Izhaja od meseca oktobra 1965 List, ki ga člani kolektiva dobijo brezplačno, izhaja enkrat mesečno Leto izhajanja: XVII Št. 2 glasilo delavcev tosame februar 1981 ^ive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, tis. koder sonce hodi, Prepir iz sveta bo pregnan, da rojak Prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak! Problematika uvoza in izvoza Dr. FRANCE PREŠEREN je z I tiraivico« ustvaril pesem, ki je bi-a klic malega naroda po miru in sožitju. 1 . i’0 bi mogli dandanes pač naj-vaze razumeti tisti narodi, ki so , Podobnem kulturnem položaju “tot Srno bili Slovenci v Prešomo-ern času. Kajti poleg lepotne vre-nosti, ki je ostala v območju slo-.^nskega slovstva do danes po . Plosnem prepričanju neprakošena, ma Preeršnova pesem pravi narod-ni Pomen. Njegova pesem prehaja zaradi _ Potnih in človečarasikih vrednot v spred j e evropskega pesništva v Prvi polovici 19. stoletja. Njegova vizija bratstva in ena-osti med narodi ni daleč od ne-p. nega prizadevanja najnapred-družbenih sil in ta vizija i ostaja danes vse bolj resnica. . Zato smo lahko ponosni na mo-sm .Mikana, katerega obletnico mirti slavimo kot naš kulturni Praznik. TOZD Saniteta Loto 1980 je bilo po nekaterih ocenah eno izmed odločilnih let v našem razvoju, saj je bilo potrebno v tem letu spremeniti doesdanji način gospodarjenja, ki dostikrat ni temeljil na ekonomskih zakonitostih, pač pa na logiki inflacije, potrošniške misOlniosti in državne intervencije. Navedeni negativni pojavi so bili prisotni tudi pri našem poslovanju na različnih področjih. Kot prvo področje moramo vsekakor navesti veliko razliko med uvozom in izvozom, ki je v letu 1979 znašala okoli 1,3 milijona dolarjev in v letu 1980 440 tisoč dolarjev. Ker smo več iz-vozilM na klirinško področje, smo dosegli pokrivanje konvertibilnega izvoza v uvozu le 64 °/o, v letu 1979 in 86 % v letu 1980. Če primerjamo dosežene rezultate z določenimi zahtevami v letu 1981 potem ugotovimo, da moramo naš izvoz povečati še za najmanj polovico, če hočemo zagotoviti zdajšnji obseg poslovanja in nekaj sredstev za nakup novih strojev. V kolikor pa bomo morali devizno pokrivati nabavljeno prejo in izčeske, potem moramo izvoz povečati za 100 %, glede na lansko leto, ko smo izvozili 2,1 milijona dolarjev ali Okoli 8 % naše bruto realizacije. Tako zahtevne naloge z izvozom le nekaterih naših izdelkov, seveda ne bomo mogli opraviti, ne da bi istočasno napore za skladnejša gibanja na zunanjetrgovinskem področju podprli z Ukrepi na drugih področjih, ki neposredno ali posre- dno zmanjšujejo našo odvisnost od uvoza. Največjd učinki se bodo vsekakor dosegli z zamenjavo uvoženih surovin z domačimi. Nekateri uspehi na tem področju (folija za Mačne plenice, laminat, lepila, vezivna sredstva, gumbi za hlačke, folija za hlačke, papir itd.) so dokaz, da so možnosti podane in da jih moramo z našim večjim prizadevanjem v tej smeri le izkoristiti. Seveda se pni tem ne smemo zanašati le na nekaj tehnologov, pač pa moramo v tem pomembnem procesu sodelovati vsi, saj je vsak prihranjen »do lar« izrednega pomena. Pri zahtevnejših projektih seveda ne bo šlo brez sodelovanja znanstveno — raziskovalnih organizacij in ne nazadnje sodelovanja ostale industrije, katere možnosti še slabo poznamo. Zahtevi po čim manjšem uvozu in čim večjem izvozu, moramo prilagoditi tudi naša nadaljnja vlaganja. Investicijska vlaganja, naj bi se dajala predvsem v tisto opremo, ki bo zagotavljala izdelavo sodobnih izdelkov, katere je mogoče prodajati tudi na zunanjih tržiščih, nadalje v tako opremo, ki pomeni 2 zmanjšanje uvoza ali lastno suro-vinsko bazo in končno v stroje, ki posredno omogočajo izdelavo izdelkov za izvoz. Navedene usmeritve Utemeljujemo namreč s tem, da le z nekaj izdelki ni mogoče znatno povečati izvoz, kar pomeni, da moramo šiniti asortiman izdelkov, ki jih bomo lahko prodajali tudi v izvoz. Vse večji obseg izvoza zahteva tudi spremenjen način dela v temeljni organizaciji. Visoko kvaliteto, ki jo zahtevajo tuja tržišča, bomo dosegli le s stalno kontrolo reprodukcijskega materiala, proizvodnih procesov in z rednim vzdrževanjem strojev in naprav. Poleg u-strezniih služb, morajo pomemben delež prispevati tudi neposredni vodje del. O prikazanih problemih smo sicer že večkrat razpravljali, zdaj pa je prišel čas, da vsak čim več prispeva s konkretnim delom, ker bomo le tako preprečili zastoje v poslovanju in s tem povezane posledice, ki se odražajo v nižjem dohodku in osebnem dohodku. Direktor TOZD Saniteta: Janez Leskovec, dipl. oec. TOZD Filtri Ostro izpostavljene zahteve po uravnoteženju oziroma planiranem pnimanjlkiljaju v poslovnih odnosih s tujino, niso brez posledic tudi v proizvodnji cigaretnih filtrov. 