Cena cVanainle šfe?» ^5 gsjara
Posasse zne SterfUce* M a?.itne Din —‘75, ob nedeljah Din t-v
.TABOR” iiisM «»k *«.»■»■
oc-drij« ta pra*oaiu®tf„	S
Muaoa Duiniajin <hx> tar sfeaa« tneseoM p* p«iti D l^-v » ■*“ aomdvo U	«
P 11’—, » ■
Htaavim. aa pu
KAsaaoB,*
TABOR
P osamnznc Številko Navadne Din —'75, ob nedeljah Din 1*—v
UREDNIŠTVO m oahaja V Man
boru, Jurčičeva ui. «t. 4, L ona-ctropjcv. Telefon tutervrh fit, 2T% UPRAVA se oahaja • Jnruiocv «Iid št. 4^ pritličja desno. Tei*
St. 24* “■ SHS pornlnooetr« nt&tm thnr tl ,78?
tt* naročilo U«b denar,* «, trm
Naslov v	■
Maribor, četrlek 14. januarja 1926.
m
Leto: VI!. — Številka: 10.
KMSBHMBBMtEBMMM8agBgBMHI!gtSW»
BORZA
CUULH, (Avala), 13. januarja. (Izv.) Beograd 9.175, Park 19.35, London 25.145, Newyork 517-75, Milano 20.89, Praga 15-34. Dunaj 72.90, Budlimpešta 0.00725, Berlin 128 JO, Brus el i 23.50, Madrid 73.42, Amsterdam 208.50, Varšava 71.—. Bukarešta 2.325, Sofija 3.675, Atena 7.10.
Stjepan Radič obrača krmilo?
Oster napad na finančnega ministra. —Pretnje vojvodinskim radikalom* - Tudi »ubotiška fakulteta mn ne da miru.
žari in Nemei izgnala dosedanje gospodarje Vojvodine. V naslednjem je cvbrav nal vprašanje univerz. Deloma se je
ZAGREB, 13. -jan. Predsednik HSS in prosvetni minister Stjepan Radi je ob-ja/vill y »Domm« oster napad mia finančnega, miniisitra Sto jadfi novica. Očita mn, da se je odpeljal z delegacij« v Ameriko na najdTažjem ameriškem parniku, do-čian 'bi se 'bil lahko naslednjega dne odpeljal z znaitmo cenejšim! iparnitkom s katerim1 so potovali neredni Aanerii>kwici. Obsoja tudi dejstvo, diai se je po nalogu finančnega ministra nakazalo delegaciji 2 milijona dinarjev kredita. V člainfcu »Kravi Radič, da bo HSS v zvezi z Mad*
\ 1 *!• “ Poštne zadeve pred finančnim odborom
Poštne zadeve pred finančnimi odborom.
BEOGRAD. 13. jan. (Izv.) Današnja £eja finančnega odlbora j tra.ia.la od 10. do 13. ure. Odhor je madaljroajl d-e'b:»ito o proračunu poštnega ministrstva. Pred sejo je imela vladna večina konferenco, na kateri se je razpravljalo o proračunu poštnega ministrstva. Med vladnimi strankami je prišlo do sporazumu, 6 katerim je 'bilo sprejetih nekaj zahtev pošt ,nega ministrstva. Nato je 'bil proračun v Finančnem odboru sprejet. Dovoljena sta bila posebna kredita za grad1!'o poštnih Poslopij v1 Zagrebu 0,100.000 Din.) in v Sisku (1 miilijon). Opozicija je živahno posedala v debato in kritizirala tako-Bvano poštno ipolitiko. Vladna večina bo izvedla radikalno redukcijo urad-ništva. Bili »o med drugim črtani vsi pomočniki poštnih ravnateljev.
Čitaocima pravoslavne veroispovesti želi sretnu novo godinu
»Tabor.«
□ □ oonoonntrnoD
upravičil, hkrati pa. ostro napadel suho-tiško pravno fakulteto. Ponovno očita akademikom, da ne posečajo predavanj in izjavlja, d)a so profesorji še slabši kot dijaki.
ZAGREB, 13. jan. (Izv.) NeJkateri listi poročajo, da je Radič odpotoval v Beograd. Poročilo ni resnično, ker je Radič še vedno bolan in ne more zapustiti postelje.
