ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ZGODOVINSKI PREGLED REGULACIJE SAVINJE IN NJENIH PRITOKOV JANKO OROŽEN VZROKI POPLAV Celje je sicer manjši, toda izrazit hidro- grafski center. Reka Savinja sprejema tu, na najnižji točki Savinjske doline, množico pritokov, Ložnico, Sušnico in Voglajno s Hudinjo in Koprivnico. Savinja je planinska reka, ki ob toplje- nju snega in nalivih, ki so v planinah po- gosti, močno naraste. Tudi njeni pritoki imajo deloma planinski značaj, vseskozi so pa pod vplivom nalivov. V gornjem teku imaijo Savinja in njeni pritoki močen padec, ki se jim v Spodnji Savinjski dolini zmanjša. Skozi dolino so prvotno tekli zelo počasi. Savinja si je z mnogimi vijugami utrla pot iskozi lastne prodnate nanose. Isto velja za njene pri- toke. Odkar so Savinjo med leti 16(76 in 1893 med Prihovo nad Mozirjem in Levcem nad Celjem regulirali in ji strugo izravnali, teče reka hitro tudi skozi Spodnjo Savinj- sko dolino. V manjši meri je tek pospešila tudi regulacija pritokov, izvedena v popol- nejši obliki med obema vojnama. Toda z navedeno regulacijo in uravnavo je postala nosilna moč vodnih tokov mnogo večja. Prod, ki je prej zastajal medpoito- ma v mnogih vijugah, prihaja zdaj prav do Celja. Prinaša ga zlasti Savinja. Tik pod Celjem se reka v ostrem ovinku spušča v svojo spodnjo prelomnico, ki sega od Celja do Zidanega mosta. Prelomnica ima med Starim gradom in Miklavškim hribom pre- ozko grlo. Tu zastaja voda, brž ko njeno stanje preseže normalno stanje, in v obilni meri se tu kopiči prod. Odlaga se zlasti v notranji strani ovinka, « čimer se vodni tok še bolj odriva proti Staremu gradu. Ker pa so na tej strani z zgraditvijo ceste pred 100 leti ustavili premikanje, se struga za- radi tega bolj in bolj oži. Zastajanje vode je tudi vzrok, da višina talne vode pri Celju bolj in bolj narašča in proti notranjosti doline le polagoma pada, tako da je treba sorazmerno malo vode, da se razlije reka preko ravnega do- linskega dna. PRADAVNA IN RIMSKA DOBA Povodnji so v celjski kotlini prastara stvar. Vsa kotlina je napolnjena s prodom, ki so ga Savinja in pritoki primašajli s seboj Kapucinski most tik pred zrušenjem ob povodnji septembra 195? V ledeni dobi. V aluvialni dobi je sicer moč vodnih tokov upadla, toda donašanje proda se je v občutni meri nadaljevalo. Rimljani so že gradili na produ. Ko so v tridesetih letih našega stoletja na severni periferiji sedanjega mesta odkopali rimsko cesto, so dognali, da je bil kamniti tlak položen na prodnato podlago. V rimski dobi so morale biti poplave Sa- vinje in njeaiih |piritokov občutne. V celj- skih tleh so našli štiri glave rogatega Ache- loa, divjega vodnega božanstva, ki z valovi napada okohii svet in ga uničuje. V njem je poosebljena neukrotljiva moč neobrzda- ne reke. Po propadu rimske oblasti valovi tudi ostankom rimskih stavb niso prizanašali. Vse spomenike stare Celeje so izkopali iz proda, nekatere celo v strugi Savinje same. Braiv tako so ležali v produ 'tudi zname- niti spomeniki, ki so jih v zadnjih letih dvignili iz tal v Šempetru pri Celju. Va- lovi, ki so te spomenike zagrnili s prodom, so morali biti sila močni. Kdaj se je to zgodilo, ne vemo. Očividno je bilo v sred- njem veku več poplav, ki so Savinjo samo premikale sem in tja. IZZA SREDNJEGA VEKA DO LETA 1876 Iz srednjega veka iz umevnih razlogov o povodnjih nimamo nikakih neposrednih poročil. Prvi zabeleženi povodnji sta bili leta 1496 in 1497. Tedaj je voda poškodovala mestno obzidje. Leta 1550 je Savinja narasla dvakrat in je napravila ogromno