'Še pred dobrim letom zahtevana razmerja, da vsak uvoznik za en dolar izvoza na bančnem okencu kupi dva ali več dolarja za ponovni uvozj potrebnih materialov, so se v letu 1980 stalno zmanjševala, tako da je za leto 1981 za večino gospo-darskih organizacij znano razmerje 65 : 35. To razmerje nam v Tosami dovoljuje, da od izvoženega blaga v vrednosti 1 dolarja smemo za uvoz rep ram at er i al a, rezervnih delov in opreme porabiti 0,65 dolarja. Do tu je vse jasno in prav, ko pa je treba dane strojne kapacitete prilagoditi spremenjenim zahtevam, So rešitve še težje. Prehod na domače surovine, zahteva, ki jo čestokrat slišimo na vseh ravneh, v proizvodnji cigaretnih filtrov ni izvedljivo. Načrtovana proizvodnja acetatnega kabla v znani tovarni Ložnica, zaradi previsokih stroškov izgradnje in licenčnih zahtevkov 'inozemskih partnerjev ni izpeljana, niti ni izgledov da bodo prprave te načrtovane proizvodnje končane do leta 1985. Naš predlog, da se povrnemo na izdelavo oiagretnih filtrov iz papirja in Staniče vime, surovine, ki je dostopna na domačem tržišču, pa so proizvajalci cigaretnih filtrov ocenili kot vračanje že opuščene tehnologije, za katero nimajo več strojne opreme, pa tudi zahteve kadilcev so tako izostrene, da tega Ukrepa tobačnih tavam ne bi pozdravili. Spoznanje vseh kupcev filtrov na domačem trgu, da brez deviznega pokrivanja uvoznih surovin v končnem izdelku ne morajo računati na normalno oskrbo, je povzročila veliko slabe volje. Celo sredstva javnega obveščanja so se v teh polemikah postavile v bran tobačnih tovarn in kadilcev, da le iti ne bi ostali brez cigaret. Članek o deviznem izmozgavanju tobačnih tovarn je reševal njihovo oskrbo s cigaretnimi filtri iz To-same, ni pa segel korak naprej, do naših problemov, kako se oskrbeti s Skoraj izključno uvoznimi surovinami. V teh naših zahtevah za deviznim pokrivanjem izdelkov, se je velik del naših kupcev preusmeril k proizvajalcem filtrov, ki takih zahtev niso postavljali. Del proizvaajlcev filtrov v Jugoslaviji je v sklopu Tobačnih kombinatov, ti pa z izvozom tobaka in ostalih izdelkov krijejo devizne potrebe svojih članic. Tako smo se znašli pred dvema problemoma hkrati, da del kapacitet strojev, ki so prej proizvajali za domače tržišče, preusmerimo ta- koj in trajno v izvoz ali pa prenehamo s proizvodnjo. Na ta preobrat, na usmeritev v izvoz nismo pripravljeni, saj taka odločitev zahteva stalno in intenzivno prisotnost naših ponudb in obdelavo vseh kupcev, kd že imajo svoje trdno zasidrane dobavitelje filtrov v glavnem iz Evrope. Za normalno in stalno proizvodnjo filtrov takih kapacitet kot imamo postavljene strojne zmogljivosti pa je nujno, da imamo več stal; nih velikih kupcev, da ne pride pri naročilih do vmesnih prekinitev proizvodnje. Za te prekiniitve, čeprav niso za; željenne smo v TOZD že pred leti pripravili dopolnilni program novih izdelkov, ki bi zaposlili dal takrat prostih delavk. Stiskanje odpadnih filtrov Toda realizacija teh programov ne steče, nakazane rešitve in predlogi za uvoz določene nujno potrebne opreme, kot da so samo problem zaposlenih v TOZD, še niso obdelane do stopnje realizacije. Tako smo se v času zaostrenih izvoznih problemov našli tudi ■ pred problemom lastne neučinkovitosti, da čim hitreje izkoristimo dane možnosti za prehod na novo družbeno usmer-iene in priznane izdelke ali tehnologije, katerim naj bo osnova lastno znanje in domače surovine. F. Cerar Merkurion 1980 Merkurion 1980 se je imenovalo 3. strokovno posvetovanje organizatorjev prodaje, komercialnih in trgovskih predstavnikov ter potnikov v Zagrebu, organizirala pa ga je revija za sodobno trgovino »Supermarket«. Osrednja tema posveta MeTkurion 80 je bila prodajna funkcija v srednjeročnem planskem obdobju 80 jlat — obravnavano dolgoročno kot tudi v operativnem smislu. Ta tema odgovarja na vprašanje, kako se bo prodaja v proizvodnih organizacij ah združenega dela razvijala v bodoče, kako bo delovala v predstoječem srednjeročnem obdobju ter v tržnih razmerah, ka- kršna bodo v tem desetletju. Odgovori na vsa ta vprašanja so bili je; drnati in praktične narave. V zve® s tem so bila obravnavana naslednja področja: — organizacija prodaje za bodoče tržišče; — organiziranost in funkcija trgovine v novem srednjeročnem planu; — problemi in izkušnje iz dela komercialnih predstavnikov; (praktični primeri) — sodobne metode planiranja in kontrole Intenzivnosti prodaje preko predstavnikov oziroma potnikov; — nova znanstvena spoznanja o p0" klicnih boleznih komercialnih predstavnikov; ~~ računalništvo v službi prodaje; psihologija komuniciranja v novih pogojih prodaje ~~ od ravnodušnega prodajalca do angažiranega partnerja. Na podlagi obilice gradiva, ki je i0 .posredovano na posvetu, lahko zaključimo predvsem upravičenost takega posvetovanja, katerega na-nten je bil predvsem v strokovnem usposabljanju neposrednih prodajalcev. v Nekateri so razmišljali o tem, ce je tako strokovno posvetovanje sPloh potrebno za ljudi, ki delajo v prodajnih službah proizvodnih ergamiizaoij v sedanjih pogojih, ko se predvsem srečujemo s težavami okoli preskrbe, pomanjkanjem razum artiklov kot tudi z vsesplošnim varčevanjem. Merkurion je zavrnil te pomisleke, saj sedanje težave ne smejo zamegliti dolgoročno sestavljenih na-log, preko katerih se mora razvijati funkcija prodaje v temeljnih organizacijah. Izhod iz sedanjih težav gotovo ni v priložnostnih akcijah, temveč v trajnejši usmerjenosti, v Pametnem in racionalnem ohnaša-uju vseh dejavnikov v gospodarst-vu pri izvedbi stabilizacijskih programov, k temu pa mora vsekakor dati svoj doprinos tudi proda- V sedanjem trenutku bi bilo za bralče gotovo zanimivo si ogledati Predlog novega zakona o veletrgovinah, kjer je posebej poudarjeno, na se nova trgovina odvija na relaciji med proizvodnjo in maloprodajo. Natančnejši pregled predloga bi zahteval preveč prostora, zato bom Y naslednjem članku poskušal razjasniti nekatere nejasnosti in dileme v zvozi z organizacijo in funkcije prodaje v novih družbenoeko-bomskih odnosih — odnosom, ki jih narekuje ZZD. ORGANIZACIJA DELA IN PRODAJA PREKO KOMERCIALNIH PREDSTAVNIKOV , V sedanjem trenutku naših družbenopolitičnih odnosov kot tudi težavah, ki se javljajo v zvezi z uve-lavljanjem ZZD, prihajamo v