Prvi slovenski dnevnik v $ Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. n/ Glas List Slovenskih delavcev v o4merikL & The first Slovenic Oaily in the United States. Issued every" day except Sundays and Holidays. TELEFON PISARNU: 1279 SECTOR. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Poet Office at New York, N. Y„ under the Act of Congress of March S, 1879. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. NO. 159. — ŠTEV. 159. NEW YORK, TUESDAY, JULY 9, 1907. — V TOREK, 9. MAT«. SRPANA 1907. VOLUME XV. — LETNIK XV. Iz delavskih krogov. Raznoteri štrajki. V FITCHBURG. MASS., JE PRIČELO ŠTRAJKATI TRISTO MAŠINISTOV. Telefonistinje v Butte, Mont., štraj-kajo; štrajk premogarjev v Ontario. KONVENCIJA LONGSHORE-MENOV. Fitchburg, Mass., 9. julija. Nad tristo mašinistov, kteri so delali v osmih tukajšnjih delavnicah, pričelo je štrajkati. Oni zahtevajo, da se uvede deveturno dnevno delo, kar so že v februat^u zahtevali zajedno is povečanjem plače. Lastniki delavnic, kteri so tudi organizirani, v zahteve delavcev nečejo privoliti in tudi unije svojih uslužbencev nečejo pripoznati. Butte, 0. julija. Vse telefonistinje Rocky Mountain Boll Telephone Co. so pričele štrajkati v* zrwk sočutja s štrajkujočimi vezalei žic, kteri štraj-kajo v Wyomingu, Utah in Idaho. Detroit, Mich., 9. julija. Tukaj ae ^rši konvencija unije mednarodne unije obrežnih delavcev, kterej prisostvuje 150 «lelegatov, Seje konvencije bodo trajpu*oval vse grozov»t<*sti in zločine, kiere so izvršili Jajwmci |x> okupaciji Koreje v tej nesrečnej pokrajini. Člani klmba so |«>tt»m jedttiog lasno spre-jeli resolucijo, s ktero izražajo Koreji najtoplejše *u£utje in nado, da bode v kratkem ustanovljeno poseb-no sodišče, k ter« j se l*»de bavilo izključno le h takimi slučaji. kakonSen je korejski. Znana avstrijska zag«jvornica mirti, baronica Sutfcner, je priporočila Korejcem, naj sedaj ne hodijo v Ameriko, ker bi to proti japonsko gibanje v Ameriki še epovečalo in tako škodovalo miru. Ktaočan Kitajcem. Nemški «e»iar Viljem pošlje k malo posebne*?*- odposlanca h kitajskemu cesarju, da vime Kajaki Kiaočau. Nemftija ai !bo6e a tem pridobiti vpiiv proti Jar- Washington, 8. julija. V vseh oddelkih tukajšnje vlade se sedaj ne govori druzega nego o velikanskej ekspediciji naše ^rojne mornarice, ki inlpluje v kratkem na Pacifik, kajti družili važnih novic ni, in tako je treba govoriti o onem, za kar se vsakdo zanima. Nekteri trdijo, da po menja ta ekspedicija svarilo Jai>onskej, zo-I>et drugi so-pa mnenja, da hoče naša republika dobiti gospodstvo na Pacifiku. V.-e to se glasi izredno patrijo-tiČno in v popolnem soglasju z dnevi krog 4. julija. Dvajset velikih oklopnic in križark — to je velika moč in to vsakomur imponira, kako lep pogled bode na te ladije, ko se bodo napotile na daljno pot! — Toda pri vsem tem se moramo pa vendarle ozirati na nektere povsem nedolžne opazke, o kterih javlja brzo-jav iz Japonske : Japoaci se sklicujejo na to, da na Pacifiku nimamo niti jedne mornarične postaje, v kterej bi se zamogla ta velikanska ekspedicija nastaniti, tako da bi ladije ostale trajno rabi ji ve. Razrni tega so Japonci tudi opazili, da našim velikim oklopni-cam in križarkam primanjkuje auksi-lijarna pomoč v obliki torpedovk. Demonstracija je dovolj impozantna, —-tona oni, kteri saj nekoliko vedo o modernih bitkah na morju (Japonci vedo precej), zamorejo to demonstracijo smatrati le za navadni — bluff. XaSi mornarižni častniki so vedno za to skrbeli, da dobimo veliko število velikih vojnih ladij, toda gradnjo torpedovk »o popolnoma zanemarili. < 'astniki, kteri potujejo po morju, imajo radi komotne kajite, v kterih se da lahko lepo počivati — in take kajite je mogoče imeti le na velikih ladijah. Torpedovke so pa zelo neko-motne ladije — nič druzega nego mali zaboji, v kterih se stanuje zelo ne-komfortno. Nihče neče priti na tako ladijo, niti povsem navaden poročnik. Le praporščaki zamorejo vršiti službo na torpedovk ah, toda oni se počutijo boljše na oklopnicah. Ivaj neki se zamore zgoditi z velikimi ladijami, ktere bode sedaj Mr. Metcalf postavil .Japoncem pred nos t Reeimo, da Japonci porabijo to priliko za napad, kakor se sedaj vedno bolj zatrjuje, — in pošljejo veliko število torpedovk proti našem brodovju; ako oni poleg tega izpostavijo veliko Število min v Magellanovej ožini in si potem poiščejo primerna mesta, za napade? O programu našega brodovja se bode sedaj itak še natančno pisalo — in Japonci vendar niso padli na glavo, kajti to so dokazali v vojni proti Rusiji, Pri nas ostane toraj še v nadalje staro geslo v veljavi: Kadarkoli je treba storiti kako neumnost, treba je to prepustiti le mornaričniin častnikom in na mornaričnega tajnika se pri tem naravno ne sme pozabiti. Japonska vlada ne bode več obnovila pogodbe z Ameriko glede prepovedi naseljevanja kulijev. Tako se namreč poluradno poroča iz Tokija, ker to je mnenje japonskega minister-stva inostranih del. To je potrdil tudi tu ->e mudeči «)totaka Yamaoka, kteri je osobni zastopnik grofa Okuma. vodje stranke naprednjakov n je vsakdo prepričan, da je prepir radi malenkostnih dogodkov v Calif orni ji le navidezen, dočim je pravi namen Japonske kontrolirati trgovino na Pacifiku. Japonska je zvito sklenila zveze z evropskimi vi astmi in je tako onemogočila kako koalicijo proti, sebi ; sedaj ima le jednega nasprotnika: Ameriko, ktera je v ravno tako neugodnem položaju, kakor Rusija pred počet kom vojne. Podpora, ktero vidi Amerika v Filipinih, ni druzega, nego tbreme, ktero je Jaiponcem vedno poljubno na razpolago. ls>ti list pristavlja tudi, da bode v slučaju vojne Rusija prisiljena ostati neutralna. SLOVENSKE NOVICE. Po slavnosti desetletnice društva sv. Frančiška v New Yorku. V našem poročilu o desetletnici društva sv. Frančiška v New Yorku smo v naglici pri navajanju društev, ktera so sLavnosti prisostvovala, pregledali tamburaško društvo Ilirija* ktero je navzoče razveselilo s par komadi janske godbe, kakor tudi društvo Novi dozn iz Newarka, N. J., ktero je polnoštevilno slavnosti priaoetrpvalo, dasiravno je od New Yorka preeej oddaljeno. Uverjcni smo, da društva drage volje oprostita. Zamorec bi bil kmalu linčan. NA POSTAJI SOUTH FERRY V NEWYORKU JE PAHNIL ČRNEC POBIRALCA KART NA TIR PRIHAJAJOČEGA . VLAKA Množica se je razburila, prijela zamorca in ga hotela linčati na mestu. JEČA IN SMT-T. Na South Ferry v New Yorku bi bila včeraj razburjena množica obesila kmalu nekega zamorca natančno po vzgledu južnih drža-v. Zahvaliti se je le odločnemu nastopu policije, ktera je mahala brezobzirno okrog sebe, da ni prišlo do lineanja. Črnec, kteri je rekel, da se piše William Curtis in je baje vratar new-yorske centralne železnice, je sunil na podulieni železnici 651etnega Georga Metzingerja iz čakališča na tir bas prihajajočega vlaka, kteri ga je tako poškodoval, da je uro pozneje umrl v bolnici. Baš ko je pridrvil neki vlak na postajo South Ferry, .se je skušal črnec preriniti mimo blagajne, ne da bi si bil kupil vozni listek. Metzinger je bil pobiralec kart in je skočil za črnečem. Črnec pa ga je zgrabil in ga vrgel naravnost pred prihajajoči vlak, kot priča mnogo očividcev. Ljudi j se poprime divja jeza. Več kot petdeset rok se stegne po Curtisu, ostali pa pomagajo dvigati težko a jih je bilo grozno pogledati. Pogled na težko ranjenega razburi množico še bolj. Številni glasovi se oglasijo za vrv, ktera je bila tudi knvalu pri rokah. Če fii ne bilo v tem trenutku polieije, bi ne bilo črneča danes več med živimi. Kričal je, kar se je dalo in zagotavljal, da ni mislil vreči moža pred vlak. Očividci pa so mu rekli, da se laže. Pridrve le trije policisti. Udarjajo s kolom po glavah in si tako napravijo pot do zamorca, kterega so prijeli in od peljali. Metzinger je umrl v bolnici, ne da bi prišel zopet k zavesti. Curtisa so peljali pred sodnika, kteri ga je poslal v ječo, ker ni mogel položiti $5000 varščine. Mayor Schmitz obsojen na pet let. MAYOR MESTA S. FRANCISCO, EUGENE E. SCHMITZ, JE BIL OBDOLŽEN IZSILJEVANJA DENARJA IN OBSOJEN Številni poslušalci so hrupno demonstrirali v dvorani, ko je sodnik Dunne prebral obsodbo. VEDNO NESRAMEN. PREPREČENA UNČANJA NA JUGU. V Lomsiani in Georgiji so preprečili Linčan je zamorcev. Covington, La., 9. julija. Šerif St. Tom-many Par' i in njegovi deputiji so (preprečili - an je