Goriški McDonald's bodo odprli pred koncem novembra Deželni odbornik Violino »likvidiral« didaktično-naravoslovni center v Bazovici /6 V Gorici predstavili novo slovensko jezikovno svetovalnico Primorski dnevnik ČETRTEK, 27. OKTOBRA 2011 št. 254 (20.269) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Italija, v Španija, Berlusconi in Zapatero Dušan Udovič Med pisanjem teh vrstic evropski vrh odloča o prihodnosti Italije. Na rešetu je ocena o realni sposobnosti države, da se z nujnimi ukrepi, s katerimi ni mogoče več odlašati, izogne finančnemu kolapsu po grškem vzorcu. Položaj Italije je vsem jasno in dramatično pred očmi. Dejansko je država že pod nekakšno evropsko ko-misarsko upravo. Večmesečno cin-canje in nesposobnost vlade, da bi sprejela zahtevane ukrepe, je verodostojnost Italije in njenega pre-mierja potisnila na najnižjo možno stopnjo, kar si jih je mogoče predstavljati. Najbolj očiten in spontan odraz tega stanja je bilo razbrati iz ironičnega nedeljskega nasmiha-nja Merklove in Sarkozyja, ki je po televizijskih ekranih in spletnih portalih v v hipu obšlo svet. Čeprav jima tega sedaj že slavnega pri-zorčka ni mogoče šteti kot znak dobrega okusa, sta si nemška kanc-lerka in francoski premier kot vodilna evropska dvovprega privoščila gesto, za katero sta imela razlogov več kot dovolj. Vendar, četudi naj bi včerajšnje italijansko pismo o namerah pustilo dober vtis, to ne spreminja dejstva, da ostaja Italija s šibko Ber-lusconijevo vlado v hudo izpostavljenem položaju, kar samoumevno pušča na stežaj odprta vrata mednarodnim špekulacijam. Podobnim okoliščinam se je nedavno znala spretno izogniti Španija, ko je premier Zapatero z izjemnim čutom odgovornosti javno priznal, da se je sanacijski načrt njegove vlade za špansko gospodarsko in finančno krizo izjalovil in je napovedal predčasne volitve. Žal Italija ni Španija in Berlusconi ni Zapatero. BRUSELJ - Zasedanji voditeljev 27 članic EU in držav območja evra Na vrhu EU dogovor o dokapitalizaciji bank Krepitev sklada za evro - Berlusconi predstavil pismo LJUBLJANA - Na sestanku tudi minister Žekš in generalna konzulka Predsednik Türk s Pavšičem in Štoko o položaju in problemih manjšine LJUBLJANA - Predsednik Slovenije Danilo Tiirk je včeraj popoldne sprejel predsednika Slovenske kultur-no-gospodarske zveze Rudija Pavšiča in Sveta slovenskih organizacij Draga Štoko. Z njima se je pogovarjal o položaju slovenske narodne skupnosti v Italiji v luči odnosov med Slovenijo in Italijo. Na pogovorih so ocenili, da se odnosi med državama dobro razvijajo. Sogovorniki so se dotaknili tudi aktualnih vprašanj manjšine in poudarili potrebo po pospešitvi sklica vladnega omizja za vprašanja slovenske manjšine. Ta korak je pomemben za utrditev dosedanjih rezultatov na tem področju ter za vzpostavitev institucionalnih okvirov za nadaljnjo krepitev položaja manjšine. Pogovora sta se udeležila tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Zekš in slovenska generalna konzulka v Trstu Vlasta Valenčič Pelikan. BRUSELJ - Voditelji 27 članic EU so včeraj v Bruslju dosegli dogovor o dokapitalizaciji bank. Banke bodo morale imeti po 30. juniju 2012 devet odstotkov najbolj kakovostnega kapitala v zaščito pred šoki zaradi izgub ob odpisu grškega dolga. Po vrhu EU je pozno sinoči potekal še vrh območja evra, ki je pripravljen na "večkratno" krepitev začasnega sklada za zaščito evra s ciljem preprečitve širjenja dolžniške krize. Premier Silvio Berlusconi je evropskim voditeljem predstavil pismo, v katerem do 15. novembra obljublja načrt za rast s konkretnimi ukrepi in časovnim okvirom. Na 13. strani Še o prispevkih za našo manjšino Na 2. strani Mlada lipa in Besede na traku v Ljubljani Na 3. strani Iz Slovenije podpora protestu višješolcev Na 7. strani Ob izlivu Soče uvedli prepoved prometa Na 14. strani V Novi Gorici ne bodo odlagali goriških smeti Na 14. strani TRST - Confartigianato, CNA in SDGZ Ustanovljen deželni center storitev za obrtna podjetja ITALIJA - Šest mrtvih, 10 pogrešanih in ogromna gmotna škoda Slabo vreme pustošilo po Liguriji in severni Toskani RIM - V neurju, ki je v noči na sredo zajelo severozahod Italije, je po sinoč-njih uradnih podatkih umrlo 6 ljudi, kakih 10 pa je bilo pogrešanih. Najhuje je v deželi Ligurija, kjer se je v kraju Borghetto Vara blizu La Spezie zrušila hiša in pod seboj pokopala tri ljudi, ter v severnih delih To-skane, kjer so v kraju Aulla pri Massi Car-rari našli dve trupli. Na stotine ljudi je moralo zapustiti domove. Med najbolj prizadetimi je znano turistično območje Cinque Terre. Dve od vasi, ki sestavljajo območje, Vernazza in Monterosso, so zasuli zemeljski plazovi, zato sta dostopni le z morja. Župan Monterossa Angelo Betta je obupano ugotovil, da »Monterossa ni več«. Na 5. strani 2 Četrtek, 27. oktobra 2011 ALPE-JADRAN / slovenska manjšina - Proračunski problemi ki so za prihodnje leto potrjeni Generalni tajnik Dežele FJK Bertuzzi včeraj na finančnem ministrstvu RIM - Generalni tajnik Dežele Furlanije-Julijske krajine Daniele Bertuzzi je včeraj na finančnem ministrstvu spet formalno posegel za sprostitev 2,5 milijona evrov, ki jih je država na osnovi proračuna 2011 še dolžna slovenski manjšini. Za to si prizadevata tudi senatorka Tamara Blažina in slovenski ambasador v Rimu Iztok Mirošič. Iz pisarne slovenske senatorke so nam predvčerajšnjim javili o njenih naporih za rešitev tega vprašanja in ne da je problem rešen, kot smo napačno navedli. Zadeva »potovanja« preostalih 2,5 milijona evrov iz državne v deželno blagajno je očitno bolj zapletena, kot je morda kazalo na prvi pogled. V Rimu sicer vztrajajo, da je šlo za tehnično-administrativno napako pri sestavi državnega proračuna, ki jo lahko popravi le parlament. Če je res tako, bi rešitev zapleta zahtevala nekaj časa, če pomislimo na politično-parlamentarno zmedo, ki vlada v Rimu. Dosti bolj spodbudne novice zadevajo državni proračun za prihodnje obdobje, v katerem je Berlusconijeva vlada za obdobje dveh let (2012-2013) namenila slovenski manjšini 8,8 milijona evrov. Gre za splošna sredstva za financiranje zaščitnega zakona, vključno s 16. členom (institucije in dejavnosti slovenske manjšine). Sodeč po teh številkah naj bi manjšinske kulturne ustanove prihodnje leto dobile 5,3 milijona evrov, dejansko kot letos, če bo seveda rešen problem 2,5 milijona evrov. Bo moral zamudni prispevek 2,5 milijona evrov za manjšino čez »parlamentarno rešeto«? ansa tv koper-capodistria - Nocoj ob 22.30 Predvajali bodo film Piran-Pirano KOPER - Po TV Koper-Capodistria bo nocoj ob 22.30 na sporedu predvajanje filma Gorana Vojnovica Piran-Pirano. Film pripoveduje o istrskem beguncu, ki se na stara leta vrne v rodni Piran, ob obisku svoje bivše hiše pa spozna, da v njej živi Bosanec, ki ga je vojna na Balkanu privedla v slovensko Istro. Na fotografiji: utrinek iz filma MEDIJI - Tajnik novinarskega sindikata FNSI Proti krčenju »Neodgovorno bi bilo krčiti sredstva zadrugam in manjšinskim medijem« TRST - Na vrat na nos krčiti sredstva za založništvo, v prvi vrsti tistim časopisom, ki jih izdajajo zadruge, jezikovne manjšine in Italijani v tujini, bi bilo zelo neodgovorno, s socialnega in ekonomskega vidika pa pravi delikt. Nekako tako je Franco Siddi, generalni tajnik enotnega novinarskega sindikata FNSI, komentiral namero italijanske vlade, da znatno zmanjša dotacijo za italijanske pisane medije. Siddi se je v torek mudil v Trstu, kjer je potekal seminar zavoda INPGI, ki skrbi za socialno varstvo italijanskih novinarjev. »Hipoteza, da bi prihodnje leto državno financiranje znižali na petdeset milijonov evrov, lahko prisili k zaprtju skoraj sto časopisov in pošlje na cesto tisoče zaposlenih in to ne samo novinarjev.« To bi med drugim pomenilo nove stroške za državne blagajne, saj bi na tisoče ljudi potrebovalo socialne blažilce. Siddi je opozoril, da bo italijanski socialni sistem, tako tisti zavoda INPS con novinarskega zavoda INPGI, preživel, če bo Franco Siddi kroma svet dela aktiven: samo z rednimi zaposlitvami in honorarji bodo redno izplačani tudi tisti prispevki, na katerih slonijo naše pokojnine ... V rimskem senatu bo zato danes tiskovna konferenca, na kateri bo vodstvo sindikata FNSI predlagalo veliko javno zavezništvo, ki naj stopi v bran medijskega pluralizma. A se tudi zavzame za moralno »čistko« v tem sektorju: kajti novinarjem je že več let jasno, da je pravilnik, ki urejuje javne prispevke medijem, potreben strožjih pravil. deželni svet Še težave z letošnjimi prispevki, N°va gorska območja TRST - Deželni svet je sinoči odobril zakon, ki ustanavlja zveze goratih občin, nove upravne enote, ki bodo nadomestile dosedanje gorske skupnosti. Zakon ne zadeva tržaške pokrajine, pač pa goriško, videmsko in pordenonsko območje. Na Goriškem je zakonski predlog doživel splošno nasprotovanje, z izjemo Občine Gorica, ki ga je vseskozi podpirala. Zakon je sinoči v deželnem parlamentu podprlo 25 svetnikov večinske desne sredine, proti pa je glasovalo 19 poslancev levosre-dinske opozicije. Ustanovitev novih upravno-političnih enot je najbolj vneto zagovarjala Severna liga, ki je seveda zadovoljna z odobritvijo zakona. Umrl Janko Messner CELOVEC - V noči na sredo je v celovški bolnišnici umrl koroški slovenski pisatelj, pesnik, dramatik, esejist, publicist in prevajalec Janko Messner. Rodil se je 13. decembra 1921 v Dobu pri Pliberku, diplomiral na ljubljanski filozofski fakulteti in vrsto let poučeval na slovenski gimnaziji v Celovcu. Leta 1978 je za književno pričevanje na avstrijskem Koroškem prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 1992 pa za dvojezično literarno ustvarjanje najvišje avstrijsko odlikovanje avstrijski častni križ. O njegovi pokončnosti priča dejstvo, da je na slovesni podelitvi kulturnih nagrad dežele avstrijske Koroške za leto 2008 zaradi neuresničevanja 7. člena Avstrijske državne pogodbe odklonil prevzem častne nagrade za literaturo v višini 6000 evrov. slovenija - Volitve Jankovic izbral programske sodelavce LJUBLJANA - Zoran Jankovic je včeraj predstavil vodje programskih področij in kritične »modrece«. Program predvideva sedem področij. Tako bo Jadranka Dakic vodila področje konkurenčnega gospodarstva, modrec pa bo Jože Mencinger. Področje racionalne javne uprave bo vodil Vasja Butina, modrec pa bo Jaro Berce. Za področje stabilizacije javnih financ bo zadolžena Alenka Bra-tušek, za področje pravne države in politične participacije pa Maša Kociper z modrecem Lojzetom Udetom. Socialni dialogi, socialni sistem in zdravstvo bo pokrival Rajko Kenda, sogovornica pa bo Mateja Kožuh Novak. Področje življenjskega okolja bo vodil Miran Gajšek, modrec bo Janez Koželj, področje ustvarjalnega preboja pa bo naloga Stojana Pelka. Jankovic je omenil še vodjo kampanje Aleša Čerina ter pomočnike Romana Jakiča, Janija Moderndorferja in Sama Lozeja. Kot je pojasnil Jankovic, gre za strokovni svet, ki bo deloval do 4. decembra, glede svoje morebitne kandidature pa ni želel ničesar povedati. videm - Polemika o knjigi, ki je sicer izšla že februarja Furlani zelo jezni na Paola Villaggia, ki se javno opravičuje zaradi svojih žaljivih ocen VIDEM - Deželna vlada razmišlja o kazenski ovadbi proti znanemu komiku in pisatelju Paolu Villaggiu, ki mu očitajo grobo obrekovanje Furlanov in furlanščine. Kamen spora je knjiga z naslovom "Mi dichi - Prontuario comico della lingua italiana', v kateri se znani genovski komik žaljivo izraža o Furlanih. Knjiga je v prvi izdaji izšla že februarja (sedaj se pripravlja ponatis) in zato nekoliko čudi, da je polemika izbruhnila šele sedaj. Villaggio (znameniti filmski Fantozzi) v svoji knjigi poleg Furla-nov obravnava tudi Južne Tirolce. Slednji po njegovem govorijo in pišejo le v nemščini, da bi s tem nagajali Italijanom. O Furlanih pa dobesedno takole: Furlani zaradi prekomernega pitja niso nikoli obvladali italijanščine in občujejo v nerazumljivem jeziku. Smrdi jim iz ust, kot da bi za zajtrk popili skodelo dreka, poleg tega pa tudi rigajo. Res težke in žaljive besede, čeprav uvrščene v satirični okvir, ki je ze- Komik in pisatelj Paolo Villaggio lo značilen za Villlaggia ter njegove »izpade«. Vseeno so njegove ocene, če jih tako lahko imenujemo, v Furlaniji sprožile val protestov. Deželna vlada sodeč po besedah predsednika Renza Predsednik FJK Renzo Tondo Tonda celo razmišlja o tožbi proti komiku, o čemer naj bi odločala na današnji seji. »Kar piše Villaggio, je vulgarno, žaljivo in znak velike dekadence,« je primer ocenil Tondo. »Ne poznam Villaggia, njegov izbruh pa je res vreden Fantozzija,« meni videmski župan Furio Honsell. Ko-mikove besede po županovem mnenju ne sodijo nikamor, »temveč so v sozvočju z bedo, ki jo večkrat pooseblja Fantozzi.« Honsell je prepričan, da so ti komentarji rasistično obarvani in odraz trpkih časov, ki jih doživlja del družbe in italijanske politike. Na isti valovni dolžini je tudi predsednik vi-demske pokrajinske uprave Pietro Fontanini, ki meni, da Villaggiove besede niso prav nič smešne ali šaljive. »Villaggio ni hotel nikogar žaliti in se javno opravičuje, če je koga prizadel,« je sinoči za deželni radio in televizijo RAI povedala novinarka in prijateljica komika Lucia Burello. Dodala je, da Villaggio zelo ceni Furlane in da je treba njegovo pisanje vzeti kot potegavščino oziroma kot radikalno kritiko vseh šovinizmov. Komik se je v vsakem trenutku pripravljen srečati s Tondom in s predstavniki Furlanov, je povedala Burellova. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 27. oktobra 2011 B ljubljana - Predstavitev dveh publikacij videmskih Slovencev v Ljubljani Mlada lipa v subiškem narečju in trijezične Besede na traku iz Rezije Pomembni publikaciji za ohranjanje slovenskega jezika in narečij na robu slovenskega jezikovnega prostora LJUBLJANA - V torek je v Prešernovi dvorani SAZU potekala predstavitev dveh knjižnih novosti Slovencev iz Videmske pokrajine. Predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Marko Snoj je pozdravil ugledne goste, med katerimi sta bila tudi veleposlanica Italije v RS Rossella Franchini She-rifis in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš. Slednji je izrazil veliko zadovoljstvo, saj se s pomočjo izdajanja takih publikacij ohranja slovenski jezik tudi izven državnih meja Slovenije. Predsednik KD Ivan Trinko Miha Obit je predstavil zbornik Mlada lipa, v katerem so zgodbe in legende v subiškem narečju. Material zanj je celih deset let zbirala Bruna Balloch, ki je na srečanju tudi prebrala zgodbo o lipi v središču vasi Subid v občini Ahten, okoli katere so se včasih zbirale starejše ženske in pazile na otroke, pa tudi vaški možje, ki so odločali o usodi vasi. Lipa je torej od nekdaj v vasi imela zelo pomembno simbolno vlogo, Bruna Balloch pa se spominja trenutka, ko so lipo sredi vasi po potresu morali odžagati, saj se je posušila in je ogrožala stavbe, ki so jo obdajale. Takrat je marsikomu po licu stekla solza, pravi. Zdaj na njenem mestu stoji nova, mlada lipa, po kateri so tudi poimenovali antologijo zgodb v subiškem narečju. Obit je izrazil upanje, da bo to delo spodbuda za mlajše generacije, ki bodo v naslednjih letih skrbele za ohranitev tega narečja. Zbornik so uredili Roberto Dapit, Lucia Trusgnach in Danila Zuljan Kumar, z ilustracijami ga je opremila Luisa Tomasetig, v pripravi pa je še nadaljevanje zbornika ter slovar subiškega narečja. Luigia Negro, predsednica KD Muzej rezijanskih ljudi, je najprej orisala delovanje muzeja od njegove ustanovitve leta 1995 do današnjih dni oziroma do iz- Od leve Danila Kumar Zuljan, Matej Šekli, Bruna Balloch, Roberto Dapit in Marko Snoj na torkovi predstavitvi dveh publikacij Slovencev iz Videmske pokrajine nm daje dela Biside ta-na traku - Le parole sul nastro -Besede na traku. V knjigi so fotografije predmetov, ki sestavljajo etnološko zbirko muzeja, ustrezno opremljene z večjezičnimi didaskalijami. Knjiga vsebuje tudi 16 intervjujev s starejšimi prebivalci doline Rezije. Priprava na delo se je začela pred dobrimi sedmimi leti, ko so mladi začeli s prepisovanjem materiala na trakovih. Zatem sta material pregledala Roberto Dapit in Matej Šekli. Delo bo popolnoma zaključeno šele z zgoščenko, na kateri bodo zvočni posnetki vseh besedil, ki so prisotna v knjigi. Roberto Dapit je poudaril pomen teh dveh del zlasti v smislu dediščine za mlade Slovence iz Videmske pokrajine. Danila Zuljan Kumar z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša je podala jezikoslovni opis subiškega narečja z vsemi njegovimi značilnostmi, Matej Šekli s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pa se je posvetil karakteristikam rezijanskega narečja in poudaril, da predstavlja delo Besede na traku pomemben dokument časa in jezika starejših govorcev rezijanskega narečja. (maj) V Srednjem »pravce« ob pogrnjeni mizici SREDNJE - Inštitut za slovensko kulturo in Beneško gledališče prirejata danes v Srednjem, v gostilni Sale e Pepe, poseben večer z naslovom »Pravce pravt«. Med poslušanjem lepih starih pravljic pa bodo lahko gostje uživali tudi ob okusnih jedeh, ki jih bodo pripravili v gostilni. Prireditev se bo začela ob 20. uri, za dodatne informacije in rezervacijo pa je treba telefonirati na telefonsko številko 0432 724081. V Sežani danes Mir in ljubezen kraške pokrajine v Sežani SEŽANA - Danes ob 17. uri bodo v Kosovelovi knjižnici v Sežani odprli likovno razstavo in razstavo fotografij, ki so nastale na prvem mednarodnem fotografsko-slikarskem ek-stemporu z naslovom Mir in ljubezen kraške pokrajine -Trnovo. Ekstempore je organizirala Mednarodna mirovni-ška fundacija Beli golob v mesecu avgustu na Trnovem nad Novo Gorico. Nekaj besed bo razstavi namenila Marjeta Malešič. V kulturnem programu bo sodeloval kitarist in vokalist Tomaž Ban, svoja dela pa bodo razstavljali Dajana Čok, Sara Gergolet, Gregor Meglič, Božica Mihalič, Petra Oblak, Adriana Pisk, Sonja Peroci, Simon Rijavec in Anamarija Samec. DAN VARČEVANJA - Čedajska banka H •• • V • Trijezična slikanica o pomenu varčevanja Banka že šest let sodeluje s šolami iz Čedada in okolice ODPRTO NON-STOP 8.30 - 19.00 OD PONEDELJKA DO SOBOTE od 27. oktobra do 5. novembra 2011 tedesco DOLINA 538 - TRST (v bližini športnega igrišča) TEL. - FAX 0039-040-8325039 SPEK ALTEVETTE1/2 vakuumsko pakiran na kg SUROVI PRŠUT HOLANDSKI SIR OGRSKA SALAMA G.M. -J na kg ČEDAD - Včeraj so v Čedadu na poseben način praznovali dan varčevanja. Čedajska banka je namreč že šesto leto zapored v sodelovanju s šolami, ki so vključene v mrežo Ragazzi del Fiume, priredila poseben praznik, na katerem se je zbralo več kot 300 otrok iz šol iz Čedada in bližnjih krajev (na posnetku NM). Prireditve so se udeležili tudi učenci 2. razreda špetrske dvojezične šole, ki sta jih spremljali učiteljici Vilma Mussigh in Marinka Černic. Organizatorji so letos poskrbeli za izdajo trojezične (v italijanščini, furlanščini in slovenščini) slikanice o pomenu varčevanja oziroma vrednosti denarja, ob prebiranju katere bodo lahko otroci s pomočjo glavnih junakinj, pikapolonice Marjute in srake Keke, spoznali, kaj pravzaprav pomeni varčevati in zakaj je to potrebno. Publikacija pa vsebuje v drugem delu tudi po-barvanko, katere protagonistki sta prav tako simpatični pikapolonica, ki varčuje že vrsto let, in sraka, ki se bo zgledovala po prijateljici pikapolonici in tudi sama začela pridno varčevati in se izogibati nepotrebnemu trošenju denarja. Za besedilo in ilustracije je poskrbela Miriam Pupini, v slovenščino pa je zgodbo prevedla Nika Simoniti Jenko. Knjigo sta izdala Čedajska banka in Furlansko filolo-ško društvo pod pokroviteljstvom italijanskega Ministrstva za šolstvo in Deželnega šolskega urada Furlanije-Julijske krajine. NAPITKI BIBITE RISPARMIO 1,51 (oranžada, grenivka, ginger) »Marjuta in Keke, zelo zelo kratka poučna zgodbica o vrednosti denarja« pa je šele prva publikacija v posebni zbirki o različnih oblikah varčevanja, ki si jo je zamislila Čedajska banka. V naslednjih letih nameravajo namreč izdati še druge, ki bodo posvečene varčevanju z energijo, vodo in časom. Naj še omenimo, da je čedajska banka mreži šol Ragazzi del Fiume podarila tudi nekaj tehnoloških pripomočkov, ki jim bodo omogočili bolj sodobne oblike poučevanja. Malčki iz osnovnih šol iz Čedada in okoliških zaselkov ter Prapotnega, Pre-marjaga, Tavorjane in Špetra pa so se na prazniku varčevanja pozabavali tudi ob gledanju interaktivne lutkovne predstave, ki jo je uprizoril predstavnik čedajske skupine Cosmoteatro. (T.G.) DASH POLNJENJE 50 pranj TOALETNI PAPIR 8 rolic 3-slojni SERVIETE "FLOU" 250 kosov, enoslojne SVICARSKACOKOLADA DETERGENT ZA PRANJE oziroma do razprodaje zalog! 