dileme in celo v konfliktne situacije. To je tudi normalno v družbi s jako dinamičnim in hitrim razvojem, kakršen je naš, ki je vsled te-8a podvržen pogostim in zelo hi-trim spremembam. V te sprmambe se je dolžan vsak Posameznik vključevati, pa tudi po-bjagati pri nadaljnjem dograjeva-hju sistema sorazmerno svojim strokovnim in intelektualnim sposobnostim, kot tudi potrebam družbe oziroma organizacije združene-“a dela, kjer ta posameznik dela. V tem smislu bi v pričujočem tekstu napisal nekaj o vlogi in nalogah komercialnega predstavnika zdaj, kot tudi v bodoče. Prav tako želim osvetlliti nekatere zadeve in dileme, ki se pojavljajo že dalj časa in so še prisotni oziroma prav zdaj dosegajo svoj višek. Komercialni predstavnik je prav gotovo specifično delo, ki je ocenjeno zalo različno: od podcenjevanja pri čemer naj bi se odvijalo v prvem primeru povsem spontano, v drugem pa naj bi imelo ključni pomen (ob upoštevanju vseh delovnih nalog iz opisa del in nalog, kot tudi potrebna kvaliteta in rezultati dela pri opravljanju delovnih dolžnosti). Ob upoštevanju navedenega, ne glede na šolsko izobrazbo, delovne Izkušnje ali področje dela, ima komercialni predstavnik odgovarjajoči položaj in dosega zastavljene cilje in naloge, če je vzpostavljeno biološko ravnotežje. Biološko ravnotežje je odnos med predstavnikom in organizacijo združenega dela, ki je osnovan na naslednjih načelih: I. Komercialni predstavnik zahteva natančno nalogo; II. Omogočenje izvedbe zastavljene naloge; III. Poštena in adekvatna nagrada za opravljeno delo; IV. Nudenje pomoči predstavniku kjer je ta nemočen. Dobra organizacija je izredno pomembna, pri čemer je treba upoštevati več faktorjev, ki bi se lahko razvrstili na naslednji način: — profil komercialnega predstavni-ka; — objektivno potrjena prodajna področja; — potrditev plana intenzivnosti dela; — izvedba zastavljenega plana (skupno); — promet in stroški predstavni-kov; — nadzor nad predstavmiiki; — valorizacija dela predstavnika. Torej, poanta je v organizaciji operativne prodaje preko komercialnih predstavnikov, ki so lahko v vlogi: — zbiralca naročil — prodajalca (od začetnega dogovarjanja do zaključevanja naročil) — obdelovalec trga po sistemu Periskop. V našem primem vsi predstavniki kompleksno opravljajo vse trd kategorije dela, jasno z več ali manj uspeha. S tem je v celoti izpolnjena strategija dela in politike tržišča. Verjetno imajo sedanji izvajalci tudi odgovarjajočo stopnjo izobrazbe, razen v primem, ko bi bil pred- stavnik le v vlogi Periskopa, ko srednješolsko znanje ni zadostno, vse ostalo pa se v primem potrebe lahko doseže in nadoknadi z odgovarjajočo boljšo pripravo, dogna-nejšo organizacijo in izobražvanjem ob delu. V sedanjem delu mora naš komercialni predstavnik poleg rednih obiskov in prodaje Izdelkov skrbeti še v zvezi: — s propagando in uvajanjem novih izdelkov; — s pogostostjo ponovnih naročil za nov izdelek oziroma ugotavljanjem vzrokov, zakaj do teh naročil ni prišlo; — seznanitev neposrednega vodjo dela kot tudi ostalo vodstveno strukturo o delu na prodajnem trgu ter dajanje predlogov za čim uspešnejše sodelovanje; — informiranje v zvezi z evntuelni- mi reklamacijami (glede kvalitete, dobave itd___); — popolno poznavanje svojega položaja na trgu in posamično pri kupcih kot tudi poznavanje konkurence. Posebno poglavje predstavlja položaj komercialnega predstavnika: I. V pogojih »visoke« ponudbe — tržišče potrošnikov — iskanje novih kupcev in novih prodajnih mest; — vztrajanje pri tem, da se kupcem preskrbi čim kompletnejši asortiman, ki ga delovna organizacija nudi; — zelo pogosti stiki s kupci ter dajanje konkretnih predlogov za dosego skupnega plana dela. II. V pogojih zmanjšane ponudbe — tržišče proizvajalcev — razdelitev kontigentov izdelkom, katerih primanjkuje; — intenzivnejša prodaja izdelkov, ki zagotavljajo višji dohodek temeljni organizaciji; — intenzivnejša prodaja izdelkov, ki se pojavljajo kot sufleitarni (velja dogovorjena kvaliteta in skupinsko planiranje); — zadržati dobre odnose z vsemi kupci, z oskrbo z izdelki, ki v relativnem razmerju ne sme biti manjše od povprečnega zmanjšanja proizvodnje oziroma od razpoložljivih količin izdelkov; — posebno je posvetiti pozornost kupcem, ki plačujejo tekoče ali pa celo z avansom. Prav v tem trenutku prihaja do »razpada trga« zaradi rušenja tržnega zakona, ko se tržišče potrošnikov spreminja v tržišče proizvajalcev. Poleg vseh slabosti prihaja tudi do ljubosumnih odnosov nad delom prodajne službe in komercialnimi predstavniki. V bistvu je vloga posameznika pri tem znana, toda pri tem nekateri iščejo vrsto in vlogo, mogoče v nepravem času in na nepravilen način. Pri tem velja pou- d a riti, da ne more komercialni predstavnik biti sam na relaciji predstavnik — kupec in predstavnik — del ovna organizacij a, tem več mora delovati skupno s prodajno službo kot »Tandem«. Bodoče naloge komercialnega predstavnika: — ob novih odnosih na trgu zaradi spremenjenih družbeno ekonomskih odnosov urejenih v skladu z zakonom ZD (kar pomeni za rednega ali vsaj bolj znanega ikupca), bo manj težav tam, kjer bodo obvladani vsi potrebni odnosi; — prodaja znanemu kupcu in končnemu kupcu, ker ostalo trgovanje je v bistvu manipulacija z izdelki. Tedaj bo predstavnik v vlogi prostega strelca kot: — povezava med proizvodnjo in maloprodajo; — inštruktor o načinu prodaje; — kontrolor izvaj anj a zakonskih določb in samoupravnih aktov na relaciji partnerstva (DO — kupec). Od komercialnih