PRIMORSKI DNEVNIK
- Cena 100 lir	Leto XXX. Št. 127 (8833)	TRST, četrtek, 30. maja 1975
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
SPLOŠNA STAVKA IN DEMONSTRACIJE ZARADI FAŠISTIČNEGA ZLOČINA V BRESCII
Soglasna zahteva : Napraviti honec s fašizmom in vsemi, ki podpirajo njegova zločinska dejanja
Stavke so se udeležili vsi delavci in uradniki, trgovci in obrtniki, uslužbenci javnih ustanov in državne uprave - Vse šole so bile zaprte
RIM, 29. — Na pobudo sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL je bila danes v vsej Italiji splošna stavka v znak protesta in obsodbe strahovitega fašističnega pokola v Brescii. Poldnevne stavke so se udeležili vsi delavci in uradniki, trgovci in obrtniki, uslužbenci javnih ustanov in državne uprave. Vse šole so bile zaprte. V štirih dopoldanskih urah so bile vse dejavnosti v Italiji popolnoma ustavljene. Obenem pa so bili po vsej državi ljudski shodi, na katerih se je zbralo več milijonov ljudi, ki so zahtevali, da mora pristojna o-blast sprejeti odločne ukrepe za izkoreninjenje fašizma.
Ob zaključku poldnevne stavke je sindikalna federacija objavila
sporočilo, ki ugotavlja, da je bila «udeležba popolna» in da so bile po vsej državi mogočne protifašistične demonstracije. Sindikalna federacija poudarja, da so bili današnja stavka in protestni shodi o-mikan odgovor italijanskih delavcev in vse države na fašistične kriminalne provokacije in na prevratniške načrte, s katerimi hočejo z nasiljem in pokoli ustvariti v državi nevzdržno ozračje sovraštva in terorizma z norim namenom, da
Rumor sprejel predstavnike strank ustavnega loka
RIM, 29. — Predsednik vlade Rumor je v zvezi z nastalim položajem v državi po groznem fašističnem atentatu v Brescii imel danes pogovore s predstavniki parlamentarnih skupin in strank ustavnega loka. Pogovori so se vrteli okrog vprašanja javnega reda in na njih je bilo predvsem poudarjeno vprašanje boja proti fašističnim zločincem.
Najprej je Rumor sprejel obrambnega ministra Andreottija, za njim pa načelnika socialistične delegacije v vladi, ministra za Jug, Mancinija. Po pogovoru s predsednikom vlade je Mancini izjavil časnikarjem, da sta govorila «o sedanjih vprašanjih». Popoldne je Rumor sprejel delegacijo republikanske stranke, ki jo je vodil tajnik La Malfa. Zatem je Rumor sprejel načelnika socialdemokratske delegacije v vladi ministra za finance Ta-nassija.
Nato je predsednik vlade sprejel komunistično delegacijo, ki so jo sestavljali tajnik partije Berlinguer, predsednik poslanske skupine Natta in predsednik senatne skupine Perna. Ob odhodu iz Rumorjeve pisarne je Berlinguer izjavil časnikarjem, da so predsedniku vlade izjavili, da je treba sedaj iz obsodb in načelnih izjav proti fašizmu preiti v dosledno in stvarno akcijo. Berlinguer je tudi povedal, da so zahtevali. naj vlada obvesti državljane o vsem, kar ve o dogodkih, ki so se pripetili v zadnjih letih.
Zadnja je bila pri Rumor-ju delegacija liberalcev.
bi uničili priborjeno svobodo in demokracijo.
Sindikalna federacija ugotavlja, da je italijansko ljudstvo danes izrazilo žalovanje za nedolžnimi žrtvami skupno z odločno obveznostjo, da bo preprečilo vsak atentat na demokracijo.
NajVečje demonstracije po številu udeležencev so bile v Rimu, Milanu in Turinu. V Rimu so govorili predstavniki vseh strank ustavnega loka in voditelji sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL, v Milanu je govoril tudi župan iz Brescie in se je na Trgu del Duomo zbralo več kot 200 tisoč ljudi, v Turinu pa je bila prav tako velika poulična demonstracija z zaključnim shodom, na katerem so govorili sindikalni in politični krajevni predstavniki.
Zgodaj dopoldne so se v Rimu začele zbirati množice pri kolose-ju in se pripravljale, da izražajo svoj gnev zaradi fašističnega zločina v Brescii. Od koloseja, kjer so se zbrali Rimljani vseh slòjev in poklicev, se je velik sprevod začel pomikati proti Trgu San Giovanni, kjer so sindikalne organizacije priredile shod. Med potjo po rimskih ulicah, ki so bile okrašene z narodnimi in rdečimi zastavami, se ja sprevodu pridružilo še na tisoče ljudi, ki so kmalu nato popolnoma napolnili trg. Na čelu sprevoda po mestnih ulicah so počasi vozili taksisti, ki so imeli izobešene na av-tomctoilih slike pokola v Brescii. Med demonstracijo in med shodom
so bile v Rimu vse trgovine zaprte.
Ob 10.15 je na Trgu San Giovanni odprl zborovanje glavni tajnik CG IL Lama. Trg je bil preplavljen z zastavami in transparenti. Na govorniškem odru so bili pcieg sindikalnih voditeljev predstavniki strank ustavnega loka, med njimi tajnik KPI Berlinguer, načelnik poslanske zbornice PSI Mariotti in drugi.
Glavni tajnik CGIL Lama je v govoru poudaril, da med šestimi mrtvimi v Brescii so bili štirje sindikalni voditelji CGIL. Lama je opozoril, da je demokracija v nevarnosti, da pa so danes v Italiji sile, ki jo znajo braniti. «To so sile antifašizma in dela». Tajnik CGIL je dejal, da so danes ljudske množice v prvih vrstah v boju za o-brambo svobode in demokratičnih ter republikanskih institucij. Zatem je dejal, da se je doslej preveč popuščalo fašističnim zločincem in da je bila že večkrat ugotovljena soodgovornost nekaterih državnih organov. Opozoril je, da so delavci začeli voditi boj za splošni napredek in demokracijo v državi in da se ne omejujejo samo na zahteve o povišanju plač.
Za komunistično partijo je govoril član osrednjenega vodstva A-mendola, ki je poudaril, da današnje. demonstracije italijanskega prebivalstva po vsej Italiji izražajo voljo ljudstva, da se napravi konec s fašisti in z vsemi, ki jih podpirajo.
Poslanec Mariotti, ki je govoril v imenu PSI, je poudaril, da so bile tako bombe na Trgu Fontana v Milanu leta 1969, kot sedaj v Brescii, usmerjene proti italijanskim delavcem, proti njihovim sindikalnim organizacijam in proti vsem, ki se bojujejo za napredek in demokracijo. Potem ko je dejal, da so demokratične stranke pripravljene storiti vse v boju proti fašističnim zločincem in tistim, ki jih podpirajo, je Mariotti zaključil z ugotovitvijo, da vsak spor med demokratičnimi strankami samo opogumlja prevratniške načrte. Današnja demonstracija pa dokazuje, je po-
udaril Mariotti, da, ko gre za boj proti fašistom, so demokratične stranke vedno enotne in združene.
Predstavnik «Manifesta» je prav tako odločno obsodil fašistično nasilje, ki že preveč časa traja in dejal, da je treba sedaj preiti iz teoretskega antifašizma v moralni antifašizem, ki bo slonel na budnosti in akciji najširših ljudskih množic. Za republikance je poslanec Mammi povezal pokol v kmečki banki v Milanu in pokol na trgu v Brescii ter dejal, da so zadnje fašistične bombe odkrit izziv, ki ga danes demokratične in antifašistične sile sprejemajo in zahtevajo, da na ta izziv odgovorijo tudi vlada, sodstvo in parlament. Za liberalce pa je spregovoril poslanec Biondi, ki je poudaril antifašistični značaj njegove stranke in
(Nadaljevanje na 6. strani)
Pogled na Trg Goldoni v Trstu med včerajšnjo protifašistično demonstracijo
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiim
MOGOČNE LJUDSKE DEMONSTRACIJE V VSEJ DEŽELI FURLANIJI-JULIJSKI KRAJINI
Po krvavem atentata zahteva demokratični Trst razpust fašistične stranke in njenih organizacij
Antifašistična zborovanja v Vidmu, Pordenonu in Gorici - Nad 10 tisoč delavcev se je zbralo v Tržiču - Shodi v Miljah in drugih manjših mestih • V Trstu so na Goldonijevem trgu govorili tržaški župan Spaccini, slovenski župan Lovriha in sindikalist Garavini
Kakor drugod po Italiji je tudi v Furlaniji - Julijski krajini gnev zaradi krvavega fašističnega zločina v Brescii prerasel v množične manifestacije ljudstva, delavcev, mladine, dijakov in žena, ki so mirno, kljub razburjenju, ohranili hladne živce in s tem še enkrat dokazali, da je demokratični sistem trden samo takrat, kadar uživa podporo širokih ljudskih množič, v naših krajih pa predstavlja najmočnejše jamstvo republiške zakonitosti prav trdno protifašistično zavezništvo delavcev, kmetov, dijakov, prijateljstvo in solidarnost italijanskih in slovenskih demokratično mislečih ljudi.
Pozivu sindikalne federacije k poldnevni protestni splošni stavki so se v naši deželi odzvali delavci, o-brtniki, mali trgovci, uslužbenci
lllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllll,lllll,m,„„ll,|||„||ll|||||„ll||1|||m||m||,|t|||||nimintn|||||||I|||||
VRSTA HIŠNIH PREISKAV PRI DESNIČARSKIH SKRAJNEŽIH
Preiskava o atentatu zajela tudi Veneto in Rim
Policija na sledi desničarski organizaciji, ki naj bi imela svoje člane v Brescii, Milanu in v Venetu - V Rimu preiskali stanovanje enega voditeljev razpuščene zloglasne organizacije «Ordine nuovo»
BRESCIA. 29. - Policijska preiskava o zločinskem atentatu, ki je včeraj v Brescii zahteval šest smrtnih žrtev, ni doslej obrodila otipljivih sadov. Karabinjerji so včeraj v Veroni aretirali mladega desničarskega skrajneža, za katerega pa so danes zvečer ugotovili, da ima trden alibi in da ni vmešan v včerajšnji pokol. Iščejo tudi neko mlado žensko, katere imena niso sporočili. Takoj po atentatu so izvršili sedemdeset hišnih preiskav, med katerimi so našli nekaj zanimivega materiala, predvsem dokumentov. To je, kar zadeva neposredne preiskave o atentatu.
Bolj konkretna je preiskava v zvezi z desničarsko skupino, ki je družila več skrajnežev v Brescii. Milanu, v Valtellini in tudi v Venetu. Sodstvo je izdalo proti ničnim pripadnikom 26 zapornih nalogov, od katerih so jih v zadnjem času izvršili 22. Gre za preiskavo, ki je bila povod za včerajšnjo protifašistično manifestacijo, ki se je zaradi fašistične bombe tragično zaključila.
Ponoči so v okviru te preiskave aretirali 29-letnega zdravnika Wal-terja Morettija, znanega kot ideologa zloglasne organizacije «Ordine nuovo», ki je objavljal svoje prispevke v časopisu «Riscossa». Ta časopis je izdajala založniška družba, pri kateri je tiskal svoje na-cifašistične brošure tudi Franco
Freda, ki je trenutno v zaporu, saj ga dolžijo, da je zakrivil pokol na milanskem Trgu Fontana. Pri isti založniški družbi so tiskali tudi glasilo «Ordine nuovo» «La Fenice». Morettija so aretirali v njegovi vili, potem ko so ga že dalj časa iskali Dolžijo ga združevanja v zločinske namene, posesti orožja in razstreliva. Po mnenju preiskovalcev gre za enega voditeljev fašističnih organizacij in za enega ključnih členov verige, ki bi morala pripeljati tudi do odkritja krivcev včerajšnjega atentata. To možnost preiskovalci sicer zanikajo, v prihodnjih dneh pa bomo videli, kako se bo vsa zadeva razpletla.
Treba je vsekakor poudariti, da so dr. Morettija aretirali neposredno po zasliševanju fašista Kima Borromea, ki so ga aretirali prejšnjega marca, ko se je skupno s svojim pajdašem Giorgom Spedini jem peljal po Valcamonici. V njegovem avtu so dobili 364 dinamit-nih sveč, osem kilogramov plastičnega eksploziva in pet milijonov lir v gotovini, kar dokazuje, da razpolagajo fašistični skrajneži z velikimi vsotami denarja, saj jih financirajo številni industrijci, ki jim bo prej ali slej policija morala stopiti na prste. Prav aretacija Borromea in Spedinija je privedla do fašistične skupine, o kateri vodi preiskavo
(Nadaljevanje na 6. strani)
javnih ustanov in uprizorili v vseh večjih središčih mogočne demonstracije proti fašizmu. Na vseh shodih, ki so se jih udeležili tudi voditelji političnih strank ustavnega loka, je glasno izzvenela zahteva, naj državna oblast vendarle strogo ukrepa proti fašistom, ki ji izpod-kopujejo temelje in državo pehajo v temo reakcionarnih pustolovščin, in nasilja.
Tisoči in tisoči delavcev in meščanov so v sprevodu šli skozi Gorico, v Tržiču pa se je na glavnem trgu zbralo več kot deset tisoč delavcev ladjedelnic. V Vidmu, na Trgu Vencrio. se je protestnega zborovanja udeležilo pet tisoč ljudi, skoraj deset tisoč pa v Pordenonu. Demonstracije so bhe tudi v drugih manjših krajih naše dežele, kot v Miljah, kjer so se na trgu pred občinsko palačo zbrali predvsem delavci krajevnih podjetij in domačini okoliških vasi. Spregovoril jim je član kovinarskega sindikalnega vodstva Paolo Cruciatti.
V celoti je poldnevna protifašistična stavka uspela v Trstu, kjer se je sprevodov, ki so šli skozi mesto, udeležilo nad deset tisoč ljudi, predvsem delavcev in mladine. Na Goldonijevem trgu je nato bilo zborovanje, kjer so spregovorili sindikalist Garavini ter župana Spac-cini in Lovriha.
Že v jutranjih urah je bil Trst paraliziran. Sindikati sicer niso napovedali (iz varnostnih razlogov) zbirnih mest, vendar so bili delavci na svojih skupščinah obveščeni. Že na dan, ko je v Trstu odjeknila vest o krvavem pokolu v Brescii so se delavci ladjedelnice sv. Marka zbrali na kratko skupščino in sklenili, da poostre budnost in da se udeležijo protestne demonstracije Celodnevno stavko so oklicali vsi pristaniščniki, medtem ko so se dijaki dogovorili, da se bodo — kljub ministrski zapori šol — zbrali pred svojimi zavodi in v sprevodu krenili v mestno središče.
Ob napovedani uri so se k mestnemu središču začeli zgrinjati de-
lavski in ljudski sprevodi. S Senenega trga je prihajala kolona delavcev iz industrijske cone. Načelovali so ji sindikalni delegati bo-Ijudške tovarne Velikih motorjev. Od morja so po Ulici Mazzini prihajali tekstilci in pristaniščniki skupaj z uradniki velikih zavarovalnic, preko Sv. Jakoba in predorov pa kolona delavcev iz arzenala in ladjedelnice skupaj s prebivalci te delavske četrti.
Izpred občinske palače je krenil sprevod, v katerem so bili predstavniki antifašističnih strank, od komunistov do liberalcev, občinski u-službenci, bančni uradniki in gradbeni delavci. Na čelu sprevoda so šli deželni svetovalci, tajniki političnih strank, župani inž. Marcello Spaccini, Gastone Millo, Dušan Lovriha, dr. Drago Legiša in Josip
Guštin s predsednikom pokrajinske uprave dr. Michelejem Zanettijem, občinskimi svetovalci in funkcionarji. Ta sprevod je šel po Korzu naravnost na Goldonijev trg, kjer se je približno ob desetih pričelo e-notno protestno zborovanje.
Prvi je spregovoril tržaški župan Marcello Spaccini, ki je dejal, da govori v imenu vsega tržaškega prebivalstva, Slovencev in Italijanov, ki jih je krvavi pokol v Brescii, kakor prejšnji pokoli v Milanu, uža-lostil in prizadel.
«Že leta 1970 smo na istem mestu enotno protestirali zaradi slepega fašističnega nasilja in tedaj je bil naš nastop obenem opozorilo in obveza. Kajti takrat, kakor tedaj, sporočamo fašistom, morilcem: Ne,
(Nadaljevanje na 2. strani)
PO ZLOČINSKEM FAŠISTIČNEM ATENTATU V BRESCII
Izredno hudo zdravstveno stanje Luigija Pinta
RIM, 29. — Notranji minister Ta viani, je sprejel šefa policije prefekta Zanda - Loya, ki mu je poročal o svojem obisku v Brescii. Na njegov predlog je notranje ministrstvo poslalo v Brescio generalnega inšpektorja javne varnosti dr. Tota, ki bo koordiniral preiskave o zločinskem atentatu.
Zdravstveno stanje učitelja Luigija Pinta, ki je bil med včerajšnjim
atentatom hudo ranjen, je še vedno izredno resno in zdravniki so mnenja, da njegov organizem ne bo mogel kljubovati poškodbam. Eksplozija mu je popolnoma uničila dve vretenci ter mu poškodovala hrbtenjačo. Pinto je od pasu navzdol popolnoma paraliziran. Poleg tega ima več kovinskih drobcev v pljučin, poškodovane so tudi ledvice in ima tudi več zlomov.
Odločno se je izboljšalo zdravstveno stanje zdravnika Corvinija, ki je bil tudi ranjen med atentatom. Ravnatelj oddelka za oživljanje je izjavil, da bo kmalu izven nevarnosti. Tudi zdravstveno stanje drugih ranjencev se postopoma izboljšuje, nekateri so v teku današnjega dne že lahko zapustili bolnišnico.	- i
■■■■■■Kil'......................................................
JUTRI ZAKLJUČEK KONGRESA ZKJ
SOCIALISTIČNA JUGOSLAVIJA POSVEČA POSEBNO POZORNOST VPRAŠANJU NARODNOSTNIH MANJŠIN
Predsednik Tito sprejel sovjetsko in nekatere druge delegacije
(Od našega posebnega dopisnika)
BEOGRAD, 29. — Z današnjim dnem se je delo desetega kongresa Zveze komunistov Jugoslavije prevesilo v IL del, k zaključevanju diskusij in k strnjevanju sklepov, ki bodo sprejeti jutri na plenarnem zasedanju, kjer bodo med drugim izglasovali tudi resolucije, to je zaključne dokumente, ki bodo obvezna vodila vse do naslednjega kongresa. Teh resolucij bo kar sedemnajst in se nanašajo na razne aktualne ali celo akutne probleme v svetu kot na primer na pereči pro-
aktualen problem Južnega Vietnama in Kambodže, na zadevo čila itd. pa tudi in predvsem na probleme internega značaja, to je na probleme nadaljnjega razvoja Zveze komunistov in njene vloge v nadaljnjem razvoju Jugoslavije. Tu je tudi «resolucija v zvezi z napadom vlade Italije na suverenost in ozemeljsko nedotakljivost SFRJ», o čemer je bilo veliko govora v kongresni komisiji za mednarodne odnose in zunanjo politiko, saj je temo italijanske note od 18. marca povzelo veliko govornikov. Nekaj posegov smo že povzeli in danes
blem Bližnjega vzhoda, še vedno
atentata v Brescii. Preiskava je zajela, poleg Brescie in Lombar-
Včerajšnja splošna stavka v znak protesta za fašistični zločin v Brescii je v dopoldanskih u-rah popolnoma paralizirala vse dejavnosti v Italiji. Take stavke še ne pomnijo. Udeležili so se je delavci in uradniki vseh strok, trgovci, obrtniki, uslužbenci državnih, poldržavnih in krajevnih ustanov, prevozniki, uslužbenci letalskih družb itd. Zaprte so bile šole vseh vrst in univerze. Delali so samo v bolnišnicah za nujne posege in druge dejavnosti nujnega javnega značaja. Vzporedno s stavko so bile v dopoldanskih urah po vseh velikih in malih italijanskih mestih protifašistične demonstracije. Na njih so govorniki sindikalnih organizacij in političnih strank u-stavnega loka odločno zahtevali.
da je treba napraviti konec naraščajočemu fašizmu in njegovim zločinom, da je treba kaznovati zločince in tiste, ki jih pošiljajo in podpirajo. Na milijone ljudi je obenem izpričalo voljo in o-dločnost nadaljevati boj za demokracijo in svobodo. Največji shodi so bili v Milanu, Rimu in Turinu. V naši deželi so bili veliki shodi v Trstu, Gorci, Vidmu, Pordenonu, Tržiču in v mnogih manjših krajih.
Policija nadaljuje s preiskavo, da bi izsledila krivce zločinskega
dije na sploh, tudi Veneto in Rim. V Rimu so namreč preiskali stanovanje vidnega predstavnika zloglasne fašistične organizacije «Ordine nuovo», pri katerem so dobili več sumljivih dokumentov, poleg tega pa tudi pisma, ki mu jih je iz zapora pisal nacist F. Freda, ki ga obtožujejo, da je izvršil atentat na Trgu Fontana v Milanu.
V Beogradu se bo danes zaključil deseti kongres Zveze komunistov Jugoslavije. V sklepnem delu zasedanja bodo odobrili vrsto resolucij, v eni od katerih obravnavajo tudi vprašanje narodnostnih manjšin v Jugoslaviji in jugoslovanske narodnostne manjšine v tujini.
bi mogli z njimi nadaljevati ali jih dopolniti, vendar menimo, da ne smemo opustiti problema, ki se je često povezoval z zgornjim in se nanaša na nacionalne manjšine, glede katerih so jugoslovanski komunisti zelo občutljivi, rekli bi tenkočutni.
To se kaže že v sami sestavi delegatov za kongres. Kot smo že poročali je bilo 1052 delegatov izvoljenih, 470 pa delegiranih kot gostov. Nacionalna sestava delegatov je naslednja: 476 je Srbov, 195 Hrvatov, 73 Slovencev, 67 Makedoncev, 57 Muslimanov. 54 Črnogorcev, 44 Albancev, 27 Madžarov, 3 so Bolgari, 2 Čeha, po en Italijan in Rusin, 4 so Romuni, 5 Slovakov, 2 Turka, 2 Juda, 1 Vlah, 38 pa se jih je opredelilo za Jugoslovane.
