SLOVENSKI GOSPODAR 7~77—----77| LIST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO ¡"7-- izhaja vsako sredo r^r-. Cene inseratom: Cela stran Cene! Letno din 32—, polletno Z MESEČNO PRILOGO „KMEČKO DELO" din 2000—, pol strani din 1000—, din 16"—, Četrtletno din 9 —, ino- ——————————i——_____ četrt strani din 500'—, '/• strani zemstvo din 64— Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. din 25<> —, '/<• strani din 125 — Poštno-čekovni račun številka 10.603 Telefon 21-18 Mal1 °&lasl vsaka beseda din 1 — Ni smo varni! Ljudje na meji, bodite mirni! Na naši meji nekateri ljudje postajajo nemirni in se bojijo vojne. Pravijo, da ne bodo nič več sejali in ne bodo vršili drugih del na posestvih. Nekateri so se iz neznanih vzrokov vrgli v pijančevanje. Ljudje božji, bodite pametni! Za naše slovenske kraje ni nevarnosti. Naša država je slovesno proglasila nevtralnost, to je, da se ne bo vojskovala, oziroma se ne bo spuščala v vojne spore, ampak je samo pripravljena, da brani mir v državi. Vse tiste skrivne agente, ki iz hudobne- ga namena širijo take zlonamerne novice, pa takoj naznanite oblastvu, da bodo dobili zasluženo plačilo. Mi smo lahko mirni na svojih dOin -vih, ker vodi naša jugoslovanska vlada skrajno miroljubno politiko na zunaj in na znotraj. Naši vladi in našim voditeljem smo lahko vsi hvaležni, da tako spretno vodijo politiko, da smo si dobri s sosedi na severu in na jugu! Le mirno kri in ne verujte lažnivim agentom! Naša banovina bo poskrbela za zratno zaSiifo Našim čitateljem je dovolj znano, kako gorje povzročajo v moderni vojni zračne bombe, katere ne prizanašajo civilnemu prebivalstvu, ampak uničujejo predvsem življenja ter narodno imetje v zaledju. V današnjih hudih in resnih časih skuša vsaka država civilne prebivalce kolikor toliko zavarovati za primere zračnih napadov. Da je taka zaščita nujna potreba, tega se zaveda vsakdo. Naša državna oblast je izdala dne 13. aprila posebno uredbo o zaščiti pred zračnimi napadi. Po tem zakonskem predpisu je obvezna gradnja zaklonišč. Občinam je naloženo, da poskrbe tudi za splošno skupno zaščito svojega prebivalstva. V naši banovini je ustanovljenih 167 krajevnih odborov za zaščito pred napadi iz zraka. Sedaj je v Sloveniji pred drugim v delu sledeče: 1. Izdane bodo odredbe, da se brezpogojno zadosti predpisom v pogledu zračno zaščite, zlasti z gradnjo zaklonišč v zasebnih in javnih poslopjih ter da se zgrade tudi občinska skupna zaklonišča. 2. Natisnjena bo nova knjižica, ki bo obsegala navodila o tem, kako je treba graditi in opremiti zaklonišča. Ta knjižica bo v knjigarnah na prodaj. 3. Izdano je bilo tiskano navodilo, kako se je treba prebivalstvu ravnati ob času letalskih napadov. To navodilo mora biti nabito v hišah vseh večjih krajev, za kar bodo odgovorni hišni lastniki, oziroma oskrbniki. Šolske otroke bo treba pritegniti za jesenska dela! Na deželi je zelo občutno pomanjkanje moških delovnih moči, katere bi bile nujno potrebne pri trgatvi ter spravljanju jesenskih poljskih pridelkov. Vsega ogromnega in težavnega jesenskega dela ne morejo opraviti ženske. Neobhodno potrebno bo v najbližjem času, da bodo pomagali ženskemu spolu na polju, travniku ter v vinogradu krepkejši šolski otroci. Banska uprava bo morala poskrbeti pravočasno, da bo šoloobvezna kmečka deca dobila pravočasno dovoljenje za čas najbolj nujnih del, da lahko izostane od pouka. Kmečko delo se ne da zavreti ali odložiti, delovnih moči je mnogo premalo, oblast je dolžna, da pomore kmečkim ljudem s pravočasnimi ukrepi, da ne bo nepotrebnih glob ter upravičene nejevolje med itak hudo prizadetimi pode-želani. »Slov. gospodar« je kot staro kmečko glasilo naslovil zgornji klic pravočasno na banovinsko oblast, da gre kmetu na roko in da šolo obveznim otrokom možnost, da pomagajo tam, kjer je bila do nedavna na delu krepka očetova ali bratova roka. Rusija zahteva za svot izvoz zlato Kakor znano, veže narodno-socialistično Nemčijo in sovjetsko Rusijo nenapadalna pogodba, od katere si obetajo Nemci uvoz življenjskih potrebščin in surovin za industrijske izdelke. Vrhovni državni sovjet je dal na svoji zadnji seji komisarju za zunanjo trgovino posebna obvestila. Ta pol-nomoč se nanaša na nadaljnji izvoz blaga v države, ki so v vojni, ter v one, katere so izdale razne ukrepe, da bi se morala omejiti njihova zunanja trgovina. Ruski izvoz v te države bo v kratkem zelo omejen. Rusija je za svobodno trgovino brez omejitev in težav. Komisar za zunanjo trgovino ima tudi pooblastilo, da ukine izvoz blaga v one države, ki blaga ne plačajo takoj in v zlatu. Sovjeti za bodoče ne bodo dajali nikomur blaga na kredit in tudi ne v zameno za industrijske izdelke. Iz vojnega položaja hoče Rusija iztisniti gotov denar in le oni bo deležen njenega blaga, kateri bo plačal. Proti izrabljanju kmeta iir navijalcem cen Izrabljanje kmeta Sedanji resni položaj je najbolj hudo zadel kmeta, kar se tiče prodaje živine. Radi pomanjkanja krme in izrednega stanja v Evropi so začeli živinski prekupčevalci izrabljati kmetovo stisko. Izkoriščevalci obljubljajo posestnikom v živinorejskih krajih za kilogram žive teže 2.50 do 3 din, dasi cene mesa niso padle, ponekod celo narasle. Proti živinskim špekulantom bi morala nastopiti oblast z vso strogostjo, ker niso ničesar drugega kakor navijalci cen, ki zaslužijo strogo kazen! Doslej so se branih kmetje proti prekup-čevalski brezvestnosti s samoobrambo na ta način, da so začeli ob sobotah in pred raznimi prazniki klati živino doma in prodajati govedino po 7 din, teletino po 8 din in povrhu še precej drago vnovčijo kože. Označena samoobramba je povsem na mestu in se je bo živinorejec tudi držal, dokler ne bo oblastvo pritisnilo na narodne pijavke. Sodni pregon za navijalce cen! Naša agrarna država je dovolj založena z živili in drugimi življenjskimi potrebščinami tudi za slučaj, da bi se vojna v Evropi po napovedi Anglije zavlekla. Vkljub vsestranskim zalogam pa so začeli nekateri trgovci izrabljati mednarodni položaj in brez potrebe navijati cene življenjskim potrebščinam z izgovorom, da ni: sladkorja, kave, riža, blaga za obleke, usnja za obutev ter poljedelskih strojev. Za vse trgovske špekulante se bo treba poslužiti sodnega pregona. Sedaj je čas, da uporabi oblast zakon o pobijanju draginje življenjskih potrebščin, kateri predpisuje šest mesecev zapora, 50.000 din denarne kazni ter zaplembo vsega nakupičenega blaga. Vsak trgovec mora imeti v zalogi vse, kar potrebuje deželan za vsakdanjo potrebo! Ako izsledite kje trgovsko pijavko, jo brez vsakega usmiljenja prijavite oblasti, katera bo ukrenila vse potrebno, da ne bo ravno slovenski kmet zopet v vsakem oziru žrtev vojnega zapletljaja v Evropi! Katere države so v vojni i Nemčijo? Doslej so v vojnem stanju z Nemčijo sledeče države in angleški ter francoski domini joni: Poljska, Anglija, Francija, Kanada, južna Afrika, Avstralija, Indija, Nove Zelandija, Irak, Libanon, Sirija in Egipt. Prebivalstvo vseh teh držav in do-minijonov znaša 500 milijonov duš. tUH) Poročila o vojnih dogodkih na 3, In 3. strani Vojna Severno bojišče Položaj Poljakov pred umikom za glavno obrambno črto Zadnjič smo opisali, da se je lotila Nemčija vdora na Poljsko v osmih močnih kolonah. Vsaka kolona ima določen cilj, katerega smo že tudi sporočili. Koj ob pri-četku sovražnosti so imeli Poljaki opravka z 98 divizijami, katere so štele pri prvih spopadih 1,600.000 mož. Nemška armada je opremljena z najbolj modernimi tehničnimi pripomočki in jo podpira v znatni meri številno letalstvo s težkimi bombniki ter gibčnimi lovskimi letali. Pri vsej nemški nadmoči je morala Poljska skraja držati nad 900 km dolgo fronto, katera je bila vsa v srditem ognju, kakor hitro so prestopile nemške čete poljsko mejo. Poljaki, ki so po številu in opremi znatno šibkejši od Nemcev, so se postavili sovražniku junaško v bran, dasi pri sedanjem prodiranju Nemcev ne gre za glavno poljsko obrambno črto, ampak za krajevne boje, kateri bi naj zavrli prenagli pohod nemških kolon tako dolgo, da bi bila dobro utrjena ter čisto dograjena ¡glavna poljska obrambna črta, katera se opira na reke, ki bodo tvorile za bodoče glavno oviro. Poljaki se bodo postavili za odločilno bitko na severu ob rekah Narev-Bug — v bitko na severu ob rekah Narev-Bug pred Varšavo in ob reki San, ki je igrala v svetovni vojni važno vlogo med mestoma Prze-mysl in Jaroslav. Umik poljskih čet V zadnji številki našega lista smo sporočili, da so prodrli Nemci prve dni po izbruhu sovražnosti le neznatno na poljska tla, Znatne uspehe so si priborile nemške čete 5. in 6. septembra. Ta dva dneva so se umaknili Poljaki na raznih mestih proti zgoraj označeni glavni obrambni črti, da bi skrijšali fronto za 300 km in da bi obvarovali znamenita ter važna industrijska mfsta pred popolnim opustošenjem. Prodiranje nemških kolon je znatno podpiralo letalstvo, katero je večkrat na dan bombardiralo z najtežjimi bombami vsa Važnejša mesta in naselja od meje do Varšave, prevoze čet, kolodvore, letališča in umikajoče se oddelke. Nemci so držali 7. septembra zasedeno črto Krakov—Kielce—Pjotrkov—Bidgošč (Bromberg) —Cjehanov—Plonsk. Poseben pohvalni omenek zasluži v zadnji številki našega lista omenjena Wester-platte, ki je pri Gdansku šest dni kljubovala vsem nemškim naskokom in srditemu obstreljevanju iz topov s kopnega in z nemške križarke. Westerplatte je bila močna poljska utrdba, katera je molela v gdan-pko pristanišče in si jo je Poljska svojčas izgovorila kot jamstvo za svoje pravice v Gdansku. Ta postojanka se je predala dne 7. septembra ob enajstih dopoldne, ker je bil preostanek branilcev že tri dni brez hrane in brez vode, kar jih je prisililo, da se predajo. S padcem te utrjene točke je ves Gdansk v rokah Nemcev. Umik Poljakov iz vojaških ozirov se je izvršil v popolnem redu. Krakov so zasedle nemške čete 6. septembra popoldne brez bojev. Nemški generali so se koj po vkorakanju v mesto podali na kraljevski grad in so počastili grob rajnega poljskega maršala Pilsudskega. Znatne uspehe je dosegla naglo prodirajoča nemška armada 8. septembra. Zasedla je zahodno od Krakova važni železniški križišči Tarnov in Rzeszow za reko Du-najec in se bliža glavni poljski obrambni črti ob Sanu. Proti severu sta padli v nemške roke znameniti industrijski mesti Lodž in Poznanj. Poljska konjenica in preselitev vlade že od nekdaj slavi poljska konjenica radi izredne prodirne sile, izvežbanosti in junaštva. Tudi sedanja poljska vojska poseda močne konjeniške divizije, katere v dosedaj opisane obrambne boje niso posegle. Čas za poljsko konjenico je nastopil sedaj, ko je pričelo na Poljskem deževati in nastopa deževna doba, katera spremeni vse ceste, kolovoze in pota v morje aokolenskega blata. V deževnem času je Nastop angleških bombnikov Vojno stanje med Nemčijo in Poljsko je pričelo 1. septembra, med Nemčijo, Anglijo ter Francijo pa 3. septembra. Prve dni izbruha vojne med glavnimi evropskimi velesilami so izrabili angleški letalci za izvidne polete, pri katerih so sipah na nemško ozemlje letake s pozivi na nemški narod. V noči na 5. september so napadli angleški bombniki nemška vojna pristanišča Kiel in Wilhelmshaven. Bombe so uničile tri nemške vojne ladje in večje število podmornic. O uspehih nadaljnih dejanj angleških letalskih sil, odnosno vojne mornarice bo angleška admiraliteta javljala le toliko, kolikor se ji bo zdelo potrebno in za vojaški položaj koristno. Vojna na morju Sovražnosti med Nemci in Angleži so prišle doslej do izraza v zraku in na morju. Zadnjič'smo prinesli vest o torpedira-nju angleške potniške ladje »Athenie«. O tej ladji je izjavil dne 6. septembra mornariški minister Churchill v angleškem parlamentu, da so bih glede potopitve pod prisego zaslišani kapetan, moštvo ter evropski in ameriški potniki. Na podlagi njihovih izpovedi je bilo jasno ugotovljeno, da je bila ladja torpedirana od podmornice brez svarila, da je podmornica po tor-pediranju ustrelila s topom na krov ladje in da je potem krožila nekaj časa okoli ladje. Skupno je bilo na krovu »Athenie« 1418 oseb, od tega 1101 potnik, med njimi prodiranje nemških tankov, oklopnih vozil in težjega topništva čisto nemogoče. Za to priliko je usposobljena za vojna kre-tanja edinole konjenica, ki tvori pri Poljakih glavno silo in je zbrana ob reki Bug pred Varšavo. Ker je bila Varšava od izbruha sovražnosti silovito izpostavljena zračnim napadom najtežjih nemških bombnikov, se je preselila poljska vlada v Lublin za glavno poljsko obrambno črto. Nemci proti četnikom v zasedenem ozemljit Iz nemškega časopisja zvemo, da se je pojavila v zasedenem poljskem ozemlju četniška nevarnost. Nastopajo skupine oboroženih Poljakov, kakor hitro zapustijo prodirajoče nemške čete zasedene kraje. Poljski četniki napadajo posamezne nemške straže in izvidnice ter trenske kolone in jih obsipljejo z ognjem. Nemške vojaške oblasti so razglasile poljskemu prebivalstvu, da bo ustreljen brez usmiljenja vsak zajeti četnik. Po uradnih nemških opisih so strahote poljske četniške vojne že take, da zasenčujejo vse dosedanje v zgodovini znane četniške napade. Nemški vojaki, kateri so srečno prebili štiri leta svetovne vojne, zatrjujejo, da niso doživeli v tej dobi tako težkih primerov četni-škega zasledovanja, kakor sedaj v par dneh na zasedenem poljskem ozemlju. približno 800 iz Evrope in 300 Američanov. Pogrešajo po dosedanjih ugotovitvah približno 125 oseb. Na parniku »Athenie« je bilo tudi za pet milijonov funtov šter-lingov zlata, katerega so rešili. Koj v začetku vojne so potopih Angleži več nemških ladij in so se spopadli z nemškimi podmornicami. Nemčija z morske strani zaprta Anglija in Francija, ki predstavljata največjo, najhitrejšo in najbolj moderno pomorsko silo, hočeta zapreti Nemčiji dovoz življenjskih potrebščin ter za industrijo potrebnih sirovin. Tozadevna zapora Nemčije je Francozom in Angležem prav lahka, ker meji Nemčija na morje samo na severu v skupni dolžini 140 km in to je prav za prav njen edini izhod na morje. Blokada ah zapora Nemčije, kar se tiče dovoza po morju, je bila zaključena dne 9. septembra. Kako budno je na delu zavezniško brodovje, je dokaz, da se je skrilo KUPITE SI ZEMLJEVIDE! Ko boste čitali poročila o bojih, boste mogli slediti poročilom, če boste imeli zemljevide. Prodajamo sledeče karte: Evropa 6 din, Zemljepisni atlas 20 din, Zemljepisni atlas (veliki) z mnogimi zemljevidi vsega sveta 72.75 din, vez. 83.75 din. — Naroča se v TISKARNI SV. CIRILA MARIBOR-PTUJ v pristanišče Vig v Španiji, ki je