škodo. Ta povodenj je bila poprej zaznamovana na Vodnem stolpu, toda zob časa je zapis uniičil. Leta 1651 so silno povodenj povzročili stalni nalivi. Velika povodenj leta 1672 je še danes zaznamovana z napisnim kamnom, ki je vzidan v Vodnem stolpu. KRONIKA CASGPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Leta 1677 in 1687 je povodenj odnesla most preko Savinje v Celju. Nato so zaporedoma navedene velike po- vodnji v letih: 1770, 1805, 1807, 1814, 1820, 1824, 1853. Ob hudi povodnji leta 1847 sta železnica in železniški most v Celju napravila prvo preizkušnjo. Velika povodenj je še bila: leta 1850, 1851 v maju in novembru, 1852, 1867, 1868, 1870, 1876 (dvakrat v maju). Po povodnji leta 1851 je J. Šubic priobčil v Novicah zelo zanimiv dopis: »Nesreča, ki mesto Celje z njegovo oko- lico skoraj vsako leto enkrat ali celo dva- krat zadene, je povodenj. Ako le dan in noč dežuje, sicer majhna in pohlevna Sa- vinja silno naraste, svoje bregove prestopi ter se na daleko in široko po vsej dolini razlije. Tako se je tudi 5. dan t. m. (veli- kega travna — maja) zgodilo. Celo noč in sledeči dopoldan je bil dež, popoldne je stalo mesto v velikem jezeru. Kakor daleč je oko seglo, vse je bilo pod vodo, le malo hiš, dreves, cerkva in višin je molelo iz nje, bile so kot otoki sredi divjega valovja. Pa dež še ni prestal; do polnoči je še lilo iz- pod neba. Drugo jutro je bil tržni dan, pa nobenih prodajalcev ni bilo v mesto, ker čez vse ceste je tekla voda ter zavirala dohod. Povodenj je napravila strašno ve- liko škodo, ki se bo dala šele pozneje na- tanko pregledati in oceniti. Kaj neki je vzrok take nenavadne nesreče? Po mojih ¦mislih: posekan je gozdov. Gore okoli so skoraj že vse gole; nobeni gozdi deževnih oblakov ne vlečejo nase in ne zadržujejo navzdol deročih voda. Struga (vodotečna) Savinje in drugih potokov postaja od leta do leta zaradi zgolih višin nanešenega pe- ska in kamenja pMtkejša, tako da je že majhna deževnica kmalu napolni in dvigne preko bregov. To je velita nadloga za lepo Savinjsko dolino.« To je oris, kd je v glavnih črtah veljaven za vse povodnji v dolini. STAREJŠA REGUUCIJSKA DELA Iz početka novega veka imamo tudi prva poročila o obrambi pred vodo. Tako je cesar Maksimiljan leta 14% in 1498 za- ukazal svojim podložnikom štiri milje na okrog, da morajo osem dni robotati in po- magati, da se Savinja zopet spravi v pravo strugo. Organizacija in izvedba dela sta bili poverjeni vodji vicedomskega urada, glavarju Andreju Hohenwartu. On je od- redil, da je treba delati z vozovi in dru- gim orodjem. Vicedomski urad je tudi po- zneje skrbel za podobna dela. Na ožjem mestnem področju, ki je tedaj obsegalo tudi prilično veliko okolico, je imel skrib za obrambo pred vodo mestni svet. Dohodke od mestnih mitnic je upo- rabljal za vzdrževanje obzidja, cest, mo- stov in nasipov ob reki. Razen za Savinjo je mestni svet skrbel tudi za njene pritoke, zlasti za Ložnioo. O tem imamo v zapisnikih mestnega sveta iz leta 1694 in 1695 zanimiva poročila. V marcu 1694 je mestni svet sklenil, izkopati ob Lož- nici, pod Babnim, preseko in zgraditi nasip. Delo naj bi se vršilo na mestnem ozemlju, na tako imenovani Gornji gmajni. Tam so posekali grmovje, ki naj bi se deloma upo- rabilo za nasip, deloma pa razdelilo med meščane v razmerju vplačanega denarja in na delo poslanih delavcev. Neki del izkopa in nasipa je bilo treba napraviti na lev- škem svetu. Levški kmetje so soglašali in so bili pripravljeni pomagati. Delu je pa nasprotoval grof Anton Schrattenbach, te- danji lastnik Zaloga in