155. številka. Trst, v petek 11. julija '1902. Tečaj XXVII .Bdinoat" I rh »a •■vrat 4as. rum aaial^ l« rjj rlkn. ob 4. ori IihMBI : ii -*lo leto........*4 *roa u pol ..........11 - ti Vtrt >eu ........ i „ ?a «> .........IkioaJ • »'ofBiBO t plačevali nanraj. fta S t "»r« pril lnr» aaro^r.in« t« •.••»*»» i a ura. ■» t afevarnali v I ratu ne prodajajo tim tj« tt«vil*a oo 4 stotin* (i •*<*. ; «■» « ir-ta pa pj 8 »totink 4 « »ć.i THefoa itv. «7«. Glasilo političnega društva „Edino«t" za Primorsko. T ediaoatl je ■•«! Oflaai ■ • račaaaio po vrstah ▼ petita. Za tratao aaroćilo s primernim popuotom Poslana, osmrtnice ln javne zahvalo domači o;iaai itd. ae računajo po pogodb« VbJ dopisi naj ae poSiljajo uredmlStv« Nafraokovani dopiai ae ne ai>rejemr.]0 Bokopiai ae ne vračajo. Naročnino, reklamacije iu oglaaa apro-)ama apravalitvo. Naročnino in o*.asa ]• plačevati loco Trat. LradalAtfv tu tlakarua se uwn»jata v a-ici Oarintia 3tv. 12. I pr*tnlit»o, la aprajzmanje laarratuv v ulici Molil piccoko &tv. b, IS. naiiitii. d« a:elj in od^jvorci aradnik / ' »o 9-li signori jedini krivci, nimajo li morda ■okriveev ? Bi-li bili ti signori mogli toliko -'■asa zanemarjati pravice in interese volilcev, ako ne bi jim bil nekdo drugi dajal potuhe? Spoštovani nemški list naj nam torej ne zameri. če mu prihajamo z očitanjem, da se je malce prenaglil se zaključno piko svojemu, s *er vse hvale vrednemu članku ! .Saj me-1 ruje že naš priprosti narod se svojim zdravim domačim kriterijem, da poleg onega, ki jemlje, je kriv tudi oni, ki drži vrečo, in potem tudi oni, ki vidi vse to, in — molči k temu ter ostaja pasi veo ! Tega poslednjega sokrivda pa je tem težja, ako ni navadna ossba, tmpak oseba, opremljena z oblastjo, ki jej nalaga še posebno dolžnost, in jej daje moč, ia zaustavi roko, ki jemlje ! ! Će možje, katere je volja in zaupanje cipom, zahtevajočim, da VBi oni, ki prispevajo javnosti povzdignila na mesto varuhov nje za občni dobrobit, bodi direktno, bodi irnli- »pravic in interesov*, ne vrše te dolžnosti, re^tno, — bodi z denarjem, bodi z delom potem je to toliko, kakor da jemljejo pridnih rok, bodi z delom svojega intelekta volileem od tth pravic in interesov. A to se — zadobe čim več vpliva na upravo javnih godi v Trstu že desetletja! To pa se ni go- interesov. dilo morda le po brezbrižnosti ali indife- j Pa da bi gospodje, ki so sestavili to rentizmu v povspeševanju in obrambi javnih »volilno reformo«, ne zahtevali še, da jim pravic in interesov, marveč tudi — kar dela mora biti javnost hvaležna zato, da jej,xazun greh še neizmerno hajim — tudi po pozitivnih mnogih lepih poklonov in sofisterij, ne le nič v to proraeunjenih činih ! A kdo je tisti, ki ne reformirajo, nič ne dajo, ampak da jej še je imel oblast in z oblastjo tudi dolžnost in jemljejo s tem, da na staro krivico nizajo še moč v to, da poseže vmes, ko je videl, da novo, da pod pretvezo odpravljanja privile- se tu namenoma ne le ne branijo pravice in g>jev ustvarjajo sebi in svojcem interesi meščanov, ampak, da se tudi pozi- nove privilegije, da pod obliko va- tivno kršijo?! Kdo je bila tista »oseba«, ki rovanja principa varstva interesov, faktično je mirno gledala, ko bo drugi jemali, oziroma odrekajo varstvo interesov mnogim tisočem vrečo držali ?! poštenih meščanov in deželanov. Kdo je bo kriv, da je sploh možno, da Da, ako hočemo z eno besedo načrtati se b toli važnim in nujnim vprašanjem, za- glavni znak te usiljevane »volilne reforme«, rezajočim globoko v interese javnosti, more moramo reči : neiskrenost, zavrat-sploh igrati sedaj toli drzna igra? S tem vprašanjem se ni hotela baviti naša »Triester Zeitung«. Vzroka temu ni težko pogoditi. Morala bi zadeti v kroge, ki bo jej mili in dragi. Mi pa ne moremo iti mirno mimo tega vprašanja n o b t V TRSTU, dne 11. julija 1902. Naše šolsko vprašanje. — Interpelacija p o s 1. dr a. Gregorina in tov. o vprašanju slovenske Le če smo na jasnem ozirom na to vpra- šole v Trstu, stavljena na vladnega za-šanje, moremo umeti kako je moglo priti stopnika v seji tržaškega deželnega zbora dne tako daleč, da bo slednjič tudi prijatelji go- 10. julija t. 1. — Leta 1884. je bila predlo-spodovalne gospode prisiljeni pozivati vo- žena v imenu 14*39 stanšev tržaškemu me-lilce, naj si vendar malce ogledajo tiste čini- stnemu magistratu prošnja za ustanovljenje telje, katerim so dosledno in slepo poverjal: ljudske šole se slovenskim učnim jezikom v svoje zaupanje in varstvo svojih interesov, da pomeriju mesta tržaškega. V tej prošnji je »e uverijo, kako se ti njihovi interesi ne le bilo dokazano število 700 — 800 dečkov ožine branijo, zanemarjajo, ampak tudi — če roma deklic, ki so dolžni obiskovati šolo. tudi pod varljivimi in prikupljivimi oblikami Ta prošnja je bila zavrnjena od tržaškega — naravnost izdajajo, kratijo, krčijo ! mestnega zbora in od tukajšnjega namestni- Vladni zistemje tisti, kije stva iz meritornih vzrokov, dočim se ni molčal k v b e m u, in ki je ostajal pasiven visoko c. kr. naučno ministerstvo, ni upravno nasproti vsemu, pa tudi najhujšemu, kar se sodišče, sklicevaje se na to, da prosilcem ne je godilo tu ! To je najmilostljiveja sodba, ki dostaje dotična legitimacija, nista čutila dolžna jo moremo izreči o zietemu samem. Opravi- pečati se z meritornim vprašanjem, čena bi bila se huja sodba. S posamičnimi Leta 189*2. je bila predložena naravnost organi, ki jih je tu navstavljal ta zistem, j na tukajšnje c. kr. namestništvo nova pro-pa ne moremo biti tako milostni. Ti so di- šnja, v kateri se je ponavljala gori omenjena rektno in pozitivno sodelovali s tistimi čini- zahteva. naučno ministerstvo, katero je z odločbo z dne 23. avgusta 1895- 1. uničilo namestni-štv^no odločbo radi pomanjkljivega postopanja. Popravivši pomanjkljivost postopanja in dovršivši naložene poizvedbe je mestni svet tržaški z nova storil sklep, da je odbiti večkrat navedena zahteva, kateri Bklep je bil potrjen z namestnistveno odločbo z dne 2. maja 1899. 