predstavnikov bi moral biti na nek način rezultat vsega prej povedanega, to pa pomeni: Na posvetu v Domžalah, ki je bil v mesecu januarju, smo obravnavali naslednje aktivnosti sindikata: 1. V zvezi s sprejemanjem planskih dokumentov, tako občinskih kot tudi v delovnih organizacijah, je potrebno, da je Sleherni delavec seznanjen z vsebino, sprejemajo pa se naj take odločitve, ki bodo vplivale na povečanje dohodka, skladnost razvoja in skupne interese vseh TOZD, na izboljšanje živi jenskih potreb delavcev, predvsem pa na večjo produktivnost dela. 2. Zakon o stanovanjskem gospo-darsitvu nam je obrazložil tov. Forte. Novost tega je, da bodo šla sredstva za ta namen iz čistega dohodka, potrebna pa bo tudi lastna udeležba za najemniška stanovanja in to največ do 20 % vrednosti stanovanja. Ta predlog smo zelo pozitivno ocenili. Ob tej razpravi je bilo rečeno, da moramo v delovnih organizacijah pred razpisom za delitev posojila spremeniti oziroma prilagoditi Zakonu tudi pravilnike o reševanju stanovanjskih potreb delavcev. 3. Tudi glede akcije NNNP smo bili opozorjeni, da je treba pregledati obrambne načrte v DO. Aktivnost je treba načrtovati sku- — glede na ustvarjeno realizacijo v določenem odstotku, toda tudi z upoštevanjem pogojev, ki so postavljeni v okviru realnih omejitev; — glede na kvaliateto opravljene naloge; — glede na realizacijo prodaje asortimana, ki je za TOZD ali proizvodnjo DO posebno zanimiv; — izdelava aktov o OD za to kategorijo delavcev, ob sodelovanju vsaj enega njihovega predstavnika; — upoštevanje stroškov komercialnih predstavnikov v prodajni ceni, dohodku oziroma prodajni ceni v posameznem izdelku. Ob zaključku lahko ugotovimo, da sta nadaljnje razvijanje tovrstnega dela in potreba po detaljnom planiranju proizvodnje in prodaje upravičena za dosego efikasnejšega dola komercialnih predstavnikov v vlogi tolmačev želja potrošnikov in organizacije proizvodnje izdelkov za znanega kupca. paj s krajevno skupnostjo. V mesecu februarju pa bodo organizirani obiski po OOS skupaj s sakretaniatom za LO in DS, da se preveri stanje pripravljenosti. 4. V nadaljnji razpravi v zvezi z našo aktivnostjo smo obravnavali priprave na volitve, ki bodo v letu 1982 v naše samoupravne organe, delegacije in občinske organe. Torej moramo v prvem delu priprav pričeti takoj. Posebno pozornost je treba nameniti analizi sedanjega stanja in oceniti delo posameznih delegatov in njih prisotnost na sejah. Obenem je treba oceniti, kakšno vlogo je pri tem imel sindikat lin kako je potekalo informiranje. Huda bolečina in globoka žalost je pretresla delavski razred, narode in narodnosti naše države ob smrti tovariša Tita. Končalo se je njegovo bogato in ustvarjalno živ- Pri drugem delu pa je po programu že evidentiranje možnih kandidatov, pri čemer je vloga sindikata zelo važna, saj nam je naša problemska konferenca nakazala vrsto zadolžitev. Glede evidentiranja je bilo poudarjeno, naj se noben organ ali delegacija ne menja v celoti, ampak le polovica članov. 5. Nadalje smo bili seznanjeni z zaključki posveta za organizatorje športa in urednikov glasil-Potrebno je izboljšati informiranje v DO, izhajali naj bi tudi tedenski Bilteni. Ob tej točki je bilo poudarjeno, naj bi bila gla' sila v DO »sindikalna«. Tudi akcija Tisoč delavcev — sodelavcev naj bi v bodoče pritegnila nove dopisnike. Govorili smo tudi o usmerjenem izobraževanju- 6. Ena od aktivnosti sindikata so tudi latnii članski sestanki, o ka terih smo se pogovarjali na p°' svetu. Izvesti jih moramo do konca februarja, pomenili Pa smo se o tematiki, ki jo mora; mo obravnavati oziroma sprejet1 2 3 na teh letnih sestankih. 7. Razprava je tekla tudi o III. kongresu samoupravljalcev, ki b° 16. in 17. junija. Naša naloga je. da v naših sredinah pregledamo stanje morebitnih nepravilnosti, ki so prisotne na raznih področjih in jih do tega časa skušamo odpraviti. 8. Obveščeni smo bili med drugim tudi, da je sedaj javna razprava o ustavnih amandmaji li in spremembe statuta občine Domžale- 9. Tov. Puklova, sekretarka OSZS Domžale, nas je kot delegatka na 2. konferenci sindikata seznanila z obravnavo družbenega dogovora o delitvi dohodka. Ko bo omenjeni dogovor sprejet, bomo morali tudi naše akte. ki to področje vsebujejo, pregledati in dopainM. Zastavljenih je bilo tudi več vprašanj, predvsem glede enotnosti izplačil s tistih področij, ki jih je včasih vsebovala Sindikalna lista. Ker so ta izplačila po delovnih organizacijah zelo različna, bo orga; niziran posvet strokovnih služb, ki delajo na takih področjih. I. Ogorevc Ijenje, ostala pa je njegova misel in delo ter naša obveza, da ga nadaljujemo. Obvezo izpolnjujemo z aktivnim delom članov ZK, ki je potekalo Prstec Stjepan, ing. S posveta sindikalistov Osnovna organizacija Zveze komunistov TOZD Saniteta v letu 1980-81 Življenje teče 25. januarja letos je praznoval svoj 50. rojstni dan naš vratar URANKAR FRANC. Obiskala sem ga na delovnem mestu v vratarnici, kjer je povedal: » V Tosami sem že od 14. aprila 1960, to je skoraj 21 let. Tovarno sem v tem času kar dobro spoznal, saj sem delal v različnih oddeillkih. Najprej sem bil 5 let v bellnicii, nato v mikal-nioi. Kasneje sem se »presolil« k čiščenju beljenega bombaža. Tu so bili najtežji pogoji, saj smo se delavci morali »spopadati« s prahom in prepihom, zaradi načina dela pa smo morali paziti tudi na prste. Nato sem bil precej časa pako-valec v TOZD Filtri. Sčasoma pa so me začele pestiti težave s hrbtenico in rokami, zatorej