Freienberga, pred- hodnika graščine v Medlogu, ki si je lastil tako celjsko, kakor levško gmajno in je menil, da bi zaradi del ob Ložnici utegnila trpeti tudi njegova zemljišča na desni stra- ni Savinje. Mestni svet je za svoja dela dobil dovoljenje glavarja in vicedoma grofa Wagensberga in se je celo obrnil na notranje-avstrijsko vlado. Kako kritična je postala situacija, priča sklep, da bodo mestni delavci delali »arnmta manu« (tz orožjem v rokah), ako bi jih Schrattenbach napadel. Presek so v resnici izkopali in spustili vodo skozenj. V poznejših deset- letjih je bilo z Ložnico stalno mnogo opravka. Tedaj so njeno strugo skrajšali s tem, da so jo na sedanjem mestu združili s Savinjo, poprej je tekla vzporedno^s Sa- vinjo in se je šele pod gradom združila z njo tam, kjer se danes vanjo izliva Sušnica. V začetku XVIII. stoletja je bila državna * cesta, zgrajena leta 1727, v stalni nevar- nosti, da jo voda poplavi. Zato je državna oblast pogosto pozivala mestni svet, naj gradi nasipe. Pri tem ni šlo brez sporov. Ko je bil za Marije Terezije v Celju ustanovljen okrožni urad, ki je imel tudi tehnični referat, so njemu poverili izvedbo nujinlih regulacijskih del. Iz aiktov, ki pri- padajo arhivu bivše okoliške občine, je razvidno, da je v začetku XIX. stoletja okrožni urad posvečal posebno poizornost ne samo Savinji, ampak tudi njenim pri- tokom, Ložnici, Godoanli (ki teče skozi Ža- lec), Hudinji in Voglajni. Ljudje so morali 16 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Čistiti struge, kapati nasipe, zasajati bre- gove. Delati so morali vsi prizadeti posest- niki, vsak na svojem, po potrebi pa tudi skupno. Delo je le počasi napredovalo. Občinski predstojniki so morali skrbeti za to, da so ljudje prihajali na delo, za to so bili kazensko odgovorni. Nasproti zanikr- nim je oblast uporabljala prisilna sredstva, med njimi je bila posebno neprijetna vo- jaška eksekucija. Tako so delali še v dobi nove občine, po letu 1849. Načrte za delo je izdeloval okrožni oziroma (izza leta 1849) okrajni inženir. Vsa ta dela so imela bolj zasilen značaj in so zalegla samo pri manj- šem porastu vode, velikih poplav niso mo- gli preprečiti. Tako je bilo še proti (koncu stoletja, samo s to razliko, da so občine delale v lastni režiji. Leta 1890 se prito- žujejo kmetje, ki so imeli zemljo ob Lož- nici, češ da je pred 15—20 leti Ložnica pre- stopala bregove samo po večtedenskem de- ževanju, tedaj jih je preplavljala že po nekaj urah, kakor je bilo 24. aprila. Opo- zarjajo tudi, da plačujejo mnogo okrajnih doklad, a nimajo od tega nobenih koristi. Manj čujemo o regulacijskih delih na Sa\'inji pod Celjem. V ustnem izročilu je ohranjen spomin na to, da so Italijani pri Tremerjih odrezali od struge in spremenili v »lavo« tako imenovani »Kotel«, ki ga omenja že laški urbar iz leta 15'24 kot mejo med laškim in celjskim ribolovnim področ- jem. Pri Vrtečah, iki so med Laškim in Rim- skimi Toplicami, so po pričevanju R. Puffa (v knjigi »Das Romerbad Toplitz bei Tiif- fer«) kmetje zavarovali breg in si s tem prislužili nagrado. REGULACIJA SAVINJE NAD CELJEM - MED PRIHOVO i (PRI MOZIRJU) IN LEVCEM (1876—1893) i j Že konec šestdesetih let so vladni in sa- i moupravni činitelji začeli pretresati vpra- šanje temeljitejše regulacije Savinje. Od- j ločili so se, da regulacijo najprej izvedejo : nad Celjem. Načrte sta pripravljala okraj- ni stavbni urad v Celju (inž. Hallada) in ; deželni stavbni urad v Gradcu. Ko so bile j priprave gotove in so vprašanje v dežel-; nem zboru pretresli, je 13. junija 1876 izšel < ustrezen deželni zakon. Po tem zakonu je i bila določena delovna doba desetih let i (1677—1887) in odobrena vsota 146.700 gol-j dinarjev. Tretjina te vsote pride na; državo, tretjina na deželo in po ena šestina i na okraje in občine. 