1. Proti poBlednji odločbi je bila uložeca od prosilcev pritožba na c. kr. naučno ministerstvo dne 7. junija 1899. 1., katera pritožba je ostala nerešena do danes. Stoji torej dejstvo, da slovenski stariši v Trstu že 18 let brezvspešno čakajo na meritorno rešitev svoje pravične zahteve ter da so od uloženja zadnje pritožbe na c. kr. naučno ministerstvo do danes minolo vee nego tri leta, ne da bi se bila izdala kakoršnasi-bodi rešitev. Obračam se radi tega v svojem imenu in v imenu svojih somišljenikov da zastopnika. cesarske vlade z vprašanjem, je-li istemu znano, kake zapreke se protistavljajo rešitvi zadnje vprašavne pritožbe ? In v nasprotnem Blučaju : je li tukajšnja vlada pripravljena zavzeti se na osrednji vladi za to, da se vendar enkrat reši omenjena pritožba, ker zahtevata čast in ugled države, da se vprašanje ustanovtjenja večkrat omenjene šole, katero vprašanje je eminentno kulturno vprašanje, enkrat reši na eden ali drugi način. telji, katere »Triester Zeitung« sedaj obsuva z očitanji, in jih moremo torej označiti To prošnjo je c. kr. namestništvo odstopilo mestnemu magiBtratu za dotično iz- kakor aktivne sokrivce na tem. da se je v javo, oziroma sklepanje mestnega sveta, onih sedaj žigosanih činiteljih utrdilo prepri- j V seji mestnega sveta dne 2*2. maja Čanje, da jim je dovoljeno vse ! 1894., torej po dveh letih, je bila zavrnjena Brez tega prepričanja bi si ti činitelji tudi ta druga prošnja, bržkone ne upali na dan tudi s tako volilco Z namestništveno odločbo, od dne 1. reformo, ki je pravi monstrum, ki je krvava julija 1894. je 'bila potrjena odločba mest-ironija na klice po razširjenju, po demokra- nega sveta, oziroma občine tržaške, ti žira nju volilne pravice, na klice po volilni Dne 7. avgusta istega leta pa je bila reformi, ki bi odgovarjala modernim prin- • uložena od prosilcev pritožba na visoko c. kr. Politični preglea. V Trstn. 11. julija 1902. Deželni zbori. Tržaški. Sinoči je imel deželni zbor tržaški pod predsedništvom deželnega glavarja dra. Sandrinelli ja svojo V. sejo. Navzočih je bilo 30 poslancev, vlado je zastopal namestništveni svetnik vit. Jettmar. Pred prehodom na dnevni red si je izprosil besedo posl. dr. G r e g o r i n za interpelacijo na vladnega zastopnika glede slovenske ljudske šole v Trstu, katero interpelacijo prinašamo na drugem mestu. Vladni zastopnik, nam. svet. Jettmar, jc odgovoril interpelantu, da se hoče obvestiti o stanju vprašanja ter da odgovori v — drugi seji. Zbornica je na to nadaljevala razpravo o zakonskem načrtu glede spremembe stav-binskega reda. Razprave se je udeležilo več govornikov in so bili, z malimi spremembami, PODLI8TKK 44 MELITA. Povest iz naše dobe. r-ptaa! J o«, i p Evren Tom it' ; prevedel Radi. Prvi del. IV, Bilo bi odveč iskati vzroka temu Bra-nim rovemu vedenju. Pred njim je neprestano migljala čarobna Melitina slika ; pod upljivom njenega bitja, kateremu se je že sedaj klanjal in katero je oboževal, bi izvršil grofu Orfeju tudi veče usluge. Kajti, kar je storil njemu, je storil tudi tudi hčeri njegovi, a ta hči..... Orfejeva stvar je bila za sedaj urejena n on je bil vesel in zadovoljen radi nepričakovanega vspeha. Njih trojica bo se razgovar-jali še nekoliko Časa, a tedaj sta grofa začela poslavljati se od Branimira. »Mi pojdemo v opero«, je rekel grof Slavomir o odhodu proti Rudnicu. Tudi grofica ?« je vprašal Branimir. »Tudi ona in kontesa Melita?. Rudnicu je posilila kri v obraz.... On jo bo torej mogel videti in govoriti ž njo. Sitega še lepa, poje dvostroko : za sluh in za nekoliko ur je minulo, odkar se je poslovil oko..... Meni so lepe pevke vsikdar mileje«. od nje, a zdelo se mu je, kakor da bi bil že »Bo tudi balet«, je dodal Branimir, cel vek ločen. j »No, potem bomo pa imeli gotovo pri- »Moja loža je gospodi na razpolaganje«, jeten večer«, je rekel Orfeo, ki je bil poseben je rekel Branimir jako uslužno, skoro raz- prijatelj baleta že v svojih mladih dneh, a burjeno, 'sedaj še mnogo več. »Gotovo prideš tudi ti«, je dodal grof Branimir je spremil oba grofa in se vr-Slavomir. nil zopet v svoj kabinet, dočim sta šla grofa »To se umeje.... Jako rad pridem«. iskat Artura, radi katerega je bil Orfeo še »Kaj bodo peli danes?« je Tprašal grof vedno vznemirjen. Orfeo. I je zlat človek, ta Rudnic«, je rekel »Carmen«, je odgovoril Branimir. »Pra- Oifeo, ko sta bila na ulici, vijo, da se naša primadona Cantarelli odli- »Jako dober človek«, je potrdil grof kuje v tej ulogi. Vsi pravijo, da je kakor Slavomir. »Ako mu bodo prilike dokaj pisana za njo.« ugodne, pa bo imel sijajno bodočnost.« »Je-li še mlada ?« je vprašal zopet grof Grofa Bta se napotila najprej v hotel »pri Orfeo. avstrijskem ceBarju«, kjer sta vprašala pri »Jako mlada in jako lepa«, je odgovoril vratarju po markezi. Branimir. i »Gospa markeza se je nastanila tukaj »To je za te jako važno«, je grof številka 14, prvo nadstropje, ali še spi.« vščipnil Orfea šaljivo. 1 »Poročnik grof Armano ?« je vprašal »Vsekako«, je odgovoril Orfeo, kateri se Slavomir. ni dal ugnati z ironično opombo svojega »Tudi grof je tukaj, številka 16, prvo mladega druga. »Dobra pevka, če je razun nadstropje; ali tudi on še spi«, je odgovoril vratar. »Sobarica ima nalogo, da ju probudi dve uri pred opero.« »Torej pride v gledališče?« je rekel grof Slavomir. »Torej se srečamo tam ž njima.