sem bil primoran zamenjati delo. Prijavil sem se na razpis za vratarja in bil lani marca tudi sprdjeit. To je v kratkem moja »življenjska pot« v Tosami. Sedaj opravlja delo pomožnega vratarja, trenutno pa nadomešča gasilca. Pri tem delu opaža stvari, ki ga zbodejo v oči in pravi, da jih je treba povedati. Predvsem gre tu za Stiroje, ki so včasih kar zanemarjeni in neočiščenli, ter še malo ne v skladu z varstvom pri delu. Druga stvar pa so hidranti, do katerih bi v nujnem primeru res težko prišli, ker so tako založeni. Tov. Urankar je doma iz Krašnje. Povedal je, da mu v času, ko ni v službi, ni dolgčas, kajti doma imajo nekaj zemlje, na kateri se vedno najde delo, pa tudi vsak pridelek pri današnji draginji pride prav. Na vprašanje, kako je bilo pred leti v primerjavi z današnjim časom, pove: »Moram reči, da so danes pogoji za delo in življenje res boljši. Samo če pomislim, da v začetku, ko sem prišel v tovarno ni bilo niti avtobusov! Spominjam se, da je leta 1963 Sindikat priskrbel mopede tistim, ki so prihajali na delo iz oddaljenih krajev. Pa vendar je včasih bilo nekako lepše. Delavci smo se vzeli skupaj in naredili kar je bilo treba. Ne morem mimo tega, da ne bi povedal, da so mladi danes drugačni — tako v odnosu do dela kot do nas starejših. Pa kaj hočemo, časi se spreminjajo!« Na koncu je povedal še, da je vratarska Služba sicer odgovorna, vendar mu je kljub vsemu všeč, pa tudi s sodelavci se dobro razume. Ob njegovem prazniku mu iskreno čestitamo in mu želimo, da bi se pri svojem delu še naprej dobro počutil. M. Lubinič S sej delegacij - Temeljna dele-gacija zbora združenega dela na osnovi periodičnih programov dela. Po oceni smo programe izvr-svojo aktivnost pa lahko potrdimo s 13. rednimi sejami OOZK 'n rednimi sejami sekretariata. sejah smo poleg obravnavanja vseh važnejših samoupravnih sporazumov, zaključnega in periodičnih obračunov itd., redno sprem-jjali zunanjetrgovinsko situacijo lOZD oz. DO ter izvajanje stabilizacijskega programa. Komisija za spremljanje gospodarskega načrta m operativnih planov — formirana v letu 1980 pri OOZK, nas je redno seznanjala o izvanjanju operativnih Planov in težavah v proizvodnji. Ravno v zvezi s tem ugotavljamo objektivnost vznolkov za težave v Proizvodnji (dobava repromateria-f°v), kajti stabilizacija je prizadela tudi dobavitelje, čeprav ne moremo izključiti tudi subjektivnih vzrokov, te pa moramo odpraviti, 'sl.iub tem težavam pa smo bili Priča zadovoljivih poslovnih rezultatov v letu 1980. Organizirani so bili tudi skupni sestanki in akcije z 00 ZK DSSS m OOS (problemska konferenca o delovanju delegatstkega sistema, Problemi poslovanja obrata dmžbe-ne prehrane) in pomenijo tesno sodelovanje DPO v DO. Tako moramo nadaljevati in uspehi pri delu ^PO ne bodo izostajali. Pri svojem delu smo se posluževali strokovnih Služb, tako da smo kili pri svojih odločitvah dobro informirani. Naloge za letošnje lato imamo Opredeljene v letnem akcijskem programu in zajemajo- družebno-ukonomslko delovanje OO ZK, družbenopolitično delovanje OO ZK, samoupravljanje, informiranje, orga-rizacijsko — idejnopolitično — akcijsko in kadrovsko krepitev OOZK, izobraževanje, ljudska obramba in družbena samozaščita. V tem letu moramo še večjo pozornost name-niti uresničitvi sklepov OO ZK, ki jth posredujemo strokovnim službam in samoupravnim organom. Uresničitev nalog zajetih v akcij-skom programu vsekakor zahteva aktivnost članov Zveze komunistov, °b tem pa ne smemo zanemariti vlogo vseh delovnih ljudi, kajlti cilj varovati in razvijati našo samoupravno socialistično družbo, je cilj Vseh narodov in narodnosti Jugo-sUavije. Sekretar OO ZK TOZD Saniteta: Marta Drčar 1. Dogovor o usklajevanju davčne politike v letu 1981 — (osnutek) — Spremembe v dogovoru za leto 1981 se nanašajo predvsem na urejanje obdavčitve dejanskega dohodka iz kmetijstva, na spremembe v obračunava-mju prispevkov za zadovoljevanje Skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti in na povišanje cen. 2. Osnutek odloka o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve — Sprememba se nanaša na zvi- šanje prometnega davka za nekatere vrste vina in sicer zaradi znatnega povečanja cen vina. 3. Osnutek odloka o davku na pro met nepremičnin — Osnutek se razlikuje od sedaj veljavnega le po spremenjenih davčnih osnovah, ker so se cene za zemljišča in gradbene objekte od januarja 1976, ko je odlok začel veljati, znatno povišale in s tem tudi višina davika. 4. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov — uvedena je 4 % višja stopanja od dosedanje, vendar le za zavezance, ki ne plačujejo prispevka za zdravstveno in starostno zavarovanje kmetov. — Uvede naj se obdavčenje po dejanskem namesto po kata-sterskem dohodku in sicer za tisto kmetijsko proizvodnjo, ki je v manjšem obsegu vezana na obdelavo zemljišča. — Za zavezance, ki jim obrtna dejavnost ni glavni poklic se določi kompenzacijska stopnja 26 %. — Zavezanci, ki so stari nad 70 let so prosti davka, če sami brez pomoči drugih opravljajo storitveno obrtno dejavnost občanom, ki sami ne o-pravtljajo obrtne dejavnosti. — Od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za OZD, od dohodkov, doseženih na podlagi pogodbe o dahi, sklenjene v skladu s predpisi o delavnih razmerjih v združenem delu ter dohodkov, doseženih z intelektuallnimi storitvami, se predvideva zvišanje stopnje daVka za 15 % (od 25 % na 40 %). To povečanje pomeni uskladitev z dogovorom o usklajevanju davčne politike v letu 1981. 