinja"1 profesorjem za delo v mla ski organizaciji podelili diP^ me in nagrade. AKTIVNOST PD V j* Tako kot mladinski odseK^ tudi »Planinsko društvo« v _ reh zelo delavno. - Člani d pri** stva so letos med drugim dilt že več izletov, med nji di enega na Triglav. V nea^'jji se bodo mladi planinci odpra^ na Nanos, v načrtu pa imaj0 di izlet za pionirje na Stari Držali so se tudi sklepa ODC ( ga zbora. Pričeli so namT« ^ gradnjo novega planinskega ^ ma in nameravajo napravi*1 čino del z udarniškimi — y ur K izvedbi njihove zamisli Jj^ veliki meri pripomoglo tudi kajšnje prebivalstvo, ki je \Jff zumevanjem pristopilo k na ni akciji. Zapleti na Gorenjskem V nedeljo so v Skofji Loki. v zanjo kaj slaba bilanca. (Plani- Kranju, v Naklem in v Radovi ji- ka : Mladost 1:2.) ci odigrali prvenstvene tekme Naklo, ki je v prvih dveh ko- tretjega kola Gorenjske nogo- lih dalo kar 14 golov, je tokrat motne podzveze. Presenečenje ostalo praznih rok. Enajstorica nedeljskega kola so predvsem Tržiča jih je na domačem igri- visoki rezultati, saj je žoga kar šču visoko premagala. Tržičanl, osemintridesetkrat obtičala v ki so poleg Škofje Loke edini Prešeren je v nedeljo oS saj prvi dve točki v tej sezo"1;,^ je doma izdatno premagal ^ čurjane, ki so v druge"1 glfi dosegli proti sedmim i#r.«» Planike neodločen rezultat šeren : Šenčur 8:0). mreži; torej skoraj osem goLov na eno tekmo. Mladost je na igrišču Planike premagala svojega nasprotnika in z drugo zaporedno zmago pokazala, da v letošnje sezoni lahko računamo na njen visok plasma. Planika, ki je bila lani za tri točke pred ostalimi pa je letos slabo startala. Ena zmaga, neodločen rezultat in poraz je neporaženi, pa so pokazali kar dober nogomet in jih tako kot lani, uvrščamo med favorite za prvo mesto. (Naklo : Tržič 0:7.) Tudi B ekipa Triglava je bila poražena na svojem igrišču. Jeseničani so po porazu s Planiko v prvem kolu krepke je žareli in že dvakrat visoko zmagali. (Jesenice : Praieren 8:3 in Triglav B : Jesenice 1:9.) Hi Skofjcločanl pa kažejo, ^ z lansko uvrstitvijo na (lfl po mestu povsem ne strinjaj \e,ji neodločenem rezultatu s TJ. goli so v nedeljo doma prc,in -^i iržtško drugo ekipo, ki SL(tff' podobne težave kot (Skofja Loka : Tržič B Lestvica po tretjem k<|1"'.j r Jutri v Kranju finale pokala LRS v rokometu Rudar: Mladost V finalu tekmovanja za pokal maršala Tita v rokometu se DOSta jutri srečali ekipi Radarja iz. Trbovelj in domače Mladosti. Tekma bo ob 11.30 uri na igrišču Mladosti v Slražišču. Trhovelic" mi so trenutno ni'boljši v Sloveniji, saj krepko vodijo na lestvici republi ke rokometne lige in so v DOlflnala premagali večkratnega slovenskega prvaka ljubljanskega Odreda. Prav zaradi lega se obeta zanimiva borba za pokalnega prvaka Slovenije. Ta tekma DO I« preiti .....|a pom na, ker sla se obe ekipi že it ik plasirali v nadaljnje tekmovanja % svetnem merilu, kjer bo nastopilo 81 najboljših moštev v državi. Kranjčani se bodo predstavili v svoji najmočnejši postavi in ker v zadnjem času trenirajo tudi resno in v popolni sestavi, kaže da bo borba za tu najvišji naslov v Sloveniji nadvse zanimiva. -ck "A Tržič Sk. Loka Jesenice Mladost Planika Triglav H Prešeren Naklo Tržič B Šenčur 11:4 19:8 7:5 9:8 7:J3 ,4:1 4:1' 2:2" Triglav se bo jutri v kolu Slovenske conske |^>t* .al s Soboto iz Murske ^ ty Kdo je favorit, ne bi m«'R n» pl iti. Soboti je v n'*d pndi'f' svojem Igrišču premagal* , 'f ia iz Trbovelj (2:0). ''"ji1 j,,^1' v prvem kolu i n M (tudi ^ Cf neodločeno _ Kladivaijei" v « Ija, s katerim pa je ' f(j» * nedeljo visoko izgubil, ""'v''" ala v P' se lOi da Je Sobota igr;i kOln SCI, s Slovanom nt •