Iz gornjega izhaja logičen sklep, da je bilo v diskusiji veliko govora o problemih manjšin ali narodnosti, kot temu pravijo v Jugoslaviji ter o problemih jugoslovanskih manjšin v sosednjih deželah. Tako je na primer Aldo Matoševič z Reke podčrtal, da «razvijanje nacionalne enakopravnosti narodov in narodnosti je trajna naloga, ki se v sedanji etapi socialistične revolucije najbolje uresničuje z zadovoljevanjem nacionalnih interesov v skupnosti Hrvatov, Italijanov in o-stalih narodnosti», ki živijo na re-škem področju. Potem ko je ugotovil, da je fašistična Italija tlačila in potujčevala Hrvate, izkoriščala pa tudi Italijane, je nadalje-
val: «Vsaka občina je gornja načela prilagodila svojim specifičnim pogojem, tako da smo v statutih občin, koder žive tudi Italijani, u-redili vprašanje pravic glede uporabe jezika, gojenja nacionalne kulture in navad, določili pravico do vzgoje in izobrazbe v materinem jeziku» ... «V statutih so določene tudi pravice ustanavljanja organizacij za negovanje in razvijanje nacionalne kulture, jezika, nacionalne biti.» ... «Regulirane so nadalje pravice povezovanja z matičnim narodom » «V statutih občin se predvideva določitev krajev, v katerih je potrebno voditi celotno javnopravno službo v obeh jezikih» itd., itd.
Delegat s Kosova Albanec Aslat Fazlija je v svojem posegu ugotovil, da «politična praksa ir stališče jugoslovanskih komunistov sta no-trdila možnost in upravičenost, da narodne manjšine p edstavljajo faktor zbliževanja».
O nacionabih manjšinah, toda tokrat o jugoslovanskih v sosednjih deželah, konkretno o slovenski manjšini v Italiji je gMoril tudi Livij Jakomin, ki je mod drugim dejal: «vzporedno s pritiski in z zahtevami po jugoslovanskem ozemlju, moramo biti nezadovoljni tudi z odnosom, ki ga ini: lanska viada ima do slovenske ma ijšine v Italiji Pogoji za njihov narodnostni napredek
FRANC UDOVIČ
(Nadaljevanje na 6. strani)
S PROTESTNE DEMONSTRACIJE NA GOLDONIJEVEM TRGU V TRSTU
Zločinske fašistične tolpe moramo pregnati iz družbe in parlamenta!
Govori tržaškega župana Spaecinija, slovenskega župana Dušana Lavrihe in sindikalista Sergia Garavinija
(Nadaljevanje s 1. strani)
Trst ni z vami. Trst vas je osamil in vas obsoja, kakor je obsodil Al mirantejevo ščuvanje h krvavemu obračunu prav na tem trgu. Vemo, da je to ščuvanje obrodilo svoj sad z zločinsko bombo pri Sv. Ivanu.» Danes so fašisti usmerili svojo kr vavo logiko proti delavcem, je v nadaljevanju ugotovil Spaccini in dejal, da ga zadnje vesti navdajajo s hladno napetostjo in zrela razmišljanja. Brez histerije, toda odločno zahtevamo, naj državna o-blast, od sodstva do policije, naredi
Protest zaradi surovega ravnanja z urednikom našega dnevnika
Včeraj opoldne je naš delovni tovariš Sergij Premrj sledil dogodkom pred sedežem «Fronte della gioventù» v Ul. Paduina, ko se mu je približal policijski agent v ci-vilu. Naš urednik je agentu obrazložil, da opravlja službeno dolžnost, ko ga je ta surovo odrinil in s pestjo u-daril. Naš urednik se je zaradi tega moral zateči na postajo za prvo pomoč tržaške bolnišnice, kjer so ga odpustili s prognozo okrevanja v osmih dneh.
Ob tem incidentu, ki priča o nestrpnem odnosu do časnikarja in njegove neodtujljive pravice, da objektivno priča o dogajanju, uredniški kolektiv «Primorskega dnevnika» izraža svojemu delovnemu tovarišu svojo najiskrenejšo solidarnost, obenem pa zahteva, naj pristojni organi napadalca identificirajo in ustrezno postopajo.
S tem v zvezi je organizacija tržaških kronistov izrekla odkrit protest in poslala vsedržavni Zvezi italijanskih kronistov brzojavko, v kateri zahteva, naj poseže pri predsedniku vlade in notranjem ministru.
V istem tonu je solidarnost našemu uredniku izrekla Zveza Julijskih Časnikarjev, ki je o zadevi obvestila vsedržavno združenje novinarjev FNSI.
Ko je izvedelo za dogodek, se je na izredni seji zbralo predsedstvo Časnikarske zbornice za Furlanijo-Ju-lijsko krajino, ki ga sestavljajo dr. Italo Soncini, Giovanni Paladini in Gianmaria Cojutti. V resoluciji ugotavljajo, da je bil Sergij Premru, poklicni časnikar, napaden med manifestacijo. Zato Časnikarska zbornica «opozarja državne oblasti in organe javnega reda na dolžnost, da predvsem javni funkcionarji spoštujejo državni zakon, ki ščiti dostojanstvo časnikarja, kateremu morajo omogočiti nemoteno delo ter fizično varnost, kar spada v okvir redne zakonodaje in tudi sicer v okvir omikanega in demokratičnega sožitja, ki ga določa ustava »
svojo dolžnost in strogo kaznuje krivce in tiste, ki so jih oborožili ter plačali.
Za njim je, ob večkratnem ploskanju, ki je tudi dokazalo, v kolikšni meri so se prav Slovenci, za fašistično izzivanje najbolj občutljivi in prizadeti del prebivalstva, udeležili tega demonstrativnega zborovanja, spregovoril dolinski župan Dušan Lovriha.
V začetku je povedal, da govori v imenu slovenskih županov, ki so s svojo prisotnostjo izpričali, kako smo že večkrat Slovenci, skupaj z Italijani, nastopili proti fašizmu.
«Enotni smo obsodili fašiste, ko so nam podtaknili bombo v slovensko šolo, kakor tudi danes, ko so napadli delavce v Brescii. To protifašistično enotnost smo skovali v narodnoosvobodilnem boju in je torej nezrušljiva. Pač pa jo moramo utrditi v tem trenutku, ko bi fašisti hoteli uničiti to, kar so demokrati in delovni ljudje v Italiji dosegli v dolgih letih boja. Dolžnost oblasti je, da uniči fašiste, o-benem pa izžene in kaznuje tiste, ki so do njih bili preveč ravnodušni ali popustljivi», je dejal Lovriha in zaključil svoj pozdrav v slovenščini z vzkliki enotnosti med italijanskimi in slovenskimi demokrati in strnjenosti delovnih ljudi v boju za napredek, proti fašizmu
Po pozdravu italijanskega in slovenskega župana je na govorniški oder stopil Sergio Garavini. član osrednjega vodstva sindikalne federacije CGIL - CISL - UIL.
«Še pred nekaj dnevi», je začel, «sem pozdravil na postaji štiri prijatelje, člane šolskega sindikata CGIL, s katerimi sem se udeležil nekega seminarja. Vrnil sem se domov in naslednjega dne izvedel, da so mrtvi, ker jih je ubila fašistična bomba. Padli so, ko so opravljali svojo demokratično dolžnost, na protifašističnem zborovanju.»
Cavarmi je nadaljeval: «Ta primer sem povedal zato, ker je v meni potem, ko sem izgubil prijatelje, naraslo sovraštvo. In prav tako narašča v vsej Italiji strašno sovraštvo do fašistov, ki mora prej
ko slej z njimi pomesti.»
Gavarini je dodal, da se terorizem črnih mrež vleče skozi dolgo dobo petih let. Vsi so že razumeli, kam vodi in kdo mu je mentor. Tudi tisti, ki so doslej govorili o nasilju in hinavsko mežikali na levo in desno. Tudi oblast, tudi vladajoče stranke bi morale že razumeti, da se v Italiji ne sme ponoviti «primer reichstaga», nemškega parlamenta, ki so ga nacisti požgali in na njegovih ruševinah prišli na oblast.
Tudi tokrat, kot tedaj, se fašisti skrivajo pod razne krinke ali delujejo, kot je za take podleže značilno, v temi. Demokratična republika pa ima dolžnost, da se pred njimi, ki so rakav tvor naše družbe, brani z vso odločnostjo: «Uničiti fašizem pomeni, da ga moramo moralno in politično osamiti. Preganjati in postaviti izven vsakega zakona je treba fašistične tolpe, ki delujejo izven parlamenta, kakor tudi tolpo, ki se je prikazala vanj in se skriva za poslansko imuniteto».
To zahtevajo delavci danes od države, obenem pa si ne delajo utvar. Zato se bore za reforme, proti gospodarski krizi, ki jo manevrira gospodarska desnica proti preprostim ljudem. In to zato, ker so podobni dogodki bili možni tudi zaradi vzdušja, ki se je ustvarilo v zadnjih letih, ko so strukture družbe čedalje šibkejše in gospodarska kriza prerašča tudi v politično in moralno.
S tem govorom se je mogočno protifašistično zborovanje zaključilo. Ura je bila malo čez enajsto. Velika večina ljudi je še ostala na trgu, mnogi so medtem že šli pred
sedež MSI v Ul. San Lazzaro in zahtevali od policistov, naj snamejo izzivalno postavljeno zastavo, ki je visela z okna. Na dan, ko vsa Italija žaluje, se fašisti ne smejo rogati iz državne zastave, ki so jo še enkrat okrvavili. Protest prisotnih je zalegel in s sedeža neofašistične stranke so zastavo sneli.
Trgovine, bari, gostilne, obrtniške delavnice so ostali zaprti, kot so ostala zaprti, na večer, gledališča in kinodvorane. Delavci industrijskega sektorja so se vrnili popoldne v svoje tovarne.
Na manifestaciji je govoril tudi župan Spaccini

ŠTEVILNE SOLIDARNOSTNE IZJAVE IN TELEGRAMI
ODLOČNA ZAHTEVA, DA SE ZA VEDNO UNIČI ČRNA ZAROTNIŠKA MREŽA
Izjava skupine PSDI v deželnem svetu ■ Sporočilo pokrajinskega vodstva KD ■ Telegrami župana Spaecinija
Tudi včeraj so številne organizacije izrekle odločne proteste zaradi fašističnega zločina v Brescii, nekatere pa smo prejeli že 28. maja vendar prepozno za objavo v včerajšnji številki našega lista. Tajništvo in deželna skupina PSDI sta tako objavila poročilo, v katerem obsojata organizirani brutalni napad na omikano sožitje v naši družbi in poskus, da se ošibi demokratično
Karabinjerji «rešujejo» mladega fašista
državo in likvidira svobodo, ki jo je italijansko ljudstvo tako težko priborilo v odporniškem gibanju. V poročilu se nadalje poziva državne sile reda, da odkrijejo in kaznujejo morilce in njihove mandante.
Pokrajinski odbor KD je v daljši izjavi uvodoma orisal dogodek, nato pa ugotovil, da ta zadnji zločin dokazuje, kako pravilna in kako nujna je bila obsodba atentata na sloven sko šolo pri Sv. Ivanu, ki ima očitno isto ozadje kot atentat v Brescii, ter provokacijskega govora Almiranteja v našem mestu. Izjava KD se zaključuje s pozivom, da demokratična država odločno in dokončno prekine črne zarotniške mreže ter z u-gotovijo, da uživajo državni organi ter še zlasti sodstvo in sile reda pri tem delu vso podporo in solidarnost antifašističnih sil, ker je treba odločno ukrepati za zaščito pred absurdnimi napadi nekaterih.
Tržaški župan Spaccini je že včeraj poslal telegram predsedniku vlade Humorju in notranjemu ministru Tavianiju, v katerih zahteva odločno akcijo vlade, ter telegram županu Brescie Brunu Boniju, v ka-teretn izraža solidarnost Trsta.
V	zvezi z nezaslišanim zločinom v Brescii so izdale skupno stališče napredne pphtične skupine, ki dgr lujejo v tržaškem pristanišču: socialistična osnovna organizacija, sekcija KPI in AGLI.
V	svoji izjavi organizacije komunističnih, socialističnih in katoliških pristaniščnikov enačijo fašistični zločin s pokolom na Trgu Fontana v Milanu in ugotavljajo, da jih ood-pirajo iste sile, ki nočejo fašističnim teroristom stopiti na prste, ker bi rade v državi ohranile sistem privilegijev gospodarske desnice.
Pristaniščniki KPI, PSI in AGLI
iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiim
PRED SEDEŽEM MSI IN FRONTE DELLA GIOVENTÙ
Ostra odgovora na fašistična izzivanja: odstranjena zastava in oblegan sedež
Pri Drevoredu XX. septembra spopad s fašističnimi škvadristi Na kvesturi zaslišali samo antifašistične mladince
Med včerajšnjo mogočno manifestacijo je prišlo do incidentov. Številni antifašisti, zlasti pristaniščniki in dijaki so med sprevodom po Korzu opazili zastavo, ki je izzivalno plapolala s sedeža MSI na vogalu med Ul. Mazzini in Ul. S. Lazzaro. Nad tisoč oseb je krenilo pod sedež in dalj časa skandiralo protifašistične parole. Na Kraju je bilo skoro sto do zob oboroženih karabinjerjev, ki pa so stali kakih 30 m daleč od vhoda fašistične stranke. Samo odgovorno zadržanje delavskih voditeljev je preprečilo, da ni množica vdrla v sedež. Po daljšem pogovoru s pod-kvestorjem dr. Savastanom, so manifestanti dosegli odstranitev izzivalne zastave.
Agenti političnega urada kvesture so pripeljali nekega fašista, ki je sedež odprl, vendar ni hotel odstraniti zastave. Zgto so agenti morali vdreti nekaj vrat, da so končno prišli do droga, in najprej potegnili zastavo do polovice droga v znak žalovanja za žrtve fašističnega pokola v Brescii, nato pa enostavno zastavo odstranili.
Ravno tedaj se je na Goldonijevem trgu zaključil shod in večje število ljudi se je pridružilo mani-festantom pod sedežem MSI. Množica dijakov in pripadnikov levičarskih izvenparlamentarnih gibanj, je krenila po Trgu S. Giovanni in mimo Portičev do Drevoreda XX. septembra, kjer je znano zbirališče škvadristov in kjer so večkrat pretepli demokratične mladince. Ko so prispeli do Stande, so krenili na desno po Ul. Paduina, kjer je na vogalu z Ul. Crispi sedež zloglasne mladinske fašistične organizacije «Fronte della Gioventù» .
Z oken v drugem nadstropju, kjer imajo fašisti svoj brlog, se je vsul na cesto nravi dež opek, steklenic in kamenja. Nekaj mladincev se
je zagnalo po stopnišču in razbilo vrata fašističnega gnezda. Z notranjosti so jim odgovorili, izbruhnil je manjši požar in mladinci so se umaknili na cesto. Z oken so med tem škvadristi, ki so imeti črne čelade, ščite in robce na obrazu, metali na množico opeke, ki na srečo niso nikogar zadele. S ceste so jim seveda odgovarjali in jim razbili šipe oken. Policija in karabinjerji so prišli na kraj skoro pol ure kasneje. Po daljšem prerekanju in prepiranju z manifestanti so kakih 20 fašistov naložili na dva dostavna avta in jih odpeljali na kvesturo, kjer so jih seveda izpustili. Izvedli so tudi pregled v se-
dežu, vendar, po izjavah načelnika političnega urada dr. Volpeja, niso našli ničesar. Niti dolgin tolkal, ki so jih fašisti porogljivo vihteli proti množici, niti ščitov, niti ustrahovalnih samokresov.
Popoldne je v mestu prišlo do omejenih spopadov in pretepov med fašisti in demokratičnimi mladinci, vendar brez hujših posledic, šest mladoletnih fašistov se je zateklo v bolnišnico, češ da so se ranili med spopadom v Ul. Paduina. Vse so odslovili s prognozo okrevanja v ... 2 dneh. Na kvesturi so zaslišali nekaj fantov, ki naj bi sodelovali pri spopadih: seveda samo mlade antifašiste.
zahtevajo razpust in prepoved MSI in z njim povezanih organizacij, obnovo demokracije v Italiji, novo gospodarsko načrtovanje s sodelovanjem delavcev in razkrinkanje tistih sil v državnem aparatu, ki mu delajo sramoto s tem, da ščitijo fašiste.
Pristaniščniki so svečano zagotovili, da v tržaški luki ne bodo dopustili kakršnegakoli nastopa ali rovarjenja desničarskih skrajnežev.
Na svoji redni vaji so pevci Tržaškega partizanskega zbora sklenili poostriti budnost proti vsakršnemu fašističnemu izzivanju in pozivajo tržaške demokrate, naj osamijo in zatrejo vsa legla čme golazni.
Protestno izjavo zaradi pokola v Brescii so nam poslali tudi delavci tovarne «Durissini». V njej zahtevajo, naj demokratična republika, rojena v odporništvu, razgali in kaznuje krivce za vse bombne atentate, njihove navdihovalce in tiste, ki jih plačujejo. Obenem poudarjajo, da se bodo še naprej borili za demokratičen preokret vladne politike.
Razstave
Nove grožnje «Ordine nero»
Sinoči, kmalu poJ ^I.30 jé neznahéò telefoniral na uredništvo tukajšnjega italijanskega dnevnika in obvestil urednika, da je v telefonski kabini ob občinski menzi na Trgu Libertà pismo «Ordine nero». Na kraju so res odkrili pismo in sicer «drugo obvestilo». Prvo so bile namreč grožnje proti Slovencem in sodniku Coassinu nekaj dni po atentatu na slovensko šolo pri Sv. Ivanu. Kot v tistem primeru je bilo fotokopirano in napisano z runskimi črkami ter se je zaključilo s kiju kastim križem, iz katerega kaplja kri. V običajnem blaznem tonu neznani fašisti trdijo, da pismo, ki so ga odkrili predvčerajšnjim na Goldonijevem trgu, ni avtentično, saj zavrača odgovornost za atentat v Brescii.
«Grdine nero» pa sprejema vso odgovornost za atentat, saj je to samo opomin in boj proti sedanji družbi se bo nadaljeval do končnega poraza buržoazije, sionizma in ko munizma.
• Tržaška ohrina je razpisala vsedržavni natečaj za zamisel m reali zacijo umetniških del, s katerimi br-do okrasili srednjo šolo na Lampi Elisi. Zainteresirani lahko prejmejo vse informacije pri glavnem tajništvu tržaške občine.
SEJA SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE
Tajništvo Sindikata slovenske šole sklicuje za petek, 31. maja, ob 17. uri odborovo sejo. Na dnevnem redu bodo delegirani zakoni in poslovnik za šolsko komisijo. Seje se lahko u-deležijo vsi člani.
DRUGE VESTI NA ŠESTI STRANI
Velika množica je oblegala fašistično gnezdo v Ul. Paduina
V	Park hotelu Obelisco na Opčinah je razstava jedkanic in olj Cosima Fusca in Giorgia Millie.
V	galeriji «La Lanterna» v Ul. sv. Nikolaja 6 razstavlja svoja dela slovenski likovnik Jože Spacal.
V	krožku trgovske mornarice «Na-zario Sauro» v Ul. Roma 15 je odprl razstavo svojih del tržaški slikar Claudio Bianchi.
V	galeriji Rettori — Tribbio 2 je odprla razstavo svojih del Gianna Marini.
V	galeriji Loža v Kopru, Titov trg 4 razstavlja znani slovenski likovnik Vladimir Makuc.
V	občinski galeriji na Trgu Unità razstavlja tržaški slikar Fabio Zu-bini.
Šolske vesti
Ravnateljstvo državne srednje šole
s slovenskim učnim jezikom «Fran Levstik» na Proseku sporoča, da bo v soboto, 1. junija 1974, ob 17. uri slovesna otvoritev novega šolskega poslopja.
Osnovna šola na Proseku vabi starše in prijatelje šolske mladine na razstavo risb in ročnih del, ki bo v nedeljo, 2. junija, od 8. do 12. in od 17. do 21. ure v šolskih prostorih.
IZLETI «AURORE»
Potovalni urad Aurora priredi v soboto. 1. in v nedeljo, 2. junija, izlet na Krk. Cena 15.300 ih.
V soboto, 6., in v nedeljo, 7. junija izlet na otok Rab. Cena izleta 17.500 lir.
Vpisovanje in informacije pri Aurori —, Ul..Cicerone 4, teis’on
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 30. maja
MILICA
Sonce vzide ob 5.20 in zatone ob 20.44 — Dolžina dneva 15.24 — Luna vzide ob 15.10 in zatone ob 2.02. Jutri, PETEK, 31. maja ANGELA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 23,3 stopinje, najnižja 14,6, ob 19. uri 20.9 stopinje, zračni tlak 1010,9 mb, rahlo narašča, veter 7 km na uro jugovzhodnik, nebo 4 desetink poobla-čeno, morje rahlo razgibano, temperatura moria 19,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 29. maja 1974 se je v Trstu rodil en otrok, umrlo pa je pet oseb.
UMRLI SO: 88-letna Elisa Dinon vd. Posselt, 53-letna Fenica Pisk por. De Bortoli, 69-letni Giuseppe Monas, osem ur stari Denis Agio, 11 dni stari Gianluigi Redivo.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1; Croce verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giustizia, Trg Libertà 6; Alla Testa d oro, Ul. Mazzini 43.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19 30 do 8.30)
Al Lloyd. Ul. Orologio 6 - Ul. Diaz 2; Alla Salute. Ul. Giulia 1; Picciola Ul. Oriam 2; All'Annunziata, Trg Valmaura 11.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124); Bazovica (tel. 226-165); Opčine ilei. 211-001); Prosek (tel. 225-141); Božje polje — Zgonik (tel. 225-596); Nabrežina (tel. 2I;9121); Sesljan (tel. 209-197-; Zavije ''tel. 213-137); Milje (tel. 271-124).
Mali oglasi
TAKOJŠNJA DOBAVA 128, 127; 128 71, 72; 850 coupé 67, 69; 850 spy-der 69; 124 coupé 68, 69; 124 67. 69; 850 special 68, 70; 500 L 68, 69, 70; fiat 750 66, 69, fiat 1300 66 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v Ul. Giulia 10 in UL Cotogna 7 — Autosalone Trieste.
ÌK3M3
BANCA DI CREDITO DI TRIEST TRŽAŠKA KREDITNA BANK IRSI - UL. F. Plin io TU 36-101. 38-0*
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	643.—
Funt šterling	1534.—
Švicarski frank	215,80
Francoski frank	132,60
Nemška marka	253,70
Avstrijski šiling	35,45
Dinari debeli	42.—
drobni	42,—
MENJALNICA
vseh tujih valut
Koncerti
u,
^no.....
VERDI
Jutri ob 21. uri in v soboto ob 18. uri koncert v okviru spomladanske koncertne sezone, ki ga bo dirigiral Francoz Michel Plasson. Vstopnice za oba koncerta so na razpolago pri gledališki blagajni (tel. 31948).