« »Številka 14 in 16«, je mrmral zlovoljno grof Orfeo. »Imata torej sobe drug poleg drugega«. Grof je prav sodil, ker je markeza najela za se dve sobi. Na to sta krenila v gornje mesto, da bi ob pravem času obvestila gospe radi operne predstave. Dasi trudni, sti vendar radi obljubili, da prideti v gledišče, a ko sti zvedeli, da pride tudi Branimir in da ponuja svojo ložo na razpolaganje, Bti se oni dve isti hip pogledali in nasmehnili, kar pa medtem navzoči gospodi ni palo v oči. Sedaj je bilo med njim dogovorjeno, da bodo pred predstavo pili čaj, a potem bodo večerjali pri »Cesarju«. Nihče ni dvomil na tem, da pride tudi Branimir. (Pride še.) vsprejeti vsi do 1*5., na kar se je na predlog posl. Dollenza odložilo nadaljevanje razprave za prihodnjo sejo. ki bo danes zvečer. Istrski. VI. seja v Kopru dne 10. julija 1901. <)!> 10. uri 20 min. je otvoril deželni glavar sejo. Naši poslanci so bili VBi navzoči. Med ulogami se nahaja tudi vladna predloga glede premestitve okrožnega sodišča iz Rovinja v Pulj in glede osnovanja okrajnih sodišč v Rovinju ,n t Dolini ter spomenica slov. učiteljev k o p e r -skega okraja glede ureditve pokojnin, katero spomenico je podpiral p o s L Kompare. — O drugi točki dnevnega reda (podaljšanje že-lezniee Trst-Poreč do Kantanara), o kateri je poročal v imenu finančne komisije poslanec V e n i e r, se je vnela dolg* debata, katere so se udeležili pts'anci Polesini, Costantini, SbifA, Dinko Trinajste, Laginja in Cleva. pa 6 : Italijani bi volili v Tridentu. Mejne mešane občine bi prišle pod skupni deželni odbor in skopni deželni šolski svet, le sodni okraj Fassa bi se priklopi 1 Trentinu. (Po takem bi bili glede tega okraja Nemci odje-njali. Op. ured.) Odcep^jenje avstrijskega dela od škofije vratislavske. Škofiji Vratistovski — v pruski Sileziji — pripada tudi del avstr. Siiezije. Te dni pa je knezo-škof vratislavski obiskal nemškega kancelarja grofa Biilowa. Ta sestanek se spravlja sedaj v zvezo z namenom, da se avstrijski del loči od rečene škofije, in pa z vprašanjem, kako fiaancijelno odškodovati knezoškofa, ako se t> zgodi. Takega ločenja da si žele na avstrijski in na pruski strani. Tu pa je ravno važno vprašanje odškodnine, ker bi potem knez »škof vratislavski zgubil posestvo Johannisberg, ki prinaša lepih dohodkov. „Pa tudi drug razlog vzdrževati te tuje podanike, ako so isti oboleli. Pa ne da bi se katiri domačin radi tega jezil! Cemu vendar? Saj te žrtve prinašamo le na altar naše preljube zaveznica Italije. Kmet plačaj in molči, pa mirna Bosna ! Tako hoče naša skrbna diplomacija gori na Dunaju, da se ne zameri prijateljici Italiji ; tako hočejo naši laški mestni očetje v Trstu, ki imajo domačine, in posebno še slovenske okoličane, tako neizrečeno radi — za norce, seveda ! Kako prihajamo mi do te časti, da moramo plačevati za bolane italijanske državljane ? Deloma je na to vprašanje podan odgovor že v interpelaciji, katero je poslanec Ra vasi ni podal v predvčerajšnji seji tržaškega deželnega zbora in katero smo v izvodu priobčili v včerajšnji »Edinosti«, deloma pa hočemo podati odgovor v naslednjih vrsticah. Poslanec Ravasini je vso krivdo vrgel je še, radi katerega je škofu težko privoliti P-si. Polesini je branil zvezo Poreč- ! v ločeoje : sedaj mu jako odlično mesto po- na osrednjo vlado. Mi nimamo seveda naj-Kanfanar. Posl. C o s t a a t i n i je branU rfelja , kolnost, da je člen avstrijske in pruske manjšega povoda, da bi v tem obziru branili zvezo krajevne železnice Trst Poreč z držav, gospodske zbornice, kar mu daje velik vpliv vl*d<> in soglašamo s poslancem Ravas-inijem Puij Divača potom proge Motovun-Pazin ter t„dj nasproti rimski kuriji. To so vzroki, radi pičice v vsem, kar je v svoji interpelaciji je predlagal, da se reš tev tega vprašanja katerih se kapitelj v Vratislavi brani privo- izvajal nasproti vladi. Dovoljujemo s; pa odloži, dokler deželni odbor znova ne preuči liti v ločenje. pripomniti, da stranka, kateri pripada isti ol>eh zvez : ako bi bil pa sprejet predlog Srbija in Ćrnogora Jutri se bo vr- 1 P°fiIanec> nim» j, ako ne še več, na nančne komisije (nadaljevanje Poreč Kan- j ^ naCetinju veQ^anje med pHncem Mir. , duši tiste stotisočake, ki so se izdali, se še -mar), naj se deželni odbor resno bavi tudi kom drugim B;nom kneza Črnogorskega, in izda3aJ° in 8e bodo> žaIib°g, «e naprej izda-z zvezo Motovun Pazin. Posl. dr. D . n k o gogpjco Nataljjo Konstantinovič, ki je so- >li za bolane privandrance od onstran ve-T r . □ a j s t . c jC v o! š.rnem govoru, ki ga rodnj(>a kralja 8rbskega A ravQ(> Q tej prj. like luže. Zakaj je ta stranka kriva teh stropno!*,™ po stenogratskem zapisniku, grajal ljkj ^ da odaošaji med Ceti. I^kov, povemo pozneje: predvsem pa se postopanje večine, k, ne puiča nobenega naših njamj jQ Beligradom Q;so Qajbolji> Srl)ska bavimo s tisto famozno pogodbo, kateri se v hn. komisij- da bi si tudi manjšina mogla ylada je namre- evojemu za8topniku na Ce. imamo zahvaliti za srečo, da smemo vzdrže-napraviti pravo sliko o predmetnem vpraša- ^ po!kovaiku MiIošu VaBfdll> dovolila vati bolaae tllje državljane. Kakor je ražnju ter uveljati svoje pomisleke in svoja na- dopu^ za katerega ni prosil. Ali vidno že ,z včerajšnjega poročila, se je pred čela. Izrekel je dvom, da bi se proga Poreč- z drQgimi beBedami. na veoč«ju na Ce- Ieti raed na*° državo in ltaIiJ<> členila po-kanfanar izplačevala ter je priporočal zvezo ^ Qe ^ zagtopaaa ni ,rbsk] kralj nj sebna pogodba, vsled katere mora naša dr-Motovun-Paran. konečno je izjavi, v imenu 8r,)ska ^^ Vm)k ozlovoljenju v Belem. žava plačati vse stroške za oskrbovanje tistih manjine, da ista prepušča Italijanom vsa gradu je baje ^. PrejšnJi miniđterski pred- bo!an,h italijanskih državljanov, ki se naha-«lavo, ki jo je mogoče pridobiti z gradnjo ^^ vlaJan ■ ^ - v ne_ hajajo