nepristranska, 54 nemških tovornih ladij s skupno tonažo 118.000 ton, katere je presenetila vojna, ko so bile s tovori na povratku iz tujine v domača pristanišča. V luke na Japonsko, pi tudi poudarja nevtralnost, se je skrilo več nemških trgovskih ladij, ko-jih tonaža znaša 60.000 ton. Kaka usoda pa zadene one nemške ladje, katere zalotijo na morju zavezniške bojne ladje, smo opisali zgoraj. Kakor hitro je bila Nemčija zaprta, so zaščitile angleške in francoske bojne ladje prevoz čet, katere prihajajo iz vseh delov angleške in francoske svetovne vladavine. Nemčija lahko vzdržuje po morju zvezo z nepristranskimi državami samo s podmornicami, katere so razkropljene po raznih sovražnih morjih, a so zopet pod strogo pazljivim očesom zavezniških podmorskih velikanov in najbolj hitrih križark. Boji za ozemlje med Maginotovo in Siegfriedovo obrambno črto Francozi so si utrjevali mejo napram Nemčiji deset let in so si zgradili betonira-no Maginotovo obrambno črto. Nemčija je letos dokončala napram Franciji v nekaj mesecih svoje Siegfriedove utrdbe. Siegfriedova črta se ne nahaja popolnoma ob meji ter gre po posaarskih hribih. Dotika se mest Saarbrücken in Saarlouis ter se v bližini Trier ja konča ob reki Moseli. Med francoskimi Maginotovimi in nemškimi Siegfriedovimi modernimi utrdbami je ozemlje, katero ne pripada nobeni državi in so ga Nemci posuli z manjšimi postojankami za strojnice in povrh so ga še vsega prepletli z žičnimi ovirami in položili vanj mine. Ta vmesni pas je začelo francosko topništvo bombardirati 6. septembra in so ga Francozi tudi osvojili. Od 6. septembra do danes je dosegla francoska armada na 5 do 10 km širokem ozemlju »brez gospodarja« tolike uspehe, da je razbila vse nemške utrdbe za strojnice, odstranila bodečo žico in so namestila v tem pasu svoje težko topništvo, s katerim obstreljujejo Siegfriedovo črto. Francosko vrhovno poveljstvo je po bojih med obema linijama v posesti točnega načrta nemških glavnih utrdb, katere so francoska izvidniška letala zadnje dni z uspehom in brez izgub fotografirala. Poskus Nemcev, da bi fotografirali Maginotovo linijo, ni uspel radi izborne francoske protiletalske obrambe. Kakor hitro se je posrečilo Francozom zavzetje ozemlja »brez gospodarja«, prehajajo v napad na Siegfriedovo črto, iz katere skušajo razbrati najslabše točke in jih uničiti s težkim topništvom. Nemci so uničili med umikanjem iz vmesnega pasa mostove in predore ter so zapustili polja, ki so bila pripravljena ter prikrita ali maskirana za to, da bi zaustavila napade oklopnih avtomobilov in tankov. Francosko-nemška meja je zelo vijugasta ter gre večinoma skozi gozdove. Francoska meja glede višine vlada nad dolino reke Saare, v kateri je veliko nemških tovarn in rudnikov. Francoske čete so že zasedle nemške utrdbe južno-zapadno od Saarbriickna, 8 km od francoske meje, in so skrajšale na ta način fronto za 10 km. Francozi so zasedli področje z ogromnimi zalogami pre- moga, ki spadajo med največja v Posaar-ju. Vse ozemlje med Maginotovo in Siegfriedovo črto v okolišu Saarlouisa je v posesti francoskih čet, katere odstranjujejo vse mogoče od Nemcev zgrajene ovire za tanke. Na Alzaškem do Švice loči Francijo ter Nemčijo reka Rena in tam je bilo doslej povsem mirno. Nemci pošiljajo ojačenja na zapadno bojišče in izpraznjujejo obmejna mesta Nemške radio-postaje in časopisje je prvi teden sovražnosti povsem molčalo o bojih na zapadu. Francoski listi od 9. septembra poročajo, da je nemško vrhovno poveljstvo poslalo na zapad na pomoč radi vedno ljutejših in Obljuba pred 200 leti. Obljubo je treba čimprej izpolniti, zlasti tisto, ki je bila Bogu storjena. Dogaja pa se, da ostanejo nekatere obljube neizvršene. Taka usoda je zadela obljubo, ki jo je napravil hrvatski sabor (deželni zbor) leta 1739. Obljubil je namreč svečano, da bo sezidal v Ludbregu kapelo v čast presv. Krvi Jezusovi. Namen, ki je vodil sabor pri tej obljubi, je bil prositi Boga, da bi prenehala strašna kuga, ki je takrat divjala po Hrvaškem. Prošnjo je Bog uslišal: kuga je prenehala. Člani sabora pa so na obljubo pozabili in tako je ta obljuba ostala neizpolnjena polnih 200 let. Letos pa se je sestavil v Zagrebu odbor z nadškofom dr. Stepincem na čelu, ki hoče omogočiti izpolnitev obljube, ki jo je ostal hrvatski narod dolžan 200 let. S prispevki hrvatskega naroda bodo — morda še letos — zgradili v Ludbregu kapelo v obliki kapelice Kristusovega groba v Jeruzalemu, v kateri bo postavljen oltar v čast presv. Krvi Gospodovi. Hrvatsko ljudstvo naj prispeva za to potrebna gmotna sredstva, hrvatska društva pa se pozivajo, da prevzamejo nabiranje prispevkov. Svetost obljube in čast hrvatskega naroda zahtevata, da se kapelica čimprej sezida, obljubi in namenu primerna. na obsegu pridobivajočih bojev več divizij in večje število tankov. Najhujše borbe SO se vršile prvi teden v okolici Saarbrüknäj kjer so se prodirajoče francoske čete utrdile v svojih novih postojankah. Boji sQ bije jo globoko na nemškem ozemlju. FVarfci coske čete so se že v minulem tednu polastile vojaško najvažnajšega ozemlja Bien-wald med Reno in Lauterom. V francoski posesti je tudi vse ozemlje med Lauter« burgom in Wiessenburgom, nedaleč od tro-meje Alzaške, Pfalce in Badenske. Kako resen je položaj za Nemce na opisanem področju, nam dokazuje izpraznitev vsega trenutno od Francozov ogroženega nemškega ozemlja. Urejeno je od nemške oblasti izpraznjenje mest Trier ter Karlsruhe in drugih mest vzdolž zapadne meje. Iz kakšnih družin izhajajo duhovniki? Da so to družine globoke vernosti, ne more biti dvoma. Kdor ni versko vzgojeh, ne bo postal duhovnik. V naslovu postavljeno vprašanje pa se tiče številčnosti ali nešte-vilčnosti otrok v dotičnih družinah. Statistično je dokazano, da so tiste družine, ki dajejo duhovnike, oblagodarjene z velikim številom otrok. Za letošnje leto hočemo za to navesti dva dokaza. Škofijski list škofije v Avgsburgu (v Nemčiji) je objavil tele številke: V bogoslovju avgsburčke škofije je bilo v preteklem šolskem letu 168 bogo-slovcev in 30 novincev benediktinskega reda. 198 družin, katerim ti bogoslovci in re-dovniški novinci pripadajo, ima skupno 1190 otrok, kar povprečno znaša po šest otrok na eno družino. Drugo poročilo izhaja iz škofije Speyer (v Nemčiji) in se nanaša na letošnje novomašnike, ki jih je 29. 29 družin, katerim ti novomašniki pripadajo, je imelo 178 otrok; na eno družino odpade povprečno 6,14 otrok. Obletnica krsta Rusov. Letos poteče 950 let, kar je ruski narod prejel krščansko vero. Niso bili Veliki Rusi niti Belorusi, ki so se prvi dali krstiti, marveč Rusini (Ma-lorusi) ali Ukrajinci, kakor se sami najraje imenujejo. Leta 989 je kijevski vla- Vojne napovedi In neprlsfranost Sedanje vojno stanje je omejeno le na tri velesile in na Poljsko; medtem ko zagotavljajo vse manjše države nepristranost ali nevtralnost. Vojne napovedi Vojni napovedi Anglije so se priključili njeni dominijoni: Avstralija, Nova Zelandija, Nova Fundlandija in južna Afrika. Vojno je napovedal Nemcem Irak v osrednji Aziji, odkoder priteka Angliji surovo olje za njeno sredozemsko mornarico, in Egipt kot neposredni čuvar Sueškega prekopa. Veliki severnoameriški angleški do-minijon Kanada, ki je 10. septembra napovedala Nemčiji vojno, bo podprla Anglijo z vojaštvom in predvsem na področju letalstva. Kanadska industrija bo dobavljala Veliki Britaniji in Franciji orožje ter strelivo. Nepristranost in politika čakanja Združene ameriške države so se odločile takoj za nevtralnost. Po najnovejših poročilih hoče predsednik Roosevelt sklicati kongres ali parlament in doseči spremembo sedanjega zakona o nepristanosti, ki je prestrog. Združenim državam so sledile vse ostale ameriške države in so oznanile nepristranost, razen Kanade. Italija je sklenila 1. septembra, da ne bo dajala v sedanji vojni nobene pobude vojaškega značaja, dasi je vezana na Nemčijo s posebno pogodbo od 22. maja 1939. Italija je osvojila politiko čakanja. Podobno z Italijo hoče tudi Japonska počakati, kako se bodo vojni dogodki razvi jali in zagotavlja zaenkrat nevtralnost. Rusija je vezana po nenapadalni pogodb z Nemčijo od 24. avgusta 1939 na nevtral nost. Pač pa je vpoklicala v najnovejšen času več letnikov rezervistov pod orožje Po poročilih iz Berlina so med vpoklicani mi tudi starejši ljudje, kateri so odslužil že pred desetimi leti svoj vojaški rok. Mo bilizirani so vsi rezervni častniki. Vse vpo klicane rezerviste so takoj preoblekli in so jih poslali v polni bojni opremi neznano kam, Po Icršcansicem svetil dar Vladimir Veliki odredil, da se zakrament sv. krsta podeli njegovim državljanom. Obred prvega in najpotrebnejšega zakramenta so izvršili grški škofje in duhovniki. Pokristjanjenju Ukrajincev je sledilo pokristjanjenje drugih velikih vej ruskega naroda. Katolicizem na Kitajskem. Med vojno, ki se že 2 leti vrši med Japonci in Kitajci, je opažati velik napredek katolicizma. Je sicer res, da je vojna vihra mnogim misijonskim postajam jako škodila. Precejšnje število misijonarjev, bratov in sester je umorjenih. Nekaj jih je v zaporih, nekatere je politična oblast izgnala. Zgradbe so v nekaterih krajih razdejane, vse, kar je bilo z misijonsko postajo v zvezi, je opustošeno. Proti tem zlem či-njenicam pa stoji dejstvo, da je katoliška Cerkev med vojno na Kitajskem na svojem ugledu mnogo pridobila. Katoliška Sporazum fin SBovenct Dolgo zaželjeni bratski sporazum med Hrvati in Srbi, ki sta ga sklenila predsednik vlade Dragiša Cvetkovič in vodja Hrvatov dr. Maček, se je začel izvajati. Obe hrvatski banovini, zagrebška in splitska, ter še nekaj drugih hrvatskih okrajev z Dubrovnikom vred se je združilo v samostojno hrvatsko skupno banovino, katera je dobila tudi svojega bana Hrvata dr. Šu-bašiča. S posebnim zakonom, ki so ga podpisali kraljevski namestniki, dobi Hrvatska s svojo samoupravo tudi svojo samostojnost. V to samostojnost spada predvsem kmetijstvo, ceste, šolstvo, bolnišnice in enaki zdravstveni zavodi in še nekatere druge važne gospodarske in upravne zadeve. Borba za samostojnost Hrvatske v okviru skupne Jugoslavije je trajala leta in leta. Mi Slovenci smo lahko ponosni na to, da je ravno naš voditelj dr. Korošec prav mnogo pripomogel bratom Hrvatom, da so dosegli v okviru naše jugoslovanske domovine samostojnost in samoupravo, ki jih zadovoljuje. Ko je bil dr. Korošec za časa zadnjih državnozborskih volitev notranji minister, je on zvesto držal s Hrvati. Neki velesrbski voditelji so zahtevali, Poljski ul&nci, ki so znani po svoji hrabrosti dobrodelnost nasproti ranjenim in bolnim vojakom, siromakom, otrokom je vzbudila v poganskih krajih pozornost in zahval-nost. Iz tega izvira večja naklonjenost za sprejem katoliške vere. V predavanju, ki ga je imel na katoliškem vseučilišču v Šangaju, je izjavil apostolski delegat za Kitajsko, monsignor Zanin, da ga položaj katoliške Cerkve na Kitajskem napolnjuje z največjim upom za bodočnost. Pred vojno je bilo 400.000 katehumenov (pripravnikov na sv. krst), sedaj pa jih je več kot poldrugi milijon. Značilno je, da ti kate-humeni ne pripadajo siromašnim ljudskim krogom, marveč po večini krogom, ki so na visoki kulturni stopnji. Močen vtis je napravilo na pogane dejstvo, da so katoličani med vojno pomagali in še pomagajo ne samo svojim bratom v veri, marveč vsem brez razlike vere, rodu in stanu. * da bi moral dr. Korošec kot notranji minister Hrvate preganjati, zapirati, jih strogo kaznovati radi različnih nezakonitosti in nerednosti, ki so jih kot Hrvati uganjali pri zadnjih volitvah. Dr. Korošec pa kot pameten in trezen politik ni pristal na to, da bi žandarji z bajoneti Hrvate preganjali in jih pretepavali. Radi tega se je Korošec pri velesrbih zameril in je pred Božičem raje stopil iz vlade, kakor da bi nastopal proti Hrvatom. Naš voditelj dr. Korošec je deloval z veliko vnemo in z svojo modrostjo kot pameten državnik na tem, da sj s Hrvati čimprej sklene primeren in pameten sporazum. S svojim prijateljem ministrskim predsednikom Cvetko-vičem je dr. Korošec vse potrebno pripravil, da se je lahko začelo z delom za sporazum. Ker je dr. Milan Stojadinovič po volitvah preveč jasno pokazal, da ni prijatelj sporazuma s Hrvati, se je moral dr. Stojadinovič posloviti kot ministrski predsednik. Vsa jugoslovanska javnost ve, da je to bil prvi veliki dr. Koroščev uspeh za pravi sporazum. Ko so se nato nadaljevala pogajanja in dogovori med Cvetkovičem in dr. Mačkom, je bil naš vodja dr. Korošec tisti, ki je dajal Cvetkoviču nasvete in pametna navodila, kako bi se naj Hrvate pritegnilo, da bi zopet sodelovali v jugoslovanski vladi in državni upravi. Predsednik poljske republike Modelčki podpisuje važne odredbe za vojni čas Poljska vojaška letalca Dr. Koroščeva politika gre v obče v smeri miru. Ko je bil član prejšnje vlade, je skrbno pazil na to, da bi ne bila naša država zapletena v vojni metež. Nevarnost je zlasti začela lansko jesen ter je trajala do spomladi. Nekateri prevroči elementi nasprotnih strank so silili v neko posredovalno akcijo naše države z orožjem. Ako bd bilo po njihovem, bi morda bila nad našimi obmejnimi kraji, nad Mariborom in Slovenskimi goricami in nad drugimi kraji Slovenije, zavihrala bojna vihra z vsemi strahotami. Da se to ni zgodilo, je velik uspeh politike, ki jo je narekoval dr. Korošec. Kakor je bilo njegovo delo za mir na zunaj venčano z lepim uspehom, tako je tudi njegovo notranje pomirjevalno delo doseglo občudovanja vreden uspeh z narodnim sporazumom, sklenjenim s Hrvati, čigar območje se razteza na vso državo. Morda bi se kje mogel iz vrst preprostih ljudi slišati kritičen glas, češ Slovenci smo napram Hrvatom po sporazumu zapostavljeni. Neupravičena je taka beseda. Slovenci že imamo svojo banovino, ki ji ni še le treba iskati mej. Naše narodnostne ¥ mmmmMšm t .t|M i* jgjr A } Jj_y - » k , "^^^Čafe j X r* Jk"! .¿Bgi ^BaBl m K» < ' i^Mte "! H Poljski vojaki v odmoru zavživajo brano meje so hkrati meje naše banovine. Kar pa se tiče samooblasti in samouprave našega naroda, smo Slovenci deležni prav istih pravic kot Hrvati. Naša samooblast bo zakonodajna in upravna ter se bo raztezala na kmetijsko gospodarstvo, obrtništvo, bolnišnice, ceste, občine, šolstvo, telesno in duhovno vzgojo mladine itd. Gre Osebne vesti Trije novi slovenski generali. Za brigad-ne generale so napredovali od Slovencev polkovniki: Otmar Langerholc, Adolf Ki-ler in Ferdinand Janež. Smrt in pogreb znanega misijonarja. V samostanu lazaristov na Hribu sv. Jožefa nad Celjem je zatisnil v Gospodu oči v 65. letu g. Matija Selič, požrtvovalni ter vneti misijonar, kateri je bil dobro znan štajerskim Slovencem. Rodil se je 1. 