4 Četrtek, 27. oktobra 2011 GOSPODARSTVO obrtništvo - Predstavniki Confartigianata, CNA in SDGZ z odbornico Segantijevo Tri stanovske organizacije s skupnim storitvenim centrom CATA Artigianato FVG bo od deželne uprave prevzel razdeljevanje prispevkov podjetjem TRST - Na sedežu deželnega odbora FJK v Trstu je včeraj odbornica za proizvodne dejavnosti Federica Seganti s predstavniki treh stanovskih organizacij obrtnikov (Confartigianato, CNA in SDGZ) predstavila Cata Artigianato FVG, nov organizem, ki bo od deželne uprave prevzel pomembne pristojnosti na področju obrtnih dejavnosti. S svojo vlogo centra storitev za obrtna podjetja bo družba z omejeno odgovornostjo Cata Artigianato FVG tem podjetjem izplačevala nekatere nepovratne prispevke, ki so jih prej prejemala neposredno od Dežele in od trgovinskih zbornic. Postala bo operativno telo Deželne komisije za obrt (CRA), ki bo udejanjalo njene odločitv. Center Cata Artigianato bo tudi vodil projekt VOLO (Aktivnosti gospodarske animacije in podjetniški inkubator), ki ga je sicer deželna uprava že poverila obrtnim stanovskim organizacijam. Cata Artigianato bodo vodili predstavniki obrtnikov oz. njihovih predstavniških organizacij, in sicer že omenjenih Confartigianata, CNA in SDGZ. Center, ki bo nudil storitve približno 30.000 obrtnim podjetjem v deželi, predstavlja enega prvih primerov subsidiarnosti med javnim in zasebnim v Furlaniji-Julijski krajini. Dežela se s tem razbremenjuje nekaterih pristojnosti in jih neposredno prenaša na zasebnega partnerja, ki bo postal njen edini sogovornik in ki bo moral dokazati, da zna te pristojnosti upravljati hitreje in boljše kot javna uprava. Za slovensko podjetniško organizacijo, v imenu katere je ustanovno listino za CATA Artigianato FVG podpisal predsednik Niko Tenze, pa je enakopravno sodelovanje pri tej pobudi nova potrditev uveljavitve SDGZ v institucionalnih gospodarskih sredinah. Naša stanovska organizacija že aktivno sodeluje v Deželni komisiji za obrt, v upravnem svetu CATA Ar-tigianato, ki mu predseduje Silvano Pascolo (Confartigianato) pa jo bo zastopal direktor SDGZ Andrej Šik. Poleg predstavnikov treh stanovskih organizacij obrtnikov je veliko zadovoljstvo z ustanovitvijo CATA Artigianato izrazila tudi deželna odbornica za proizvodne dejavnosti Federica Seganti. »Dežela je tudi ob tej priložnosti upoštevala pričakovanja stanovskih organizacij, katerim je odstopila del svojih pristojnosti ravno v duhu načela subsidiarnosti,« je dejala. Ob tem je izpostavila tudi »visok čut odgovornosti«, ki so ga pokazale tri stanovske organizacije. Te so deželni upravi posredovale »skupne dokumente in sestavile prednostni seznam svojih zahtev, z današnjim korakom pa bo- Odbornica Federica Seganti s predstavniki stanovskih združenj Puntinom, Tilattijem, Vascom in Nikom Tenzejem dežela fjk do aktivnosti, ki jih na ozemlju že izvajajo posamezne organizacije, združene, uresničevanje programov bo rešeno birokrat-ke teže, roki izplačevanja prispevkov podjetjem pa se bodo skrajšali,« je še poudarila odbornica. V CATA Artigianato Friuli Venezia Giulia Srl, kot se nov organizem uradno imenuje, se bodo združili vsi centri za storitve podjetjem treh stanovskih organizacij. Poleg uresničevanja sektorskega programa in projektov za gospodarsko animacijo in za podjetniške inkubatorje, se bo deželni center CATA ukvarjal s projekti za promocijo trženja in ovrednotenja obrtnih izdelkov (vključno s sodelovanjem na razstavah, sejmih in dogodkih) in s pobudami na področju preučevanja in raziskovanja vprašanj, ki zadevajo obrtni sektor, analiziranja izvedljivosti razvojnih programov za proizvodne sektorje ali ozemeljska območja, vključno z morebitno ustanovitvijo posebnega observatorija za obrt. Za razdeljevanje prispevkov, ki jih je Dežela zaupala deželnemu centru CATA, bo na voljo pet namenskih kanalov po modelu okenca. Enotno besedilo o prispevkih obrtnim podjetjem, direktive deželnega odbora za upravljanje omenjenih kanalov in za uporabo novega Sklada CATA za spodbude podjetjem ter priprava novih obrazcev za prošnje so zadnja dejanja poti, na koncu katere bodo podjetja že od prvih dni februarja 2012 lahko začela vlagati prošnje za prispevke na deželni center CATA. Tržaška Confindustria o internacionalizaciji podjetij TRST - S podjetji za rast - pod tem naslovom je bil včeraj v skladišču št. 26 v tržaškem starem pristanišču posvet o poslovanju s tujino in o instrumentih za internacionalizacijo majhnih in srednjih podjetij, ki sta ga priredila tržaška Confindustria in banka Cassa di Risparmio del Friuli Venezia Giulia (Carifvg) iz skupine Intesa SanPaolo. Šlo je za javno soočenje med podjetji in banko pri ocenjevanju instrumentov in postopkov za internacionalizacijo majhnih in srednjih podjetij, ki so jedro lokalnega gospodarstva in ki morajo rasti, če se želijo uspešno odzivati na izzive globalne konkurence. Po uvodu podpredsednice tržaške Confindustrie Michele Cattaruzza in generalnega direktorja Carifvg Maurizia Marsona, sta govorila Roberto Gorlier in Stefano Burani v imenu skupine Intesa SanPaolo, srečanje pa je sklenila Maria Cristina Bertellini, ki je podpredsednica področja majhne industrije v Confindustrii. Podjetniki, ki so se srečanja udeležili, so prejeli praktične informacije o poslovanju s tujino in o obstoječih instrumentih za internacionalizacijo majhnih in srednjih podjetij. V Vidmu jutri odpre vrata tretja izvedba sejma Good VIDEM - Od 28. oktobra do vključno 1. novembra bo na videmskem sejmišču 3. mednarodni sejem Good - bienalni salon enogastronomskih in agroži-vilskih specialitet, na katerem se bo predstavilo več kot 300 razstavljalcev iz Italije in Avstrije, Slovenije, Hrvaške, Madžarske, Češke, Slovaške in Francije. Pet sejemskih dni bo spremljalo tudi 160 dogodkov, med katermi naj navedemo Literaturo v kuhinji, Schowcooking s kuharskim mojstrom Alessandrom Borghesejem, Kuharski nasveti, tudi za najmlajše, s Franco Rizzi, Beli tartuf iz Muzzane, Največja steklenica vina na svetu in Neapeljska šola s furlansko pico - izziv tradiciji z Davidejem Paolinijem. Enogastronomske stojnice bodo razstavljalci odprli jutri med 15. in 21. uro, slovesno odprtje sejma pa bo ob 18.30 v hali južnega vhoda na sejmišče, kjer bo predsednica sejemske družbe Luisa De Marco sprejela številne goste, med katerimi bosta tudi predsednik italijanske turistične organizacije ENIT Mat-teo Marzotto in deželni odbornik FJK za kmetijske dobrine Claudio Violino. okusi krasa - Prijeten večer v društveni gostilni v Gabrovcu V Gabrovcu klobasa A do Ž V soboto bo na vrsti dvojna razstava v društveni gostilni na Kontovelu - Mlade sile oživljajo tradicionalne vaške gostilne ker so ga v preteklosti upravljali tudi njegovi starši. Predstavnik SDGZ Davorin Devetak je spomnil, da je bil prav v tej domačni in lepi gostilni krstni nastop gostiln Okusov Krasa daljnega leta 2002. Podpredsednik krožka Foto Trst 80 Luka Vuga EVRO 1,3927 $ +0,1 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 26. oktobra 2011 valute evro (povprečni tečaj) 26.10. 25.10. ameriški dolar 1,3927 1,3918 japonski jen 105,67 105,98 kitajski juan 8,8492 8,8528 ruski rubel 42,5750 42,4215 indijska rupija 68,9490 68,9080 danska krona 7,4445 7,4452 britanski funt 0,87190 0,87010 švedska krona 9,0967 9,1110 norveška krona 7,6800 7,6855 češka krona 24,927 24,906 švicarski frank 1,2193 1,2253 madžarski forint 297,86 297,07 poljski zlot 4,3718 4,3815 kanadski dolar 1,4114 1,3926 avstralski dolar 1,3423 1,3285 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,3288 4,3236 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7043 0,7040 braziljski real 2,4459 2,4241 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,4577 2,4955 hrvaška kuna 7,4844 7,4888 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 26. oktobra 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,24472 0,42028 0,61000 0,02167 0,04167 0,08667 1,368 1,588 1,785 ZLATO (999,99 %%) za kg 39.802,70 € +393,03 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 26. oktobra 2011 Uvodni pozdravi na uspelem večeru Okusov Krasa v društveni gostilni Gabrovec je predstavil kolegico Alenko Petaros, ki je po lanskem »česnu« spet obdelala kulinarično temo, tokrat »oreh«. Povedala je, da ga je izbrala prav zaradi Okusov Krasa in tako spoznala tudi manj znane plati tega domačega drevesa na Krasu. Glasbeno spremljavo s harmoniko je zagotovil mladi Matej Emili. Jedilnik društvene gostilne je poseben, saj obsega od predjedi, kanapejev do sladice, štrukeljčkov, povsod klobaso, okajeno, kuhano, pečeno itn. To je bila torej lepa uvertura še za drugi kuli-narično-umetniški dogodek, ki ga bo v soboto ob 18.30 gostila Društvena gostilna na Kontovelu. Tudi tam imajo novega, mladega upravitelja, Daria Raki-ca, ki navadno streže ribje jedi, kot je v tradiciji kon-tovelske gostilne. Za Okuse Krasa je pripravil povsem »prašičji« meni. Pri njem že razstavlja mlada slikarka Milena Kafola, v soboto pa se bosta predstavila še dva člana krožka Fotovideo Trst 80, Marina Sturman s svojimi posnetki morja in Gino Dal Col, ki prvič raz-stvalja, s Cvetjem. Lepo je, da pri letošnji jubilejni izdaji Okusov Krasa sodelujeta dve tradicionalni društven gostilni, ki ju vodijo mlade sile, pogumni in požrtvovalni gostinci, ki so sprejeli izziv in se pridružili veteranom Okusov Krasa. (DD) vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 5,18 IMTTTDCI IDDDA 1 H/1 -0,02 KRKA 1 UKA KOPER 52,56 +3,47 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 8,63 175,00 16515 +0,35 TELEKOM SLOVENIJE 63,10 +0,06 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 14,18 AERODROM LJUBLJANA 11,81 DELO PRODAJA 21,00 rrm a v 11 -1,94 +0,08 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRARENZ 15,01 +4 17 ISIRADENZ NOVA KRE. DANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 2,50 4,19 -0,29 KOMPAS MTS NIKA 3,30 7,50 1650 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA POZAVAROVALNICA SAVA 13,49 +8,78 PROBANKA 5,25 10,24 +1 45 SALUS, LJUDLJANA SALUS, I_IUDI__'ANA SAVA TERME ČATEŽ 265,00 23,00 179 00 +1,77 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 77,00 12,00 +1,99 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 26. oktobra 2011 +°,°7 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 0,9815 78,15 1161 -1,46 -1,70 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 1,14 -0,34 -1,46 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,36 1,56 -0,03 -4,52 EDISON ENEL ENI 0,86 3,36 1605 -0,40 -0,30 FIAT FINMECCANICA 4,88 +0,75 +0,85 FINMECCANICA GENERALI IFIL 5,1 12,75 +0,79 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,27 1402 +0,39 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 21,2 +0,86 +0,57 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 2,62 5,92 1 58 +0,38 -1,00 -1 00 PIRELLI e C PRYSMIAN 6,40 1139 +0,08 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 31,5 +2,71 -0,85 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,56 5,01 +0,28 -0,79 TENARIS TERNA 0,91 11,09 +0,66 -1,51 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,82 0,05 +0,14 +3,35 UNICREDIT 2,80 0,87 -5,02 +0,92 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 91,05 $ -2,27 IZBRANI BORZNI INDEKSI 26. oktobra 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 636,89 -0,70 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.838,85 913 71 +1,64 FIRS, Banjaluka 1.886,06 c^Q m -0,51 +0,18 _i_n 71 UtlCA 1 J, UOjyiOU TW,/ 1 SRX, Beograd - - BICY Cinirnm 1 -»/ICQÍ; UII /\, -ja i aji_vi_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.111,65 -0,07 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 11.862,15 2.337,52 +1,33 +0,07 S&P 500, New York 1.241,28 +1,00 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.195,81 6.016,07 5.553,24 -1,33 -0,51 -0,50 CAC 40, Pariz 3.169,62 -0,15 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 1.971,50 945,00 2.335,06 -0,26 +0,80 +0,21 Nikkei, Tokio 8.748,47 +0,16 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 2.769,94 19.066,54 2.469,94 +0,33 +0,52 Sensex, Mubaj 17.288,83 +0,20 / ITALIJA Četrtek, 27. oktobra 2011 s vremenska ujma - Po podatkih vremenoslovcev je v nekaj urah padlo med 200 in 500 milimetrov dežja Nalivi in poplave spravili na kolena zlasti Ligurijo in severno Toskano Po sinočnjih podatkih 6 mrtvih in kakih 10 pogrešanih - Med najbolj prizadetimi znano turistično območje Cinque Terre RIM - V neurju, ki je v noči na sredo zajelo severozahod Italije, je po sinočnjih uradnih podatkih umrlo 6 ljudi, kakih 10 pa je bilo pogrešanih. Najhuje je v deželi Ligurija, kjer se je v kraju Borghetto Vara blizu La Spezie zrušila hiša in pod seboj pokopala tri ljudi, ter v severnih delih Toskane, kjer so v kraju Aulla pri Massi Carrari našli dve trupli. Na stotine ljudi je moralo zapustiti domove. »Gre za boleče dajatve, kakršne od nas zahtevajo podnebne spremembe,« je dejal predsednik republike Giorgio Napolitano, ko je včeraj iz Belgije, kjer se je mudil na uradnem obisku, izrazil soža-lje sorodnikom žrtev ter bodrilne besede oškodovancem. Med najbolj prizadetimi je znano turistično območje Cinque Terre, kjer so v eni od vasi pogrešali dva turista, a so ju kasneje našli živa in zdrava. Dve od vasi, ki sestavljajo območje, Vernazza in Monterosso, so zasuli zemeljski plazovi, zato sta dostopni le z morja. Župan Monterossa Angelo Betta je obupano ugotovil, da »Monterossa ni več«. Tu med drugim pogrešajo prostovoljca, ki ga je odnesla deroča voda, ko je poskušal odmašiti zamašene odtoke. Vodja civilne zaščite Franco Ga-brielli je povedal, da je sedaj njihova prednostna naloga nuditi prizadetim ljudem zasilno streho in najnujnejše potrebščine, začenši s hrano. Po podatkih vremenoslovcev je v le nekaj urah padlo med 200 in 500 milimetrov dežja, zaradi česar so številne reke prestopile bregove in porušile več mostov. Sprožilo se je tudi več zemeljskih plazov. »Vse se je zgodilo v trenutku,« je dejal reševalec v kraju Aulla, kjer se je 300 prebivalcev zateklo v telovadnico. Prebivalci vasi Borgetto Vara in Brugnato pa so se zatekli v samostan, kjer so jih menihi oskrbeli s suhimi oblačili. Medtem so ponekod zabeležili primere šakalstva. Tako so karabinjerji v To-skani prijeli pet moških, ki so skušali okrasti zapuščene domove in trgovine. Enega so ustavili, ko je iz neke prodajalne odnašal blagajno. Sicer pa je nastala ogromna gmotna škoda. Pod vodo je nič koliko hiš in drugih stavb, deroči vodotoki so, kot rečeno, odnesli marsikateri most, zemeljski usadi in plazovi pa so zasuli ceste in železniške proge, uničenih je na stotine avtomobilov. Zaradi močnega dežja je ponekod prekinjen cestni in železniški promet, posamezna območja pa so brez telefonskih zvez in elektrike. Med drugim sta zaprti železniška proga med Ge- novo in La Spezio ter avtocesti med La Spezio in Parmo ter Genovo in Livor-nom. Predsednik Toskane Enrico Rossi je za prizadeto območje že razglasil izredne razmere, njegov odbor pa je nakazal 2 milijona evrov za prve posege. Kot rečeno, pa je hujša škoda nastala v Liguri-ji, kjer so deželne in krajevne oblasti prav tako že sprejele izredne ukrepe. Slabo vreme se je včeraj čez dan s severozahoda Italije postopoma razširilo na preostale dele države, zato so bile reševalne službe povsod v pripravljenosti, ljudi pa so pozvali, naj ostanejo doma. Že zjutraj je naliv zajel Rim, kjer je deževje pred tednom dni povzročilo velike težave v prometu ter terjalo smrtno žrtev. Sicer pa je sinoči kazalo, da se je slabo vreme nekoliko uneslo. Močne padavine so bile tudi v severovzhodni Italiji, še posebej v deželah Veneto in Furlanija-Julijska krajina, vendar hujših posledic ni bilo. Danes naj bi fronta slabega vremena v večji meri zajela srednjo in južno Italijo. Na desni opustošeno naselje Monterosso na območju Cinque Terre v Liguriji; spodaj voda je nagrmadila avtomobile v Aulli blizu Masse Carrare v Toskani ansa Mafijca Areno po 18 letih odkrili v domači hiši CATANIA - Italijanska policija je ponovno zadala udarec sicilijanski mafijski združbi Cosa Nostra. V Catanii so včeraj ujeli mafijskega šefa Gio-vannija Areno. 56-letni Arena, ki sodi med 30 najbolj iskanih kriminalcev Italije, se je skrival od leta 1993. Policija ga je prijela na njegovem domu. Mafijskega vodjo je policija prijela v njegovi hiši, kjer se je skrival v krsti podobni skrinji v omari. Ob aretaciji je policistom zabrusil: »Tokrat ste bili zviti, že zadnjih 20 let sem v tej hiši.« Da se je tako dolgo uspešno izogibal roki pravice, se mora zahvaliti predvsem svoji družini. Arena je poročen in ima devet otrok in številne vnuke. Njegova družina je prav tako vpletena v mafijske posle, je še povedala policija. Areno so v njegovi odsotnosti leta 1989 obsodili na dosmrtno ječo zaradi umora člana rivalskega klana, poleg tega pa ga obtožujejo tudi vpletenosti v trgovino z drogami in orožjem ter pripadnosti kriminalni združbi. Cosa Nostra velja za najstarejšo italijansko zločinsko organizacijo, ki ima korenine na Siciliji. Štela naj bi okoli 5500 članov in 180 družin. Največji vpliv ima na Siciliji, v Apuliji ter srednji in severni Italiji. Parlamentarna komisija ga ni podprla, toda vlada vztraja: Malgara novi predsednik Beneškega bienala RIM - Komisija za kulturo poslanske zbornice je včeraj glasovala o imenovanju Giulia Malgare na mesto novega predsednika Beneškega bienala. Izida, ki ga je pričakovala desna sredina, ni bilo in se je sicer le posvetovalno glasovanje zaključilo z izenačenim izidom 23:23. Italijanska vlada kljub temu vztraja in bo torej Malgara, ki ga je še predvsem podpiral premier Berlusconi, nadomestil Paola Baratto, katerega mandat bo zapadel v decembru. Baratta je bil še zlasti po uspehu zadnjega filmskega festivala deležen zelo laskavih ocen tako v desni kot v levi sredini. kriza - Zadostna ocena vladnega dokumenta za Bruselj Draghi pozval vlado, naj takoj izpelje načrtovane reforme RIM - Programski dokument, s katerim se je predsednik vlade Silvio Berlusconi včeraj predstavil na dvojnem vrhu EU in skupine evra v Bruslju, je »pomemben korak«. Tako je dejal skorajšnji predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi, ko je včeraj govoril na slovesnosti ob Dnevu varčevanja v Rimu. V svojem zadnjem uradnem nastopu kot guverner Banke Italije je Draghi ugotovil, da vladni dokument zarisuje »organski načrt gospodarskih reform«, poudaril pa je, da bi vlada morala te reforme takoj izvesti. Guverner je posebej izpostavil pomen davčne reforme, ki bi morala nekoliko razbremeniti delo in podjetja, in to z večjim obdavčenjem nepremičnin in potrošnje. Na tak način naj bi spodbudili gospodarsko rast. Draghi je ocenil, da je svetovna finančna in gospodarska kriza razgalila strukturne šibkosti Italije. Prav zaradi tega so po njegovih besedah zdaj potrebne strukturne reforme. Sicer pa je guverner opozoril, da bi v sedanjem kritičnem trenutku ne smeli spregledati italijanskih primerjalnih prednosti, pri čemer je posebej omenil dragoceno vlogo, ki jo odigrava predsednik republike Giorgio Napolitano. Državni poglavar je tudi včeraj iz Belgije, kjer se je mudil na uradnem obisku, spodbujal politični vrh in še zlasti vlado k iskanju ustreznih in kolikor mogoče skupnih rešitev. V vladni večini so medtem skoraj ves Guverner Banke Italije Mario Draghi ansa včerajšnji dan pilili programski dokument za Bruselj, ki obsega tudi delno pokojninsko reformo, saj predvideva postopno višanje upokojitvene starosti s 65 na 67 let do leta 2026, vendar le za starostne upokojitve in ne za upokojitve na osnovi delovne dobe. V dokumentu je napovedana tudi reforma dela, ki naj bi olajšala odpuste iz službe, zlasti v kriznih stanjih. Berlusconi je izrazil zadovoljstvo, češ da dogovor s Severno ligo vladi omogoča, da nadaljuje svoj mandat. Opozicija pa je menila, da je vladni programski dokument za Bruselj šibek, sicer pa je premierja pozvala, naj čim prej poroča o poteku včerajšnjega evropskega vrha v parlamentu. parlament Severna liga zahteva Finijev odstop RIM - Gianfranco Fini je razkačil Severno ligo. V torkovi televizijski oddaji Ballaro se je večkrat kritično obregnil ob stranko Umberta Bossija, govoreč o pokojninski reformi pa je med drugim omenil, da se je Bossije-va žena upokojila leta 1992 pri 39 letih starosti. »Gre za škandalozne besede,« je včeraj med zasedanjem poslanske zbornice dejal načelnik Severne lige Marco Reguzzoni ter zahteval Finijev odstop, češ da njegova vloga šefa stranke FLI ni uskladljiva s funkcijo predsednika spodnjega doma parlamenta. Finiju v bran se je takoj postavil podpredsednik FLI Italo Bocchino, medtem pa je v zbornici prišlo do prerivanj med nekaterimi poslanci obeh strank, tako da je morala predsedujoča Rosy Bindi prekiniti sejo. Načelnik Ljudstva svobode Fabrizio Cicchitto je napovedal, da bo zahtevo po Finijevi odstranitvi sprožil pri predsedniku republike, predstavniki opozicije pa so Finija tako ali drugače zagovarjali. JAVNE FINANCE - Kriza Italija mora za svež denar plačati višje obresti RIM - Italija si je na mednarodnih finančnih trgih priskrbela 10,5 milijarde evrov svežega denarja, a bo zanj morala plačati občutno višje obresti. Zaupanje vlagateljev se je pred vrhom EU, na katerem bo premier Silvio Berlusconi po pričakovanjih predstavil v zadnjem trenutku pripravljene reforme, zmanjšalo. Italija je izdala za 8,5 milijarde evrov šestmesečnih obveznic ter za dve milijardi evrov zakladnih menic z ročnostjo dve leti, so včeraj sporočili iz centralne banke v Rimu. Pri tem so se obresti na šestmesečne državne vrednostne papirje s 3,071 odstotka, kolikor so znašale na podobni avkciji konec septembra, krepko zvišale na 3,535 odstotka. Obresti na dvoletne vrednostne papirje pa zdaj znašajo 4,628 odstotka, medtem ko so septembra 4,511 odstotka. Rast obresti kaže na rastoče nezaupanje kreditodajalcev. Da bi prekinili začarani krog, Italija nujno potrebuje pospešitev gospodarske rasti - poleg tega pa mora finančne trge prepričati v verodostojen napredek pri sanaciji javnih financ. Čeprav je Italija v zadnjih nekaj mesecih sprejela stroge varčevalne ukrepe, da bi do leta 2013 izravnala proračun in zmanjšala ogromne dolgove, ki znašajo 1900 milijard evrov, pa ji vlagateljev ni uspelo pomiriti. Podobno kot za Italijo velja za Španijo, ki je v torek prav tako morala plačati višjo ceno za svež denar. Na avkciji državnih vrednostnih papirjev z odplačilno dobo tri in šest mesecev so se obresti občutno zvišale: z 1,692 odstotka konec letošnjega septembra na 2,292 odstotka. 