Q-----
Otvoritev francoskega parlamenta In senata
PARIZ, 12. jan. Danes se je pričelo zasedanje parlamenta. Zbornično sejo je otovoril starostni predsednik prof. Pi nard. V otvoritvenem govoru je omenil govor kardinala Ceretti-a, v Ellyseeau v katerem je dejal, da je imela Francija dovoljm ož z dobro voljo za mirovno delo. To je svečano obsojanje vojne, ki je prizadela vsem toliko gorja. O bodoeno sti Francije se je Pinard izražal jako optimistično. Dovolj je. je dejal, da u-gotovimo moralno stanje države, dovolj je. da vidimo neumorno prizadevanje našega gospodarskega im industrijskega delavca in ni nam trebim upoštevati o-gromnih naravnih bogastev, ki jih posedujemo. Nato jo bil Herriot s 324 glasovi zopet izvoljen predsednikom. Cen-trum in desnica sta se vzdržala glasovanja. Sejo senata je otvoril starostni predsednik Fleury, ki je med drugim1 izjavil. da so hoteli podtakniti Franciji misli na vojno, toda Locarniska pogodba je ustvarila priliko za miirno im uspešno ozdravljenje vojnih in povojnih udarcev. Volitev senatnega predsednika je bila preložena na četrtek.
Dnevna kronika
Z obmejne Kaple nam pišejo: Gosp. veliki župan mairib. oblasti dr. Otmar Pirkmajer je za božič blagovolil podariti naši revni deci znatno vs<^o v znesku 4000 dinarjev. S pomočjo tega zneska se je ustanovila prepotrebna šolska kuhinja. 30 Tevnih otrok dolbiva odslej dnevno gorko hrano. »Lačno nasititi« je pač uajplemenitnejše darilo za naše obmejne kraje. Da pa je našim malčkom sploh mogočo biti deležnim1 to dobrote, za to je skrbel naš gospod sreski poglavar g. R. Koropec. Izprosil je pri g. vel. županu 1000 Din., ta zneisek so je uporabil skupno s svoto, ki nam C a je podala družba sv. Cirila in Metoda (500 Din.), da so »bosi obujejo«; »Zaščita mladino« v Marenbergu pa je oblačila 4 učence. Vsem plemenitim darovalcem) izreka v imenu hvaležnih otrok najtopleje zahvalo šolsko upravi tel jstvo na Kapli.
— Novi fidinarski bankovci. Narodna 'banika jo prejela iz Francije nove 5di-narske bankovce, ki bodo oddani pro-mctoi sredi toga meseca.
— Slomšek bo proglašen za blaženega? Kaikor .poroča .' Slovenec«, je lavantinski škof dr. Karlin predlagal s podporo uun-eija Pellegrinettlja vatikanski certoveni kuriji da se začne proces za proglasitev A. M. Slomšek a blaženim.
— Tudi v Italiji je zopet rima. V il ostre zime, ki je te dni prišel s seveda, je Prodrl tudi v Italijo. V Palermu je bilo zadnje dni 23 stopinj toplote, v torek po-noči pa je nenadoma na topil mraz. Sre di Italije znp.ša temperatur 7—10 str-'1-I>od ničlo kakor pri nas. V Milanu je
zapadel sneg, da, cclo Napulj je včeraj pobelila tanka pl-ašt snega. Iz Trsta po ročajo, da je razen mraza zapihala tudi močna; burja.
— Gospodinjski koledar »Jugoslovanske Matice« za 1. 1926 bodo naše gospodinje kakor že štiri leta tudi letos pozdra vilo z velikim veseljem. Koledar je priročno in praktično urejen in ima razen koledarske vsebine troškovuika. belinih strani itd- še sledečo vsebino: Utva, kratka. navodila o temeljnih pojmih kuhe, Deželova, Sodobni slog v stuvbenstvu in opremi stanovanja,. — Minka Govokar-jeva: Kam z našimi dekleti1? — Koledar toplo priporočamo sleherno slovenski gospodinji. V Mariboru ga dobiš pri •Tugosl. Matici (Mariborska ttok&ma, S-Doležal).
—D—
v — Strašen zločin. Iz K»^bw a v Nemčiji poročajo, da je kurjač tamkajšnje dekliške šole zvabil 14-letno deklico v kurilnico in jo hotel zlorabiti. Ker je dekle kričalo, ga jo potolkel na! tla in vrgel v peč centralne kurjave, kjer je truplo popdlinoma zgorelo.