Glasbena matica - Trst
Mala dvorana kulturnega doma v Trstu
Danes, 30. maja 1974, ob 20.00
IV.
ZAKLJUČNA AKADEMIJA GLASBENE ŠOLE
Solisti in harmonikarski ansambli
Vljudno vabljeni!
Vstop prost
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
Glasbeno-
baletni
popoldan
Nastopajo gojenci Glasbene matice iz Trsta in baletke Skedenj skega doma.
V nedeljo, 2. junija 1974 ob 17. uri
Koordinacija in koreografiia: SELMA MICHELUZZI
PD TREBČE
Podružnica Glasbene matice
Jutri, 31. maja 1974, ob 20.30 v prosvetni dvorani v Trebčah
NASTOP GOJENCEV GLASBENE ŠOLE
Vljudno vabljeni!
Vstop prost!
Slovensko planinsko društvo Trst Odbor
za proslavo 70-letnice ustanovitve društva
vabi v soboto, 1. junija 1974, ob 20. uri v glavno dvorano Kulturnega doma na
OSREDNJO PROSLAVO
Proslava bo potekala v povsem originalnem programu, prepleten z zabavnimi skeči, igrami, z glasbo in plesom.
Med drugim bo na ogled:
—	razstava fotografij
Janka Furlana
—	razstava fotografij iz društvenega življenja od povojnih časov do danes
—	razstava del raznih natečajev
Razna obvestila
Prosvetno društvo «Kraški dom»
priredi v nedeljo, 2. junija, orientacijski pohod za repentabrske občane. Shod ob 8. uri v občinski kopalnici v Repnu. Po pohodu bo piknik. Vpisujeta Vesna Guštin in Aleksij Križman do vključno petka, 31. t.m.
Izleti
Prosvetno društvo Ivan Grbec v Skednju priredi v nedeljo, 2. junija t.l. celodnevni izlet v Gonars, v če. cač in Beneško Slovenijo. Prijave za zlet bodo sprejemali v društvenih prostorih vsak delavnik od 18. do 19. ure.
Smučarski klub Devin organizira 13. junija ob priliki smučarskega tekmovanja v veleslalomu v ekipah av tobusni izlet na Kanin nad Bovcem.
La Cappella Underground predvaja danes ob 19.00 in 21.15 «Due cuori in cielo» (Cabin in thè sky, 1942). Režija V. Minelli, v njem pa igrajo Lena Horne, Louis Armstrong in Duke Ellington. S tem filmom se-zaključi ciklus «Gli anni ruggenti della MGM».
Ariston — I.N.C. 16.00 «Paper moon» Luna di carta). Barvni film. Igra Tatum O'Neal.
Nazionale 16.00 «Organizzazione crimini». Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Excelsior 16.00 «L’innocenza e turbamento». Barvni film. Igrata Edwige Fenech in V. Caprioli. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.30 «1 tre avventurieri». Barvni film. Igrajo Alaine Delon, Lino Ventura in Joanna Shimkus.
Fenice 16.00 «Il brigadiere Pasquale Zagaria ama la mamma e la polizia». Barvni zabavni film.
Eden 16.00-22.15 Walt Disney «4 bassotti per 1 danese». Barvni film. Igrajo Dean Jones, Suzanne Pleshet. te in Charlie Ruggles.
Ritz 16.00—22.15 «Sutjeska» (La quinta offensiva). Režija Stipe Delič. V glavnih vlogah pa igrajo Richard Burton, Irene Papas, Bert Sotler, Michael Hordem in drugi. Glasba Mikis Teodorakis. Barvni film. Zadnji dan.
Aurora 16.30 «Pat Garret e Billy Kidd». Barvni film. Igrajo J. Co-burn, J. Robards, B. Dylan. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Capito! 16.00 «La governante». Barvni film. Igra T. Ferro. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.30 «Mercoledì delle ceneri». Barvni film. Igra Elisabeth Taylor, Henry Fonda in Helmut Berger.
Impero 16.30 «La caccia». Barvni film. Igrata Robert Redford in Marion Brando. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 16.30—22.00 «La profanazione». Barvni film. Igrata Jean Sorell in Simonetta Stefanelli. Prepovedano mladini pod 13. letom.
Moderno 16.30 «Colpo per colpo». Barvni kitajski film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ideale 16.00 «Furia gialla». Barvni kitajski film o karateju. Igrata Chang Yi in Yi Y'uan.
Vittorio Veneto 17.00 «La morte viene dal passato». Barvni film. Igrata David McCallan in Susan Strassberg
Abbazia 16.00 «Il trionfo di Maciste». Barvni film, v katerem igrata Kirk Morris in Katia Caro.
Astra 16.00—19.00—22.00 «Woodstock». Barvni film o pop glasbi.
Radio 16.00 «I quattro figli di Katie Elder». Barvni film. Igrata John Wayne in Dean Martin.
Kino Skedenj 17.00—19.00—21.00 «Vloga moje družine v svetovni revoluciji»-Tržaška premiera filma Bata Čen-giča. Po večerni predstavni razprava o ciklusu jugoslovanskih filmov.
Prispevki
V	počastitev spomina drage tovarišice Fanice Pisk por. De Bortoli darujejo _ uslužbenci Založništva tržaškega- tiska, uredništva in uprave Primorskega dnevnika; za Dijaško matico 28.000 Ur. za RMV 19.000 lir, za Tržaški partizanski pevski zbor
9.000	lir, za PD Ivan Cankar 13.000 lir, za Tržaško folklorno skupino
6.000	Ur, SPDT 5.000 Ur, PD Ivan Grbec 3.000 lir, SZ Bor 3.000 Ur, PD France Prešeren 2.000 Ur, PD Lon-jer - Katinara 2.000 Ur, PD Slavko Škamperle 2.000 Ur.
V	počastitev spomina Fanice Pisk darujejo Breda Rauber 3.000 Ur za PD Ivan Cankar, Milan Bolčič 3.000 Ur za PD France Prešeren, Neva Lukeš 2.000 Ur in Sonja Prinčič 3.000 Ur za Dijaško matico.
V	počastitev spomina Franca Gombača darujeta družini Godnik in Valenčič 10.000 Ur za SPDT.
Namesto cvetja na grob dragega strica Rada Gombača darujeta Neva m družina Volk 10.000 Ur za RMV.
Namesto cvetja na grob Franca Gombača darujejo tovariši in prijatelji sina Borisa 25.000 Ur za sklad časopisa «Delo».
V	spomin Franca Gombača daruje Silvana Valoppi 5.000 Ur za Dijaško matico.
SOŽALJA
Ob smrti tovariša Franca Gombača izreka sekcija KPI «Jusi Pegan» — občina Zgonik, globoko sožalje prizadeti družini.
Tovariši in prijatelji izrekajo Bo. risu Gombaču globoko sožalje ob izgubi očeta Franca.
-S-
Dne 29. maja je v 99. letu starosti preminila
IVANKA PAJER
Pogreb bo danes, 30. maja, ob 14. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Skednju.
Žalostno vest sporočajo: hčere žefka, Staniča In Lidija, zetje, vnukinji Livija in Lidija z možem Vit-toriom ter pravnuka Marino in Manuela
Trst. 30. maja 1974
Občinsko pogrebno podjetje, Ul. Zonta 7/C
Po kratki bolezni nas je zapustila naša draga
FANI PISK por. DE BORTOLI
Pogreb bo danes ob 14.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalujoči mož Vettore, sin Ferruccio, sestra Frančiška, brat Stanko z družino in drugi sorodniki
Trst, Nova Gorica, 30. maja 1974
GORIŠKI DNEVNIK
ZAHTEVA DEVINSKO - NABREŽINSKEGA ŽUPANA DR. LEGIŠE
Znanstveniki morajo proučiti zemeljske usade pri Štivanu
Komisijo znanstvenikov mora imenovati deželna uprava, ki se mora zanimati za to pereče vprašanje
Deželni odbornik za urbanistiko in javna dela Giust je v torek sprejel župana devinsko-nabrežinske občine dr. Draga Legišo. Do sestanka je prišlo na izrecno željo nabrežinskega župana, ki je odborniku Giustu obrazložil pereče stanje v Štivanu, kjer se je po izgradnji tržaškega podmorskega vodovoda začela pogrezati zemlja. Prebivalstvo Štivana in Ribiškega naselja je zaradi tega pogrezanja zelo zaskrbljeno, saj so podzemski premiki v kraju, kjer ni še povsem raziskan tok ponikalnice Timave, izredno nevarni. Možno je, da bi lahko sedanje pogrezanje hudo prizadelo državno cesto štev. It, medtem ko je že dalj časa zaprta cesta iz štivana na Jakne, ki so se je posluževali številni domačini.
Dr. Legiša je obrazložil odborniku Giustu, da nosi odgovornost za nastalo stanje tržaška občina ali podjetje ACEGAT oziroma zasebno podjetje SAIN, ki je imelo dela v zakupu. Devinsko-nabrežinska občina torej želi, da se zadeva čim-prej prouči, obenem pa opozarja, da sama ne razpolaga s sredstvi, da bi opravila notrebne študije. Zato je dr. Legiša iznesel predlog, naj bi dežela imenovala skupino znanstvenikov, ki bi proučili položaj in sestavili predloge, da bi sanirali stanje. Ta komisija naj bi delovala pod okriljem deželne uprave. Odbornik Giust je pristal na ta predlog in zagotovil, da se bo za to zavzel na seji deželnega odbora.
Na sestanku je bil govor tudi o nekaterih drugih urbanističnih vprašanjih, ki zadevajo občino, med drugim o načrtu za ureditev Sesljanskega zaliva.
PRI KOROŠCIH
šiljala prof. Samu Pahorju, na njegovo zahtevo, zapisnike o naloženih globah ustrezno prevedene v slovenski jezik.»
Iz odgovora jasno izhaja vsaj dvoje: da občinska uprava, po osmih mesecih in po svečanih izjavah predsednika vlade Rumorja, da Italija skrbno in strogo spoštuje londonski memorandum, ni imela poguma tega poudariti v odgovoru na v ta namen izrecno postavljeno vprašanje. Sicer pa obravnava primer prof. Sama Pahorja kot nekaj «izjemnega», ne pa kot bi ga morala: kot primer zgrešenega odnosa do vseh pripadnikov slovenske narodne manjšine, glede katere se tolikokrat poudarja potreba po «mirnem in omikanem sožitju».
ZA GORIŠKO POKRAJINO
Dodaten kontingent 1000 stotov sladkorja
V zvezi s pomanjkanjem sladkorja v goriški pokrajini, je deželni odbornik za industrijo in trgovino Stopper nastopil pri vladi in pri tovarnarjih, da bi dosegel priznanje dodatnega kontingenta sladkorja za Gorico in druga središča pokrajine. Prizadevanja so se zaključila z uspehom in Goriška dobi v kratkem dodaten kontingent 1.000 stotov sladkorja. Del blaga bodo namenili Gra-dežu. kjer so zaloge skoraj povsem pošle, in to prav v trenutku, ko prihaja na otok čedalje več turistov.
Umrl je Doro Furiarne
V ankaranski bolnišnici je umrl v starosti 62 let ugledni istrski predvojni komunist Doro Furlanič s škofij. V ilegalno delavsko gibanje se je vključil že leta 1926 ter sodeloval v raznih akcijah v tržaških tovarnah in v ladjedelnici, kjer je bil zaposlen. Leta 1935 so ga aretirali in mučili koprski fašisti, tri leta pozneje pa so ga odpeljali na policijsko konfinacijo na otok Vento-tene. Furlanič se je leta 1941 med prvimi vključil v narodnoosvobodilni boj. Sodeloval je pri organizaciji odborov Osvobodilne fronte v slovenski Istri ter se udeležil sabotažnih akcij in ilegalnih sestankov. Po njegovi zaslugi so tudi ustanovili prvi rajonski odbor Osvobodilne fronte. Leta 1942 so ga ponovno a-retirali, po kapitulaciji Italije pa se se je pridružil prekomorskim brigadam. V V. prekomorski brigadi je bil tudi komisar čete III. bataljona. Svojo revolucionarno pot je nadaljeval tudi po osvoboditvi ter na Koprskem opravljal številne odgovorne družbeno - politične funkcije.
Pogreb bo danes, v četrtek, ob 16. uri na Škofijah.	L. O.

BENEŠKI DNEVNIK
JALOVA ANAGRAFSKA REZIJANSKA NJIVA
V	nedeljo odkritje spomenika padlim
V	nedeljo popoldne bodo pri Korošcih odkrili spomenik padlim v odporniškem gibanju od Korošcev, iz Griže in iz Farneda. Svečanost se bo pričela že v soboto, 1. junija, ko bo ob 16. uri koncert miljske godbe na pihala. V nedeljo bo ob 16. uri koncert godbe na pihala iz Pridvora pri Kopru, ob 17. uri koncert pevskega zbora u-čencev šole s celodnevnim poukom iz Zindisa. ob 17.30 pa se bo pričel koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora. Spomenik bodo odkrili ob IS. uri, odkritju pa bodo sledili slavnostni govori senatorja Giuliana Palette, posl. Albina šker-ka in miliskega župana Gastona Milla. Ob 20. uri se bo nadalieval koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora. V ponedelink na bo ob 17. uri nastop krajevnih folklornih skupin.
Županov odgovor na vprašanj« o obsodbi prof. Sama Pahorja
Po osmih mesecih je tržaški župan Spaccini odgovoril na vprašanje svetovalca KPI Spetiča, ki je zadevalo obsodbo prof. Sama Pahorja, ker je zahteval od mestnega stražnika, naj z njim občuje skladno z določilom čl. 5 londonske Spomenice o soglasju, oziroma njenega posebnega statuta. Bralci se še spominjajo dogodka, Spetič pa je lanske jeseni vprašal pristojnega odbornika in župana, zakaj je bil prof. Pahor sodno preganjan in kakšno stališče namerava zavzeti občinska uprava glede spoštovanja določil posebnega statuta londonskega memoranduma.
Županov odgovor se glasi: «Na vaše vprašanje z dne 22. 11. 1973 vam odgovarjam, da gre v bistvu za kršitev člena 651 kazenskega zakonika, kar je prof. Pahor zagrešil in da zadevo še vedno preučuje sodna oblast, ki se mora o tem izreči, kot je tudi vprašanje upravnega prekrška v pristojnosti prefekture.
Vsekakor pa vam želim zagotoviti, da je občinska uprava vedno po-
Včeraj smo poročali, da so openski ansambel «Taims» nerazumljivo črtali iz registracije neke televizijske oddaje. S tem v zvezi je deželni svetovalec LSS dr. Drago Štoka naslovil deželni vladi vprašanje, v katerem ugotavlja, da je RAI-TV povabila mladinski ansambel «Taims» na sodelovanje k oddaji «Scaletta otto». Sredi maja je skupina snemala v Rimu dve pesmi, njen nastop je napovedal tudi «Ra-diocorriere TV», ki oddajo označuje pod geslom «Skupaj za veselje in mir». V oddaji sodelujejo, je pisano v tedenski reviji televizijske službe, glasbeno-rekreativne skupine salezijanskih ustanov iz raznih italijanskih dežel in nekaterih evropskih držav. «Radiocorriere» je tudi omenil pesem «Prinesi mi rože», ki jo je zapela skupina «Taims».
Brez vsakršnega predhodnega obvestila in mimo vsakršnega pravila olike so skupino «Taims» s sloven-
Anagrafski podatki občine brezsrčno razgaljajo rano, ki jo je vse-Ijevanje vsekalo v živo ljudsko življenje Rezije.
Poglejmo samo podatke teh mesecev ob koncu preteklega leta in prvih letošnjega leta 1974. Samo štirje otroci so se rodili v teh mesecih, dva doma, eden v Zurichu, eden v Milanu. Dva bosta torej zrasla v Reziji, dva v emigraciji. In še za tista dva, ki se bosta igrala, eden v Liščacih, drugi v Bili, ne vemo. če bosta čez 20 let še živela v domačih krajih.
Od sedmih novih zakonskih parov, ki so se poročili v zadnjih mesecih, sta se samo dva poročila v domači župniji na Ravanci, pet se jih je poročilo v emigraciji in od teh eden celo na daljnem otoku Pantel-leriji. Vse kaže, da bo samo en par ostal v Reziji.
Kljub temu, da je med rezijanskim prebivalstvom čedalje več starih in da bi torej moral župnik na Ravanci vsaj opravljati pogrebne obrede in spremljati svoje farane na pokopališče, so od štirih domačinov kar trije umrli nekje v emigraciji in samo eden doma v Lipovcu.
Torej življenje v Reziji, ne samo, da se ne obnavlja, ampak že usiha. Kar je mladih delovnih Rezijanov, so že nekaj let v tujini, v emigraciji. In celo stari gredo za svojimi sinovi in hčerami, za snahami in zeti, ker ne morejo živeti sami doma v Reziji. Zato tudi oni umirajo v tujini. Emigracija je postala v Reziji že kronična, ni več akutna bolezen, ki bi se dala zdraviti.
Lepša podoba rezijanskih vasi
Občinski odbor v Reziji je pod predsedstvom župana Lettiga končno o nekaj letih le uspel dobiti sredstva za svoj globalni urbanistični načrt, ki si ga je postavil ob zadnjih občinskih volitvah. Milijonske prispevke so dali država, dežela, občina sama in pa skladi za pasivni gorski svet.
V maratonski občinski seji so že oddali dela nekemu podjetju iz Nem, da zgradi moderno cesto med Ra-
ško pesmijo črtali iz oddaje, s čimer je iz oddaje sploh izpadla naša dežela.
Dr. Štoka sprašuje zato deželne oblasti, če nameravajo zahtevati pojasnila o razlogu, zakaj so slovensko glasbeno skupino črtali iz oddaje «Scaletta otto», potem ko so nastop najavili celo v uradnem tedniku RAI-TV. Deželna vlada bi morala izreči svoj pomislek tudi zato, ker je s tem bila diskriminirana slovenska manjšina v Italiji, ki jo italijanska televizija sistematično ignorira. O tem priča dovolj zgovorno dejstvo, da ni še v nobeni kulturni televizijski oddaji nastopil kak slovenski ansambel.
Dejstvo, da so tokrat iz registracije črtali, izgovarjajoč se na «tehnične razloge», tudi nastop slovenske glasbene skupine je nov očiten dokaz diskriminacijskega odnosa do abonentov slovenske narodnosti.
vanco in Križaci za 13 milijonov in za ureditev ceste na Njivi za 14 milijonov.
Sedanji socialistični odbor je dodelil še finančno podporo župnijama Ravanca in Osojane. Solbica pa je že od lanskega leta brez duhovnika, ker je videmska kurija v čedalje večji stiski spričo primanjkovanja duhovnikov. Množi se število župnij v Furlaniji brez duhovnikov, kaj šele v slovenskih hribovskih krajih.
Kakor je prvi dve leti kazalo, da ne bo mogla sedanja socialistična uprava izvesti svojega volilnega programa javnih del v občini, bodo s sedanjimi javnimi investicijami, odobrenimi letos v aprilu, tudi manjše stranske rezijanske vasi dobile urejeno kanalizacijo, ulice po vaseh bodo asfaltirane in razsvetljava bo zvečer, posebno v letnih mesecih, prijetneje vplivala na emigrante in tujce, ki bodo prišli na počitnice.
Rastejo pa tudi na prostoru med Ravanco in Bilo zasebne hiše, predvsem domačinov, ki so zaposleni v sosednih krajih. Lepša postaja slika rezijanskih vasi in ževljenje je prijetnejše v novih sodobnih stanovanjih. Arhitektonska celota vasi je še ohranjena, to je gručaste vasi z ozkimi uličicami. Niso pa še rešili vprašanja onesnaženja s smetmi, ki kvarijo celotno sliko na robu naselij. Planine so se izpraznile, gozd se bolj divje razširja kot pa z načrtnimi pogozditvami. Še zmerom obtežujejo Rezijo vojaške služnosti, zlasti pa trpi zaradi vojaških vaj samotna in lepa Karnica.
Zmaga Solbice
Skozi celo lansko leto se je vlekel boj med občinskimi svetovalci iz Solbice in med občinskimi možmi iz drugih rezijanskih frakcij. Dolga leta so morali ljudje v Solbici čakati na vrsto nujnih javnih del. Otroški vrtec in šola sta bila v slabem stanju, a sama vas je tičala v neprijetnih življenjskih razmerah brez kanalizacije z razdrapanimi ulicami. Lani pomladi so končali zadnja dela na vrtcu in šoli in odobrili obračun del, ki so Se predolgo vlekla. Ko je država dala na voljo občini 40 milijonov za javna dela, so solbaški občinski svetovalci postavili ultimat, da hočejo imeti vseh 40 milijonov za svojo vas, ker so jim že dolga leta oblasti obljubljale, da jih bodo rešile iz grezničnih zdravju škodljivih zastrupitev in smradu. Nikakor se niso mogli v občinskem svetu sporazumeti, ker je večina privolila le za kritje stroškov, ki bi nastali z deli za pokritje kanalov.
Letos pa se je občinskemu odboru posrečilo do aprila zbrati kar 150 milijonov za javna dela v vseh rezijanskih frakcijah. Sredi letošnjega aprila so to veliko vsoto razdelili ob splošnem sporazumu vseh občinskih svetovalcev. Solbici so dodelili 65 milijonov lir, kar je dokaz, da so imeli solbaški svetovalci le prav v svojem nepopustljivem stališču, da pač ne morejo sprejeti 15 ali 20 milijonov, ko pa je letos cel občinski svet uvidel, da je treba za ureditev greznic kar trikrat večja vsota. Osojani dobijo deset milijonov za ureditev cest in ulic in za odvoz razvalin nekaterih opuščenih hiš. Naselji Podklanec in Tigo bosta dobili 20 milijonov za vodovod. Končno bo dobila Rezija tudi urejeno športno igrišče. Zanj bodo porabili 22 milijonov lir. V naseljih na Bili, v Solbici in Učji ter v naselkih Liščaci in Gozd bodo pregnali nočno temo med hišami z novo električno javno razsvetljavo.
ar
•lllUllllllllillllllllllllllllIMMIIIIIIIIIllllllMIMIIIIIIIIIIIIIIIIirilllllllllllllllllllllimiMIIIIIIIMIIIIIIIHMIlIIIIIIUII
VPRAŠANJE DR. ŠTOKE V DEŽELNEM SVETU
ZAKAJ JE RAI-TV ČRTALA NASTOP SLOVENSKE GLASBENE SKUPINE?