6 Četrtek, 27. oktobra 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu DEŽELA - V odgovoru na vprašanja o ohranitvi pomembne strukture gozdnih straž v Bazovici Odbornik Violino »likvidiral« didaktično-naravoslovni center Vprašanja zastavili svetniki Lupieri, Sasco, Kocijančič in Camber - Gabrovec kritičen do Violina Deželni odbornik za kmetijstvo in gozdarstvo Claudio Violino je v pičlih dveh minutah »likvidiral« didaktično-naravo-slovni center v Bazovici. Le-ta ne bo sicer ukinjen, bo pa dobil novega upravitelja. Namesto gozdnih straž, ki so ga vodile od ustanovitve do letošnjega oktobra, bo to vlogo prevzel deželni laboratorij za okolj-sko vzgojo Larea iz Palmanove. Tako je poudaril v odgovoru na nujni vprašanji deželnega svetnika Demokratske stranke Sergia Lupierija in deželnega svetnika UDC Edoarda Sasca, podobni vprašanji pa sta že prej zastavila deželni svetnik Mavrične levice Igor Kocijančič in deželni svetnik Ljudstva svobode Piero Camber. Dve resoluciji tržaškega občinskega in pokrajinskega sveta (kateri se je včeraj pridružila še resolucija devinsko-nabre-žinskega občinskega sveta, o kateri poročamo na drugem mestu) ter poziv pokrajinskih, občinskih in rajonskih svetnikov ter tržaških deželnih svetnikov niso bili, torej, dovolj, da bi deželnega odbornika Severne lige prepričali, naj se premisli, prekliče sklep o ukinitvi službe gozdne straže v centru v Bazovici in naj zagotovi visokokako-vostni strukturi obstoj v sedanji uspešni obliki, kronani lani z rekordnim obiskom 15 tisoč ljudi. »Preosnovi« centra je Violino namenil le pičlih šest vrstic svojega odgovora. V nadaljnjih štirinajstih je poudaril, da je bil celoten postopek o premestitvi osebja (tri gozdne straže bodo premestili v postajo v Devin, dve na Opčine) opravljen ob spoštovanju veljavnih norm. Lupieri in Sasco nista bila zadovoljna z odgovorom, prav tako Kocijančič, ki je opozoril, da bo namestitev novega oseb- Igor Kocijančič foto giovanni montenero Sergio Lupieri kroma EDOARDO SASCO kroma ja v center v Bazovici več stala deželno upravo kot ohranitev sedanje že leta preizkušene in vešče sestave gozdnih straž. Camber je opozoril na nedoslednosti deželnih upraviteljev. Odbornik trdi, da center ne bo ukinjen, medtem ko je v uradnih aktih rabljen izraz »ukinitev«. Laboratorij Larea se je doslej ukvarjal s »škova-cami«, je spomnil s tržaškim izrazom, zato je njegova didaktična sposobnost dvomljiva. Svetnik Ljudstva svobode je opozoril na evropska sredstva, s katerimi je bil center ustanovljen in vprašal, ali jih bo treba vrniti. Odločitev o spremembi je »absurdna« tudi zato, ker so bile usluge centra doslej brezplačne, s prihodom zasebne ustanove pa bo treba plačati vstopnino, je oce- Piero Camber foto giovanni montenero nil in menil, da »mesto ne bo razumelo in sprejelo tako neumestne izbire. Izredno ostro je Violinove besede ocenil tudi deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec. »Odgovoril je popolnoma nesprejemljivo, saj se je skrbno izognil bistva problema in dejansko potrdil, da se z novembrom začne daljše obdobje negotovosti in nedorečenosti,« je zapisal Gabrovec in izpostavil zavezo »vseh deželnih svetnikov, ki smo bili izvoljeni v tržaškem volilnem okrožju, da ne sprejmemo prezirljivega odgovora odbornika Claudia Violina in nadaljujemo s prizadevanji, da se s 1. novembrom ne zapiše besedo konec pomembni javni ustanovi na Krasu.« M.K. OBČINSKI SVET - Resolucija Solidarnost Devina-Nabrežine Usoda didaktočno-naravoslovnega centra v Bazovici je včeraj dopoldne odjeknila tudi na seji devinsko-nabrežinskega občinskega sveta. Skupščina je soglasno izglasovala solidarnost centru in izrazila nasprotovanje nameravanemu zaprtju sedanje strukture ter predaji upravljanja drugim ustanovam. Obenem pozivajo deželno upravo, naj takoj zamrzne pisma o premestitvi sedanjega osebja centra v Bazovici, ki ga namerava deželna uprava s 1. novembrom nameniti drugim postajam gozdnih straž. V resoluciji, ki sta jo predložila podžupan Massimo Romita in občinski odbornik za okolje in parke Fulvio Tamaro, je izpostavljena pomembna turistična vloga centra za celotno pokrajinsko ozemlje, omenjeno pa je tudi, da je bila struktura obnovljena z namenskimi evropskimi skladi. Dejstvo, da se je tudi devinsko-nabrežinski občinski svet zavzel za prihodnost centra v Bazovici, kaže, da je njegova vloga pomembna za celotno kraško ozemlje, kar je potrdil tudi župan Giorgio Ret s svojo prisotnostjo na ponedeljkovem srečanju krajevnih upraviteljev v strukturi gozdnih straž v Bazovici. Na včerajšnji seji ne občinska skupščina odobrila dva sklepa, ki zadevata prostorska vprašanja. Najprej je bila soglasno odobrena ocena strateškega vpliva na okolje o pristaniškem načrtu za Ribiško naselje. Podobno soglasno je bila odobrena tudi ocena strateškega vpliva na okolja nove variante prostorskega načrta, ki vključuje nekatere zahteve in potrebe občanov, ki so izvisele iz prejšnje variante, obenem pa vključuje v prostorski načrt nekatera nova območja. Tudi ta sklep je bil odobren soglasno, omeniti pa je treba predlog svetnika Slovenske skupnosti Edvina Forčiča, naj o njem izreče svoje mnenje tudi paritetni odbor, saj spada obravnavano območje v okvir ozemlja, na katerem veljajo norme zaščitnega zakona. Sklepa sta bila nekakšen uvod v razpravo o obeh načrtih, s katerimi se bodo občinski svetniki »spoprijeli« v prihodnjih tednih in mesecih. Na seji je bil še govor o resolucijah in vprašanjih, ki so jih postavili svetniki levosredinske opozicije Adriano Ferfolja (Komunistična prenova), Forčič in Massimo Veronese (Demokratska stranka), o katerih bomo še poročali. M.K. INTERVJU - Deželni odbornik za kmetijstvo in gozdarstvo Claudio Violino (Severna liga) »To ni ukinitev centra, le preosnova« »Gozdarske straže morajo opravljati svoje prvenstveno delo, ne pa didaktične dejavnosti« - Doslej nobenega zagotovila, da bodo v centru zagotovljeni ogledi v slovenskem jeziku Odbornik Violino, zakaj ste se odločili za ukinitev didaktično-na-ravoslovnega centra v Bazovici? Nikoli nisem sanjal, da bi ukinil center v Bazovici. Oprostite, ampak v uradnih aktih deželnih uradov piše dobesedno o »ukinitvi centra«. Torej, mislim, da tistih pisem nisem jaz podpisal, niti ni to storil moj direktor. Temveč, če se prav spominjam, jih je podpisala deželna direkcija za osebje. Ali ste, potem ko ste izvedeli za ta pisma, posegli pri direktorju za osebje? Čudno se mi zdi, da bi lahko odbornik za osebje ali direktor za osebje ukinila center, to je deželno strukturo, za katerega je, med drugim, pristojna druga direkcija, v tem primeru gozdarska služba. Kaj se je pa zgodilo? Pri preosnovi deželne gozdarske službe, v okviru katere je delovala tudi ta stalna struktura, je bila ta struktura ukinjena, a le kar se tiče osebja. Kar pa ne pomeni, da je bil center ukinjen. Kaj pa? Osebje te strukture bo premeščeno drugam. Ali je bila to odločitev vašega odborništva? Seveda, preosnovo je začrtalo moje odborništvo. Ali ste obiskali center v Bazovici? Seveda. Veste, torej, kako deluje? Torej, mislim, da je ta intervju slabo zastavljen. Claudio Violino foto montenero Postavil sem vam le vprašanje. Jaz pa vam bom odgovoril tako, kot želim odgovoriti, ne pa tako, kot bi vi hoteli, da bi odgovoril. Ponavljam: zastavil sem vam le vprašanje. Jaz pa vam odgovorim, da je treba zadevo drugače zastaviti. Deželna gozdarska služba je prvenstveno pristojna za nadzor nad okoljem, za nadzor nad požari, za nadzor nad prehrano, za nadzor nad lovom. V okvir teh pristojnosti sodi tudi pristojnost za naravoslovno di-daktiko, ki pa ne spada med prioritete deželne gozdarske službe. Torej? Didaktični center je zelo zanimiva struktura. S svojim delovanjem je dosegel zelo pomembne cilje. Tega ne taji nihče. Center ima opravka z naravoslovno didaktiko, to je z okoljsko vzgojo. Zato bi lahko bil - po našem mnenju - tesneje povezan z delovanjem laboratorija za okoljsko vzgojo Larea, ki že obstaja v okviru deželne agencije za zaščito okolja Arpa. Tisti laboratorij, ki deluje v kraju Coloredo di Montalbano? Tam je deloval; sedaj deluje pri agenciji Arpa v Palmanovi. Ta laboratorij opravlja specifične naloge naravoslovne didaktike in okoljske vzgoje. To pa so iste zadolžitve, ki jih ima di-daktično-naravoslovni center v Bazovici v okviru deželne gozdne službe. V okviru racionalizacije sredstev in izboljšanja ciljev tudi na področju naravoslovne didaktike smatramo, da je zato koristno vključiti ta center v okvir laboratorija Larea. Oprostite, ampak: ali sedanji center, po vašem mnenju, deluje dobro, ali slabo? To ni inteligentno vprašanje. To je le vprašanje. Jaz lahko odgovorim, a ne tako, kot hočete vi. Jaz pravim, da to ni inteligentno vprašanje. Katero pa bi bilo, po vašem mnenju, v zvezi s centrom v Bazovici, inteligentno vprašanje? Mislim, da sem že odgovoril. Center deluje dobro, je zabeležil dobre dosežke, a ni med prioritetnimi nalogami deželne gozdarske službe. Ko bi imel dovolj gozdnih straž, 500 namesto sedanjih 270, bi verjetno v okviru gozdarske službe ohranil tudi tovrstno strukturo. Ker pa moram, in to je zelo dramatično, izbirati med prioritetami, sem prisiljen izbrati druge, prvenstvene pristojnosti gozdarskih straž. Ampak osebje centra v Bazovici je že opravljalo prvenstvene naloge gozdarskih straž: nadzorovalo je pešpot za slepce Josef Ressel, vrsto gozdov na Krasu in Dolino Glinšči-ce, med drugim. Kdo bo sedaj opravljal vse to delo? To, kar se tiče tehnične plati, bi morali vprašati mojega direktorja. A vi ste odbornik. Vi ste tisti, ki odloča. Zakaj pa vi ne kandidirate in postanete odbornik? Jaz sem novinar. Postavljam vprašanja. Jaz pa odgovarjam, kot sem že odgovoril. Gozdne straže morajo opravljati svoje prvenstvene naloge. Osebje centra jih je opravljalo, na Ressljevi pešpoti, po gozdovih, v Dolini Glinščice. Tisto je bila rekreacijska dejavnost, turistična dejavnost, skrbstvena dejavnost, kar pa ne sodi med prvenstvene naloge gozdnih straž. Center v Bazovici so obiskovale tudi slovenske šole s Tržaškega, Goriškega in tudi iz Slovenije. To je bilo možno, ker je osebje omogočilo obiske tudi v slovenskem jeziku. Ali bo s prihodom novih upraviteljev ta služba še zagotovljena? Upam, da bo. A ni v moji pristojnosti odločati to, kar morata odločiti agencija Arpa in Larea. To je naloga odbornika in vodilnega osebja. Zame bi to bilo dobro. Ne ve se, torej, če bo v centru, ki se nahaja na ozemlju, na katerem veljajo norme zaščitnega zakona, še na- dalje zagotovljena služba v slovenskem jeziku. Oprostite, ampak to ni v moji pristojnosti. To bo v pristojnosti kolege Cirianija, seveda, če bo center - kot je bilo domenjeno - po novem sodil v okvir delovanja laboratorija Larea. Nadejam si, da bo ta služba zagotovljena. Ali ste že govorili z bodočim pristojnim odbornikom? Tega detajla še nismo obravnavali. Center je bil ustanovljen s prispevkom v višini skoraj dveh milijonov in pol evrov iz evropskih sredstev Cilja 2. Bo treba ta sredstva vrniti, če bo center spremenil svojo dejavnost? Kdor bo center prevzel, bo, tako mislim, povsem nadaljeval z njegovim delom. V centru sedaj izvajajo evropska načrta Carso-Kras in Slow tourism. Jih bo tisti, ki bo prevzel upravljanje centra, znal nadaljevati? Ali sploh vemo, če bomo živi? Oprostite, ali je to odgovor deželnega odbornika? Ali vi veste, kaj se bo zgodilo jutri? Jaz ne! Jaz nisem čarovnik. Jaz upam, da bodo novi upravitelji znali nadaljevati načrte Interreg, ki so jih, med drugim, v okviru laboratorija La-rea že obravnavali. A nisem jaz pristojen, da bi to zagotovil. Vi ste za Bossija ali za Maronija? Eeeh... sem za Lego. Za Calderolija? Za Severno ligo. Kvečjemu za Fontaninija. Marjan Kemperle / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 27. oktobra 2011 7 protest višješolcev - Drugi dan delne zasedbe oz. samouprave na slovenskih šolah Podpora tudi iz Slovenije Na šolah v glavnem samouprava Stališče DOS in M.Si - Prof. Samo Pahor na liceju Prešeren - Na zavodih Zois in Stefan dijaki odšli proč Protest dijakov slovenskih višjih srednjih šol v Trstu proti vladnim varčevalnim ukrepom, ki utegnejo v večji meri prizadeti prav slovenske šole, so včeraj podprli tudi v Sloveniji. To je namreč storila Dijaška organizacija Slovenije, katere predstavniki bodo danes dopoldne na liceju Prešeren izročili pismo podpore. DOS je opozorila na kršenje pravic dijakom v zamejstvu in opomnila, da Londonski memorandum iz leta 1954 Slovencem na Tržaškem zagotavlja določeno število šol, ki ne sme biti okrnjeno pod nobenim pogojem, manjšinsko šolstvo pa si zasluži specifično obravnavo in status. Protest podpira tudi Mlada Slovenija, ki je podmladek stranke Nova Slovenija, kjer slovensko vlado in ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjana Žekša pozivajo, naj ukrepata zoper krčenje in zmanjševanje pravic slovenskim dijakom v Trstu in naj od italijanske vlade zahtevata odgovore za takšno početje. V kolikor se problematika slovenske manjšine v Italiji ne bo uredila, pa v Mladi Sloveniji prihodnji vladi celo predlagajo, naj del sredstev, namenjenih italijanski manjšini v Sloveniji, nameni slovenski manjšini v Italiji. Drugače se je protest na tržaških šolah včeraj nadaljeval. Na nekaterih italijanskih šolah so sicer ponovno poskusili zasesti stavbe, ampak jim je policija to preprečila, kar je za posebej hudo označil deželni koordinator Levice, ekologije in svobode Giulio Lauri, za katerega gre za nevaren precedens. Na liceju Prešeren pa je noč minila mirno, včeraj dopoldne pa so dijaki gostili prof. Sama Pahorja, ki je govoril o zaščitni zakonodaji za Slovence v Italiji (na sliki KROMA). Nadaljevala se je tako delna zasedba, ki se je pravzaprav spremenila v samoupravo (transparent, ki je pri vhodnih vratih naznanjal zasedbo, so umaknili), med katero so si dijaki ogledali film, imeli podporni pouk za dijake nižjih razredov, v programu pa so bili še košarkarski turnir in delavnice, nam je povedala predstavnica dijakov Barbara Ferluga. Podobna slika se je včeraj dopoldne kazala na Humanističnem in družboslovnem li-ceju Antona Martina Slomška, kjer so po razredih v pritličju potekale delavnice, dijaki pa so tudi sestavljali program samouprave za prihodnje dni. Kot nam je povedala predstavnica dijakov Eva Kranjac, bodo z današnjim dnem stekla tudi predavanja, na katerih naj bi nastopili npr. predstavniki Civilne zaščite, združenja Intercultura in deželni svetnik Igor Ga-brovec. Tudi na liceju Slomšek so se odloči- pokrajina Novinarska delavnica • v • v I za višje šole Pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Poropat in pristojna pokrajinska odbornica Adele Pino sta včeraj ob udeležbi odgovornega urednika il Piccolo Paola Pos-samaia predstavili 3. novinarsko delavnico, ki je namenjena dijakom in dijakinjam tržaških višjih srednjih šol. Za projekt so v prejšnjih letih pokazali veliko zanimanje, je povedala predsednica Bassa Poropat, ker nudi dijakom možnost spoznavanja, kako se urejuje dnevnik in kako se pišejo članki. Pri delavnici bodo letos sodelovali dijaki in dijakinje iz skupno 26 razredov z liceja Franceta Prešerna, humanističnega in družbeno-eko-nomskega liceja Antona Martina Slomška ter šol D. Alighieri, F. Petrarca, G. Oberdan, G. Carducci in Nordio. V tem okviru bo med oktobrom in marcem na šolah približno 80 srečanj s tutorji Pierluigijem Sa-battijem, Leopoldom Pettom in Roberto Altierijem. Poleg običajnih 5 modulov, v katere je razdeljena delavnica, bo letos dodatni modul. Ta bo posvečen fotografiji in spletu, tutorji pa bodo fotografi Monica Bulaj, Francesco Bruni in Marino Sterle. li, da v popoldanskih urah ostanejo na šoli in zasedejo del stavbe. Na Tehniškem zavodu Žige Zoisa in Izobraževalnem zavodu Jožefa Stefana pa včeraj ob našem prihodu ni bilo več dijakov. Na zavodu Stefan so najprej sledili predavanju, ki je bilo sicer napovedano v okviru šolskega programa, potem pa zapustili stavbo. Dijak Ric-cardo Longo, ki se je zadrževal s skupino vrstnikov pred telovadnico liceja Prešeren, nam je povedal, da so v torek hoteli zasesti šolo, medtem ko je bila ravnateljica Milena Padovan pripravljena pristati le na samoupravo, s čimer pa se večina dijakov ni strinjala. Na koncu pa so se le odločili, da bodo imeli samoupravo do sobote, je dejal dijak. Včeraj jih vsekakor ni bilo. Podobna slika se je ponujala na zavodu Zois, kjer ob našem prihodu ni bilo ne dijakov ne profesorjev. Dijaki, ki so se bili na torkovem zborovanju odločili za samoupravo, so včeraj po besedah sluge Ego-na Štefančiča nekaj po 9. uri zapustili šolsko poslopje. (iž) boršt, milje - Dejavnost Didaktičnega ravnateljstva Dolina Dvojni obisk iz Slovenije V ponedeljek v gosteh učenci OŠ Dušana Muniha iz Mosta na Soči, včeraj pa OŠ Rudija Mahniča Brkinca iz Pregarij V Borštu so se učenci domače osnovne šole in OŠ Dušana Muniha iz Mosta na Soči poklonili spominu na padle v tamkajšnjem bunkerju (levo), v Miljah pa je sestra Albina Bubniča Danica podarila domači šoli sliko Bubničeve družine iz leta 1937 (spodaj) kroma Didaktično ravnateljstvo Dolina je v teh dneh prejelo kar dvojni obisk iz Slovenije. V ponedeljek so prišli na obisk k vrstnikom Osnovne šole Frana Venturi-nija iz Boljunca, Boršta in s Peska učenci, učitelji in ravnatelj OŠ Dušana Muniha iz Mosta na Soči. Šola je poimenovana po Dušanu Munihu, narodnem heroju, ki je leta 1945 skupaj s soborcema Ivanom Grzetičem in Stankom Grudnom padel pri nemškem napadu na partizanski bunker v Borštu (ujeti domačin Danilo Petaros je bil pozneje umorjen v Ri-žarni), z dolinskim ravnateljstvom pa je prvič prišla v stik v lanskem šolskem letu, ko so učenci in učitelji šole iz Mosta na Soči prišli v Boršt skupaj z delegacijo Zveze združenj Borcev NOV in tamkajšnje krajevne skupnosti. Takrat (bilo je ravno pred letom dni, oktobra lani) je pred bivšim bunkerjem stekla slovesnost, ki se je sklenila z obljubo o nadaljnjem srečevanju med šolama. Tako so se aprila letos boljunski oz. borštanski šolarji podali na obisk v Mosta na Soči, katere učence so povabili v Boršt, da bi bolj poglobljeno spoznali krajevno stvarnost. Trenutek obiska je napočil v ponedeljek, ko so gostje s Tolminskega prišli v Boršt, kjer je pred bivšim partizanskim bunkerjem stekla krajša slovesnost ob navzočnosti ravnateljev Ksenije Dobrila in Branka Loncnerja, v nadaljevanju pa so v prostorih OŠ Frana Venturinija potekale delavnice, goste z OŠ Dušana Mu-niha pa so zatem popeljali tudi na ogled doline Glinščice po trasi bivše hrpeljske železnice s postankom v Dragi, učiteljice pa so jim pripravile pregled zgodovine domačih krajev s podatki o zemljepisni legi in naravnih zanimivostih. Ob slo- vesu so se domenili, da bodo še letos šolniki dolinskega ravnateljstva prišli na obisk v Most na Soči, prihodnje leto pa naj bi prišlo do izmenjave razredov. Včeraj dopoldne pa je prišlo do prisrčnega obiska učencev, učiteljev in ravnateljice OŠ Rudija Mahniča Brkinca iz Pregarij, rojstne vasi enega najbolj znanih novinarjev Primorskega dnevnika Albina Bubniča, po katerem je poimenovana slovenska osnovna šola v Miljah. Sodelovanje s šolo iz Pregarij sega prav tako v lansko šolsko leto, ko so miljski učenci obiskali Bubničevo rojstno vas in se, poleg z vrstniki tamkajšnje