1875 v Dobju pri Planini in je prejel mašniško posvečenje leta 1902. Pogreb blagopokoj-nega se je vršil 6. septembra popoldne ob obilni udeležbi vernikov in duhovnih tovarišev. Iz Maribora sta spremljala priljubljenega duhovnika na zadnji poti stolna kanonika gg. dr. Ivan Žagar in dr. Jožef Mirt, dalje g. celjski opat Peter Jurak, konjiški arhidijakon g. Tovornik, kapucinski provincijal g. p. Linus Prah, predstojnik misijonske hiše g. Leopold Šmidt in še več drugih duhovnikov iz raznih far. Zahvalo je izrekel vsem za zadnje spremstvo g. opat Peter Jurak. Vsemogočni bodi gorečemu misijonarju obilen plačnik! Več sprememb pri minoritih v Ptuju. P. Karel Jelušič, župnik pri Sv. Vidu pri Ptuju, je imenovan za ravnatelja semenišča v Ptuju. Na njegovo mesto za župnika pri Sv. Vidu je postavljen p. Danijel Tomšič, dosedanji kaplan v Ptuju. Za kaplana k Sv. Vidu gre p. Inocenc Končnik, kaplan v Ptuju. Iz Sv. Vida je prestavljen za ka- za važne zadeve, ki morajo biti dobro pre-udarjene in modro izvedene. Gmotni predpogoj za oživotvorjenje naše resnične samouprave pa je finančna samostojnost, odstop gotove vrste davkov, ki se sedaj vsi stekajo v osrednjo blagajno v Beograd, naši banovini. Tudi tukaj velja: denar je živec vseh stvari. plana v Ptuj p. Alojzij Horvat. Enako je prestavljen iz Sv. Vida za kaplana na Ptujsko goro p. Gavdencij Golob, od koder je prestavljen k Sv. Trojici v Halozah kaplan p. Božidar Glavač. Od Sv. Trojice v Halozah je prestavljen za kaplana v Sv. Vid z delokrogom v Ptuju p. dr. Marjan Goj-košek. Voditelj Hrvatov dr. Vladko Maček prisega kot podpredsednik vlade na Brdu na Gorenjskem. Na dr. Mačkovi desnici stoji gradbeni minister dr. Miha Krek Nesreče Zasilni pristanek romunskega letala. Na Marijin praznik opoldne je pristalo pri Slovenjgradcu na travniku kakih 300 m iz mesta romunsko letalo. Aeroplan se je poškodoval do nerabnosti, pilot je ostal zdrav. Gre za romunskega enokrilnega lovca, kateri je bil kupljen v Nemčiji in ga je pilotiral romunski poročnik Ivan Rusesco. Pri poletu iz Nemčije je pilot zgubil pregled krajev, porabil ves bencin in je bil prisiljen k pristanku. Pri padcu s kolesa si zlomil nogo. V Rad- vanju pri Mariboru je padel s kolesa in si je zlomil nogo 30 letni pleskarski pomočnik Vilko Koren. Podlegel nalomu hrbtenice. Zadnje dni so pripeljali v mariborsko bolnišnico 691et-nega okoliškega posestnika Jožefa Vršiča, kateri si je pri padcu nalomil tako močno hrbtenico, da je podlegel poškodbi kmalu po prepeljavi v bolnišnico. Mina strahovito razmesariia delavca. V Ribnici na Pohorju je bil zaposlen v kamnolomu delavec Alojz Šuster, ki je nabijal mino. Mina se je naenkrat razletela in eksplozija je Šusterja strahovito razmesariia. Desno roko mu je čisto odtrgalo od telesa, glavo pa mu je razbil kamen. V obupnem stanju so reveža še prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer je umrl kmalu po prevozu. Orožnik smrtno ponesrečil z motornim kolesom. Jožef Fiihrer, 45 letni orožniški narednik z Brega pri Ptuju, je ponesrečil z motornim kolesom. Narednika so oddali v ptujsko bolnišnico, kjer je umrl. Proti trdi stoiici in zlati žili, združeni z navalom krvi, utripanjem srca in glavobolom, je naravna »Franz-Josefova« grenka voda že od davnine preizkušeno domače sredstvo. Prava »Franz-Josefova« voda milo učinkuje in sigurno otvarja, a vrhu tega tudi v zastarelih primerih ns odreče, Ogl. reg. S. br. 30.474/35. Nečimurnost vzrok nesreče Včasih se pa že zgodi kaka taka nesreča, da bi si je človek ne mogel izmisliti. Tako se je nedavno zgodilo v Koblen-cu v Nemčiji, da si je neka dama najbolj civiliziranega okolja z bencinom umivala lase. Pri tem si je iz dolgega časa prižgala cigareto. V trenutku se je bencin vnel in dama je bila na enkrat v plamenih. Na njene klice je prihitel mož, da bi ji pomagal. Da bi plamen, ki je ovijal glavo njegove žene, zadušil, je pograbil brisačo, ki pa je bila prepojena z bencinom, ker Bi je z njo brisala lase. Tudi brisača se je v trenutku vnela in mož je dobil hude opekline po rokah. Oba so morali prepeljati v bolnišnico; Žena je po obrazu vsa V mrežah greha 36 Jetnika je Alojzijino pripovedovanje popolnoma pretreslo. Njene besede so se mu zarezale v dušo. Še bolj je začel razmišljati o verskih stvareh. Ko ga je župnik spet obiskal, ga je prosil, naj mu prinese kake verske knjige. Spremembe, ki je nastala v njegovi duši, še ni hotel izdati, zato je ravnodušno rekel, da bi za spremembo rad prečital tudi kako versko knjigo. Župnikovim ostrim čutom sprememba ni ostala skrita, a ni silil v jetnika, ker je vedel, da bo kmalu sam začel govoriti o svoji dušni stiski. Z veseljem mu je prinašal- knjige, ki so na lahek način obravnavale verska vprašanja. Medtem pa je podvojil svoje molitve za Štefana. V Štefanovem srcu se je neverni Savel polagoma spreminjal v spokornega Pavla. Materina slika mu je bila vodnica. V temnih nočeh, ko ni mogel spati, se mu je zdelo, da vidi ubogo mater, kako kleči pred božjim prestolom in k Bogu izteguje roke. Naposled je napočil veliki dan spreobrnjenja. Bilo je na cvetno nedeljo zjutraj. Ta dan so jetniki vsako leto opravili velikonočno spoved. Prejšnja leta se Štefan ni zmenil za njo. Sedaj je z drugimi katoliškimi jetniki vred tudi on šel v kapelico in se je v veliko začudenje tovarišev podal k spoved-nici. Stal je zadnji v vrsti in mirno čakal. Vrste pred njim je naposled zmanjkalo. Štefan se je tresel, ko je pokleknil pred spovednika. »Gospod bodi v tvojem srcu in na tvojih ustnicah, da se boš odkrito in skesano spovedal svojih grehov v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha,« je dejal župnik. Štefanu se je zdelo, da zveni iz duhovnikovih besed tiho veselje. »Kdaj ste bili zadnjič pri spovedi?« je spet spregovoril duhovnik. »Pred devetimi leti.« »Sedaj pa mirno povejte svoje grehe. Govorite mirno, brez strahu. Kar boste povedali, bo za vedno pokopano med stenami spovednice.« Štefan je začel in ni nehal, dokler se ni obtožil vsega, kar je bil zagrešil v devetih letih. 27 Štefan se je popolnoma prerodil. Svet je začel gledati z drugimi očmi. Spoznal je, da razni dogodki v svetu ne izginejo popolnoma brez sledu, marveč da ima vsaka stvar globlji pomen. Spoznal je bistvo trpljenja; vzel ga je kot posledico greha in sredstva dušnega očiščenja. Prenašal ga je mirno, potrpežljivo. Udano je zrl bodočnosti v oči, ker je čutil, da bo Bog vse tako ukrenil, da bo prav. Župnik je s Štefanom ravnal kot s kakim novorojenčkom. Na vse načine si je prizadeval, da bi mu bil v dušno in telesno pomoč. Vedel je, po kakih borbah je jetnik prišel do vere in se zavedal, da V!ak zdrobil tovorni avto. Na progi Lju-tomer-Ormož je zadel vlak na železniškem prelazu v Pušencih ob tovorni avto, ki je last Stanka Zupaniča iz Hajdine. Vlak je porival vozilo kakih 30 metrov pred seboj in ga je čisto razdrobil in razkadil. Škoda na avtomobilu znaša 30.000 din. Huda poškodba kolesarja. Kolesar Jože Pezdevšek, uslužben pri mlekarju Benčini na Podplatu, se je vračal domov od požara pri Sv. Petru na Medvedovem selu. Po klancu pod Grilcovo krčmo mu je pripeljal naproti po napačni levi strani voznik, kateri je podrl kolesarja. Voz je šel preko Pezdevšeka in ga je tako hudo poškodoval na znotraj, da so ga po nasvetu šmarske-ga zdravnika prepeljali v celjsko bolnišnico. Nesreča delavca na cesti. V Štorah pri Celju je podrl na cesti neznan kolesar 30 letnega delavca Franca Gabra iz Dobrave pri Celju. Gaber si je zlomil pri padcu desno nogo. Prometna nesreča radi prehitevanja. Drago Pšenic, 29 letni tekstilni delavec iz Št. Pavla pri Preboldu, se je peljal na motornem kolesu proti Pečovniku pri Celju. Na cesti je hotel prehiteti kolesarja Matijo Pavlica, 29 letnega rudarja iz Petrove. Pri prehitevanju je podrl biciklista in padel tudi sam. Motociklist se je močno poškodoval po glavi, rokah ter nogah, kolesar je dobil poškodbo hrbtenice ter leve noge. Omenjena so spravili v celjsko bolnišnico. Nesreča motociklisia. Blizu Griž v celjski okolici se je zaletel na mostu čez Savinjo v ograjo 30 letni Luka Čančar iz Loke pri Sv. Juriju ob Taboru z motornim kolesom. Radi sunka se je vozač prevrnil in se je poškodoval hudo po glavi ter rokah. Motociklist povzročil smrt starčka. Blizu Braslovč je podrl neznan motociklist 76 let starega posestnika Antona Brinovca. Starček si je prebil pri padcu na cesto lobanjo in je kmalu po prepeljavi v celjsko bolnišnico umrl. Vse za $olo hnligc tu potrebščine v TIskarni sv. Cirila Vki -- -.'K 'Hritjl sm v Maribora: Koroška cesta 5, Aleksandrova cesta 6, Kralja Petra trg 6. ¥ Pililo: Slovenski trg 7. Preužitkarica smrtno ponesrečena. Pre-užitkarica Julijana Jelene iz Dražgoš na Gorenjskem in njen brat Tomaž sta se podala v gozd, da bi podrla bukev. Izpodse-kano drevo se je ujelo za veje sosednjih dreves. Brat in sestra sta skušala obešeno bukev potegniti na tla. Drevo se je zruši- lo radi nategovanja nenadoma. Tomaž je še imel toliko časa, da je odskočil, Julija-no pa je zadela debela veja na vrat in ga ji je zlomila. Obležala je mrtva. V obupnem stanju oddan v bolnišnico. Na železniškem prehodu na Vodovodni ce- sti v Ljubljani je povozil kamniški vlak Žagarja Antona Volčjaka, katerega so prepeljali po nesreči v obupnem stanju v bolnišnico, ker ima revež zmečkano desno nogo v stopalu, levo nogo zlomljeno, odrezano desno roko in še hude notranje poškodbe. Podlegel prehudim opeklinam. V Nevljah pri Kaminku je zgorelo gospodarsko poslopje posestniku Milanu Kirnu. V gorečem poslopju je ostal domači 14 letni sin Milan, katerega so oteli vsega opečenega. V nezavestnem stanju so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico, da bi mu oteli življenje, a so bile opekline prehude in jim je grozno trpeči kmalu po prevozu podlegel. POŽARI Pri Sv. Petru na Medvedovem selu je začela goreti radi ognja pri dimniku streha hiše Frica Strniše, trgovca. Z vso naglico je zajela požarna nesreča podstrešje in druge dele zgornje stavbe. Gasilci so ogenj zajeali. Trgovec Strniša je oškodovan za 60.000 din. Škoda je le delno krita z zavarovalnino. Dalje je uničil pri Sv. Petru na Medvedovem selu ogenj do tal gospodarsko poslopje posestnika Sovinšeka. Razne novice Število letošnjih srednješolcev v Mariboru. Za letošnje šolsko leto se je vpisalo na mariborske srednješolske zavode 2705 dijakov in med temi 960 deklet. Od belegene številke odpade na posamezne šole: klasična gimnazija 779 dijakov (619 fantov in 160 deklet), državna popolna mešana realna gimnazija. 760 dijakov (240 fantov in 520 deklic), realna gimnazija 690 učencev {586 dijakov in 104 dijakinje), trgovska akademija 218 (111 dijakov in 107 dijakinj), državno učiteljišče 286 (117 fantov in 69 deklet), učiteljišče šolskih sester šteje 71 dijakinj. Kako se zavarovati pred ogrei. V »Slov. gospodarju« smo pisali, kako veliko škodo so v letošnjem letu napravili ogrci v ba-BseggasB'n 11.....m aaaseeBB^as 3SŠSZ spreobrnjenec potrebuje primerno dušno hrano, ki ga bo utrjevala v novem življenju. Štefanu je priporočil knjigo sv. Terezije Deteta Jezusa »Zgodba ene duše« in ga opozoril na poglavja, ki v njih opisuje svoje trpljenje, ker je ravno v teh poglavjih rešila skrivnost božje ljubezni. Ko je Štefan čital Terezijine besede, ki je z njimi opisala Jezusovo ljubezen do ljudi, zlasti do sovražnikov in njegovo zapoved o ljubezni do Boga in ljudi, se je zamislil. Zapoved samo je razumel, toda v kolikor se je nanašala na sovražnike, se mu je zdela zelo težka. Skanlonu je odpustil, ker je že umrl. Toda kako naj odpusti Nini, ki še živi in ve za njegovo trpljenje, pa se ga vendar ne usmili. Župnik mu je dopovedoval, da tudi njej mora odpustiti in Bogu prepustiti kazen. Štefan je obljubil, da bo odpustil. Duhovnik mu je tudi priporočal, naj moli za Nino. Jetnik je tudi to storil. V začetku zime je Štefan zbolel. Mučiti ga je začel hud revmatizem. Trgalo ga je po nogah in rokah ter v križu. Včasih je imel take bolečine, da vso noč ni mogel spati. Zdravnik mu je dajal neka zdravila, ki pa niso dosti pomagala. Štefan je bolečine mirno prenašal. Na steno je z ogljem narisal križ in je vedno mislil na križanega Zveličarja, ki je toliko trpel iz ljubezni do človeštva.' Spomladi so bolečine ponehale, toda bolezen je zapustila sledove. Štefan je vidno šepal in leva roka je ostala trda. Zaradi mnogega čitanja so mu tudi oči opešale. Vkljub vsem nadlogam je bil zadovoljen in vesel. Z ljubeznijo je mislil na svoje dobrotnike in nasprotnike. Med največje dobrotnike je prišteval župnika in Alojzijo. Iz ljubezni do teh dveh bi vzel nase tudi največje preizkušnje. Alojzija mu je pogosto pisala. Odkar je vedela, da se je spreobrnil, so njena pisma bila vesela. V zadnjem pismu mu je sporočila, da ga bo obiskala, kakor hitro bo mogoče. Ko so naslednjo nedeljo klicali Štefana v govorilnico, je veselo poskočil, ker je bil prepričan, da ga čaka Alojzija. V govorilnici pa je na svoje veliko začudenje zagledal — Nino, ki se je rahlo smehljala. Ko se je Štefan približal dolgi mizi, je z Nini-nega obraza izginil smeh. Njene ustnice so se odprle in oči so nestrpno iskale na jetnikovem obrazu izraz veselja nad svidenjem. O veselju ni bilo sledu. Pred seboj je videla resen, upadel obraz, nagubano čelo, ki so ga venčali sivi lasje. Zdelo se ji je, da vidi le senco prejšnjega Štefana. Štefana je nenadni obisk popolnoma zmedel. Trenutno ga je prevzela slabost, tako da se je moral vsesti. Govoriti ni mogel, marveč je s široko odprtimi očmi strmel v Nino ko kako prikazen. Nina je čakala, da bo- Štefan spregovoril. Ker ni storil tega, se je sama oglasila. »Kaj tako strmite vame? Ali mi nimate nič povedati po tolikih letih?