nekega zamorca. kterega je zbrana množica hotela linčati, ker je naipadel neko i i«>-licije. Kini, 9. julija. Dne lž>. jniija se v Desio sestaneta italijanski in avstrijski minister inostranih del, da se dogovorita o sporazumu glede Bal-ka na. Tem povodom pride tudi do izdelan j a načrta za, skupno postopanje Italije, Rusije in Avstrije pri balkanskih vprašanjih. Avstrijski minister inostranih del se bode o tem posvetoval z ruskim kolegom v sep- temibru. Hankow, Kitajska, 9. julija. Policijski pod ravnatelj je včeraj umoril governerja pokrajine Ngamhwey, bo je hotel obiskali šole v Ngnasokinu. (Podravnatelj policije je trikrat streljal na. governerja, tako da je na mestu obležal mrtev. Napadalca so na mestiu prijeli in policijski ravnatelj mu je lastnoročno odsekal glavo. Do nemirov ni prišlo. Paris, 9. julija. Iz južne Franeije se poroča, da je položaj v viničarskih okrajih postal zopet zelo resen. V Naribonne so namreč zaprli trideset osob, ktere so na sumu, da so požgale tamošnje prefekturo in radi tega je sedej ljudstvo ponovno ogorčeno. Mn-nicipalni uradniki in župani prirejajo zopet shode in so sklenili, da bodo zopet odstopili, ako se aretovance ne izpusti. Mačka ▼ poštnem nabiralniku. Uncle Sam je postal včeraj adoptiv-ni oče. Policaj MeAuley na Oak St. v New Yorku je včeraj opazil, da se je krog poštnega nabiralnika blizo tamošnje policijske postaje nabralo vse polno otrok, kteri so se zaman trudili rešiti mačko, ktero je nekdo vrgel v poštni nabiralnik za tiskovine. Policaj je o tem sporočil poročniku svoje postaje, kteri pa tudi ni vedel kaj storiti. Končno so se ponudili kot rešilci mačke poštni uradniki, toda le pod pogojem, da se jim mačka prepusti, ako jo rešijo. To se je tudi zgodilo in beStijo so pOtem v triumfU odnesli na poŠto, kjer bodo ▼ nadalje lovila ___7 . da tako svojo t. > .s-.j • SREDNJEAMERIŠKA ZVEZA. Dr. Reyes je odpotoval iz Mehike v Salvador ▼ prid uresničenja načrta sa sjedinjenje srednje-' ameriških republik. Mexico Ciudad, 8. julija. Dr. Fran-cža C. Reyes odpotuje dne 13. t. m. od tu v Salvador in sieer radi tega, da se čim preje uresniči načrt za združenje vseh srednjeameriških republik v skupno republiko. Pred vsem bode obiskal predsednika Figuerroa v Sal-vadorju in kasneje nicaraguajskega predsednika Zelaya. On upa, da se mu bode posrečilo doseči sporazum med imenovanima predsednikoma, tako da se bode končno vršil v Mexico Ciudad kongres, pri kterem se bode sklenilo, kako naj se ustanovi nova konfederacija. — Guatemalski predsednik Cabrera namerava kupiti par vojnih ladij, da se tako postavi nameravanemu napadu od strani Xicarague v bran. Te dni je dobil Cabrera pol milijona posojila in s to svoto namerava kupiti par topničark. Nicaragua ima na Pacifiku tri topničarke in ravno toliko na Atlantiku. Vrhovnim poveljnikom vsega gua-temalskega vojaštva ob mehikanskej meji je imenovan general Jose M. Lima, kteri je bil obdolžen, da je pro-vzročil umor bivšega guatemalskega predsednika Bari 11 asa v Mexico Ciudad. — Brezplačno r ka, kteri spada k najcenejši, naj bolj Si in najdi rek tn e j Si progi za Slovence. Pišite na Auatro-Ameri Whitehall 'Building, Lin«, New Tor AN JE PAŠNIKOV Dospeli so: Barbarossa S. jul. iz Bremena z 884 potniki, Kroonland 9. julija iz Antwerpena. Bovic 9. julija iz Liverpoola. Dospeti imajo: Batavia iz Hamburga. v Noordam iz Rotterdama. Kronprinz Wilhelm is Bremena. Grosser Kurfuerst iz Bremena. Carmania iz Liverpoola. Badenia iz Hamburga. Adriatic iz Liverpoola. Neckar iz Genove. Slavonia iz Reke. Cedri t* iz I^ivenpoola. Philadelphia iz Southamptona. Etruria iz Liverpoola. Amerika iz Hamburga. Saratov iz Iabave. I .a Bretagne iz Havre. Ryndam iz Rotterdama. Zeeland iz Antweri^ua-Laura iz Trsta. FriedricJi der llrosse iz Bremena. Ultonia iz Reke. Astoria iz Glasgowa. Cevic iz Liverpoola. Odploli bo: Kaiser Wilhelm IT. 9. julija v Bremen. Odpluli bodo: Majestic 10. julija v Liverpool Statendam 10. julija v Rotterdam. Kaiserin Auguste Victoria 11. julija v Hamburg. La Pro vence H. julija v Havre. Barbarossa 11. julija v Bremen. Kroonland 13. v Ajrtwerpen. Campania 13. julija v Liverpool. St. Louis 13. julija v Southampton. Batavia 13. julija v Hamburg. Laura 13. julija v Trst. . /r;: "GLAS NARODA" (Sloveoic Daily.) Owned and published by the S LOV EN IC PU BUSHING COMPANY (a corporation). FRANK SAKSEK, president. VICTOR VA1JAVKC, Secretarv. LOUIS BENED1K, Treasurer. Place of bu^ines* of the rorporation and addre^se^ of above officers: 109 Greenwich Street, Borough of .Manhattan, New York City. N. Y. Za leto velja list za Ameriko . . . $3.00 „ pol leta.........1-50 „ leto za me^lo New York - . . 4.00 ,, pol leta za mesto New York . 2.00 ,, Evropo ?-a v>e leto.....4.50 „ pol l«*a.....2.50 ,, ,, četrt leta .... 1.75 V Evropo pošiljamo skupno tri številke. 'GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov. "d L A S NARODA" (•'Voice of the People") Issued ever v, da v, except Sondays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement. Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov. ^ Dopisi brei podpisa in osobnosti se ne natisnejo. V*Denar naj se blagovoli pošiljati po Money < »n Jer. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tu« J i prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiijatvam naredite naslov : »'Clhtjs rNJat-od«'** Greenwich Street, New York City. Telefon : ! 27'» Rector.J Več miru. < im holj se bode sedaj, ko bode tiaša vojna mornarica plula iui Pacifik, mohalo, tem uspešnejša bode pot vojnega brudovja. S tajnimi odredbami in neiskrenost jo ter dvoumnimi izjavami, kterim slede poleni demen-tovanja, je naša vlada provzročila tsplošno vznemirjenje. Sedaj je že skrajni čas, da nastane zojiet mir in molčanje, kajti po sedajije>m vzoru se ne sme pisati in govoriti o Japoncih in naše j vojne j mornarici, ktera v kratkem odpluje na sprehod krog Jtižne Amerike, ker inače zamore v resnici priti do vojne bas vsled ne-Kmiselnih govoric in ravno takega pisan ja. Pi-i nas na iztoku Zj edin jenih držav. kjer ne poznamo takega sovraživa do Japoncev, kakor na zapadli, ni pričakovati eksplozije, kakor v Californiji in druzih pacifičnih državah. Toda polom vsakdanjega hujskanja in pisanja o vojni imora koračno tudi čut pravičnosti obmolkniti i:i iz mirnega ljudstva nastane kmieuo ljudstvo, ktero ne zahteva nič dnizega. nego vojno. I>okIer prevladuje |*ri nas zdrava pretnislienost in dokler javno mnenje iti zastrupljeno z jinufoisi ičniini željami, m- smerrm izgubiti nade, da t>*» 'bode -c vse ]H>Ri\malo mirnim t»m. nsk<>. Toda Lmaano-li v resnici tehtne vzroke, da spremenimo japonsko prijateljstvo v sovražt vo? A ko se ne oziram«i na to. da si želi Japonska osvojiti Filipine, jtotem vidimo, da iravno s« zamorejo Japonci rudi na to sklicevati, ako bi v ivsnici želeli vojno. "Tretja vlast". M kte 1' tz r v In di 1 daj Iz l<>:i-l<4jskib komentarjev o spo-i. ki je naMal med Zji*d i njenimi dr-vami in Ja|xmsk znan, • a zat rjuje. da zveza z Ja- ! Anglijo ni bila ibiksUm 1 t ti je brez vsakr k« »ris* i. in , znih razl«>gov. Zadnji ne-hji no nastali Urezd vomno [ ker t ;unošnji domačini »ričani, kako slaba je An-j giija, ker je morala iskati zaveznika. Raz itn r«*ra je zveza z Japonsko ustvarila veliko protislovje z anglež-kimi kolonijami. V Transvaalu so we že izrekli proti naseljevanju Japon-eev in v Avstraliji lx*lo ravno to storili. Kar se dogaja danes v Californiji, zamore se jutri dogoditi v Avstraliji in potem pride Anglija med dva ognja. Vsled prijateljstva z Japonsko si pa zamore Anglija nakopati tudi so-v i t vo Zjed rajonih držav. Dejstvo da je Anglija sedaj v velikih ■radi spora med Japonsko in riko, nas pa nehote dovede do ičene mimnje, da se Anglija zo- ■pet. poslužuje svoje stare ailoge " tretje vlasti", in sicer tako, da, pusti, da Nemčija tpo možnosti povečuje sovražtvo med Ameriko in Japonsko, kajti Nemčija bi rada; ribarila s pomočjo Anglije v" kaktej vodi, tako da hi se na škodo Anglije zvezala z Ameriko. Ako pride v resnici do vojne, pričela jo bode Jatpomska samo radi tega, ker se zanaša na angleško zaveznico in na podporo Anglije, letera jej je glasom pogodibe dolžna dati vsako pomoč. To pa je ono, kar Nemčija jed v a čaka, kajti potem je zveza z Zjedinjenimi državami in Nemčijo zagotovljena in iz te zveze se zamore poroditi zopet — vojna med Anglijo in Nemčijo, česar si zopet - £ v ropi in Angliji žele. Jezik "Herrenvolka" V zadnji številki "Oeste-rr. Rtrnd-ehau" je priobčetn zanimiv sestavek vladnega svetnika dr. Loebla o nem škeiin jeziku, kakoršnjega pišejo nemški listi in literaije. Dr. I»ebl pravi, da se v -sedanjem času vrši klavern •propad netnškega jezika, ki je do skrajnosti zanemarjen in posirovel( !) kot še nikoli doslej, koloboeija. ter grozovito razmrcvarjen. Kamorkoli se o zreš. v dnevni časopis ali delo strokovne vsebine, kako javno naznanilo, plakat, inserat, privatna ali trgovska pisma, povsod vse polno za-nikraosti in razpada, osnovna slovnična pravila se kršijo ( !), slog je •površen in grd ( !), sintaktične tvorit ve so napačne, zagrešeni so grehi proti jezikovni logiki, jezik nemški je nenaraven, prisiljen in ponarejen! Huda obtožba zares! Pisatelj pravi. da tudi takozvani 'i slioengeistiges Se h ri ft t lum'' kaže ' * eine ersehreeken de spraehliche A'erlotterung", ktere so sc posebno vredni izkazali pisatelji Beverlein, Rienbaum. I>reyer, Ebers, Oton ErnsL in drugi. -Šestnajst let že prosijo nemški razsodni in za čistost nemškega jezika vneti možje svoje sorojake, naj bi pisali vsaj nekoliko pošt eno, ali celo '' voelkiseh'y-časopisi se ne brigajo za te prošnje, ampak pišejo spakedrano, n. pr. *' Groesserbrit isehe ITnstimmigkei-ten", "die drahtlose Telegrafiekon-ferenz", 1' se i tens der Regieming sind V orbere i tungen behufs Anbahtnxng der Beziehungen zwiseheu der Staats-verwaltung und der GesseLschaft ab-geschlossen'' itd. Pisatelj pride na podlagi množine drastičnih primer do kaključka, da sedanja nemščina ni niti senca pravega nemškega jezika, kakor so ga •pisali Goethe, Schiller, Lessing, Heine. Posebno ga jezi tisti ''dersel-be"', brez kterega sedanji Nemei ne morejo shajati in ki jra v slovenščini nekteri tak^> radi jjosnemajo z zoprnim tisti", kar s^t tuidi brat je Hrvatje povzeli od Nemcev. Nemški jezik je torej po pisateljevih besedah trivijalen in banalen, ila ga fino ču-_ti-;"-e uho ne prenese. Mi bi te razprave dr. lioebla ne bili omenili, če bi se nemški listi vedno ne zaletavali v naš slovenski jezik, češ, da ni nič opiljen, da nimamo izrazov za nobe-no stvar itd. Dejstvo je. da je naš slovenski jezik od leta ISTO mko napredoval, da se lahko meri z vsakim modernim jezikom glede množine izrazov in svoje priklad-nosti za najfinejšo in najbolj dovršeno konverzacijo. Nemci naj torej gledajo, da bodo opilili svoj jezik, ki je tako potreben "popravila'% naš slovenski jezik naj pa puste, ker malenkostna fina piljenja, ki jim je podvržen vsak moderen in živ jezik, opravili bodemo saani. S. N. Iz slavjanskega sveta. O šolski omiki na Ruskem je podal v razpusčenej dumi naučm minister pri predlogu o splošni šolski dolžnosti nekoliko zanimivih statičnih podatkov v pojasn jen je. V «eli ruski državi zna čitati in pisati 29.3 odsdotkov možkih in 13.6 odstotkov /e. ^kih «•>«'!». A aarmliKKi je razmerje rist»> drugo; ^rri Nemcih zna čitati in pisati 60 odstotkov možkih in 59 odstotkov ženskih osob; pri Utvauth in Ijotiših 52 odstotkov možkih in ženskih: pri Židih 49 možkih iti 2S odstotkov ženskih; pri Kincih 35 odstotkov možkih in 27 odstotkov ženskih; pri Poljakih 35 odstotkov možkih in 29 odstotkov ženskih. Rusi so na zadnjem mestu. Od teh zna čitati in pisati samo 29.5 odstotkov možkih in 9 odstotkov ženskih! grške ceste ponavljajo svoje delo in •vladi v Belgtradu in Atenah sta popolnoma zadovoljni, ker se jima ni treba nobenemu opravičevati. Ali smo nk Pruskem? Pod tem naslovom piše praški list "Čech": V zadnji dobi prihaja veliko '1 Pmsjako v' * na ^eško. V popolnoma češkem kraju se naenkrat pokaže "najemnik posestva" ali pa veleposestnik iz kulturne države, ki ne zna niti besedice češke in vendar se začne "napihovati", kakocr bi bil na \Pozmanjskem. V kratkem postajne v bližini nemška šola — pozneje nemški otok in v 20. letih '' Der deu-tsehe Besitzstand in Boehmen' WaweL * fK-raljevi gi-a«d v Krakovu se rest a v ri ra. Na enajstih ogromnih kar-tonih je naertan ves grad. Delo izvrši tvrdka Wetter & Co. Zatiranje poljskega živi j a. Nemška vlada je že izdelala predlogo za zatiranje poljskega življa. Predlaga se ob jed nem. naj se prizna državi pravica za nasilno razlastitev, ker le na ta način upa dobiti tako-zvana naselbinska komisija dovolj sveta za naseljevanje Nemcev med Poljaki. Nemška veleposestva se ne smejo razkosavati, da ne izgube Nemci večine v raznih zakonodajnih zastopih. Strah pred lakoto v južno-zapadni Rusiji. V ruskih gubemijah, ki so blizo avstrijske meje («v gubemiji podol-ski, volinski in besanrabijski ter deloma tudi v odeški guberniji) je vsled dolge zime ozimna -pšenica popolnoma uničena. Rž se je deloma shranila, a je redka in slaba. Seljaki so blizo obupa; nekteri so ozimno žito pre-orali, nekteri nimajo niti žitnega semena niti živine in se izseljujejo v "Sibirijo — nad Amur. A ko siromaki pridejo tja, so razočarani. Na-vadino ne dobijo tam niti deseti del tega, kar so jim uradi obljubili. Ko zapravijo zadnji denar, ki so ga dobili za prodano posestvo, postanejo ■berači nad Amutrom, ali pa se z zadnjo kope j ko vračajo v domovino in postanejo breme za občino. K izselitvi sili kmeta tudi velika draginja, ki je v teh krajih -nastala letošnjo spomlad. Velik del malih kmetskih posestev v omenjenih gubemijah še ni obdelan, ker posestniki so čakali dežja in namesto dežja je prišla še večja suša. "Veliki posestniki so obdelali zgodaj svoja polja in sedaj imajo lepo jaro žito. Mali posestniki in prebivalci brez posestva gledajo sedaj z zavistjo njive velikih posestnikov in ker ne morejo dočakati domnele razdelitve gosposkih posestev, napadajo sedaj v nekterih krajih gosposka gospodarstva. Kakor ruski listi poročajo, so izbruhnili nemiri kmetov v zvenigorodskem okraju in na posest vili grofa Potockega. Mnogo gospodarskih poslopij je po-žganili in vsak dan prihajajo poročila o novih požarih. Ruska vlada je v tozadevne okraje poslala vojaštvo. Ali se more strah pred lakoto zadušiti v i>otokih krvi in v temnih ječah ?! Kedaj bode v Rusiji mir in red? Ruski list. c 1 Novosti Dnja'? poizkuša pomiriti Ruse s temle prerokovanj em : Doba mlade Rusije, doba novega življanja na Ruskem bode nastopila šele po kakih 40—50 letih. Ne čudimo se! Izdelati in zaukaaati nove politične oblike — to še ne iz-premeni stare Rusije z mlado. Treba je tudi, da se te oblike popolnoma udomačijo. To pa ee ne zgodi v nekoliko fcrenot kih, kakor v pravljici. Dolga — dolga leta morajo še preteči. Očetje se morajo umakniti otrokom, otroci vnukom; in šele potem bodo izginili obenem z očeti in njihovimi otroci stare šege in navade, stari pojmi, stara čuvstva — šele potem nastane življenje. — "Pravica močnejšega" kot pravna m politična naredba je bila odpravljena pred kakšnimi 46 leti. In vendar še pred desetimi leti je bila ta pravica na Ruskem v veljavi, ker je bila v ruskih pojmih, navadah in čuvstvih ukore-njena ! Balkanske vesti. "M. Od. Pr.'pretresajoč dogodke na Bolgarskem, izvaja, da bode bolgarska politična atmosfera napravila novo razočaranje pri Bolgarih v Macedoniji m da navdahne njih sovražnike k večji odločnosti. Ko se bolgarska vlada in njeni nasprotniki vzajemno preganjajo v imenu domovine, si srbska in gaška propaganda segata v roke k skupnemu boja proti ibolgarstvc v .Macedoniji; srbske in Bolgarski srednješolski učitelji so odkknili vabilo svojih belgrnid-skih tonacišev, da bi se udeležili skupnega izleta v Zagreb. Bolgarski profesorji so zavoljo tega odklonili vabilo, ker krvavo delo srbskih čet v Macedoniji zoper Bolgare, ki ga vodi oficijelna Srbija, se molče odobrava od srbske inteligence, h kteri spadajo tudi srbski profesorji. * •• •+t Lex Ferek na Mora.vskem. Avsttrijsko naucno ministeratvo je končno izdalo izvršitvam podpis k postavi Perekovi, po kteri ee v ljudske šole na Morsavskem smejo sprejemati samo otroci, ki so zmožni učnega jezika. Namen postave je bil jasen in dober. S to postavo se je hotelo preprečiti vse Šolske agitacije im pri spefti k narodnostni spravi. Čehi ne-eejo is aobeneg* Nerooa napraviti Če-L H . iJfj&iv;,- ha, toda tMdi nečejo dovoliti ponean-čevasoja čeških otrok. To je bil namen 'Perekove postave. A moravs ki Nemei so si jo »razlagali drugače, ker vedo, da s svojo lastno močjo ne morejo vzdržati "nemškega posestva" na Moravskem, hočejo si pomagati tudi v prihodnje s ponemče v an jem češke dece. Zato so si izmislili teorijo o pravici starišev pošiljati otroke, v kterokoli šolo hočejo. Na videz je ta teorija lepa. V pnaks; pa jo •Nemci n se Nemci na vse načine prizadevali, da -bi izvršitveni predpis k Perekovi postavi namen fpostlave kar •največ ovirali. Cehi so seveda protestirali. Na Dunaju se je vršila o tej stvari cela vrsta konferenc. Sedaj pa je konečno minister Marchet izklal izvršitveni predpis, s kterim je ustregel Nemcem. Postava 'bode stopila v veljavo 1. avgusta t. L Z Marchet o vim izvršitvenim predpisom se ne bodo na Moravskem odpravili boji in -spori za šolo in otroke! Uradna statistika izkazuje, da nemške šole na Dunaju obiskuje čez 12,000 čeških otrok. V tem številu so pa samo otroci, ki sploh ne znajo niti besedice nemške. Vseh čeških otrok na dunajskih ljudskih šolah je blizo 50 tisoč; njih število raste vsako leto. Dosed a j dunajski Čehi imajo saano eno ljudsko šolo, ki jo obiskuje 800 otrok in ki se vzdržuje z narodnimi prispevki. Ta šola je komaj za en okraj. Zato je društvo "Komensky" predkratkim izdalo poziv, v kterern prosi od prijateljev češke narodnosti, da bi pošiljali društvu obilo prispevkov, da bi se v kratkem mogla odpreti diruga češka ljudska šola na Dunaju. Židovsko gibanje na Ruskem. Ruski židje, ki ne morejo ueakati rešitve židovskega vprašanja, so v zaidnjem času sklenili, da bodo sami določili svoje postopanje in razmere nasproti krščanskemu prebivalstvu. Da dosežejo enakopravnost v Rusiji, ustanovili so že poprej društivo pod naslovom "Obščestvo dlja doetiženja ravnopravlja Jevrejev7To društvo se je sedaj razcepilo na dve stranki, ki se po svojih načelih temeljito razločujeta. Ena stranka se imenuje "Jevrevskaja naroidnaja grappa**, kteri na čelu stoje možje: Winauer, Hessen, Sljozberg in drugi. Druga stranka se imenuje 4' Jevrejskaja na-rodLnaja partija", ktere voditelj je najbolj popularni med ruskimi Židi publicist-zgodovLnar Dubnov z "nekterim i stebri sionizma. Obe stranki, " partija" in "grup-pa", obračata se sedaj k židovskemu prebivalstvu na Ruskem z bombastičnimi razglasi, priporočajoč -ruskemu židovstvn dva različna pota. Winauer kot kadet od nog do glave in v ne-lcterem pogledu celo asi mi lat or, predlaga zidom, da se skupno in možko bore za boljšo bodočnost skupne domovine, dočim Dubnov kot vnet žid-mvcijonalist in odločen nasprotnik vsake asimilacije priporoča ruskemu židovstvu ]K»t, ki je natanko opisana v podrobnem programu. Že pri površnem čitanju programa Dubnove '* narodne partije" se takoj zapazi •namen, te stranke — ustanoviti namreč državo v državi, kar so židje do zdaj skrbno tajili in odločno zanikali. Torej v bližnji bodočnosti morajo Rusi računati z novo veliko silo židovsko, gotovo 'bolj opasno, nego je teritorijalni in kulturni sionizem. Zelo zanimivo je, kar poroča o zadnjem židovskem gibanju "Russkaja Pravda* \ Židje v mestih Aleksandrov-sku, Pavlogradrn in Nikopolu se baje živahno gibljejo; nabirajo denar, prirejajo shode ter se vadijo v streljanju. Tako se je v začetka sušca v Aleksandrovsku cel oddelek židovske mladine vadil v streljanju iz revolverjev pri reki Dnjepru. Ko so prišli orožniki na mesto strelibe, niso zasačili nobenega, ker židovski stražniki so ob pravem času obvestili streljav-ee o prihodu policije. Ruski židje — piše list — se zopet pripravljajo na krvavo revolucijo; tup&tam se še celo baba jo. da v jeseni zopet "nstrajat krovopuskauje Russkkn" (bodo kri puščali Ru»nn). - Kitajci t Galiciji. Poljski list "Rokiik'% ki je glasilo c. kr. kmetijske družbe, z vso reranobo javlja, da je nekoliko podružnic kmetijske družbe že stori lb korake, da bi se leto6 v Galicijo poklicali kitajski delavci, ker bode vsled dolgotrajne zime naenkrat veliko dela na travnikih in njivah in je vsled izseljevanja poljskih delavcev v Ameriko, Prosijo in Rnnmnsko nastal velik nedostatek delavcev. Namesto, da poljski veleposestniki in gospodarji povišajo domačim delavcem plače, hočejo poklicati cenejše kitajske delavce. Potemtakem bodo v kratkem imeli v Galiciji poleg agrarnega, narodnega in židovskega vprašanja tudi kitajsko! ZA. VSEUOI&&E LJUBLMKI Peticijo za ustanovitev slovenskega vseučilišča in srednjih šol je poslalo poslanski zbornici: Politično društvo "Naša zveza*' v Ljubljani. "Splošno slovensko žensko društvo *' je poslalo 17. junija xtauenemu ministerstvu na Dunaj sledečo brzojavko : 4' Splošno slovensko žensko društvo se imenom naprednega slovenskega ženstva pridružuje soglasni zahtevi -naroda glede slovenske univerze.** — Tudi je poslalo omenjeno društvo predsedstvu poslanske zbornice peticijo, v kteri zahteva, naj se ** nemudoma uvede na- šolah vseh strok, zlasti na srednjih šolah, po vsem slovenskem ozemlju slovenski učni jezik ter da naj se zajamČi ustanovitev slovenskega vseučilišča in iz-vrše vse za txj potrebne priprave.** Za slovensko vseučilišče v Ljubljani so odposlala peticije na poslansko zbornico: županstvo v Novem •mestu, županstvo v Dolenji vasi pri Senožečah, krajni šolski svet v Novem mestu in strokovno društvo pomočnikov in pomožnih delavcev strojarske stroke v Ljubljani. Bizo-javno so pri ministerstvu peticijoni-rali: Občina trg Mozirje, Savinski Sokol, Čitalnica v Mozirju Ln občina Polzela. Peticije za slovensko vseučilišče so jxrslala: županstvo v Godoviču, občina senožeška, gasilno društvo v Godoviču, gasilno društvo v Senožečah, mlekarska zadruga v Senosežah, županstvo v Zilcah pri Št. Vidu nad Cerknico, županstvo trga Mokronog, mestno županstvo v Kamniku, slovensko dela>vsko pevsko društvo 41 Slavec" v Ljubljani. lov enskv 3 katoiidko podp. društvo 0s svete Barbari. driav© Severne Amerik«. Sedež: Forest City", Pa. • 3*. januarja I9Q3 v ill in»| -O-O- ODBOKXIXI: Predsednik: JOSIP ZALAR ml., Box 547, Forevt City, r*. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pm. IL tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pi. KOJAKi WAHOftAJTB SS W A r>LAS NAKOPA**, NAJVEČJI IN KA.T(TEKEJftl DNKVMlff! NAZNANILO. Slov. katol. podporno društvo sv. Jožefa št. 52 J\ S. K. Jednote v East Mineralu, Kansas, je imelo dine 16. rožnika t. 1. svoje glavno zbon.»vanje. Raz v en druzega je bilo pri tem tudi sklenjeno, da začenši se s 1. malim srpanom (julijem) t. 1. plača društvo 6 dolarjev bolniške podpore na teden. Redne seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu >v dvorani hirata Filip Rrinarja v East Mineralu, Kansas. Oraštveniki so prošeni, da bi k istim kolikor mogoče prihajali ter redno plačevali svoje mesečne prispevke. Tisti udje pa, ki se radi oddaljenosti sej ne morejo udeleževati, naj pa svojo meseonino pošiljajo na kterega izmed izvršujočih uradnikov pod glasečim se naslovom: Predsednik: Martin Oberžan, Box 51, West Mineral, Kansas; podpredsednik : Jacob Mlakar, Box 320, West Mineral, Kansas; I. tajnik: Fran August in. Box 406, West Mineral, Kansas; II. tajnik: Anthony Radelji, Box 311, East Mineral, Kansas; blagajnik: Frank Kokal, Box 30(2, West Mineral, Kansas; zastopnik: Ignatius trros. Box 131, East Mineral, Kansas: odiborniki: Philip Brioiar, East Mineral, Kansas; John Kastelic, East Mineral, Kansas, Fran Ferlan, West Mineral, Kansas. Fran August in, L tajni k- Kje sta: moj brat MIKO MUC iz vasi Pri most ek, fara Podzemelj, in moj •prij-atelj MARTIN ŽUGELJ iz vasi Dobravice. Mislim, da se naihaja-ta nekje v Jolitn, 111. Prosim rojake, če kdo ve za njiii tnaslov, da gta mi blagovoli .naznaniti. John Muc, 506 Smith Alley, Steelton, Pa. (9-11—7) NADZORNIKI: IVAN DRA&LER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Ouryea. Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. V a. FRANK SUNK, Luzerne, Pa. POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. JVAN SKODLAR, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. fe. Box fiff, rest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". P V V V V v v « Telefon 2034. 1 »Mjpuiigiui^ji I Ij||yiii«j|^ i IL.I^ i Kje je moj brat JOSIP FERLIN T Doma je iz Migtnlske gore, fara Mirna, Dolenjsko. Pred 5 meseci je bil na Falls Creeku in sedaj ne vem, kje se nahaja. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznapiti bratu: Ferdinand Ferlki, 107 Ruby St., Joliet, 111. > (9-11—7) Kje je moj brat JOSIP DOBROTA T Dne 12. junija je prišel v Ameriko in se nekam za vozil. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, «mj ga mi blagovoli naznaniti. — Matilda Skrinar, 518 orth Water St.. Shebovsran. Wis. t Frank Petkorsek 714-718 Market Street Waukegao, 111. priporoča rojakom 8vol ^ S A L O O N, ^ v kterem vedno toči sveže pivo, dobra Tina in whiskey, ter ima na razpolago fine smodke. V svoji PRODAJALMCI ima vedno iveže groce-rije po nizkih cenah. Pošilja denarje t staro domovino eelo hitro in ceno; v zvezi je z Mr. Frank Bakserjem v New Yorku. A A rtlhi &% POZOR. ROJAKI! Slovencem v Carbondale, Vandling, Forest Gty, Pa^ in v okolici priporočam svoj novo arej«ai FOTOGRAFldMI ATEZJDE&, v kterem izdelujem najfinejše slike do naravne velikosti. Imam tudi slovenskega vsluzfoenea -g. Anton L>liu>> Torej se lahko ž njim po slovensko •pogovorite. W. B. FOSTER^ 37 W. Main St., Carbondale, Pa. (10x v dr d 2 jI) KAZNAKILO. Rojakom v Pit-teburgn, Pa., in okolici naznanjamo, da je naš zastopnik g. JMcob Zabukovec moral oditi radi poitbsbcke operacije v bolnidnioo, kjer bode ostal kacih 14 dni j. Kakor hitro okreva, bodemo v listu "Glas Naroda prijavili. S pozdravom Frank Saten Oo.. 100 Greenwieh. St., Mew Tork, K. T. DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, SROMOSTA IN LJUBLJANE* Poštni parnlki so "La Provence" na dva vijaka. «*La S^roie" „ „ "La Lorraine" „ „ „ "La Touraine" , „ „ "La Bretagne".............. "La Gasgogne".............. .........14,200 ton, W.OOO konjskih moči. .........12,UU0 „ 25,«J0 „ .........12,000 „ 25,000 .........10,000 „ 12.000 .......... 8,000 „ 9,000 ......... 8,000 „ »,000 Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK. corner Pearl Street. Chesebrough Building. Parniki adplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob lO. uri dopolndne iz priitonišča št. 42 North River, ob Morton Št.^ N. X. •LA PROVENCE La Bretagne •LA SAVOIE •LA TOURAINTC •LA LOBBAINE Parntka z M. W 15. avg. 1967. 22. avg. 1967. 29. avg. 1007. 5. sept. 1907. 12. sept. 1907. IL julija 1897. La Bretagne IS. julija lWr •HaA PROYENCE 25. julija 19« *LA TOTJKAINE 1. avg. •(LA LORB.ATNE 8. avg. IPS *LA SAVOIE zrezdo zaznamovani Imajo po dva vijaka. » KozminskL generalni agent za zapad. 71 Deaborn St., Chicago, III, J . v -i7 m • • > Jugoslovanska inkorporirana dne 24. janu^ija. 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI • Predsednik: MIHAEL SUNIČ, 421 7th St., Calumet, Mien., Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. bor 57, Braddook, Pjl Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ. II. nadzornik. B< x 641, Eveieth, Minn. IVAN KHRŽISNTK, III, nadzornik. Box 138, Bnrdine, Pa POROTNI ODBOR: JAKOB ZA BUKOVEC, predsednik porotnega odbora, 4S24 Blar kberrv St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KI.OBUČAR, n. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Miek. JOSIP PEZDIRC, rn. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhevni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago Street. Joiiet, 111. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljat ve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnik društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St., Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". 0R0BN0STI KRANJSKE NOVICE. poizvedovati in dognalo, da je Pirker, ko je prevrnil smeti v vodo, tudi sam padel v Dravo in utonil, kajti neka dekla je videla dotični dan plavati po vodi zaboj in 'slišala klice na pomoč. Mlad tat. loletni Jakob Vojska je ? Toda kar naenkrat se je utopljenec I ukradel kot hlapec Ignacija Cerarja ( zopet pokazal na svetu popolnoma v KraŠnji temu 420 K in zbežal. Xa zdrav. Ko je prevrnil smeti v Dravo, Malem liribu je kupil konja za 212 izmuznil se mu je iz rok tudi zaboj kron, voz za 76 K, opravo za 24 K ter odplaval po vodi. Boječ se kazni, in peljal proti Kamniku ter popi- popihal jo je k sorodnikom v Ziljsko val po gostilnah. Orožnik ga je dobil j dolino ter ondi preživel ves čjfs svoje v Stranjah pri Kamniku in ga are- "smrti". HRVATSKE NOVICE. . . .. . . . . ... „ Pravno zavarovanje Hrvatov in Srna neki veselici, ki se je vrsua na ba- ___ . „ , „ . „ . . , . : - , • i "ov v državnem zoom. Dunaj, 21. iu- vi pri Jesenicah, razgrajal in gostom' - - , , • , . - J: \ .. . ... _ ... ' . t mja. Hrvatski poslanci iz Dalmacne raujah pri tiral. Aretaciji se je uprL Že večkrat kaznovani delavec Janez Poznik je zabavljal. PatruljujoČa občinska stražnika sta mu napovedala aretaci- j i mja. , so podali v državnem zboru Sledeče r> ., . pravno zavarovanje: je pobegnil v Zvagonovo gostilno. vafs"ki Podpisani hr- 0. - . .. n ... ,------ poslanci smatrajo za svojo Stražnika sta sla za njim. Poznik je , - ^ , * „ , . ... ... , J dolžnost, d asi Dalmacija de facto pri- eneira stražnika s šolnikom po obra- ' j - , , . . ., ... , pada \ državnem zboru zastopanim zu udaru, ga zgrabil na prsih za suk- j - , •*-.-■» , , . ' & . . " ... deželam, izjaviti, da vendar de jure j tvori del skupne kronovine Hrvatske. njo in zamahnil proti njegovi glavi. Enega stražnika je ubodel v levo stegno, druzega v levo roko, na to ga pa Še ugriznil v palec. To ruvanje se je godilo deloma v gostilni deloma na cesti. Oba stražnika sta bila tako upehana, da se je Pozniku posrečilo pobegniti. Znani pretepač Žiga Killer, mesarski pomoenik iz Kranja, je po gostilnah in kavarnah nadlegoval fante, ki so tam popivali ter jih napadel. Killer je radi stal pred deželnim sodi- in 18 Pravo temelji na cctinjski pogodbi iz leta 1527 in na pragmatični sankciji iz leta 1712 ter dobi nadaljno utemeljevanje v ponovnih izjavah in sklepih zakonodajnih faktorjev kraljevin Dalmacije in Hrvatske. To pravo se je poudarjalo nadalje v številnih adresah hrvatskega sabora na svojega kralja in v najvišjih reskriptih. ! kakor tudi v otoberskem diplomu iz leta 1861. kjer se- glasi dotični odsta- J . , , vek: "Vendar ne more za sedai že rn. Obdolženec je v>e priznaval ter i-i- j , • • ^ , . . *. _ deželni red za naso kraljevino Dalma- cijo stopiti popolnoma v veljavo, ker ! še nisino končno razsodili o državno- ! pravnem stališču naše kraljevine Dal-I ub maeije naPram našim kraljevinam . ^U Hrvatske in Slavonije. Končno je to' pravo dobilo nekako sankcijo tudi v i paragrafu 65 in 66 med Ogrsko in : Hrvatsko leta 1868 sklenjene nagod- i be, ki jo je smatrati za nedotakljiv del javnega prava avstro-ogrske monarhije. Omenjena paragrafa namreč določata, da pripada Dalmacija Hrvatski in Slavoniji. Podpisani izjav-' .. , , T . Ijajo s tem, da se bodo lojalno udele- ' z nožem ranil Ivana Brcscaka, Jožeta ^ » . V • i T , - » zevali ustavnega dela te zbornice, ne; Markica ter Ivana Markica. Slednje- ,,„ . • „ .__ . ,. . ' , , , , , , . J i da bi s tem prejudicirali pravnemu ga je tako zabodel, da je kmalu nato I , , ■ • -- *• , o ji - - - - . staliscu kraljevine Dalmacije." — umrl. Sodba se ni izrečena. u , „ , T. . .. - .. ... . .... ,, , ! Srbska poslanca iz Dalmacne sta po- Velikanska dedscina. Na Madagas- , . . , . J , , , , . . dala sledeče pravno zavarovanje: karju je umrl med letoma 1863 m ,, , .. . , J . T - p , - c Al • , . . Podpisana zastopnika srbskega naro- 18<»4 Jožef Benet iz S. Mana la Ix>n-' rx , ........... „ , , t da v. Dalmaciji izjavljata, stoječ ne- ga aa r urianskem ter zapustil /5 mi- - A ' T - f \ rr . . L1 ,. , omajno na svojem čistem narodnem li ionov frankov. Tamosnjc oblasti so ' t ,— 3 , . . , .t ' .... . ,J . . i stališču, da se pridružujeta zahtevi obvestile avstrnsko vlado — takrat , , j . . ~ , .. „ - . .. t* i-- - i » x - » združenja Dalmacije s Hrvat- je bila severna Italija se pod Avstn-1 , , .... . . , sko. ker vidita v takem zdruzeniu ko-jo — in zunanje ministerstvo na Kn- . , . . ..... . .. rak za narodno zdruzitev svoje na- naju je iM>zvalo dediče, naj se pnja- rorlnostj ' ; vijo. Ti so to storili 1865. Prišla je vojska vmes in razne druge homatije „ Star 104 let" ^ usmiljenk v so povzročile, da se je cela stvar od- Iva" Polanšak, star 104 ložila na nedoločen čas. Sedaj so se ^ !