5. Odlok o spremembi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča — Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča določi zavezance Uprava za družbene prihodke občine Domžale (prej: Komite za urbanizem, gradbeništvo, komunalne zadeve ter varstvo okolja občine Domžale). M. Lubinič — odobrijo se sredstva za nastalo škodo Ribiški družini Bistrica v skupnem znesku 47.869,35 din — odobrijo se dodatna sredstva v znesku 395.757,36 din za ureditev Skladiščnih prostorov in ograditev zemljišča zapadno od Tkalske Ulice — odobrijo se dodatna sredstva v znesku 63.8000 din za nakup osciloskopa za potrebe elektro delavnice — odbrijo se sredstva za izdelavo police za civilno zaščito v skupnem znesku 4.794,00 din — odobrijo se sredstva za izdelani voziček — odvijalna naprava za ekspedit v skupnem znesku 25.995.00 din — odobrijo se sredstva v znesku 37.000 din za izdelavo omare za potrebe uvozno-izvozne službe. Stanovanjska problematika Odbor za splošne zadeve je na svoji zadnji seji obravnaval stanovanjski kredit — vezava sredstev v letu 1981 in sprejel naslednji sklep: Vežejo se naslednja sredstva: — 1.150.000.— din vežemo na dobo 21 lat in čakalno dobo 6 mesecev za individualno gradnjo — 50.000.— din vežemo na dobo 11 let in čakalno dobo 6 mesecev za adaptacije — v mesecu aprilu 1981 pa je možno vezati 200.000.— din za dobo 21 let in čakalno dobo 6 mesecev. Izobraževanje Odbor za splošne zadeve je obravnaval vloge, ki so se nanašale na povrnitve stroškov šolanja in sprejel naslednje sklepe: — tov. Klopčič Slavku se povrnejo stroški šolanja na VŠOD v Kranju — tov. Kosmač Albini se povrnejo strošku šolanja na VŠOD v Kranju — (tov. Kerč Joži se povrnejo stroški šolanja v viišni 19.400.— din — mag. dr. Pavlu Košoroku se prispeva k njegovemu strokovnemu izpolnjevanju 816 §, plačljivih v dinarjih — povrnejo se stroški tečaja skladiščnega poslovanja tov. Požar Antonu. Osebni dohodki S. 1. januarjem 1981 se je znižala stopnja za izračun prispevkov iz bruto osebnega dohodka delavcev in sicer iz 30,32 % na 26,25 %• Glede na to, bi se morala bruto višina osbnega dohodka za to razliko znižati, da bi neto osebnega dohodka ostal na višini decembra 1980, nespremenjena pa bi ostala tudi obremenitev dohodka. Strokovni kolegij in komisija za nagrajevanje sta obravnavala omenjeno problematiko in proučila možnost, da ostanejo bruto osebni dohodki na višini decembra 1980, to pa bi seveda pomenilo dvig neto osebnega dohodka za približno 5 % in skladno s tem tudi povečano obremenitev dohodka. Predlog za takšno rešitev utemeljujemo z ugotovitvijo, da so osebni dohodki v letu 1980 zaostali za rastjo živijenskih stroškov za skoraj 10 % in da predvidevamo rast dohodka, ki nam bo omogočal gibanje osebnih dohodkov za rastjo živijenskih stroškov v skladu z Družbenim dogovorom. Skupni delavski svet je predlog komlisije za nagrajevanje soglasno sprejel. Skubi Nada DVORIŠČE ALI DRSALIŠČE S SEJ SAMOUPRAVNIH ORGANOV V mesecu januarju so imeli seje naslednji samoupravni organi: — Poslovni odbor TOZD Saniteta — DS DSSS — Skupni delavski svet — Komisija za nagraijevanje — Komisija za delovna razmerja TOZD Saniteta — Odbor za splošne zadeve — DS TOZD Filtri Važnejše zadeve, ki so jih v januarju obravnavali delavci na samoupravnih organih: Investicije Skupni delavski svat je v zvezi z nabavo osnovnih sredstev sprejel naslednje sklepe: Ker nam je Zima letos krepko zagodla imamo nemalo težav z zimsko idilo, ne samo na cestah, ampak se te težave poznajo tudi na našem dvorišču TOSAME. Kar lep čas se že vleče, ko je dvorišče ena sama plošča za drsanje. Ne veš kako bi šel ali kako bi se obul, da bi lahko srečno prispel čez njega, do delovnega mesta ali do vratarja. V tem članku bi posebno rada poudarila, da takšno neurejeno dvorišče rti samo neodgovornost do sodelavcev s strani ljudi, ki so za to odgovorni, ampak je velika past za vse nas, kajti dobro vemo in smo priče mnogo številnim padcem, ki se na srečo niso končali s hujšimi poškodbami. Imamo pa tudi primere, ko je delavka Tosame tako močno padla na poledenelih tleh (na neočiščenem dvorišču Tosame), da ima močno poškodovano nogo in leži na bolniški postelj}-Mi se ob tem ne bomo prav ničesar vprašali? Če pogledamo pri kurilnici vidimo, da je dvorišče popolnoma ledeno. Ko je voznik viličarja peljal iz oddelka filtrov z naloženim slončkom preko teh ledenih kucelnov se mu je Zlomila poLos. In kaj sedaj ? Mi še vedno m nikogar, ki bi bil odgovoren za vse to? Nihče se ne vpraša ali pa se ne upamo pokazati službe, ki je za to odgovorna, ali pa nas ne motijo ne materialni stroški, ne nevarnost, ki grozijo na vsakem koraku. Vemo pa, da je tisti, ki se nahaja v boDniškem staležu in v bolnici, zaradi posledic takega stanja, zelo oškodovan, ne samo telesno a'inpak tudi njegova kuverta je pre-ceJ tanjša ob maseou. In sedaj še nekaj besed o naši Kolesarnici. Če hočeš priti do svo-Jega kolesa, moraš kar skakati, da Preskočiš led. Lahko pa se konča tako kot se je zgodilo delavki, ki Je tako močno padila, ob tem pa L, Slavo udarila v železno konstruk-ClJo, da brez pomoči sodelavk ni tnogla vstati. Zakaj se je ona z bo-tecino vračala domov? Še veliko vprašanj bi se začelo z ZAKAJ, to-da odgovor je samo eden, zato ker nismo naredili tistega za kar smo .. Naša osnovna organizacija sin-djkaita je tudi letos uspešno organizirala smučarski tečaj. Organi/.i-ran je bil na širnih smučiščih re-Kreaeitjisikega turističnega centra — na Krvavcu. TečajindM smo