« (Dalje sledi) opečena in ji bodo na to pranje las in kajenje ostale trajne posledice. * Narobe človek 28 letni nočni čuvaj Amaden Carvalho iz Lizbone na Portugalskem se je čutil bolnega in j a šel k zdravniku. Ta se je zelo čudil njegovim navedbam, kajti navaden mož ne bi mogel čutiti svojih bolečin na mestu, kjer jih je pač čutil. Zdravnik ga je skrbno preiskal in uspeh je bil presenetljiv: Carvalbo ima srce na desni strani in prav tako tudi vranico, medtem ko so mu jetra in slepič na levi strani. Po teh ugotovitvah nI bilo težko ugotoviti lahko srčno napako, ki pa nočnemu čuvaju ne bo onemogočila, da bi ne ostal zelo dolgo živ in zdrav. novinski trsnici v Pekrah pri Mariboru, kjer so uničili tri četrtine cepljenk. Na to vest nam piše kmet iz Slovenskih goric, da je po njegovi dolgoletni izkušnji obramba proti ogrcem v tem, če zemljo, katera je določena v hroščevem letu za trsnico, leto poprej (torej v hroščevem letu) po-sejemo z ajdo. Na ta način se baje uniči vsa mlada zalega ogrcev in je taka zemlja do naslednjega hroščevega leta popolnoma varna pred temi škodljivci, ki baš v trsnici povzroče tako ogromno škodo. Omenjeni pisec poudarja, da bi naj tudi banovinska trsnica, ki daje vinogradnikom najlepše cepljenke, preizkusila in uporabljala ta način obrambe pred ogrci. Zadružna šola v Ljubljani. Kot druga leta, bo tudi letos odprta Zadružna šola na Državni dvo-razredni trgovski šoli v Ljubljani, šola ima dva tečaja. Prvi tečaj za začetnike, drugi tečaj za one, ki so že poprej obiskovali Zadružno šolo. šola je namenjena predvsem tistim, ki hočejo ostati na domačih posestvih in se posvetiti v domačih zadrugah zadružnemu delu. Prosilci naj pošljejo najkasneje do 25. septembra prošnje za sprejem na Zadružno zvezo v Ljubljani. S prošnjo naj pošljejo priporočilo katere izmed domačih zadrug. Prošnji je priložiti zadnje šolsko izpričevalo in rojstni list. Na gospodinjski šoli šolskih sester v Mariboru bo vpisovanje v kuharske tečaje v nedeljo, dne 17. septembra, od 9 do 12 in v ponedeljek, dne 18. septembra, od 8 do 12 v hiši Strossmayerje-vi. ulica 15. Sprejem v nižjo gozdarsko šolo v Mariboru. Šolsko leto 1939/40 državne nižje, gozdarske šole v Mariboru bo pričelo 16. oktobra. Sprejemali se bodo gojenci v enoletno šolo. Pouk v šoli bo trajal 10 mesecev, in sicer od 16. oktobra 1939 pa do 15. avgusta 1940. Za sprejem v to šolo se zahteva z dobrim uspehom doivršena ljudska šola. Vsak prosilec, ki nima višje izobrazbe kakor ljudskošolsko, bo moral s sprejemnim izpitom dokazati, da ima zadostno znanje v osnovnih šolskih vedah. V enoletno šolo se bodo sprejemali vsi tisti kandidati, ki imajo že nekaj gozdarsue prakse, nadalje tudi sinovi malih, srednjih in velikih gozdnih posestnikov, ki ostanejo doma kot gospodarji, in slednjič ostali, ki imajo veselje do gozdarske stroke. Kandidati, stari pod 16 in nad 24 let, se bodo sprejemali le izjemoma, šola je združena z internatom. Oskrbnina za internat znaša mesečno 500 din. Pridnim in siromašnim prosilcem se bodo dovolila po možnosti do polovice prosta mesta, toda šele v drugem polletju šolskega leta. Prošnje je vložiti najkasneje do 30. septembra pri ravnateljstvu šole. ki daje vsa potrebna pojasnila. Študijska knjižnica v Mariboru je uvedla s ponedeljkom, 11. septembra, deljene uradne ure. Knjižnica posluje za občinstvo vsak delavnik od 15 do 18, ob sobotah pa od 15 do 17. Sanatorij v Mariboru, Tyrševa 19, prej Gosposka, telefon 23-58, je najmoderneje urejen zlasti za operacije. Dnevna oskrba I. razreda 120 din, JZ razreda 80 din. Vodja specialist za kirurgijo dr. Cernič. 964 Obžalovanja vredni slučaji Vlomilec odnesel za 100.000 din zlatnine. V Ptuju je bilo v noči vlomljeno skozi zadnja vrata v prostore gledališča, pod katerim je urarska delavnica in prodajalna tvrdke Akerman in Kingl. Iz gledališke veže se je podal vlomilec v gledališki bufet, ki je ravno nad trgovino z zlatnino. Odtrgal je od poda deske, izkopal skozi strop luknjo, skozi katero se je potegnil s pomočjo vrvi v prodajne prostore in je od- nesel zlatnine za 100.000 din. Nad veliko blagajno, v kateri so bile zaklenjene največje dragocenosti, se lopov ni spravil, ker najbrž ni imel primernega vlomilskega orodja. Ko je imel polne žepe zlatih predmetov, je vzel v trgovini lestvo, jo pristavil do luknje v stropu in se vrnil na prosto po poti, po kateri je bil prišel. Od vlomilca znatno oškodovan posestnik. Na Slemenu pri Sv. Križu ob severni meji je bilo vlomljeno v stanovanje posestnika Matija Fika, kateremu je bilo ukradenih 3000 din gotovine, lovska puška ter nekaj perila in obleke. Fik je oškodovan od vlomilca za 5000 din. Ročna blagajna z gotovino zginila. V Mariboru v Dravski ulici je bilo v noči vlomljeno v pisarno Alojza Arbeiterja, trgovca s starim železom. Neznanec se je splazil čez obzidje ob Dravi na zaklenjeno dvorišče. Iz steklenih vrat je izrezal šipe ter se potegnil v pisarno, kjer je odprl omaro in je odnesel iz nje železno ročno blagajno, v kateri je bilo 3000 din. Znatna poškodba strojev. V usnjarni Halbarth v Mariboru je nekdo s kladivom odbil medeninaste in bakrene dele strojev, kateri že niso bili nekaj časa v obratu. Lastnik ima škode za 40.000 din, medtem ko znaša izkupiček za obe kovini 1500 din. Napad pospešil smrt. S Tolstega vrha sta odšla na Turnovo planino nad Pako nabirat maline pred kratkim 17 letni Fr. Jamnikar in njegova mlajša sestra Marija. Nabrala sta že precej malin, ko se je pojavila pred njima skupina mlajših in starejših fantov ter zahtevala od njiju, da jim izročita maline. Jamnikar pa tega ni hotel storiti. Zato so ga fantje napadli, ga vrgli na tla ter ga začeli pretepati in suvati. Ko so mu vzeli maline, so mladi zločinci odšli. Jamnikar se je le s težavo privlekel domov. Doma pa je legel ter čez nekaj dni umrl. Oblasti so odredile sodno raztelesenje, pri katerem se je pokazalo, da je Jamnikar umrl zaradi slabega srca in ledvic. Napad je njegovo smrt samo pospešil. Orožniki so zaprli mlade napadalce. Prijeta človeška sraka in dihur. V stanovanja in kurnike posestnikov v Selnici ob Dravi so se množile v zadnjem času vlomilske tatvine. Sedaj je usnelo selni-škim orožnikom, da so izsledili ter prijeli srako in nočnega dihurja v osebi Slavka Gutmajerja, sina malega posestnika z Ja-neževe gore pri Selnici, kateri je priznal šest vlomov in so tudi našli del tatinskega plena ter ga vrnili oškodovanim posestnikom. Zabodljaj v prsa. Čevljarski pomočnik Stanko Trdina iz Vranskega je zabodel v prepiru z nožem v prsa 24 letnega posest-nikovega sina Matijo Pikla z Vranskega, katerega so oddali v celjsko bolnišnico. Smola večkrat predkaznovanega vlomilca. Orožništvo v Zagorju ob Savi je izdalo tiralico za večkrat predkaznovanim Jankom J. iz Trbovelj, ker je osumljen, da je hotel v eni izmed zadnjih noči štirikrat zapored vlomiti v različne hiše v Zagorju, pa mu je povsod spodletelo. Od polnoči do ene je bil z vlomilsko roko zaman na delu pri Sršenovi trgovini v Lokah, ob eni uri čez polnoč pri mesarju Vinku Robavsu, ob treh na dvorišču Dri Weinberger ju, ob pol štirih pa pri lekarnarju dr. Scheichen-bauru. Ko so ga četrtič prepodili, je zbežal proti Trbovljam. ^VaŽlAo se govori vendar so merodajna samo dejstva, in dejstvo je, da ni Aspirina brez »Baye r«-jevega križa. ASPIRIN tablete .Pglaj reg. pod S. brojem 32608 od 8 XI. 1938. Vlomilci odpeljali plen z vozom. V Vrh-polju pri Kamniku je bila izvršena v noči nad vse drzna vlomilska tatvina pri gostilničarju in trgovcu Lahu. Ker je hiša precej na samem, so prišli tatovi, ko je gospodar trdno spal, z vozom in so opravili nemoteno svoj posel. Ukradeno blago in predmete so naložili na voz in odpeljali plen neznano kam. Lah je oškodovan za devet jurjev. Tri žrtve nočnega roparskega napada. V noči na 10. september je bil izvršen v vasici Blato pri Grosupljem grozen roparski napad, kojega smrtni žrtvi sta postala zakonca Janez Nučič in njegova žena, posest-nikova sestra Marija Nučič pa je bila v nedeljo dopoldne prepeljana v obupnem stanju in z več ranami na glavi v ljubljansko bolnišnico. 15 letni Ivan Uljetič iz Dalmacije, ki je Nučičev rejenec, pripoveduje, da so vdrli v noči v hišo neznani tolovaji. Ubili so gospodarja in gospodinjo ter pobili do nezavesti gospodarjevo sestro, njega pa so prisilili z grožnjami, da ni poklical pomoči. Roparji so pretaknili vse po hiši in zginili z 2100 din gotovine. Izpred sodišča_ V Mariboru obsojen, ker je vlomil v blagajno v Nemčiji. Jurij Rehar, 28 letni kovaški pomočnik iz Zrkovc pri Mariboru, je vlomil s pomagačem v noči na 4. junij v prostore okrajnega glavarstva v Lipnici v sosednji Nemčiji. Vlomilca sta se lotila 300 kg težke blagajne skrbstvenega urada. Ker je nista mogla odpreti, sta jo spravila na dvorišče in od tam sta jo odpeljala na ročnem vozičku v gozd. V hosti sta blagajno razbila z ukradenim orodjem. Plen je znašal 648 nemških mark ter nekaj znamk in kolkov. Rehar je dejanje pred mariborskim malim senatom priznal 9. septembra in je bil obsojen na tri leta ječe. Smrten obračun z ženo pred sodniki. 41 letni posestnik Jožef Vovk iz Sp. Doliča pri Slovenjgradcu je iz ljubosumnosti dne 4. avgusta tako hudo ranil z nožem svojo ženo, da je podlegla poškodbi drugi dan v bolnišnici. Pred celjskim sodiščem so prič© dokazale, da je Vovka njegova žena varala 16 let in da je bilo krvavo dejanje zagre-šeno v veliki razburjenosti. Vovk je bil 9. septembra obsojen na dve leti ječe. kot že dolga leta ne. žal pa nimajo nobene prave cene, zato se jih skoraj ne izplača prodajati, temveč jih bomo večino skuhali, ker upamo, da bomo žganje boljše spravili v promet. 1 Naši raj ¡nI | Tolsti vrh pri Guštajnu. V ponedeljek, 4. septembra, je na porodu umrla Urška Lačen, po-sestnica v Tolstem vrhu pri Guštanju. Rajna je bila šele tri leta poročena in stara 28 let. Rila je pridna in ugledna gospodinja, doma iz dobre Lipovnikove družine v Tolstem vrhu. Naj počiva v miru! — žalujočim naše sožalje! Sv. Lovrenc na Pohorju. Dne 2. septembra smo spremili k večnemu počitku 80 letnega Antona Vidmarja. Rajni je rad obiskoval službo božjo. Bil je večkrat hudo ranjen na nogah in je e težavo hodil, toda kljub temu je hodil eno uro daleč k prvi sv. maši. Bil je tudi priden delavec. Radi tega mu je njegov gospodar Jakob Švajger oskrbel lep pogreb, kar mu je v čast. Svetila rajnemu večna luč! Laporje. Dne 1. septembra smo položili v grob Franca Strmšeka, posestnika v Hošnici. Nenavadno veliko ljudi, ki so prišli k pogrebu, je pokazalo, kako je bil rajni povsod priljubljen in kako vsi žalujejo s hudo prizadeto rodbino Ma-ruškovo, ki je zgubila tako skrbnega gospodarja, katerega je smrt pograbila v 39. letu starosti. Na sedmini so na pobudo sosedov Spanringa in Ca-pla pobirali za laporski farni dom in nabrali 151 din. — Pokoj rajnemu — žalujočim pa naše sožalje! Šmartno ob Dreti. V tej lepi dobi, ko v idiličnem zatišju, ob kmečkih domovih, zorenje ter umiranje v naravi prikazuje smoter in minljivost vsega zemeljskega, je nehalo biti najboljše materinsko srce 48 letne gospodinje družine T e v ž, p. d. Šimnove mame. Užaloščena obitelj, od najmlajše šoloobvezne hčerke do 85 letne stare matere, je izpila do dna kelih bridkosti, ko so jo 27. avgusta pripeljali iz celjske bolnišnice. Presenečenje je bilo tem bolj dramatično, ker ie rajnka odhajala isti teden z doma navidezno pretežno zdrava. Zavratna bolezen je bila nujni pogoj operacije, po koji je rajnki odpovedalo srce. Vedno skromna, skrbna, požrtvovalna, sočutna gospodinja, je živela tri desetletja na lepi domačiji svoji dobro vzgojeni družini in Bogu. V težkih življenjskih preskušnjah je iskala le Njega — Tolažnika pri mizi Gospodovi. V Njem je mirno zaspala, v veri je našla svojo večno ljubav, Angleški poslanik N. Henderson fotografiran, ko zapušča Berlin radi prekinitve diplomat ičnlh zvez med Anglijo in Nemčijo po vojni napovedi Nemško vojaštvo napeljuje bodečo žico v Siegfriedovl obrambni črti Z nepreatreljivimi jeklenimi ploščami obdani stolp v nemški Slegfrie-dovi obrambni črti na zapadnem bojišču, ki tvori zatočišče za 2000 oeeb Slovene tiraiina Francoski ministrski predsednik Daladier črnelavci. Prejšnjo nedeljo so imeli naši gasilci običajno letno veselico, katere čisti dobiček je namenjen za nabavo gasilskega orodja. Toda letos na zabavi zaradi zunanjepolitičnih dogodkov ni bilo tako dobrega razpoloženja kakor prejšnja leta. Dolnjelendavske gorice. Zadnje dneve se vrši pri aes obiranje sliv, ki so letos tako obrodile Naprava, katera naznanja v okolici Pariza prihod sovražnih letal Murska Sobota. Šolski odbor tukajšnje privatne dvorazredne trgovske šole je na svoji zadnji seji sklenil, da se pouk začne 18. septembra. Letos bodo odprli samo prvi razred. — Na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra XI. je bil med drugimi odlikovan tudi naš g. župan Ferdinand Hartner. Castitamo! — Pretekli teden je padel s kolesa ter se nekoliko poškodoval g. Štefan Škraban, dnevničar na tukajšnji davčni upravi. Turnišče. Zaradi velike in dolgotrajne letošnje suše, ki nam je poleg nadležnih miši hotela uničiti ves pridelek, so naši doslejšnji pridelki zelo slabi. Zadnje čase smo sicer dobili nekaj dežja, ki je bil že prepotreben, d ta. dozorevajočemu krompirju in koruzi ne more kaj prida koristiti. Koristil bo pa precej prosu in ajdi, pa tudi po travnikih je zelo dobrodošel. Bo vsaj nekaj paše zraslo, če že otave nismo dobili. Radi tako slabega pridelka smo zelo zaskrbljeni, kaj bomo polagali živini in tudi, kaj bomo sami jedli, ker nam bo vsega primanjkovalo. Pri nas in po okolici je precej ljudi radi zunanjepolitičnih dogodkov zadnjih dni zbeganih. To pa tembolj, ker v svoji sredini imamo ljudi, ki pri svojem »modrem« politiziranju razširjajo naravnost gorostasne novice, katerim nekateri verjamejo. Tak strah pa je nepotreben, ker je naša država dovolj močna ter uživa povsod velik ugled, zato lahko ohranimo mirno kri, in tako pričakujemo, kako se razpleta in kuje usoda Evrope. — Naš bogoslovec g. Tone Štefanec je ponovno zapustil rojstni kraj ter drage domače in odšel v ljubljansko bolnišnico Iskat ljubega zdravja, želimo mu skorajšnjega okrevanja. Dokležovje. Prejšnji teden se je posestniku Vohar Ivanu zgodila nesreča, ki bi ga skoraj stala življenje. Padel je namreč z naloženega voza, ki mu je šel preko spodnjega dela telesa ter ga je močno in nevarno poškodoval. Prepeljali so ga na zdravljenje v soboško bolnišnico. Sebeborci. Pred nekoliko dnevi se je Olaš Olga s kolesom peljala po opravkih. Ko je na potu hotela prehiteti kravo, jo je ista sunila tako močno, da je padla v obcestni jarek in si zlomila levo roko. Zdravi se v bolnišnici. Markiševci. Pred nedavnim se je pri nas dogodil kaj zanimiv dogodek. Posestnica Franko Karolina se je s svojim sosedom N. prepirala. Bila sta oba zelo razburjena. Ko je posestnik N. videl, da svoji sosedi z jezikom ne bo kos, je v skrajni razdraženosti zgrabil vile ter je Franko-vo zabodel v obraz ter ji s tem prizadejal hude poškodbe. Zateči se je morala v bolnišnico. a v cvetočem zatišju domačega pokopališča, poleg ljubljenega sina, Ji bodi žemljica lahka! Hudo prizadeti družini naše sožalje! Koprivnica pri Rajhenburgu. Dne 25. avgU3ta smo pokopali Lovrenca Sotošeka, ki se je letošnje pomladi