=e,la-1 'M)ma-a setram Pri , Benetovi nasledniki zopet začeli bri- ( 111 Je Č'Vrst in zdrav' pati za stvar in pooblastili Antona. Napredek hrvatskega ovčarstva. Da Tdina. trgovca z jestvinami v Trstu, \se izlKdjša domača ovčje rej a, je hrv. ' da izposlcye dedščino, ki znaša, čez , deželna vlada naročila v Bok ari v Af-75 milijonov. TTdina ima najlepše upe, ganistanu več ovac darakul-plemena; da se njegovo prizadevanje posreči. nakup je mogel izvršiti le neki Fran- zagovarjal le svoje dejanje s tem, da se je moral braniti fantov. Za kazen je dobil pol leta ječe. V Ameriko. Dne 20. junija se je odpeljalo z južnega kolodvora v ljani v Ameriko 24 Slovencev Hrvatov. primorske novice. Zaradi ninora sedi na zatožni klopi pred goriškimi porotniki Miatija Su-ligoj iz Lokavea. Dne 3. junija 1906 je namreč pri nekem žegnanju v Banjšici v prepiru s fanti iz Lokavea Štajerske novice. coz s posredovanjem kurdijskih poglavarjev in pripomočjo Rusije. Ker Moderni otroci. V Gradcu se je ho- , se je to pleme jako dobro obneslo v tel na Gradu obesiti neki osemleten Bosni, ga bodo vpeljali tudi na ličkih deček na drevo. Privezal je vrvico na planinah, ki so preeej podobne afga-vejo in vtaknil glavo že v zanjko, ko ; nistanskim v meteorološkem in vege-so prišli trije tovariši in "sveta site-| tacijskem oziru. Vlada je zato pozvali" obdržali s silo še na tem svetu, i la dvornega svetnika dr. Adiametza z Oddali < > Ozdravljena težke bolezni ženskih ustrojev maternice belega toka, bolečin v želodcu in križu Marija Rezič 2095thSt. Union Hill, N.J. ROJAKI zapdmnite si. da je samo oni zdravnik dober in izkušen kateri zamore dokazati, da je že mnogo in mnogo bolnikov ozdravil. Na stotine naših rojakov se z zahvalnimi pismi in svojimi slikami Ozdravljen od zastarele bolezni želodca. Mati a Fortun 110 E.Park St. Butte,Mont. J| zahvaljuje za zadobljeno zdravje primariusu najznamenitejšega, najstarejšega in najzanesljivejšega zdravniškega zavoda v New Yorku in ta je ; THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE. To je edini zdravniški zavod v Ameriki v katerem prvi svetovni zdravniki in Prolesorji posebnim modernim načinom zdravijo vse bolezni brez izjeme, bodisi katere koli akutne, kronične ali zastarelex netranje in zunanje, kakor tudi vse tajne ali spolne bolezni. Zatoraj rojaki Slovenci! mi Vam svetujemo, da poprej nego se obrnete na katerega zdravnika ali zdravniški zavod, prašate nas za svet, aH pišete po Novo obširno kujigo druge ,,ZDP\VJE katero dobite zastonj, ako pismu priloi ite nekoliko poštnih znamk za poštnino. Ozdravljen od reumatizma v rokah in nogah. John Trebeč Box 196 Tercio, Colo. Vsa pisma naslavljajte na sledeči naslov: The Collins N. Y. Medical Institute 140 West 34tli St. NEW YORK, N- Y. Potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja Ozdravljena od slabokrvnosti, kašlja, težke noiezm v prsih in zlatenice. Johana Košir Box 122 North Bergen,N.J I # t t t i * 4 4 Kje je ANTON BESJAK? Pred več leti bival je v Weir, Kansas. Kdor rojakov ve za njegov na-slov. naj ga. blagovoli naznaniti njegovemu svaku: Frank Mahkota, 3017 20th St. A, San Francisco, Cal. (6-10—7) Delo napravim na aahtevanje naročni kov. $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Iz-ploSCe iz aluminija, nikelja delujem tudi _ ali medenine^ $45 do $80. Cena tri vrstnim je od Iščem mojega, brata RUIM>LiF ROJ-CA iz Loškega potoka, vas Hrib, po domače Zlebar. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga mi blagovoli nazruaniitL John Roje, P. O. Bon 67. Diunias, Ark. (9-10—7) SLUŽBO DOBI Slavjaaiska naselviiška družba po trv-buje moža. kteri bi bil sposoben zastopati družbo pri naselniškej oblasti na Ellis Island u. Zahteva se popolno znanje angleščine. Jedino pismene ponudbe ee sprejemajo pri: Slavonic Immigrant Society, 35 Broadway, New York City. WIN HIE T 00, Rdeči Gentleman je izšel in se dobi. I. zvezek z* 40c., I. In II. zvezek pa za 75c. a pošto vred. |UpravniStvo "Glas Naroda" 109 Greenwich St., New York. NAZNANILO. POZOR, SLOVENKE! Želim se seznam iti z dobro izvezba no kuharico od 18 do 20 let staro. — Zinati mora 1 slovensko in amgležko. ■Star sem 35 let, rojen Slovenec in mi ostane čistega do $800 na leto. Pisma s sliko poslaiti na naslov: M. Bebor, Newtom, Texas. I Za vsebino inseratov ni odgovorno ne uredništvo niti upravništvo. TTpravnišbvo "Glasa Naroda". JOHN KRACKER EUCLID, O. Sa vsebino fnaeratov nI od^-jvor-ne uredništvo niti u&ravtištvc □ pravništvo "GUn ' Priporoča rojakom svoja izvrstna vmA, ktera v kakovosti nadkrilju-jejo vsa druga ameriška vina. Rndeče vino (Concord) prodajam po 50e gaJono; belo vino (Catawba) fo 70c galono. NAJMANJŠE NAKOČTbO ZA VINO JE 60 GALON. BRINJEVEC, za kterega sem im-portiral brinje it Kranjske, velja 12 steklenic sedaj $13.00. TROFINOVEC $2.50 galona. OROŽNIK $2.75 pa-lon«. — Najmanje posode za žganje so 41/2galone. Naročilom js priložiti denar. Za obila naročila se priporoča JOHN KRAKER, BncUd, Olds. Rojakom naznanjamo, da je sedaj nai potnik Mr. JANKO PLEŠKO ▼ državi Illinois. Obiskal bode cenjene rojake najprvo v Chicago in okolici, potem pa se poda v države Wisconsin, Michigan , Minnesota, Colorado, Kan wis itd., ter ga vsem prav srčno priporočamo. Oo. IVA (( 99 SLA VIA Watch and Jewelry Co. 27 Thames St., New York, N.Y. po veliki cenik, okrašen z več sto slikami ur in druge zlatnine. Oni cenik nudi vsakemu s svojo veliko izbe ro najboljših in naj razno vrstnejših ar, verižic, prstanov in sploh druge zlatnine, — cela draguljarska tvrd-ka v lastnej hiši, — omogoči Tam veliko lažje izbrati in tudi naroČiti veliko ceneje, kakor v kterej koli trgovini te srrhe. SAMO 1 CENT. Najboljše in najbolj priporočljivo domače zdravilo so znane "MARIJACELJSKE KAPLJICE". K«lor jih je rabil, ve, kako neprecenljivo je to zdravilo za tiste, ki trpe na slabem želodcu slabosti in glavobolu, slabem prebavljanju in težkem dihanju. Že po kratki uporabi, zginejo navadno bolečine, Naj jih torej nobena družina ne pogreša. Cena za 3 stekl. fl.80, -— za 6 stekl". $2.75, za 12 stekl. $5.00. ČUDODELNO MAZILO ZA LASE. Po zdravnikih novo pro naši o in najbolje sredstvo, ki zanesljivo prepreči izpadanje las, pospešuje rast, ohrani čisto kožo, ter daje prijeten hlad. 1 škatuja $1.50, 3 škat. $1.00. Marijaceljske kapljice kakor tudi zdravilo za lase razpošilja: JVf- RENY1, Box 32, Sta. D. New York, N. Y. Tnfc Mark rtf. Varstvena zstmlu MARKO KOFALT/ 249|So. Front St., STEELTOTN, PA. Priporoča se Slovencem in Hrvatom V Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnoir.oči (Voll-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, kiere točno in po ceni izvršujem. Dalje prodajem parobroene lislke .-a v stari kraj za v-.e boljše parnike in parobrodne proge ter poSiljam denarje v staro dorr.o\ ino po najnižji ceni. Alt*. IVlat-tco Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo. FRANK SAKSER CO« ROJAKI, NAROČAJTE SE N A "GLAS NAHODA", NAJVEČJI I* NAJCENEJ&I DNEVNIK! Za vsebino inseratov ni odgovorxf &« uredništvo niti upravništvo. Upravništvo "Glasa Naroda'O FR. SAKSER CO. 109 Greenwich St., NEW YORK. ...PODRUŽNICA... 6104 St. Glair Ave., N.E. CLEVELAND. 0. Oficijelno zastopništvo vseh parobrodnih družb. SAMO JEDEN CENT sa dopisnico in doneee Vam v hišo zastonj in poštnine prosto krasni cenik in naročitev po njem prihrani Vam MNOGO DO* LAEJBV. NE BOJTE BE TOREJ IZDATI TA OERT, TEMVEČ OPOZORITE &B VAftB PRIJATELJE MA TO! Priporoča se Slovencem in Hrvatom o priliki poto\anja v staro domovino, ali ako žele koga sem vzeti — v prodajo parobrodnih listkov po najnižji ceni. Železniške listke za vse kraje v ^jedii\)enih državah in v Evropi. Pošilja najceneje In najhitreje denar v staro domovino, bodisi zasebnim strankam, posojilnicam ali v kterokoli svrho. Vsak slovenski potnik naj pazi, da pride na Številko lOQ Greenwich Stfeet, in nikamor drugam ter naj se prej dobro prepriča, ako je na pravem prostoru, predno se da pregovoriti, da komu vroča denar, v mnenju, da ima opraviti z nami. I • '^frr ^.. ,,. . . . . __ ... ... . ^ _ z'- Dama s karaelijami. Franoo»ki api»ai Aleks. Dum an (sin), prelov.il dr. Ivo Sorli. * —o— (Nadalje vanje.) Dober ile'!;-; je mora' biti takrat 1'i.tias, in «! tijfgov** sirer ne prvo, prvo slavi t delo. je »>< !no res mladinske dobre te. Človek ir-t tako o prišle, t'itale so naznanilo in hotele so si ogledati, kar sfe jim je ob-Ijubovalo, ter si že vnaprej izbrati to tu*ono. Nič ni bolj naravnega! Seve-ia pa ni.