RAI-TV je doslej sistematično ignorirala obstoj Slovencev v Italiji
SPLOŠNO OGORČENJE OB FAŠISTIČNEM POKOLU V BRESCII
Demokratična javnost v Gorici odločno zahteva prehod od protifašističnih besed k protifašističnim dejanjem
Sprevod po Korzu in zborovanje na Travniku ■ V manifestaciji so sodelovale vse stranke ustavnega loka in protifašistične organizacije ■ Govorili so Colautti, Padovan, Devetak, Podbersig in Zuliani
Prebivalstvo goriške pokrajine je včeraj enotno in množično pokazalo svoj gnus ob fašističnem pokolu v Brescii ter odločno zahtevalo, da se od protifašističnih besed preide k protifašističnim dejanjem.
V splošni stavki so sodelovale vse kategorije delovnih ljudi, uradniki vseh vrst, trgovci in študentje. Dopoldne se je proizvodnja ustavila v vseh obratih, med sprevodom so bili zaprti vsi javni lokali in trgovine. V sprevodu in na zborovanju v Gorici je sodelovalo okoli 2.000 oseb, v Tržiču pa 12.000.
Če se v drugih italijanskih krajih prevratniške sile poslužujejo nasilja, da bi zavrle napredek demokracije in ohranile privilegije peščice ljudi, pa se konservativne sile pri nas poslužujejo nasilja zato, da bi podpihovale protislovensko mržnjo ter pokvarile dober odnos na meji. V okvir takšne politike sodijo fašistične provokacije in atentati na slovensko šolo v Trstu, ozemeljske zahteve, postavitev bombe na mejo tik severnega kolodvora v Gorici ter bombni atentat pri Petovljah, ki je povzročil smrt treh karabinjerjev.
Toda delovni ljudje, protifašistične sile, študentje, stranke ustavnega loka so po vsej državi in tudi z dvema občutenima manifestacijama na Goriškem (v Gorici in Tržiču) pokazale, da so pripravljeni braniti demokracijo pred desno nevarnostjo ter jo utrjevati z reševanjem vprašanj, ki zadevajo življenjske interese ogromne večine italijanskega ljudstva. Zato je razumljivo, da so tudi goriški Slovenci v torek in včeraj sodelovali na teh manifestacijah.
Na poziv pokrajinske sindikalne federacije CGIL, CISL, UIL, ki je oklicala poldnevno splošno stavko, so se ob 9. uri pričeli v parku Rimembranza v Gorici zbirati delavci, študentje in meščani, ki so v sprevodu krenili po Korzu na Travnik. Na čelu so nosili prapor sekcije ANPI iz Krmina, vsedržavne in rdeče zastave, delegacije posameznih obratov pa transparente, med katerimi so bili tudi slovenski kot na primer «Proč s fašizmom», «Enotno in odločno proti prevratniškim fašističnim nameram» itd.
Predstavnik enotne sindikalne organizacije Achille Colautti je zborovalce na travnika najprej pozval k počastitvi spomina žrtev fašizma v Brescii, izrazil je solidarnost strank ustavnega loka ter zahteval, da oblasti izsledijo in kaznujejo mandante in izvrševalce zločina.
- Predstavnik ANPI Giovanni Padovan je dejal, da atentat v Brescii dokazuje, kako se reakcija noče ukloniti pred napredkom. Nas žrtve tega kriminalnega dejanja ne bodo odvrnile od začrtane poti, kakor nas niso odvrnile v težkem o-svobodilnem boju. Kadar so padli naši borci — je rekel Padovan — smo še bolj strnili vrste in zmagali. Tudi danes moramo na atentat odgovoriti z enotnostjo delovnih ljudi ter z mobilizacijo mlade generacije, ki mora nadaljevati boj za odporniške ideale. Padovan je zahteval izsleditev mandatarjev tega atentata, ki so v državnem aparatu, ter zaključil svoj govor s sprejemom na znanje vladne izjave o njeni odločnosti, da bo storilce izsledila.
Colautti je nato prebral resolucijo številnih mladinskih gibanj, ki pravi, da je z atentatom proti demokraciji in napredku fašizem še enkrat pokazal svoj zverinski obraz in da je skrajni čas, da se zagotovi javni red, ki ga sile reakcije minirajo od 1968. leta dalje.
Profesor Venceslav Devetak je v obsodbi gnusnega atentata dejal, da je njegov namen zavreti napredek, h kateremu stremijo italijanske množice. Slovenci in Italijani zahtevamo, da se od protifašističnih izjav preide k protifašističnim dejanjem, ter pričakujemo od odgovornih dejavnikov, da takoj izsledijo in kaznujejo mandatarje in izvršilce pokola v Brescii.
Predstavnik študentov Bruno Podbersig je sprejel poziv predstavnika ANPI in obljubil, da bo mlada generacija nadaljevala boj za demokracijo in napredek, ki so ga začeli partizani.
Predstavnik Pokrajinske sindikalne federacije Zuliani je v svojem govoru razvil misel, kako v Italiji
zadnje stoletje vlada manjšina in kako se za ohranitev svojih privilegij manjšina zateka k nasilju in umorom, da obdrži svojo o-blast, oblast manjšine nad večino italijanskega ljudstva. Med prvo svetovno vojno je vodilni italijanski razred pošiljal vojake s Sardinije in iz Apulije umirat na Kras z obljubo, da bodo ob povratku dobili zemljo in tako uresničili svoj dolgoletni sen. Ko pa so se vrnili domov, so jim fevdalci in vladajoči razred dali fašizem in tepež. Tudi 1945. leta — je dejal Zuliani — smo hoteli drugačno državo, v kateri bi vladalo ljudstvo.
V času odporniškega gibanja smo hoteli dati oblast večini, toda spet nam je zavladala manjšina. V boju italijanskega ljudstva za pravico do zemlje, do dela, do pravičnega zaslužka in do napredka, je ta manjšina pobila na Siciliji 70 sindikalistov in naročila zločincem, da so streljali na prvomajski delavski sprevod. Tudi v novejšem času, od pokola na Trga Fontana dalje se te nazadnjaške sile poslužujejo strategije nasilja za ohranjanje svoje oblasti. Pri tem padajo žrtve med delovnimi ljudi, med pripadniki PS. Ker se nočejo odpovedati privilegijam in prepustiti ljudstvu besedo, hočejo z bombami utišati njegov glas, ki se je pokazal tudi na referendumu.
Zuliani je izrekel svoje začudenje, zakaj oblast ne zapre ljudi, ki so zapisani kot prevratniki in bom-
Okoli 12.000 delavcev in meščanov je včeraj sodelovalo na mogočni manifestaciji v Tržiču, ki so jo priredile sindikalne organizacije v znak protesta proti fašističnemu pokolu v Brescii. Zborovalci so se sešli na trgu pred Ital-cantieri, od koder so v sprevodu odšli na Trg Republike. Tamkaj je odprl zborovanje predstavnik kovinarjev Flavio Sniderò, ki je sporočil pozdrav strank ustavnega loka. Po govoru Giuseppa Lorenzona, predstavnika mestnega protifašističnega odbora, govoru predsednika pokrajinskega odbora ANPI Maria Fantinija - Sassa in pozdravu predstavnika študentov je sindikalist' Renato Papais analiziral povezovalno nit strategije nasilja, ki se vleče od 1969. leta do danes. Papais je dejal, da se je vsakikrat, ko so se delavci borili za izboljšanje svojih življenjskih razmer in delovnih pogojev, pojavilo nasilje v takšni ali drugačni obliki. V letu 1969, ko so se delavci borili za svoje delovne pogodbe, je eksplodirala bomba na Trgu Fontana, potem je sledila ugrabitev funkcionarja FIAT, nasilje se je nadaljevalo z atentati črne mreže v Petovljah, na slovensko šolo v Trstu, pojavil se je poskus ugrabitve letala v Ronkah, ob referendumu je nastal primer Sossi. V sedanjem trenutku pogajanj sindikatov z vlado so se gospodarji predstavili s svojo vizitko v Brescii, da bi pritisnili na vlado in jo prisilili k nepopustljivosti na pogajanjih s sindikati. Toda vsa ustrahovanja, ki so posledica politike napetosti, delavcev ne bodo odvrnila od njihovih stališč ter bodo še odločneiši v boju za reforme, za demokracijo in proti fašizmu, ker na takšen način brani jo široke in dolgoročne interese vsega italijanskega ljudstva.
Petovpljskfga procesa včeraj ni bilo
Razprave na tržaškem porotnem sodišču proti obtoženim pokola treh karabinjerjev pri Petovljah 31. maja 1972 ni bilo. Razpravo je predsednik sodišča dr. Egone Corsi odložil v znak žalovanja zaradi krvavega fašističnega atentata v Brescii. Proces se bo nadaljeval danes zjutraj ob 9.30. Na vrsti je govor branilca odv. Roberta Maniacca.
baši, ter je izrekel pričakovanje, da bo policija postavljena v službo vseh občanov. Pozval je tudi vlado, na' bo v službi ljudstva, ne pa v službi kapitala, fevdalcev in izkoriščevalskih sil, ki finansirajo črno mrežo. Delavci ne morejo več pristajati na zahteve vlade, da morajo samo oni nositi breme razvoja, sicer bo padla in potem se ne ve kaj bo.
V sklepnem delu svojega govora je govornik pozval delovne ljudi, naj spričo tako gnusnega zločina ohranijo hladno kri ter naj disciplinirano in enotno zahtevajo svoje pravice, kajti takšen način boja je najbolj učinkovito orožje, ki ga imajo delavci v svojih rokah. Če bi se drugače obnašali, bi zaigrali na karte prevratniške desnice. Zuliani je ugotovil, da sovražniki napredka niso samo v vrstah MSI (če bi bilo tako, bi jih hitro utišali), ampak so predvsem v vrstah vodilnega italijanskega razreda.
Zborovalci so nato sestavili sprevod, ki je obšel oba Korza in se je razšel pred parkom Rimembranza.
Občinski odbor iz Doberdoba se je sestal na izredni seji ter odločno obsodil gnusni fašistični atentat proti delavcem v Brescii. Občinski odbor izraža sožalje žrtvam fašističnih prevratniških sil, ki v zadnjem času sejejo nered v vsej državi. Odbor zahteva, naj vlada odločno in jasno udari po kriminalnih atentatorjih ter vrne zaupa-
Žlahtna vina naše dežele, posebno še vina naših Brd in Posočja, so bila v teh dneh na vidnem mestu na razstavi v enoteki «La Serenissima» v Gradišču. Razstava je bila povezana z nagrado «Gran Premio Noè».
Enoteko «La Serenissima» so u-stanovili v Gradišču leta 1965 na pobudo nekaterih domačinov, ki so si prizadevali ustanoviti avtonomno letoviščarsko ustanovo. Enoteko so
nje vsem poštenim državljanom v demokratične ustanove, nastale v odporniškem gibanju za ceno tolikih žrtev, tudi žrtev slovensko narodnosti.
Urad Avtokluba odprt tudi popoldne
S prihodnjim mesecem bo na sedežu Avtokluba v Gorici odprt u-rad tudi v popoldanskih urah. Ta urad bo deloval v dvoriščni pritlični stavbi v Ul. Roma 16. Odprt bo vsak delavnik od 8. do 12. ure, popoldne pa od 16. do 17. ure, razen ob sredah in sobotah. Vodstvo Avtokluba je hotelo s tem ustreči vsem koristnikom, ki nimajo zjutraj časa, da bi zahajali v urad. Tu bodo opravljali vse kar je v zvezi z normalnim poslovanjem u-rada Avtokluba.
• V vseh podružnicah Tržaške hranilnice je bila v dneh 16.. in 17. maja stavka osebja. Ta banka deluje tudi na področju Tržiča in Gradeža. V zvezi s stavko je goriški prefekt izdal odredbo, da se podaljša zapadlost vseh menic, ki so zapadle v omenjenih dneh.
Mopedist povozil priletno žensko
V goriško bolnišnico so včeraj zjutraj sprejeli 69-letno upokojenko Attilio Comelli iz Gorice, Ul. Ma-niacco 4. Zaradi možganskega pretresa in poškodb na nogah se bo morala zdraviti 30 dni. Ženska se je ponesrečila v Ulici Nizza, kjer jo je povozil mladi mopedist, 16-letni Luciano Marconato iz Ulice Ascoli 23. Ta se je pri nesreči laže poškodoval, tako da so ga v bolnišnici le obvezali.
namestili v starem poslopju, kjer je bil v sedemnajstem stoletju sedež zastopnikov beneške republike. Istočasno so v Gradišču razpisali natečaj «Gran Noè d’oro», h kateremu so pripustili samo vina naše dežele. Enoteka «La Serenissima» je bila prva v Italiji ustanovljena v deželnem merilu. Na kasnejših tekmovanjih so se izkazali tudi naši briški vinogradniki in marsikomu je bila nagrada pridobljena v Gradišču odskočna deska za pridobitev drugih nagrad v Ljubljani, Pra-maggioru in na drugih mednarodnih razstavah. V gradiščanski enoteki prodajajo le ustekleničena vina, ki morajo skozi številne pokušnje priznanih vinskih izvedencev.
Letos so na razstavo, ki je trajala več kot teden dni, pripustili 204 vina. Po svečani otvoritvi, ki je bila v starinski palači Torriani, je sledil ogled vinske razstave v enoteki. Ljudje so se v dneh odprtja razstave - pokušnje kar trli. Prodali so več kot trideset tisoč kozarčkov najrazličnejših vin. U-speh je bil zelo velik. Na razstavo in na z njo povezano pokušnjo so iz vse Italije prišli časnikarji, izvedenci in hotelirji, ki so se po pokušnji napotili naravnost h kmetom - producentom, da bi naročili dobra vina za svoje obrate.
V teh dneh so se sestali v Gradišču tudi zastopniki najbolj reprezentativnih enotek v državi. To so zastopniki deželne enoteke «La Serenissima» v Gradišču, italijanske enoteke v Sieni, enoteke «Gallo Nero di Greve» v deželi Chianti enoteke «Terricciola» blizu Pize, lombardijske enoteke «La Certosa» v Pavii. Ustanovili so združenje Italijanskih enotek in dali posebno priznanje naši enoteki, ki je bik
Drevi sestanek zastopnikom demokratičnih strank
V zvezi s fašističnim atentatom v Brescii se bodo drevi sestali zastopniki političnih strank za Goriško. Sestali se bodo na sedežu socialistične stranke. Izdelali bodo skupno stališče tudi v zvezi s fašističnimi barabami, ki nemoteno krožijo v Gorici in motijo demokratično nastrojene državljane.
Izleti
Slovensko planinsko društvo Gorica bo junija izvedlo več izletov. 9. junija bodo goriški planinci priredili vzpon na Pcldanovec. Izlet bo veljal za eno prisotnost akcije «planinstvo in šport za vsakogar».
V soboto, 15. in nedeljo, 16. junija, bo na Razor planini srečanje članov SPD Gorica ter Planinskega društva Tolmin. V soboto bo na sporedu družabnost; naslednjega dne pa bodo imeli skupni vzpon. Prijave za prenočišče sprejemajo na sedežu društva.
23. junija organizira SPD enodnevni družinski izlet v Sappado, Auron-zo. Lago di Misurina, Gortino, Prelaz Monte Croce in Vittorio Veneto.
Za podrobnejše informacije in za vpisovanje se je treba obrniti na sedež Slovenskega planinskega društva v Ul. Malta 2.
Kino
Gorica
VERDI 20.30 nastop mladinskega pev. skega zbora «I piccoli cantori della città di Trieste».
CORSO 16.45—21.30 «Il ladro di Parigi». J. P. Beimondo. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.00-21.30 «Punto zero». B. Newman in D. Jagger. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
VITTORIA 17.30—22.00 «L’nsodisfatta». P. Cuny. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 17.00-21.30 «Seminò morte, lo chiamavano il castigo di dio». B. Harrison in J. Torres. Barvni film.
Tržič
AZZURRO 18.00—22.00 «La morte arriva con la valigia bianca». Barvni film.
EXCELSIOR 16.00-22.00 «Il diavolo del volante». Barvni film.
PRINCIPE 18.00-22.00 «Un corpo da possedere». Barvni film.
Nora Corica
SOČA «šakal», angleški barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Nočna patrola», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Dekameron», italijanski barvni film ob 19.30.
RENČE «Prividi», angleški barvni film ob 20.00.
PRVACINA Prosto.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Valentina Erdas. Denise Hoban, Laura Passador, Luisa Montanari. Annalisa Ponton.
SMRTI: 42-letni uradnik Luciano Berti, 78-letni upokojenec Antonio Zilli.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Al Redentore, UL Rosselli, tel. 72340.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna D’Udine, Trg sv. Frančiška 4, tel. 2124.
prva, ki so jo ustanovili na deželni ravni.
V devetih letih obstoja enoteke v Gradišču je bilo za valorizacijo vin naše dežele, posebno še briških, veliko napravljenega. Ko bodo prihodnje leto praznovali desetletnico obstoja, bodo brez dvoma svoje u-spehe valorizirali.
Ob teh uspehih nam misli uhajajo v naša Brda. Naši slovenski kmetje so dosegli v vinogradništvu in v valorizaciji ter prodaji svojih ustekleničenih vin zelo lepe uspehe. Svoja vina razstavljajo in prodajajo stalno v enoteki v Gradišču, v najrazličnejših gostilnah, restavracijah in hotelih. Vedno so prisotni na razstavah belih vin na razstavi Espomego, na vinski razstavi na Andrejevem sejmu, na prvomajski razstavi v Števerjanu. Lani decembra, ob priliki slovenskega koncerta v Krminu, smo videli razstavljena vina skoro tridesetih slovenskih kmetov iz krminske občine. Tem bi lahko dodali še kmete iz občine Dolenje. Ko imamo toliko kmetov, ki pridelajo dobro vi-po, ko imamo toliko razstav, se vprašujemo zakaj vendarle ne najdemo skupine ljudi, ki bi znali to pridnost našega slovenskega kmeta valorizirati tudi navzven s stalno razstavo - enoteko naših briških vin?
MEBLO ITALIANA S.p.a.
razpisuje prosto delovno mesto. Pogoj je dokončana višja srednja šola in popolno obvladanje slovenskega in srbohrvaškega jezika. Prijave poslati na naslov MEBLO ITAUANA S.p.a., Gorica, Tržaška cesta štev. 38.
Med številnimi trausparenti so bili tudi sloieiisKi
12.000 ZBOROVALCEV V TRŽIČU
S strategijo nasilja gospodarji odgovarjajo na zahteve delavcev
Mladina na manifestaciji
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiifiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiitiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiim
ZAKLJUČENA RAZSTAVA DEŽELNIH VIN V GRADIŠČU
Načrtna valorizacija deželnih vin v enoteki v Gradišču gre v deseto leto
Na letošnji razstavi ob nagradi «Gran Noè d'oro» 204 vina iz vseh krajev dežele
39. rniija 1974
S srečanja o manjšinski problematiki v gor iški pokrajini
Dr. Boileaujeva: «Slovenska manjšina v Furlaniji-Julijski krajini: sociološki aspekti»
Pristop večinskega naroda do naše problematike in do manjšinske problematike nasploh se počasi, a neprestano spreminja. Spreminja se na bolje. Pripadniki večinskega naroda se postopoma, v nezadržnem procesu družbene demokratizacije, soočajo z življenjem etnične skupnosti, ki živi, dela, ustvarja in se bori za svoje pravice, vključena v celotni tok dogajanja v družbi, v kateri živi. Ta proces je vzbudil pri pripadni kih večinskega naroda željo da začne na resnejši način, z znanstvenim pristopom, razčlenjevati družbo, v kateri živi naša etnična skupnost.
Primer takega znanstvenega pristopa je bilo «srečanje o manjšinski problematiki v goriški pokrajini», ki ga je, v soboto 18. maja 1974, organizirala pokrajinska u-prava v Gorici. Na tem srečanju je imela dr. Boileaujeva poročilo z naslovom «Slovenska manjšina v Furlaniji - Julijski krajini: sociološki aspekti». Mislim, da lahko z zadovoljstvom sprejmemo trud in delo dr. Boileaujeve in ustanove, ki je dala pobudo za tako raziskavo. Jasno pa je, da vsak pristop oziroma obravnava naše problematike sproži določeno diskusijo, konstruktivno diskusijo, še posebno tokrat, ko je verjetno zelo pomembno, da dosežemo s pripadniki večinskega naroda skupni jezik.
Sociološke raziskave so že same po sebi zelo dvorezne. Prvič, ker obravnavajo družbo, celoto človeških odnosov in torej zapleteno kompleksno problematiko, pogojeno z zgodovinskimi, ekonomskimi, kulturnimi, političnimi in pravnimi dejstvi, ki je hkrati v nenehnem razvoju in spreminjanju. Drugič, ker sloni sociološka raziskava na vzorcu, se pravi majhnem delu pre bivalstva, ki naj predstavlja večino, kar izredno otežkoča njeno verodostojnost. Zato je neobhodno potrebno, da se vzorec čimbolj približa resničnosti, ker se ji absolutno pač ne more.
Ob teh predpostavkah moram najprej ugotoviti, da je bilo dr. Boileaujevi verjetno zelo težavno pristopiti k raziskavam medetnične problematike v naši deželi. Verjetno, pravim, kajti to lahko samo sklepam. Ne morem pa tega trditi zato, ker dr. Boileaujeva s svojim poročilom ni dala možnosti, da bi lahko kdo njeno poročilo analiziral.
Res je, da je bilo poročilo,
sestavljeno iz 15 tipkanih strani, le delna interpretacija rezultatov raziskave in kot tako uvod v diskusijo na srečanju. Vendar je bilo to poročilo za javnost, torej bi morala javnost imeti možnost, da ga preveri. V nadaljnji razpravi se je le malokdo, in še to obrobno, dotaknil tega uvoda. To pa iz zelo enostavnega vzroka: poleg organizacijske pomanjkljivosti, da povabljenci niso predhodno prejeli že pripravljenih razprav, četudi so bile le v italijanščini, je bistvena pomanjkljivost v pomanjkanju podatkov.
Anketa je bila izvedena v Kanalski dolini, Reziji, Beneški Sloveniji, Čedadu, Gorici, Trstu. Tržiču in na Krasu. Anketirali so skupno 1100 ljudi. Glede na celotno prebivalstvo teh območij, obsega torej vzorec približno 0,25% prebivalstva. Jasno je, da mora biti tak vzorec izredno skrbno izbran, kar pa vsekakor predstavlja veliko težavo. Niti zdaleč ne mislim podvomiti v strokovno sposobnost in zavzetost dr. Boileaujeve, moram pa pripomniti, da je ocena rezultatov take raziskave nemogoča, če ob javni predstavitvi niso dodani tudi kriteriji vzorca. Kako so bili geografsko porazdeljeni vprašalniki? In kako so bili upoštevani nešteti drugi faktorji, od socialnih dalje? Poleg tega pa so v celotni raziskavi navedeni le odstotki, kar pa je zelo relativno. Eden na deset, ali sto na tisoč je vedno 10%, vendar pa so lahko razlike, ki izhajajo iz absolutnih številk, o-gromne. Skratka, brez vsake zadrege lahko trdim, da ne vemo, če je bil vzorec vsaj približno reprezentativen.