vrnil v domači kraj, da bi blizu Marije koprivniške, v katero je vse življenje zaupal, preživel zadnje dni življenja in počival na božji njivi pri njej. Dosegel Je visoko starost 80 let. Bil je vse življenje »božji človek«. Pri Mariji koprivnišl*' je pomagal Boga častiti, pri Mariji zagorski je več let z vnemo opravljal službo cerkovnika. Iz Zagorja se je napotil v Ljubljano k ss. usmiljenkam kot cerkovnik. Večino svojega življenja pa je preživel v lepem Vojniku pri Celju. Celili 34 let je bil cerkovnik. Vojniška cerkev je daleč okoli slovela po snažnosti. Poznala se je v njej skrbna roka našega Lovrenca. Kolikokrat je to cerkev prehodil! Saj je bil skoraj ves dan v njej. Postaral se je v delu. Zadela ga je kap. Bil je nekaj mesecev v hiralnici, a sorodniki so ga spravili po njegovi želji v Koprivnico, kjer je preživel pet mesecev v strašnih mukah. Vse trpljenje je prenašal potrpežljivo in zaupajoč v Marijino pomoč in božje usmiljenje. Na pogrebu ga je spremila gasilska četa. G. župnik Dobršek, ki je nekdaj kaplanoval v Vojniku, ko je bil rajni Zavedni Slovenci, Slovenke! pridite v nedeljo, dne 24. septembra 1939 na NARODNI TABOR v Ljutomeru Spored: Do 8.30 ure prihod skupin na zbirališče. Ob 9. uri sprevod na taborišče Glavni trg. Ob 9.30 uri sv. maša s pridigo. Ob 10. uri tabor. Govorijo naši ministri in zastopniki posameznih okrajev. Lovrenc še cerkovnik, se Je v cerkvi od rajnega ganljivo poslovil. Pogreba se je udeležilo ogromno ljudi, saj je bil v vsej fari Lovrenc poznan in ljubljen. Bog mu daj večni pokoj! — žalujočim naše sožalje! Društvene vesti Mladinski tabor pri Sv. Janžu na Dravskem polju, ki je bil napovedan /.a 17. september, se ne bo vršil radi nepredvidenih teikoč in motenj, na kar opozarjamo vse bratske odseke. # Laporje. Fantovski odsek in dekliški krožek priredita v nedeljo, 17. septembra, ob treh popoldne pod župnijskim kozolcem v Laporju mladinsko akademijo s pestrim sporedom. Prijatelji naše mladine ste iskreno vabljeni! Dopisi Slivnica pri Mariboru. Na praznik Marijinega rojstva se je vršila pri nas cerkvena slovesnost, ki je tu redka. Ta dan je namreč pel novo mašo naš rojak trapist g. p. Albert Falež iz Kač. Tej izredni svečanosti je prisostvovala velika množica, v cerkvi pa je imel lep govor sorodnik g. no-vomašnika g. prošt ptujski Greif. Zopet je en delavec več v vinogradu Gospodovem, ki se je posvetil strogemu redovniškemu življenju, zato ob tem pomembnem dogodku iskreno veselje preveva ne samo starše in sorodnike, ampak vso sliv-riško župnijo. Iz srca prosimo Gospoda, da g. patra Alberta vodi in podpira na težavni poti, ki si jo je izbral, da doseže zaželjeni cilj! Sv. Barbara v Halozah. Tukaj je silno pomanjkanje denarja, sadja zrelega in krasnega pa imamo za prodajo, pa sadna trgovina stoji, od niko- General Abe, predsednik nove japonske vlade der ni kupcev. Ljudje »i ne morejo naročiti časopisov, da bi brali novice, ne morejo nič kupiti, to pa, kar imamo, ne moremo prodati. Kje le tiči vzrok, tarnajo ljudje. Bližamo se trgatvi, ki bo drugi mesec, naše sadje pa čaka, mi čakamo vse leto na denar. Kadar je šlo za bogate žitne pokrajine, takrat je Prizad dvignil ceno pšenici, da bi jih ščitil. I £i pa na ta račun moramo žito dražje kupovati, naš pridelek, sadje in vino, pa nima kupca. Zakaj pa Prizad naših krajev ne ščiti? Zakaj ni tu nobenega reda v sadni trgovini in seziji? Vsega vendar ne moremo sami spraviti, ker nimamo skladišč, v pijačo tudi ne gre vse, ker nam letos primanjkuje posode. Posušiti se tudi ne da vse. Prosimo tebe, dragi naš »Slov. gospodar«, bodi vsaj ti naš klicar, dregaj, opominjaj, svari in tudi zagovarjaj naše koristi in želje! Kaj pomagajo ankete, če pa se nič ne napravi. Zahtevamo, da se preide od besedičenja k resnemu delu za kmeta, posebno za revne Haloze! Veržej. Dolgoletna želja našega starega trga se je uresničila. Dne 1. septembra je bila za našo občino otvorjena nova pošta. Prej smo zmirom s pismom ali čekom v roki tekali za pismonošo, da bi nam ja ne ušel. Zdaj tega ne bo več — dočakali smo svojo pošto, ki ves dan čaka na nas. In tudi tujcem, ki nas obiščejo, bo to zelo na roko. Bodimo torej hvaležni za to lepo darilo! Predvsem g. Snoju, ministru na r., ki je zastavil svojo besedo za nas. Potem poštni upravi, Pri gotovih boleznih žolča in jeter, žolčnega kamna in zlatence urejuje naravna »Franz-Jose-fova« grenka voda prebavo in pospešuje izpraz-njenje črev. Kliniške izkušnje potrjujejo, da domače zdravljenje dobro učinkuje, ako se jemlje zjutraj na tešče »Franz-Josefova« voda, pomešana z nekoliko vroče vode. Ogl. reg. S. br. 30.474/35. Novi sovjetski poslanik v Berlinu Aleksander Svarcev pri izstopu iz letala ki nam je šla na roko, in domačemu občinskemu odboru, ki se je za to zavzel. Le napreduje naj še naša občina, pa je bomo vedno bolj veseli! Polzela. Vsem dragim romarjem božje poti na gori Oljki sporočamo, da bomo obhajali lotos glavni romarski praznik v nedeljo, 17. septembra. Začetek pobožnosti bo že v soboto, 16. septembra, s pridigo g. zlatomašnika s Polzele, nato pa bo spovedovanje vso noč. V nedeljo bo ved sv. maš in romarske pridige, vmes pa tudi spo-vedovanje vsakemu na razpolago. Vse je tako urejeno, da bodo vsi romarji našli dušno in telesno okrepčilo. Letos še posebno, ko je vsa cerkev popolnoma dogotovljena in je sedaj kras in dika vse Savinjske doline. Vse romarje od blissu in daleč lepo povabimo na to pobožnost, kjer bomo združili svoje molitve, da nam ohrani dragi Bog ljubi mir in da blagoslovi našo lepo domovino. Na svidenje! Koprivnica pri Rajhenburgu. Občino smo zadnje dni selili. Pokleku je odklenkalo. Sedež občine je sedaj v Podsredi. Mi smo s tem zadovoljni, da se je sedež občine prenesel v središče, v Pod- Japonski petelin s štiri in pol metra dolgim repom je bil poslan iz domovine v Cleveland v Ameriki na p®-nitninarski kongres sredo, čeprav mi ne bi radi hodili na urad tako idaleč. Upamo, da pride sedaj na vrsto rešitev Koprivnice, V tem smo si vsi edini, da bo ljudstvu v korist farna občina v Koprivnici, kakor v Podsredi. — Na naši občini še vedno uradujejo v nekem apakedranem jeziku. Vseh zavednih Slovencev je sram, ko moramo brati tako jugoslovansko godljo, kakor nam jo servirajo od občine. Upravičeno zahtevamo slovensko uradovanje! — Letos je bila koprivniška Marija za svoje go-dovanje 15. avgusta, ko imamo farno žegnanje, še prav posebno vesela. Obiskal jo je Blaž Klav-žer, ki je zaposlen v Cirilovi tiskarni v Mariboru. Prišel se je zahvalit za pomoč v bolezni. Ozdravljenje pripisuje njeni pomoči. Nad 30 let ni bil v rojstni fari. Letos je dobila cerkev nov tlak, za katerega si je prizadeval dolga leta g. župnik. Blaž Klavžer je veliko daroval v ta namen iz hvaležnosti za ozdravljenje. Najlepša mu hvala! Gornja Radgona. Nemška obmejna straža je 7. septembra zaprla obmejni most med Gornjo Radgono in nemško Radgono ter omejila osebni promet. Prehod je dovoljen samo onim dvolast-nikom, kateri niso vojni obvezniki, in njihovim delavcem, če niso vojni obvezniki. Oboji pa morajo imeti predpisana potrdila za prekoračenje meje. Negova. Tokrat moramo poročati žalostno novico, da je prišlo v vinotoču na Ivanjševskem vrhu do prepira in pretepa. Bračič Rudolf je zasadil nož v prsa Francu škerlecu, mlinarskemu pomočniku iz Očeslavc. Kakor hitro je videl junak noža, da se je zgrudil škerlec mrtev, ker ga je zadel do srca, se je zgubil v temno noč in se skriva pred roko pravice. Smrtno zabodenega škerleca so prenesli v mrtvašnico župnije Sv. Petra v Gornji Radgoni, kjer je bilo truplo zadnjo soboto zvečer sodno raztelešeno in so žrtev fantovske podivjanosti pokopali v nedeljo. Celje. Zadnjo soboto popoldne se je vršila ob navzočnosti načelnika okrajnega cestnega odbora g. Mihelčiča iz Celja kolavdacija nove ceste Grižki most—Vrbje—Gotovlje—Sv. Peter v Savinjski dolini. Omenjena cestna zveza je bila prej občinska in so jo preuredili v banovinsko na dolžino 5 km in na širino 5 m. Gradbeni stroški so znašali 320.000 din in jih je kril celjski okrajni cestni odbor s pomočjo banovine. Velika Pirešica. Pri nas se je zgodil vse obsodbe vreden primer krvavega obračuna med očetom in sinom. Pri posestniku čeplaku v Vel. Pirešici so te dni prešali sadjevec. Pri tem delu je zabodel oče čeplak v vinjenosti svojega 25 letnega sina Antona v leva prsa. Hudo poškodovanega sina so odpeljali v celjsko bolnišnico, očeta pa so orožniki zaprli. * Pomembne besede podpredsednika vlade dr. NaCka »Hrvatski dnevnik«, glasilo Hrvatske seljačke stranke, je dne 12. septembra priobčil značilno izjavo dr. V. Mačka o sokolstvu. Našim čitate-ljem jo prinašamo v izvlečku, da vidijo, kako je s sokolstvom na Hrvatskem. »Hrvatskih sokol-skih uniform ni,« pravi podpredsednik vlade, »ker so vse sokolake uniforme enake. Po uniformah je soditi, da se misli obnoviti Hrvatski sokolski savez. To nima smisla, ker je sokotetvo izključno češka ustanova, ustanovljena po nemškem zgledu, ki se pa nikakor ne more vsidrati na hrvatskih tleh. Dalje je znana zadeva, da Sokoli ne vežbajo, čeravno imajo prostore za to. Kdaj je pa treba paradirati, se jih še nabere nekaj, toda večina ne ve, kaj je desno, kaj je levo. Kakor rečeno, je sokolstvo češka ustanova, ki je imela nekaj časa vseslovanski značaj. Nekaj časa je izgledalo, da hoče taka ostati, A v zadnjih desetih letih je sokolski savez (zveza) delal tako, kot da so samo slovanske države in da slovanskih narodov nI. Posebno proti Hrvatom (pa tudi Slovencem) je sokolski savez zavzel to stališče, preko katerega ne more noben narodno zaveden Hrvat. Zato, kakor sem rekel, osnovanje sokol- stva med Hrvati nima smisla. Toda kljub temu uvidim potrebo, osnovati med Hrvati telovadno organizacijo, toda popolnoma na drugi osnovi, ki bo odgovarjala duhu hrvatskega naroda in sedanjim razmeram.« * »Hrvatski junak« Ljubljansko »Jutro« od 12. septembra je objavilo med beležkami pod zaglavjem »Hrvatski junak« tole: »Hrvatski dnevnik« poroča: »Pred dvema letoma so pričeli ustanavljati po hrvatskih mestih telovadno društvo ,Junak', ki naj bi združilo v svojih vrstah prvenstveno hrvatsko mladino. Režim dr. Milana Stojadinoviča je delovanje te organizacije onemogočil. Vse že ustanovljene organizacije .Junaka' so bile razpušče-ne. Po dveh letih je sedaj ban dr. šubašič potr- PAZITE PRI BATERIJAH na znamko CROATIA dil pravila .Hrvatskemu junaku', ki je že živo na poslu. V številnih krajih so vstopile v vrste .Hrvatskega junaka' celotne organizacije hrvatske skavtske (stezosledniške) organizacije .Mladost', ki bodo odslej tvorile naraščaj .Junaka'. V vodstvo .Junaka' sta vstopila med drugimi tudi narodni poslanec Milutin Majer in voditelj katoliške mladinske organizacije .Križarji* dr. Protulipac. Vodstvo .Hrvatskega junaka' bo skoraj izdelalo program organizacije, ki bo odgovarjala čisto hrvatskim potrebam ter predstavljala nekaj samoniklo hrvatskega.« Volno poročilo lik pred zakifiiikom lisfa Varšava odbila napad V našem vojnem poročilu na 2. in 3. strani smo označili glavno obrambno črto na Poljskem: Narev-Bug-okrog Varšave-Visla-San. Poljaki so se v popolnem redu in po hudih bojih umaknili za označeno linijo. Nemci nikakor niso računali po celote-denskem umikanju Poljakov, da bodo zadeli pred Varšavo na najhujši in uspešni odpor poljske armade, o kateri je bilo napovedano, da je poražena ter v razsulu. Nemški maršal Goring je v svojem sobotnem govoru na nemški narod v Berlinu poudaril, da bo »sprehod« na Poljsko končan v 14 dneh, ko bo vsa Poljska zasedena. Zadnji petek, 8. septembra, je oznanil svetu gostobesedni nemški radio, da so vdrli nemški motorizirani oddelki v Varšavo, ki je že v rokah Nemcev. Te vesti pa so se izkazale kot iz trte izvite. Glavna nemška armada, ki je navalila na Varšavo z zapada in juga, se je morala po 24 urni strašni bitki umakniti na vsej črti. Poljaki so poslali v boj nekaj novih divizij, ki so se skupno z varšavskim prebivalstvom postavile v bran in jim je uspelo, da napad motoriziranih nemških oddelkov na poljsko prestolnico ni bil samo odbit, ampak so zajeli Poljaki tri oddelke nemških tankov in oklopnih avtomobilov, kateri so si upali v varšavska predmestja. Sedaj so vsa predmestja okrog Varšave trdno v rokah Poljakov in so se morale nemške čete umakniti 10—30 km daleč nazaj od Varšave. Boji na severu in jugu Dne 11. septembra so pričeli 80 km severovzhodno od Varšave ob reki Narev ljuti boji. Poljsko pristanišče Gdinja je sicer obkoljeno, a se še vedno brani in ga Nemci kljub vsem tehničnim pripomočkom in nad-moči še niso mogli zavzeti. Nemške čete so prodrle tudi do trdnjave Modlin ob Visli (severozapadno od Varšave) in obstreljuje nemško topništvo most čez Vislo. Na jugu so se približali Nemci reki San, a še niso poskušali, da bi reko prekoračili z večjimi oddelki. Nemško letalstvo je pričelo s srditimi bombnimi napadi na Lvov. Zopetna preselitev poljske vlade Po vesteh iz Bukarešte se je selila poljska vlada iz Lublina v Kremjenjec, ki je zadnje večje poljsko mesto ob železniški progi v Romunijo. Po poročilih iz Nemčije pa je določena za sedež poljske vlade neka neznatna vas, ki leži 30 km od ruske meje, Francosko-nemška meja Zadnje poročilo z zapadnega bojišča pravi, da so dosegli Francozi znatne krajevne uspehe in so zavrnili vse nemške protinapade ob meji Luksemburga. Francoske čete so zasedle doslej 900 kvadratnih kilometrov nemškega ozemlja, * VAŽNI UKREPI ITALIJE, FRANCIJE IN ŠPANIJE Po poročilih iz Švice hoče Italija ostati na svojem dosedanjem stališču nevmeša-vanja in bo skušala iz nevtralnega položaja zase kovati koristi na političnem in gospodarskem področju. Italija bo skušala preurediti svoje trgovske odnošaje z nevtralnimi in vojskujočimi državami, da si pridobi čim več deviz. V Angliji in Franciji si bo znala Italija pridobiti blagovne kredite. Francoski ministrski predsednik pripravlja novo vlado. Francoski ministrski predsednik Daladier dela na to, da bi sestavil tako zvano vojno vlado, ki bi bila povsem nad strankami in sestavljena iz najbolj odličnih strokovnjakov ne oziraje se na njihovo strankarsko pripadnost. General Franco razpustil dosedanji nacionalni svet falange (fašistov). Diktator Španije general Franco je razpustil dosedanji nacionalni svet falange, ker ni odobraval nekaterih njegovih ukrepov, ki so v zvezi s špansko nepristranostjo v sedanji vojni. Razpuščeni nacionalni svet, ki je bil imenovan šele pred enim mesecem, je glavni svetovalec vlade. Franco se je odločil za razpust sedanjega in za imenovanje novega nacionalnega sveta zaradi tega, ker je plaval sedanji svet v nemških vodah. General Franco je za strogo nevtralno politiko. BI TKA LESNIK, Maribor, Glavni trg 17 a, priporoča lastno Izdelavo DEŽNIKOV in sprehajalnih palic. Popravila točno in solidno po nizkih cenah. 