— Nov Kristus! »Newyork Herald« poroča iz Madrasa, da bodo teozofi oklicali na velikem shodu mladega Inda Kristhaniurti ja za. novega Kristusa. Oklleanje se bo izvršilo na mesni, kjer ,ie gospa Bei-amt položila temeljni kamen ?a. zgradirtev nevega tempi ja «l:ieu.
«'-~.+ -yr —rtj»»>Trw"sriaw"M,„.j,jnaMi—if—>■	,v-
<Sra3sSxJ kino
— Preganjanje Kristjanov na vzhodu.
Kakor poročajo iz Palestine, so Druži v bližini sirsko-palestinske meje napadli tamošnje krščanske naselbine. Umorili so okrog 100 kristjanov, med temi dva duhovnika ter številne žene in otroke; zažgali so obe cerkvi in oropali vse hiše. Obmejno prebivalstvo ostalih naselbin jo od strahu pobegnilo v Palestino, ker je med Judi varnejše nego med Druži.
—Gibanje cen v Italiji. Tekom decembra so se v Trstu podražili: mleko za0.10 lire liter, jajca za 0.10 kos, sadje za 0.18 40 sočivje za. 0-9 kilogram. Padle so cene Špehu za 0.40 govejemu mesu pa za 0.40 lire kilogram.
— Romunski ek&princ Karel se bo naselil v Opatiji. V kratkem bo odšel iz Milana v Florenco, kjer se bo sestal z grškim ekskraljeim Jurijem. Zdi se, da 'so Karel ni odpovedal vsaki politični vlogi.
— Eni so za falrjfikate. drugi za čudeže. Kakor poročajo iz Madžan.-ke. se je v občini Deveesar zgodil »čudež«. Kakor v Nagy-Szakaosu, se je tudi tu pojavila na cerkvenem zidm čudežna Marijina podoba, ki je ni nihče sli kak Župnik je pameten in je ljudem pojasnil, kako so naistalii obrisi na zidu, ki spominjajo na človeško podobo. Ali ljudstvo je radi tega župnika napadlo im trdi trdovratno, da se je res prikazala Mati božja. Nekega hujskača so že zaprli.
35 dni j« stradal. V Karaselu v Nemčiji se je hotel neki Korndorf proslaviti s tem, da ni užival nobene hrane. Vztrajal je 34 dni. 35. dne pa je docela dbne-mogel in so ga morali prenesti v bolnico.
— Novo preganjanje duhovščine v Rusiji. Moskovua vlada je d d* aretira;! večje število cerkvenih doetojansfvejn. kov, ker jih dolži, da so pripravljali monarhistično zaroto.
Priprave za shod gosp* ministra Prib?čevsča v Mariboru in CeSJu
Na poziv oblastnega odbora SDS in g. .poslanca dr. Pivka., da naj pride obiskat svoje somišljenike v Mariboru in Celju, je šef Samostalne. demokratske stranke g. minister Svetozar Pribičevi^ poslal sledečo brzojavko:
»Vrlo rado s« odzivam pozivu, da govorim na zborovima u Celju i Mariboru. Pozdravljam sve prijatelje i pozivam na odlnčnu borbu za pobedu ideje jediu« stva i načela demokracije.
Svetozar Pribičevič«.
Zanimanje za oba shoda je v celi oblatiti veliko in so priprave v polnem teku- Od vseh strani prihajajo poročila, da bo udeležba tudi z dežele znatna, zlasti iz bližnjega Podravja in iz Slovenskih goric v Mariboru, iz Savinjske doline ter iz Šaleško doline pa v Celju. Pozivamo vse naše prijatelje, da v smislu naših o-krožnic storijo vse da bo udeležena na enem ali drugem zboru vsajks večja občina cole oblasti. Sledimo pozivu velikega našega prvoborHelja in pokažimo na shodih v Celju in Mtariboru. <Ja n asa sila vkljub vsem naporom nasprotnikov tudi v mariborski oblasti neprestano raste — Oblastni odbor SDS.
Mariborske vast!