tu v bolnišnioah ; nasprotno pa mora predlagane proge, pa tudi vso odgovornost nasproti onim, ki bodo moral nositi bremena . IA . , rboleli v rtuiliii SavpiIb v^li« t« t ' kraljico Drago. A ravno hči Georgieviceva ZOOiei1 v ^J1- ^e^eaa velja to «amo za te eradnje. , : . v , . ^ . . .... ... - -J bo jutri ^astna dama nevesti na Cetinju. V istem zmislu je govoril posl. dr. L a- občutijo v Belemgradu kakor hudo g i n j a, omenivši, da je svoj čas tudi manj- ljenje. šina v najboljši veri glasovala za krajevno - železnico Test Poreč ter da se tega ne sra- * m uje. A takrat se je govorilo le o e v e n - * iZdbKc VcSlI. t u v a 1 n o s t i nadaljevanja proge iz Poreča Kdaj bo tista — »dru*ra< milosti na srbskem dvoru radi napadov na Ital,ja akrbeti za naše državljane, ako so iva Xo one bolnike, fci nimajo sredstev, tla bi sami ža- dotične stroške. Na videz je ta po- godba popolnoma pravična, a to povdarjamo : samo na videz ! Vsak priprost: človek, posebno na Primorskem, kjer se nekoliko bolje poznaje razmere, ve, da je tukaj vse polno laških držav- seja } i v Kantanar. Pet milijonov goldinarjev, kijih Vladni zastopnik v deželnem zboru tržaškem, ljanov, med tem, koje bela vrana oni Av- je daia država, dala je le za železnico Trst- gospod namestništveni svetovalec Jettmir, je strijec, ki bi iskal zaslužka v Italiji. Kilo bo Huje Poreč, o kakem prispevku ali pokritju obljubil, da na interpelacijo gospoda dra. za božjo voljo, iskal dela v državi, ki je, stroškov za progo Poreč-Ka^fanar od strani Gregorina radi šolskega vprašanja odgovori svetovnoznana po bedi, ki vlada v njej, v države ni bilo niti govora v državnem zboru.- v — drugi seji. »In altra seduta«, pravi državi, iz katere se ljudstvo dan za dnevom Nova proga Poreč Kanfanar bi stala po go- »Piccolo«. izseljuje v vse dele sveta ?! Na tako idejo vornikovem računu kakih S.o krajevna železnica Trst Poreč se moramo že oborožtti z veliko kvantiteto đprotstva do Italijanov, podamo tu našim či- težko konkurirala s pomursko zvezo in ker staroslavne slovenske potrpežljivosti, ako ho- tateljem odstavek iz tukajšnjega italijanskega je večina svoj čas odbila vse predloge, ki čemo čakati na odgovor n^ interpelacijo po- dnevnika »Trieste«, ki se glasi: »Ali je še j■ h je stavila manjšina in ki so šli za tem, slanca dra. Gregorina. hujše. Znano nam je, da male občine iz bližnje da bi se prispevki k stroškom pravično Ali pa morda to pot naš skepticizam ni italijanske Furlanije (torej iz Italije! Op. razdelili n ora in bi laški del imel svoj sedež v Tridentu, istotako bi se zgoddo tudi z deželnim šolskim svetom ; kurija velepose-stva bi se razdelila tako, da bi pripadlo Nemcem v tej kuriji 8 poslancev, Italijanom misli na to nesrečno šolsko vprašanje, ki mu je kakor k srcu priraščeno. Morda na nobeno stran ni tako veren tolmač želja in čutstev vsega tržaškega Slovenstva, kakor ravno ob tem vprašanju. In ta moment skupnosti in zložao4ti v željah in čutstvovanju velikega dela prebivalstva bi moral biti uva-ževanja vreden moment tudi za vlado, ako aspirira na naslov — pravične in jednako dobrohotne za vseh ! Naši prebrisani diplomatje. Iz včerajšnjega poročila o predvčerajšnji seji tržaškega deželnega zbora je razvidno, da je morala naša občina za samo triletno oskrbovanje i tal. bolnih državljanov plačati ogromno svoto 443.000 kron, obresti tega denarja pa znašajo do danes 144.0J10 kron, torej skupno -"VN7.000 kron ! In ta svota je šla iz žepov tukajšnjih davkoplačevalcev! Ni torej dovolj, da laški podaniki delajo v našem mestu veliko konkurenco domačinom in jim dan za dnevom odjemljejo ekzistenčne pogoje, ampak ti domačini morajo še sami in iz lastnega žepa kanske ovire za vsprejem avstrijskih državljanov v laške bolnišnice, čeravno je število takih bolnikov neznatno.* Torej ne le, da so že razmere take, da bi morala naša država brez druzega imeti ogromno škodo od te pogodbe, marveč vedno nelojalna Italija še hujša to vazmerje nam v škodo s tem, da iz svoje države pošilja k nam bolnike le z namenom, da jih moramo zdraviti in rediti ! Ak« pa se je zgodil čudež, da pe je kak Av- | strijec izgubil v Italijo in tam obolel, pa ga tam nočejo niti vsprejeti v bolnišnico. No, pa vsaj vedo, s kom imajo opraviti — z avstrijskimi diplomati! In s tem je vse povedano ! Bog poživi torej naše diplomate, ki znajo sklepati tako koristne pogodbe — za Italijo namreč. Sedaj pa samo par besed na adreso Ra-vasinije stranke: Kd> pa je kriv, da pri nas kar mrgoli laških podanikov? Ali ne vaša stranka, g. posl. ^Ravasini ? Ako bi jih ona ne vabila semkaj na vse mogoče načine, pa bi občini ne bilo treba zanje plačevati, kadar oboli jo. Ako bi ne bilo tukaj — po \*>-ši zasitili, gospodje od laške veČine! — laških državljanov, bi isti tudi ne mogli tukaj oboleti! Capito ? Laška gospodovalna klika skrbi, da je tu vedno več polentarjev, naša država pa skrbi za njih zdravje. Pa naj potem še kdo reče, da tu v našem Primorju ni lepo — seveda vedno za laške državljane. Kdo naj bi se tudi brigal za domačine. Kako signori skrbe za olepševanje Rojana! Iz Rojana nam pišejo : Po sklepu gospode na magistratu pridejo te dni v naš Rrtjan možje, ki začno sekati lepo senčnato drevje od cerkve doli proti mostu. Za to odredbo je dala pretvezo okolnost, da se bo pokrival potok. To je bila sicer stara srčna želja nas Rojančanov, da se enkrat pokrije ti potok. Ta želja je bila opravičena toliko iz estetičnih, kolikor higijeniČnih razlogov. Ne umejemo pa, zakaj da morajo s pokritjem potoka ]>ast; tudi lepa, košata drevesa, ki so nam dajala hladilne senco in so služila v lepoto ter so podeljala vhodu v R >jan nekaj romantičnega. Drevje okolo naše cerkve je delalo naš Rojan posebno