Poleg tega nismo imeli možnosti, da bi lahko ocenili sama vprašanja oziroma njihovo formulacijo. Že pri normalnem enojezičnem vprašalniku (predpostavljam, da je bil vprašalnik večjezičen, saj je bil namenjen različnim etničnim grupam) nastajajo izredne težave pri točni opredelitvi posameznega pojma. Ponovno moram poudariti, da tu ne gre za nezaupanje da izvajalca, temveč za željo, da bi lahko ravno mi Slovenci, ki končno najljolje poznamo našo problematiko, pripisovali k njeni vedno boljši in temeljitejši obravnavi. Žal smo bili tokrat za naš doprinos, po vsej verjetnosti nehote, objektivno prikrajšani.
Mislim, da ne pričakujemo preveč, ko želimo imeti podroben pregled nad analizami, ki se nas
Jadro in ostenje
neposredno zadevajo.
Kako dvorezno je dajati v javnost le delne podatke ali zaključke, se je izkazalo že naslednji dan. Tako Piccolo, kakor Gazzettino sta 19. maja, v svojih poročilih o srečanju, podala izkrivljene podatke. V obeh člankih je namreč naveden en sam številčen podatek: da je 62% Slovencev v Trstu «dobrostoječih», medtem ko je med Italijani v Trstu le 55% «dobrostoječih». Dr. Boileaujeva tega sploh ne trdi, toda ko so podatki podani le delno, je možnost izkrivljanja veliko večja. In tako je v javna občila prišel lažni podatek (druge podatke niso objavili), po katerem lahko javnost sklepa, da je znanstvena obdelava ugotovila «da smo pač Slovenci v Trstu bolje situirani kakor Italijani».
V poročilu dr. Boileaujeve je sicer, poleg vrste zanimivosti še precej nejasnosti, vendar bi bila vsakršna ocena prenagljena, saj obstaja zelo velika verjetnost, da bi bila analiza poročila, ob točnem poznavanju vsega, kar sem že navedel, diametralno nasprotna.
Sergij Lipovec
V tržaški galeriji «La lanterna» razstavlja novejše grafike in mozaike Jože Spacal, Kraševec, ki živi in ustvarja v Ljubljani. Z izvirno tehniko in občuteno podobo kraške pokrajine je Spacal brez dvoma osvežil majsko likovno življenje našega mesta. Zaradi velikega zanimanja so razstavo podaljšali do 8. junija. Na sliki vidimo
Spacalov «Monitor XX»
jiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuniiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimmiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil
<
..'**>«»$* j;
: - :-.'3
Začenja se kopalna sezona. Obale Devina in Sesljana se polnijo s prvimi ljubitelji morja in sonca. Na sliki del jadrnice pred devinskimi ostenji
(Foto Magajna)
........................................................................................................
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Posloven uspeh, ki naj vam ne zleze v glavo. V neki razpravi se držite ob strani.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Dvomi in zavlačevanja, ki se bodo slabo odražala v poslih. Če kaj v družini ne gre, ne jemljite vsega
za z1°-	,
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Izboljšali boste svoj položaj, vendar ne bo vse v redu. Izogibajte se ljudi, ki so ihtavi.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Vzdušje je spodbudno, otresite pa se nekaterih maščevalnih namenov. Skušajte biti bolj elastični.
LEV tod 23.7. do 22.8.) Pomanjkanje prisebnosti bi lahko privedlo do škodljivega sovraštva. Prišlo bo do manjšega družinskega snora.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Pra vočasno reagirajte v neki zamotani in tvegani situaciji. Neki prijatelj se bo izkazal s svojo iskrenostjo.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23.10.) Odločno stališče vam bo omogočilo, da se boste izognili napaki. Spremenljivo razpoloženje.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.) Bodite pripravljeni, da se spopadete z nekim nepredvidenim dogodkom. Razmerje, ki ste vanj polagali veliko, vas bo razočaralo.
STRELEC (od 22.11. do 20.12) Uspeh, ki ste si ga že dalj časa želeli, se bo uresničil. Doživeli boste neko nenavadno srečanje.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Uspeh bo odvisen izključno od vaše podjetnosti. Kar ste obljubili tudi držite.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Zelo razgiban dan, ki bo vendarle prinesel nekaj pozitivnega. Harmonija v družinskem krogu.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Nekaj se bo v poslovnem življenju za pletlo, zato bodite previdni. Pri izbiri prijateljev bodite bolj pre vidni.
REKA IN KOPER V PRETEKLOSTI IN SEDANJOSTI
Nova družbena ureditev zagotavlja danes enake pogoje razvoja obema
Koper skuša z vso naglico nadoknaditi, kar je v preteklosti zamudil - Mesti, kjer se preteklost prepleta s sedanjostjo
Na prvi pogled bi človek ne rekel, da sta si Koper in Reka kaj prida podobna. Resnica pa je, da si postajata od leta do leta bolj.
A če se odmaknemo za trenutek v preteklost, če se povrnemo v čas, ko je prvi parnik zarezal v valove morja, potem pa razvoju sledimo do konca druge svetovne vojne, bomo ugotovili, da razvojni ritem Reke in Kopra ni mogel, da bi si ne bil podoben. Le da je koprski bil v preteklosti nasilno prekinjen, ker so določeni interesi 0-ziroma sile bili bolj osredotočeni na razvoj tržaške luke. Tako je bil razvoj Kopra za stoletja zaustavljen. Bolj se je kot mesto in luka začela razvijati Reka. Tako je bila do osvoboditve razlika med obema dokajšnja.
Tudi Reka je med obema vojnama mnogo izgubila na svojem pomenu kot pristanišče in mesto.
Zaradi tega so po vojni, in zlasti v zadnjem obdobju, začeli Koper razvijati s pospešeno naglico. Urbanizacija samega mesta in njegove okolice se je uresničevala domala eksplozivno, kar je privedlo do določenih protislovij v zvezi z vprašanjem odnosa med starim, zgodovinskim jedrom in novimi četrtmi.
Reità se je v tem pogledu razvijala počasneje in, seveda, bolj temeljito, bolj organsko. Tako ni prišlo do takšnega prepada med starim in novim. Tudi je Reka i-mela boljše pogoje glede konfiguracije terena, zato se je mesto lahko kontinuirano širilo na vse strani, zlasti vzdolž obale.
Razvoj Kopra pa je bil tako v pogledu časa kot ostalih pogojev omejen, kar je v nadaljnjem razvoju ustvarjalo velike ovire in težave. Skratka, Koper se danes razvija v znamenju spopada s časom in neustreznimi pogoji kar zadeva tla, ki so tu dokaj močvirnata.
Na Istrskem polotoku je precej mest in krajev z lepo ohranjenim zgodovinskim jedrom. Ostala so takšna, kakršna so bila v preteklosti. Vsaj v glavnem. Marsikatera so pod vplivom sodobnega razvoja postala enolična, vtem ko je za tujca lepo, kar je nepričakovano, kar je pestro in preseneča.
Koper je poln presenečenj. Naj ga opazujemo od daleč ali od blizu ali se sprehajamo po njegovih ulicah. Semedela zbuja vtis, kot da bi se obrisi starega Kopra «na otoku» odražali na hribu na nasprotni strani zaliva. Marsikdo se še ni privadil na ta novi del Kopra, ki je tako naglo zrastel.
Gledani od daleč, so si tudi stari mestni stolp v Kopru in stolpnice na nabrežju Patrica Lu-mumbe malce podobni. Čeprav jih ločujejo stoletja. Kontrasti privlačujejo. Povsem nepričakovano u-činkujejo stolpnice, razvrščene 0-krog starega dela mesta, človeku se zdi, kot da bi bile tu postavljene, da bi varovale stari zgodovinski del mesta pred neznanim sovražnikom. Presenetljivo je, da je stoletni del mesta ograjen z zidom, in to ne s stoletnim, marveč povsem sodobnim zidom stolpnic. Pa še z najsodobnejšimi pristaniškimi napravami, ki mestu dajejo pečat mednarodnosti. Ko 0-biskovalec prekorači ta zid, se nepričakovano znajde pred mrežo u-ličic, pred ličnimi trgi, ki so ohranili patino stoletij. Po njih se sprehajaš mimo neštetih trgovin in trgovinic, bleščečih in dobro založenih. Stari Koper se je ohranil tudi v nekaterih imenih ulic: tu so Opekarska ulica, Ribiški trg. Ulica strelskega jarka, Kačja ulica in Bosa draga. In v majhnih hišicah, starih več stoletij, še vedno žive na enak način, kot njihovi predniki, nekdanji kmetje, ribiči in obrtniki, ki brez njih mesto nekoč ne bi moglo živeti. Na vrveh, speljanih od okna do okna, se suši perilo, modre delovne obleke in, tu in tam, ribiške mreže. Vsak košček zemlje je spreme-
njen v ličen vrtiček, kjer vedno zeleni tudi nekaj šopov radiča. A čeprav je danes voda napeljana v sleherno hišo, se ženske še vedno zbirajo na malem trgu, kjer je nekoč bil vodnjak. Takrat so z vedri na glavi odhajale po vodo k njemu, tu postale in malo poklepetale. Na malih oknih, ki so med njimi mnoga okrašena z gotskim ali renesančnim okvirom, so še vedno razvrščeni cvetlični lončki z rdečimi gorečkami in drugim cvetjem. Iz dimnikov, ki eden drugemu niso podobni, se kot vedno suklja proti nebu enak dim, ki diši po borovini in lovorju. To pa utegne pomeniti, da nekje v bližini suše domače klobase. Druga za drugo se vrste hišice, navidezno brez vsake smotrnosti, postavljene kakor se je komu hotelo, a vendarle v principu sledečim potrebam mestnega življenja nekdanjega Kopra. Potem naletiš na cerkvico ali gospodsko hišo v povsem drugačnem stilu, pač glede na čas, ko je bila zgrajena. Nato spet vrsta hišic, katerih prebivalci in lastniki so se borili za svoj prostorček v notranjosti starega, varnega mestnega obzidja. Vsaka teh hišic — ne samo palače, ki jih je najti v vsakem kulturno - zgodovinskem priročniku — po svoje predstavlja kako zgodovinsko a-li umetniško zanimivost, po čemer sodi Koper med najbogatejša mesta na naši obali.
Običajno iščemo starinsko, kulturno - zgodovinsko vzdušje v Piranu, Poreču, Motovunu, medtem, ko Koper nudi mnogo več slikovitih kotičkov, kjer se je ohranilo živo vzdušje minulih stoletij.
Kakor se obiskovalcu — brž ko se je oddaljil za nekaj metrov od Korza — razkriva stara Reka s svojimi ulicami «slepih miši», «vr-varjev», «ribičev», «čevljarjev» ter ljudmi, ki tu žive kot v času, ko še ni bilo sodobne Reke, a ribiški čolni in jadrnice so bili privezani tam, kjer je danes «stolp z uro», tako se v domala enakem okolju znajde tudi obiskovalec Kopra, čim se je odmaknil nekaj korakov od obale, Verdijevega ali Titovega trga. Ko se nekaj časa potika po teh ulicah in uličicah, se mu pravtako zdi — ko se nenadoma znajde, postavimo, na Prešernovem trgu — da bo zdaj zdaj zagledal vrsto osličkov, ki bodo natovorjeni modro stopali od vrat Mude, malo dlje pa jadrnice in ribiške čolne, kot na kaki starinski pokrajinski sliki Kopra iz polovice preteklega stoletja.
A ko stopi skozi vrata Mude, se znajde sredi reke avtov, ki lezejo od Trsta v vse smeri proti Istri. Proti pristanišču začuje ropot žerjavov, tovornih vagonov, dvigal, pravtako, kot če bi iz starega mesta na Reki stopil izza «stolpa z uro» v sredo mestnega vrveža in mrzlične dejavnosti pristanišča ob Kvarnerskem zalivu.
V	starem in novem Kopru, prav tako kot na Reki, je čuti vse jugoslovanske jezike in narečja, kar pomeni, da sta mesti na istem istrskem polotoku postopoma postali jugoslovanski v pravem pomenu besede. Tu so zdaj doma Slovenci iz notranjosti kot oni z obale, Hrvati iz Istre, Bosanci, Srbi in drugi. Skupaj delajo in žive z domačini, kot da bi vedno živeli skupaj. Prav tako kot na Reki.
In obe mesti, tako Reka kot Koper, sta obenem mednarodni, saj prihajajo semkaj ladje z zastavami vsega sveta, natovorjene z blagom z vsega sveta.
V	tem sta si Koper in Reka podobna. Kdor ima rad Reko, se ne more ne navduševati nad Koprom in obratno. Polni sta življenja, dela, načrtov. V njih se prepleta staro z novim, sodobnost s preteklostjo, poslopja z ljudmi, umetnost s stroji, eno z drugim v neposrednem stiku z morjem, kot pred stoletji, ko so začeli prvi življenjski utripi Reke in Kopra. T. F.
Zadnji filmi v Mladinskem krožku
Mladinski krožek zaključuje svojo filmsko sezono, v okviru katere je prikazal precejšnje število pomembnih filmskih del.
V soboto, 25. maja, ob 16. uri, je bil v Slovenskem mladinskem centru, v Ul. Ginnastica 72, prikazan italijanski film Dina Risija «Poveri milionari» (1958), v katerem igrata, poleg četverice Maurizio Arena, Renato Salvatori, Lorella De Luca, Alessandra Panaro (to je tretji film iz uspešne serije komedij «belli - poveri» s io četverico), še Silva Koščina in Fred Buscaglione. Sledil je še en film, nemško delo s francoskimi podnaslovi «Die bitteren Traenen der Petra von Kant» (Grenke solze Petre von Kant, 1972) režiserja Rainerja Wernerja Fassbinderja. To je bila obenem priložnost za spoznanje pomembnega filma in poskus zanimanja, ki ga lahko zbudi neko delo v izvirrJku.
To soboto, 1. junija, ob 16. uri, bo na sporedu (namesto že nabavljenega filma Vittoria Cotiafavija «La vendetta di Ercole», ki bo na razpolago šele prihodnjo sezono) italijanski film Valeria Zurlinija «La ragazza con la valigia» (1960) s Claudio Cardinale in Jacquesom Perrinom.
Zadnja predstava bo v soboto, 8. junija, ob 16. uri, z eno največjih mojstrovin sodobnega filma, belgijskim delom Andrèa Delvauxa «Una sera... itn treno» (Un soh... un train, 1968), v katerem igrajo Anouk Aimée, Yves Montand, A-driana Bogdan.	S. G.
NA FILMSKIH PLATNIH
David Miller:
«Executive
Action»
V ameriškem filmu «Executive Action» (Azione esecutiva, 1973) se zopet srečata znani napredni scenarist Dalton Trumbo in režiser David Miller, pogosto spreten obrtnik (a nič več), ki sta že leta 1962 sodelovala pri filmu «Solo sotto le stelle».
«Executive Action» obravnava v napol dokumentarnem slogu (tudi igrani deli so zelo kontrolirani, Burt Lancaster in Robert Ryan nastopata brez vsakega «divi-zrna») uboj Johna Kennedyja in dokazuje, da je bil Osicald le žrtev dobro organizirane zarote. Film je najbolj učinkovit, ko prikazuje, kako je življenje posameznika v družbi, kakršna je a-meriška, odvisno od skritih političnih sil, katerih namen je ohranitev ameriške oblasti v svetu. Film pa je popolnoma pomanjkljiv, ko gre za orisanje Kennedyjeve politike\ do katere je povsem nekritičen. Od humanističnega demokrata, kakršen je Trumbo, bi si pričakovali kaj več.
Michael Cacoyannis:
«Tlie Trojan Women»
Grk Michael Cacoyannis je v Amerilzi posnel po Evripidovi tragediji fiim «The Trojan Women» (Le troiane, 1971), ki je manj prepričljiv, bolj akademski film od režiserjeve filmske verzije «Elektre», kljub poskusu, da h «Trojank» izvleče razmišljanje o svobodi, ki se nedvomno nanaša tudi na današnjo Grčijo.
Film 'e zanimiv predvsem zaradi interpretacije: protagonistke so štiri igralke kot Irene Paoas. Katharine Hepburn, Vanessa Red-grave in Geneviève Bujold. v vlogi Menclaja pa nastopa alièni Patrick Magee. Glasbo je \ favi! Mikis Theodorakis.
S. G.
ČETRTEK, 30. MAJA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
10.30	- 11.30 Šola
12.10	Poljudna znanost
12.55 Sever kliče Jug
13.30	DNEVNIK
14.10	Italijanske kronike
15.00	- 16.40 Šola
17.00	DNEVNIK
17.15	Program za najmlajše
17.45	Program za mladino:
Risanka
18.10	Tajnost Vikingov
18.45	Poljudna znanost:
Kulturno izpopolnjevanje
19.15	Italijanske kronike
20.00	DNEVNIK
20.40 Sindikalna tribuna
21.10	Film: «Stregone di città»
Ciklus Film za TV, ki se je začel prejšnji teden z Rdečo vrtnico Franca Giraldija, ki je bil izdelan na podlagi istoimenskega romana Pier Antonia Quarantotti Gambinija, se nadaljuje z «Stregone di città», ki ga vodi Gianfranco Bette-tini s scenarijem, ki sta ga napisala režiser Giuseppe Ricca in Francesco Casetti, ob interpretaciji Giulia Brogija, Rade Rassimove, Carla Cattanea, Gigija Balliste, Lucilie Morlac-chijeve ter Lee Barsantijeve
Dogodivščine v filmu se začenjajo ob slučajnostnem srečanju dveh žensk, Velie in Rite, v nekem velikem mestu v severni Italiji. Velia in Rita sta si zelo različni po svoji socialni pripadnosti ter svojem značaju: prva polna domišljije, vedno pogreznjena v neki fantastični svet ter najrajši živi z dneva v dan; druga pa, ki je žena profesionalca, ki je dosegel v življenju velik uspeh, pa išče vedno vzroke za dogodke in stvari ter skuša razumsko pojasniti svoje izkušnje. Srečanje oživi vrsto spominov, predvsem tiste, ki se nanašajo na svojevrsten lik mazača Don Giuseppa Parisija, ki sta ga obe spoznali v preteklosti. Don Parisi, nekakšen čarovnik, je živel v neki hiši v predmestju v letih 1930 do 1940. Bolj po volji drugih, kakor pa lastni, si je Parisi pridobil sloves čarovnika, čeprav ni bil ne svetnik in ne čarovnik. Vsi pa so imeli veliko zaupanje vanj, ker so mislili, da je v njem neka čarobna moč in da lahko pomaga ljudem po mili volji-Bettetinijev film uokviri in poglobi ta posebni lik duhovnika -čarovnika ter socialni pomen, ki ga ima v zgodovinskem in kulturnem kontekstu razdobja, v katerem je živel. S spomini obeh žensk ta osebnost pomaga odkriti smisel sedanjosti, to je sedanjega sveta, ki se je globoko spremenil in kjer imajo «čarovniki» drugačno vlogo DNEVNIK
22.40
l 17.00 ‘ 18.15
18.30 19.15 20.00
20.30 21.10
II,mm..........................................................................
38.
C. GALE	V. HERCEG
	
9.55
16.55
19.10
19.25 20.15 20.45 21.00
21.25 21.40 22 25
23.10
23.25
21.00
21.15
21.30
22.40
DRUGI KANAL
Neapelj: Vaterpolo Protestantizem
Ta oddaja je v okviru binkoštnih praznikov ter jo je pripravila skupina Folk Studio’s Singers, ki bodo izvedli serijo pesnitev povezanih s tem praznikom. Folk Studio’s Singers bodo tolmačili binkoštne praznike, ki spominjajo na prihod sv. duha z «gospeli» in spirituali črnskega glasbenega bogastva, ki je edinstven primer vere, ki je bila globoko doživeta Judovsko kulturno in družbeno izživljanje Športni dnevnik — Giro d’Italia Ob 20. uri DNEVNIK
Evrovizija:	_	.-1071
Povezava evropskih televizijskih mrež — Igre brez meja 197.. Drevi se bo spet ponovil, že desetič, televizijski turnir po ekioah. Sodeluje 7 držav, in sicer Belgija, Francija, Velika Britanija, Zvezna nemška republika, Italija, Holandska in Švica. V vsaki od téh držav se zaporedoma odigravajo srečanja: na koncu sedmih srečanj bo reprezentanca vsake države, ki bo dosegla največ točk, imela pravico, da sodeluje na finalnem srečanju, ki bo letos 19. septembra v mestecu Leiden na Holandskem. «Igre», ki so danes na sporedu, se bodo odigrale v gradu Bouillon v Belgiji ter se nanašajo na kri; žarske vojne v počastitev spomina Gotfrida Bouillonskega, ki je bil poveljnik prve križarske vojne. Italijo bo zastopal Cer-veteri, ki se bo moral spoprijeti razen s krajevno ekipo tud: s francosko, nemško, angleško, holandsko in švicarsko. Prihodnje srečanje bo na Holandskem
JUGCSLOVANfKA TELEVIZIJA
X. kongres ZKJ (Prenos iz Beograda do približno 12. ure)
X. kongres ZKJ — prenos
OBZORNIK
Junak mojega otroštva: Musa iz cirkusa
Naš ekran
Pisanica
DNEVNIK
Kam in kako na oddih
Lebovič — Krvavac: Valter brani Sarajevo, nadaljevanka
O X. kongresu ZKJ
Nokturno
DNEVNIK
V primeru daljšega trajanja zadnje plenarne seje X. kongresa ZKJ bo program spremenjen
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
Risanke
DNEVNIK
Igre brez meja — prvo srečanje, Belgija Pološka jama — dokumentarec
I
TRST A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Slovenski razgledi; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Plesi in pesmi folklorne skupine iz Rezije; 19.25 Pisani balončki; 20.00 Šport; 20.35 Radijska igra «Umetnost umiranja», 21.45 Skladbe davnih dob;
22.10	Južnoameriški ritmi.
KOPER
7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 17.30, 18.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 10.10 šolska oddaja, 10.45 Prijateljica Vanna, nasveti in glasba; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Turistične beležke; 15.20 Polke in valčki; 17.00 Orkester Puccio Roelens:	17.15
Poskočnice; 18.00 Mladinski klub; 19.00 Popevke na tekočem traku;
19.30	Primorski dnevnik; 20.0(1 Primorski glasbeni portret; Viiko Ukmar; 21.00 Lahka glasba.
NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 21.00 Poročila; 6.45 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz, 10.00 Posebna reportaža; 11.30 Plošče;
12.10	Četrti program; 14.07 Plošče; 14.40 Radijska nadaljevanka;
15.10	Za vas mlade; 17.05 Plošča za poletje; 17.40 Spored za mladino; 18.00 Pisan glasbeni spored;
20.10	Glasbeni spored z Ornello Vanoni; 20.40 Sindikalna tribuna;
21.30	Knjižna polica; 22.00 Andata e ritorno
II. PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.00, 19.30 Poročila; 7.40 Pojejo Gabriella Ferri in I fratelli La Bionda; 8.40 Kako in zakaj?; 8.50 Orkestri; 9.05 Pred nakupi; 9.35 Radijska nadaljevanka; 9.50 Plošča za poletje; 10.35 Na vaši strani; 12.40 «Alto gradimento»; 13.35 Plošča za poletje;
13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.00 «Giro d Italia» 15.40 Glasbeno - govorni spored; 16 05 «Gara Ral»; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 19.20 «Giro d'Italia», 1955 «Supersonic»; 21.10 Plošča za poletje; 21.29 «Popoff».