Gostovale ge. Mitrovičeve in g, Mitroviča
To opereto, katero je ob koncu lanske sezone naštudiral g. ravnatelj Mitrovič, je vodil topol kot gost-dirigent, v vlogi Kondje GUI pa je nastopila ga Mitrovičeva. naša lanska primadona. Kakor smo pričakovali: pela in igrala je efektno in z .eleganco. Vseskozi. Mislimo, da je še nismo videli v tej vlogi tako dovršene, kot tokrat. Njen priznan igralski talent je prišel do veljave in nekateri nastopi so ibili tako premišljeno podani, da si jih težko moremo misliti bolj zadete. Tako n. pr. scena pri supeju v 2. aktu. To je bilo nekaj samosvojega. — Njen sočni, gibki in izraziti gladovni materijal je bil uprav zmagovit pri dramatsko zamišljenih mestih. S svojo umetniško sugestivnostjo je uplivala na soigralce in igralo &e jo vseskozi z živahnostjo. Ahmed beg (g. Burja) gotovo v tej vlogi še ni bil tako agilen kot tokrat; gdč. Lubejev a pa je bila uprav srčkana. Tukaj naj poročamo o g. dirigentu Mitroviču1? Prav veseli smo ga bili. Tudi občinstvo je to dokazalo s toplim pozdravom ter z žirvahuim aplavzom. Da je umetniška dvojica pri nas v najboljšem in h-valežnem spominu, je dokazal prav dober obisk, kakor tudi cvetni darovi.	H. D.
-a-
2apo$’oyan|e inozsmcev v naših obratih
Kakor nam sporoča Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, morajo vsi inozemei, ki so bili zaposleni na ozemlju naše države že pred 14. junijem 1922, vložiti pri inšpekciji dela s 25 Din kolekcvane prošnje, da sc jim izstavi n-radno potrdilo, da se nanje ne nanaša $ 103. zakona o zaščiti delavcev.
Prošnjam je treba priložiti verodostojne dokaze, da so bili res zaposleni pri nas že pred 14. junijom 1922. Dalje dokaze o svoji strokovni kvalifikaciji, o poslu, ki ga. opravljajo im> podatke o pr.d-netju. Nn podlagi teh prošenj se jim bodo izstavile uradne izkaznice, ki jim bodo omogočale prosto zaposlitev na vsem ozemlju naše države.
Proženj pa ne smejo vlagati delod-'V .H'ioi, ampak uslužbenci oz. delavci o eli-
i čatrtek sa isse
no. Roik za vlaganje prošenj poteče <1n» 28. februarja 1.1. Proti onim. ki no bodo vložili prošenj, se bo kazensko postopalo. vrhu tega pa bo veljal zanje § 102. zakona, o zaščiti delavcev ter se jim bo zabranila nadaljna zaposlitev v naši dr» žavi.
—o—
m Smrtna kosa. V Ponikvi ob J. ž. j«, umrla dne 12. t. m gospa Neža Novak, mati upravnika mariborske kolodvorske pošte g. Jakoba Novaka. Doživela je 88 let, ki jih je izpolnila s tihim to požrtvo-valuim delom, prožetiim od globoke ljubezni do svojih otrok! Naj počiva v miru!
m Smrtna kosa. Umrl je po kratki bolezni zlatar v Vetrinjski ulioi g. Frane Kager.
m Maribor v »Prager Press««. V »Pra-
ger Presse« z dne 12. t. m. je izšla v rubriki »Slaviscihe Rundschau« notica, ki pohvalno omenja akcijo mariborskih kulturnih društev za narodopisno zbirko v mariborskem muzeju. V tej rubriki je H. W. (Hermann Wendal) pohvalno ocenil 5. knjigo dr- Pivka.»Tožitelji m branitelji« ter knjigo njegovo soproge gospe Ljudmile Pivkove »Kriminal«.
m Kotejev večer v »Ljudski univerzi«. Opozarjamo, da bo v pondeljek dno 18. jan. priredila »Ljudska univerza- večer pesnika Dragotina Keteja. Predavaj bo g. prof. Ribarič, zbor učiteljišcnic pa bo zapel pod vodstvom gdč. prof. Ropasove več uglasbenih Ketejevib pesmi. S solo-spevi bo nastopil član naše opero g. Ciril Bratuž.
m Ustanovitev trgovskega pevskega rbora. Trgovski g remi j si je nabavil gla-sovir in_ preskrbel pevskega učitelja, da se morejo pričeti- vsak čas pevske vaje. Zato se prosi jo vsi oni trgovci in trgovski nameščenci, ki nameravajo pri tem zboru sodelovati, da se prijavijo v pi-sarni trgovskega premija. Grernij upa in pričakuje, da bo število pristopivših impozantno, da dobimo lastni peviski zbor ki bo odgovarjal našim potrebam in se bo razvila boljša družabnost v našem stanu. Vaje se bodo vršile v gremijalni pisarni.
m Simfonični koncert Glasbene Matice. Opozarjamo na to važno kulturno prireditev. Vsakdo naj si že v- predprodaji
£.ratb@S€'E* v garniziji
SCr#n X?