šole, srečali tudi z Bubničevo sestro gospo Danico, ki je pripovedovala o bratu. Gospa Danica je bila, skupaj s sinom in vnukom, prisotna tudi na včerajšnjem srečanju, ko je milj-ski šoli ganjena podarila sliko številne družine Bubnič iz leta 1937. Družina je med vojno izgubila tri brate (poleg staršev so vojno preživeli še Danica, Albin in Jožko) in prav gotovo, je dejala dolinska ravnateljica Ksenija Dobrila, lahko predstavlja vzorec tistega, kar je moral slovenski narod pretrpeti pred in med drugo svetovno vojno. Poleg Dobrilove je prisotne nagovorila tudi ravnateljica OŠ Rudija Mahniča Brkinca Manica Renko, po izmenjavi daril in krajšem nastopu miljskih osnovnošolcev ter malčkov vrtca Mavrica pa je bil na vrsti ogled Milj, mandra-ča in gradu. (iž) Današnja polaganja vencev ob 1. novembru Danes bo ob 14. uri delegacija Občine Sežana položila venec k spomeniku vsem žrtvam fašizma na Colu v imenu Republike Slovenije. Delegacija SKGZ bo danes v jutranjih urah položila vence na obeležja in spomenike v Ul. M.DAzeglio, Ul. Ghega, na griču Sv. Justa, na tržaškem pokopališču na grob P. Tomažiča in skupni grob. Ob 15. uri se bodo del predstavništva SKGZ pridružil delegaciji Republike Slovenije z ministrom Boštjanom Žekšem na čelu na vojaškem pokopališču (grobnica padlih borcev), pokopališču pri Sv. Ani (grob bazoviških junakov) in spomeniku padlim NOB iz Škednja, Sv. Ane in Ko-lonkovca. Drugi del pa se bo ob 15. uri s predstavniki SSO pridružil delegaciji Republike Slovenije na bazovski gmajni in položil skupni venec. Vse delegacije pa bodo prisotne na svečanosti v Rižarni ob 16. uri. Stranka Slovenske skupnosti bo vence položila danes ob 15. uri na ba-zovski gmajni, ob 15.15 na pokopališču pri Sv. Ani in ob 16. uri v Rižarni. Skupno s SSO-jem pa bo ob 14. uri polagala vence pri spomeniku padlim iz prve svetovne vojne v Gropadi. Občina Dolina obvešča, da bodo v okviru slovesnosti ob 1. novembru, ki jih prireja Generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu, delegacije občin Koper, Izola in Piran položile venec k spomeniku padlim v Dolini danes ob 15. uri. Rosarno ni le kraj vjužni Italiji Združenje za pravično trgovino Sen-za Confini Brez Meja in pokrajinska mreža Libera za boj proti mafiji vabita na srečanje s časnikarko in soustanoviteljico Mreže 1. marec 2010, Ste-fanio Ragusa, ki bo predstavila svojo knjigo Le Rosarno d'Italia, Storie di ordinaria ingiustizia (Rosarno po vsej Italiji, Zgodbe ustaljenih krivic) založbe Vallecchi. Srečanje bo danes ob 18. uri v dvorani Spazio Rosa v Ul. Bottacin 4 v parku psihiatrične bolnice pri Sv.Ivanu. Zaključili bomo s pokušnjo pre-hrambnih izdelkov kmetijskih zadrug, ki so vključene v mrežo Libera Terra. Il fabbro anarchico v Narodnem domu Center Studi Liberitari iz Trsta vabi danes ob 17. uri v veliko dvorano Narodnega doma na predstavitev knjige Umberta Tommasinija Il fabbro anarchico, ki sta jo uredila Claudio Venza in Clara Germani in je izšla pri založbi Odradek. Posegli bodo raziskovalec Deželnega inštituta za zgodovino odporniškega gibanja Franco Cecotti, docent zgodovine Mauro De Agostini, docent filozofije prava Marco Cossutta in umetnostni kritik Giu-lio Montenero. Na ogled bo tudi dokumentarni film An anarchist life. Umberto Tommasini. Latinskoameriški filmi v Mieli V gledališču Miela bo današnji dan minil v znamenju sodobnih filmov. Ob 11. uri bo na vrsti dolgometražec Capsulas Veronike Riedl o razpečevanju mamil, ki je v Gvatemali prejel več nagrad. Predvajali ga bodo tudi ob 22. uri. Ob 15.30 bo na sporedu čilski Ocaso Thea Courta o iskanju smisla življenja v spominih na preteklost. Posebno pozornost pa si ob 16.50 zasluži film La perdida o izgonu dveh milijonov Ar-gentincev zaradi diktatur in ob 18.30 Tren Paragvay. Sicer je program zelo obširen, najdete ga lahko na spletni strani www.cinelatinotrieste.org. Li Romani in Russia Še do nedelje bo v gledališču Rosset-ti na odru zaživela predstava Li Romani in Russia, v kateri nastopa igralec in kantavtor Simone Cristicchi. Gledalcem bo v rimskem narečju predstavil štiri vojne pohode (v Franciji, Jugoslaviji, na grško-albanski fronti in v Rusiji), v katerih je življenje izgubilo nad 200 tisoč Italijanov. Več informacij je na voljo na tel 040/3593511. 8 Četrtek, 27. oktobra 2011 GORIŠKI PROSTOR / SKGZ - Jutri posvet v Narodnem domu Premisliti prostor slovenske • v • Premisliti prostor je naslov posveta o ozemlju, ki ga prireja Slovenska kulturno-gospodarska zveza jutri popoldne v Narodnem domu. Javno srečanje bo ob 15. uri v veliki dvorani, na njem pa namerava krovna organizacija izpostaviti svoj pogled na pomembno vprašanje, ki je ta čas v središču pozornosti, tudi zaradi oblikovanja novega prostorskega načrta tržaške občinske uprave. Na posvetu bodo sodelovali strokovnjaki, predstavniki stanovskih organizacij, politiki in javni upravitelji z namenom, da se poišče skupni imenovalec za nekatera ključna vprašanja, ki zadevajo širši prostor, na katerem živi slovenska narodna skupnost. Poseben pouda- manjšine rek bodo posvetili mestu Trst in Krasu ter njegovi čezmejni dimenziji. Posvet bo uvedel tržaški pokrajinski predsednik SKGZ Ace Mermolja. Sledila bodo poročila arhitekta Danila Antonija, inženirja Petra Sternija, predsednika Kmečke zveze Franca Fabca in direktorja Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Andreja Šika. Zaključno misel bo podal deželni predsednik SKGZ Rudi Pavšič. Zasedanje bo povezoval član pokrajinskega vodstva Slovenske kultur-no-gospodarske zveze in predsednik sekcije prostih poklicev pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju Alan Oberdan. Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 27. oktobra 2011 SABINA Sonce vzide ob 7.37 in zatone ob 18.00 - Dolžina dneva 10.23 - Luna vzide ob 8.26 in zatone ob 18.09. Jutri, PETEK, 28. oktobra 2011 SIMON VREME VČERAJ: temperatura zraka 17,8 stopinje C, zračni tlak 1015 mb raste, vlaga 83-odstotna, veter 8 km na uro jugo-vzhodnik, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 17,3 stopinje C. EI3 Lekarne Do sobote, 29. oktobra 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Borzni trg 12 (040 397967), Ul. Mas- cagni 2 (040 820002). Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Borzni trg 12, Ul. Mascagni 2, Ul. Ros-setti 33. Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Rossetti 33 (040 633080). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. [H Osmice ¿i Čestitke Na inženirski fakulteti v Trstu je uspešno diplomiral iz mehanske smeri DANIEL MILANO. Ob pomembnem dosežku mu čestita družina Kostnapfel. Za življenjski praznik gospoda župnika IVOTA MIKLAVCA navdušeno pojemo »Bog vas živi«. Obilo božjega blagoslova in plačila za njegovo delo med nami mu želimo in kličemo, še kar tako naprej. ŽPS Treb-če in vsi župljani. Na inženirski fakulteti v Trstu je uspešno dokončal študij mehanske smeri Daniel Milano Iz srca mu čestitata in se z njim veselita mama Serena in Žarko Na ekonomski fakulteti tržaške univerze je z oceno 110 doktorirala Lara Simoneta Ponosen sem nate! Tata Dragi Zavzeti Lisjak postal si "doktor inženjerije...". Skavtska družina ti čestita vsa, ker mehanskega mojstra sedaj ima! SZSO - TS M* Kino DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju št. 269. Tel. št. 3403814906. Toplo vabljeni! MARIO PAHOR je odprl osmico v Jamljah. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. Tel. 0481-419956. OSMICA je odprta pri Jadranu v Ri-cmanjih št. 175. Tel. št. 040-820223. Vabljeni! OSMICA je odprta pri Štolfovih, Salež št. 46. Nudimo domače dobrote. Tel. št. 040-229439. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. št.: 040-229198. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. V MEDJI VASI ŠT. 16 sta odprla osmico Nadja in Walter. Tel. št.: 040-208451. AMBASCIATORI - 16.30 »I tre mosc-hettieri«. ARISTON - Dvorana je rezervirana. CINECITY - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Matrimonio a Parigi«; 16.10, 18.10, 20.10, 22.10 »Un poliziotto da happy hour«; 16.10, 18.05 »Disney's Maga Martina 2: Viaggio in India«; 16.30, 19.00, 21.30 »I tre moschettieri 3D«; 20.00, 22.15 »I tre moschettieri«; 16.30, 20.00, 22.15 »Amici di letto«; 16.35, 19.55, 22.15 »This must be the place«; 20.00, 22.10 »Abduction«; 16.30 »I Puffi«. FELLINI - 17.45, 20.50 »Carnage«; 19.10, 22.15 »Un poliziotto da happy hour«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15 20.15, 22.15 »This must be the place«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Bar sport«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Una separazione«. KOPER - KOLOSEJ - 20.30 »Huda učiteljica«; 16.30, 18.30 »Johnny English 2«; 20.20 »Kateri je pravi?«; 16.40 »Medvedek Pu«; 18.10 »Prijatelja samo za seks«; 19.40, 21.50 »Trije mušketirji 3D«; 16.00, 17.50 »Winx club: Čarobna pustolovščina 3D«. KOPER - PLANET TUŠ 16.30 »Kateri je pravi?«; 15.00, 16.00, 17.00, 18.00 »Winx club 3D (sinhro.); 19.00, 20.00 »Trije mušketirji 3D«; 16.40 »Winx club (sinhro.); 19.25, 21.25 »Paranor-malno 3«; 21.30 »Kužna nevarnost«; 15.35, 18.05, 20.35 »Footlose«; 15.40, 18.20, 21.00 »Jeklena moč«; 18.50, 21.20 »Morilska elita«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Matrimonio a Parigi«; Dvorana 2: 16.45 »Maga Martina 2: Viaggio in India«; 18.15, 20.15, 22.15 »Cowboys & Aliens«; Dvorana 3: 16.30, 20.15, 22.15 »Amici di letto«; 18.15 »Jane Eyre«; Dvorana 4: 16.20, 17.40, 20.45, 22.15 »Paranormal activity 3«; 19.00 »Ex: Amici come prima«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.00, 22.00 »Bar sport«; Dvorana 2: 17.50,20.00,22.10 »Matrimonio a Pa-rigi«; Dvorana 3: 17.30, 19.40 »I tre moschettieri (dig.) 3D«; 22.00 »Amici di letto«; Dvorana 4: 18.00, 20.15, 22.15 »Paranormal activity 3«; Dvorana 5:17.30,19.50, 22.10 »This must be the place«. 0 Mali oglasi 30-LETNA DINAMIČNA GOSPA išče delo kot čistilka, pomočnica v gospodinjstvu ali kot prodajalka. Tel. št. 327-6157659. 45-LETNA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica, prodajalka ali pomočnica v gostinstvu. Kličite tel. št. 3485534270. AVTO FIAT 500 prodam, cena 500,00 evrov. Tel. št. 040-910148 ali 040226847. GOSPA išče delo kot negovalka starejših oseb. Tel. št: 338-1581230. GOSPA SREDNJIH LET z dolgoletnimi izkušnjami išče delo kot hišna pomočnica enkrat na teden. Poklicati na tel. št. 327-9969360, v večernih urah. IZGUBLJENA OČALA: v nedeljo, 16. oktobra, je nekdo v gledališču F. Prešeren v Boljuncu izgubil očala (plastičen rožnato-prozoren okvir, znamka Ray Ban). Lastnik naj pokliče na tel. št. 339-5901531. LANCIA Y 1996, zelene barve, edini lastnik, v dobrem stanju, prodam za 1.000 evrov. Tel. št.: 347-2108227. NA PADRIČAH se je izgubil črno/sivi tigrasti muc, z belimi tačkami in belim smrčkom. Če ga je kdo opazil, naj prosim javi na: 348-0605063 PODARIM skoraj novo peč znamke de longhi, na metan oz. plin. Tel. 040212355. POMAGAM pri učenju in pisanju nalog učencem in dijakom vseh stopenj. Tel. št.: 340-4099209. PRODAM žago cirkularko model be-lia v odličnem stanju. Tel. št.: 040226225 ali 335-816889 (ob uri obedov). PRODAM polo volkswagen, bele barve, letnik '98, 1.400 cc, prevoženih 96.000 km, klima, radio cd, vedno v garaži. Tel. št.: 338-5725366. PRODAM rabljeno Be-Es-As diatoni-čno harmoniko tyrolean, primerna tudi za začetnike. Tel. 00386-5-7668245 ali 00386-40-644121. PRODAM stroj za obiranje oljk coima po polovični ceni. Tel. št.: 3337264018. V DOLINSKI OBČINI na razgledni sončni legi, dajem v najem samostojno opremljeno hišo (3 sobe, dnevna, kuhinja, kopalnica, shramba) s kletjo, vrtom in dvoriščem za parking. Cena po dogovoru. Tel. 366-4753750. S Poslovni oglasi BITA - LJUDSKI DOM KRIŽ v soboto, 29.10., ALO N UTR - The maff v živo + DJ Janka Vallo ZABAVNOV NOVO, SEZONO XT A ČUT AfifTcrnmi 0 Prireditve DANES, 27. OKTOBRA, bo stranka Slovenske skupnosti ob dnevu mrtvih polagala vence ob 15.00 uri na spomeniku na bazovski gmajni, ob 15.15 na pokopališču pri Sv. Ani in ob 16.00 uri v Rižarni. Skupno s SSO-jem pa bo ob 14.00 uri polagala vence pri spomeniku padlim iz prve svetovne vojne v Gropadi. KD IVAN GRBEC, Škedenjska ul. 124, sporoča, da bo razstava novih originalov zimske škedenjske noše »Skrinja naših korenin« na ogled: danes, 27. in v nedeljo, 30. oktobra ter 6. novembra od 10. do 12. ure; 28. in 29. oktobra ter 4. in 5. novembra od 17. do 19. ure. OBČINA DOLINA obvešča, da bo, v okviru slovesnosti ob 1. novembru, ki jo organizira Generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu, uprava občine Dolina, skupaj z delegacijami občin Koper, Izola in Piran, v zastopstvu vlade Republike Slovenije, položila venec na spomenik padlim v Dolini danes, 27. oktobra predvidoma ob 15. uri. Sodeluje zbor upokojencev z Brega pod vodstvom Manuela Pur-gerja, priložnostno misel pa bo imela županja Fulvia Premolin. TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi na predstavitev knjige Borisa Pahorja »Den-tro il labirinto« danes, 27. oktobra, ob. 18. uri v Trstu, ul. Sv. Frančiška 20. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM (Dunajska 35, Opčine) vabi v petek, 28. oktobra, ob 20. uri na predavanje z naslovom »Vzgoja« (otrok in odraslih!) za zdravo prehrano. Govorila bo pre-hranska strokovnjakinja Marija Merljak. MVS LIPA BAZOVICA vabi na koncert ob 10. obletnici delovanja vokalne skupine, ki bo v soboto, 29. oktobra, v športnem centru Zarja. Nastopili bodo še tamburaši »F. Prešeren« iz Boljunca in mladi skupine »Ana-Krousis« iz Gropade. Sledila bo družabnost. PRAVLJIČNA URICA PRI SKD IGO GRUDEN bo spet v soboto, 29. oktobra, ob 15.30. Pripoveduje Maja Razboršek. Sledi delavnica. RAZSTAVA - IGNACIJ OTA: NJEGOVA ZGODBA v SKD Valentin Vodnik v Dolini. Urnik: v soboto, 29. oktobra, od 15. do 18. ure; v nedeljo, 30. oktobra, od 12. do 13. ure in od 15. do 18. ure. V tednu za šole, info: 3358020814. SKD F. PREŠEREN BOLJUNEC v sodelovanju z SSG-jem, vabi na ogled gledališke predstave »Ma me prou provociraste...«, režija Adrijan Rust-ja, nastopata Minu Kjuder in Adrijan Rustja, v soboto, 29. oktobra, ob 20.30 v društvenih prostorih Občinskega Gledališča v Boljuncu. SDD JAKA ŠTOKA, ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK KONTOVEL IN SSG vabijo na predstavo »Ma me prou provociraste... « (režija A. Rust-ja, igrata M. Kjuder in A. Rustja) in na predstavitev letošnje gledališke sezone, ki bo v nedeljo, 30. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu Prosek Kontovel. V PONEDELJEK, 31. OKTOBRA, se bo Občina Zgonik ob dnevu mrtvih poklonila spominu padlim v odporniškem gibanju in NOB s polaganjem vencev na spomenike in grobove po naslednjem razporedu: ob 12.00 pro- Vstop je brezplačen I Vse o novi sezoni in rezervadja abonmajev I seško pokopališče, ob 12.20 proseška postaja, ob 18.00 Zgonik, ob 18.15 Repnič, ob 18.30 Briščiki, ob 18.45 Gabrovec, ob 19.00 Samatorca, ob 19.15 Salež, ob 19.30 Zgonik. Pri spomenikih bo v popoldanskih urah nastopil moški pevski zbor Rdeča zvezda. Vabljeni vsi občani ter društva in organizacije. SEKCIJA VZPI- STOJAN ANTONČIČ EVALD - Križ vabi vse vaščane ter kulturne, športne, politične in socialne organizacije, da se v torek, 1. novembra, udeležijo poklona žrtvam anti-fašizma. Ob polaganju vencev na vaška obeležja bo MoPZ Vesna zapel pred spomeniki padlim. Odhod po-vorke od Ljudskega doma v Križu ob 11. uri. VZPI-ANPI OPČINE-BANI- FERLUGI-PIŠČANCI vabi na počastitev padlih v NOB v torek, 1. novembra. Zbirališče v Prosvetnem domu ob 9.30. Najprej bomo počastili padle pri vaškem spomeniku na Dunajski cesti, nato pa na pokopališču. Istočasno bo delegacija položila vence pri spomeniku 71 talcev, Pinka Tomažiča in tovarišev, Rozalije Kocjan - Guličeve, petih kurirk in štirih tovarišev v novem parku ob Kraški ulici. Sodeluje Costanza Mikulus, pojeta MoPZ Tabor in moPZ Sveti Jernej. ZDRUŽENJE ODBOR ZA SPOMENIK PADLIM V NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca vabi na svečanost ob Dnevu preminulih, v torek 1. novembra, ob 11. uri pri spomeniku padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca (Istrska ulica 192). Slavnostni govornik: Iztok Furlanič, Predsednik Občinskega sveta. Sodeluje Ženski pevski zbor Ivan Grbec pod vodstvom Marjetke Popovski. Svečanost je organizirana s finančno podporo Tržaške Pokrajine. SPDT obvešča, da bo razstava »Življenje pod Triglavom«, ki jo je pripravila Planinska zveza Slovenije v sodelovanju s Slovenskim planinskim muzejem in s sofinanciranjem Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, odprta v prostorih Konferenčne-razstavne dvorane NŠK v Narodnem domu, Ul Filzi št. 14, do sobote 5. novembra, s sledečim urnikom: ob torkih , četrtkih in sobotah dopoldan od 10. do 12. ure ter ob ponedeljkih, sredah in petkih popoldan od 16.do 18. ure. DEVINSKI GRAD bo do 6. novembra na ogled vsak dan od 9.30 do 16.00, vključno v torek, 1. novembra. Od 12. novembra dalje bo grad odprt ob istem urniku, a samo ob vikendih. Informacije: 040-208120. MOSP IN SLOVENSKI KULTURNI KLUB razpisujeta literarni, likovni in fotografski natečaj za mlade od 14. do 25. leta starosti. Tema in tehnika sta prosti, kot vodilo pa ponujata verze letošnjega Prešernovega nagrajenca, Miroslava Košute: »Kaj pa jadra šepetajo, kadar veter jih napenja? Srečna so, da se začenja nova pot.« Prispevki morajo biti opremljeni s psevdonimom, podatki pa priloženi v zapečateni kuverti in izročeni ali poslani na Skk-MOSP - Natečaj, Ul. Donizetti št. 3 (TS), do ponedeljka, 14. novembra. CELOVEČERNI KONCERT ljubljanskih veteranov (dir. Alojz Zupan) v organizaciji KD Skala pod pokroviteljstvom Zveze slovenskih kulturnih društev bo v soboto, 19. novembra, ob 20.30 v Kulturnem domu Skala v Gropadi. / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 27. oktobra 2011 9 Sl)ÍH4» di íít¡W t ^nri vi-Tu dilL Rrqiortr [ jI! Vdi.i ülulil, jI trmi dtiir *»J», ifSi r ítL» i m II fi 'I i ir'liríi íi di g JI hp # twi^ÉüiQ df ír; fln Fliûl Vijnriit luit. Ji itvii toil t! 1-H. JB 01 c ft O. «-ar. PPDRH j F\tfrj¡¡M -Coóci. IllJKiri [.'i D(3( S I L--I i -"l| J lui tl-ï là V et/1111 I -"i » 0 - Or IfcJ.ÎÎ in If-1 C'l ktf it¿C jilMi AHÍ. (oiiiii Cronache Isontine provincia di guríze pokrajina gorica Cronichis Lisu ri ti ri i s - Posoška kroni ka lrtjLíJW.(r-Ortí(hf.