Ili PRCGRAM
8.25 Jutranji koncert; 9.30 Strani z albuma; 9.45 Oddaja za o-troke; 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Radio za šole; 11.40 Plošča; 12.20 Sodobni italijanski skladatelji; 13.00 Glasba skozi čas; 14.30 Simfonični koncert; 17.10 Lahka glasba; 17.25 Enotni razred; 18.00 Spored z Ugom Pa-gliajem; 19.15 Vsakovečerni koncert; 20.15 «I cavalieri di Ekabù» opera v štirih dejanjih, Arturo Rosato.
SLOVENIJA
8.00, 9.00, 11.00, 16.00, 20.30 Po; ročila; 7.50 Beseda na današnji dan; 9.10 Glasbena matineja 10.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 10.35 Iz glasbenih šol; 11.15 Po Talijinih poteh; 12.20 Z nami doma in na poti; 13.10 Operetni zvoki; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Igrajo pihalne godbe; 14.15 Obvestila in zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam,..; 15.10 Kaj vam glasba pripoveduje; 15.40 Enajsta šola: 16.30 Glasbeni intermezzo; 16.40 Poje tenorist Mihael Theodore; 17.00 «Vrtiljak»; 18.10 Popoldanski simtonični koncert; 19.15 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana; 19.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana; 19-45 Kulturna kronika; 20.00 Lahko noč, otroci!; 21.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 22.00 Literarni večer; 22.40 Glasbeni nokturno; 23.15 Popevke in plesni ritmi; 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Koncert baritonista Rudolfa Šuteja.
SPORT SPORT SPORT
NOGOMET
V PRIJATELJSKI MEDNARODNI TEKMI
JUGOSLOVANI PO VODSTVU Z 2:0 ZGUBILI SREČANJE Z MADŽARSKO
Strelca «plavili» sta bila Popivoda in Jerkovič
Madžarska — Jugoslavija 3:2
(0:2)
MADŽARSKA:	Geczi, Fabjan
(Lakinger v 30. min.), Balint, Me-zesy, Juhazs, Vidacz, Mullier, Bene, Albert (Fazekas v 15. min.), Somody, Mate.
JUGOSLAVIJA:	Marič, Buljan,
Krivokuča (Hatunič), Pavlovič, Ka-talinski, Mužinič, Popivoda (Petrovič), Jerkovič, Šurjak, Ačimovič, Džajič (Bukal).
STRELCI: Popivoda v 18. min., Jerkovič v 22. min., Mate v 54. in 85. min., Fazekas v 65. min. iz 11-metrovke.
V svoji prvi pripravljalni tekmi za nastop na svetovnem nogometnem prvenstvu je Jugoslavija popolnoma razočarala, saj je zgubila proti Madžarom, potem ko je že «odila z dvema goloma prednosti. Jugoslovanski reprezentanti so po Odličnem prvem polčasu popolnoma popustili v nadaljevanju, ko je tre-fier Miljanič izvedel nekaj menjav. Vendar pa bi tudi brez tega Jugoslovani igrali slabše, saj so (prepričani o svoji zmagi) podcenjevali nasprotnika in mu dopustili, da je prevzel v svoje roke nadzorstvo nad sredino igrišča, kar je bilo odločilnega pomena za končno zmago domačega moštva. Sicer je nastalo nekaj polemik zaradi dosojene enajstmetrovke in zaradi zadnjega gola Madžarov, ko se je Juhazs dotaknil žoge z roko pred strelom v vrata. Pripomniti pa je treba, da se je jugoslovanska obramba večkrat le za las rešila, ko je že vse kazalo, da bo moral Marič pobrati žogo iz mreže.
Prvi gol je dosegel Popivoda, ki se je po daljšem času vrnil v reprezentanco, potem ko je na podajo šurjak a preigral nasprotnikovo obrambo in v zadnjem trenutku poslal žogo Gecziju za hrbet. Le štiri minute kasneje je Popivoda krasno podal Jerkoviču, ki je brez obotavljanja podvojil. Tedaj pa se je tekma praktično končala, saj so bili jugoslovanski igralci, ki so nastopali brez Oblaka, Bajeviča, Bo-gičeviča, Karasija, Ramljaka, Petroviča in Holcerja, prepričani, da jim ne bodo prišli Madžari do živega.
Vendar pa se je v drugem delu igra popolnoma spremenila. Madžarska je prevzela vajeti igre v svoje roke, najprej je znižala rezultat z Matejem, remizirala iz 11-metrovke s Fazekasom. Ta je v 15. minuti srečanja zamenjal slavnega Alberta, ki je odigral zadnjo tekmo za madžarsko reprezentanco. Madžarska je končno povedla pet minut pred zaključkom z golom Mateja.	, ..	.
Trener Miljanič bo moral sedaj precej izpopolniti vrste, predvsem pa vcepiti svojim igralcem v glavo, da se morajo boriti do konca, ne pa da popustijo po vodstvu, ne meneč se za posledice.
Jugoslovani bodo v petek igrali proti Troyesu, 5. junija pa v Beogradu proti Angliji. Vsekakor bosta ti tekmi precej razčistili dvome in Miljanič bo imel dovolj časa za izbiro najboljših mož za sestavo prve ekipe za SP.
KOŠARKA
V PRVENSTVU NARAŠČAJNIKOV
Dora zgubil s stolico
Alba - Dom 109:69 (54:25)
V nadaljevanju košarkarskega prvenstva za naraščajnike, se je go-riški Dom pomeril z ekipo Alba iz Krmina, ki sodi med najboljša moštva prvenstva.
Domovci so, kot po navadi, začeli tekmo v velikem slogu in so zlahka dosegali koše iz vseh položajev, tako da je bila nasprotnikova obramba povsem zmedena. Igralci Albe namreč niso pričakovali tako dobre igre goriške peterke. Na žalost pa je premoč domovcev trajala le kakih deset minut. Pod žgočim soncem na odprtem igrišču niso zdržali takega ostrega tempa. Nasprotnik, navajen odprtega igrišča ter igranja v vseh vremenskih razmerah, je hitro prešel v protinapad, nadoknadil zamujeno ter povedel.
V drugem polčasu, ko je utrujenost domovcev prišla še bolj do izraza, se je razlika večala še hitreje. Slovenska peterka je bila v tem delu popolnoma razbita. Obrambe tako rekoč ni bilo več, kar je nasprotnik (kondicijsko mnogo bolje pripravljen) izkoristO. V zadnjih petih minutah pa so goriški fantje dali vse od sebe, zavedajoč se pravcate katastrofe, ki jim je pretila ter so vsaj nekoliko omilili poraz.
Postava Doma: Tomažič 2, Čubej 14, Semolič 10, Terčič 8, Marušič 2, Brešan 4, Dornik 29.
Willy Prinčič
NOGOMET
BUDIMPEŠTA, 29. — Madžarska je osvojila evropski pokal «nogometnih upov», potem ko je v povratni finalni tekmi premagala Vzh.
Nemčijo s 4:0. Nemci so zmagali v prvi tekmi s 3:2.
# * #
SOFIJA, 29. — Bolgarska nogometna reprezentanca, ki se je uvrstila v finale SP, je doma remizirala z Valebujdom iz Čustendila.
iiiiiiiimiiiiiiiimuiiiiiMiimiiiiiimiiiiiiiiiimnmiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiimiiiiiiHiiiuviiiiiiiiiiii
Gola sta dosegla Jetčev in Mihai-lov v zadnjih dvajsetih minutah igre, potem ko je Bolgarija zgubljala z 2:0.
« * *
VENRAY, 29. — Reprezentanca Haitija je zgubila proti nizozemski vojaški nogometni reprezentanci s 4:1.
* * *
TEL AVTV, 29. — Izraelska nogometna izbrana vrsta je premagala Avstralijo z 2:0.
* * *
FIRENCE, 29. — Današnje prijateljsko nogometno srečanje med Argentino in Fiorentino so preložili za 24 ur v znak žalovanja zaradi atentata v Brescii.
ATLETIKA
PRAGA, 29. — Sovjetska atletinja Melnikova je na mednarodnem mitingu v Pragi vrgla disk 69,90 m in je s tem postavila nov svetovni rekord. Njen dosedanji SR je bil 69,49 m. Melnikova je tako prva ženska, ki se je neposredno približala magični meji 70 m.
MLADINSKE IGRE
V PRETEKLEM TEDNU
V Doberdobu nagrajeni najboljši tekmovalci
Na svečanosti je govoril tudi župan Jarc
V četrtek popoldne je bila na šolskem dvorišču v Doberdobu zaključna prireditev mladinskih iger za leto 1974, na kateri so nagradili najboljše tekmovalce, ki so se udeležili te manifestacije. Ob tej priložnosti so bili prisotni številni vaščani, med njimi so bili tudi predstavniki vseh domačih kulturno-prosvetnih društev, občinski svetovalci ter pokrajinska odbornica Marija Ferletič.
Svečanost je odprl doberdobski župan Jarc, ki je med drugim dejal: «Tudi letos ugotavljamo, da je bilo športno udejstvovanje v naši mali občini zelo zadovoljivo. Z veseljem vidimo, da se število mladincev večb. izleta v leto in je tudi udeležba na mladinskih igrah vedno večja.»
Župan je nàto pohvalil dejavnost športnih društev ' Mladost in Hrast zaradi njunih uspehov na letošnjih prvenstvih. V svojem govoru je pohvalil tudi domače balinarsko društvo Gradina, ki je želo velike u-spehe v deželnem merilu. Jarc je nato spregovoril nekaj pohvalnih besed ob letošnjih mladinskih igrah, posebno pa dosežek mlade smučarke Gianne Battisti, ki se je uvrstila v državni del prvenstva.
Rezultati mladinskih iger:
Smučanje (deklice): 1. Gianna Battisti, 2. Daniela Lavrenčič, 3. Emanuela Pieri; (fantje): 1. Igor
iiiiimiiiiiiiitmiitiiiHiiiiiminiiMiimiiiiitiiiMiiiiiii
OBVESTILO
SPDT priredi v nedeljo, Z. junija, v okviru proslav 70-letnice ustanovitve društva, s sodelovanjem PD Tabor
ORIENTACIJSKI POHOD za otroke do 11. leta, za mladince od 11. do 18. leta ter za odrasle od 18. leta dalje. Ekipe naj imajo od 3 do 5 članov. Ekipe mladincev in odraslih morajo prinesti s sabo naslednje rekvizite:	kompas, kotomer, ravni-
lo, specialko (Poggioreale del Carso F 40 A II. S.O.). Priporoča se tudi, naj se pripravijo na računanje koordinat in stopinj.
Vpisovanje do 9. ure zjutraj na startu. Vrstni red bo izžreban. Start bo dan ob 9. uri na vrtu Prosvetnega doma na Opčinah. Pri. .'ditclji odklanjajo vsako odgovornost za morebitne poškodbe, ki bi i:!i tekmovalci lahko utrpeli med nastopom.
Juren, 2. Hilarij Lavrenčič, 3. Claudio Devetta.
Nogomet: 1. ekipa (ki so jo sestavljali Lucijan Frandolič, Darij Gergolet, Edvard Gergolet, Adrijan Lavrenčič, David Lakovič, Hilarij Kobal, Gianfranco Passon, Štefan Kosič, Italo Čadež, Roberto Gerin, Aleksander Gergolet).
Tek na 80 m (dekleta): 1. Daniela Lavrenčič, 2. Loredana Lavrenčič, 3. Emanuela Pieri; (fantje): 1. Ivan Pahor, 2. Italo Čadež, 3. Aleksander Gergolet.
Tek na 2.000 m (fantje): 1. Klavdij Vižintin, 2. Adrijan Lavrenčič, 3. Edvard Gergolet.
Skok v daljino (dekleta): 1. Loredana Lavrenčič, 2. Danjela Lavrenčič, 3. Emanuela Pieri; (fantje): 1. Davorin Bonetta, 2. Lucijan Frandolič, 3.. Bruno Okretič.
Skok v višino (dekleta); 1. Loredana Lavrenčič, 2. Danjela Lavrenčič, 3. Emanuela Pieri: (fantje); 1. Bruno Okretič, 2. Lucijan Frandolič, 3. Hilarij Kobal.
Balinanje: 1. Edvard Gergolet -Fabij Battistella, 2. Aleksander Gergolet - Roberto Zio, 3. Roberto Gerin - Italo Čadež.
SMUČANJE
ZA PRIHODNJO SEZONO
Devinski smučarji so dobro zastavili
Zelo živahna bo zlasti poletna smučarska aktivnost
Pretekli teden so se sestali člani smučarskega kluba Devin in razpravljali o pretekli ter bodoči smučarski sezoni. Ugotovili so, da je društvo premostilo prve težave in so se že začele sistematične vaje smučarjev - tekmovalcev. Pri tem seveda niso pozabili na nedeljske smučarje, ki predstavljajo brez dvoma osnovo vsakega smučarskega kluba. Naj navedemo nekaj uspehov pretekle sezone. Predavanje o smučarski tehniki, predvajanje smučarskih filmov, nabava 160-metrske društvene vlečnice, številk za tekmovanje, nakup dveh radio aparatov, ur in vratnih zastavic za slalom. Povrh tega je klub poslal svoja člana na tečaj za sodnika in kro-nometrista, tako da za silo lahko organizira smučarsko tekmovanje brez velikih stroškov. Zato ni čudno, da je kljub slabim letošnjim snežnim razmeram društvo organiziralo dve tekmovanji, na katerih se je odzvalo vsakokrat 18 članov, na smučarskem tekmovanju «Ski -jadro» pa je bilo 48 tekmovalcev.
Za prihodnjo sezono so člani sklenili, da bo treba čimprej narediti klubske značke in nabaviti majice. Med člani se sondira mnenje o nakupu letnega kombija, ki bi vozil člane v smučarsko šolo. Organizirali naj bi tudi tekmovanje v veleslalomu v ekipah. Poletni smučarski tečaj se bo pričel verjetno 13. junija na Kaninu nad Bovcem. Tečaj predvideva 5-dnevno bivanje na Kaninu in 4 nedelje na raznih smučarskih terenih. Glede tekmovanja samega je bilo sklenjeno, da bodo povabili na tekmovanja vsa tržaška športna društva, ker bodo tekmovanja v ekipah. Bežno je bil sestavljen tudi pravilnik o ekipnem tekmovanju, ki med drugim določa, da je vsaka ekipa sestavljena iz neomejenega števila tekmovalcev, da se bo pa pri sestavi ekipne lestvice vzelo v poštev najboljši čas starejših žensk in moških ter najboljši čac deklic in dečkov, nato pa še en najboljši čas ne glede na kategorijo. Startali bodo najprej otroci, nato ženske in moški. Vsaka ekipa mora določiti svoj startni vrstni red, tako da bodo prvi najboljši (nosilci skupine). Tekmovanje bo 13. junija na Kaninu nad Bovcem v Tihi dolini, kjer je teren primeren za vse. Proga bo za vse enaka. Predsednik Cvetko Škerk se je na koncu še zahvalil vsem aktivnim članom in podpornikom, ki so društvo podprli, posebno Samopostrežbi Gruden iz Devina, trgovini pohištva Pu-pis, samopostrežbi Danilo Legiša, samopostrežbi Silvio Rebula, inšta-latèrju Jožefu Legiši iz Sesljana, e-lektrotrgovini Sergij Kosmina, trgovini ploščic Rolič in samopostrežbi Kukanja iz Nabrežine.
NAMIZNI TENIS
Od danes do 1. junija bo v Ljubljani v teku 28. jugoslovansko državno namiznoteniško prvenstvo za posameznike in dvojice. Nastopilo bo nad 300 tekmovalcev iz 60 klubov.
DMA — Kontovel
ODBOJKA
SOKOL PRVI
Sokol je osvojil naslov prvaka 1. ženske odbojkarske divizije. V finalni tekmi je premagal PAV Dor-misch s 3:0.
* # *
ATENE, 29. — Danes se v Atenah začenja letošnje balkansko odbojkarsko prvenstvo.
PLANINSTVO
KATMANDU, 29. — Zaradi slabih vremenskih razmer je bila španska himalajska ekspedicija prisiljena opustiti poskus, da bi osvojila najvišji vrh na svetu Mont Everest.
KOLESARSTVO
PO VČERAJŠNJEM POČITKU
Danes trinajsta etapa «Gira»
Rebula, član Olimpije iz Gabrovca
FORTE DEI MARMI, 29. — Na kolesarski dirki po Italiji so dan počitka, ki bi moral biti v petek, prenesli na današnji dan in se tako pridružili splošnemu žalovanju ob fašističnem atentatu v Brescii. Tako bo trinajsta etapa na sporedu jutri, štirinajsta v petek, od sobote dalje pa bo vse potekalo po starem sporedu.
Po včerajšnji vožnji na _ kronometer je kolesarjem nepričakovani počitek prišel prav, saj so se tako lahko bolje pripravili na naporne etape, ki jih še čakajo do zaključka «Gira». Predvsem pa so imeli čas, da se pripravijo na reakcijo Merckxa, kateremu ni včeraj uspelo obleči roza majice. Iz-gleda pa, da bo jutri in pojutrišnjem poskušal vse, da bi spodrinil letos presenetljivega Fuenteja z vrha skupne lestvice.
Včerajšnja vožnja na kronometer pa je privedla v ospredje mladega Baronchellija, ki se je s 16. mesta prerinil na tretje na skupni lestvici. Italijani so sedaj vsaj delno potolaženi, ker jim ni doslej uspelo, da bi prekrižali račune Fu-enteju in Merckxu, ki se borita za mesto najboljšega na letošnjem tekmovanju.
ODBOJKA
V SEZONI 1974 - 75
Adolf Urnaut trener Rijeke
REKA, 29. — Odbojkarice jugoslovanskega državnega prvaka Rijeke bo od letos dalje treniral znani igralec in dolgoletni reprezentant Adolf Urnaut. Nadomestil bo Romunko Julio Benedeovo (ta je za Rijeko tudi igrala), ki bo od letos jeseni dalje verjetno nastopala v Italiji. Igrala bo kot kaže za Casagrande iz Sacileja, govori se pa tudi, da bo morda igrala za zahodnonemški klub Turnerschwast iz Schweerteja.
Bor — San Giacomo
miiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiii
Na mednarodnem turnirju v Neaplju
Zmaga Italije
NEAPELJ, 29. — Na mednarodnem vaterpolskem turnirju v Neaplju, kjer nastopajo reprezentance Italije, Romunije, Sovjetske zveze in Jugoslavije so italijanski vaterpolisti premagali Romunijo s 7:4, Sovjetska zveza pa je v drugem srečanju premagala Jugoslavijo z rezultatom 3:1.
Predstavljamo finaliste svetovnega nogometnega prvenstva
Brazilija: strah pred grobo igro
Moštvo je letos šibkejše kot pred štirimi leti
«Moramo uveljaviti našo igro», je povedal že v začetku priprav brazilske reprezentance trener Mario Žagalo svojim kandidatom. «V Nemčiji ne smemo deliti brc in udarcev, če bomo reagirali na grobo igro s silo, bomo pozabili na nogomet. To hočejo naši nasprotniki».	j
S približno temi besedami je Žagalo poudaril, da so oni še vedno zagovorniki nogometa kot igre in ne gladiatorske borbe, ki se je dokaj trdno zakoreninila v Evropi pod etiketo «atletskega» nogometa.
Brazilija izgleda letos šibkejša kot pred 4 leti. Pozna se izguba Peleja, Tostaa in Gersona. V ekipi ni prave sloge glede «nasledstva» in Žagalo je pred svetovnim prvenstvom nemiren.
«Evropejci so se nekoč odlikovali le po hitrosti, sedaj pa poznajo tudi tehniko. Rezultat je hiter ritem igre, različen od našega. Poleg tega sodniki v Evropi komaj opomnijo igralca, ki bi bil pri nas brez obotavljanja izključen.»
Trikratni svetovni prvaki so izvedli daleč najpopolnejše priprave za to svetovno prvenstvo. Vlada je zanje izdala ogromno vsoto kakih 6 milijonov dolarjev. V odpravi so poleg Žagala in igralcev še 4 trenerji za atletsko pripravo, dva zdravnika, 3 maserji in 20 funkcionarjev z raznimi nalogami. Do konca prvenstva bodo v Braziliji samo z vestmi o nogometu natisnili približno 2000 časopisnih strani, obseg radijskih in televizijskih reportaž pa bo znašal nekaj dni.
Kljub vsemu temu vrsta do sedaj še ni pokazala take igre, da bi lahko realno upala na ponovno osvojitev svetovnega pokala. Brazilci upajo bolj v čudež kot v učinkovitost ekipe.
Trenerju očitajo napačno ogrodje in zahtevajo njegovo glavo, čeprav trener vztrajno zatrjuje, da bo do 13. junija vse v najboljšem redu za otvoritveno tekmo z Jpgoslavijo. ’ '
Zamenjava Peleja, Tostaa in Gersona je glaVttl problem, kate-
prosti branilec pri Palmeirasu, 25 let. — Wilson da Silva Piazza, veteran (31 let), kakih 50-krat v reprezentanci — Tavares San-tana Clodoaldo, sredina igrišča. Žrtvuje se za tovariše. Ima 25 let in je igral za Brazilija že 45 tekem.
rega mora nsšrtmiZagalo. Vlogo .Paulo Cesar Carpegiani, 25 let.
glavnega režiserja zahteva zase Rivelino, ki je bil na prvenstvu v Mehiki izrazit napadalec z izredno močnim strelom. Na isto mesto pa kandidira tudi eden od dveh Paulov Cesarjev. Med pripravljalnimi tekmami so zaradi tega že zabeležili primere taktične neubogljivosti in jih tudi primerno kaznovali, čeprav so pred očmi javnosti stvar previdno prikrili. Nekaj časa je pomočnik Žagala Brandao potrpežljivo poslušal vse nasvete in želje igralcev samih, ko pa je uvidel, da iz tega ne bo nič je proteste enostavno prepovedal z grožnjo izključitve iz reprezentance.