*T A F O R «.
V MariboTu'. rine' H. januarja,■ wz»
nabavi vstopnico, da nc bo zvečer p n oče preti drvoramo. Gene-rnAiMii vaja. sev rši na Jan koncerta v četrtek ob po] troh pop., h kateri eo vabljeni gg. recenzenti listov; občinstvo nima dostopu-
m Invalidom in vdovam. Okrožno sodišč« v Mariboru wm®;1®šhv da se morajo osebe. ki so d° sedaj prejemale invalidske podpore, ali one. ki so za. njo zaprosile in še niso dobil n reši tve po novem invalidskem zalkonn, javiti najkasneje do 17. febr. 192<j pri pri-lojnem okrožnem sodišču. Osebe, katerim se je ustavila podpora (reducirani). «e morajo prijaviti do 17. maja. 1926. Oni pa. katerim se je, predmo je stopil zakon v veljavo, zavrnili« pravica do podpore, kakor tildi oni, ki ec niso m oprli prijavili valeti kake ovire Snvajo enoleten rok »a prijavo, t. j. do 17, februarja 19:17.
m Rezervnim oficirjem. Komanda mari-bomkega vojnega ekrnpra razglaša, da je vojni minister odgovoril na vprašanje, kaj je storiti, onim rezervnim oficirjem, ki. so si nabavili mm-iforrop in vojno spremo na lastne 'stroške, da «0 uniformo in spremo. njihov« lasi. iti Iahfko z njo razpolagajo, sicer po jim priporoča. din: si 'oficirsko uniformo im ostalo obrlržo toliko čas n. dokler ne bo država nabavila, vsem rez. časnikom uniform, in vojnih sprem.
m Pijanost. T/,o pijan moški je neprijeten im odvraten, tim bolj pa ženska. Toda. odkar so pr5 rol c boj za samo osvojitev. si tudi na tem rolni ne dovoljujejo krajšati pravic. Polici j.-k a kronika beleži vedno več slučajev, v katerih je morala intervenirati rad' pijanosti žensk Talko je včeraj oh ntj 2. uri popoldan sedela pred pi a-rtef ral mn nn nek' košari, Erna O pijana: do skrajnosti. Ko jo je službujoči stražnik pozval da zairusti
Grajski kine
prostor, ni mogla niti vstati. Oddana je bila v policijske zapore.
m Nedopustno beračenje. Beračenje prihaja, vedno bolj v modo in posta.ia zmerom bolj spoštovan vir dohodkov. <!e izpodleti vse. pa gremo prosjačit. Treba je malo talenla, ati pa. tudl ne saj ljudje so itak radodarni. Tako izkoriščanje pa •je nedopustno in raivno radi tega je bil M. Jurij oddan okrožnemd sodišču, kjer bo lahko mirno razmišljal o novih in Bigumejših metodah zaslužka.
Pl1 Radi koncerta Glasbene Matice se preloži umetniški večer v Veliki kavarni ma petek 15. t. m.	101
m Kavarna »Europa«. Dnevno svira.io in pojejo Rusi. 4 dame, 4 gospodje. Za Srbslcu staru i> novn sodimi lrosebni razpored.	98
Gralski ki no
m Prost, gasilno društvo v Pobrežju
je nabralo v občini Pobrežje za timšlvene »vrhe 2214 Bin. Vsem darovalcem pri-Srčna. hvala. Vpisalo se je tudi 128 podpornih članov.
m Otvoritev gostilne. Gostilno pri NStari pošti« na. Aleksandrovi cesti 49. je prevzel g. Matevž Milavec, bivši do-bro_ zuani gostilničar v Postojni. Opozarjamo na, današnji oglas.
m Novi tečaji za strojepisje, slovensko in nemško stenografijo ter knjigovodstvo sc začnejo na zaisčliner' učnem zavodp Ant. Rud. Togat v Mariboru dne 3. februarja t. 1. Pojasnila in prospekti V trgovini S pisalnimi stroji Ant. Rud. Legat Si To.. Mari bor, Slovenska nlica 7, telefon 100.	100
ni Danes pravoslavni Silvestrov večer K elitnim1 koncertom1 in plesom; gostovanje g. C. Bratuža v Veliki kavarni- 105
m Danes Silvestrova proslava vseh pravoslavnih v »Grajski kleti«, kamor sc vabijo tudi vsi znanci in prijatelji
Otvoi-jeno je do 2. zjutraj.