biill razddljemi v ri skupine. Popolni začetniilki so ? v - K^nanjaM z osnovnimi smučarskimi veščinami in prvimi zavoji, ^.ndalijevalna skupina je svoje zna-?Je se izpopollnjevailia, medtem ko Je dopolhilna skupina izvajala že Prave smučarske veščine. Ves teden smo imeli čudovito vreme, čeprav nam je prve dni ponagajal tudi veter. Mraz in veter Pa nam. vseeno nista mogla do živega, saj smo se pred spustom do-ro ogreli s požirkom »kačje Sline«, udi malico smo si nosili s seboj, kajti ugotovili smo, da je na snegu akota hujša kot doma, rnaiHca kup-Jena v hribih pa kaj skromna in Precej draga. Poskrbeli smo tudi za varnost cl smučišču, saj si je najbolj obe- zadolženi in ker nismo poskrbeli za najiniujmejšo varnost delavca. Vemo kdo je odgovoren, pa se še sprašujemo, ali ni nikogar, ki je za to stanje odgovoren, ali smo morda še samo nemi opazovalci, ki nas ne ganejo ne padci, ne poškodbe osnovnih sredstev in mate-riallni stroški, ki so stroški vseh v TOSAMI. Ob vsem tem se človek vpraša ali smo tovariši — sodelavci, ali smo še samo ljudje brez čustev, kat kamen — brez odgovor nosti in sočutja — do človeka do SODELAVCA. Jana Vidergar tavan začetnik navezal na vrat pravi kravji zvonec. Tečaj pa ne bi imel pravega konca, če ne bi pripravili tudi medsebojna tekmovanja. Medtem ko so smučarski učitelji pripravljali progo in postavljali slalomske palice, smo se na novo pečeni smučarji vneto ogrevali. Start je uspel in vsi smo uspešno prestali ognjeni krst. Da pa spomini na tečaj ne bi prekmalu zbledeli, je nekaj izvirnih posnetkov naredil tovariš Stare. Seveda pa brez padcev ni šlo. Na srečo kaj hujšega ni bilo. Z organizacijo in izvedbo tečaja smo bili vsi tečajniki zelo zadovoljni. Zabvailjiuljemo se vaditeljem za pomoč pri smučanju in potrpežljivost, ki so jo imeli z nami, prav tako pa se zahvaljujemo tudi osnovni organizaciji sindikata. Upamo, da se drugo leto zopet vidimo na snegu in vabimo še druge sodelavce, ki se letos niso sko-rajžili, da se nam pridružijo. Z IZLETA Že se srečujemo z vsemi zimskimi nevšečnostmi in prav prijetno se je spomniti toplih dni ob morju... Prav tako se mi spominjamo izleta v Črno goro. Deveterica iz Tosame, množica drugih članov iz omenjenega društva in delavci Merkatorja, smo se zarana zbrali na Brniku v soboto, 11. 10. 1980. Po formalnostih smo začeli vstopati v jekleno ptico. Privez varnostnih pasov, hrum motorjev, pisano razsvetljena letališka steza, silen pospešek, vzlet — aplavz! Tisti trenutek mi je zastal dih, pa je bilo nato spet vse v redu. Mnogi smo se prvič peljali 8.000 m visoko z 800 km/h. Na Brniku megla, nad belimi oblaki pa prekrasen sončni zahod. Kmalu so se oblaki razbili in že smo zagledali desno pod seboj Jadransko morje, otok Cres, Lošinj, Kornate, mesto Zadar... Sploh nisi vedel kaj bi gledal, ali zeleno notranjost, ali številne otočke, ko smo že zagledali Split, nato pa so zarožljali vzvodi koles in čutili smo spust. Za hip se nam je prikazal še stari Dubrovnik s trdnjavo, že je vse to zakril hrib in pristali smo na Dubrovniškem letališču Čilipi. Bili smo kar razočarani, pozdravilo nas je oblačno, vetrovno in hladno vreme, ki je dišalo po dežju. Z Montenegrovim avtobusom smo se odpeljali proti Igalu, ki je novo mesto, z velikimi stolpnicami ob morju. Tu je tudi rezidenca tov. Tita. Skozi mesto smo naprej prišli v Heroegnovi in nato v Kotorski zaliv. Tu je strma, razgibana obala, voda pa mirna, temnozelene barve in kar nehote pomisliš na naše Bohinjsko jezero. Cesta ob zalivu je ozka, a dobra in brez turi stičnega vrveža, ki smo ga vajeni poleti, zato smo si v počasni vožnji lahko veliko ogledali. Boka Kotorska je čudovit zaliv, mirna gladina, bele meglice, ki so se vzpenjale v hribe pa so vso sliko naredile prav romantično. Vsako mesto ob tem zalivu je posebnost, bogat kulturno-umetniški spomenik, čeprav so sedaj ti kraji nerazviti, brez industrije, rešuje jih le turizem v sezoni. Prizadel pa jih je še potres, zato je po teh krajih veliko gradbišč in neurejenosti okolja. Ustavili smo se v majhni vasici Perast. Tu je zaliv izrazito členovit, vsebuje pa še mala otočka s prav značilnima kamnitima cerkvama. Obala je tu še posebej strma, z visokimi hribi in porastla z nizkim grmičevjem. Pripeljali smo se v Kotor, ki je največjo mesto v zalivu in se tesno stiska v vznožje Lovčena. Mesto je znano po vojni mornarici. Pozornost obiskovalcev vzbudi dolgo tajniki pozorno spremljajo vaditelja Smučarski tečaj na Krvavcu obzidje nad mestom in velika katedrala Sv. Nikole. Mesto je prizadel potres in je še vedno videti šotore in prikolice. Nekoliko nad mestom je naselje ličnih majhnih hišic, ki so bile zgrajene po potresu. Nova je tudi cesta, ki premaga strmino nad Kotorjem, z vsake serpentine je lepši pogled nanj. Na vrhu hriba se cesta razcepi in od tu je lep razgled na Tivatsko letališče in Kotor. Zavozili smo na ozko, strmo cesto, ki je ponekod vsekana v skalo in zahteva zbranost voznika. Naša sta nas varno pripeljala do vasice Njeguši, rojstni kraj velikega pesnika. Precej serpentin smo prevozili, da smo prišli na Lovčen, ki ga poznamo kot Njegošov grob. Njegoš si je prostor za grob izbral sam. Še ko je živel, si je dal na tem mestu postaviti kapelico. Na njegovo željo ga je tu pokopal knez Danilo, njegov naslednik. Avstrijci pa so med 1. svetovno vojno ukazali, da Nje-gušove ostanke ekshumirajo, ker je Njegoš na Lovčenu, čeprav mrtev, vzbujal v Črnogorcih bojevita nacionalna čustva. Ostahke velikega pesnika in