|t i (iti il í, 11 I Arrivi/Partenze La mostra "Arrivi/Partenze. Immagini dell'emigrazione dalla provincia di Gorizia", visitabile dal 15 ottobre al 13 novembre alla Stazione ferroviaria di Redipuglia, presenta le fotografíe e le storie di vita legate all'emigrazione provinciale ed è suddivisa in tre periodi scanditi dalle cesure delle guerre mondiali. La prima tappa ripercorre infatti la grande emigrazione transoceanica degli ultimi decenni dell'Ottocento e l'emigrazione temporanea in Europa, la seconda l'emigrazione tra le due guerre e infine quella del secondo dopoguerra con la ripresa massiccia dei movimenti migratori verso l'estero alla ricerca di lavoro. Parte della mostra e alcune testimonianze raccolte in un video sono dedicate all'approfondimento delle storie delle donne che lavoravano a servizio nelle famiglie egiziane dette »Alessandrine« e dell'emigrazione durante gli anni '20 e '30, caratterizzata dalle storie dei fuoriusciti antifascisti e dall'avventura coloniale. l Rivadis/Partencis La mostre "Rivadis/Partencis. Imagjinis de emigrazion de provincie di Gurize", visibil dai 15 di Otubar ai 13 di Novembar li de Stazion ferroviarie di Redipuie, e presente lis fotografiis e lis storiis di vite leadis ae emigrazion provinciâl e e je sudividude in trê periodis segnâts des vueris mondiâls. La prime tape e ripasse di fat la grande emigrazion transoceaniche dai ultins decenis dal Votcent e la emigrazion temporanie in Europe, la seconde la emigrazion tra lis dôs vueris, e ae fin chê dal secont daspô vuere, cu la riprese dai moviments migratoris di masse viers il forest ae ricercje di lavôr. Part de mostre e cualchi testemoneance racuelte intun video a son dedicadis al aprofondiment des storiis des feminis che a lavoravin a servizi des fameis egjizianis clamadis »alessandrinis« e de emigrazion vie pai agns '20 e '30, caraterizade des storiis di antifassiscj scjampâts e de aventure coloniâl. ■ Prihodi/Odhodi Razstava »Prihodi/Odhodi. Izseljevanje iz goriške pokrajine skozi podobe«, ki je na ogled od 15. oktobra do 13. novembra na železniški postaji v Redipulji, prikazuje fotografije in življenjske zgodbe izseljencev iz goriške pokrajine ter je razdeljena na tri časovna obdobja, ki jih razmejujeta obe svetovni vojni. Prvi sklop razstave zadeva množično izseljevanje na drugo stran oceana v zadnjih desetletjih 19. stoletja in začasno izseljevanje v druge evropske države, drugi sklop obravnava izseljevanje med obema vojnama, tretji sklop pa je posvečen množičnemu izseljevanju v tujino po drugi svetovni vojni zaradi iskanja zaposlitve. Del razstave z nekaterimi pričevanji na video posnetkih prikazuje življenjske zgodbe žensk, tako imenovanih aleksandrink, ki so službovale pri bogatih družinah večinoma v Aleksandriji, in izseljevanje v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja. Šlo je v glavnem za antifašistične begunce in izseljence, ki so se odločili za kolonialno izkušnjo. I Come il polin. Storie di un viaç che al dure une vite Come il polline: storia di un viaggio durato una vita L'emigrant cualchi volte al pues someâ un grignel di polin. L'aiar lu cjape su e lu mene vie cun se. Il grignel che al emigre si piert: si poie e a ogni tape al piert alc, ma al cjate alc altri, fin che si fermarà e al metarà lidrîs. E je stade cussi ancje la storie di Erico Bonetti, un dai tancj gurizans che a son emigrâts intal Nûfcent. Cheste storie e ven contade intal grant archivi AMMER FVG. Erico Bonetti al è nassût a Gurize tal 1927. Erico in origjin si clamave Bonech, par vie che so nono al jere di une famee boeme. So pari, po, al jere nassût a Çarvignan ai timps da la Austrie e al jere deventât citadin talian dome tal 1922. Cussi, sot dal Fassisim, Bonech al deventà Bonetti. Erico al le a scuele a Gurize fin al secont an di liceu. Dopo, par colpe de Seconde Vuere Mondiâl, al scugni molâ i studis e dopo la fin de vuere al cjapà la maturitât al liceu Marinelli. Stant che al varès volût deventâ miedi, tal 1945 si iscrivè a la facoltât di medisine di Padue. Cheste esperience no durà trop a lunc, parcè che, par colpe da lis dificoltâts economichis, il fantat gurizan al scugni molâ i studis e lâ a cirî lavôr. Lu cjatà a Palermo, là che lu cjolerin a vore come portonîr di un albierc. Ma la sô volontât e rivà a vinci lis dificoltâts e il destin, parcè che un pôcs di agns plui tart Erico Bonetti al cjapà la lauree in Medisine (ma ancje in Chimiche e Biologjie) che al voleve, inte Universitât di Pavie. Di fat il destin lu fasè lâ in Svuizare a Basilee, dulà che al cjatà une cjase e un puest di vore. "Sôl par un pôc, juste il timp di paiâ i debits, e po o torni in patrie", al dêf vê pensât il Dotôr Bonetti. Po, perô, i agns a passavin e la comunitât svuizare e deventave simpri plui la sô comunitât, ancje in gracie dal fat che Bonetti al fevelave franc par inglês e par todesc. E alore cheste e devente la storie di un emigrant che al è partît di Gurize e che al è lât di là des Alps. E al à puartât cun se, propit come un grignel di polin, il spirt mitteleuropean da la sô citât. La vita di un emigrante puó somigliare a un granello di polline che il vento raccoglie e porta con sé. Erico Bonetti (originariamente Bonech), la cui storia è narrata nell'archivio AMMER FVG, è nato a Gorizia nel 1927. A causa delle ristrettezze economiche è costretto ad andare in Svizzera a Basilea, dove trova casa e lavoro. La comunità svizzera diventa sempre più sua, grazie alla facilità con cui Bonetti parla inglese e tedesco. Erico, partito da Gorizia, ha attraversato le Alpi, portando con sé come un granellino di polline l'animo e lo spirito mitteleuropeo della sua città natale. I Il Grant Dizionari Bilengâl talian furlan Il Grande Dizionario Bilingue italiano friulano Ducj chei che vuê a vuelin scrivi te lenghe furlane a scuegnin fâ i conts cun peraulis gnovis o di zontâ acezions gnovis di significât aes peraulis patrimoniâls. Dome une lenghe insegnade a scuele e che si lei su lis publicazions e pues contentâ cheste comunicazion. Se di no, e je destinade a jessi sostituide di chê plui a puartade di man, fin che e rive a sostituîle ancje tes funzions di comunicazion familiâr e cuotidiane. Cussi al covente che là che la lenghe taliane e à une peraule o une espression par fevelâ di politiche, o di fisiche, o di matematiche, o di dirit aministratîf, o di sport e v.i., le vedi ancje la lenghe furlane, che e sei gj avade dal corpus patrimoniâl o che e sei neologjiche o costruide dal grêc o dal latin o in altre maniere, compagn che a fasin dutis lis lenghis modernis plui difondudis. Il GDB TF al à dentri cuasi 62.000 lemis. La opare, cumo publicade su cjarte, e sarà presentade al public sabide ai 29 di Otubar aes 15.00 a Udin, Sale Paulin di Aquilee (vie Trep, 5). Il GDB contiene 62.000 lemmi. Lopera, ora pubblicata in versione cartacea, sarä presentata al pubblico sabato 29 ottobre alle ore 15.00 nella Sala Paolino di Aquileia a Udine. Altre Espressività: Rassegna internazionale di teatro sociale della Provincia di Gorizia Il teatro sociale rappresenta un mezzo di comunicazione e di espressione artistica che favorisce le relazioni e coniuga svago a momenti di riflessione. L'Assessorato e la Direzione Welfare della Provincia organizzano la Rassegna Altre Espressività in collaborazione con il CISI, la Fondazione CaRiGo, i Comuni di Monfalcone, Cormons, Staranzano, Gradisca e Gorizia, l'Azienda per i Servizi Sanitari n. 2 Isontina, l'Istituto S. Maria della Pace di Medea, il Comitato provinciale per il coordinamento delle associazioni a tutela dei disabili e numerose associazioni culturali e di volontariato. Altre Espressività offre spazio alla partecipazione attiva della comunità locale e dei giovani, portando a un arricchimento artistico e culturale e valorizzando la diversità. La XIV Rassegna raccoglierà dal 19 novembre al 1° dicembre una quindicina di compagnie di teatro sociale locali, nazionali e della Slovenia, che operano nei campi della disabilità, del disagio mentale e della violenza femminile. Le rappresentazioni, matinée e serate, si svolgeranno al Kulturni dom di Gorizia, nei Teatri comunali di Monfalcone e Cormons, nella Sala San Pio X di Staranzano e nella Sala Bergamas di Gradisca. La Rassegna organizza inoltre laboratori di formazione teatrale, condotti da esperti nel settore e rivolti sia agli studenti degli Istituti secondari sia alla comunità. Tutte le iniziative sono a ingresso gratuito. Aleksandrinke: primer ženskega izseljevanja Le Alessandrine, esempio di emigrazione al femminile K MäSk Izseljevanje ni le pojav, ki je zadeval cele družine, ki so odpotovale v svet, ali le njihov moški del. Omembe vredno je tudi pripovedovanje žensk, ki so zapustile rojstni kraj prav tako z namenom, da so si v tujini zagotovile dohodek za kritje potreb družine, ki je ostala doma. V preteklosti niso odhajale le mlade in neporočene ženske, da bi delale kot hišne pomočnice do trenutka, ko bi se poročile in bi se jim življenje za vedno spremenilo. Odhajale so tudi poročene ženske in matere, ki so zaradi tega morale prepustiti družinsko vzgojo starejšim domačim članom, starim staršem, s katerimi so odraščali vnuki. Ozemlje, za katero je najbolj značilen pojav izseljevanja tako imenovanih aleksandrink, zaobjema slovenska območja v Vipavski dolini in Posočju. Najpogostejši poklici v tujini so bili povezani z družinskim življenjem premožnih slojev. Dekleta in ženske so opravljale hišna dela, bile so guvernante, dojilje, sobarice. V zadnjih desetletjih 19. stoletja se je v nekaj generacijah razširil zelo dober glas o aleksandrinkah, ki so bile znane kot »les Goriciennes«, a tudi kot »les Slaves« ali »les Slovènes«, zaradi česar so jih zelo čislale bogate meščanske in plemiške družine v Egiptu. Zelo zanimiva izkušnja je ogled fotografij v majhnem slovenskem muzeju v Prvačini, saj jih je mogoče neposredno povezati s predmeti in življenjskimi usodami prvaških aleksandrink. L'emigrazione non è soltanto un fenomeno che ha interessato intere famiglie o la sola componente maschile. Risultano molto interessanti anche le storie delle donne che lasciarono il loro paese alla ricerca di un futuro migliore. Le aree più interessate dal fenomeno dell'emigrazione femminile delle cosiddette Alessandrine (dal nome della città dove prevalentemente si recavano in Egitto) furono quelle slovene della valle del Vipacco e il territorio isontino. Per chi volesse approfondire la conoscenza di queste tematiche, merita una visita il piccolo museo sloveno di Prvačina, dove sono conservate numerose fotografíe delle Alessandrine. Dokumentarni razstavi o • a • •• • a i •• izseljevanju iz goriške pokrajine Due mostre documentarie sull'emigrazione dalla provincia di Gorizia Naši kraji so zgodovinsko tesno povezani s pojmom izseljevanja, saj je v preteklosti omenjeni pojav močno prizadel naše ozemlje, tako da je naše območje zaradi izseljevanja izgubilo veliko število ljudi. Da ne bi predvsem mladi pozabili na pojav emigracije, ki je v 20. stoletju močno zaznamoval življenje naših prednikov, so se Pokrajina Gorica, Univerza v Vidmu in kulturno društvo »Metarte« iz Gradišča ob Soči v sodelovanju z Avtonomno deželo Furlanijo Julijsko krajino, Multimedijskim arhivom spomina na izseljevanje iz naše dežele AMMER (www. ammer-fvg.org) in s pokrajinskim prevoznim podjetjem APT ter podjetjem RFI odločili za pripravo dveh dokumentarnih razstav na to temo. Prvo razstavo z naslovom »In viaggio« so odprli v soboto, 8. oktobra, v dvorani avtobusnega podjetja APT v pritličju goriške železniške postaje. Drugo razstavo z naslovom »Prihodi/Odhodi« pa so otvorili v petek, 14. oktobra, v prostorih železniške postaje v Redipulji. Obe razstavi prikazujeta tako s slikami kot z besedami razloge, ki človeka privedejo do tega, da zapusti domovino, opisani pa so tudi kraji izseljevanja naših ljudi, med katerimi nedvomno izstopajo obe Ameriki in Avstralija. Na razstavnih panojih so objavljena tudi kratka pričevanja izseljencev, ki so v iskanju boljšega življenjskega standarda morali zapustiti domače kraje. Razlika med razstavama je v tem, da se razstava v Redipulji osredotoča predvsem na specifiko izseljevanja iz goriške pokrajine, medtem ko goriška pobuda zadeva tematiko izseljevanja iz celotne dežele. Razstava »Prihodi/Odhodi« namenja tudi veliko pozornost življenjskim zgodbam aleksandrink, ki so službovale pri bogatih družinah večinoma v Aleksandriji v Egiptu. Razstava je razdeljena na tri časovna obdobja, ki jih označujejo trije različni migracijski tokovi: izseljevanje v obe Ameriki v zadnjih desetletjih 19. stoletja, emigracijo v obdobju med obema vojnama in množično izseljevanje po koncu druge svetovne vojne. V Redipulji so poskrbeli za trijezično razstavo, saj poleg italijanščine so besedila na razstavnih panojih in v katalogu tudi v slovenščini in furlanščini. Obe razstavi bosta odprti do 13. novembra, in sicer od ponedeljka do petka od 10. do 14. ure, v Redipulji pa tudi ob sobotah in nedeljah ter od 1. do 4. novembra od 10. do 18. ure. Vstop je prost. Il nostro territorio é stato storicamente interessato dal fenomeno dell'emigrazione che in passato ha costretto un gran numero di persone ad abbandonare queste terre per trasferirsi altrove in cerca di condizioni di vita migliori. Affinché i giovani non dimentichino questo aspetto della realta locale, che ha caratterizzato significativamente la vita dei nostri antenati in particolare nel XX secolo, la Provincia di Gorizia, l'Universita degli Studi di Udine e l'Associazione culturale "Metarte" di Gradisca d'Isonzo, in collaborazione con la Regione Autonoma FVG, l'Archivio Multimediale della Memoria dell'Emigrazione Regionale (www. ammer-fvg.org), l'Azienda Provinciale Trasporti di Gorizia e la societa RFI, hanno allestito due mostre documentarie dedicate a questo tema: la mostra "In viaggio" nella sala APT della stazione ferroviaria di Gorizia e la mostra "Arrivi/Partenze" nello spazio espositivo della stazione ferroviaria di Redipuglia, entrambe visitabili fino al 13 novembre. I Lucina e Luigi, i "Juliete&Romeu" furlans Lucina e Luigi, i "Giulietta&Romeo" friulani I protagoniscj de storie di amôr plui innomenade dai ultins secui, Juliete e Romeu, podaressino jessi stâts furlans? Secont plui di cualchi studiôs, al sarès pardabon cussi. I inamorâts "di cjase nestre" a saressin vivûts tal Cinccent; ancje lôr, come Romeu e Juliete, a fasevin part di dôs fameis une cuintri chê altre, e ancje par lôr la storie romantiche no ve une biele fin. I doi zovins di cinc secui indaûr si clamavin Lucina Savorgnan e Luigi Da Porto, protagoniscj tal 1511 di une storie di amôr scrite dal stes Da Porto in prime persone intitulade "Giulietta", che i varès dât la ispirazion a William Shakespeare pal so "Romeo&Juliet". La storie di Lucina e Luigi e cole juste tal an de Zobia grassa, il riviel contadin plui crût te storie dal Friûl. Luigi Da Porto, furlan di bande di mari, al jere om di letaris ma ancje cjapitani a Cividât par scombati cun so barbe Antonio Savorgnan, om di fiducie de Republiche di Vignesie pal control de Patrie dal Friûl, cuintri l'esercit dai Asburcs. Lucina, che e jere de potente famee dai Savorgnan ma di une altre dinastie, e veve a pene 15 agns cuant che e cognosse Luigi Da Porto intun bal in mascare la sere dai 26 di Fevrar dal 1511 tal Palag Savorgnan a Udin: al fo subit amor, magari cussi no tormentat e mai realizat. Vue il Friul al pues svantasi di jessi la tiere di Lucina e Luigi, la version furlane di Juliete e Romeu. Par ricuardaju, la Provincie di Udin e a dat fur une publicazion trilengal furlan-talian-ingles su la lor storie e un sproc: "Juliete e Romeu, chei vers, chei furlans". Giulietta e Romeo friulani chiamavano Lucina Savorgnan e Luigi Da Porto. Vissuti nel Cinquecento, facevano parte di due famiglie rivali. Protagonisti nel 1511 di una storia d'amore scritta dallo stesso Da Porto e intitolata "Giulietta", avrebbero dato ispirazione a William Shakespeare per il suo "Romeo&Juliet". www.cronacheisontine.it Sul sito Internet www. cronacheisontine.it, al quale si puô accedere anche dal sito istituzionale www.provincia. gorizia.it, è possibile sfogliare la versione on-line del periodico trilingue della Provincia di Gorizia Cronache Isontine - Cronichis Lisuntinis - Pososka kronika, nel quale vengono pubblicati mensilmente interessanti articoli in lingua friulana e slovena, accompagnati da una traduzione o sintesi in italiano. Famigliando II corso, patrocinato dalla Provincia di Gorizia, é rivolto a giovani coppie e a famiglie che desiderano o hanno dei figli. Gli incontri si svolgono fino al 24 novembre a cadenza settimanale nella giornata di giovedi dalle ore 20 alle ore 22.30 nell'aula adiacente all'Aula Magna dell'ITI "Galilei" in via Puccini 22 a Gorizia (ingresso libero). Per informazioni: www.gets-arts.it, e-mail associazione@gets-arts.it, tel. 347/1477230. La Provincia contro la violenza alle donne In occasione del 25/11, Giornata mondiale contro la violenza alle donne, l'Assessorato e la Direzione Welfare della Provincia organizzano, in collaborazione con i Comuni e le associazioni femminili di volontariato SOS Rosa, Da donna a DONNA e Femminilmente, una serie di appuntamenti di sensibilizzazione sul tema della violenza alle donne (spettacoli teatrali, laboratori formativi, incontri di discussione) rivolti alle scuole secondarie e a tutta la comunità isontina. Arrivi/Partenze La mostra "Arrivi/Partenze", organizzata dalla Provincia di Gorizia e dall'Associazione culturale Metarte di Gradisca d'Isonzo, è visitabile dal 15 ottobre al 13 novembre 2011 alla Stazione ferroviaria di Redipuglia. Orario: dal lunedi al venerdi dalle 10.00 alle 14.00, sabato e domenica nonché dal 1° al 4 novembre 2011 dalle 10.00 alle 18.00 (ingresso libero). Rivadis/Partencis La mostre "Rivadis/Partencis", organizade de Provincie di Gurize e de Associazion culturâl Metarte di Gardiscje, e sarà visibil dai 15 di Otubar ai 13 di Novembar dal 2011 li de Stazion ferroviarie di Redipuie. Orari: dal lunis al vinars des 10.00 aes 14.00, sabide e domenie e ancje dal 1 ai 4 di Novembar dal 2011 des 10.00 aes 18.00 (ingrès libar). Prihodi/Odhodi Razstava »Prihodi/Odhodi«, ki jo prirejata Pokrajina Gorica in kulturno društvo Metarte iz Gradišča ob Soči, je na ogled od 15. oktobra do 13. novembra 2011 na železniški postaji v Redipulji. Urnik: od ponedeljka do petka od 10. do 14. ure, ob sobotah in nedeljah ter od 1. do 4. novembra 2011 od 10. do 18. ure (vstop prost). Scrivono / a scrivin / pišejo: Alessio Potocco, Marco Bisiach, Paolo Roseano, Matteo Femia, Tanja Zorzut, Jerica Klanjšček, Vanja Sossou, Albert Voncina. Collaborano / a colaborin / sodelujeta: Servizio identita linguistiche / Servizi identitás linguistichis / Služba za jezikovne identitete, Ufficio stampa / Ufici stampe/ Tiskovni urad (Provincia di Gorizia / Provincie di Gurize / Pokrajina Gorica). Promotori / Promotors / Pobudniki: Societát Filologjiche Furlane, Slovenska kulturno-gospodarska ^veza, Svet slovenskih organizacij. 18 Četrtek, 27. oktobra 2011 GORIŠKI PROSTOR Riondinov Ostržek za začetek sezone CTA V Kulturnem centru Lojze Bra-tuž v Gorici se bo v soboto, 29. oktobra, ob 16.30 začel nov niz lutkovnih popoldnevov, ki jih prireja združenje CTA. Uvodna predstava bo prava poslastica za ljubitelje lutk in gledališča nasploh, saj bo z lutkovno predstavo »Pinocchio di sabbia« nastopil priznani italijanski gledališki igralec David Riondino, ki bo Ostrž-ku dal svoj glas, medtem ko bo za glasbo poskrbel Matteo Scaioli, za ustvarjanje Ostržkove podobe iz peska pa Massimo Ottoni. Za predprodajo vstopnic je na voljo združenje CTA (tel. 0481-537280). Cingolani z mladimi Kandidat Demokratske stranke (DS) na primarnih volitvah goriške leve sredine Giuseppe Cingolani se bo danes ob 18. uri v baru Aenigma v Gorici srečal z mladimi in prisluhnil njihovim predlogom za razvoj mesta. Jutri ob 17. uri bodo pred volilnim ga-zebom na Korzu Italia Cingolanijevo kandidaturo podprli evropska poslanka Debora Serracchiani, pokrajinska tajnika DS Omar Greco in Slovenske skupnosti Julijan Čavdek, predsednik pokrajine Enrico Gherg-hetta in koordinator slovenske komponente v DS Aleš Waltritsch. Srečanje s Košuto V Kulturnem domu v Gorici bo danes ob 18. uri srečanje s pesnikom Miroslavom Košuto. Z njim se bosta pogovarjala prof. Nadja Marinčič in pesnik Ace Mermolja. Mestni redar umrl V Tržiču je boleče odjeknila vest o smrti 41-letnega mestnega redarja Roberta Cherboccija, ki je živel v Trstu. Svojci so ga našli mrtvega v njegovem stanovanju v torek zjutraj, usodna mu je bila nenadna slabost. Med torkovim tržiškim občinskim svetom so njegovemu spominu posvetili enominutni molk. Zaključek z obsodbama Na goriškem sodišču se je zaključil proces zaradi smrti 50-let-nega Maria Lipovscka, ki je bil leta 2007 žrtev delovne nesreče v tovarni Italsvenska v Marianu. Na tri leta zaporne kazni je bil obsojen podjetnik Roberto Rovato, na eno leto pa odgovorni za obrat v Ma-rianu Gianni Drius. Beneška narečja V pokrajinski palači v Gorici se bo danes ob 16. uri prvič sestalo omizje za beneška narečja, katerega pobudnik je goriška pokrajina. Priznanje bolnišnici Fundacija Veronesi je skupaj z dnevnikom Corriere della Sera objavila lestvico oddelkov, v katerih zdravijo kostni rak. Na sam vrh se je uvrstila ekipa iz goriške bolnišnice, ki jo vodi ortoped Franco Gherlinzoni. Po njegovih besedah je bila leta 1980 možnost preživetja za bolnike s kostnim rakom desetodstotna, danes pa že presega šestdeset odstotkov. Oboist in pianist V tržiškem občinskem gledališču bo danes ob 20.45 koncert klasične glasbe; nastopila bosta oboist Patrick Beaugiraud in pianist Lamia Bensmail. / Pohod društva Juli@est po poteh Velike vojne foto juli@fst Z Okusi Krasa tudi izleti Okusi Krasa so v polnem teku. Za konec tedna se obeta kar nekaj izletov po Krasu, mimo slikovite jesenske pokrajine in pomnikov prve svetovne vojne. V sprejemnem centru Gradina pri Doberdobu vas čakajo domači proizvodi in tudi vodiči zadruge Rogos, ki poleg Gradine upravlja še botanični vrt Car-siana pri Zgoniku. Na programu imajo ekskurzije po goriškem Krasu: v nedeljo, 30. oktobra in 6. novembra, z odhodom ob 10. uri. Muzej prve svetovne vojne na Debeli Griži pri Vrhu upravlja društvo Ju-li@est, ki je specializirano v prirejanju ¿j Čestitke Na Vrhu slavi danes naša LUD-MILA 90 let. Vse najboljše ji želijo sestra Marija, Vilko, Valentina in vsi, ki jo imajo radi. [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, Ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 048199214. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497. ~M Gledališče V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 27. oktobra, ob 20. uri (Katja Hensel) »Cifra, mož«; informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. M Izleti 2. POHOD SEDMIH ČUDES v organizaciji KD Danica z Vrha bo v nedeljo, 30. oktobra, z zbirališčem v ŠKC Danica na Vrhu od 8. do 9. ure. Pohod-niki si bodo lahko ogledali na progi dolgi 12 km znamenitosti kraške flore in favne, ostanke 1. svetovne vojne, sodobno vinsko klet kmetije Ru-bijski grad (predvideno trajanje pohoda 4 ure); organizatorji bodo poskrbeli za kosilo in čaj, po pohodu bodo na razpolago otrokom in odraslim konji za kratke sprehode v organizaciji »škuadre Uoo« iz Medje vasi. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bosta v soboto, 5. novembra, odpeljala za martinovanje na enodnevni izlet v hrvaško Istro avtobus št. 1 in avtobus št. 2 ob 7.45 iz Gorice s trga Medaglie d'oro, nato s postanki pri vagi, v Pod-gori, Štandrežu in Sovodnjah. Avtobus št. 3 bo odpeljal ob 7.45 iz Štan-dreža pri bankah, nato s postanki v Sovodnjah pri lekarni in cerkvi, na Poljanah, v Doberdobu in Jamljah. Organizatorji priporočajo točnost in veljavni dokument za tujino - za Hrvaško. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA obveščajo izletnike, da bo v soboto, 12. novembra, za enodnevni izlet z obiskom kmetije v kraju Pavia di Udine, pršutarne v San Danieleju in ogledom gradu v Villalti avtobus odpotoval iz Štivana ob 7.30, s postanki v Jamljah ob 7.40, v Doberdobu ob 7.45 in v Ronkah (picerija Al gambero) ob 8. uri; na razpolago je še nekaj mest, informacije v trgovini Mila (tel. 048178398). izletov po poteh Velike vojne na Krasu (več informacije je na voljo na spletni strani www.carso-isonzo.net). V soboto, 29. oktobra, ob 19.30 in v nedeljo, 13. novembra, ob 9. uri bosta krenila pohoda z glavnega trga v Martinščini. To soboto bo arhitekt in zgodovinar Silvo Stok pričaral posebno vzdušje nočnih vojnih prizorišč na kraški fronti. Udeleženci nočnega izleta se bodo lahko okrepčali v kleti kmetije Rubijski grad v sodelovanju z bližnjo Lokando Devetak. Informacije o izletih, ponudbi goriških obratov (Lokanda Devetak, pekarna Cozzutti, Bon Bon & Chocolate, Gradina) in ostalih v Trstu so na spletni strani www.triesteturismo.net. S Poslovni oglasi IŠČEM delo kot negovalka starejših oseb 24/24. Govorim samo slovensko. Tel.00386-30339004 H Mali oglasi ODDAM V NAJEM stanovanje v Gorici, Ul. Formica, 2. nadstropje, 80 kvm, prenovljeno in popolnoma opremljeno; tel. 328-2163958. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.00 »Bar Sport«. Dvorana 2: 17.30 »I tre moschettieri« (digital 3D); 20.10 - 22.10 »Paranormal Activity 3«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.10 »This must be the place«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.00 »Bar Sport«. Dvorana 2: 17.50 - 22.00 - 22.10 »Matrimonio a Parigi«. Dvorana 3: 17.30 - 19.40 »I tre mosc-hettieri« (digital 3D); 22.00 »Amici di letto«. Dvorana 4: 18.00 - 20.15 - 22.15 »Paranormal Activity 3«. Dvorana 5: 17.30 - 19.50 - 22.10 »This must be the place«. ~M Koncerti V GALERIJI TIR v centra Mostovna v Solkanu bo danes, 27. oktobra, ob 20. uri odprtje razstave nemškega umetnika Chameleona Amoura z naslovom »Med dnevom in nočjo«; na ogled bo d 19. novembra ob ponedeljkih, torkih in četrtkih med 10. in 12. uro, ob sredah med 10. in 12. ter med 19. in 20. uro, ob petkih med 10. in 12. uro ter med 21. in 23. uro, ob sobotah med 21. in 23. uro. MOŠKI PEVSKI ZBOR MIRKO FILEJ GORICA prireja pod pokroviteljstvom Zveze slovenske katoliške prosvete Gorica »Koncert prijateljskih zborov« v nedeljo, 30. oktobra, ob 16. uri v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. Sodelujejo MePZ SPD Radiše (Koroška), MPZ Kropa (SLO), MePZ in ŽPZ Koledva iz Krope (slo). □ Obvestila OBČINA DOBERDOB obvešča, da bo v ponedeljek, 31. oktobra, anagrafski urad zaprt od 14. do 17. ure. 60-LETNICA SZSO - praznovanje bo v nedeljo, 30. oktobra, v Škednju. Zbiranje ob 10. uri pred Domom Jakoba Ukmarja, sledi sprevod do cerkve. Po maši polaganje rož na grobove ustanoviteljev. Vabljeni vsi sedanji in bivši skavti v kroju! SEKCIJA VZPI-ANPI Dol-Jamlje prireja tradicionalni partizanski piknik v nedeljo, 6. novembra, v gostilni Štir-na v Opatjem Selu od 13. ure dalje; vpisovanja (do 30. oktobra) po tel. 0481-419946 (Jordan Semolič) in 0481-78192 (Jožko Vižintin). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško se bo v ponedeljek, 31. oktobra, ob 15. uri poklonilo Pavlini Komel ob stoletnici njenega rojstva s položitvijo cvetja na njen grob na goriškem pokopališču. GORIŠKA SEKCIJA VZPI-ANPI sporoča urnike spominskih svečanosti ob dnevu mrtvih. V ponedeljek, 31. oktobra, bosta generalni konzulat Republike Slovenije in delegacija Zveze Borcev iz Nove Gorice polagale vence na spomenik v Pevmi ob 10. uri, na spomenik v Koprivnem ob 10.15 in na spomenik v Štandrežu ob 10.45. V torek, 1. novembra, bodo delegacije VZPI-ANPI, AVL, ANED, SKGZ in rajonskih svetov za Štandrež, Podgo-ro in Pevmo-Štmaver-Oslavje polagale vence v zaporu v Ulici Barzellini v Gorici ob 8. uri, na goriškem gradu ob 8.30, na obeležje na goriški železniški postaji in na spomenik deportirancem ob 9. uri, na spomenik v Pevmi ob 9.15, na spomenik v Podgori (recitacije ter nastop pevskega zbora Pod-gora) ob 10. uri, na spomenik v Štan-drežu (še prej ob 10.45 v domu Andreja Budala, na programu petje vokalne skupine Sraka in deklamacije mladine društva Oton Župančič) ob 11. uri, na spomenik na Trnovem ob 11. uri, na pokopališču v Ločniku ob 11.30, na glavnem pokopališču v Gorici ob 12. uri. V sredo, 2. novembra, bo goriška Prefektura polagala vence pred glavnim spomenikom v Spominskem parku ob 10.30. OBČINA TRŽIČ bo v ponedeljek, 31. oktobra, ob 12.30 polagala vence v Ul. Granatieri, ob 13. uri na pokopališču in ob 13.30 pri partizanskem spomeniku pred ladjedelnico. V torek, 1. novembra, organizira ob 16. uri na Trgu Unita slovesnost za žrtve vseh vojn. Nastopala bo godba mesta Tržič, sledilo bo polaganje vencev, komemo-racija pri spomeniku v Ul. Rosselli, prihod alpincev z baklo bratstva in govor županje Silvie Altran. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531733) bo v ponedeljek, 31. oktobra, zaprta. Od srede, 2. novembra, bo odprta po običajnem urniku od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure. V OBČINI DOBERDOB bodo 1. novembra polagali vence v Jamljah ob 10.45 na grobnico padlih avstrijskih vojakov v prvi svetovni vojni in ob 11. uri pred spomenikom padlim v NOB; pri Bonetih ob 11.15 pred spomenikom padlim vojakom v prvi svetovni vojni; pri Vižintinih ob 11.30 pred madžarsko kapelico; na Poljanah ob 11.45 pred spomenikom padlim v NOB; na Palkišču ob 12. uri pred spomenikom padlim v NOB; v Doberdobu ob 12.20 pred spomenikom padlim v NOB. Predstavniki Republike Slovenije, generalnega konzulata Republike Slovenije v Trstu in delegacije občin Nova Gorica, Brda, Kanal, Miren-Kostanjevica in Šempeter-Vrtojba bodo skupno z občinsko upravo polagali vence na spomenika na Palkišču in v Doberdobu. ŠTEVERJANSKA OBČINSKA UPRAVA obvešča, da bo polaganje vencev 1. novembra potekalo ob 11.15 pred šte-verjanskim spomenikom na Trgu Svobode in ob 12. uri pred spomenikom padlim na Jazbinah. BREZPLAČNI TEČAJI na temo motenj pri razumevanju in učenju organizirajo na goriški pokrajini za učitelje in profesorje vseh stopenj. Vpisovanje do 2. novembra na naslov elektronske pošte edda.colcergnan@istruzione.it ofrancesco.desiderio.go@istruzione.it. Informacije in program na spletni strani www.provincia.gorizia.it. DRUŠTVO TRŽIČ obvešča, da bo 2. novembra prva lekcija tečaja sprostilne telovadbe; informacije po tel. 0481474191. 0 Prireditve V KNJIŽICI V RONKAH prirejajo pravljični popoldnan v sloveščini za otroke od 3. do 7. leta starosti med 17. in 18. uro danes, 27. oktobra. ZDRUŽENJE AMICI D'ISRAELE iz Gorice prireja danes, 27. oktobra, ob 17.30 v dvorani Fundacije Goriške hranilnice v Ul. Carducci v Gorici po- svet z naslovom »Artisti e pittori ebrei nel Risorgimento«. Predaval bo Franco Bonilauri. LILIANA VISINTIN bo predstavila svojo pesniško zbirko »Preden luna izpuhti« ob glasbeni spremljavi kitarista Janoša Jurinčiča v petek, 28. oktobra, ob 18. uri v avditoriju v Ronkah (zraven občine). MLADINSKI ODSEK KD DANICA IN ANSAMBEL 3 PRAŠIČKI vabita na tradicionalno praznovanje ob »Hallo-weenu« v soboto, 29. oktobra, od 21. ure dalje v prostorih SKC Danica na Vrhu. Prisotne bo zabaval Dj Nijo z glasbo 70., 80. in 90. let, od 23. ure dalje bo nastopil ansambel 3 prašički s svojo običajno dobro voljo in veselo glasbo. V NARAVNEM REZERVATU ISOLA DELLA CONA prirejajo v soboto in nedeljo, 29. in 30. oktobra, z zbirališčem ob 14.30 izlet s čolnom in predavanje Nicolette Perco o labodih, ki so prisotni v tem obdobju v rezervatu; informacije in nujna predhodna najava po tel. 0432-997320 (med 9. in 16. uro od ponedeljka do petka) ali na naslov isoladellacona@consorzioil-mosaico.org, v soboto in nedeljo med 9. in 16. uro po tel. 348-4462256. V KULTURNI DVORANI NA LIGU bo v nedeljo, 30. oktobra, ob 15. uri predstavitev knjige »Življenje na kanalskem Kolovratu« Zorana Jerončiča, po pripovedovanju Franca Jerončiča. DRUŠTVO TRŽIČ prireja v ponedeljek, 31. oktobra, ob 18. uri v občinski knjižnici v Tržiču predstavitev knjige o toponomastiki Maurizia Puntina z naslovom »Dei nomi dei luoghi«. ZDRUŽENJE AMA - LINEA DI SCON-FINE prireja v centru Mare pensante v parku Basaglia v Gorici (Ul. Vitto-rio Veneto 174) srečanje z Fabiom Agazzijem z naslovom »In cammi-no...« v ponedeljek, 31. oktobra, med 16.30 in 18. uro. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v četrtek, 10. novembra, ob 18.30 gost Slo-vik-a in Dijaškega doma Simon Gregorčič znan italijanski filozof in kolumnist Umberto Galimberti, avtor knjige »Grozljivi gost: nihilizem in mladi«. Srečanje z naslovom »Miti našega časa« bodo simultano prevajali; informacije po tel. 0481-530412, info@slovik.org in po tel. 0481-533495, infodijaskidom.it. Pogrebi DANES V GORICI: 9.30, Andreino Carbone iz bolnišnice v cerkev pri Ma-donini in na pokopališče v Ločnik. DANES V TRŽIČU: 11.00, Ermenegilda Debiasi vd. Bruschina v kapeli pokopališča, sledila bo upepelitev. DANES V KRMINU: 14.00, Beno Nadale (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Leopolda in na pokopališču; 15.00, Maria Zardo (sestra Cesaria) v samostanu Rosa Mistica in na pokopališču. DANES V MARIANU: 10.30, Claudio Orzan iz hiše žalosti v Ul. Manzoni, 136 v cerkvi, sledila bo upepelitev. t Zapustila nas je naša draga mama in nona Letizia Visintin vd. Devetak stara 85 let Žalostno vest sporočajo sin Walter, snaha Mima, vnuki Viljena, Demitrij, Lara, Robert, Manuel, Zarja in Anisja ter ostalo sorodstvo Pogreb bo v petek, 28. oktobra, ob 13.10 iz mrliške veže splošne bolnišnice v Gorici v farno cerkev na Vrhu ob 13.30. Vrh, 27. oktobra 2011 Priznano pogrebno podjetje Preschern Predsednica in odborniki AŠKD Kremenjak izrekajo iskreno sožalje sinu Pepiju in vnukom Ivanu, Mateji in Martini ob izgubi drage ALME PERNARCICH vd. SEMOLIČ / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 27. oktobra 2011 19 GLOSA Slovenija po ruski ali ameriški poti? Jo2e Pirjevec Včerajšnji prispevek, ki ga je v Primorskem dnevniku objavil Ljubo Sušič o tem, kakšna bi bila usoda Slovencev, če bi v drugi svetovni vojni zmagal Hitler, je bil odličen. Natančen, informativen in prepričljiv. Ne more biti dvoma, da bi končali ali v koncentracijskih lagerjih in posledično v krematorijskih pečeh, ali kot sužnji v nemških fabrikah in rudnikih. Kot narod bi bili izbrisani. Najbolj srečni bi bili tisti, ki bi jih nacisti priznali kot del germanskega etnosa in jim dovolili, da se po-nemčijo. Naj v zvezi s tem navedem informacijo, ki sem jo dobil prejšnji teden od svojega varšavskega prijatelja in kolege Jerzyja Borejsze, ki sem ga po nekaj letih slučajno srečal v arhivu KPSZ v Moskvi. Seveda sva si drug drugemu povedala, kaj sva počela, odkar sva se zadnjič videla, in katere knjige sva objavila. Jurek, kakor mu pravimo po domače, je med drugim napisal tudi študijo o Hitlerju in Slovanih. V njej navaja Fu-hrerjevo trditev iz leta 1942, da se bo po rešitvi židovskega vprašanja lotil tudi slovanskega. Pobil bo najmanj sto milijonov teh »smešnih« Slovanov. Ali si je mogoče predstavljati, da bi ta masaker ne zajel tudi Slovence? To so mogli misliti samo tako »smešno« naivni ljudje, kot so bili general Rupnik, škof Rožman in ostali njihovega kova. Da o njihovih sodobnih poveličevalcih niti ne govorim. Toda vrnimo se v Moskvo, kjer sem delal zadnja dva tedna. Naj nanizam nekaj vtisov, ki sem si jih v tem času pridobil. Glavni je ta, da se mi je zdela Rusija v tem predvolilnem obdobju, ko bo prišlo do rošade med Putinom in Medvedevom, nenavadno podobna ZDA. Tako tam, kakor v Rusiji, je politična situacija zavožena, prostor, v katerem naj bi se razvijala demokracija, se oži, širi pa se vrzel med neskončno bogatimi in veliko večino prebivalstva. Ta živi v izredno skromnih razmerah, v majhnih stanovanjih ogromnih perifernih čebelnjakov, in nima konkretnih perspektiv, da se bodo njegovi bivanjski pogoji izboljšali. Poleg vseobsegajoče korupcije je nadvse razširjen tudi kriminal in strah pred terorizmom, kar ima za posledico, da so vsi javni objekti močno zastraženi in da ni mogoče iti v gledališče, biblioteko ali urad, ne da bi te prej kontrolirali do obi-sti. Enako kot v Ameriki. Edina razlika je mogoče v tem, da v Združenih državah še verjamejo v »american dream«, v boljše življenje, Rusi pa so resignirano zadovoljni z malim, kar imajo. Kakor mi pravijo znanci, si je težko predstavljati, na kakšna odpovedovanja je pripravljen ruski narod, ki v širokih podeželskih razsežnostih tostran in onkraj Urala pravzaprav ni nikoli okusil boljšega življenja. Če k temu dodamo še enoličnost informacij, ki jih posreduje od države nadzorovana televizija in odsotnost alternativnih medijev (časopisov v Moskvi skoraj ni dobiti, berejo pa jih le izbranci), si je lahko predstavljati, v kakšni gluhi lozi živijo milijoni Rusov. Tudi elektronski mediji v tem smislu nimajo velikega vpliva, saj se večina mladih zadovoljuje s Facebookom, Twitterjem ali drugimi podobnimi socialnimi omrežji. Medtem ko se torej v Rusiji nič ne dogaja in na korenite spremembe še dolgo ni čakati, se mi pa vendarle zdi, da v Ameriki nekaj vre. Dejstvo, da so se množice dvignile v upor proti podivjanemu kapitalizmu Wall Streeta, mi daje upati, da se ameriško javno mnenje začenja zavedati, kako krivičen je sistem, v katerem živi, in da ga hoče spremeniti. Kako, je seveda odvisno od tega, ali se bodo na sceni pojavili leaderji, zmožni preoblikovati splošno ogorčenje v artikuliran politični diskurz. Kakšno pot bo ubrala Slovenija? Se bo zgledovala po ruskem modelu pasivnega (po)trpljenja, ali po ameriškem modelu aktivnega posega v družbeno dogajanje? Od te odločitve je odvisna usoda našega naroda. VREME OB KONCU TEDNA Končno prihaja jesen Darko Bradassi Včerajšnja fronta je bila davek, ki smo ga morali plačati, da se bo v kratkem uveljavila normalna jesen. Po izraziti ohladitvi ravno pred tednom dni, je bilo včeraj na vrsti še obilno sredozemsko deževje. Vremenska slika je obrnila od zmernih atlantskih vzporednikov, proti nam pa je začel pritekati v vseh slojih zelo vlažen atlantski zrak. Temperature so se spet povzpele na sezonsko normalnost, količine dežja pa so bile marsikje zelo obilne. Obilno deževje je imelo ponekod v osrednjih in severnih predelih Italije zelo hude posledice, tudi pri nas so bile količine dežja ponekod zelo velike, toda še vedno manjše kot drugod po državi. Deželna meteorološka opazovalnica Furlanije-Julijske krajine je ponekod v por-denonski pokrajini namerila od polnoči do 18. ure več kot 200 litrov dežja na kvadratni meter. Največ ga je padlo v kraju Chievolis, kjer so namerili 236,6 litrov na kvadratni meter in na Pian-cavallu, kjer so namerili 231,4 litrov na kvadratni meter. Najmanj ga je padlo na Tržaškem, kjer so namerili »le« 33,4 litrov na kvadratni meter in drugod na obali. Na Krasu pa je padlo malo manj kot 50 litrov dežja na kvadratni meter. Razlike med goratimi in nižinskimi ter obalnimi predeli so zelo občutne, kar je v bistvu posledica južnih vetrov, pravzaprav ju-govzhodnika, ki je v vseh slojih preusmerjal oblake in zelo vlažen zrak proti severozahodnim goratim predelom. Zato so tudi bile padavine najbolj obilne ravno ponekod v pordenonski pokrajini in najbolj "skromne" na Tržaškem. Do zelo obilnega deževja pa je tudi prišlo, ker je bila že itak solidna vremenska fronta v bistvu skoraj stacionarna, saj se je zaradi višjega pritiska na vzhodu zelo počasi pomikala. Padavine so bile zato zelo vztrajne in dolgotrajne, ker se vremenska slika v bistvu več ur ni spreminjala. Fronta je sedaj odšla, toda zapušča nad nami še precej vla- ge in sprva tudi oblakov. Danes bodo zato ponekod še možne manjše krajevne padavine, četudi kaže bolj na spremenljivost in že na vsaj delne razjasnitve. Prehodno bo zapihala šibka do zmerna burja. Od jutrišnjega dne pa se nam bo končno vendarle predstavila jesen. Jesen, ki nam bo vsaj v prvi fazi prinesla tudi precej sončnega vremena. V soboto in nedeljo bo pri nas prevladovalo precej sončno vreme, ponekod pa bo treba že obračunati s povečano vlago. Predvsem v najhladnejših urah bo zato predvsem ponekod v nižinskih predelih ozračje mestoma zamegljeno, možna bo tudi prehodna nizka oblačnost. Podobna vremenska faza z utrjevanjem anticiklona v višjih plasteh ozračja in s postopnim dotokom precej vlažnega zraka v prizemlju se bo nadaljevala tudi v ponedeljek in torek, na praznik vseh svetih. Ozračje bo še vedno stanovitno, postopno pa se bo ponekod začela večati vlaga. Zato bo v začetku prihodnjega tedna postopno nekaj manj sončnega vremena, na račun vlage in povečane nizke oblačnosti, toda padavin še ne pričakujemo. Kot kaže, bo večji del prihodnjega tedna prevladovalo podobno vreme, do večjega poslabšanja pa naj bi sedanjih izgledih lahko prišlo šele proti koncu prihodnjega tedna. Na sliki: vremenska fronta je sinoči že zapuščala naše zahodne predele ribištvo - Jutri v Križu predstavitev čezmejnega projekta Pomorske tradicije in razvoj območja od Dragonje do Timave V Domu Alberta Sirka v Križu bodo jutri ob 11.30 predstavili čezmejni projekt Pomorske tradicije in razvoj obalnega območja od izliva Dragonje do izliva Timave. Gre za velik in ambiciozen načrt z naslovom "Terra d'amar 2" v vrednosti 837 tisoč evrov, ki je sad sodelovanja ustanov in organizacij iz Križa in Pirana. Projektni partnerji so Združenje za Križ, Ribiški muzej tržaškega Primorja, SKD Vesna, piranski Pomorski muzej Sergej Mašera, Fakultete za turistične študije (Portorož) ter kulturno-umetniško društvo Korenina iz Pirana. Pomorska kultura in posebno ribolov na obalnem obmejnem območju med Piranskim zalivom do severozahodne meje tržaške pokrajine, predstavlja skupno kulturno in zgodovinsko dediščino za slovensko in italijansko prebivalstvo. Odnos z morjem je od nekdaj vplival na ozemeljsko ureditev in sicer na prostorski razvoj, bivanjsko ureditev pomet in na pridelovanje tipičnih poljedelsko-prehranbenih izdelkov. Na obeh straneh območja delujejo specializirane ustanove, ki se ukvarjajo z omenjenimi temami. Na projektnem območju, kjer se izvajajo evropski projekti Italija - Slovenija, in sicer že od prvega Interrega, so številne pobude že obravnavale različne vidike pomorske tematike, trajnost in uporabnost katerih pa je v glavnem zelo omejena, piše v predstavitvi načrta. Projekt "Terra d'amar 2" je nastal iz zavesti o možni izvedbi kakovostnih posegov za razvoj skupnosti, ki se je razvila v vasi Križ na tržaškem Krasu. Omenjena zavest izhaja iz dolgoletnih plodnih izkušenj na področju društvenega delovanja, inovativnih metod uglaševanja potreb in pričakovanj lokalnega prebivalstva ter postopnega vključevanja specializiranih subjektov v društvene aktivnosti, kar je ponovno ovrednotilo vlogo morja v vaškem življenju. Povezovalno vlogo tega procesa je prevzelo Združenje za Križ, ki je obenem tudi vodilni partner tega projekta. Pozornost je bila tako ponovno posvečena čezmejnemu sodelovanju, ki je bilo že preizkušeno v okviru projekta Terra d'amar (BAFVG332589) v obdobju načrtovanja 2000-2006. V tem prvem projektu je bil poudarjen pomen skupne pomorske in ribiške tradicije in ki je poglobil znanja o metodah ribolova v različnih zgodovinskih obdobjih. PISMA UREDNIŠTVU Kronologija nekega poskusa popisa V torek sem našel v poštnem nabiralniku ovojnico z listi za popis prebivalstva 2011. Seveda v italijanščini. Česa drugega tudi nisem pričakoval. V sredo zjutraj sem se javil na pristojnem občinskem uradu z ovojnico in namenom, da mi jo zamenjajo z drugo, s slovenskimi besedili. Hop Cefizelj, najprej ni popisovalec, katerega sem prej slišal, da govori z drugim občanom v slovenščini, vedel, kje sploh naj poišče zeleno varianto popisnice V3. S pomočjo odgovorne sta jo našla. Nato sta v zame nerazumljivem zaporedju začela razlagati, da so neke težave, ker je v glavi popisnice napaka v elektronskem zapisu, a jo je mogoče popraviti ročno, pravzaprav ne, ker je to predvidevala včerajšnja razlaga? okrožnica?, danes pa se je izkazalo, da to ni mogoče; pravzaprav da, ker je tako ustno odredil neki višji funkcionar oziroma ne, ker ni prišlo uradno sporočilo, zato je bolje