1392 Kmečka trgovina Vpliv vojne na kupčevanje Ne po krivdi naše države se je radi vojne naš izvoz ustavil. Vsa naša trgovina je v nevarnosti, da močno zastane. Države, ki kupujejo od nas, so zelo omejile železniški promet in ker ne dajejo jamstva, da bi bili naši vagoni vrnjeni v določenem času, tudi naša država ne pošilja blaga v naših vagonih v druge države. Severni del države (Slovenija proti Nemčiji) je zaprt radi tega za promet, zaprt je v spodnjem in zgornjem delu promet na Donavi; trgovinske države so pa izdale povelje svojim trgovinskim ladjam, da za-puste Sredozemsko morje in da ne prevzemajo blaga, radi česar je ustavljen tudi naš pomorski promet Vse to nas pa ne sme preveč strašiti, kajti Jugoslavija je ena izmed redkih držav, ki se ne boji, da bi ji zmanjkalo živeža, zato ni izdala nobenih izvoznih omejitev. Ker je Jugoslavija povrhu tega v sedanji vojni nevtralna, bo lahko takoj, ko bodo možnosti prometa v sosednjih državah dane, nemoteno prodajala svoje proizvode. Sadna trgovina na Hrvaškem in v Bosni Po Hrvatskem in v Bosni je letos sadje, posebno še slive, izredno obrodilo. Ljudstvo je bilo veselo tega obilnega božjega blagoslova, misleč, da se bo sadje dobro prodalo in da si bo z izkupičkom za sadje opomoglo. Toda pri veliki ponudbi sadja so cene padle. Slive se plačujejo 35 do 40 par kilogram. Ker so cene nizke, hrvatski kmetje prodajajo zelo veliko sadja po trgih v mestih, posebno v Zagrebu, pa tudi tu se dostikrat ne dobi kaj več za sadje kot doma, ker so pač trgi prenapolnjeni s sadjem. Iz Brčkega so že odposlali 127 vagonov sliv v Nemčijo (nekaj od teh jih je v Mariboru radi ustavljenega prometa z Nemčijo segnilo), 116 vagonov na češko in Moravsko, 34 vagonov v gvico, 32 vagonov na Poljsko, 4 v Belgijo, 2 v Francijo in pol vagona na Slovaško. Trgovci so prodajali slive v Nemčijo po 1.50 din kg, v dru ge države pa po 1.30 din; sami so kupovali slive po 90 par kg do 1.10 din in zaslužili pri vagonu tri do štiri tisoč dinarjev. Zaradi nemirnega mednarodnega položaja so trgovci plašili kmete in plačevali slive celo po 30—40 par kg. V okolici Čakovca so jabolka po 45—75 par kilogram, hruške 75 par do 1 din, prvovrstne slive 50—75 par, slive za kuhanje žganja 25 do 45 par kg. Breskve kalanke so po 75 par do 1 din. Kmetje kuhajo žganje in ga prodajajo po 6—10 din liter. Gospodarske zanimivosti Promet na Jadranskem morju je zopet vpostav-ljen. Italijanske trgovske ladje, ki so v prvih dneh vojne ustavile promet z našimi lukami, so spet prišle v Split ter vpostavile promet, ki so ga vršile pred izbruhom sovražnosti. Izvoz živine v Italijo. Z Reke poročajo, da se izvoz goveje živine v Italijo vrši nemoteno. Italijani so pred kratkim prevzeli 17 vagonov naše živine. Izvoz lesa ustavljen. Lesni trgovci so sklenili, da zaenkrat ne bodo izvažali lesa, in sicer radi tega, ker niso sigurni, da bi v sedanjih prilikah za prodani les dobili tudi denar. Cene hmelja na češkem in v Nemčiji. Letošnji hmelj se kupčuje po najvišjih predpisanih cenah, kar velja posebno za Nemčijo, kjer je kilogram hmelja približno 57 din. Na Češkem je cena nekoliko nižja in se suče okoli 45—54 din kg. Cene goveje živine Voli. Maribor 3.30—4.60 din, Dravograd 4 do 4.50 din, Zagorje ob Savi 4—5 din kg žive teže. Biki. Lendava 3—3.50 din kg žive teže. Krave. Maribor 3.90—4.10 din, Lendava 2—2.50 din, Dravograd 3.50—4 din, Zagorje ob Savi 3 din kg žive teže. Telice. Maribor 4.30—5.25 din, Lendava 3.50 do 4 din, Dravograd 4—4.50 din kg žive teže. Teleta. Maribor 4—5.50 din, Lendava 4—5 din, Dravograd 4.50—6 din kg žive teže. Svinje Plemenske. Maribor 5—6 tednov stare 70 do 90 din komad, 7—9 tednov 95—120 din, 3—4 mesece 150—230 din, 5—7 mesecev 300—420 voje nagrade, lahko Vi sami zahtevate nepravdnim potom pri sodišču, pri katerem je bila stvar rešena na prvi stopnji, odmero odvetnikove nagrade in eventualnih stroškov. Na sodno odmero se laako zanese te in dotični znesek hitro plačajte, da Vam ne bo odvetnik z iztoževanjem nagrade povzročil še na-daljnih za Vas nepotrebnih stroškov. — Ako ste z nezakonsko materjo enkrat spolno občevali v času, od katerega ni preteklo več kot 300 dni in ne manj kot 180 dni od poroda, tedaj velja zakonita domneva, da ste Vi otroka zaplodili in Vam ne pomaga ugovor, da je nezakonska mati tudi z drugimi moškimi v navedenem času spolno občevala, čim mati trdi, da ste otroka zaplodili Vi. Edino krvna preizkušnja bi utegnila tvoriti protidokaz, a je le redko razvrstitev krvnih skupin taka, da se da izključiti očetovstvo gotovega moškega. Razdelitev dedščine brez posredovanja sodišča ? P. M. Umrl je Vaš tast, zapustil nekaj imetja ter v testamentu določil dediče ter dedne deleže. Vprašate, ali bi si mogli dediči sami brez posredovanja sodišča dedščino med seboj razdeliti in zadevo le prijaviti davkariji v svrho odmere desetka? -— Zakon sicer predvideva, da dediči sami izvedejo zapuščinsko razpravo, a to le pod pogojem, ako se med dediči nahaja vsaj en diplomiran jurist in če to zahtevajo vsi sporazumno pri sodišču v 15 dneh, ko jih obvestita sodišče ali javni notar o zapustnikovi smrti. Zahtevek na plačilo odpravnine in denarnega nadomestka za užitek. G. J. Mati je izročila posestvo zetu pod pogojem, da se vknjiži Vam v prid pravica izvrševanja gostilniške obrti v izročeni hiši po smrti Vaše tete z uporabo lokalov in inventarja. Teta je že sedaj izjavila, da je ne more več izvrševati. Vprašate, ali in na kakšen način bi zamogli zahtevati od zeta-prevzemmka' izplačilo odpravnine, ker bi se raje odselili in ne bi izvrševali izgovorjene gostilniške obrt!, niti uporabljali lokalov ter inventarja. — Ako v pogodbi ni bilo določeno, da imate pravico v slučaju, ako gostilniške obrti ne bi hoteli izvrševati, zahtevati odpravnino, tedaj je od svobodne volje prevzemnika-zeta odvisno, ali Vam hoče in kolikšno odpravnino izplačati. Kaj drugega bi bilo, ako bi se prevzemnik tako obnašal, da bi Vam bilo izvrševanje obrti ali bivanje v hiši bistveno otežkočeno. V eventualni pravdi bi o višini odpravnine, odnosno odškodnine bili zaslišani izvedenci in bi sodišče pri določit/i višine upoštevalo njih mnenje. Ako bi iztoževali odpravnino ali odškodnino v znesku preko 12.000 din, bi bilo za razsojo pristojno okrožno sodišče ter bi morali za pravdo pooblastiti odvetnika. — Kar se tiče zahtevka na plačilo nadomestka v denarju za hasek ali užitek ostalega posestva, velja isto. Izjema bi bila le glede pristojnosti sodišča v primeru, ako Vam je bil hasek določen kot preživnina (preživitek) in bi Vam prevzemnik haska ne dovoljeval; v zadržani preživnini odločajo namreč izključno le okrajna sodišča, ne glede na višino denarne vrednosti, odnosno vrednosti spornega predmeta. — Ako so bile v izročilni pogodbi Vaše pravice točno določene, mati ni bila upravičena jih enostransko s testamentom spremeniti v Vašo škodo. Učinek izvensodnega preklica pričine izpovedbe pred sodiščem. V. F. Izgubili ste pravdo, ker je mati pričala v korist tožnice-sestre. Po razpravi je mati izjavila in podpisala, da preklicuje svojo izpovedbo, katero je podala pred sodiščem, priznala, da so bile Vaše trditve resnične in obžalovala, da je po krivem pričala po nagovarjanju od strani sestre. Predlagali ste uvedbo kazenskega postopka zoper mater in sestro radi krivega pričevanja. Cim je mati za to zvedela, je začela trditi, da je bila prisiljena podati in podpisati gori navedeno izjavo. — Kak bo uspeh kazenskega postopanja in pravde, ne moremo pro-rokovati. Vsekakor je bolj merodajno to, kar priča izpove pred sodiščem pod sankcijo, to se pravi ob zapretitvi kazni petih let strogega zapora, odnosno robije, kakor pa pričine izjave izven sodišča napram zasebnikom. Zato obnova civilnega pravdnega postopanja najbrž ne bo dovoljena, ako Vam ne bo mogoče doseči obsodbe matere radi krivega pričevanja. Pred kazenskim sodiščem bo pač treba dokazati, da je sestra res mater nagovarjala h krivemu pričevanju, da je mati res pred sodiščem po krivem pričala in da je omenjene izjave izven sodišča podala brez sile povsem prostovoljno in resnično. Sodišča sodijo po svobodnem prepričanju, pri čemer seve skrbno upoštevajo uspeh celokupne razprave in izvedenih dokazov. Prodajalec posestva dolguje »stare davke«. F. B. Kupili ste posestvo, pri čemer je bilo v kupni pogodbi določeno, da imate plačati davke od dneva sklenitve kupoprodajne pogodbe naprej. Prodajalec ni ničesar omenil o tem, da dolguje davke, ki so že prej zapadli v plačilo, marveč ste Vi to šele naknadno zvedeli, ko Vas je začela tirjati davkarija na njih plačilo. — Za slučaj, ako boste Vi plačali davke, ki so zapadli v plačilo pred sklepom kupoprodajne pogodbe — in k temu Vas davčna uprava lahko prisili, ker ima zakonito zastavno pravico na nepremičninah za triletne davčne zaostanke — imate seve pra-vioo, zahtevati od prodajalca povračilo. Lahko tudi takoj pozovete prodajalca, naj sam davke plača; izsiliti pa tega zaenkrat od njega ne morete, marveč šele potem, ko bi bili sami plačali zaostale davke. Razveljava poravnave, sklenjene z upnikom, kateremu ne gre kmetska zaščita. B. F. Pred letom 1931 ste posodili večji denarni znesek nekemu kmetu, kateremu pa ne gre zaščita, ker je oddal večino svoje kmetije v najem brez zakonite potrebe. Razen tega ste Vi v slabšem gmotnem položaju nego Vaš dolžnik. Občina je sicer izstavila dolžniku potrdilo, da je kmet, Vi pa ste pri sodišču predlagali, naj se to potrdilo razveljavi, in razen tega, naj sodišče izreče, da je dolžnik v boljšem gmotnem položaju nego Vi. Se preden je sodišče izdalo zadevni odločbi, ste se pa po posredovanju župana z dolžnikom poravnali tako, da ste mu popustili del dolga in obresti in se zadovoljili s tem, da Vam odplačuje vsako leto določen znesek. Naknadno pa ste zadevo bolje premislili in bi radi dosegli razveljavo te poravnave ter da bi sodišče izdalo gori omenjeni od Vas predlagani odločbi. — Ker ste se z dolžnikom poravnali, čeprav Vam je bil dejanski položaj znan, ne boste mogli več doseči raz-veljave poravnave. Okolnost, da je župan vedel, da postopek pri sodišču še ni rešen, ni merodaj-na. Tudi ni merodajno, da je dolžnik naknadno priženil nekaj denarja. Le tisti dogovori, odnosno poravnave se razveljavijo, ki so sklenjeni v škodo kmeta-dolžnika. Razkopavanje tujega sveta v svrho boljšega dovoza. M. J. Odgovor na tako vprašanje najdete v »Slov. gospodarju« z dne 23. avgusta t. 1. Zdravljenje bolezni, nakopane v vojaški službi. M. B. Ko ste služili pri vojakih, ste si nakopali bolezen, na kateri še danes bolujete. Vprašate, ali obstoji kak sklad, da bi se mogli zdraviti na državne stroške ali da bi se Vam iz tega sklada povrnili stroški zasebnega zdravljenja. — Tak sklad žal ne obstoja, niti nimate pravice do zdravljenja na državne stroške. Predpostavljamo pa, da Vas niso odpustili v bolnem stanju, marveč, da ste ob odhodu iz vojaške službe bili vsaj prilično zdravi, odnosno takrat niste potrebovali zdravniške pomoči. Prestavitev od konjenice k pešcem. P. S. Ob priliki nabora so Vas dodelili h konjenici, Vi bi pa radi dosegli, da bi služili pri pešcih, ker nameravate po odsluženju kadrskega roka zaprositi za sprejem h graničarjem. — Ako so Vas dodelili h konjenici iz razloga, ker plačate Vi, odnosno Vaši starši toliko davka, da Vas zadene dolžnost vzdrževati si lastnega konja, tedaj Vas ne bodo premestili k pešcem. Ako pa so Vas h konjenici dodelili le, ker je zmanjkalo »bogatih« regrutov, bo Vaši prošnji najbrž ustreženo. Naslovite jo na poveljnika pristojnega vojaškega okrožja. Plačilo pridobnine od žaganja in prodaje lastnega lesa. M. C. Ste mala posestnica, zgradili ste si domačo žago venecijanko ter režete v manjšem obsegu domači les. Nekaj lesa tudi prodate, a nikoli ne več kot za 4000 din na leto. Tujega lesa ne režete in tudi sicer z lesom ne trgujete. Davčna oblast Vam predpisuje prometni davek, pri-dobnino in vodni doprinos. —• Plačilo vodnega doprinosa je bilo uvedeno s finančnim zakonom za leto 1938/39. Ta vodni doprinos tvori dohodek melioracijskega sklada, ki je bil vpeljan za izvajanje del radi melioracije zemljišč, zavarovanj ob povodnjih, asanacije zemljišč in preskrbe naselij z vodo. Znaša pa ta doprinos pri žagah po 30 din za vsako rezilo. — Plačanje pridobnine se nam v Vašem primeru ne zdi utemeljeno, ker lesa ne prodajate obrtoma, marveč le malenkostno množino. Proti predpisu pridobnine bi se morali v 30 dneh pritožiti. Poizvejte pri davčni upravi, na podlagi kakšnih podatkov so Vam odmerili pridobnino. Ako bi Vaši pritožbi ne bilo ugodeno ter bi bila davčna uprava, odnosno re-klamacijski odbor izdala svojo odločbo brez zadostnih podatkov, bi morali v 30 dneh po spre- ZLI DUH V STEKLENICI Ubog ribič je nekoč potegnil v mreži iz morja steklenico, v kateri je bil zaprt velik in nevaren duh. Ko odpre ribič steklenico, smukne iz nje strašen in velik duh biču je bilo hudo, ker je bil hudobni duh tako nehvaležen. Ustrašil se ga je res ali prisotnosti duha pa ni zgubil in zato reče: »Veliki duh! Strašno čudno se mi zdi, da ima tako veliko bitje dovolj prostora v tako majhni steklenici. Ti gotovo nisi bil v steklenici!« »Kaj,« se razjari duh, »ti tega ne verjameš! No potem ti pa dokažem. Le glej!