Kot možne zmagovalce turnirja navaja Žagalo seveda Brazilijo, z istimi možnostmi pa še Italijo in Zah. Nemčijo. Veliko vlogo bodo po mnenju Brazilcev odigrali sodniki, če bodo hoteli izsiliti zmago domačinov za vsako ceno, kot se je dogajalo na prvenstvu v Angliji leta 1966.
Sestava brazilske nogometne reprezentance:
Emerson Leao. vratar ekipe Palmeiras (25 let), 20-krat v reprezentanci — Jose Maria Rodri-guez Alves Zè Maria, 25 let, nogometaš z višjo šolsko tehnično izobrazbo.
Francisco das Chagas Marinho, plavolas in «bledokožec», ki bi lahko igral za Finsko. Ima 22 let in se rad iz obrambnega mesta poda v napad.
Luis Edmondo Pereira, igra kot
Igra za Interriacional iz Porlo Aiegre — Roberto Rivelino, 28 let in italijanskega porekla. Za Brazilijo je igral več kot 60 tekem.
Jair Ventura Filho Jairzinho, veteran 30 let. Igra za Botafogo. V Mehiki je bil najboljši napadalec, za državno reprezentanco pa je igral 90-krat. — Joao Leiva Campos Filho Leivinha. 25 let, srednji napadalec Palmeirasa. — Augusto Silva Lemos Cesar, 29 let. Igra pri Palmeirasu. Zelo pogumen.
Jonas Eduardo Americo Edu, 25 let. Levo krilo Santosa in izrazit napadalec. — Paulo Cesar Lima, 25 let. Bil je že v Mehiki, stalno mesto pa je v ekipi dobil komaj leta 1972 na mini-SP.
Poleg teh, ki bi lahko z majhnimi premiki sestavljali prvo ekipo, so v Nemčiji pripravljeni še: Renato Da Cunha Valle (vratar, 30 let); Wendel Lucena Ramalho (vratar, 27 let); Marco Antonio Feliciano (branilec, 23 let), najboljši igralec med mini-SP; Alfredo Mostarda' (štoper, 28 let); Mario D. Uilbarry Marinho (sto-per, 27 let); Manoel Rezende Cabrai Nelinho (branilec, 24 let); Ademir Da Guia (režiser, 22 let), sin slavnega Ademirja ■ iz leta 1950, črne polti vendar zmerno plavolas; Valdomiro Vaz'Franco napadalec, 28 let); Dirceu Jose Guimaraes (levo krilo, 22 let).
Bruno Križman
KOŠARKA
TEDENSKI PREGLED
Nihče ni pričakoval tako visoke uvrstitve borovcev
PRVA DIVIZIJA
Borovi košarkarji so v nedeljo osvojili šesto zaporedno zmago. Trenutno so prvi na lestvici, skupno z Lloydom Adriaticom, ki pa ima dve tekmi manj.
Takega uspeha ni v Borovem taboru nihče pričakoval, saj je moštvo startalo brez večjih možnosti, ne samo za višja mesta, temveč celo za osvojitev kake zmage.
V dveh zadnjih kolih pa je prišlo do nekaterih presenečenj. V nedeljo je namreč Edera, ki je bila zadnja brez točke, premagala kar Ferroviario, ki je računal celo na drugo mesto. Tudi Servolana je na domačih tleh dokaj nepričakovano zgubila proti ekipi Grandi Motori. Prvenstvo torej postaja čedalje zanimivejše. Vse pa kaže, da bo Lloyd Adriatico, po predvidevanju, osvojil končno prvo mesto.
Izidi 8. kola
Bor - Servolana 72:54, San Sergio PIT - Don Bosco 57:84, Ferroviario • Lloyd Adriatico 68:81, Grandi Motori - Edera Milje 63:47.
Izidi 9. kola
Don Bosco - Bor 33:35, Servolana - Grandi Motori 47:51, Lloyd Adriatico - San Sergio PIT n.o.. Edera Milje - Ferroviario 53:49.
Bor	LESTVICA 9 6 3			581:554	12
L. Adriatico	6	5	1	495:395	10
Don Bosco	9	5	4	536:454	10
GMT	8	5	3	421:397	10
Ferroviario	8	4	4	507-512	8
Servolana	8	3	5	465:474	6
Sv. Sergij PIT 7		2	5	311:427	4
Edera Milje	7	1	6	307:436	2
Prihodnje	kolo	(2.6.)			
Bor - Ferroviario (10.30), Lloyd Adriatico - Edera Milje, Servolana - San Sergio PIT, Don Bosco -Grandi Motori.
b. 1.
NAMIZNI TENÌS
8. in 15. junija pokrajinsko prvenstvo v Gorici
Pokrajinska federacija v namiznem tenisu bo 8. in 15. junija organizirala drugo pokrajinsko prvenstvo za vse kategorije. V soboto, 8. junija se bodo v telovadnici v Stražicah, Ul. Brigata Pavia 47. pomerili tekmovalci kategorije dečkov, naraščajnikov in mladincev. Prihodnjo soboto. 15. junija, (vedno v isti telovadnici) pa bo na sporedu tekmovanje tretjeka-tegornikov.
TONE
SVETINA
«Joža, pozna se ti, da ti je učiteljica umrla v tretjem razredu in da si spal pri verouku... Preden greva naprej, naj te še malo podučim...»
«Dobro, kar poduči, jaz bom pa tebe, ko priplezava pod Črno steno.»
«Povedal ti bom nekaj resnega. Uspeš samo takrat, kadar zaupaš vase. Dvomimo, ko vprašujemo, in ko dvomimo, se približujemo resnici. Tudi ti boš prišel do nje. če prej ne, pa takrat, ko te bo začela vohati smrt...»
Čop se je zasmejal na ves glas.
«Smrt je orožje črnih, sukenj! Strašite ljudi z njo! Jaz se je ne bojim! Mene smrt voha vsak dan, pa me ne mara... Če pa me ona ne voha, jo grem vohat jaz!»
«Ne izzivaj usode! Človek se začne kultivirati šele takrat, ko se odtrga od surove stvarnosti. Vzemi za primer svetnike!»
«Svetniki me pa res ne zanimajo,» ga je naglo prekinil Joža. «Posebno zato ne, ker ni med njimi nobenega Slovenca!»
«Ali pa skrivnost svete trojice,» je vztrajno nadaljeval Jalen. «Poglej, bog oče ni bil samotar. Njegova ljubezen je ustvarila sina, ljubezen med sinom in očetom pa svetega duha. Bog oče je podaril sinu ta svet. Jezus mu to ljubezen fme. ko odreši človeštvo. Vsak človek je toliko božji, ko-
likor božje ljubezni vsebuje. Če ne ljubiš bližnjega, ni v tebi boga... Bog je ljubezen...»
«Jalen, ne boš me prepričal. Ljubezen je tudi narava in narava je bog! Pika!»
Župnik se je razjezil in začel pospravljati nahrbtnik, da bi šla naprej, kajti vse njegovo prepričevanje je bilo bob ob steno. Zaklel je:
«Hudič! Ti si pa trd, da ti ni takega! Saj bi prej preobrnil črnca kot pa tebe!»
Čop je vstal, pogledal steno in dejal:
«Bolje, da greva naprej. Jalen! Mene si pravkar spovedal, tebi pa svetujem, da zmoliš očenaš za vsak primer... Spodaj je nekaj sto metrov globoki prepad Črni graben! Kesanje zmoli! Od tam boš skozi mednožje videl Luciferjeve roge, če pa boš obrnil glavo navzgor, boš zagledal stopala svetega Petra. Ha ha! In angele pod kiklo.»
Župnik je vstal in se prekrižal.
«Strmo je! Kar malo me zebe!»
«Nič te ne bo zeblo! Vroče ti bo!»
Med plezanjem nista govorila. Globine so rastle. čop je sem in tja zabil kakšen klin, pod njim pa se je Jalen križal in si želel, da bi se spravila čimprej čez steno. Čeprav je bil dober hodec ter od poljskega dela utrjen in močan, so ga v roke prijemali krči, bolele so ga noge in tudi v želodcu mu ni bilo najbolje, čedalje bolj je bil prepričan, da je stena svetišče poganov...
Priplezala sta k rumenemu odlomu, kjer se je globina sesula z vseh strani čez lisaste črnine v dno prepadov. Jalen je gledal moža, ki je sta! prav na robu kakor deček na vrtnem plotu. Gledal je proti breznu, kjer se je razbil Topolovec. Moral je globoko dihati . Hlastno je grabil oprimke in odvračal oči od globine. Vmila sta se nekoliko na levo v raz. kjer se je ozka poklina pognala naravnost v nebo. Čop jo je zmagal in sredi previsa zabil klin. Ko je stal na varnem, se je oglasil:
«No Jalen, ali še misliš, da brez božje volje tudi las ne pade r glave?!»
Spodaj se je oglasil župnik:
«Tako je, kot je zapisano v svetem evangeliju v svetem pismu!»
«No, če je res tako, potem se pa sedaj odveži! Če je božja volja, boš prišel čez, ne da bi te jaz varoval ali težkal... ha ha ha...»
«O bi presneti pogan! Zdaj se pa še norčuješ iz pravičnega človeka! V zahvalo, da sem te podučeval!? Spravil si me v steno, me boš pa še ven! Nič se ne bom odvezal!»
Čop se je razkoračil in pritegnil vrv okoli pleč. Sonce mu je slepilo pogled in kaplje potu so mu drsele v oči.
«Plezaj! Plezaj! Prekleto si težak!»
Precej časa je trajalo, preden je Jalen priplezal do stojišča.
«Šla bova naprej, vidiš, tamle bova izstopila!» je pokazal župniku na bleščeči rob ledenika. «Od tam bova plezala naravnost na vrh!»
Ko sta premagala steno in sta na Kugyjevi polici počivala, je Jalen priznal:
«Ta plezarija mi bo za dušo pomenila več kot škofovske duhovne vaje... Ljudje se bolj z besedami kot z dejanji navdušujemo za velika tveganja. Vidim, da smo nagnjeni bolj k lagodju, k življenju brez viharjev in velikih težav... No jp„ vse, kar se porodi velikega, se rodi v mukah.. . trpljenje je s trnjem posuta pot k vzvišenim ciljem.., Nič ni mi žal, da si me vlekel skozi to skalovje.»
«Kaj ti bo žal! Peljem te še v kaj hujšega, če boš hotel! Veš Jalen, tako je: duhovnik si in rešuješ duše. Jaz sem že-lezar, svojo kri prodajam kapitalistom, da diham svobodo gora. Tu živim po svoje, daleč stran od delodajalcev in oblasti, posvetne in božje. Tu sem srečen tako, kot si ti v cerkvi.»
Jalen je srknil malo žganice in dal stekleničko vodniku.
«Na, potegni! čeprav si pogan, spoštujem tvojo vero. Saj
ti daje prav toliko moči kot meni moja. Veš, ljudje premalo spoštujejo življenje, zato ga tudi ne razumejo in ne ljubijo... Ti bereš knjigo narave, malikuješ življenje takrat, ko preziraš smrt. Malokomu uspe kot tebi, da spravi telo in duha v celoto.»
Joža si je segel z rokami v kuštrave lase in se samozadovoljno nasmehnil:
«Le hvali me, Jalen! Imava še nekaj težkih raztežajev!»
«Nič te ne hvalim. Všeč si mi, ker si drugačen od drugih. Kakor veš, imam dovolj opraviti z ljudmi in pišem knjige. Tvoje življenje je privlačno, čeprav pogansko... Morda se te zlo zato ogiba,» je zamišljeno dodal.
«Poslušaj, Jalen. Jaz živim po preprostem načelu: če človeku ne moreš storiti dobrega, mu tudi ne stori zla. In še eno: nikomur ne želim tega, kar bi mene prizadejalo. To je moja morala, če sem že pri spovedi, naj ti povem še to: bolestno sem občutljiv za krivice in za neumnosti. Ne znam sovražiti, ogibam se zavisti, zato pa sem bolj občutljiv kot drugi in morda na zunaj grob ..»
«Dober si, Joža! Takšen si kot oreh! Trda lupina, pa mehko jedro! In še to: ker si me dobro vodil, so ti odpuščeni vsi grehi! Amen!»
Z roko je napravil velik križ in šla sta naprej, složno do vrha Triglava.
3
Komaj se je privadil vihteti klešče in vtikati žareče žice v valje, je prišlo telefonsko sporočilo iz Vrat o nesreči v Severni steni Triglava. Takoj je pomislil na Nemce. Izvedel je, da ogledujejo njegov steber. Nekaj navez se je že obrnilo, med njimi tudi glavna italijanska alpinista Comici in Dibona. Comici, s katerim sta se srečala v steni, je menil, da je steber nepreplezljiv zaradi nevarno krušljive skale. On pa bi ga naskočil, če bi bila skala tako trdna, kot je v Dolomitih.
(fllactaljevanje sledi)
79 46 38 79 58 23 76 14 70 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08
Podružnica	GORICA, Ul.
Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej; polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pn oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Stran 6
30. maja 1974 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
ZTT - Trst
ENOMESEČNA KISSINGERJEVA PRIZADEVANJA SO BILA USPEŠNA
Končno dosežen sporazum o razmiku izraelskih in sirskih čet na Golanu
V'
Sporazum bodo podpisali jutri v Ženevi - Nova izraelska vlada - Gromiko zaključil obisk v Damasku
WASHINGTON, predsednik Nixon
29. — Ameriški je danes zvečer
sporočil, da je bil dosežen sporazum med Sirijo in Izraelom o razmiku oboroženih sil na golanski fronti. Enako sporočilo so istočasno objavili tudi v Tel Avivu in Damasku. Sporazum, katerega vsebina še ni znana, bodo podpisali v petek v Ženevi.
Nixon je v svoji kratki izjavi o-značil sporazum za «velik diplomatski uspeh» in pohvalil Henryja Kis-singerja za odločnost in trdovratnost, s katero je vztrajal v svoji posredovalni misiji, tudi ko se je zdelo, da je zapisana neuspehu. Nixon je opozoril, da sporazum o premirju še ne pomeni, da so bile odstranjene vse ovire na poti trajne pomiritve med Arabci in Izraelom, dodal pa je, da sporazum o razmiku čet na Golanu, skupaj s sporazumom med Izraelom in Egiptom, ustvarja ugodne pogoje za nadaljnji napredek na poti dokončne rešitve bližnjevzhodnega problema.
Tudi izraelski minister za informacije Peres, ki je javno sporočil vest o sporazumu, je izrazil željo, da bi pomenil nadaljnji korak k popuščanju napetosti na Bližnjem vzhodu, tako da bi bile yse sile tega področja lahko posvečene gospodarskemu, kulturnemu in družbenemu napredku vseh narodov in držav Bližnjega vzhoda. O vsebini sporazuma bo jutri Golda Meir seznanila parlament, ki ga bo moral ratificirati.
V Izraelu so medtem sestavili novo vlado, ki pa bo nadomestila sedanjo šele potem, ko bo prejela zaupnico parlamenta. Za sedaj je novi premier Rabin izročil predsedniku republike seznam novih ministrov. V novi vladi ne bo več niti Mošeja Dajana, niti Aba Ebana. Novi obrambni minister bo dosedanji minister za informacije Peres, novi zunanji minister in podpredsednik vlade pa bo Yigal Alon. General Bar Lev, eden od protagonistov šestdnevne vojne leta 1967, bo prevzel ministrstvo za trgovino in industrijo.
Danes je medtem zaključil obisk v Damasku sovjetski zunanji minister Gromiko, ki je pred odhodom imel še zadnji razgovor s sirskim predsednikom Asadom. V kratki izjavi na letališču je Gromiko dejal, da se je s sirskimi voditelji pogovarjal o vprašanju razmika sil na Golanu, glede katerega Sirija in SZ popolnoma soglašata. Gromiko je tudi podprl sirska stališča glede dokončne mirne ureditve na Bližnjem vzhodu.
(Na sliki:	Kissinger in Gromiko
med pogovorom, ki sta ga Imela v torek v Damasku).
Senator Fulbright poražen na primarnih volitvah
LITTLE ROCK, 29. — Senator J. William Fulbright, predsednik se-natske komisije za zunanje zadeve in eden od glavnih usmerjevalcev ameriške zunanje politike zadnjih desetletij, je bil poražen na primarnih volitvah v Arkansasu. Prihodnji demokratski kandidat za senat v Arkansasu bo 48-letni guverner Dale Bumpers.
..........................................................................n.....................................................mi
Ukrep za podporo
založništvom
dnevnikov
RIM, 29. — Druga komisija poslanske zbornice, ki ji predseduje socialdemokrat Cariglia, je danes soglasno odobrila vladni zakonski osnutek o podpori založništvu dnevnikov za leto 1973. Ukrep, ki ga bo moral dokončno odobriti senat, pooblašča koncesijo izrednega prispevka 7 milijard in 700 milijonov lir v korist ustanove za celulozo. Del te vsote, in sicer 6.200 milijonov, bo ustanova dala založništvom dnevnih časopisov, ostali del, 1.500 milijonov, pa bo obdržala ustanova za celulozo kot integracijo dnevnikom in tiskovnim agencijam za ceno papirja.
Podtajnik pri predsedstvu vlade Sarti je izjavil, da pomeni ukrep važno podporo založnikom za delno kritje hudih deficitov, ki so bili zabeleženi leta 1973 zaradi podražitve papirja. Za leto 1974 in za naslednja leta pa bo vlada pripravila organski ukrep v korist založništva dnevnikov, tudi na osnovi rezultatov parlamentarne preiskave o problemih tiska. Za ta ukrep je ministrstvo za zaklad že namenilo 10 milijard lir letno začenši z letom 1975.
Konec tedna podpis sporazuma
med Lizbono in PAÌGC
LONDON, 29. — Sedmo srečanje med delegacijo portugalske vlade in predstavniki afriške stranke za neodvisnost Gvineje Bissau in Cap-vertskih otokov PAIGC v Londonu se je končalo v optimističnem vzdušju in vse kaže, da bo sporazum podpisan že konec tedna. Za jutri je predviden nov sestanek, katerega se bo udeležil tudi zunanji minister Soares, ki je včeraj odpotoval v Lizbono na posvetovanje s premie-rom Palmo Carlosom in predsednikom Spinolo.
Po vesteh iz poluradnih krogov kaže, da je bilo najbolj sporna točka pogajanja vprašanje Capvertskih otokov, ki se jim Lizbona ni hotela odpovedati spričo njihovega strateškega in trgovskega pomena. Po poluradnih vesteh, ki jih potrjuje tudi optimizem gvinejske delegacije, je PAIGC prepričal Soaresa, naj popusti tudi pri tem vprašanju. Glavni argument je bil, da je PAIGC že proglasil neodvisno državo, ki jo je priznalo že 84 vlad.
JUGOSLOVANSKI TISK IN TELEVIZIJA SIA MU POSVETILA IZREDNO POZORNOST
Zelo uspešno gostovanje Stalnega slovenskega gledališča v Beogradu
Na sinočnji predstavi so bili med drugimi prisotni Sergej Kraigher, Lidija Šentjurc in Aleš Bebler - Jutri sprejem na italijanskem veleposlaništvu
BEOGRAD, 29. — Naše gledališče je danes doživelo velik uspeh v Jugoslovanskem dramskem pozorištu v Beogradu. Gostovanje je bilo deležno izredne pozornosti s strani najuglednejših jugoslovanskih časopisov in radiotelevizije. Na večerni predstavi «Božič pri Cupiellovih» so bili prisotni mefd drugimi tudi ugledni politični predstavniki Sergej Krajgher, Lidija šentjurc in Aleš Bebler, ki so se med pavzo pomudili v kratkem pogovoru z ansamblom. Elsa Gerlini, kulturni ataše italijanskega veleposlaništva v Beogradu je uradno zastopala ambasadorja republike Italije,
NADALJEVANJE PROCESA VALPREDA
DANES PRED SODNIKI V CATANZARO POLICIJSKI FUNKCIONAR ALLEGRA
ìe dve uri po atentatu na Trgu Fontana je tedanji voditelj milanskega političnega urada lasumil anarhiste
.......„„„„„„„....................................................................................n
Apolid vedel za atentat
na milansko kvesturo
MILAN, 29. — Nepričakovan pre-okrat v preiskava o atentatu pred mi. lansko kvesturo: vse kaže, da je bil nekdo obveščen, da bo Bertoli izvedel svoj kriminalni načrt na dan komemoracije komisarja Calabresija na milanski kvesturi.
Neki apolid, ki je bil lani zaprt na Dunaju, je poslal milanski policiji priporočeno pismo pet dni pred a-tentatom in jih obveščal o naklepu terorista. Kaže pa, da pismo m nikoli prišlo v Milan, čeprav je bilo res poslano kot dokazuje registracija v uradu dunajskega zapora. Italijansko sodstvo ji odredilo preiskavo, a pismo je kot vse kaže izginilo kot kafra.
Dan po atentatu je apolid, ki je sedaj zaprt v Berlinu in ki je bii ob. vesčevalec več evropskih policij, ter je bil v stiku z dr. Calabresijem poslal milanski kvesturi še eno priporočeno pismo (glej slučaj se ni zgubile po poti), v katerem se je zgražal, da niso pristojni organi ustrezno ukrepa.i. čeprav so bili obveščeni o atentatu.
Moški, čigar ime ni znano, je po-veda: dr. Lombardiju, ki vodi preiskavo, da je dobil informacijo od tovariša, ki je bil zaprt z njim.