državnika so prenesli v cetinjski samostan, na Lovčen so jih vrnili šele leta 1925 in obnovili kapelico. Kasneje so zgradili po 2. svetovni vojni veliki Njegošov mavzolej na Jezerskem vrhu 1.657 m visoko. V mavzoleju, h kateremu smo prišli po številnih stopnicah, je ogromen Njegošov doprsni kip iz črnega granita, mojstrovina velikega jugoslovanskega kiparja Ivana Meštroviča. Spomenik je edinstveni muzej v Evropi tako visoko. Iz Lovčena smo odšli proti Cetinju, ki stoji na kamnitem polju in je z vseh strani obdano s skalnatimi hribi masiva Lovčena. To je nekdanja metropola Črne gore z burno zgodovino, danes pa upravičeno najbogatejši muzej v državi. Mi smo si ogledali stari dvorec Biljardo (zgrajen 1838, restavriran 1951) v središču mesta. Tu je Njegoš napisal veliko verzov, tudi Gorski venec. To je zdaj hkrati muzej pesnika in državnika, njegova delovna soba, knjižnica, osebni predmeti in odlikovanja, pa zastave, orožje, krone, nakit, prti.. ._ vse lepo ohranjeno in neprecenljive vrednosti. Samo ime Biljarda je nastalo po prvem biljardu, katerega je Njegoš iz zahodne Evrope pripeljal v Cetinje. Po kosilu smo se odpeljali v Budvo. Tudi tu potres ni prizanašal. Budva je v osrednjem delu črnogorskega primorja, ves kraj z okolico je znan kot riviera dolgih, lepih peščenih plaž, milega sredozemskega podnebja in toplega morja. Vse polno je parkov — oljčni nasadi, fige, bori, evkaliptusi, mimoze in palme, med številnimi modernimi hoteli. Vsa Budva z okolico je lepo urejena in živi za turizem. Prenočili smo v Bečičih, ki so znani po kopališču Slovenska plaža. Tu so nam pripravili prijeten zabavni večer. Vreme se je ponoči dodobra skisalo in čeprav ti kraji slovijo po vročem soncu, nas je vseskozi preganjal dež in veter. Vseeno smo si ogledali še košček lepe plaže do Sv. Štefana. Ta nekdanja ribiška vas je danes eno najbolj luksuznih letovišč v Evropi. Obdajajo ga lepe plaže z drobnim peskom in bujno IZ »TOSAMINEGA« NABIRALNIKA Ob tej priliki bi se nekoliko dotaknil mladinske organizacije in mladine v Tosami. Vsi vidimo in vemo, da imamo precejšen nered in nečistočo v okolici tovarne in ponekod tudi znotraj. Zato mislim, da bi bilo prav in tudi lepo od naše mladinske organizacije in mladine, da pokaže svojo zavest do dela. S tem mislim, da bi se v spomladanskih mesecih dogovorili in naredili akcijo čiščenja območja tovarne. ZAHVALA Ob boleči smrti moje drage mame Narat Terezije, se najtopleje zahvaljujem sodelavcem zavarovalne službe in osnovni organizaciji sindikata za finančno pomoč. Zahvala tudi vsem članom kolektiva, ki so jo spremljali k večnemu počitku in za izrečena sožalja, oktetu TOSAMA za žalostinke, ki so jih zapeli na njeni zadnji poti. sin Jože Narat ZAHVALA Ob smrti moje mame Terezije NARAT se vsem sodelavcem in sodelavkam iz mikalmdce iskreno zahvaljujem za podarjeno cvetje in denarno pomoč. Posebno se še zahvaljujem oktetu TOSAME za odipete žalostinke. Ivanka Urankar rastlinstvo. To je prava atrakcija za ljubitelje naravnih redkosti in privlačnosti, vendar ne poceni. Bolj sproščeni smo bili v restavraciji Školjka pri Budvi. To jn prijetna ribiška revstavracija, k' je opremljena kot stara ladja; vrvi, ribiške mreže, stari sodi, svetilke.-Še polet in spet smo bili na Brniku. Prijetno je bilo preživeti ta dva dneva v zanimivi Črni gori. Tone Cerar ZAHVALE Iskrena hvala sodelavkam in sodelavcem iz oddelka mikalnice za izraze sožalja, denarno pomoč ob izgubi moje drage mame Marije Kavka. Zahvaljujem se tudi sindikalni organizaciji Tosame. Še enkrat vsem skupaj prav lepa hvala. Ivanka Morela Ob izgubi mojega očeta Mihe Burja se sodelavcem in sodelavkam v oddelku mikalnice zahvaljujem za izrečena sožalja, denarno pomoč in spremstvo na zadnji poti. Hvala tudi sindikalni organizaciji Tosama za denarno pomoč. Dragi Burja Ob smrti moje drage mame Ivane VIDMAR se najtopleje zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem oddelka FILTRI ter sindikalni organizaciji za izraze sožalja in denarno pomoč. Mihaela Breznik Ob nenadni izgubi dragega sina Janeza LONČARJA se iskreno zahvaljujem sodelavcem sanitetne konfekcije in sindikalni organizaciji za izrečeno sožalje in denarno pomoč. Majda Lončar OSEBNE VESTI OSEBNE VESTI cIo c*;ln praznujejo od 12. tozd saniteta likalnica p- 2. Bajde Marta, 17. 2. Cerar rvartka, 22. 2. Cerar Marija, 24. 2. V.1 ‘'I Bernarda, 5. 3. Jemec Joži, Z1- 2. Kocijančič Joži, 26. 2. Klopčič ranoka, 7. 3. Krašovec Fani, 15. Kdlenko Tančka, 19. 2. Mertai-'c Miiilena, 3. 3. Mujdrica Manija, A: 2. Merlkužič Franc, 20. 2. Praš-S',ar Ivi, 24. 2. Purič Tilka, 1. 3. kokavc Albina, 22. 2. Šoster Ivan-Tr\ 23. 2. Štrukelj Marija, 18. 2. Millona, 23. 2. Žavbi Mani-Ja> 10. 3. Dečman Albin Otroška konfekcija }9',.2- Cerar Marija, 28. 2. Hafner 2. 3. Jemec Stanislava, 24. 2. Kosmač Albina, 24. 2. Močnik Til-ta,v.2- 3. Murn Maruša, 20. 2. Mer-uz>č Marjan, 8. 3. Peterlka Ljubica Sanitetna konfekcija 2- 2. Cerar Marta, 16. 2. Cerar Jer-Ta> 6. 3. Cestnik Mira, 4. 3. Jančik ppttdka, 7. 3. Lampret Irena, 28. 2. Pvec Fani, 27. 2. Prašnikar Mici I., Pfenar Jože, 15. 2. Rus Angel-pa’ 12. 2. Starbek Tinca, 3. 3. Šanič T.a Križanko rešil: TOZD — Križanko oddajte v Tosamine nabiralnike do konca tega meseca. NAGRAJENCI JANUARSKE KRIŽANKE Križan/ko iz januarske štefvilke »TOSAME« je rešilo in oddalo 40 sodelavcev. Izžrebali smo naslednje: 1. nagrado dobi: MERLIN Danica, 2. nagrado dobi: PIRNAT Dušan, Mikataica 3. nagrado dobi: ČEBULJ Dora, Avtomatska tkalnica £.