prijetnim in prikupljivim. Na mesto dreves z goatimi sencami dobimo pusto goloto. Ta sklep magistrata je po pra-| vici ozlovoljil nas vseh. Ozlovoljenje ljudstva pa se obrača tudi proti gospodu župniku, ; ker bolj in bolj se utrja prepričanje, da je na to delovala tudi župnikova beseda. Ljudje si šepečejo namreč, da gosj>od župnik misli na gradnjo novega župnega dvorca poleg cerkve. V ta namen naj za sedaj padejo lepa drevesa. Slavni magistrat pa naj si le zapomni, da se s takim — olepšavanjem ni prav nič prikupil pri nas. Pritožba. Će3to se mi je že dogodilo, da sem moral, hotč na poštnem uradu kupiti poštnih znamk ali kakih drugih poštnih vreclnostnic, čakati dolgo časa, ali pa iti iskat drugam. Tako se mi je dogodilo tudi nekega dne na poštnem uradu na »stari mitnici«, Barriera. Ob 8. uri in 15 m. še nisem mogel dobiti, česar sem želel. Jaz sem vedno mislil, da čas za občevanje s strankami pričenja ob 8. uri. Ce pa je drugače, prosim da se da to na znanje primernim potom. Trgovec. Barbari. »Barbari č antico vocabolo della nostra civilta greco-latioa che indica stranieri e gente di diveraa coltura ; noi non ce ne serviamo, a dir vero, per il senso peg-giorativo che esao aerjuisto nei tempi, se non '■■> konceh. Blazine z belim in rdečim vezenjem. 4. Sobna oprava. Blazine k zofam. Mizni prti, beli, kvačkani, vezeni na sukno s svilo, •servijete. Pregrinjala za podokenske stene. o. Risanje iz šole in ročnih del. Toliko sem videla v naglici. Priporočam : a tržaškim go^pem in gospicam, da si ogledajo to lepo razstavo. Cula sem, da so nekaj -tvari \ideie neke Nemke in Italijanke, a niso mogle prehvaliti tega, ter so obljubile, da pridejo na razstavo s svojimi prijatelji-oami. Tim veča dolžnost je nam Slovenkam, da branimo in navdušujemo svoje! Na svidenje ! Slovenska dekliška sola pri sv. Jakobu v Trstu priredi v nedeljo dne 13. t. m. ob .">. in pol uri popoludne veliko vrtio veselico. Na dnevnem redu je lepa igra, v kateri nastopi >v. Marija M i 1 o s t 1 j i v a, da spravi na pravo pot nemarno kraljico. Igra se vrši v treh dejanjih in je polna lepih nastopov. Za smeh in zabavo bo obilno preskrbljeno v šaloigri »Eno minuto v gospodinjski šoli«. Tu nastopijo mlade »gospodinje«, kakor junaško godba, s svojim, kuhinjskimi inštrumenti. To bo smeha ! Tuli lepih |>esmij imajo na razporedu. Nekatere »o čisto nove. Ivedor le more, naj pride v nedeljo k sv. Jakobu. Ne bo mu žal ! Za niožko podružnico družbe sv. Cirila in Melodija v Trstu je daroval ve- selični odsek slavnosti v R'henberku 20 K. Kolman Matija in Križman Ivan po 1 K, ker sta p stala Tržačana. Srčna hvala! Blagajništvo. Za podružnico sr. Cirila in Heto-dija na tircti je nabral g. Josip Turk 7 K 50 st. B >g mu plati ! Razglas. Predaednlštvo m^.žke podružnice družbe sv. Cirila in Metodija na Greti razp-uje mesto postrežnice za otroški vrt v Rojanu. Nastop službe je 24. avgusta t. 1. Ponudbe je pošiljati na odbor imeno-novane podružnice do 15. julija t. 1. Od sv. Ivana nam pišejo : Prihodnja nedelja l>o za na* Svetoivančane znamenita. Ob 4. uri pop ludne bomo imeli lepo cerkveno felovesnost. Preč. g. Ante Stemberger imel l»o cerkveni govor in po govoru bo blago<»lovljenje kipov naših blagovestnikov sv. Cirila in Metodija. Kako krasna sta kipa ! Kaka milina jima odseva iz obraza! Čitatelj! pridi tudi ti pogledat ti sveti podobi in prepričaj se na l&stae oči, da-li te ne prosita, da bi se tudi ti pridružil oni množici, ki hoče, naj po naših cerkvah vlada duh sv. Cirila in Metodija ! S„-ttoivančani se veselimi tega znamenitega praznika, ker s tem dnevom se približamo za korak svojemu cilju. In da bodo prvemu koraku sledili še drugi, srečnejši, v to nam pomozita sv. Ciril in Metodij ! Draibc premičnin. V soboto, dne 12. julija ob 10. ur; ptedpoiudne se bodo vsie vilne stvaf vrti I a sledeče dražbe prem 'nia : v ulici Manzoni št. 5, pohištvo; v ulici Amalia šl 16, poh štvo; v Bazovici št. 141, 1 voz; v ulici Conti št. 18, pohištvo; v ulici Conti št. 2, štacunska oprema ; v ulici ^jlitario št. [»ohištvo; v ulisi Malcanton št. 1, uia in blagajna; v ulici Arsenale št. 2, blagajna, šivalni stroji in štacunska oprema; v ulici deila Guardia št. 7, poh štvo; v ulici Roeeetti št. 10, pohištvo. >remen»*1 vestnfk. Včeraj: toplom« r ob 7. uri zjutra; 26° 4 oh 2 ur« popoJudn* oO*.0 C.' —Tlaaoiuer ob 7. ur zjutraj 761.7 — ihmes potni- ob 3.19 predp. in ob 2.27 pop.; (jmk> ob 8 24 predpoludn« m ot 9 25 pupolndM Društvene vesti. Združeni pevski društvi »Adrija« iz Barkorelj in >Zarja« Iz Rojana prirediti skupno veselico v nedeljo dne 13. t. m, v R »janu na vrtu gostilne pri »Zlati Kroni«. Na tej veselici nastopi tudi pevski zbor svetojasobske »bratovščine sv. Cirila in Metodija«. Mi poznamo važnost Rojana, zato poj-demo radi med naše sokole, ki tako pogumno varujejo slovensko čast na tej nevarni točki. Le pogumno naprej ! Odbor »Tržaškeira Sokola« se je v svoji sinočni seji konstituiral tako-le: Sta rosta brat dr. Otok a r R v b a r ; pod-starosta brat dr. Edvard S 1 a v i k, tajnik brat Dragotin Godina, blagajnik brat Ivan Knavs; nadzornik telovadnice brat Dragotin Podreka: odborniki : bratje Cotič Maks o, Kalan Andrej, Pertot Silvester in V i č i č Robert. Zahvala. Podpisani odbor izreka svojo najsrčnejo zahvalo pevsk. društvama »Hajdrih« in »Zvon«, za prirejeno veselico, oziroma za poslano vsoto čistega dobička v znesku 70 K, podeljenih v korist otroškima vrtcama Greta-Rojan. ODBOR možke podr. sv. C. in M. v Rojanu. Zasebni otroški vrt v Rocolu vabi na sedaj odgojevališče, hram, v katerem bodo spoznavali Boga v lepi rojstni besedi, ki seza naravnoBt do srca. Od todi tista njihova velika nada in vera, od todi tudi ljubezen, s katero bi ti