telefonirati... Vmes sta dospeli še dve osebi z željo po slovenskem besedilu. Na vprašanje, ali lahko počakamo vsaj deset minut - medtem naj bi mrzlično po telefonu zvedeli za pravo rešitev, je ena oseba napovedala, da se raje vrne jutri, druga je vprašala, naj ji pokažejo, kako se podatki izpolnijo na spletni strani, sam pa sem že bil tam deset minut... Seveda so prihajali v prostor tudi občani zgolj italijanskega je- zika, ki so se nemudoma pogovorili, prejeli, kar so potrebovali in odhajali (sic!). Ko je bilo očitno, da se zadeva ne bo rešila v dojemljivo omejenem času, sem pristal in dal svojo telefonsko številko, na katero naj bi me nemudoma poklicali, čim se zadeve razčistijo... v sredo popoldne še nisem prejel nobenega klica. A zajec tiči tudi nekje drugje. Pogosto poslušamo očitek, da se manjšinci osamljamo, barika-diramo v svojih prostorih in se držimo sami zase. Kdo nas resnično sili v posebno, ločeno kategorijo? Zakaj moram v nalivu posebej in zaman iskati neke slovenske listine? Zakaj se bom moral vračati? Zakaj moram doživljati, da delavno ščebetajoča soba z ducat ljudmi postopoma potihne in so oči uprte vame? Bil sem nekaj posebnega, ne dovolijo mi normalne integracije ob ohranjanju identitete! Ob dejstvu, da je bilo osebje izredno prijazno, ostaja prav tako trdno dejstvo, da se je še slednjič zataknilo. Kdo naj bi vedel, ali namenoma (nekje više), ali zaradi napak in nesposobnosti. Pred leti na pošti za plačilo ICI, potem za osebno izkaznico, nato za njeno plastično varianto, nato zato, ker ima sin Š v imenu... Kako se počutim vzvišenega nad tolikšno mizerijo! Aldo Rupel 20 Četrtek, 27. oktobra 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu nogomet - A-liga Udinese prvič padel Milan se hitro bliža vrhu Videmčani so v Neaplju (brez Di Nataleja) pokazali premalo - Smola Rome, sreča Interja Levo: German Denis (levo) za Atalanto najprej izenačil, minuto pred koncem tekme pa zgrešil enajstmetrovko, po kateri bi Inter padel v Bergamu; spodaj: strel Floro Floresa je odlično odbil vratar Napolija De Sanctis ansa NEAPELJ - Udineseju se na težkem gostovanju v Neaplju ni uspelo obdržati v vrhu lestvice, na katerem zdaj sam vztraja Juventus, od favoritov, poleg Na-polija, pa se po tretji zaporedni zmagi, tokrat gladko na račun Parme, vse hitreje bliža vrhu tudi prvak Milan (trije goli No-cerina, ki ga je Milan najel zadnji dan prestopnega roka). Drugi papirnati favoriti so spet zaostali. Skoraj neverjeten je bil poraz Rome, ki je v Genovi napadala od prve do zadnje minute, toda po popolnoma naključnih zadetkih so zmagali gostitelji Genoe (Birsa ni sedel niti na klopi). Več sreče je imel Inter, saj je njegov vratar Castellazzi z ubranitvijo enajstmetrovke (streljal je Denis) v zadnjih minutah preprečil poraz v Bergamu proti še naprej presenetljivo dobri Atalanti. Tudi Lazio je zamudil priložnost, saj se je po zadetku zimzelenega Kloseja pustil ujeti. Catania je zadela že v začetku drugega polčasa, moštvu ločniškega trenerja Reje pa ni uspelo spet doseči vodstva. Zmaga Napolija proti Udineseju je bila zaslužena, čeprav je bil med junaki srečanja tudi vratar gostiteljev De Sanc-tis. Po uvodnem golu Lavezzija (zadel je po enem letu) in pred zadetkom Mag-gia za 2:0 je namreč dvakrat posegel res odločilno po strelih Floro Floresa in Asa-moaha in Videmčanom preprečil, da bi še pravočasno uravnotežili tekmo. De Sanctis je tokrat zmagal osebni dvoboj s Handanovičem, ki sicer za gola Napoli-ja ni odgovoren. Pričakovati je bilo, da bo Guidolinovo moštvo v drugem polčasu le reagiralo, kar se je dejansko tudi zgodilo, vendar je pokazalo daleč premalo, da bi lahko izenačilo. Najbrž ni slučajno, da je prvi prvenstveni poraz sovpadel z odsotnostjo Di Nataleja (in Isle), zelo slabo pa je tokrat igral tudi mladi madžarski up Torje, ki ga je trener zamenjal že po prvem polčasu. Zelo dobro potezo pa je povlekel tudi trener neapeljskega moštva Mazzarri, ki je predstavil napad s tremi igralci. Hamsik je igral na sredini, na bokih pa Cavani in Lavezzi, tako da sta bila »tekača« Udineseja Basta in Armero prisiljena igrati samo v fazi bra-njenja. Kar zadeva boj za obstanek je Bologna (Krhina ni bilo niti na klopi) v Ve-roni nezasluženo premagala Chievo (v začetni postavi sta igrala bodisi Boštjan Cesar bodisi Bojan Jokic). Zanimivo je, da je vseh dosedanjih sedem točk dosegla v gosteh. Danes se bosta pomerila še Palermo in Lecce. Po dolgem času bo v začetni postavi sicilskega moštva spet začel tudi slovenski reprezentant Armin Ba-čirovic, v začetni postavi ostaja tudi Josip Iličic. odbojka - Liga prvakov V Stožicah drama s srečnim koncem AC H Volley - Budvanska Rivijera 3:2 (20:25, 23:25, 25:18, 25:10, 15:12) ACH Volley: Flajs 13, Lewis, Ko-mel 14, Šket 30, Klobučar, Vinčic, Ko-vačevic 2, Čebulj, Ropret 2, Rašic 17, Vi-dič, Šimac 6. Budvanska Rivijera: Čacic 16, Pa-povic, G. Čuk 3, Raic 14, Rašovic, Steva-novic 5, Dabovic 1, B. Čuk, Dukic 17, Če-dic 1, Petkovic 3, Markovic 7. LJUBLJANA - Ljubljanski odboj-karji so sezono v Evropi začeli slabše, kot so pričakovali. Proti Toursu so na uvodnem gostovanju ostali praznih rok. Zato je bila včerajšnja tekma s starim znancem iz Budve nekakšen popravni izpit. Ker pa so tudi Črnogorci začeli s porazom proti poljski ekipi Skra Belchatow -Poljaki so v drugem krogu premagali Francoze in ostali edini neporaženi v skupini F -, je bilo mogoče pričakovati zanimiv boj, še posebej, ker goste vodi selektor slovenske izbrane vrste Veselin Vu-kovic, ki najboljše domače igralce ACH Volleyja seveda dobro pozna. Na koncu so domači odbojkarji, tako kot že velikokrat, poskrbeli za pravo dramo s petimi nizi, a srečnim koncem. Domači trener Igor Kolakovic je dvoboj začel s postavo Alan Komel, Alen Šket, Dejan Vinčic, Uroš Kovačevic, Milan Rašic in Adam Šimac. Želje slovenske ekipe, da bi z zmago s 3:0 ali 3:1 ostali v igri za napredovanje v ligi prvakov, se je v tretjem nizu, ko so gostje že vodili z 2:0, spremenila v boj za minimalno zmago. Dobra igra v tem setu je dala krila ljubljanski ekipi. Precej nevarnejši napad, boljši blok in posledično več napak Budve so prispevali k hitremu vodstvu v četrtem setu. Zadnji niz je bil spet bolj izenačen, a gostje niso imeli pravih možnosti za preobrat. ACH je vodil od začetka do konca, Flajs in še drugi rezervist Ropret sta zbirala točke v napadu, predvsem pa je blestel Šket. Dvakratno znižanje na točko (10:9 in 11:9) je bilo zadnje, kar je uspelo gostom in po drugi zaključni žogi se je lahko po dobrih dveh urah drame slavje 5.000 gledalcev v Stožicah le začelo. Ljubljančani se bodo po daljšem premoru v ligi prvakov sredi decembra v tretjem krogu v gosteh pomerili s še ne-poraženim poljskim moštvom Skra Belc-hatow. Ostali izid 2. kroga skupine F: Skra Belchatow - Tours 3:1 (22, 21, -19, 22). Vrstni red: Belchatow 6, Tours 3, AcH Volley 2, Budvanska Rivijera 1. Skupina D: Cuneo - Češke Budojevice 0:3 (28:30, 20:25, 23:25). Skupina E: Istanbul - Macerata 3.2 (25:22, 28:26, 25:27, 25:27, 15:13) Izidi Atalanta - Inter 1:1 (1:1) STRELCI: Sneijder (I) v 32., Denis (A) v 44. min. Cesena - Cagliari 1:1 (1:1) STRELCI: Nene (Ca, 11-m) v 20., Candreva (Ce, 11-m) v 47. min. Chievo - Bologna 0:1 (0:0) STRELCI: Acquafresca (B) v 53. min. Genoa - Roma 2:1 (1:0) STRELCI: Jankovic (G) v 38., Borini (R) v 82., Kučka (G) v 89. min. Lazio - Catania 1:1 (1:0) STRELCI: Klose (L) v 5., Bergessio (C) v 63. min. Milan - Parma 4:1 (2:0) STRELCI: Nocerino v 30. in 32., Ibrahimoivc v 72., Giovinco (P) v 78., Nocerino v 92. min. Napoli - Udinese 2:0 (2:0) STRELCI: Lavezzi v 20., Maggio v 44. min. Novara - Siena 1:1 (0:1) STRELCI: Calaio v 17., Gemiti v 80. min. Palermo - Lecce danes ob 20.45 Juventus - Fiorentina 2:1 (odigrana v torek) Lestvica Juventus 8 4 4 0 13:6 16 Udinese 8 4 3 1 10:3 15 Lazio 8 4 3 1 12:8 15 Napoli 8 4 2 2 12:5 14 Milan 8 4 2 2 16:12 14 Cagliari 8 3 4 1 9:6 13 Genoa 8 3 3 2 13:11 12 Roma 8 3 2 3 9:8 11 Catania 8 2 5 1 10:11 11 Siena 8 2 4 2 7:5 10 Palermo 7 3 1 3 9:10 10 Atalanta (-6) 8 4 3 1 11:9 9 Fiorentina 8 2 3 3 9:8 9 Chievo 8 2 3 3 6:7 9 Parma 8 3 0 5 10:17 9 Inter 8 2 2 4 10:14 8 Bologna 8 2 1 5 4:13 7 Novara 8 1 3 4 11:16 6 Lecce 7 1 1 5 6:13 4 Cesena 8 0 3 5 3:10 3 PRIHODNJI KROG 29.10 ob 18.00 Catania - Napoli in Roma - Milan, ob 20.45 Inter - Juventus; 25.9. ob 12.30 Siena - Chievo, ob 15.00 Bologna Atalanta, Fiorentina - Genoa, Lecce - Novara Parma - Cesena Udinese - Palermo, ob 20.45 Cagliari - Lazio london Kozmus pred OI motiviran LONDON - Primož Koz-mus, zlati olimpijec, je bil z delegacijo Atletske zveze Slovenije in slovenskih gospodarstvenikov v Londonu na obisku prizorišč OI leta 2012. «Obudil sem spomine in imam enake ambicije, kot sem jih imel pred odhodom, to je ubrani-tev olimpijskega zlata iz Pekinga. Moram reči, da sem zdaj le še bolj motiviran,» je dejal Kozmus, ki je glede osrednjega stadiona povedal naslednje: »Ni tako fascinanten, kot je tisti v Pekingu, vendar sem prepričan, da bodo pripravili dobre OI. Stadion smo si lahko gledali le od zunaj, tako da nisem mogel oceniti, kakšne so tekmovalne razmere. Srečal se je tudi s predsednikom organizacijskega odbora OI, nekdanjim atletom Sebastianom Coeom , ki je nanj naredil močan vtis. XAVI - Barcelona je na uvodni tekmi desetega kroga španskega nogometnega prvenstva sinoči z 1:0 zmagala v Granadi. V 33. minuti je s prostega strela prek živega zidu lepo zadel 31-letni Xavi Fernandez, ki je postavil klubski rekord po številu odigranih tekem v la Ligi, saj je v državnem prvenstvu že 392. oblekel majico Barcelo-ne.Doslej je bil rekorder Miguel Bernardo Bianquetti z vzdevkom Tarzan (391 tekem). Barcelona se je z novo zmago sicer zavihtela na vrh španske prvenstvene lestvice. EVROLIGA - Izidi: Unicaja -Žalgiris 85:78 (v torek), CSKA Moskva - Brose Baskets 94:74, Caja Laboral - Bennet Cantu 81:69, Zagreb - Panathinaikos 62:81 (Ož-bolt 3 točke in skok za Zagreb), Efes - Belgacom 79:80 (Vujačič 12 točk, 6 skokov za Efes); danes Monte-paschi Siena - Olimpija Ljubljana, Real Madrid - Armani. OSKARJI - Michele Scarpo-ni, drugouvrščeni na letošnji dirki po Italiji in 5. na svetovni jakostni lestvici ter dvakratna svetovna prvakinja Giorgia Bronzini so dobitniki letošnjega oskarja med profesionalci, ki ga podeljujeta Tutto-bici in Cyclin Real Time. Kam konec tedna LJUBLJANA _L I--C F _ 13 Gremo na izlet ODBOJKARSKA AI-LIGA Modena, sobota, 29. oktobra, ob 17.30 Casa Modena Trentino Volley Nepremagana Modena Števerjanca Lorisa Maniaja bo skušala proti prvaku Trentu, ki ima na skupni lestvici dve točki manj, obdržati prvo mesto na lestvici. Dovolj zgodaj je tekma tudi za ogled Modene in obisk tamkajšnjih znanih gostiln. V naslonjaču pred TV NOGOMETNA A-LIGA Milan, sobota, 29. oktobra ob 20.45 (Sky sport 1) Inter - Juventus Klasični derbi italijanske A-lige bo že 216. po vrsti, če štejemo le uradne tekme. Prvi je bil leta 1909! Juventus je doslej zmagal 96-krat, Inter pa 67-krat. mo za »nase« NOGOMETNA PROMOCIJSKA LIGA Križ, sobota, 29. oktobra, ob 15.30 Vesna Zaule Rabuiese V osmem krogu promocijske lige čaka nogometaše kriške Vesne pomembna tekma, tržaški pokrajinski derbi, proti moštvu iz Žavelj. Vesna bo skušala osvojiti vse tri točke in se tako približati moštvom v zgornjem delu lestvice. / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 27. oktobra 2011 21 košarka - Pogovor z »novim« jadranovcem Massimilianom Spigaglio Najboljši vtis mu je doslej zapustil ... Jadran Samozavestno, kot nastopa na igrišču, se Massimiliano Spigaglia predstavlja tudi v našem (telefonskem) pogovoru. Triintridesetletni košarkar, ki se je letos pridružil Jadranu Qubik caffe' se je v Trst vrnil po enajstih sezonah, potem ko je širom po Italiji igral v B1- in B2-ligi, zadnji dve sezoni pa pri Cornu di Rosazzo v B-ligi amaterjev. Zdaj živi v Miljah, je oče dveh deklic in je zaposlen v zavarovalnici. Pri Jadranu preživljaš svoj deseti teden. Si še vedno zadovoljen z izbiro? Zelo, nisem mogel izbrati boljšega. Kako se je sploh začela ta zgodba? Kdo te je poklical? Poleti me je poklical Sandi (Rauber op.a.). Po več letih igranja v različnih ekipah po Italiji sem si vsekakor letos zaželel, da bi igral blizu doma. In začetni pogovori so se potem konkretizirali. Si se za Jadran hitro odločil? Imel sem tudi druge ponudbe, ampak sem se jim odrekel. Želel sem se vrniti v Trst tudi zaradi delovnih obveznosti. Se je v Trstu oglasil samo Jadran? Iz korektnosti naj povem tako: če bi me kdorkoli drug poklical oziroma če me je že kdo drug poklical, sem mu povedal, da sem že v stiku z Jadranom. Kaj ali koga si že poznal pri Jadranu? Rauberja sem že prej poznal, o trenerju Vatovcu sem marsikaj vedel, Petra Franca in Christiana Slavca pa poznam že petnajst let, saj sem proti njima igral v mladinskih prvenstvih, z njima pa sem se družil tudi zunaj igrišča. Kaj pa si našel pri Jadranu? Izredno prijetno skupino. Zelo radi se družimo tudi po treningu in v slačilni-ci. O odličnih kvalitetah trenerja Vatovca sem že bil seznanjen. Kar mi je najbolj všeč, pa je, da si tekme ogledujejo številni navijači. In upam, da jih bo vedno več, saj potrebujemo tudi njihovo podporo. Začetek prvenstva je bil zelo dober. Tako je, upam, da bomo tako nadaljevali. To me ne preseneča, saj ne dvomim v moč naše ekipe. Kateri tekmec ti je doslej zapustil najmočnejši vtis? Mogoče Caorle? Ne, Jadran. Smo res kvalitetna ekipa. Kam lahko ciljate? gorica - AŠZ Olympia Lani je Spigaglia v B-ligi amaterjev pri Cornu di Rosazzo zbral povprečno 7,7 točk in 4,5 skokov na tekmo. Kot mladinec je v Trstu odigral tudi nekaj tekem v A1-in v A2-ligi, sicer pa je igral vidno vlogo v prvenstvih B-lige kroma Jaz se ne bojim nikogar. Mi igramo vedno na zmago. Kaj več pa ne bom napovedal . Zaradi vraževernosti. Katera je vaša vrlina? Naša skupina, ki jo sestavljajo tudi mladi, ki z nami samo trenirajo. Čisto vsi so me prijetno presenetili, saj imajo resen pristop in se trudijo. Vsi smo del enega telesa, smo zelo povezani in vsak prispeva ekipi nekaj svojega. Šibka točka? Jih še ne vidim, vem pa, da lahko še veliko napredujemo. Svoje košarkarsko zanje si preizkusil tudi v ZDA, kajne? Leto po petem razredu višje srednje šole sem preživel v bližini Bostona, v šoli, ki je v bistvu pripravljalna šola pred vstopnim izpitom, ki ti nato omogoči nadaljevanje študija v kolidžu. Tisti del ZDA, kjer sem živel, pa me ni navdušil, tako da sem se potem vrnil v Italijo. V. Sossa JADRANJE Tudi zamejci na Jesenskem pokalu, ki ga je v Portorožu organiziral Jadralni klub Pirat Pretekli konec tedna je JK PIrat iz Portoroža organiziral regato za Jesenski pokal, na kateri so nastopili jadralci olimpijskih jadralnih razredov 470 in laser standard ter tekmovalci neolim-pijskih jadralnih razredov fireball, laser 4.7 in optimist. V floti optimistov so nastopili tudi trije zamejski predstavniki, in sicer Jana Germani (JK Jadro), Pietro Osualdini in Gaja Pela (oba TPK Sirena). V dveh tekmovalnih dneh je uspelo prirediteljem opraviti tri od predvidenih šestih plovov. Prvi dan, kljub spremenljivemu vetru v smeri in jakosti, so mladi jadralci uspešno odpeljali tri plove. Drugi dan so organizatorji vztrajali na vodi nekaj ur, nato so prekinili regato zaradi brezvetrja. Absolutna zmagovalka je bila Francesca Bergamo (So-cieta Triestina della Vela). Jadralka Jana Germani je bila absolutno četrta (druga med dekleti juniores), Pietro Osualdini 14., Gaja Pela pa 28. (druga med kadetinjami). Zelo pestro in uspešno poletno središče obrodilo večji priliv novih vpisov V telovadnici Ašz Olympia v Gorici se je začela nova sezona tudi za otroško in mladinsko telovadno dejavnost. Pravzaprav, če hočemo biti točni, moramo reči, da se je začelo novo šolsko leto, saj se sezona 2010/2011 za trenerje sekcij športne gimnastike, športno ritmične gimnastike, gym-playja in športnega plesa ni nikoli zaključila in se je kar prelila v novo. To pa zato, ker so junija trenerji Miha Vo-grinčič, Matija Komel, Damijana Češ-čut ter pomožni vaditeljici Marija Jus-sa in Maja Devetak vroče poletne mesece preživeli v poletnem središču v vlogi animatorjev . Poletno središče je že drugo leto zapored AŠZ Olympia organiziralo za svoje pripadnike, člane društva in tiste, ki so želeli bližje spoznati dejavnosti goriške športnega društva v Zavodu Sv.Družine v Gorici, s sodelovanjem Skupnosti družin Sončnica ter SSO. Poleg likovnih, novinarskih in raznoraznih delavnic, so otroci imeli na razpolago veliko športno izbiro: skupinske družabne in športne igre z žogo, plavanje v bazenu, tekmovanja v štafetah, poligonih, lovih na zaklad, društvena telovadnica na drevoredu XX.septembra pa jim je bila na razpolago za gimnastične dejavnosti, ples in sploh za vse dejavnosti v primeru slabega vremena. Vsa športna dejavnost je potekala pod pokroviteljstvom ZSŠDI. Poletni trud trenerjev je novo šolsko leto nagradil s presenečenjem. V sekcijah ritmike, orodne telovadbe, predšolske telovadbe in športnega plesa je vpisanih že preko 70 otrok in mladih od 3.do 18.leta. Trenerja športne gimnastike Miha Vogrinčič in Matija Komel, sta orodne telovadce razdelila v tri starostne skupine - vrtec, 1. in 2. razred os.šole, 3.- 5.razred in pa nižja srednja šola. V tri skupine so razdeljene tudi deklice športne ritmične gimnastike, trenirajo pa jih Damijana in Mija Češ-čut s pomočjo pomožnih vaditeljic Marije Jussa in Maje Devetak. Tri so tudi skupine športnega plesa (junior, senior in over ), ki tre- nirajo v baletni sobi Kulturnega centra "L.Bratuž". V telovadnici je še vadba predšolskih otrok (skupina Gymplay), v katero tudi letos društveni kombi - z dovoljenjem didaktičnega ravnateljstva slovenskih vrtcev in osnovnih šol - pripelje otroke iz mestnih vrtcev Max Fabiani, ulice Brolo, iz vrtca Pevma ter Števerjana. jutri v zgoniku Proslava ob 50-letnici AŠK Kras V raznih odsekih preko 70 otrok Amaterski športni krožek Kras bo jutri v Zgoniku, s pričet-kom ob 19.30, na osrednji slovesnosti v Športno-kulturnem centru praznoval 50-letnico svoje ustanovitve. Program predvideva nastop mešanega pevskega zbora »Devin - Rdeča zvezda«, harmo-nikaša Manuela Fighelija, otrok osnovnih šol in vrtca ter namiz-noteniških igralcev in igralk. Osrednji govor bo imela senatorka Tamara Blažina. Napovedana je udeležba uglednih gostov iz Slovenije in Italije. Ob tej priložnosti bo na ogled likovna razstava otrok osnovnih šol in vrtcev in fotografska razstava »Kras: človek in narava« domačih fotografov Sergia Ferrarija, Janka Kovačiča, Borisa Prinčiča in Miloša Zidariča. Ob tem jubileju je AŠK Kras poskrbel tudi za izdajo knjige »Pol stoletja Krasa: zgodba o uspehu«, s pričevanji glavnih protagonistov delovanja Športnega krožka Kras. □ Obvestila AŠD MLADINAorganizira smučarski nadaljevalni tečaj na plastični stezi v Nabrežini. Tečaj bo potekal vsako sredo, od 9. do 30. novembra, od 16.30 do 18.30. Tel. 347-0473606. AŠK KRASvabi vse člane, igralce, starše in prijatelje na osrednjo slovesnost ob 50-letnici ustanovitve krožka, ki se bo odvijala v petek, 28. oktobra, ob 19.30 v Športno- kulturnem centru v Zgoniku. ZSŠDI obvešča, da bo danes, 27. oktobra ob 20.30 v Domu A. Sirk v Križu seja smučarske komisije. AŠD SK BRDINA organizira tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme v prostorih Doma Brdina, Proseška ul. 109, na Opčinah. V četrtek, 10. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme. Dnevi in urniki odprtih vrat sejma: petek, 11. novembra, od 18. do 21. ure; sobota, 12. novembra, od 16. do 21. ure; nedelja, 13. novembra, od 10. do 12. ure ter od 16. do 20. ure. Ob priliki, boste lahko dobili vse informacije glede smučarskih tečajev za zimsko sezono 2012. Informacije: 347-5292058, www.skbrdina.org SK DEVIN prireja smučarski sejem od 2. do 13.novembra 2011 v Domu Železničarskih delavcev - Nabrežina postaja. 2. in 3. 11 zbiranje opreme od 10.do 19.30, prodaja od 5. do 13.novembra: sobote in nedelje od 10. do 19.30, ob delavnikih od 16. do 19.30. Večjezična dežela Vidna slovenščina, dvojezičnost ali večjezičnost si pri nas v javnosti še vedno s težavo utirajo pot, ni res pa, da jih ni. Pomagaj nam jih odkriti! Javne in zasebne napise v slovenščini, predvsem take, ki niso na očeh vseh, fotografiraj in jih pošlji naši spletni strani: skupaj bomo sestavili večjezični album naše dežele. Svoje posnetke nam pošljite preko spletne strani www.primor-ski.eu, ali na elektronski naslov ti-skarna@primorski.eu. Najlepše bomo objavili v Primorskem dnevniku! 