1 Povodenj v Gabrju (Celje), 5. junija 1954 Na osnovi tega zakona in v smislu vodo- pravnega zakona od 18. januarja 1676 je okrajno glavarstvo po odredbi namestnije razpisalo komisijo, ki je na mestu delovala v času od 28. do 51. avgusta 1876. Naloga komisije je bila, da določi škodo, ki so jo zaradi poplav trpeli posamezni okraji in občine. Okraji, ki so prišli v poštev, so bili naslednji: Gornji grad, Šoštanj, Vran- sko, Celje. Gornjegrajske občine so bile štiri: Pirihova, Mozirje, Loke in Libija. Šo- štanjska občina je bila samo Rečica. Vran- skih občin je bilo šest: Letuš, Male Bra- slovče. Spodnje Gorče, Orla vas, Podvin in Polzela. Celjskih občin je bilo enajst: Lat- kova vas. Št. Lovrenc, Šempeter, Žalec, Za- bukovica, Kasaze, Petrovče, Leveč, Medlog, Lisce, Celje. Mišljene niso tako imenovane politične, ampak davčne ali katastrske ob- čine. Komisija je postopala tako, da je najprej določila inundacijsko ali fvoplavno ozem- lje, pri čemer je ločila svet, ki mu grozi uničenje od tistega, ki mu prete samo po- plave. Nato je ta zemljišča ocenila in sicer prva pol više od drugih. Dobljena površina je znašala 1639,46 ha in preračunana vred- nost 236.257 goldinarjev. Vrednost, ki je prišla na posamezne okraje in občine, je bila ključ za določitev deleža na stroških. Dne 5. decembra 1881 je izšel nov dežel- ni zakon, ki je skrajšal delovno dobo za dve leti, tako da je bila zaključena že 1. januarja 1885. S tem so se zadnji dve delovni leti stroški podvojili. Isti zakon je hkrati določil novo delovno dobo, ki naj bi trajala od 1885 do 1889 in je zanjo določil vsoto 300.000 goldinarjev. Razdelitev stro- škov se je pa znatno spremenila: državni vodni fond je prevzel 40"/», deželni fond prav toliko, medtem ko je na okraje in občine prišlo po 10 Vo. Po drugi delovni dobi je nastopil kratek presledek, kajti nadaljnji deželni zakon je izšel šele 12. avgusta 1691. Veljal je za dobo 1691 in 1695 ter je odmeril stroške na 120.000 goldi- narjev. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Upravne izdatke so vse nosili okraji in občine. Nekatere občine z odmero inunda- cijskega ozemlja niso bile zadovoljne in so jo leta 1892 nekoliko spremenili. Občine so obremenjevale s prispevki samo tiste ob- čane, ki so jim povodnji zemljišča pgra- žala. Iz celjske okoliške občine slišimo v tem času značilne glasove: Od kod pri- demo do tega, da plačujemo samo tisti ob- čani, ki imamo ogroženo ozemlje, saj nič ne moremo za to; toliko smo že plačali, pa od regulacije nimamo nobene koristi. Dela pri regulaciji so se vršila pod vod- stvom deželnega stavbnega urada, na te- renu jih je nadziral okrajni stavbni urad, čigar vodstvo je po inženirju Halladi pre- vzel znani inženir Butta. Leta 1893 so do- speli do Levca in so se ustavili nad izlivom Ložnice. Z regulacijo so strugo izravnali in po- globili ter so s tem silno pospešili tok, ki ga je le jez pri Polzeli nekoliko zadrževal. Prejšnji ovinki se kot »lave« vidijo še da- nes. Prejšnji nekulturni svet in gmajno ob reki so začeli obdelovati. Mestoma so na- stale celo hiše. Regulacija je pa imela tudi nekatere inieziažeiene učinke*. V zgornjem delu doline se je reka zadirala v lapornate plasti, ki leže pod prodom, talna voda je upadla in studenci so začeli usihati. Po- sebno neugodne so bile posledice za Celje: gradivo, ki