ljudje, od solnca potemljenih obrazov in debelih žuljavih rok, hoteli objeti vse one, ki so kolikor si bodi pripomogli k tej sreči njihovi, tej obrani njihovi. Od todi tista silna, neizrečna, ali tiha, v solznih očeh pojavljajoča se hvaležnost do naše družbe njihove rešiteljice in dobrotnice. Oni čutijo, da so obvarovani in da jih ne potlači več nobena tuja sila, niti jim tuji strupeni dih ne zastrupi več mlade in zdrave krvi njihove mladike. Med ta narod treba iti, da se čuje, kolikokrat blagoslovljen je vsaki novčič, ki je pomagal do zgradbe te šole. Med ta narod bi morali vsi oni, ki se še ne zavedajo silne, velike, vzvišene naloge, ki jo naša družba vrši v našem narodu ! Tja, med ta narod bi morali oni, ki govore, da so naši cilji motni in nejasni, tja bi morali naši bogataši : pretresla bi jim dušo udanost tega otroško veselico, katero priredi se nodelova- naroda naši materi domovini ! Tja naj bi šli njem goslarjev pri sv. Jakobu v nedeljo dne slednjič tudi naši rodoljubje, da od tega po-13. julija v otroškem vrtecu v Rocolu. — štenega naroda in na skrajni točki naše zem-Vspored : 1. Pozdrav. Vekoslav Zer. --Ije vsprejmejo najsrčaejo zahvalo ter blago-»Mali 7.aspanček«, prizor, Ivanka B., Slavka slov, izprošen od Boga za vse ono, kar sj sedemdeset poslopij. Pri večini poslopij je pogorelo vse, kar je bilo lesenega. Skupna provzročena škoda se še ne da oceniti. Posl. Huber je v deželnem zboru predlagal, naj se pogorelcem dovoli 3o00 K deželne podpore in store potrebni koraki za državno podporo. -- Neurje. Požari. V sredo dne 2. t. m. je po hudi vročini prišlo kar nakrat močno neurje, ki sicer ni trajalo dolgo, s je vendar po mnogih krajih napravilo veliko škodo. Silni vihar je ruval močna drevesa, odnašal na mnogih krajih strehe itd. Mnogo škode je zlasti okrog Rude, Beljaka itd. Na Rutah pri Hodlšah je strela udarila v neko bajto, ki je pogorela do tal. Tudi v Rožeku je gorelo, kakor poročamo na drugem mestu. Na Srednjem in Zgornjem Štajerskem je toča pobila po nekaterih krajih prav vse. — Dne 3. t. m. je gorelo v Blatogradu. Pogorelo je 5 poslopij, v nevarnosti pa je bila vsa vas. Več oseb je bilo pri gašenju poškodovanih. Pož. 3. Petje. 4. »Pridna Metka«, Tončika R. 5. »Zlati gradovi«, prizor, Ivan G. Pavla G. 6. »Glej v nebo«, prizor, Ivanka V., Ma- | rija S. 7. Petje. 8, »O pepolnični noči«, de-klamuje Ivanka Pertot. »Vojaki«, Ivan P. in drugi. 10. »Mlada umetnica«, prizor, Anica V., Josipina P., Josipina M. 11. »Robinzoni«, igra. 12. »Konec šolskega leta v »Otroškem vrtecu«, deklamuje Ivanka P. 13. Prosta zabava. — Med točkami svi rajo go-slarji sv. Jakoba. — Začetek veselice točno j ob sedeži 20 stotin k. Ker je veselica v korist otroškega vrtca, nadejamo se obilne udeležbe. Vodstvo. do sedaj Btorili zanj in njegove brate. (Pride se.) Vesti iz Kranjske. * Kmetijska družba kranjska. — Ta ugledna kmetjska družba, ki je med najde-Uvnejimi v državi, je imela včeraj predpo-ludne svoj letošnji občni zbor, katerega se je udeležilo kakih 200 členov. Podpredsednikom družbe je bil vnovič izvoljen g. državni 5. uri popoludne.- Vstipnina 40 stotink,! l>oelanec Fran Izmea vsprejetih pred- logov je omeniti i zlasti onega Vipavske podružnice, naj kmetijska družba deluje na to, da se za vsako vinorodno- okrožje pod vodstvom strokovnjakov in pod nadzorstvom dežele in države ustanove vinarske zadruge, v Ljubljani pa naj se oživotvori centralna vinarska zadruga. * Tragičen slučaj. V Kranju je umrla danes po kratki, a zelo mučni bolezni go-spica Josipina Puhar. Zaročena je bila s svojim bratrancem, sinom znanega veletržca Frana Omerse v Kranju in že vse trikrat oklicana. Včeraj bi se imela vršiti že poroka. Dd tega pa ni moglo priti, ker je mlada nevesta, ki je bila vedno cvetočega zdravja, ravno teden pred namerovano poroko nenadoma zbolela na smrt ter je, namesto kakor srečna nevesta k oltarju, morala prerano v hladni grob. Brzojavna poročila. Potovanje italijanskega kralja. AL A 11. (B.) Italijanski kralj je dospel ! semkaj ob 7. uri zjutraj ter je, pomudivši se 8 minut, odpotoval dalje. TRIDENT 11. (B.) Italijanski kralj je dospel semkaj ob 8. uri 18 minut zjutraj ter je odpotoval dalje, ne da bi se bil kaj po-mudil. Velika nesreča v rudniku. PITTSBURG 10. (B.) V premogovniku »Cambria« pri Johnsto\vuu v Pensilvaniji je bilo po eksploziji ubitih 600 ljudij. JOHXSTO\VN 10. (B.) Stavilo ubitih v rovu »Cambria« se ceni na 300. Vsi rovi v soseščini so zaprti, ker rudokopi pomagajo na rešilnih delih. XKKXXXKXXKXKKX K X in c ali č e b e č e- Vesti iz Štajerske. Vesti iz ostale Primorske. X To da so apostoli — ljubezni?! Minolo nedeljo so priredili neki sladko zaviti koperski kanot»iki izlet — ali če hečete : božjo pot — v Barbano. Po nesreči je došla mtd izletnike tudi neka naša žena iz okolice in mož iste mi je pravil, da je neki kanonik naš narod sramotil sledeče : »slav »ščavi« ne gredo v cerkev ne moli (doslovno) : »očenaš* ščenasi marij a«. Dotična žena je menila, da bi bil tisti kanonik storil pametneje, ko bi bil tisti čas, ko je sramotil naš narod, spal, kakor navadno dela v koperski cerkvi! Jaz pa ne pravim nič, a si mislim o tem -- svoje!! In Vi, gospod uredaik ? (Tudi mi si mislimo svojo. Ce bi Izve-ličar še enkrat prišel odrešit svet, v svoje roke . . . Op. ured.) X Proslava sv. Cirila in [z Marezig (okraj koperaki) nam 9. t. m. : Malo pozno je sicer upam, da Vas bo zanimalo, če Vam sporočim, da v naši občini še nikdar nismo tako slovesao praznovali predvečera godu svetega Cirila in Mttxiija, kakor to leto. Kresi so goreli v Marezigah, Babičih, na Centurju, v Truškah, Borita in Glemu. Povsodi so goreli tudi bengališki ognji v narodnih barvah in prižigali smo povsodi