22 Četrtek, 27. oktobra 2011 GORIŠKI PROSTOR / ODBOJKA - Borovka Katerina Pučnik od septembra v Trentu »Vsak dan se naučim kaj novega« Živi v centru Trenta s soigralkami - Na kosilo v restavracijo, zvečer pa si večerjo pripravljajo same Želja borove odbojkarice Katerine Pučnik, da odide v Trento, kjer bo trenirala z Mauriziom Morettijem, nekdanjim trenerjem mladinske državne reprezentance, se je naposled uresničila. OD Bor in odborniki društva Marzola Trento so se dogovorili za prestop 17-letne igralke, ki že od konca avgusta trenira na Tridentinskem. Dva tedna je preživela na pripravah v Val di Ledri, kjer je z 12 novimi soigralkami trenirala več kot sedem ur dnevno, od začetka pouka pa v sklopu projekta VolLei 360 trenira petkrat tedensko, igra pa v mladinskem prvenstvu U18 in članski C-ligi. »Za odhod sem se odločila predvsem zato, ker se mi je zdelo, da bo to res zanimiva izkušnja, obenem pa sem želela trenirati pod vodstvom Morettija. Spoznala sva se že pred štirimi leti na Regional day, ko sem bila članica deželne reprezentance, nato sem dva dni trenirala pod njegovim vodstvom v Rimu, ko je on vodil mladinsko državno reprezentanco, lani pa sem se udeležila poletnega odbojkarskega kempa, kjer je bil tudi on eden od mentorjev,« je pojasnila Pučnikova, ki zdaj živi v centru Trenta s tremi soigralkami (prihajajo iz Viterba, Carrare in celo Sardinije), ki so prav tako dospele v Trento, da bi se pridružile Morettije-vemu projektu: »Živimo v stanovanju, v spodnjem nadstropju pa živi športni direktor kluba, ki je s trenerjem Moretti-jem duša tega projekta. Ob njem nam tudi njegova žena, profesorica matematike na liceju, ki ga obiskujem, nudi katerokoli pomoč.« Katerino in ostale vsak dan odpeljejo na trening: »Ker lahko uporabljamo šolske telovadnice le od 17.00 ure dalje in je za omejen čas več društev, dajejo pa prednost mlajšim kategorijam, treniramo v štirih telovadnicah, s tem da po dvakrat v dvorani, kjer tudi igramo. Treninge vodi Moretti, z njim pa sodelujejo na vsakem treningu Katerina Pučnik je do lani igrala v D-ligi pri matičnem klubu Bo, namesto za igranje v ekipi Zaleta pa se je odločila za odhod v Trento kroma še trije trenerji. Včasih imamo nekatere še pred skupnim treningom individualno vadbo tehnike, vadimo tudi z utežmi, pozorne pa moramo biti tudi na telesno težo. Enkrat na mesec moramo namreč na tehnico,« opisuje Katerina nov »režim«. Zdaj namreč mora tudi sama pripravljati večerjo: »Kosimo v restavraciji v bližini stanovanja, večerjo pa v stanovanju kuhamo same. Priporočili so nam, naj ne jemo zvečer testenin in ne preveč kruha.« Ekipo sestavlja dvanajst igralk: večinoma so sedemnajstletnice, nekatere pa so tudi mlajše, ki igrajo tudi v mlajših selekcijah. Ob Pučnikovi in treh »tujkah« so ostale igralke s Tridentinskega. Katerina je z izbiro zelo zadovoljna: »Zelo me veseli, da sem izbrala to pot. Z Mo-rettijem se vsak dan naučim nekaj novega. Večkrat nas tudi posname, pred treningom ali po njem pa si posnetke ogledamo, da nam pokaže, kje grešimo.« OD Bor in klub iz Trenta sta se domenila za prestop igralke za nedoločen čas (v Trentu načrtujejo triletni program), vendar ima slovenska odbojka-rica, če se premisli, možnost, da se spet vrne v Trst. V tem primeru pa lahko Pučnikova brez protivrednosti igra samo za Zalet, ki ga v določilu pogodbe enačijo z matičnim Borom. (V.S.) MOSKAC-LIGA Val že danes (in po TV) Tekmo 3. kroga moške deželne C-lige bodo odbojkarji Vala odigrali že dre-vi. S pričetkom ob 21. uri bodo v tržiški športni palači gostovali pri domačemu Fincantieriju, ki je v prvih dveh krogih obakrat potegnil kratek konec. Najprej je s 3:1 doma izgubil proti San Vitu, prejšnji konec tedna pa je osvojli točko na gostovanju v Vidmu proti VBU, to je proti nasprotniku, ki je v prvem krogu v Štandrežu s 3:1 premagal valovce. Val odpotuje v Tržič brez službeno zadržanega centra Masija, libero Simon Ples-ničar pa bo igral poškodovan. Kar zadeva Danjela Faganela, ki se je poškodoval pred začetkom prvenstva, čaka na operacijo kolena. Tekmo bo v soboto ob 19. uri, v nedeljo ob 23. ur in v ponedeljek ob 18. uri predvajala TV postaja Fvgchannel (digitalna postaja 113) PLANINSKI SVET Polaganje venca v dolini Glinščice V soboto, 29. oktobra 2011 prireja Slovensko planinsko društvo Trst spominski pohod v dolino Glinščice s polaganjem venca pred obeležje padlih planincev. Zbirališče na trgu v Bo-ljuncu ob 14.00 uri. Pred pohodom bodo udeleženci obiskali domače pokopališče in se poklonili spominu dolgoletne članice in dobrotnice društva Vekoslave Slavec. Nato se bodo podali v dolino Suhe v dolini Glinščici. Ob obeležju pod Jugovimi stenami, kjer se je v prvotni verziji začenjala tudi naša Vertikala, bo kratka slovesnost. Vabljeni. Izlet na Slivnico Mladinski odsek Slovenskega planinskega društva Trst je priredil v nedeljo, 23. oktobra izlet za družine na Slivnico. Skupina približno dvajsetih mladih in manj mladih planincev smo se zbrali na Opčinah od kod smo se skupaj peljali do Cerknice. Tu smo pomalicali in se odpravili na pot. Po položni gozdni stezi in po travnikih smo se povzpeli do koče na Slivnici. Presenetila nas je krasna snežna odeja, ki nas je spremljala za dober del poti. V koči smo pojedli kosilo in se odpočili. Otroci so tudi naredili sneženega moža. Za tem smo se spustili v dolino in se kepali med potjo, kot v pravem zimskem času. Kot zaključek našega izleta smo se še peljali do vasi Dolenje jezero, kjer se nahaja Muzej Cerkniškega jezera. Vodič nam je na zanimiv način prikazal delovanje vodnega sistema pre-sihajočega jezera in življenje ob njem. NOGOMET - Ljubitelji Sovodenj Zmaga po golu v zadnji minuti igre La Rosa - Sovodnje 1:2 (0:0) Strelca: Čevdek v 70. in Zotti v 90. min. Sovodnje: Francescotto, Pahor, Galiussi, Černic, Peteani Marco, Vitulič, Zotti, Čevdek, Piras (Peteani Vasja), Terpin (Mauri), Tomsič. Trener Mauri Ljubitelji Sovodenj so tokrat, s kančkom sreče, zmagali v Červinjanu proti močni ekipi La Rosa, ki sodi med favorite prvenstva. Prvi polčas je bil v znamenju ravnovesja, v drugem polčasu so domačini stisnili Sovodenjce na njihovo polovico igrišča in tudi povedli. Zapravli so še nekaj dobrih priložnosti, dokler ni Matteo Čevdek izenačil. Ta rezultat je za Sovodenjce pomenil dobro plačilo, toda pred iztekom tekme je Zotti z lepim strelom zunaj kazenskega prostora še podvojil in nepričakovana zmaga je bila tu. Vrstni red: Centro sedia 9, Moraro 7, Domio, Trieste Calcio, Mossa, Staranzano in Sovodnje 6, Grado 4, Leon Binaco B, La Rosa in Inter S. Sergio 3, Chiopris 2, Cervi-gnano in Turriaco 0. TUDI VESNA V SOBOTO - V soboto bo poleg že predvidenih tekem, v 2. AL Roia-nese - Primorje (15.30 na Opčinah) in 3. AL Mladost - Sagrado (15.30 v Zagraju), igrala tudi Vesna (promocijska liga), ki bo v Križu ob 15.30 gostila Zaule. V nedeljo se bodo vse tekme začele ob 14.30. (Kilo)metri BOBAN POPOVIČ Poleti na atletski stezi tudi ob 22. uri Trener Bora Radenske, ki tekmuje v prvenstvu deželne C-lige, Bo-ban Popovič iz Sežane, vzdržuje formo poleti in pozimi. »Približno dve leti vzdržujem formo s tekom. Izbral sem tek, ker je to najbolj naravna oblika gibanja,« pravi Popovič, ki je zaposlen na mestni Občini Koper kot koordinator za šport in rekreacijo. Kdaj pa tečete? Med tednom ali med vikendi v gozdu v okolici Sežane. Kolikokrat tedensko? Poleti, od konca do začetka košarkarske sezone, trikrat ali štirikrat tedensko, pozimi pa nekoliko manj. Ko smo trenirali vsak dan, sploh nisem imel časa za tek, zdaj pa bom spet poprijel z vadbo. Včasih grem še v fitnes, vendar to ni pravilo. Kdaj pa tečete? Poleti tečem včasih na atletski stezi tudi ob 22.00, sicer pa ko ni naj-topleje. Pozimi pa okrog 17.00, da ulovim še nekaj sončnih žarkov. Nikoli pa ne tečem zgodaj zjutraj. Ali včasih trenirate tudi z ekipo? Nikoli. Tam imam namreč drugo vlogo. Tega nisem nikoli počel. Kaj pa počitnice: izbirate aktivne ali pa popoln relaks? Dva ali tri dni na leto grem vedno smučat, štiri do pet dni pa si poleti privoščim popoln relaks, sicer pa izbiram daljša potovanja. Morje ali hribi? Absolutno imam raje morje, saj v hribe nisem nikoli hodil. Res pa je tudi, da raje smučam, kot pa plavam v morju. (V.S.) SK Devin: Masterji trenirali na Moelltalerju Po štirih mesecih odmora, so se nekateri masterji SK Devin ponovno srečali na treningu na Moelltalerju 23. in 24. oktobra. Kljub temu, da niso bili vremenski pogoji v ponedeljek idealni, je bil trening dobro izpeljan. Prvi dan je bil namenjen smučanju na prosto in izpopolnjevanju tehnike, drugi dan pa so se že preizkusili v krajši slalomski postavitvi. Treninga so se udeležili Franco Parmesan, Lucio Musina, Saško Hrovatin, Antonio Morgera, Giorgio Norbedo in Claudio Škerk. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 27. oktobra 2011 23 V" Rai Tre bis slovenski program Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Kamorkoli naokoli: Modra krava in ptice 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Alpe Jadran; sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due 21.05 Film: Indiana Jones e il tem-pio maledetto (pust., '84, ZDA, r. S. Spielberg, i. H. Ford, K. Caps-haw)23.25 Aktualno: Delitti Rock 0.25 Aktualno: I nuovi Mille 1.20 Dnevnik - Parlament 1.30 Vremenska napoved V" Rai Tre sposa per due (kom., ZDA, '62, r. H. Levin, i. S. Dee, B. Darin) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Talk show: La ver-sione di Banfi (v. A. Banfi) 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 6.55, 7.45, 9.00 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 10.55 Dnevnik in vremenska napoved 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Aktualno: La prova del cuo-co 13.30 Dnevnik, gospodarstvo in Focus 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 16.10 Dnevnik, Parlament in vremenska napoved 16.20 Aktualno: Incontro dei leader religiosi in oc-casione della 25. Giornata di Preghiera per la Pace 18.35 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 1.35 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Igra: Soliti ignoti 21.10 Nan.: Don Matteo 8 23.25 Dnevnik - kratke vesti 23.30 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 1.05 Nočni dnevnik, Focus in vremenska napoved 1.40 Aktualno: Cinematografo 6.00 Nan.: 7 vite 6.30 Risanke, vmes L'Al-bero azzurro in Art Attack 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 1.35 Aktualno: L'Italia sul Due 16.10 Nan.: Ghost Whisperer 16.50 Nan.: Hawaii Five-017.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Numb3rs 19.30 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik C/ Italia 1 :JSi rîï^MYt:. 6.00 Dnevnik 7.00 Aktualno: TGR Buon-giorno Italia, sledi Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Aktualno: La Storia siamo noi 11.00 Aktualno: Apprescindere 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.45 Aktualno: Le Storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Nan.: The Lost World 15.50 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 18.10 Vremenska napoved 19.00 Dnevnik in Deželni dnevnik 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Sabrina, vita da strega 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Variete: Mi manda Raitre (v. E. Ca-murri) 0.00 Aktualno: Linea Notte 0.10 Deželni dnevnik 1.00 Vremenska napoved 1.05 Aktualno: Magazzini Einstein 1.35 Glasba: La musica di Raitre u Rete 4 7.00 Nan.: Zorro 7.30 Nan.: Starsky e Hutch 8.30 Nan.: Hunter 9.55 Nan.: RIS 4 - Delitti imperfetti 10.50 Aktualno: Ricet-te di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan.: La si-gnora in giallo 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Hamburg Distret-to 2116.15 Nad.: Sentieri 16.40 Film: Una ^ CSI M Sfr T ni m t J* ^ Tele 4 Aktualno: In contatto... con la Trieste Tra-sporti 23.55 Nan.: Police Rescue La 7 LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.40 Aktualno: Coffe Break 10.35 Aktualno: L'aria che tira 11.05 Aktualno: (ah)iPiroso 12.00 19.30 Show: G'Day 12.25 Variete: I menù di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Ka-tia, regina senza corona (zgod., Fr., '59, r. R. Siodmak, i. C. Jurgens, R. Schneider) 16.15 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mon-di 17.30 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 20.00 Dnevnik 20.30 2.00 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: Piazzapulita 0.00 Dnevnik 23.30 Film: II coraggio della verità (dram., ZDA, '96, r. E. Zwick, i. D. Washington, M. Ryan)1.45 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: La telefona-ta di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 9.55 Resn. show: Grande Fratello 12 10.00 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Variete: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.20 Aktualno: Pomeriggio Cinque 17.20 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik 20.30 0.40 Variete: Striscia la no-tizia 21.10 Talent show: Io canto (v. G. Scot-ti) 0.10 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.00 Variete: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 6.50 Risanke 8.55 Nan.: Una mamma per amica 10.35 Nan.: Grey's Anatomy 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Big Bang Theory 15.35 Nan.: Chuck 16.25 Nan.: La vita secondo Jim 16.50 Nan.: Glee 17.45 Risanka: Mila e Shiro - Due cuori nella pal-lavolo 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: Dr. House Medical Division liiilj JiH.iiil 20.20 CSI: Scena del crimine21.10 Film: Mi fido di te (om., It., '06, r. M. Venier, i. A. Besentini, F. Villa) 23.25 Film: Torno a vivere da solo (kom., It., '08, r.-i. J. Cala, i. D. Johnson) 1.30 Pokerlmania 2.20 Nočni dnevnik 7.00 8.30 Jutranji dnevnik 7.30 Variete: Do-po il Tg... Attualita (pon.) 8.00 Aktualno: Le-zioni di pittura 9.00 Variete: Domani si vedra 9.30 Nan.: Maria Maria 10.30 Aktualno: Gli incontri al caffe de la Versiliana 13.15 Aktualno: Gioielli nascosti 13.30 Dnevnik 14.05 Variete: Copertina da Udi-ne 14.35 Variete: Archeologie 14.45 Vi-deomotori 16.00 Dok.: Italia da scoprire 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Italia economia e prometeo 19.10 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 19.30 Večerni dnevnik in športne vesti 20.10 Aktualno: Musa Tv 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Aktualno: Babilonia 22.00 Nan.: The F.B.1.23.02 Nočni dnevnik 23.35 0.10 Nan.: Crossing Jordan1.00 Nan.: N.Y.P.D. - New York Police Department (t Slovenija 1 6.15 Kultura (pon.) 6.20 Odmevi (pon.) 7.00 Dobro jutro! 10.10 Ris.: Daj, Domen, daj! 10.20 Risanke 10.30 Kviz: Male sive celice (pon.) 11.15 Kratki igr. film: Moja soseda (pon.) 11.30 Ris. nan.: Slavna peterica 12.00 Poročila 12.10 Dok. odd.: Slovenski vodni krog (pon.) 12.35 Odd. o znanosti: Ugriznimo znanost (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Tarča (pon.) 14.25 Dok. feljton: Življenje umetnin (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Turbulenca (pon.) 16.15 Prava ideja! (pon.) 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.30 Ba-bilon.tv (pon.) 17.50 Minute za jezik (pon.) 18.00 Nad.: Vrtičkarji 18.35 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Pogledi Slovenije 21.30 Med valovi 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Osmi dan 23.30 Sveto in svet 0.20 Dnevnik (pon.) (T Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 0.45 Zabavni infokanal 10.25 Dobro jutro (pon.) 13.10 23.55 Videozid (pon.) 14.00 Misija Evrovizija (pon.) 16.00 31. tekmovanje slovenskih godb 16.40 Mostovi-Hidak 17.10 Nad.: Doktor Martin 17.55 Evropski magazin 18.25 Univerza 18.55 Videozid 19.50 Žrebanje deteljice 20.00 Film: Kratek postanek v Švici 21.30 Nad.: Zdravničin dnevnik (zadnji del) 22.20 Film: George Gently (pon.) {p Slovenija 3 6.00 Sporočamo 9.30 Novice 11.05 Ne Tretjem 12.30 Poročila TVS1 16.50 Kronika 17.30 Slovenska kronika 18.00 Danes 19.00 Tv dnevnik z znakovnim jezikom 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Boben - Glasbena oddaja 15.30 K2 - dok. oddaja 16.00 City Folk 16.30 Vas tedna 17.00 Slovenski magazin 17.30 Dokumentarna oddaja 18.00 23.15 Izostritev 18.35 0.15 Vremenska napoved 18.40 0.00 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 20.00 Dok. odd.: Trst 20.30 Film: Ples v temi 22.30 Piran - Pirano 0.20 Čezmejna Tv - deželne vesti pop Pop TV gulj 8.5510.05, 11.30 Tv prodaja 9.1015.35 Nad.: Tereza 10.35 16.40, 17.10 Larina izbira (nad.) 12.0017.50 Nad.: Ko se zaljubim 13.00 24UR ob enih, Novice 14.00 Najboljši domači video posnetki 14.30 Ljubezen skozi želodec, recepti 17.00 24UR popoldne, Novice 18.50 Podjetni 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Kmetija išče lastnika 21.00 Nan.: Zdravnikova vest 22.00 24UR zvečer 22.30 Film: Žajfnica (ZDA) 0.25 Nan.: Harperjev otok 1.20 24UR (pon.) 2.20 Nočna panorama A Kanal A 7.30 10.40 Obalna straža (akc. serija) 8.20 Svet 9.15 Tom in Jerry (ris. serija) 9.40 Shaggy in Scooby-Doo (ris. serija) 10.00 Požeruh (ris. serija) 10.35 13.25 Vsi županovi možje (hum. nan.) 11.05 Nan.: Na kraju zločina (pon.) 12.00 16.10 Faktor strahu (resn. serija) 12.55 TV prodaja 13.50 Film: Družina brez mame 15.40 Hum. nan.: 10 razlogov zakaj te sovražim 17.05 Na kraju zločina - CSI Miami (krim. serija) 18.00 Svet 18.55 Na kraju zločina - CSI New York 19.45 Svet 20.00 Film: Manekenka in detektiv (ZDA) 21.40 Film: Generacija X 0.00 Nan.: Will in Grace 0.30 Film: Prebujeno zlo (ZDA) 2.15 Love TV 4.15 Nočna ptica 6.35 Tv prodaja 7.05 Čista hiša (resn. serija) 8.0014.35 Dram. serija: Nebrušeni dra- RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; Pravljica za dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (Loredana Gec in Marko San-cin); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan -Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 12.15 Iz oči v oči (pripr. Vida Valenčič, gostja Vlasta Nussdorfer); 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Mavrica - Odprta knjiga: Jerome Klapka Jerome: Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - 10. nad.; 18.00 Kulturne diagonale - Dvignjena zavesa; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik, 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje za zdravje; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Aktualno; 14.45 Poslovne informacije Primorske; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Večerni dnevnik; 20.00-22.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Od glave do repa, hip hop in Valterap. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 7.13, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 7.00, 12.00 Kratke vesti; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Luoghi e sapori; 9.35 Appun-tamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35 Glasbena lestvica; 11.00, 18.00 Cultura e so-cieta; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Punto a capo; 13.33-14.45 Sogni di vacanza; 15.00 L'Italia e fatta; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 17.35 Deželne novice; 18.35 Glasbena lestvica; 20.00 Proza; 21.00 Luoghi e sapori; 21.30-22.40 Sogni di va-canza; 23.00 In Orbita show; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.35 Žurnal; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30, 16.15, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.45 Ekspres; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Klicaj; 17.10 Frekvenca X; 18.00 Slo top 30 - lestvica; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite... ; 20.00 Odprti termin; 21.00 Galerija; 21.35 Minute za country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Proti etru. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturni globus; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTVS; 21.00 Glasba 20. stoletja; 22.05 Igra; 23.25 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Četrtek, 27. oktobra 2011 GORIŠKI PROSTOR / jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 Óa močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg 6á mocan SÜS sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona '^anticiklona VREMENSKA SLIKA C o GRADEC 8/9 M. SOBOTA O 8/14 ^NAPOVED ZA DANES ^Nebo bo spremenljivo do pretežno oblačno. Ponekod bo lahko še rahlo deževalo. Ob morju bo pihala šibka burja. Sprva bo oblačno, dopoldne bo dež ponehal, najkasneje v vzhodni Sloveniji. Na Primorskem se bo popoldne ponekod delno zjasnilo. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 12, na Primorskem okoli 14, najvišje dnevne pa od 9 do 14, na Primorskem okoli 17 stopinj C. Fronta se počasi pomika proti vzhodu. Danes bodo v višjih plasteh še vedno dotekali vlažni jugovzhodni tokovi, v pri-zemlju pa severovzhodni. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.37 in zatone ob 18.00 Dolžina dneva 10.23 MERCATOR CENTER KOPER MERCATOR CENTER NOVA GORICA MERCATOR CENTER KOPER II DClMkl C, 1». KOf«* [irt*rPkilS> c, 8* KnomboA KoltttiPfrrtlua.C-J, Stopcr (smer Ccnlcr) Odprt»: Odprlo: Odprto: «J ponedeljka do petka od 0. do 21. ure od ponedeljka doeobole od 9. do 21. ore od ponedeljka do lobote od S. do 20. ure »buta od S. do 21. ure ncdol.íi od 9 do ure nedetja od B.