« In napravi se spet tankega in majhnega in smuk v steklenico. Ribič pa, ki je na to komaj čakal, zamaši spet steklenico in io jemu odločbe reklamacijskega odbora vložiti tožbo na upravno sodišče v Celju, naj razveljavi odločbo radi nedostatnosti postopka. Seve morate Vi dati davčni upravi na razpolago vse potrebna podatke, odnosno čim verjetneje izkazati svoj« nizke dohodke, odnosno majhni promet. — Kratice na davčnih položnicah pomenijo: osnova Specialnega doprinosa; gre za vplačilo v narodni obrambni sklad, ki je bil uveden z letošnjim finančnim zakonom. Prodaja lastnih pridelkov in plačilo davka na poslovni promet. M. L. V »Slov. gospodarju« ste čitali, da kmetom ni treba plačevati davka na poslovni promet, ako prodajajo pridelke iz lastnega posestva. Vzlic temu pa Vam davčna uprava že več let predpisuje tudi davek na poslovni promet, ker prodajate lasten les, razžagan na lastni žagi. — Članek, ki ste ga čitali v našem listu, odgovarja zakonitim predpisom, morate pa zadevne predpise razlagati v najožjem smislu, odnosno jih davčna uprava razlaga v najožjem smislu. Prodaja lastnih pridelkov je tedaj neobdavčena, ako se prodajajo v obliki, kakor se jih pridela. Neobdavčena je le prodaja lesa za kurjavo in okroglega lesa. čim pa les razžagate ter prodajate rezan les, pa morate že plačati davek na poslovni promet. Nerešena prošnja za odpis davkov radi toče. A. M. S. Na podobno vprašanje smo objavili odgovor v »Slov. gospodarju« dne 30. avgusta t. 1. Zdravljenje kratkovidnosti. S. L. Sv. B. Trditev, da se radi zavživanja česna in čebule pokvarijo očesni živci ter postane človek kratkoviden, ne drži. V Mariboru sta Specialista za očesne bolezni dr. Koklič Ivan, ki ordinira v Gosposki 36, ter dr. Drnovšek Janko na Aleksandrovi cesti. Skrajšan rok nezakonskega sina. T. R. Imate majhno posestvo, moža, ki pa ne dela na domačem posestvu, marveč je kot delavec drugje zaposlen, nadalje dva mala otroka ter nezakonskega sina, ki ga niste dali prepisati na moževo ime in ki je sedaj potrjen k vojakom ter bi moral odslužiti polni rok. Tega sina bi nujno potrebovali na domačem posestvu, zlasti, ker ste dostikrat bolni. Vprašate, ali bi lahko dosegli, da bi dobil priznan skrajšan rok. — Ni merodajno, ali je sin zakonski ali nezakonski. Nerodno je le to, da ste poročeni in da mož raje dela drugod nego na domačem posestvu. Vsekakor pa vložite prošnjo, in sicer na poveljnika pristojnega vojnega okrožja, naj se sinu kot prvencu dovoli skrajšan rok, ker na posestvu nI razen očeta (Vašega moža) drugega moškega, ki bi bil star najmanj 17 let. vrže, z nehvaležnim duhom vred, zopet v morje. • In sedaj poslušajte, kaj se je potem zgodilo. Spet je ležala steklenica z ujetim duhom na morskem dnu. Nekega dne prijadra velika ladja s tremi jambori. Na ladji so bili lopovi in njen gospodar je bil Barabaš, mogočen in grozovit kralj bakrenih otokov. Pred tremi dnevi je napadel srebrni otok. Oplenil je kraljevsko palačo in mu še odpeljal otroke, za katere je upal, da izsili od nesrečnega očeta visoko odkupnino. Sedaj je ravno jadral proti bakrenim otokom. Vsi prostori na ladji so bili polni naropanega blaga. Princ Salif, uro-pani kraljevski sin, je moral na ladji izvrševati najtežja dela. Njegovi sestri pa sta bili zaprti v sobi za jadra, kjer sta bridko jokali po mamici in očku. Baš ta dan je sedel kralj Barabaš na krovu ladje in ukaže princu Salifu: »Smrkavec, pojdi v kuhinjo in prinesi mi od kuharja ste-kleniconico vina, da jo popijem na srečen izid našega bojnega pohda!« (Dalje sledi) Vse za $olo v Cirilov!! Našim malčkom Kako pišejo ,,. »Jutro« bi rado spravilo s sveta dejstvo, da so slovenski JNSarji hoteli zopet zagrešiti grdo izdajstvo nad slovenskim narodom, njegovo samobitnostjo in samoprav-nostjo. Kar smo zapisali o mešetarjenju JNSarjev v Zagrebu, je vse res. Resnice pa nobeno zanikanje ne more spraviti s sveta. Priroden pojav je, da se zločinec hoče rešiti z zanikanjem. Isto metodo uporabljajo politični zločinci. Pa ne bo nič pomagalo, naj še toliko otepajo okoli sebe, zabavljajo in zmerjajo. Mi jih ne psujemo kot »proklete liberalce«. Ta značilen pridevek pridaje v hipu samospoznanja »Jutro« samo svojim pristašem. Ko je zapisalo ta »lepi« epiteton (oznako), so mu morda oživele v spominu vse ostudne de-nunciacije (ovajanja), ki so z njimi JNSarji blatili slovensko ljudstvo v Beogradu, da bi si ohranili ministrske stolčke in nad-oblast nad slovenskim ljudstvom. Pred njegovo dušo — bodi kakršna koli — so se pojavile vse krivice, vsa nasilstva, vse zatiranje, vse gorje, ki so ga povzročili našemu narodu JNSarski diktatorji in ki mora po prirodnih zakonih poklicati pro-Jdetstvo nad povzročitelje. Tem in drugim Vestnlk RZ političnim zlodelom slovenskega liberalizma se pridružuje kot dejanje iste moralne kakovosti JNSarska ponudba Zagrebu. Moralne krivde, ki leži v tej ponudbi, ne zmanjšuje ozir na položaj slovenskega JNSarstva, ki je podoben človeku, ki se potaplja ter se oprijema vsake bilke. Prvo je čast in pravica naroda, drugo je stranka. JNS se dobro zaveda, da je med samoprav-nim in samobitnim slovenskim ljudstvom nemogoča ter da jo more rešiti centrum, ki leži izven mej Slovenije. Zato so slovenski JNSarji v dobi, ko se je pripravljal sporazum ter so se določale njegove glavne smernice, potrkali v Zagrebu. Če smo mi to objavili slovenskemu ljudstvu, smo storili svojo dolžnost. Nismo s tem dokazali svojo malenkostnost in zaslepljenost v sedanjih resnih časih, kakor modruje »Jutro«. Res, da so časi notranje preosnove naše države prav resni časi. In v tem odločilnem času so hoteli slovenski JNSarji storiti nad slovenskim ljudstvom nekaj, kar se mora obsoditi ne samo kot malenkostnost in zaslepljenost, marveč še mnogo hujše. To pravično sodbo pa bo izreklo in izvršilo slovensko ljudstvo. Skale pri Velenju. Veličasten je bil pogled v nedeljo, 3. septembra, na prelep sončni hribček äkalski, kjer so se v višino zvonika dvigali trije visoki, vitki mlaji s trobojnicami na vrhu. In vsak se je vprašal, kaj neki oznanjalo? Tabor kmetske mladine je bil v škalah, in to prvi tabor Mladinske kmečke zveze v Sloveniji v povojnem času. Štajerska kmetska mladina v šaleški dolini, kjer je zelo razvita industrija in tujski promet, je prva začutila to potrebo po taboru, da se strne v skupne vrste ter tako z združenimi močmi reši in ohrani svoje domove propasti, ki jim grozi z vseh strani. — 2e kmalu po sedmi uri so se ob zvokih godbe začele zbirati vrste kmetske mladine iz vseh sosednjih župnij in do pol desetih je bil trg pred cerkvijo napolnjen; čeprav je bilo razpoloženje v začetku nekoliko moteno radi mednarodnih dogodkov, vendar je celodnevna prireditev v redu in z lepim uspehom potekla. Po končanem sprevodu na trg pred cerkvijo je pri lično okrašenem oltarju po globokih in vznesenih besedah blagoslovil g. svetnik Matej Weiss novi prapor MKZ v škalah. Po službi božji, ki jo je opravil g. kaplan Rojht, je bilo zborovanje na prostem. Odlične goste in mladino Je pozdravu g. kaplan, ki je vodU tabor. Prvi je spregovoril voditelj MKZ g. Ludovik Puš, ki je v svojem govoru pokazal na glavne in vodilne naloge Jeklena zaklonišča pred bombami bo pripravljena v Londonu za kraljevo telesno stražo kmetskega mladinskega gibanja z geslom: z mladino je treba začeti, če hočemo rešiti naše kmetske domove. Za njim je spregovoril pokrovitelj tabora g. I. Theuerschuh, pozval ljudi, naj bodo mirni, ker se nam ni treba ničesar bati, poudaril je pomen organizacije MKZ za to dolino ter mladino pozval, naj se zvesto zbira pod novim praporom. Kot zadnji se je oglasil k besedi tajnik okrajne KZ in banski svetnik g. Novak, ki je iz-razil veliko veselje nad tem, da se MKZ v tej dolini tako lepo razvija. Nato je po kmetski himni g. kaplan Rojht zaključil zborovanje ter povabil zborovalce popoldne v dvorano na zabavno igro iz kmetskega življenja, ki je zelo dobro izpadla. Tako Je uspešno in lepo končal prvi tabor naše kmetske mladine. Vse različne tiskovine naročajte v Tiskarni sv. Cirila — Maribor Sejmo dobro seme! Vsak kmet dobro ve, kolikega pomena za pridelek je dobro seme. Znano je tudi, kako nizki so naši pridelki, tako da večina posestnikov ne pridela dosti žita niti za lastno potrebo. Ker pa je eden prvih pogojev ravno seme, priporočamo kmetovalcem, da izkoristijo ugodno priliko in si preskrbe seme od priznanih posevkov, ki so bili pregledani na njivi od posebne komisije banske uprave, seme pa poleg tega še preiskano od kmetijske poskusne in kontrolne postaje. Priznano dobro seme pšenice ir rži imajo: Korun Angela, Sv. Peter v Savinjski dolini, Kmetijska šola Sv. Jurij ob juž. žel.; Terbovc Josip, Sv. Krištof nad Laškim; Vidmar Alojz, Ka-movci, p. Dobrovnik; Horvat Štefan, Gaber je, p. Dolnja Lendava; Semenogojska postaja Beltinci; Vrbnjak Slavko, Stara-novavas, p. Križevci pri Ljutomeru; Vau-potič Ivan, Lukavci, p. Križevci pri Ljutomeru; Kuhn Josip, Razvanje, p. Hoče; Bauman Štefan, p. Rače; Mastinšek Fr., p. Laporje; Gerič Vladimir, Rogoza, p. Hoče; Kmetijska šola Rakičan; Vezer Marija, Martjanci; Kovačič Anton, Mali vrh 2, p. Mirna peč; veleposestvo Ornig, Št. Janž na Dravskem polju; Antlej Anton in Mlakar Janez, Bodrišna vas, p. Št. Vid pri Grobelnem; Zupane Edvard, Pristava pri Mestinju. Da bo uspeh dobrega semena popoln, pa je potrebno, da ga vsejemo v dobro pripravljeno in pravilno zagnojeno zemljo. Ne gnojite žitom neposredno s hlevskim gnojem! S tem dosežete samo bujno rast ¿lame in še večje poleganje. Hlevski gnoj za žito ni primerno gnojilo, ker ima premalo topljivih hranilnih snovi, ki jih potrebujejo in sprejemajo žita le v prvi dobi rasti, pozneje pa ne več. Če hočete Imeti obilen pridelek, trdo slamo in kleno zrnje, potrosite na 1 ha 200—250 kg superfosfa-ta in 100—150 kg kalijeve soli. Če je zemlja revna in je bila prej slabo zagnojena s hlevskim gnojem, 1e treba dodati tudi apnenega dušika: 100—200kg na 1 ha. Skrbite tudi, da za pšenico in ječmen ne bo zemlja kisla (apno, namesto superfos-fata Tomasovo moko!). Otroci zapuščajo Pariz, da bi ne oku-«111 grozot bombardiranja iz nemških bombnikov SEZNAM IZŽREBANIH ŠTEVILK loterije v korist društvenega doma v Sveti Marjeti pri Rimskih toplicah 2507, 4267, 81, 2504, 4676, 3390, 2611, 377e, 2298, 2486, 2459, 2503, 4290, 843, 1598, 1240, 2169, 2032, 4147, 2443, 4017, 4483, 1827, 4514, 4881, 4947, 4028, 2608, 3037, 3439, 140, 773, 4334, 4517, 3396, 3925, 4917, 4422, 4117, 2028, 2102, 4382, 4193, 122, 4889, 3807, 4249, 1352, 2260, 1766, 4867, 2857, 3470, 603, 2685, 3268, 193, 4937, 3017, 3681, 746, 2882, 2783, 2146, 2591, 3490, 291, 4904, 247, 961, 2904, 1239, 1840, 2951, 2215, 4672, 4469, 3966, 658, 2239, 686, 750, 2041, 2757, 2286, 3018, 3260, 180, 4435, 3979, 42, 869, 747, 4545, 2370, 2308, 1666, 3570, 3392, 2985, 1664, 1576, 2034, 2675, 4025, 767, 2666, 895, 1088, 1854, 3053, 4962, 1259, 2340, 3072, 1868, 205, 4835, 1530, 1077, 151, 4772, 419, 2035, 1240, 1094, 4205, 1190, 4865, 4594, 4868, 2513, 4040, 4537, 1109, 4775, 1023, 1650, 1881, 2437, 1686, 758, 1944 , 3138, 2292, 1915, 3897, 1492, 4737, 2799, 3814, 3057, 4464, 1647, 1788, 279, 8027, 3645, 803. Dobitki se lahko dvignejo vsako nedeljo od 8. do 11. ure v »stari šoli« (nasproti župnišča). Tisti dobitki pa, ki ne bodo dvignjeni po razglasitvi žrebanja v dobi dveh mesecev, zapadejo v korist društvenega doma. 1462 Opomba. Uprava »Slov. gospodarja« za toi-nost številk ne odgovarja. Avgust Senoa: Beroč Luka 13 Povest iz vaškega življenja »Zaradi slive? Zaradi slive da bi se krščeni ljudje prepirali? Ha! Ha! Kje imata svojo staro pamet? Ali je že bilo kaj takega na svetu? To naj bi bilo na poti najini sreči! Kaj? Pa posekajte, zažgite to neumno slivo pa je pravde konec.« »Eh da! ti govoriš to tjavendan, pa si pozabil, ko si bil po svetu, kaki so naši ljudje. Jaz ti pravim, da je hudo, pazi!« »Ne boj se, Mara! Vem jaz, kaki so naši stari,« je odvrnil Andro in se smejal. »Vem, da bi se zaradi brazdice poklali, kadar jih prime pravdarski bes. Toda mar nisva midva tu? Ti pritegni svojega, jaz bom svojega pa mir in Bog! Naj mi le pride kak prekleti paragraf v hišo s svojo repozieijo, pokazal mu bom vrata. Gorje kmečki hiši, na katero taka gosenica v človeški podobi pade, vse do reber požre kmetu, čeprav kmet pravdo dobi. Oče je bil sam, ni imel koga vprašati, najbrž ga je kak mulec nahuj-skal na pravdanje. Ali zdaj sem jaz tu, jaz, ki znam pisati in brati, pa bom očetu na prste izračunal, da je bolje komu podariti vola, kakor pa za vola se pravdati po fiškalu1, kajti fiškalu boš moral dati še kravo in tele. Za slivo je lahko. Eden in drugi pravi, da je njegova, ne ve se, čigava je. Ali je treba sodni je? Ni je treba. Sami si bomo razsodili brez fiškala. Oženila se bova pa bo sliva moja in tvoja. Ali ti je prav, Mara?« »Je modro in pametno,« je potrdilo dekle. »Kar lahko mi je pri duši, da si prišel, ker sinu oče bolj verjame kakor kakemu piskarju. Za mojega očeti me ni strah, ali le ti svojega primi! Bo dosti dela, vem, ker je trde glave in vroče krvi. Onikrat se je zadri čez plot: Če bi moral tudi zadnjo kravo za-pravdati, te sramote ne maram doživeti, da bi mi Martin obiral mojo slivo. — Pa pustiva že to! Poj-diva hitreje! Poldne je že odzvonilo, oče me gotovo že težko čaka.« Mlada sta zdaj korakala veselega srca eden zraven drugega, držala sta se za roko in kramljala milo in sladko, dokler nista nazadnje zavila v vas. Na zavrtniku za svojima domoma sta se poslovila in vsak je šel na svojo stran, Mara pa je hvalila Boga, da je nihče živ ni videl. Toda Mara se je zmotila. Ni prišla tako domov, da bi je nihče ne bil videl; izza žive meje jo je opazil z Androm — pisar Mikica, da, Mikica je tudi dovolj besed slišal, da je lahko razbral, kaj se med mladima prede. To mu je bilo zelo ljubo. Na prvi mah je spoznal Andra. Zdaj šele je vedel, zakaj Mara vsakega fanta zavrača. Prvi hip je hotel poiskati Luka, da bi mu vse podrobno pripovedoval, pa si je premislil in ni šel k beraču. »Ohranil si bom to skrivnost zase, meni tudi še utegne prav priti. Čakaj, da vidimo! Ti si sebi sam prvi,« je rekel, »najprej je to treba pretehtati, in na čigar strani bo večji dobiček, na ono stran se bo nagnil jeziček tehtnice.« Seveda se je vsa vas zganila, ko je čula, da se je Pavlekovičev Andro vrnil in da je, bogme, stražmoj-ster na konju. Ni to kar tako! Stari Pavlekovič je svojim očem komaj verjel, ko se je njegov Andro prikazal, in je vzpenjal glavo od ponosa, kakor da mu je sin pripeljal v hišo cesarjevo hčer. Da, obilo so vedeli po vsej vasi o Andru povedati in kadar koli so ljudje pred očetom omenili sinovo ime, je starec pokimal: »Da, da, Andro se mi je vrnil. Prvi je za oficirjem, lahko gre v devet vasi, povsodi ga bodo bogata dekleta na mehkih rokah pričakale. Kakršen je, ni mu treba po Jelenju snubiti po hišah, da bi si ne- « Fiškal = advokat. vesto našel. Za gospodo je svet širok, a moj sin je gospod. To povem, da veste.