ga je hitrejša voda nosila s se- boj, se je ustavljalo v celjskem ovinku, dvigalo talno vodo in vodno gladino ter ustvarjalo večje možnosti poplave. K vzdrževanju že reguliranega dela Sa- vinje je prispevala tudi država, kajti reko so šteli med plovne tekoče vode. NOTE POVODNJI Regulacija nad Celjem ni mestu in nje- govi bližnji okolici prav nič pomagala. O tem pričajo velike poplave, ki so regula- ciji sledile. Take poplave so bile: leta 1888, 1895, 1899, 1900, 1901, 1906 in 1910. PRVOTNI NAČRT ZA REGULACIJO SAVINJE POD CELJEM Strokovni in odločilni činitelji so že v naprej uvideli, da bo Celju in ožji okolici pomagano šele tedaj, ko bo izvedena regu- lacija tudi pod mestom. Za največjo oviro so smatrali skale, ki so bile v strugi nad Grenadirjevo brvjo in so vezale Šmiklav- ški hrib s Starim gradom. Te skale so leta 1873 razstrelili. Inženir Hallada se je O teh stvareh govori Kačev roman »Na novinah«. pa ukvarjal tudi s podrobnejšo regulacijo med Celjem in Tremerjem. Do leta 1880 je že imel gotov ves načrt od celjskega ovinka do mesta, kjer so pod Tremerjem na levi strani reke izza vrtinca, ki mu pra- vijo kotel, skalnati greben spušča prav v reko in jo prisili, da dela ovinek na desno stran. Hkrati z načrtom je Hallada izdelal tudi proračun. Oktobra 1880 je bila že konkurenčna razprava za odsek Celje- Tremerje. Vendar so po Halladovem na- črtu leta 1883 pod Grenadirjevo brvjo za- varovali samo levi breg, ki ga je voda po- sebno močno razjedala. Odsek Celje-Tremerje je prišel znova na dnevni red šele, ko so bila dela nad Celjem končana. Podrobne načrte so začeli izdelo- vati pri deželnem stavbnem uradu v Gradcu. Delo se je počasi razvijalo. Leta 1902 so poslali na mesto graškega univ. pro- fesorja dr. Filipa Forchheimerja, ki je po- ložaj dobro presodil in glede celjskega ovinka sprejel mnenje okrajnega inženirja Butte: Skozi prodišče ob ovinku naj se na- pravi prekop, s čimer bi se ovinek zmanj- šal in struga znatno skrajšala, železnica naj se prestavi na levi breg regulirane reke, tako da bi oba mosta postala nepo- trebna. Avtor ključne ideje regulacije pod Celjem je torej inženir Butta. Na tej osnovi so v Gradcu v letih 1906 do 1909 izdelali in leta 1911 izpopolnili celotni načrt. Stro- ški so bili preračunani na preko 2 mili- jona kron. Največji del bi prevzeli država in dežela, a na mesto bi prišlo 10 */o. Ven- dar se regulacija ni izvedla, odlašali so in izbruhnila je vojna. POVODNJI IZ STARE JUGOSLAVIJE V dobi stare Jugoslavije je bilo nekaj usodnih povodnji, ki so povzročile v mestu in okolici ogromno škodo, največje so bile leta 1923, 1926, 1927, 1930 in 1933 (23. sep- tembra). Opozarjale so na nujnost regu- lacije. NOVI NAČRTI ZA REGULACIJO SAVINJE IN PRITOKOV Že leta 1925 je odšla k velikemu županu deputacija, sestoječa iz zastopnikov mestne in okoliške občine, in ga je prosila, naj se zavzame za regulacijo Savinje in pritokov. V marcu 1926 je bila v Celju anketa, na kateri je podal strokovno poročilo inž. V. Piletič, šef hidrotehničnega oddelka pri okrajnem načelstvu. Na osnovi ugotovitev ankete je mestni svet 17. septembra 1926 sprejel sklep, v katerem je pozval državno vodstvo, naj izvrši regulacijo Savinje med 18 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA lev.škim mostom (nad Celjem) in Pečovni-' kom (pod Celjem) ter pritokov na pod- j ročju mesta. Veliko županstvo naj stari načrt pregleda in ga prilagodi novim go- spodarskim razmeram in cenam. Za prvo j potrebo naj se osnuje zadruga vseh na re-j gulaciji Savinje zainteresiranih upravnih i korporaci j in za vsak: pritok posebna taka : zadruga in veliko županstvo naj poskrbi i za ustrezne načrte. Na osnovi teh sklep>ov sta stavbni od- j delek na magistratu in hidrotehnični od-! delek pri velikem županu v Mariboru leta ; mum kratkih laških Savinjinih pritokov. Načrt so leta 1929 pričeli izvajali. Država je dala 400.000 dinarjev in mariborski ob- lastni odbor 120.000. Celjska občina je pri-, spevala v svoj regulacijski fond 3 milijone) dinarjev. Predlagana zadruga za Savinjo j se pa ni ustanovila. Zavarovali so levi breg Savinje nad izlivom in pod izlivom Voglaj- ne vanjo in ustje Voglajne same. Toda pri načrtu vendarle ni ostalo. Mest- ni inženir Pristovšek ni soglašal z zgra- ditvijo nasipov in tudi presekanje ovinka in prestavitev železnice ob odstranitvi obeh Pogled na Celje s Starega gradu ob povodnji 5. junija 1954 1927 priredila ustrezni regulacijski načrt, ki je kot idejni projekt v dveh variantah obravnaval Savinjo in njene pritoke. Prva varianta, ki je predvidevala zgraditev na- sipov, bi dala blizu 19, druga, ki je teme- ljila na poglobitvi struge, pa nad 20 mili- jonov dinarjev stroškov. Direkcija vod (pri ministrstvu za kmetijstvo in vode) je odo- brila cenejšo varianto, vendar je izračunala stroške na blizu 20 milijonov in stavila neke pripombe. Odobritev je bila izvršena 18. junija 1928, in sicer na osnovi poročila, ki ga je direkciji dal njen inšpektor; ta se je hil v maju udeležil komisije na samem mestu. Proti regulaciji so ugovarjali zastopniki ljubljanskih oblasti, občine Laško in dru- gih interesentov, češ da bo prinesla vodo njim. Ugovor je zavrnil hidrotehnični izve- denec inž. Juran z ugotovitvijo, da ni ne- varnosti, kajti maksimum Savinjine vode bi dosegel Laško, ko bi že odtekel maksi-, železniških mostov nista bili predvideni. Občinski svet je pa v glavnem bil za tako izvedbo, kajti sprejetje variante s poglo- bitvijo bi zahtevalo prenos regulacijskih del do Tremerij. Mestni inženir je pre- pričal občinski svet, da je potrelben na- daljnji študij. Na njegovo pobudo so v občinskem svetu osnovali vodnoregulacij- ski odsek in sklenili, da pokličejo na mesto dva strokovnjaka, ljubljanskega univ. prof. Žnideršiča in dunajskega docenta inž. Rie- digerja. Strokovnjaka sta soglašala z mne- njem inž. Pristovška, prenesla sta težišče proti Treraerju, razlikovala sta se pa de- loma pri obravnavanju železniškega vpra- šanja, kajti Riediger ni zahteval popolne odprave mostov. Dela pri pritokih so medtem iz sredstev oblasti (oziroma banovine) in občin nada- ljevali. Osnovali so ustrezne zadruge, Sa- vinjo so pa izločili. To je bilo tudi pravno razumljivo, kajti potoki so spadali pod 19 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kompetenco oblasti (banovine), medtem ko je bila reka kot plovna tekoča voda pod kompetenco države. To razlikovanje je imelo pomen ne samo glede odobritve na- črtov, ampak tudi glede kritja stroškov. Za kritje je šla trda, saj država tudi že izvršenih regulacijskih del ni v redu izvr- ševala, kar se je videlo zlasti ob povodnji leta 1933, ko so jezovi pri Polzeli popustili. Pripravljalna dela na novi osnovi so šla počasi od rok; Sele v oktobru 1931 so kon- čali sondaže in terenske meritve. Vodstvo teh del je bilo poverjeno inž. Mursi. Okto- bra 1932 so preko banske uprave predlo- žili ministrstvu za gradnje celoten gene- ralni projekt. Ministrstvo, ki ga je vodil tedaj minister Srkulj, je zahtevalo, naj se projekt razširi tudi na že regulirani gornji del doline in naj se detajlira. Hkrati je izrazilo mnenje, da spada Savinja kot