CATANZARO, 29. — Po daljšem premoru se bo jutri v Catanzaru nadaljeval proces Valpreda. To bo že šestnajsto zasedanje porotnega sodišča ter bo v celoti posvečeno zaslišanju bivšega šefa političnega oddelka milanske kvesture Antonina Allegra. Iz njegovega pričevanja bo morda mogoče razumeti, zakaj so se preiskovalci že takoj po atentatu 12. decembra 1969 na Trgu Fontana odločili za «rdečo sled» in pustili vnemar vse elemente, ki so neposredno vodili k «črni celici» v Padovi. Sam Allegra je že dve uri po eksploziji bombe v milanski banki poslal svoje agente poizvedovat za Valpredo in drugimi anarhisti ter med drugim naročil komisarju Calabresiju, naj gre po anarhista Pinellija in ga odvede na kvesturo. V zvezi s Pinellijem bo imel Allegra priložnost pojasniti, zakaj njegov urad ni smatral za potrebno, da za Pinellijev pripor prosi za pooblastilo sodne oblasti, kot določa zakon. Kot Calabresijev neposredni nadrejeni bi verjetno Allegra znal tudi marsikaj povedati o Pinellijevi smrti, vendar ni verjetno, da bi v tem pogledu na jutrišnjem zasedanju v Catanzaru prišli na dan kaki novi elementi. Seveda pa je upati, da policijski funkcionar ne bo sledil zgledu bivšega kvestorja Guide, ki je na prejšnji seji sodišča v Catanzaru izjavil, da se o tistih pretresljivih dneh decembra 1969 ne spominja ničesar več.
Zelo verjetno je, da bodo branilci obtožencev postavili bivšemu načelniku političnega urada tudi vprašanja v zvezi s torbo, ki so jo našli v trgovinski banki na Trgu della Scala in v kateri je bila bomba, ki so jo pozneje ukazali razstreliti in s tem uničili enega od važnih elementov, ki bi pripomogel k iskanju krivcev. Torba pa je ostala in je bila izročena v varstvo prav dr. Allegri. Na ročaju torbe je bila pritrjena vrvica z listkom, na katerem je bila napisana cena. V Allegro-vih uradih je ta vrvica izginila, z
njo pa tudi drugi važen element za preiskovalce. Milanski preiskovalni sodnik D’Ambrosio, ki je vodil preiskavo proti fašistoma Fredi in Venturi, je namreč mnogo pozneje ugotovil, da so podobne torbe prodajali v številnih trgovinah po vsej Italiji, da pa so samo v eni trgovini prodajali torbe, na katerih je bil na ročaju z vrvico privezan listek s ceno. Ta trgovina je bila v Padovi, središču fašističnega prevrata. Sled je torej vodila k Fredi in Venturi, vendar preiskovalci so jo prezrli, tudi po zaslugi dr. Allegre. Allegra je bil zaradi tega osumljen kaznivega dejanja, vendar je bil med preiskavo oproščen.
V zvezi s preiskavo o atentatih iz leta 1969 moramo danes še zabeležiti, da se je končno javil preiskovalnemu sodniku D'Ambrosio bivši misovski občinski svetovalec iz Padove Massimiliano Fachini, e-den od voditeljev fašistov iz Veneta. D’Ambrosio je že pred enim letom poklical misovskega predstavnika, da bi ga kot pričo zaslišal, mož pa se ni javil. Pozneje je bil osumljen, da je vpleten v pokol na Trgu Fontana. Ob zaključku svoje preiskave je D’Ambrosio predlagal še dodatno preiskavo na račun Fa-chinija, kot tudi na račun misovskega poslanca Pina Rautija.
Ropar obsojen na smrt v SZ
MOSKVA, 29. — Sovjetsko kazensko sodišče v Baskiriji je obsodilo na smrt mladega roparja, ki je ubil prostovoljca, ki mu je skušal preprečiti roparski podvig.
Letos so v SZ obsodili na smrtno kažen že 28 ljudi, v zadnjih štirih letih pa okrog 100 ljudi. Polovica teh je bila obsojena zaradi vojnih zločinov, ostali pa so bili ali kriminalci, ali pa goljufi.
ki bo v petek sprejel zastopništvo Stalnega slovenskega gledališča. Danes opoldne je podpredsednik mestne skupščine Beograda Milan Večelič priredil sprejem za ves ansambel v mestni skupščini Beograda. Jutri bo na sporedu v teatru Bujana Stupice «Torotumbo» Miguela Asturiasa, zadnja predstava sedemnajstdnevnega gostovanja.
Danes pogreb Fausta Nittija
RIM, 29. — Jutri bo v Rimu pogreb Francesca Fausta Nittija, podpredsednika vsedržavnega partizanskega združenja ANPI, ki je umrl včeraj. Nitti je bil z Emiliom Lussujem in bratoma Rosselli soustanovitelj akcijske stranke ter se je udeležil španske državljanske vojne in nato odporniškega gibanja v Franciji. V Italijo se je vmil po vojni ter je bil med drugim več časa občinski svetovalec za PSI v Rimu. Bil je tudi ravnatelj revije «Patria indi-pendente».
Ambrogio Fogar o svojem podvigu
SYDNEY, 29. — Italijanski plovec samotar Ambrogio Fogar, ki je pred nekaj dnevi odplul iz Aucklanda namenjen v Evropo, je včeraj priplul v Sydney, da bi popravil jadrnico ,ki mu jo je neurje močno poškodovalo. Orjaški val mu je včeraj zjutraj prevrnil ladjico in Fogar se je rešil le, ker se je malo prej privezal z vrvjo h krmilu.
«Ko se je jadrnica na srečo vzravnala — je povedal plovec — sem doumel, da še nikoli kot doslej nisem gledal smrti v obraz.» Plovec se je že davi hitro lotil popravljanja jadrnice in upa, da se bo čimprej vmil v Evropo. Trdi namreč, da je v sedemmesečni plovbi rešil dileme, ki so ga silile k takemu podvigu in da ima še eno željo: vrniti se čimprej domov. Priznal je, da je najprej pomislil na ženo Mariote-
reso, ko ga je orjaški val pahnil v morje. «Ne samo, ker je moja soproga — je še dodal — ampak, ker je ženska, ki si ne zasluži, da bi jo zapustil.»
NEW YORK, 29. — Energetska kriza je «rešila» življenje okrog 150 Američanom med zadnjim tridnevnim mostom za «Memorial Day». Po podatkih vsedržavnega sveta za civilno varstvo je v prometnih nesrečah med prazničnim mostom umrlo 390 ljudi, namesto 550 predvidenih. število smrtnih žrtev je najnižje v zadnjih 14 letih.
MILIJONI ITALIJANSKIH DELAVCEV DEMONSTRIRALI PROTI FAŠIZMU
(Nadaljevanje s 1. strani)
najostreje obsodil fašistični zločin v Brescii.
Po govoru tajnika Macaria je veliki shod v Rimu zaključil tajnik UIL Vanni, ki je dejal med drugim, do so sindikati prepričani, da je boj, ki ga sedaj vodijo, važen tudi za splošni boj proti fašizmu in za demokracijo. Za izvojevanje zmage nad reakcionarnimi in nazadnjaškimi silami, je dejal Vanni, je potrebna največja enotnost med vsemi delovnimi silami.
V Milanu se je protifašistične demonstracije udeležil tudi župan iz Brescie. Milan je danes izpričal svojo zvestobo demokraciji in antifa šizmu na velikem shodu, ki je bil na Trgu del Duomo, na pobudo sindikalne federacije in stalnega odbora za antifašistično obrambo in republikanski red. «Milanski delavci so danes s stavko in demonstracijo izpričali voljo po enotnosti in boju proti fašizmu,» izjavlja milanska sindikalna federacija. V Milanu je danes stavkalo več kot milijon delavcev.
Na Trgu del Duomo se je zbralo nad 200 tisoč ljudi, ki so prišli v petih sprevodih iz raznih krajev mesta. Prvi je govoril župan iz Brescie Boni, ki se je iskreno zahvalil vsem za sožalje, ki ga izražajo žrtvam fašističnega nasilja. Poudaril je, da je prepričan, da so italijanski narod in vsi delavci pripravljeni premagati sovražnike svobode. «Fašizem je že mrtev in mora ostati mrtev. Mladim ljudem pravimo, da smo se bojevali v odporniškem gibanju za svobodo in za demokracijo in ne za teror in za bombe». Župan iz Brescie je zaključil svoj govor s pozivom na enotnost za ohranitev svobode in varnosti.
Za njim je spregovoril časnikar Massimo Riva, član izvršnega odbora časnikarske zveze, ki je dejal, da so italijanski časnikarji ob strani vseh italijanskih delavcev v današnjem boju proti fašistom in v počastitvi spomina žrtev v Brescii. Riva je dejal, da je treba napraviti konec s fašističnim terorizmom in z vsemi tistimi, «zmernimi in dobromislečimi ljudmi», ki s svojim ravnanjem ovirajo razvoj demokratičnega napredka italijanskih delavcev.
Nato je govoril zvezni tajnik CGIL Agostino Marianetti. Poslanec Pajet-ta pa je za komunistično partijo dejal, da žrtve v Brescii izpričujejo e-notnost delavcev, delavskega razreda in antifašistov. Poudaril je. da ni mogoče več prenašati fašističnih provokacij in njihovega početja.
Velika milanska demonstracija se je zaključila z govorom milanskega župana Aniasija, ki je izrazil županu iz Brescie vso žalost in solidarnost Milana za vse, kar je prebivalstvo Brescie utrpelo, še posebno pa za nedavne žrtve fašističnih zločincev. Aniasi je ugotovil, da so fašisti sedaj odkrito izzvali italijansko ljudstvo in da ne prikrivajo več svojih zlo činskih dejanj. Opozoril pa je, da naj ne mislijo, da bodo prestrašili in zlomili odpor ljudstva s terorjem, a-
tentati, bombami in provokacijami. Fašisti so sami, je dejal Aniasi, ker skušajo obuditi strahove iz preteklosti in vse, kar je proti zgodovini in proti volji italijanskega ljudstva. Tudi milanski župan je dejal, da italijansko prebivalstvo ima pravico vedeti, kdo stoji za fašističnimi zločinci. Ljudstvo hoče pravico in svobodo, napredek in demokracijo, je začljučil Asiasi.
Velika protifašistična demonstracija je bila tudi v Turinu, kjer so stavkali vsi delavci in uradniki in kjer je bilo vse delovno življenje ustavljeno v dopoldanskih urah. Na Trgu San Carlo so se zbrali demonstranti, ki so prišli v sprevodih iz raznih krajev mesta. Demonstracije so se udeležili poleg sindikalnih voditeljev tudi nekateri parlamentarci in predstavniki deželne ter krajevnih uprav.
Preiskava o atentatu
(Nadaljevaiìje s 1. strani)
Ubila ju je fašistična bomba
Zakonca Clementina in Alberto Trebeschi sta med žrtvami ostudnega fašističnega pokola v Brescii. Do torka zjutraj sta živela srečna s svojim poldrugo leto starim otrokom. Ta je sedaj sirota, kot je bila sirota njegova mati Clementina, katere očeta so nacisti umorili v Auschwitzu
...................................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.....................
28 let nomadskega življenja prebivalcev atola Bikini
MA JURO (otočje Marshall), 29. — Minilo je že 28 let odkar so prebivalci atola Bikini zapustili svoj otok, da bi lahko ZDA razstrelile jedrsko bombo. Ameriško notranje ministrstvo si sedaj prizadeva, da bi prepričalo prebivalstvo, naj se ponovno naseli na svojem atolu. Otočani so še v dvomu in se niso še odločili, kaj naj naredijo. Demokratični politiki jih prepričujejo, naj vztrajajo v svoji bitki in naj zahtevajo od Washingtona pravično odškodnino. Ameriška vlada je namreč zgradila na atolu moderno naselje, a po mnenju otočanov 40 hiš ne zadostuje za potrebe prebivalstva, poleg tega pa bodo nasadi kokosovih palm in drugih tropskih dreves
dali prve sadove šele čez šest ali osem let, skratka otok Bikini ne more še zagotoviti hrane nekdanjim prebivalcem.
Že takoj od začetka je prebivalstvo Bikinija živelo kot nomadsko pleme in se preživljalo z borno vladno podporo. Tedaj je bilo otočanov 166. Naselili so jih na atolu Rongerik, kjer jim je mornarica zgradila moderno naselje. Poskus naselitve pa je spodletel, ker atol s svojim kvadratnim kilometrom površine in majhno laguno ni zagotavljal dovolj živeža. Prav tako je spodletel tudi poskus, da bi prebivalce Bikinija naselili na otoku Kwajalein skupaj z ameriškimi
vojaki in tujimi delavci. Leta 1948, ko je skupina «Bikiniancev» narasla že na 184 ljudi, jih je ameriška vlada premestila na otočje Killi, kjer živijo še danes. ZDA so skušale pomagati otočanom, da bi si ustvarili znosne življenjske pogoje na novem otoku. Darovale so jim ribiško ladjo in 15-metrsko jadrnico ter jim zagotovile redno oskrbovanje z živili. Obe ladji pa sta se potopili v močnem neurju, ki je tudi razdejalo vse poskusne nasade in spremenilo otok v «tabula rasa».
Leta 1956 je Washington izplačal «Bikiniancem» 350.000 dolarjev odškodnine, Vsoto so naložili v neko
banko, tako da ima vsak nekaj dolarjev letne rente. Vsota pa se iz leta v leto manjša, ker število o-točanov stalno narašča. Za primerjavo je Washington izplačal prebivalstvu otoka Enivvetok milijon dolarjev odškodnine, ko je uporabil atol za podoben jedrski poskus in zato «Bikinianci» trdijo, da imajo pravico še do 700 tisoč dolarjev odškodnine.
Otočanov je sedaj okrog 300, dobra tretjina pa jih ni nikoli videla Bikinija, ker so se rodili po letu 1947. Njihova prihodnost je še negotova, čeprav bi jih ameriška vlada rada prisilila, da se vrnejo na svoj otok predvsem iz pohtičnih razlogov.
bresciansko sodstvo. Borromea bodo v prihodnjih urah premestili v zapor v Brescio, da bi bil na razpolago preiskovalcem, ki vodijo preiskavo o atentatu.
Kar zadeva mladeniča, ki so ga aretirali v Veroni, so po vsej verjetnosti prišli do njega, ko so nadzorovali fašiste, ki so se udeležili Ferrarijevega pogreba. Silvio Ferrari je umrl v noči med 18. in 19. majem, ko je eksplodirala bomba, ki jo je prevažal s svojim motorjem. Njegovega pogreba so se u-deležili številni «kamerati» iz Brescie in tudi iz Veneta. Med slednjimi so policaji verjetno opazili tudi mladeniča, ki so ga aretirali včeraj.
Na kvesturi so tudi izdelali identikit dveh moških, ki ju je eden od številnih policajev, ki so včeraj bili prisotni na trgu v Brescii, kjer je bil sindikalni protifašistični shod slišal, ko sta rekla: «Lo facciamo adesso?» Kaže, da imata približno 30-35 let, srednje postave, pravilen nos, pravilna usta itd. Skratka gre za opis, ki mu odgovarja 70 odst. Italijanov. Sliki, ki so ju dobili s pomočjo identikita so vsekakor razdelili vsem policijskem agentom.
V inštitutu za patološko anatomijo so zjutraj obducirali žrtve včerajšnjega atentata. Iz razmesarjenih trupel so izvlekli vse kovinske drobce, ki jih bodo izročili izvedencu za eksplozive ing. Teone-stu Cerriju, ki jih bo moral proučiti. Gre predvsem za drobce koša za odpadke, v katerega so vtaknili bombo. Kaže pa, da so našli tudi drobce druge kovine, kar naj bi potrjevalo, da je bomba bila v kovinski škatli. Ing. Cerri je potrdil, da doslej niso dobili nobenega kosa, ki bi lahko bil sestavni del mehanizma na čas. Moč eksplozije bi vsekakor lahko mehanizem popolnoma raznesla.
Tudi rimska kvestura je posegla v preiskavo o atentatu v Brescii. Funkcionarji političnega urada so preiskali stanovanje enega najbolj znanih predstavnikov fašistične organizacije «Ordine nuovo» Gianearla Cartocci. ja. Po razpustu te organizacije je Cartocci imel čez razpečevanje časopisa «Anno zero». Bil je vpleten v številne pretepe na univerzi, poleg tega pa je bil najtesnejši sodelavec Clementeja Grazianija, vodje «Ordine nuovo», ki je že dalj časa v Švici, ker ga padovski državni pravdnih išče v zvezi s preiskavo o zadevi «Vetrovnice».
Preiskavi o «Ordine nuovo» in o «Vetrovnici» sta se večkrat prepletali, še zlasti v zvezi z imenom Grazianija, ki mu je genovski in-dustrijec Andrea Piaggio izdal več čekov, s katerimi so financirali pre-vratniško dejavnost fašističnih organizacij. V stanovanju Cartoccija so policijski funkcionarji našli številen material, med katerim je najbolj zanimiv seznam levičarskih sodnikov, ki so podpisali solidarnostni poziv s čilskim ljudstvom, po fašističnem državnem udaru. Poleg tega so našli pri njem tudi nekaj pisem, ki mu jih je iz zapora pisal nacist Franco Freda.
svobodnega in vsestranskega razvoja.
Razvoj sodelovanja in prijateljstva med sosednjimi deželami lajša takšno utrjevanje narodnih manjšin in pripomore, da postajajo vedno boij činitelj povezovanja narodov, ne P® njinovega razločevanja. Politika a-similacije, neenakopravnega pomlaja nacionalnih manjšin, politika zanikanja njihovega obstoja, vse to izziva konflikte in objektivno predstavlja motnje v razvijanju bilateralnih odnosov».
«Uresničujoč dosledno politiko enakopravnosti m zagotavljajoč svoboden vsestransid in enakopraven položaj vseh narodnosti v naši deželi. Zveza komunistov Jugoslavije m Socialistična federativna republika Jugoslavija smatrata za svojo obveza in za svojo pravico, da kažeta svoje zanimanje, da tudi deli narodov Jugoslavije, ki kol nacionalne manjšine živijo v sosednjih deželah, uživajo pravice, ki jim pripadajo tudi na osnovi listine organizacije Združenih narodov. Položaj naših nacionalnih manjšin v sosednjih deželah je interes in skrb celotne jugoslovanske skupnosti.»
Vzporedno z delom kongresa se nadaljujejo obiski in sprejemi delegacij in gostov. Tako je predsednik Tito danes sprejel delegacijo sovjetske komunistične partije, ki mu je poklonila portret Vladimirja Ilji-ča Lenine v delovnem kabinetu, delo sovjetskega slikarja Artamono-va. Nadalje je Tito danes sprejel delegacijo mongolske ljudske revolucionarne partije, delegacijo združene stranke nacionalne neodvisnosti Zambije, ki mu je izročila osebno poslanico predsednika Kaunde. Predsednik Tito je danes sprejel tudi predstavnike Fronte nacionalne enotnosti Čila, ki so jo sestavljali: generalni tajnik socialistične stranke Čila Altamira, član centralnega komiteja KP Čila Fernandez in predstavnik radikalne stranke Carlos Para. Predsednik Tito je nadalje sprejel delegacijo Delavske stranke Severne Koreje, ki mu je iz-zročila osebno poslanico predsednika republike, nadalje delegacijo holandske stranke dela, delegate afriške stranke neodvisnosti Gvineje. Vladimir Bakarič pa je sorejel delegacijo KPI, ki jo vodi senator Galluzzi, vtem ko je Mitja Ribičič sprejel delegacijo KP Avstrije.
Ves čas prihajajo kongresu pozdravne in voščilne brzojavke iz vse dežele. Doslej jih je prispelo štiri tisoč.
TBŽAŠKA KRONIKA
Kongres ZKJ
(Nadaljevanje s 1. strani)
so minimalni. Slovencem v Italiji niso dane niti Uste pravice, ki jim pripadajo po mednarodnih načelih o človeških pravicah. Nanje se še vedno izvaja pritisk. O tem nam priča tudi nedavni atentat na slovensko šolo v Trstu in v tem ,,rimeru se meremo prepričdi, da fašisti ne izbirajo sredstev, ko hočejo obračunati z vsem, kar je naprednega, z vsem kar je slovenskega».
«Ne moremo dojeti, je zaključil Jakomin, ne moremo sprejeti, da še danes italijanske oblasti ne priznajo beneških Slovencev».
O tem problemu so govorili še številni diskutanti, med katerimi je bil tudi Edo Brajnik, ki je predlagal vrsto popravkov na predloženo resolucijo, ki obravnava tudi vprašanje manjšin, v kateri je med drugim rečeno:
«V skladu s takšno politiko Jugoslavija daje poseben pornen položaju nacionalnih manjšin, pa naj gre za narodnosti v naši deželi ali o naših nacionalnih manjšinah v drugih deželah. Socialistična Jugoslavija meni, da se vprašanje narodnih manjšin ne rešuje z ozemeljskimi zahtevami, pač pa z uresničevanjem njihovih pravic do nacionalne individualnosti ter do
Sprevod in zborovanje tržaških upokojencev
Danes dopoldne bodo v Trstu za izboljšanje pokojninskega sistemu, ki ga razjeda draginja, manifestirali upokojenci. Na poziv sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL bo s Trga sv. Antona krenil ob 10. uri sprevod do kinodvorane «Aurora», kjer bo zbranim spregovoril sindikalist, član vodstva združenja upokojencev CISL, Baldassare Costantini.
Danes seja deželnega sveta
Danes dopoldne se bo sestal de-zeini svet. V prvem delu seje bo skupščina obravnavala razna vprašanja, ki so jih sprožili svetovalci, nakar bo razprava o zakonskem o-snutku, ki določa deželne posege za celodnevni pouk na osnovnih in nižjih srednjih šolah. Istočasno bo skupščina vzela v pretres zakonski predlog s podobno temat’ko, ki so ga vložili svetovalci KPI O obeh normah bo poročal svetovalec Vitale (PSDI).
Ukrepi tehničnega odbora za varčevanje z energijo
Vse omejitve prometa ob nedeljah in praznikih so začasno odpravljene. Tako je sklenil tehnični odbor, ki mu predseduje podtajnik Sarti. Odbor je tudi sprejel vrsto drugih ukrepov. Nekateri zadevajo umike trgovin, ki smo jih že objavili, poleg tega so podaljšali čas zapiranja nočnih lokalov in restavracij do 2.30, ohranili obvezen zaključek prireditev ob 0.30, podaljšali za pol ure televizijske programe, dovolili, da so svetlobni napisi in izložbe razsvetljene do zaprtja lokalov in dovolili, da so svetlobni napisi na trgovinah prižgani do 22. ure.
Nov pokrajinski tajnik mladinskega gibanja FGS
Na zasedanju pokrajinskega vodstva mladinske socialistične federacije FGS je dosedanji tajnik Giorgio Casadei podal ostavko, za novega tajnika pa so soglasno izvolili Gianfranca Carboneja. Pokrajinsko vodstvo FGS je tudi sklenilo, da bo 17. junija pokrajinska organizacijska konferenca mladih socialistov.
• Generalni vladni komisar prefekt Di Lorenzo je včeraj : prejel na vljudnostnem obisku japonskega generalnega konzula v Milanu Kiyroshij« Shi-
momuro.