« Ljudje so se o tem menili sem ter tja. Neki so od začudenja zazijali, neki pa so skomignili z rameni, mahnili z roko, češ da je stari Pavlekovič lakomen in prevzeten norec, ki ne misli na nič drugega ko na svoje groše in ki se sam hvali in ponaša zaradi svojega sina. Nihče pa ni slutil, da sta se Andro in Mara že zmenila. Nekega dne se je Andro peljal v mesto. Stari Pavlekovič je sedel na klopi pred hišo, kadil iz kratke pipe in strmel predse, kjer so se po pesku kokoši s kljuni lotile mladega mačka, ki je s šapo neusmiljeno mahnil po piščetu. Pavlekovič še malo ni bil podoben sinu. Bil je majhen, debel človek, rdečih, nabuhlih lic, debelih ustnic, svetlomodrih, mrtvih oči, po katerih si mogel sklepati, da starec ne misli mnogo. Bil je sivolas, samo goste obrvi in kratki brki so se mu črnili kakor mladeniču. To mirno gledanje mu je menda godilo. Svoj klobuk je potisnil za vrat, telovnik si je razklenil, a velike, kratkoprste roke so mu počivale na kolenih. Sedel je tu kakor kamen, niti z očmi ni trenil, le kadar je iz pipice krepkeje potegnil, se je videlo, da mu je lice živo. A dolgo tega blaženega miru ni užival. Iznenada je obstal pred njim Mikica; tiščal je roke v žepih, kraje oguljenega suknjiča je imel razprte, nizki dlakavi klobuk pa mu je lezel na nos. »Dober dan, kum Pavlekovič!« »Bog ga daj, Mikica!« je izcedil stari. »Sami?« »Da.« »Vaš Andro?« »Šel je v Zagorje na dva tri dni.« »Po opravkih?« »Seveda po opravkih. Kupuje zelje. Zmanjkalo ga je letos. Sedite, Mikica!« »Hvala, hvala!« »Menda se vam nekam mudi?« »Ni to. Ampak vi imate gotovo dela.« »Ah,« je mahnil starec s pipico. »Delo smo danes opravili. Sedite! Pa povejte, kaj je novega; vaša torba je zmeraj polna novic.« »No da! Naj vam je po volji, kum,« je dejal Mikica in sedel. »Kaj počnete?« »Eh, sedim, kadim.« »Na soncu ste kakor kuščer. Blagor vam!« »Ko mi je pa lahko dobro,« se je kmet nasmehnil. »Da, da! Če ima človek takega sina.« »Fant, kaj?« je rekel Pavlekovič in pomižal. »Še kak!« je potrdil pisar. »Še spoznal ga nisem. Kaj hočete? Leta minejo. Če pomislim, Bože moj, oni mali paglavec, ki je goske po blatu gonil, kakor da je bilo včeraj! A zdaj? Gora.« »Pa stražmojster, eh!« »Ha, ha! Zdaj bo lovil dekleta, kaj?« »Ha, ha, ha! To je njegova reč. Ne branim mu.« »Gotovo ga boste oženili.« »Kaj pa drugega! To se pravi, če bo dobra priložnost, če bo dekle pravo.« »Hm! Tu na vasi — ne bi vedel, katera bi bila,« je mahnil pisar z roko. »Razen tedaj, če bi ga oči premotile.« »V Jelenju? Ne daj Bog! Ni to jabolko za naše dekline.« »Da, da! Ali vrag ne spi, mlada kri s<> lahko vname.« »Ne pustim jaz. Če hoče zraven mene gospodariti, bo izbiral po moji volji. Kupil mu bom jaz očali, da ga oči ne bodo premotile.« »Pazite, kum, da ne prepozno!« »Kaj prepozno? Vraga misli Andro na to. Saj je komaj prišel.« »Nič zato. Če bi pa imel na primer že kake starejše račune?« [(Dalje sledi) PobesneU slon v mostu V Srivilputturju v Indiji, kjer je slavna romarska pot Hindov, ja med verskimi slovesnostmi nenadoma pobesnel eden od »svetih« slonov na tempeljskem dvorišču. Slon je zdivjal skozi vrata v ozke mestne ulice, kjer je povzročil neznanski strah in zmedo. Slon je pomendral brzojavne drogove, vozove, šotore in kar koli mu je bilo na poti. Deset ljudi je strašno ranil, 10 letnega dečka je pa popolnoma zmečkaj. Vojaštvo je šlo s tremi avtomobili in s strojnicami na lov na pobesnelo žival, čemur so se pa indski svečeniki uprli, saj je bil slon templju posvečen, šela čez več ur so ga vojaki izsledili in ustrelili. Ko so slonu preiskali trupi?), so videli, da mu je bil nekdo potlačil v rilec za-mašek, ki je bil prepojen s strupom, in to je slona zdivjalo. Pravijo, da je to storil kak verski fanatik. * Triletni velikan Njujorški zdravniki se zanimajo ta čas za primer velikostne rasti, kakršnega doslej niso poznali. Gre za triletnega dečka, še pred pol leta se je otrok razvijal normalno, potem pa je začel rasti čedalje hitreje. V kratkem času je dosegel abnormalno višino 1.55 m in če se bo razvijal še nadalje tako, bo kmalu dosegel 2 m. Pri tem primeru gre nedvomno za obolenje žlez z notranjim izločevanjem. * Mrtvi se je zahvalil Zabaven dogodek se je nedavno pripetil pri odkritju spominske plošče enega prvih posrečenih letalskih poskusov Hen-ryja Farmana v Mour-melonu v Angliji. Zastopnik letalskega ministra, nek visok uradnik, je v svojem govoru proslavljal Farmana, »hrabrega pionirja, ki je tako zgodaj zapustil ta svete A kako se je silno prestrašil, ko je kmalu zatem stopil star gospod v njegovo pisarno, češ da se je prišel zahvalit za spominsko ploščo, ln je zraven omenil, da je on sam tisti Henry Farman, ki pa Se dolgo ne misli umreti Če hočete v resnici biti dobro in poceni oblečeni, kupite v »ČEŠKEM MAGAZINU« Maribor, pri glavni policiji! Tam dobite največjo izbiro češkega in angleškega blaga po najnižji ceni, brezobvezno se laliko prepričate! Velika odprodaja ostankov, polovične cene, krojaške potrebščine. HnmBOlBHBBHHHHiMnHnaBBnanHBtt Razgovor z našimi naroCnihl (Nadaljevanje) Brat toži brata. S. J. Ko je mlajši brat prevzel domačijo, se je obvezal vzdrževati starše in plačati svoječasne pogrebne stroške. Radi grdega ravnanja od strani prevzemnika in njegove žene so se starši odselili k Vam ter jim Vi dajete vso oskrbo; plačali ste tudi pogrebne stroške po smrti matere. — Po zakonu ste sicer dolžni skrbeti za svoje starše, a le, ako so v stiski. Ker pa Imajo starši pogodbeno pravico do vzdrževanja napram sinu-prevzemniku, niste Vi dolžni skrbeti za starše, ako pa zanje skrbite, imate pravico, zahtevati povračilo od sina-prevzemnika. Enako lahko zahtevate povračilo plačanih pogrebnih stroškov. Ako prevzemnik noče zlepega priznati Vaše terjatve, jo pač uveljavljajte pravdnim potom. Lahko pa jo tudi pobotate s prevzemnikovo terjatvijo zoper Vas, ako mu kaka taka terjatev pri-stoja. — V kolikor omenjate, da Vam je mati pred pričama odpustila dolg, Vaši bratje in sestre niso bili upravičeni ta odpust kratko malo razveljaviti; zahtevati bi smeli edinole eventualno dopolnitev nujnega deleža, ako bi bili morda radi navedenega odpusta dolga prikrajšani pri svojih nujnih dednih deležih. — Oče je upravičen izto žiti od sina prevzemnika nadomestek v denarju za preužitkarske pravice, ako je bil radi neprimernega ravnanja od strani prevzemnika prisiljen se odseliti. Uničenje stenic. A, B. 100. Radi bi odstranili stenice iz stanovanja, pa se Vam to ne posreči vzlic poskusom z raznovrstnimi sredstvi. — Ako Vam sredstva, za katera lahko zveste v droge-riji, res ne pomagajo, Vam svetujemo, da daste stanovanje razkužiti s ciankalijem ali s ciklonom po desinfektorju. Zadevno prošnjo vložite pri okrajnem načelstvu, odnosno tam se nahaja-jočem desinfektorju. Potrjen regrut naknadno postal nesposoben. Ponoven pregled? F. R. S. d. Po naboru, pri katerem ste bili spoznani za sposobnega, ste hudo oboleli ter Vam je bolezen zapustila take posledice, radi katerih menite, da ste nesposobni za vojaško službo. Dosegli bi radi, da bi Vas ne vpoklicali k vojakom. — Nameravana prošnja, da bi se Vas ponovno pozvalo k regrutnemu naboru, bi bila brezuspešna. Zato Vam ni treba zaenkrat ničesar ukreniti, čim pa boste pozvani k nastopu vojaške službe, se takoj javite bolnim ter Vas bodo — ako ste res nesposobni za vojaško službo — odpustili. Sprejem v ptujsko vagonsko delavnico. A. V. Prošnjo za zaposlitev v navedeni delavnici bi bilo nasloviti na generalno ravnateljstvo državnih železnic v Beogradu. Priložiti bi trebalo običajne priloge, ki se zahtevajo za sprejem v državno službo in o katerih smo na tem mestu že večkrat pisali. Ni pa Izgleda, da bi bil Vaš sin v delavnico sprejet, ker se že delj časa zadevne prošnje zavračajo. Morda bi pomagalo priporočilo kake zelo vplivne osebnosti. Iščem za takoj mlajšo dobro kuharico, izvežbano v vseh poslih gospodinjstva, v bližini Ptuja. Po-nudbe upravi lista pod »300—1462«. Hlapca, pridnega, zanesljivega, nekadilca, iščem. Gradič, Podgorje, Sv. Jurij ob Juž. žel. 1464 POSESTVA: Prodam hišo z lepim vrtom in brajdo. Vprašati pri lastniku na Sp. Hajdini 94, pri Ptuju. 1449 Prodam posestvo s prvovrstnimi njivami, travniki, gozdovi in gospodarskim poslopjem, 35 oralov. Pojasnila daje lastnik Cimerman Ivan, Pacinje 21, p. Moškanjci pri Ptuju. 1450 Proda se nora, še ne popolnoma dograjena hiša s sadnim vrtom, v Sevnici, blizu kolodvora. Pojasnila daje N. Pustinek, Sevnica. 1455 Proda se lep vinograd z rodovitnim sadonosnikom, travnik in gozd, v Izmeri ca. štiri orale. Vinl-čarija zidana, z opeko krita. Pojasnila daje občina Makole. 1468 RAZNO: ZABOJE za jabolka in krompir dobite poceni V Cirilovi, Maribor, Koroška cesta. Pazite! Novost! Izdelujem po naročilu najceneje neobrabljive kamne za sadne mline. Naročila sprejema »Granit«, Ribnica na Pohorju. 1453 V NA1NOVE1SIH VZORCIH V NA1VEČ JI IZBIRI V NAlBOLlŠl KAKOVOSTI IN PO NA~JNlŽ"JIH CENAH NA1VEČ1A DOMAČA TR60VSKA HIŠA V lUGOSLAVHl! VZORCI IN CENIK ZASTONJ Odbita prošnja ponesrečenega, onemoglega delavca za podporo. K. Z. Od leta 1925 do 1929 ste bili zaposleni v tvornici, bili ste zavarovani pri OUZD, se v tvornici ponesrečili in živite od tedaj že deset let brez kake podpore, odnosno rente; vse prošnje za podporo so Vam bile zavrnjene. — Ako ste se res ponesrečili v tovarni, bi Vam moral OUZD oskrbeti zdravniško pomoč ter v slučaju Vaše nesposobnosti za delo ali zmanjšanja sposobnosti za delo plačevati primerno rento. Ako ste pravočasno stavili zadevne svoje zahtevke — zastaralni rok znaša dve leti po nezgodi — ter Vam je bila prošnja v vseh instancah odbita, ne boste mogli več doseči rente. Pač pa podeljuje jSUZOR v Zagrebu podpore iz podpornega sklada za onemoglost izjemoma tistim onemoglim delavcem, ki še niso dosegli pravice do rente radi onemoglosti. Vendar pa se zahteva za podelitev take podpore, da je bil onemogli prosilec po 1. juliju 1925 zavarovan pri OUZD za primer bolezni naj-jnanj 250 tednov. Zadevno stališče SUZORja je potem takem pravilno, ko je prošnjo zavrnilo iz razloga, da niste bili zavarovani več kakor 227 tednov. V kolikor ste čitali v »Slov. gospodarju«, da je pravica do rente radi onemoglosti vezana na pogoj, da je bil prosilec vsaj skozi 200 tednov zavarovan, je ta doba pravilna, a zadeva le zavarovanje za slučaj onemoglosti, ki je stopilo v veljavo, odnosno postalo obvezno šele s 1. septembrom 1937, dočim mora 250 tednov trajati zavarovanje za primer bolezni. Po zakonitih določilih Vam potem takem, žal, ne pristoja pravica do izjemne podpore. Vse vrste pisarniških potrebščin največja izbira — ugodne cene v Tiskarni sv. Cirila — Maribor, Ptuj MALA OZNANILA SLUŽBE: Služkinja, 20—40 let stara, zanesljiva, se išče takoj ali do 15. septembra. Elise Miihleisen, Sv. Peter pri Mariboru, Metava 27. 1418 Žagar z dobrim spričevalom išče službo. Naslov v upravi. 1454 Iščem majerja s 4—5 delovnimi močmi. Misita, Jareninski dol 47. 1456 Služkinja-kuharica se išče. Maribor, Razlago-va 24/n. 1457 Krojaškega vajenca, zdravega, sprejmem takoj. Vide, Nova vas, Maribor. 1458 Sprejmem fanta, ki ima veselje do živine. Jakob Horvat, Grušova, Sv. Marjeta ob Pesnici. 1460 Sodarski pomočnik se sprejme. Kupujem hrastove doge. Sulcer, sodarstvo, Maribor, Vojaš-niška 7. 1461 Majer s tremi delovnimi močmi se sprejme. Ko-šaki 40. 1459 Gospodinja se išče na posestvo z žago in mlinom blizu Celja, 46—56 let stara, iz dobre krščanske hiše. Ponudbe pod značko »Posestnica 1466«. Viničarja, z najmanj tremi delavci, v dobro vini-čarijo, kjer lahko redi štiri govede, in viničarja z najmanj dvema delavcema sprejme Fric Zemljič, Ljutomer. 1465 Kdor oglašuje — napreduje! TRGOVCEM! Vsakovrstni papir, vrečice po engros cenah, glavna zaloga krep-papirja. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru in Ptuju. Zobna ordinacija, dentist-tehn. Heric Ludovik, Kuršinci 34, pri Mali Nedelji, izvršuje vsa zo bo zdravniška in zobotehniška dela po zmernih cenah. Informacije daje brezplačno. 1428 »Pri starinarju«, ZidanSek, Maribor, Koroška 6, kupite sedaj po nizki ceni ostanke žameta, barhenta, cvirncajga, oksford svile, belo, plavo in rjavo platno, flanela, žametaste oblekce od 13 din, predpasnike, moške in ženske srajce, hlače vse velikosti, kovane čevlje od 60 din dalje, svilnat popelin ostanke od 6 din, oblekce za fante, pletene moške, ženske in otroške jopice. Omare, stole, postelje in pernice. 1467 Vsak, kateri hoče kupiti dobro ter poceni razno manufakturo kakor flanele, barhente, štofe ter razne pletenine, ta kupuje samo v trgovini Ferdinand Rojko, Negova, Slov, gorice. 1434 Cunje, krojaške odpadke, star papir, ovčjo volno, dlako arovce, staro železje, kovine, baker, medenino kupi in plača najboljše: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15. 1000 ll!llll!lllll'llll!!!llll!linini!!ll!!!!!!!lll!tllH ra- Razglednice vseh. vrst -g^s tudi za trgovce, po ciigros-cenaii v Tiskarni sv. Čiri hi — Maribor, Ptuj lllllll!l!ll!lllllll!ll!lll!l!!G!llll^ Hranilnica PravshcDanoflncUarlftor Centrala: Maribor « lastni novi poloti no oglu Cosposke-Siovenshe ulice. * Podružnico: Celic nasproti pošle, prej Ju2no$ta-jersfta hranilnica. Sprejema vloge na knjižice in tekočI račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. i Ite Začetek šole! Vsa potrebna oblačila, čevlje, perilo, nahrbtnike, aktovke, hubertuse, telovadne potrebščine itd. kupite najugodneje v modni in konfekcijski trgovini 1432 JAKOB LAH Maribor, Glavni trg 2 Nalivna peresa od Din 6.— višje, v Cirilovih prodajalnah Maribor in Ptuj. Mošho in iensho perilo iiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiN volno, razna ročna dela, DMC, jopce in puloverje, šiviljske in krojaške potreščine nudi zelo ugodno modna trgovina 1378 MIRKO BREČKO Maribor, Aleksandrova c. 23. raošho suhno le od din 10 - dokler traja zaloga, se dobi pri I. Trpinu, Maribor, Vetrinjska 15. 676 ¿^NAOUlSMH VIBRAPHON nov pripomoček za sluh, praktično neviden, neelektričen, nobene žice, brez baterije, nl-kake prltikline. Zdravniško preizkusen In priporočen. Zahtevajte takoj brezplačno prospekte in pogoje za 30 DNEVNO PREIZKUŠNJO - Tu odrežite! - KUPON ŠT. 26. D. Pošljite mi brezplačno in neobvezno prospekte kakor tudi pogoje za 30 dnevno preizkušnjo. Ime: .................................................................... Naslov: APARATI VIBRAPHON (Dep. 26. D.), Zagreb, Boškovlčeva 3. Za šolo fantovske obleke vseh velikosti kupite najbolje in najceneje v trgovini JURIJ KOKOL, Maribor, Glavni trg 24 (nasproti avtobusne postaje). 1344 VZAJEMNA ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI ♦ ZAVARUJE: POŽAR VLOM STEKLO KASKO JAMSTVO NEZGODE ZVONOVE ŽIVLJENJE KARITAS Vsak slovenski gospodar zavaruje sebe, svojce in svoje imetje le pri naši zavarovalnici. najbolje In najvarneje pri SpodnjeStajersM ifiidsUi posojilnici Oosposha ulica 23 f ^91*11)0111 «lica 10. oMoftra registrovana zadruga z neomejeno zavezo. jJiSS^ Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000 —. Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru — Urednik JanuS Goleč, novinar v Mariboru — Izdajatelj: Tiskarna sv, Cirila, predstavnik Franc Hrastelj v Mariboru