101
Ati bomo rešili kulturno čast Maribora?
Beseda, glasbenemu občinstvu v našem mesti
Glasbena Matica v Mariboru doživlja v tekočem šolskem letu velik razmah. V Glaislbem šoli je št ovilo gojencev od 150 narastio na 220 v pevskem zboru je združenih 120 navdušenih pevcev in pevk v orkestralnem zbor.u je novo gibanje, borba za, naraščaj.
V četrtek 14. t. in. priredi o k e s t r a 1-n,i zbor svoj prvi letošnji koncert, pri katerem nastopi tudi odlični operni pevec basist Betetto. V sredini februarja pride na oder svetovno Havdnovo delo; Letni časi. Nastopijo kot solisti Lovšetov«, Betetto. Aeič, celoten pevski zbor in pomnožen orkester skupno blizu 200 proizvajajočih. Za tem pridejo na v.ruto k o-m orno im mladinske prireditve, zborov,i . vokalni In orkestralni koncerti. Poletu pbhiti perv»ki zbor v .i u ž n e kraje naše domovine, da pokaže južnim bratona milino slovenske pesmi im naveže stike z omtfotnimi pevskimi brati. Oh prv i priliki se bo Glasbena Matica v Mariboru odzvala prijaznemu vabilu pevskega zbora »B a s e 1 e. r Lieder-taf el« im. ponese krasoto naše pesmi mu mednarodno tako važna švicarska tla.
Glasben,ai Matica v Mariboru nima lastnega dofha. Velik razmah nas sili, da, mislimo tudi na to, kako pridobimo 'največjemu mariborskemu kul turnemu društvu d os to j en d o m.
Za. vse to treba velikih sredstev in velikega števila iskrenih prijateljev naše glasbe. Obračamo se s prisrčno prošnjo na vso svoje stare in nove prijatelje, da nam p r i h k o čd j ona p o m o č. V prvi vrsti prosimo naše d e n a r n e zavod e,
da se nas spominjajo pri sestavi vsakoletne bilance in razdelitvi čistega dobička. Gospodarski in kul turni napredek naroda hodita' vrdmo roko v roki. Z višjimi kulturnimi rastejo večje gospodarske .potrebe in obratno. Vsaka podpora kulturnim institucijam gre na vse-zadnje v prid gospodarskim ustanovam, v prvi vrsti regulatorjem gospodarskih teženj to je denarnim Zavodom.
Obračamo se posebno tudi do pravil i h z a is t op n i k o v, da se uašega zavoda spominjajo pri ■'.klepanju različnih sodnih in izvensodnih poravnav.
Posebno prošnjo pa 3imamo do n aše glas b ene P n b 1 i k e. V svojem stremljenju prikazovati občinstvu vedno najboljša domača in* svetovna gla be,-liii dela, Gladbenn Matica ne bo štedila ne s trudom: ne r žrtvami. Že orkestralni koncert v četrtek 14. t. m- nanr pokaže emo največjih svetovnih del nesmrtnega Beethovna, na koncertu sodeluje brez-dvoiuno najboljši jugoslovanski basist Betetto, cela prireditev je poti veščo roko novega MatiSncza dirigenta Hlad ek a. Žrtve za ta koncert so izvamvedno velike. Prosimo naše občinstvo, da poseli koncert v takem številu, da Glasbena Matica v Mariboru vsaj ne bo imela izgube. Od uspeha te prve letošnje prireditve zavihi ali hc Glasbena Matica Maribor, nadaljevala • vc.ie tako lopo pričeto kulturno delo. »ti no bo »o svojem prvem visokem poletu zopet nevestin pe-mtl. jn pustila, da si gl»«be žel ina publika isec utehe po Iciibc »»tih »jj ličnicah.
Ivan A š i č.
Četrtek sašna
Narodno gledališče
REPERTOAR.
Sreda, 1.3. jan. eh 20. piri »Stainbuk ka roža« ab. A. Gostovanje ge Ančic« in g-Andr«. Mitroviča, članov zagrebške opere.
Četrtke, 14. jan. Zaprlo.