-*> pozabile ob vseh teh čude-ž.ili iskati sle lov življenja take-le žea--ke, o k t pri so slišale brezdvomno pripovedovati tako tajinstvenih reči. l*o nesreči pa so izginile tajinstve-nosti z mrtvo boginj-o vred. in kljub vsemu prizadevanju so mogle dame zasačiti le še to, kar se je prodajalo [>o njeni sroirti, a nič več onega, kar se je prodajalo, ko je še živela.... Drugače pa je bilo vsega dovolj za nakup. Opremba je bila divna. Oprava iz rožnatega lesa, boulski izdelek, vaze iz Sevra in s Kitajskega, sak->«;nske sobice, satin, žamet in svila, vsega je bilo na izbiro. Sprehajal sem se po sobah za temi visokorodnimi radovednicami, dokler r pravzaprav mora, če je člo- niso odšle pred menoj v sobo, prepre- ženo s perziškimi Čilimi. Hotel setm jim slediti tudi tja, toda v tem hipu Hude bolečine v prsih. Posledica prehlajenja se ne more spremeniti v nevarno bolezen niti v vnetje, ako se bolne dele takoj drgne Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpdlerjem I>r. Goldstein, 134 Rivington St. v New Yorku izjavlja": Dr. .Rich-terjev Sidro Pain Expeller sem iznašel, kot na i bo jSe sredstvo v vseh slučajih, v katerih je treba po- mofka zlasti pa za influenco, pre- hlajenje itd. Naša znamka Sidro je na vsaki steklenici. V vseh lekarnah, 25 in 50 centov. hlajenji F. Ad. RICHTER štena duša, da. čutil sem to po- ! hotela tu notri še prav posebno raz-tivbo naravnost v Dumasovem inte- Šopiriti vsa potratnost i>okojiie greš-resu, — zdaj sem spoznal, da daja baš ni<>e. to knjigi glavno silo, to da je Dumas tu vseskozi Armand. Tako ta roman pravzaprav ni izmed takozvanih "psiholoških roma- j nov", — vse je bolj na vrhu, a brez Na veliki mizi ob zidu, tri čevlje široki in šest čevljev dolgi, so se ble-sketali pravi zakladi. Krasna zbirka! In niti eden teh ti-s«m-erili "predmetov, tako potrebnih noža ni psihologije. Zato ti ljudje tu-: pri toaleti te vrste žensk, ki bi ne bil di tako prokleto pristno, temeljito iz čistega zlata ali srebra. Očividno resnično trpijo. In na tem, — če bi mi moderni ljudje morda tudi pogrešali velikih idej, pogleda globlje noter, kakor sega oko navadne dobriči-ne, še tega in onega, cesar nam nudijo moderni mojstri, — ma tej prist- je prišlo vse to le polagoma skupaj in ni podarila samo ena ljubezen vsega in naenkrat. Jaz. ki se seveda nisem ustrašil ob misli, da sem v toaletni sobi očitne grešnice, sem res užival, ko sem si nosti temelji velika vrednost tega u- natanko ogledoval vsako dragocenost motvora. Mene vsaj je to pri celi ( posebej. Opazil sem, da «0 vse te tako stvari najbolj zgrabilo, in poleg dru- čudovito cizilirane drobnjave nosile gih stoterih vrlin (—med ktere spada | različne začetne črke in bogve koliko gotovo tudi ta, da je delo tako izred-j vrst grbov. no zanimivo, kar danes, ko so nas za- Gledal sem in gledal te prelestno-čeli osrečavati židje s kolportažno li- sti, ki je vsaka izmed njih pričala o teraturo, gotovo ne škoduje, —) poleg drugega me je napotila torej posebno ta vrlina, da sem se lotil prevoda. f "> Dr. Ivo Šorli. I. Zdi se mi, da pisatelj ne more ustvarjati značajev, ako ni mnogo opazoval in premišljeval ljudi, kakor ne more nihče dobro govoriti jezika, ki se ga ni resno in temeljito učil. Ker še nisem v letih, ko človek izmišljuje, hočem samo pripovedovati, kar se je resnično zgodilo. Prosim pa resno čitatelja, naj ne dvomi o vsem tem. Vse osebe, razun moje junakinje, živijo še danes. In v Parizu jih je mnogo, ki sami paznajo večidel teh dogodb in ki bi jih lahko potrdili, ako bi komu ne zadostovala moja beseda. Kadi posebnih razmer pa sem edini ja/ poklican, da jih napišem, ker sera bil jaz edini priča in zaupnik tudi zadnjih dogodi ja je v, brez kterih bi bilo nemogoče podati zanimivo in zaokroženo poročilo. Najprej, kako sem jaz izvedel vse te podrobnosti.— Dne 12. marca 1847 sem čital v Laffittovi ulici veliko rumeno naznanilo o razprodaji hišne o-prave in dragocene zbirke različnih posebnosti. Lastnik da je umrl, zato ta način razprodaje. Naznanilo sicer ni imenovalo njegovega imena, pač pa kraj in čas razprodaje, namreč: ulita d'Antin, število 9, dne 16., ob petih popoldne. Poleg tega je stalo tam, tla si 13. in 14. lahko vsakdo ogleda stanovanje in vse pohištvo. .laz sem se vedno zanimal za t&ke I zbirke. Sklenil sem torej, da ne za- , mudim te prilike, če že ne z name- 1 nom, da bi kaj kupil, vsaj da vidim. D nagi dan sem šel torej v ulico d'An t in štev. 9. Bilo je še zgodaj, a vendar se je bilo nabralo že zadostno število gledalcev in celo gledalk. In dasi so bile te zadnje ofttleeene v baržuu, zavite v dragocenosti, in dasi so jih čakale spodaj elegantne vprege, so opazovale j .,7, te babure. In posebno, če mi vrja-v ndar naravnost z občudovanjem mt.t< ves ta bi i if. vse to razkošje, ki se je ! novem grehu ubogega dekleta, in mislil sem si, da ji je bil Bog pač usmiljen. ko je ni tiral do navadne kazni takih žensk: da jo je pustil umreti še sredi njenega bogastva in njene lepote, predno je prišla starost, ki je prva smrt teh nesrečnic. Zares, kaj je žalostnejšega, kakor starost po grešnem življenju, posebno pri ženskah f Ničesar ni na njej čast i tega in nobenega sočutja ne vzbuja nikjer. Ni si mogoče predočiti kaj bolj strašnega, kakor je to večno kesa nje, ne zato, ker je pot za njimi slaba, ampak zato, ker so se zanaču-nile 111 ker so tako neumno razmetale toliko denarja. Poznal sem tako star-Is-ki ji je ostala iz vse sijajne preteklosti samo hf-erka. hčerka tako lepa. kakor je bila baje nekdaj ona sama. Ta uboga stvar, ki jo je starka , imenovala svojo hčer samo tedaj, če jo je hotela opomniti, da jo mora sedaj ona rediti, kakor je nekdaj ona redila njo, ta uboga stvar se je ime-J novala Lujiza in na povelje svoje ma-| tere se je zavrgla brez volje, brez j strasti, brez veselja, kakor bi se bila 1«• t ila kakega drugega posla, če bi jo bili <-esa naučili. In ker 111 videla nikdar drugega ka-kor greh. in ker je stopil greli kar naenkrat pred njo, in ker je bila vrhu tega tudi že otopela vsled večne bo-lehnosti, je ugasnilo hitro v njej razločevali je med dobrim in hudim, ki ga ji je bil morda vlil nekoč Bog v srce. saj ni prišlo nikomur na um, da bi bil vzbudil, kar je bilo lepega v njej. — <). vedno se bom spominjal tega bitja, ki je prišlo skoro vsak dan ob isti uri čez Boulevard. Njena mati jo je spremljala neprestano, spremljala tako pridno, kakor da spremlja prava mati pravo hčer. Res da sem bil še mlad tedaj in na najboljši poti, da {»ostane morala moje dobe tudi moja morala, toda to vem še dobro, da sem občutil. videč to nesramno nadziranje. brezmejno zaničevanje in gnus osje, razgrinjalo pred njihovimi presenečenimi očmi. Pf»z»ieje sem š^le unci to občudovanje in to presenečenje, ko sem si sam vse natančneje ogledal. S|>ozn«l sem brez težave, da stojim v stanovanju kurtizanke. . . . Seveda, in če je sploh še kaj na .-vetu. kar morajo na vsak način videti take odlične dame, in danes so prišle sem skoro same take, — je to vsekakor stanovanje ktere izmed teh žensk, kterih ekipaže vsak dan oš trk a jo z blatom* njihove, ki imajo kakor one in poleg njih svoje lože v Operi in v Italijanskem gledališča in ki zatemnnjejo v Parizu vse drugo s svojo blazno razsipnostjo, s svojo krasoto, s svojimi dijamanti in s svojimi škandali. _ Ta, pri kteri sem bil zdaj, je bila mrtva, tudi najkrepostnejše žene so torej smele prodreti prav do njene da nisem videl nikdvar na obrazu kake device izraza tolike nedolžnosti in tako brezmejno žalostne uda-ni:-ti. Človek bi jo bil imenoval "poosebljena resignaeija". .. . (Dalje prih.) Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu « Clucagi, lil., r tudi rojakom po Z jed. državah, da sem o tvoril novo urejeni saiocn pri "Triglavu", #17 S. Cen«er Ave., Chicago II!.. blizu 19. ulice, kjer točim pristno uleiano Atlas-pivo, izvrstni whiskey. Najooijft vina in dišeče smodke so pn meai na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno Ing* liUe in ierdna miza (pool tablet. Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bode m dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča Mohor MlacElč, 617 So. Center Ave., Chicago, I1L BRZOPARNIKI francoske družbe, severonemškega Lloyda in Hamburg-ameriske proge, kteri odplujejo iz New Yorka v Evropo, kakor sledi: V HA VRB (francoska proga): LA PROVENCE odipluje 11. julija ob 10. uri dopol. LA SAVOIE odpluje 25. julija ob 10. uri dopol. LA TOURAINE odpluje 1. avgusta ob 10. uri dopol. LA LORRAINE odpluje 8. avgusta ob 10. uri. dopol. L A PROVENCE odpluje 22. avgusta ob 10. uri dopol. LA TOURAINE odpluje 29. avgusta, ob 10. uri dopol. LA LORR AINE-odpluje o. septembra Ob 10. uri dopol. LA SAVOIE odpluje 12. septembra ob 10. uri d op. LA PROVENCE odpluje 19. septembra ob 10. uri dop. LA LORRAINE odpluje 26. septembra ob 10. uri dop. LA SAVOIE odpluje 3. oktobra ob 10. uri dopol. LA PROVENCE odpluje 10. oktobra ob 10. uri dopol. LA TOURAINE odpluje 17i oktobra ob 10. uri dopol. LA LORRAINE odpluje 24. oktobra ob 10. uri dopol. LA SAVOIE odpluje 31. oktobra ob 10. uri dopol. V BREMEN (proga severonemškega Lloyda): KRONPRINZ WILHELM odpluje 16. julija ob 9. uri dopol. KAISER WILHELM DER OR OS SE odpluje 30. julija ob 3O. uri dopol. JvAlSEK WJLHBLM II. odpluje 6. avgusta ob 5. uri zjutraj. KRONPR IN Z W1 L. HELM odpluje 13. avgnisra ob 7:30 zjutraj. KRONPR I N ZBSIN CEC1LIE (novi) otipi u je 20. avgusta *>[) I. uri popol. KAISER WlLILEilxV^DER GKOKSK odpluje 27. avgusta ob IO. uri dopol. KAISER WILHELM II. odpluje 3. septembra ob 1. uri popol. i KRONiPRINZ WILHELM odpluje 10. septembra ob 7. uri zjutr. KRONPRENiZESIN CBCILIE (novi) odpluje 17. septembra ob 11. uri dop. KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje 24. septembra ob 10. uri dop. KAISER WILHELM II. odpluje 1. oktobra ob 11. u>ri dopol. KRONPlRENZ WILHELM odipluje 8. septembra ob 3. uri popol. KRON PRINZESIN OEcfLIE (novi) odpluje 15. oktobra cub 10. uri dopol. KAISER WLLHIELM DER GiROSSE odpluje 22. oktobra ob 10. uri dopol. KAISER WILHELM IL odpluje 29. oktobra ob 10. uri dopol. V HAMBURG (Hamburg-ameriška proga): DEUTSCHLAND odpluje 15. julija ob 5. uri zjutraj. DEUTSCHLAND odpluje 29. avgusta ob 9. uri dopol. DEUTSCHLAND o*lpluje 26. septembra ob 8. uri dop.. DEUTSCHLAND odpluje 24. oktobra ob 7. uri zjutraj. _ Za vse poblilne ali natančne pojasnila glede potovanja pišite pravočasno na: FRANK SAH.SER CO., 109 Greenwich St.. Xew York, kteri Tan bode točno ▼as podučil o potovanju. najprimerneJSh pijača je L E I S V PIVO ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hnela. t *di tej-a naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev *n drugih. Lelsy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljSih gostilnah. Vse podrobnosti z ves Le pri Gee. Trav nikar-ju 6!C2 St. Clair Ave. N.E. kteri Vam dragtrvd je vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. Za vsebino inseratov ni odgovorno no uredništvo niti upravniitvo. Upravnifttvo "Glasa Nm4»". Rojaki, naročajte as na "Qla» 2fa-roda".. največji in naj cenej ii dnevnik, j lomu na oltar I Spominjajte se ob raznik prilikah naše prekoris&ne dražbe mr. Cirila in Metoda v Ljubljani! Mal psloži dar Velika zaloga vina in žganja iVUitija Qril»; Prodaja belo viuo ]>o 70«; g: .'Ion „ črno „ ,, 5Uc T>rožnik 4 er «Il<>ne za.......1.00 Branjevec-. 12 steklen*«; «12.00 ali^ {fall, (sodček) za........8I6.OU Za obilno naročilo ho priporc^A Matija Grillv 1548 St. Clair St. CLEVELAND. O. AUSTRO-AMERICAN A PROGE, ktere p ami ki vozijo direktno med Trstom, Reko in NeV Torkom. Pamiki odplujejo: LAURA odpluje 20. julija. FRANCESCA odpluje dne 7. avgusta. • Dalje so ie krasni poštni pamiki na raapolago, kteri odplujejo kakor sledi: V ANTWBRPBN: KROONTAND odpluje 13. julija ob 7:30 zjutraj. ZEELAND odipluje 20. julija oib 10:30 doipol. FINLAND Odpluje 27. julija ob 7:30 zjutraj. VADERiLAND odpluje 3. avgusta ob 11:30 dopol. RROONLAND odpluje 10. avgusta ob 6:30 zjutraj. ZEALAND odpluje 17. avgusta ob 10:30 dopol. FINLAND odpluje 24. avgusta ob 6:30 zjutraj. VADERiLAND odpluje 31. avgusta ob 10:30 dopol. KjROONIJAN D odpluje 7. septembra ob 5 :30 zjutraj. ZEELAND odpluje 14. septembra ob S:30 zjutraj. FINLAND odpluje 21. septembra ob 5. uri zjutr. V A DERLAND odpluje septembra ob 8:30 dopK>l. KROONLAN1D odj»Hije 5. oktobra ob 3nnri |X>poliuIne. ZKEIAN'D ud'pluje 12. oktobra ob 9. uri zjrsvtraj FINLAND <«fpluje oktobra ob 3. uri [k»jx>1. odpluje 2<». «vktob VADERIAN^ ra 4/1» S*.:5 »0 zjutraj. OKI IOJAH kteri želijo potovati s iki. t j. m voiM oenejii, naj m po V HAVRE: LA BRETAGNE odpluje 18. julija ob 10. uri dopol. LA BRETAGNE odpluje 15. avgusta ob 10. 111 i dopol. LA GAjSCOGNE odpluje 14. seiptemibra ob 10. uri dop. LA BRETAGNE odpluje 28. septembra ob 10. uri dop. LA GASCOGNE od pluje 12. oktobra ob 10. uri dop. IA BRETAGNE odpluje 26. oktobra ob 10. uri dopol. V BREMEN: GROSSER KURFUERST odpluje 18. julija ob 10^ uri dopol. FRIEDREICH DER GROSSE odpluje 23. julija ob 10. uri dopol. PRINCESS ALICE odpluje 1. avgusta ob 10. uri dopol. BREMEN odpluje 8. avgusta ob 10. uri dopol. BABiBAROSSA odpluje 15. avgusta <*1. 10. uri dopol. GROSSER KURFUERST odpluje 22. avgusta ob 10. uri doj>ol. FRIEDRICH DER GROSSE odpluje 29. avgusta ob 10. uri dopol. BREMEN odpluje 12. septembra ob 10. uri dop. BARRAROS6A odpluje 19. septembra ob 10. uri dop. GROSSER KURFUERST odpluje 26. septembra ob 10. uri dop. FRIEDRIOH DER GROSSE odpluje 3. oktobra ob 10. uri dopol. MAIN odpluje 17. oktobra ob 10. uri dopol. BABIBAB06SA. odpluje 24. oktobra ob 10. ari dopol. GROSSER KURFUERST odpluje 31. oktobra ob 10. uri dopol. V HAMBURG: AMEEIKA odplnge 18. julija ob 10:30 dopol. ik . BADENIA odpluje 20. julija ob 12:30 popol. PATRICIA odpluje 27. julija ob 6:30 zjutraj. PRESIDENT LINCOLN odipluje 3. avgusta ob 1. uri popol. KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje 8. avgusta ob 5. uri zjutraj. GRAF WALDERSEE odpluje 10. avgusta ob 6. uri zjutraj. BLUECH3ER odpluje 15. avgusta ob 9. uri zjut -aj. PEN NS VLVANIA odpluje 17. avgusta ob U. uri dop. AMERIKA odpluje 22. avgusta ob 4. uri zjutraj. SILVIA odpluje 24. avgusta ob 6. uri zjutraj. PRETORIA odpluje 31. avgusta ob 11. uri dopol. KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje 5. septembra ob 3:30 popoL PATRICIA odpluje 7. septembra ob 5. uri zjutr. BLUECHER odpluje 12. septembra ob 8. uri dop. PRESIDENT LINCOLN odpluje 14. septembra ob 9:30 dopol. AMERIKA odpluje 19. septembra ob 3. uri pop. GRAF WALDERSEE odpluje 21. septembra ob 4. uri pop. PENNSYLVANIA odpluje 28. septembra ob 9:30 dop. KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje 3. oktobra ob 2. uri popol. PRESIDENT GRANT odpluje 5. oktobra ob 4. uri popol. V SOUTHAMPTON: (ameriška proga) PHILADELPHIA 00. Ročni slovensko-nemški slovar, 40c. Sanjske knjige, velike, 30c. Sanje v podobah (male) 15c. Senilia, 15c. Sita, mala Hindostanka, 20c. Skozi širno Indijo, 30c. Slovenski šaljivec, 2 zvezka po 20c. Spis je, 15c. SpominAi listi iz avstrijske zgodovine, 25c. S prestola na morišče, 20c. Srečolovec, 20«. Stanley v Afriki, 20c. Stezosledec, 20e. Sto beril za otroke, 20c. Sto majhnih pripovedk, 25c. Strelec, 20c. Stric Tomova koča, 40e. Sv. Genovefa, 20c. Sveta noč, 15c. Sv. Notburga, 20c. 60- malih povestij, 20e. Slovenska kuharica, Bleiweis, elegantno vezana $1.80. Slovenski šaljivec, 20«. Spisovnik ljubavnih in ženitovanj- skih pisem, 25c. Spretna kuharica, broširovano 80c. Stoletna pratika, 60c. Slovarček priučiti se nemščine brez učitelja, 40c. Šaljivi Jaka. 2 zvezka, vsak 20«. Šaljivi Slovenec. 75c. Štiri povesti 20c. Tegethof, slavni admiral. 20«. Timotej in Filomena, 20c. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $6.50. Tiun Ling, morski razbojnik, 20«. V delu je rešitev, 20c. Ven ček pri povesti. 20c. V gorskem zakotju, 20c. Vrtomirov prstan, 20e. V zarji mladosti, 20c. Voščilni listi, 20c. Winnetou, rdeči gentleman, 3 zvezki $1.00. Zlata vas, 25 c. Zgodovinske povesti, 3 zvezki, vsak 40c. Znamenje štirih, zanimiva povest, 12 centov. Zbirka ljubavnih in anubilnlh pisem 30c. Zbirka domačih zdravil, 50c. Zgodbe sv. pisma stare in nove zaveze, vezano 50c. Zgodbe sv. pisma za nižje raarede ljudskih šol, 30c. Z ognjem in mečem, $2.50. Ženinova skrivnost, 20c. Žepni hrvatske-angleški 40c., broširano 30c. Zemljevid Avstro-Ogrske 25c., mali ; lOe. X Zemljevid kranjske dežele, mali 10c. Zemljevid Evrope, 25c. Zemljevid Zj edin j enih držav 25«. ' RAZGLEDNICE: Kranjska narodna noša, ljubljanska, in drugih mest na Kranjskem, new-yorske in rasnih mest Amerike, s cvetlicami in humoristične po 3c., ducat 30c. Rasne svete podobo, fcnmad ie. Ave Marija. lOe. Album mesta New York s krasnimi slikami mesta, 30e. OPOMBA. Naročilom Je prflešlti denarno vrednost bodisi v gotovini, poštni nakasnld sli pnštnlh znamk ah. Poštnina Je psi vseh tak ie razgovori.