umetalne ognje, isto-tako v narodnih barvah. Naj nas le sramotijo, mi hočemo vstrajati! X Družba sv. Cirila in Metodija za Istro. (Dalje.) Jato lepo opifcuje poročilo otvorjenje prevažne družbine šole v Vabrigi, blizo Poreča. Nh otvorjenje je prišlo silno sveta. Tega roškem. Iz Celovca poročajo »Slovencu«, da dne ne pozabi to divno, ali do sedaj toli je tudi letos na predvečer slovanskih blago-zapuščeno ljudstvo nikdar. Pa tudi ne nje- vestnikov žarelo zelo veliko kresov po vsem ► dobri« sosedje, ki so nekoliko korakov slov. Korotanu. X X X X X X X x x x x X X X X X MIZARSKA ZADRUGA V GORICI z omejeni« jamstvom naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela Drvo slo?, zalop pMStva Iz odlikovanih ln svetovnoznanih to varn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a Katera se nahaja v Trstu, Via Pia»a vecohia (Rosario) št. 1. (na desni strani eerkve st. Petra). Konkarenoa nemogoča, ker J« blago lm prve roke. x X X X X X X X X X X X X X X X X X XXXXXXXXXXX~**XX Metodija. pišejo dne a vendar — Pomenljiv sklep slovenske poso- jilnioe. Občni zbor okrajne posojilnice v vzel bi bič Lju*'omeru Je sklenil, naj se od čistega do-V/e >l >1C bička za I. 1901., 4699 K 36 stot., porabi polovica z i pomnoženje rezervnega fonda, polovica pa se naloži kakor ustanovni fond za slovensko meščansko šolo v Ljutomeru. Izvrstna misel ! — Proslava godu sv. Cirila in Metodija na Štajerskem. Slovenska glasila spodnjfštajerska prinašajo od vseh Btrani poročila, kako je tudi tam ves narod naš lepo proslavljal god naših apostolov. Po vsem spodnjem Štajerju bo žareli kresovi. Samo v remniški fari je gorelo do — 300 kresov ! In okolo kresov je donela vesela slovenska pesem. Vseskozi je vladalo Bplošno navdušenje. S »starega grada« nad Celjem bo doneli mogočni streli. PROTI kašlju, grlobolu, hripavosti. katanu, upadanju glasu, itd. itd. zahtevajte vedno Prendinijeve paštilje Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved- nikih, učiteljih itd. Dobivajo ae v škatljicah v PreiidinljeTi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi. Skatljica stane 6 O stotink. Vesti iz Koroške. Ciril-Metodijevi kresovi na Ko- • elikanska rastava pohištva in 5 tapecarij. Izvenredno ugodne 5 U U U cene. M * 5 VILJEM DAL L A TORKE 5 v Trstn, trfl Giovanni 5. (Palača Diana.) v MoJe pohlitvo doneaearefio. — m ta St govi od tam potem zgradili poslopje svoje »Lege Nazionale«. Kar potrti so bili gospoda tega dne. Sezidali so to šolo, da — ali ne iz ljubezni do tega ljudstva, ki je, da-si bivajoče pred vratmi glavnega mesta Istre, bilo leta in leta zapuščeno kakor žival. Zgradili so Legi no šolo še le potem, ko so se ustrašili blagonoBnega delovanja naše družbe. Na dan otvorjenja naše družbine šole v Vabrigi se je pomikal dolg sprevod iz cerkve do šole, Ije prepričal, da je š t e v i naši do poslopja, v katero gleda narod poln nade, sov pač vse drugačno. z veliko vere in ljubezni. Ta hiša, to poslopje j Požar v Kočah. Ta požar, katerega jim je sedaj vse, saj drugega nimajo, saj mu smo že omenjali, je bil grozen. Se le pred odjemljejo celd — cerkev ! Ali te š^le, tega včerajšnjim so mogli popolnoma pogasiti poslopja jim ne odvzame oikdo, tu jim bo ogenj. Pogorelo je 30 posestnikom blisu Bd je prav lep poletni večer in bajni svit mnogoštevilnih kresov je naznanjal v temno noč tudi protivnikom našim, da koroški Slovenec še živi in da ne mara brez boja prepustiti lepe svoje rodne zemlje tujčevi oblasti. Narodni n&ši nasprotniki bo Be letos pohvalili s svojimi »Sonnwendfeuri«, katerih je bilo videti na slovenskih gorah le pičlo število ; no, predvečer slovanskega godu jih h k r e - 1 Aleksander Len Minzii i & & & Prva a»j»e«J» tovarna pohištva vseh vrst. —TRS TOVARNA: ) Via Teaa, vogal . Via Uailtaasa & ef & ZALOGE: gfl Piazza Rosarla it 2 gj (šolsko poslopje) In Via Rlbarg« it. 21 Telefon it. 670. -HOM- Velik !a -Oi tapecarij, zrcal ln slik. la-09 TTŠnje naročbe tudi po posebnih načrtih. Ceno br«x konkarenoa. iS ILDSTROTiU CIIIl ZASTOVJ II fRillO & Predmeti postavio se na pat obroč! 0 ali žeieznico franKO, & & 3) gl m Jakob Kosmerlj -a T R S T ulica ss. Martiri Štv. 16 nasproti Komando M&rine. IT T K 6 O V I y A -mm Jestvin iu kolonijalneira blajra, delikata in konserv. Izbor raznih vin in likerjev. Imam tudi filijalko v t-, lici Bastione Štv. 2 nasproti ženskemu liceju. Priporočam se p. n. občinstvu in sem najudanejii Jakob Kosmerlj. Sprejemaj« se tudi naruebe za razpošiljanje. | TOUflRNfl POflIŠTUfl | IGNACIJ KRONI ADOLF HAUPTMANN V LJUBLJANI. Tovarna oljnatih barv, firneža. laka in steklarskega kleja. Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov. II ust rovani ceniki so franko na razpolago. Obuvala! Dvorni zalcinik. Ustarovlj. TRST ul. Cassa
  • O (S o Pri Pepetu Kraševcu zraven cerkve sv. Petra (Fiazza Rosario pod ljud 5olo,-Bogata zaloga raznovrstnih obuval za gospoder gospe I ki otroke. Po£tne naroČbe se izvrše takoj. Po^iljatve so poštnine proste. Prevzema vsako del^ na debelo in drobno ter se izvršuje z največjo točnostjo in natančnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča Josip Stantič čevlj. mojster. Zalagatelj uradnikov in uslužbencev konsum-nega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in c. kr. generalnih skladišč: nadalje stražnikov c. kr. javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c, kr. priv. avstr. Uoyda. Skladišče vina ulica Acquedotto -t 23. Prodaja vina v so lih in buteljkah, Fine paštne in dezertne vina na dibelo in drobno, franko na dom po najugodnej-ih in kmkurenčnih cenah. C-3 | Ulica Cassa di Risparmio j Velikanski izbor naočnikov malih in velikih Mihael Zeppar T Ceniki, izvirni narisi, načrti za sobe — — na zahtevanje brezplačno. — — I Albert Brosch Trst. Via S. Antonio 5 — Trst. *KoMar in izdelovalec kap Odlikovan na razstavi v Trstu I 882. Velika zaloga kožuhov i ne in kap za civilne in vojaške osebe. Izvršuje poprave z vso točnostjo in skrbjo ter shranjuje vse kožuhovine in obleke za zimo z jamstvom proti irolem in ognju. OBU VA L A. — Dobro jutro ! Kam pa kam ? — Greni kupit par čevljev ! — Svetujem Vam, da greste v ulico Riborgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno1 ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno. Lastnik : Peter Rehar. najmodernejše in najnovejše vrste s čistimi lečami od pravega kri*-ta!j», udelanimi v niklju, jeklu, aluminiju, zlatu in srebru, po zdravniških predpisih. Cene od 25 nvč. naprej. 