ne- plovna reka v kompetenco banovine, ki naj stopi v stik z direkcijo državnih železnic in drugimi činitelji. Proti temu mnenju je banovina protestirala, češ da gre po Savinji letno nad dva tisoč splavov. Medtem je inž. Ozvald izdelal tudi detajlne načrte za od- pravo obeh železniških mostov in preure- ditev železniške postaje. Velika povodenj 23. septembra 1933 je odločitev pospešila. Dne Zi. februarja je ministrstvo za gradnje projekt odobrilo kot generalni projekt z naročilom, naj se izdelajo podrobni načrti, pri katerih je treba upoštevati neke nje- gove pripombe. Iskati je bilo treba sred- stva. 'Nekaj jih je dala država, nekaj ba- novina dn nekaj mestna občina. Banska uprava je želela, da bi se uporabil stari avstrijski ključ, po katerem je glavne stro- ške nosila država. Leta 1936 so pod Tremerjem ob velikem ovinku pričeli z delom. Država je izročila delo podjetniku, a tehnično nadzorstvo je imel inženir Mursa. Podjetnik je delavce slabo plačeval, bila je kriza in regulacija je vsaj deloma omilila nezaposlenost. De- lali so v etapah. Do druge svetovne vojne so s petimi etapami prišli do Grenadirjeve brvi. Okupator je po krajši pavzi delo nada- ljeval. Prišel je do ovinka in je ob Bregu že začel kopati in obzidavati novo strugo, ki naj bi zmanjšala ovinek. Vendar nove struge ni dočakal. V novi Jugoslaviji na regulacijo niso po- zabili, vendar je devet let počivala. Usodna povodenj v noči od 4. do 5. junija 1954 (opisi povodnji v Geografskem vestniku, XXVJ, 1954) je dala novo pobudo, saj je jasno pokazala, kaka usoda sicer čaka Ce- lje in njegovo okolico. Že v jeseni istega leta so začeli delati. Leta 1955 so odpravili oba stara železniška mosta in speljali želez- nico po provizoričnem lesenem mostu na levi breg reke. Glavno delo se je vršilo v novem rokavu. Ko je že močno napre- dovalo, je narasla voda v jeseni nasilno udrla Včinj, ne da bi bila napravila kako posebno škodo. Delo se nadaljuje. Cilj je priključek na staro regulacijo ob levškem mostu. Vendar pa bodo tudi na področju stare regulacije izvršili potrebna dela, zgradili bodo zlasti jezove, da bi prepre- čili prenagel tok in preveliko odnašanje proda. Delo se vrši po načrtu inženirja Veržikovskega, a glavno tehnično vodstvo vrši inženir Rueh. lnvest.itor je poseben odbor, ki mu je na čelu predsednik celjske mestne občine. Prva sredstva za delo je nudila pomoč, ki jo je Celje dobilo zaradi velike povodnji leta 1954. Nato pa so začela prihajati sredstva iz mestnega proračuna, iz posojila, ki sta ga najela mesto in okraj in iz vodnega sklada. LITERATURA IN VIRI Ignacij Orožen, Kronika Celjska; Andreas Gubo, Ge- schichte Yon Cilli; Janko Orožen: Zgodovina Celja I. in III.; Inž. iBlaž Pristovšek: Regulacijski problem Savinje (Kronika slov. mest 1954); Janko Orožen; Veliko Celje in nova ob- činska uprava (Kronika slovenskih mest 1935) in Celje med svetovno vojno .(Kronika slov. mest, 1936). Dr. Philipp Forchheimer, Gntachten iiber die Bekampfung der Hoch- vvassergefahr im Sannthale, 1902. Poročila o regulaciji savinjskih pritokov izza dobe Ma- rije Terezije v sedaj izgubljenih aktih bivše okoliške občine, poročila o regulaciji Ložnice konec XViI. stoletja v sodob- nih zapisnikih celjskega občinskega sveta. Poročila o regu- lacijskih načrtih in delih v dobi stare Jugoslavije v sedaj deloma izgubljenih aktih celjske mestne občine. V skladu z viri za novejšo regulacijo so izjave inž. Blaža Pristovška. O najnovejših regulacijskih delih govori lep članek inženirja Rueha, ki je lani izšel v tiskanem Biltenu celjskega LO. 20