•
»Žlahtni meščan« na mariborskem odru«. Vse priprave za v pri zoritev Mo-lierove komedije »Žlahtrf meščan« so v polnem teku in bo pmnijera v najkrajšem času. Nastopil bo skoro ves dramski ©nsemblc tako dramski kakor tudi operni (solisti in zbor). Režira ravnatelj drame g. Vnlo Bratine.
Četrtek žalne
Denar, samo denar ,..
Kako so v Nemčiji ponaredili 8500 tisoč-dinarskih bankovcev. — Madžarski škandal in kaj mislijo o njem drugi narodi. — Ali bodo <u.ie države posegle vmes ali ne?
Policij« v RkloiVldu v Nemčiji, je izdal« uradno poročilo, v katerem pravi, da je preiskava proti falzifikntorjem jugoslovanskih novčiraic dognala, da jn bilo v tiskarni Norfolk tiskanih 8500 komadov 1000 dinarskih bankovcev, ki so bili potejp vtihotapljeni v Jugoslavijo.V celoti je bilo v tiskarni naročenih fiOGscč bankovcev.
Neki osumljenec je izjavil, cla je liskama. prenehala s tiskanjem, ker Josip Meinl ni ob določenem času plačni vsote. ki je bila pogodbeno ctei-venn v natis bankovcev. Delavci v tiskarni niso niti vedeli, da falzificIVajo denar, ker -o bili tiskani na reklamni papir, h' je imel napis "Fiate!H Locratini & Comp.'. Ca-stelo Grande, trgovina z vini in /hijenskimi potrebščinami.« Ponarejevalci so
Lokali, primerni >» industrij-kr podjetj* r »redini mesit,Trubarjev* nlica 3, na razpolago jiod ugodnimi pogoji. Vpralali: Vil* »Korotan*. bajterlperg.
85 ?
Prosta stanovanja, zamen' stanov,»nj. spremembo posesti. staTbilfa, stavbna dela posreduje „Marsl»n“.	99
’.eqlt!maef|a — dri. imtnv-Ijenr.i /ni?,»ne cene — Foto-atelj« Japelj M . Aleksandrov« essta 95 111, »Trgovski dom*.
3
Spremljana saba s posebnim vhodom in elektr. razsvelljavo »e odda boljši gospodični, Naslov ▼ upravi.	100
Našo/	brači
želimo sretnu novu godinu!
97
Cize/ i Va/jak
-L
Pristopajte k Jugoslovenski Matici.
nato izrezovali bankovce in jih Jhctnpi-Ji'v- Ju«o:;lav.ijo. '■ v Mati bralke resna, in ja jo treba premišljeno reši ti. »L' lutrnsigeantv pravi, da i?e iMidc vada in Hort,v težko oblatiti madež«. ki jim g« ,ip vtisnila afera. Listo-
V l>ui«bur»u in v Bielefoldu je bilo aretiranih več jugoslovanskih držav-1 jaiio>v'._ki so vpleteni v afero. Med aretiranci je nunogro dalmatinskih krošnjarjev. ki so osuto] jeni, de so prenašali Ponarejen denar. Prijet, je bil tudi Josip Meinl, ki je, bil idejni začetnik in vodja falzificirainja.
• ^
Interes za falzi fikatentsko afero na Ma džarskem se ni polegel. F r a n c o R k i listi prinašajo dolge komentar je. »Ma-tin opozarja, d« je zadeva za sosede
Uubeten w garnJziJS
pozarja, d« jo razburjenje Malo Antante popolnoma, opravičeno, (er da bi Drušl-io n« rodov tudi v takih s leča,j ib lahko l/pregovorilo.
Poljski tisk je bil začetkoma jako .skromen, v zadmjih dneh pa je za-
pustil rezervo in pravi, da so falzifika-torji Imeli namen, omogočiti povratek nekd'iyijcmn sijaju Štefanove krone.(!)
V londonskih političmih krogih zatrjujejo, da so vlade držav Malo Antante naslovile na velesile vprašanje, ali so pripravljene podpreti predlog Mate autamte, da bi Društvo narodov izvedlo preiskavo. Velesile, še ne bodo intervenirale. toda (o se bo zgodilo, če se dokaže, da je vlada odgovorna. »Dayli Tele-graph« zagovarja potrebo intervencije Društva narodov, kajti madžarska vlada ne more prikriti 'nemarnosti, « katero je zasledovala monarhiste. 'tekT,! je toleriral« njih propagando? Da je pravočasno in resno nastopil« proti njim, bi bila preprečil« njihove strašne načrte.