99"* Bogat izbor daljnogledov za gledališča, kopno in morje z ekrMiiatičnimi lečami, kakor tudi barometrov >n termometrov za na okna mi za merjenje mi žlice. Cena od 25 nvč. naprej. IZBOR POVEKČEVALNIH STEKEL in velikaaska zaloga modernih LORNJET od 1 gld. naprej EEEK Jato nizfce cene. — Proflsja na defcelo za razproflajalce. — Sprejemajo se poprave. Najstarejša slovenska tovarna in zaloga pohištva Andrej Jug TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST priporoča svojim cenjenim rojakom evoje najboljše in trpežno pohiatv«, bodisi svetlo ali temno p* 1 tiiano, kakor za Hpalpie^ j*Jili»e in vizitne oobe. Sprejema tudi naio'be za \ a*kov rstne izdelke po n*.£itn ^Ji poprave, krtere izviši v u»j k rajšt m času in v polno zadovoljno^, naruči t«, lja. Cene brez konkurence. Za obilne naročhe se toplo priporoma svojim rojak' »ft v mestu, okol ci in na dežel: v ^mio ii getda : Sloji k svojim ! :xxxxxx9 Odlikovana v Rimu se zlato kolajno in zaslužnim križcem. Odlikovana na Dunaju se zlato kolajno in častno diplomo \ < / i S < i < < 5 Odlikovana tovarna za čopiče in ščette > Ivan Anaeli > %M MT ulica Cana!e 5 n sproti cerkve sv. Antona novega. Edini specijalist za izdelovanje zidarskih in slikarskih ćopićev : lastna specijaliteta čopičev za barvanje s pokostjo. Pleteni naslanjači francoskega sestava in nedosežne kakovosti. Se ne hoji nikake konkurence glede zmernih cen kakor tudi izvrstnega izdelka. Čuvati se je dobro da se ne zamenja moja tvrdka s konkurenti jednakega imena. paglianovo mazilo (sirup) o o o e oo o°o o o oo oo o oo Glavni zastop za Trst. Kras. Goriško, Istro. Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente GLOBUS centralno ravnateljstvo na Dunaju I. Franz-JoseN-Ouai it. In i). Popolno vplačana glavnica 2,000.000 K, ustanovljena nt, bodici glede risanj ali bnrv. Snov se-»t»ja od same stanovitne zemlje. Izključna zaloga /.a Trst, Primorje in Dalmacijo slavnoznane in odlikovane tovarne za peči Uratov Schutz v IJanskem (Morava), ustanovljena 1848. Pri teh pečih se prihrani O00/0 na kurjavi. La^tua tovarnu štedi inih peči iz železa ali udelanih z majoliko. Izvršitev po meri in nizkih cenah. Naznanilo. Se naznanja slavnemu občinstvo, da se nahaja Novo tržaško pogrebno podjetje Alojzija Mozetič-a na lesnem trgu št. 4 I pred kava r 11 o „A r 111 o 11 i a" Svoji k svojim! «Novo pogrebno podjetje« je v nan dnili rokah, zato f-e toplo priporočam'* vsem ni-šinceru v mefetn in v okolici. I - to we naha ja ua lesnem Lrgu št. o, na vogalu rmsproti kavarne »Armouta«. OOOOOOOOOOOOOOOI 8 PODJETJE ZIMOLO - TRST O Prvo podjetje za pogrebne sečanosti ustanovljeno leta 1876. O O O o 9 Pisarna: Corso 41 Tflffon St. 141 Zaloga: ui. Istltuto 1"» Telofon št. 145 za osveženje in čiščenje krvi prof. Ernesta Pagliano nečak pokojnega profesorja Hieronima Pagliano je bilo predloženo zdravstvenem vodstvu min. za notranje posle, koje je dovolilo razprodajo. Odlikovano na narodni farmacevtični razstavi 1894 in na liigije-nični narodni razstavi 1900 z zlatimi kolajnami. Dvor višjega sodišča v Lucca je izdal razsodbo po koji im* tvrdka Hieronima Pagliano izključno pravit-o postopati proti vsa k mur, ki bi ra>pečaval ponarejanja, ter je ob jednem prisodil tvrdki vae sodne tn ške in odvetniške tioške pro\ zri če ne ok. naš »trie prof. Hier^nim Paeliano ter hranimo njegove i/\irne recepte. s kojimi s-e je dokazala recni-ca. Vsi ti dokumenti ki So p sai.i z njegovo lastno roko, so bili predloženi pristojnemu sodišču Poživljamo v*ak* gar, da prekliče; to zadošča v dokaz rennice, kojo fin« vedno trdih in razkrili brezvedine laži gotovih špekulantov. Zgoiaj 02načene listine zamore si vsakdo og zi mrličev v tu-in inozemstvo ; katafalki v cerkvah za pogrebne svečanosti. 8— Izvršuje pogrebe v popolno črni, v zlato-črni, srebrno-črni in zlato-modri barvi. Velika zaloga kovinskih krst. navadnih in najbogatejših : krst iz trdega lesa s ko-vinskimi okraski z vloženo einasto krsto VP ali brez nje; lesenih krst; belo in Orno lakiranih : vencev iz umetnih cvetlic v por- celanu ali biserih. Prodaja na drobno in na debelo oblek iz atlasa organtin, umetnih cvetlic, napisov ^^ zlato-srebrnih iu sploh vsakovrstnih po- ^^ grebnih predmetov. ^^ OOO O O 0 01 O Odlikovan z dvemi zlatimi in bro-iiastimi kolajnami Lekarnar Thierry (Adolf) Limited I pravo stolistno mazilo {j ~ je najjače mazilo, ki oblaži bolečine, jih liitro zdravi ter odpravi na človeškem telesu vse prirasle izrastke. Vdobiva se po lekarnah. Po pošti franko 2 lončka 3 K 50 stot. Lekarnar TMerry (Adolf) Limited t Prepadi pri Roiatcn (Rohitsch-Sauerbrunn.) Naj se izogiblje rorarejanj ter pazi na zgornjo, na lončku utisnjeno varn. znamko in tvrdko. Fran HI avaty ulica Giulia št. 1 A. Obuvala po angležkem in francoskem, vzoren izdeluje po meri cenj. damamn in gospodom kakor tudi za otroke. Delo okusno in trpežno. Popravljanje starega obuvala. Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-]VI etodijevo cikorijo.