K r i in i n a 1 u i do 1 preiskave je končan, vendar prihaja še vedno do novih odkritij. Najuove.išo je poročilo, dasta v afero vpleten« tudi Hortyjcv zet, poslanec Ovalu Favn in Horti-jev sin Ste* fan. Preiskava proti škofu Ziulravczu. ki je oddan vojnemu sodišču, o' tr ia tajna.. kajti ujeniuso znane osebe, ki so se zaklele, da se ne izdajo.
V Budimpešto je prispelo zopet 53 francoskih fnmikcijonarjev. ki so se prijavili kot pirarhtiki francr-keir« Poslaništva. v Budimpešti. Preiskava hitro napreduje.
Kino
»GRAJSKI KINO-:.
predvaja, od 14.—17.- trn. krasno uspelo veseloigro »Ljubimkanje v garniziji«, ki predstavlja med redkimi posrečenimi filmi podobnega žanra res prvovrstno delo. Pat in Pataehou ali Olurrli Chaplin se niso vse. Njih humor se v mnogem razlikuje od humorja, ki nam ga -Ljubimkanje«. tako naravno petih ia, da se nehote vžiivinro v polpreteklo čase gnr-ni;sij»kega življenja, kjer so nastopali najrazličnejši tipi od nadutega stotnika pa do Prebrisanega «l*’ge. To je, kar je dalo filmu v zvezi z Ijiibrzoirsikimi do-iiodovščinami'enp pestrost, ki jo pri film slci-h veseloigrah o>bič«jno pog-^švrno. V glavni ulogi nastopa Hnrr.v Liedko, ki jamči za popoln užitek.
»APOLO KINO«
prodvn.ia danes in jutri »Zakon potepuhov«. Vzoren 7 dejanski film nas seznanja s svobodnim življenjem razbrzdanih tntnrov in ciganov, /ekon potepuhov, ki ne priznavajo zalkoma. jo od prvega člena na do zadnjega paragrafa v zadnjem členili pisan s krvio in peistio. Podlaga mu tvorijo tradicija in šege. a sila razsoja. Zakon skrajno Primitiven in za primitiivne vendar tako pravičen.
/okolstvo
o Članstvo sokolskega društva v Mariboru se opozarja, do se bo za četrtek določeni volilni seslnneik redi koncerta Glasbene Matice vršil v no tok. 15. t. m. ob 20. uri v kmečki sobi Narodnega donim. Brat je in sestre pridite vsi!
mnnisaziBEBE
*rasn®«!s»3iH3»B23« :i»nB«KiaBMii!5DBiB!aBa>nHBaa sanannua
n
OTVORITEV GOSTILNE
Uljudno naznanjam c. občinstvu, da otvorim 13. jan. 1926 gostilno
..Pri stari posti" na Msaninvi cesti st. 49.
Za izborno postrežbo, dobro prvovrstno vinsko kapljico iz domačih goric ie preskri beno. Vsak čas bodo tudi na razpolago mrzla in topla jedila, kar najbolje prirejena. Za obilen obisk se priporoča
Matevž Milavec, bivši gostilničar v Postojni
102
SnuiHBiHiDiBniHiiaiHaiii	wwmbw3bbwmi	nnaraauBHau
Vsem prijateljem in znancem naznanjam tužno vest, da je 12. januarja na Ponikvi ob juž. žel. umrla moja srčno dobra, nenozsb-na mamica
Neža Novak
Maribor-Ponlkva, dne 12. januarja 1926. 96	Jaka	Novak,	upravnik	pošte
RAZPIS.
Okrajni zastop Maribor razpi<uje dobavo gra moza za okrnjne ceste za leto 1926. Interesentje dobijo vsa natančnejša pojasnila v pisarni Okrajnega zastopa Maribor, Koroška cesia št. 2(V2. Rok za vlaganje ponudb poteče dne 10. februarja 1926 ob 12. uri.
Okrajni zastoja v Mariboru, dne 11. jan. 1926, 103	Vladni	komisar:
Dr. Josip Leskovar, s. r.
jlSaltar:»Manborgka Tiskarna* ▼ Mazi boru, predstavnik: Stanko Detela, ravnatelj. Urednik Božidar Borko, novinar, Izdajatelj: Konzorcij »Tabora«
predstavnik; Vekoslav SDindler. novinar. Vesi v Maribor: