P osamezne HefSkct Navadne Din —*75, ob nedeljah Din 1’—. UREDNIŠTVO k nahai« » M.ri- .Jurčičeve ulica St- 4* I. nad«tr UPRAYA me nahaja v Jurčičevi *Het SL 4, pritličje desno« Tele-fe® fc. 24. — SHS pofftnočelcomi mbm H*v- 11.787. N* nmniHla brca denarja «e ac —• Rokopisi s« ne vfacajo* Naslov ’ Cena dajiiSnie Štev. Din 75'- TABOR Maribor, sobota 14. avgusta 1926. Posame zne števflket Navadne Din —‘75, ob nedeljah Din l’—v „TABOR# izhaja vrak dan, rama nedelje in praznikov, ob 18. nri m datumom naslednjega dne ter stane mesečno po poiti D 10‘—. za ino-temsbro D 18* -, dostnvljen na dom D 11*—, na izkaznice D 10*-—* in »er ati po dogovora. Naroča a« pri opravi »TABORA* MARIBOR. Jurčičeva ulica itev.4. Leto: VII. — Številka: 182. kratico — najnovejše j?navskem otoku Csepel, 20 km ****peite. kjer se nahaja edina diln Efr ,.a kvarna munici-ie, se je zgo-pi0 Il0£' ob 7. ur; zvečer težka eks-daijnlf* ,'I te požar tovarne in na-ičinek n ploz’^e’ ki so ‘me'c strahoten p0Sl •. ot,ok. na katerem so bila razna ciia Tki deloma opustošen. Detona-vsei Rr?a- talt0 silna, da so jo slišali po sei sti'e!i De^'‘ tračni pritisk je odne-koli ca ® več metrov daleč in širom o-ce so baT^^-e vse šipe. Nekatere uli-širll ved 6 ^'sto razdejane- Požar se je Prihitel 110 Vojaštvo, ki je urno *obne "a .Pomoč, je otok zaprlo. Po-eksnir,,j.yesti Še manjkajo. Dve uri po ranjenii vSo ugotovili 14 mrtvih in 29 te v rien -zrtev’ vendar pa bo število žr-bo VBX ,nerno večje. Računa se, da jih cc sto. Iz * ciji. prihajajo vesti o revo!u- danift . emigrantov, nasprotnikov se-So se v oborožile, te. v severni Albaniji vladne če-tisnila ' i;eh ustašev so vladne čete po-iaKi ' v Črno goro, kjer so jih naši vo-DrijjH xzorožili. Pravijo, da se vstašem 2adov p'e don,ače prebivalstvo, ki je ne-0,ino s sedanjim režimom. w * <^ki kralj Boris se je v slova-^6tom t ®u Pištjani sestal s svojim gg ^fgarjem Ferdinandom, nato pa ryj(, ijj ,0* češkoslov, preži dent Masa-Tor’ s® mudi na slovaškem gradu 5a<;a r> s y* Oba vladarja sta se delj V t J^vetovala. Značilno je, da je bil nisi« can!{o povabljen tudi zunanji mi-Drot^ dr* Beneš. Baje je kralj Boris ^>vai Pr®z^enta Masaryka, da bi posre-1 v iugoslov.-bolgarskem sp^ru. Frs ža^j,jncoska in angleška diplomacija se v8t ® ^ni mnogo bavi z vprašanjem Silita 1 • ^g^nčije v Društvo narodov. Bra-vali šn Španija ne bosta več nasproto-*‘šče r'edSka pa 1,0 zavzela enako sta-Ho, ot letos v marcu. Zdi se že sigur-sDrP; ( Prihodnji mesec Nemčija že v P«2 .Prva posledica bo, da se bo renJu znižalo število okupacijskih ^ • Je ed Mehiko in Zedinjenimi državami v »vladalo napeto stanje, ker je bilo boiih umorjenih več njihovih hr>r„v‘'a'!Ov. V Wa»hingtonu groze z o-£>^eno intervencijo. svoboda v Srbiji h Beograd, 13. avgusta. t%. ^okratski klub je dobil iz Kovada-pojavno obvestilo, da so dale obla-W?«irati vse vodilne kandidate de-<3ar p^ske stranke, Negotin in Kava-0 okolici Negotina hodijo trije o-J. fflavarji v spremstvu orožniške-st^irja Jt, 15 orožnikov, ter baje .IJieJo opozicijonalce. ®va sporna točka v vladi K.,^krc Beograd, 13. avgusta. ^'kov 5P upokojenih Šolskih nadzorih • večinoma bivši referenti prosvet-,‘^istrstev, je zaprosilo prosvetno ŽaVnnrXt,V0- ^ 7'nova sprejme v dr-%r Sf rl^0' ^er ;’*Tn Prejšnji mini- %terv tJ- Radič storil krivico. Ce bo mi-tei prošnji, bo sigurno na-konflikt med radikali in I1S3. Gva stranka na I^Skem Bratislava, 13. avgusta-i(>dn«!?rtna* ^še, da se snuje nova na-/i st;"aPr^na socialistična stranka. V S>1 ,i a .i se združil del fašistov in k|. Se ar.skih stranic. Nova stranka ^r@d ras.fc@' lom Beograd, 13. avgusta. Med demokratskima prvakoma Vojo Marinkovičem in Vojo Matkovičem je izbruhnil konflikt. Ker gre za stara politična nasprotja, se ne izključujejo politične posledice. V slučaju razcepitve je mogoča ustanovitev nove stranke. Uzun©všž@wo potovanj© 4 Beograd, 13. avgusta. Ministrski predsednik Uz-unovič nadaljuje svoje potovanje od Skopi j a proti BitoUu, da se. kakor je izjavil pred odhodom, prepriča o terorju oblasti. V nedeljo, ko bodo v. Srbiji volitve, 'bo zopet v Beogradu- Prvi korak k povratku Habsburgovcev Rim. 13- avgusta. »Impero« potrJuje vest. da bo madžarski državni upravnik Nikolaj Horthy izročil s- ^5;» oblast nadvojvodi Jožefu. tLšerin boto Moskva. 13. avgusta. Ker je ljudski komisar za zunanje zadeve resno zbolel, je prevzel njegove posle ljudski komisar Hitvinov. CURICIi (Avala) 13- avgusta. Izvirno. Beograd 9.125, Pariš 14.1625, London 25.145, Ncwyork 517, Milan 17, Praga 15.32. Wien 73.1375, Budimpešta 0-7235, Berlin 123.175, Bruselj 14.15, Amsterdam 207.60. Bukarešta 2-3675, Sofija 3.7375. IMema kror&ska — Uradni list z dne 9. avgusta št- 72 prinaša razen osebnih vesti zakon o izza proračunsko leto 1926 in 1927, zakon o podaljšanju uradniške nestalnosti, pra-premembi člena 89. finančnega zakona vilnik o brezplačnem oddajanju državnih plemenskih bikov, pravilnik o poštnem avtomobilnem prometu, n uredbo velikega župana mariborske oblasti o podaljšanju veljavnosti občinske davščine na tovornino v Mariboru ter razni drugi uradni razglasi, izkaz o stanju bolnic v Sloveniji, državni tečaji za tuje valute, tarifna obvestila in druge objave. — Jugoslov.-avstrijska trgovinska pogodba. Prihodnje dni se bodo izmenjale ratifikacijske listine o jugoslov.-avstrij-ski pogodbi. S tem bo stopila v veljavo celotna pogodba- — Italijanska sinofa dr. Kramara. Znani čsl- politik dr. Kramar, ki se nahaja sedaj v italijanskem kopališču Riccione, kjer sc bo sestal z Mussolinijem, je med nočno vožnjo od Benetk položil noge na klop v kupeju. To so opazili nadzorovalni fašisti in so velikega prijatelja fašizma, oglobili za 40 lir, hoteč mu dokazati, kako pojmuje fašizem red in predpise ... . — Kako bodo v Italiji rešili vprašanje starih vpokojeneev- O tem poročajo laški listi: V bližnjih dneh bo izšla nared-ba. ki bo uredila pokojnino starih pen-zijonistov. Pokojnina se bo povišala na 90 odstotkov nove pokojnine. Te odred- be ‘bo deležnih 200.000 starih vpokojen-cev, med njimi tudi oni v pokrajinah, ki so se po vojni priključile Italiji. — Nemiri v Mehiki. Londonski listi poročajo iz Mehike, da so v področju Guadalajare izbruhnili krvavi nemiri, povodom katerih je padlo mnogo žrtev. V neko cerkev je vdrla policija in pobila 25 oseb. Med katoličani in vojaštvom je prišlo do krvavih spopadov. Pripoveduje se, da je bil ubit policijski šef v Guadalajari, nakar je policija, da prestraši upornike, postrelila več uglednih katoličanov. — 83 milijonov hektolitrov vode je »deževalo nad Zagrebom povodom zadnjega naliva, ki je povzročil nad 50 milijonov dinarjev škode. — Sedemletnico v/eimarske ustave, ki je dala Nemčiji republikansko vladavino, so slavili včeraj v Berlinu in v vseh drugih nemških mestih. — Povišanje železniških tarifov v Franciji. V Franciji so se povišali železniški tarifi od 24 do 30 odstotkov. Povišanje bo stopilo v veljavo najbrže že z 18. avgustom. — Varujte sq izprijenega mesa. Ob tem času so zastrupl.ienja z izprijenim mesom precej pogosta. Včeraj smo poročali, da se je v blaznici v Vršovicah pri Pragi zastrupilo 800 oseb. Današnja vest poroča iz Kassel a v Nemčiji, da se je v neki bližnji vasi 20 ljudi težko zastrupilo s skvarjenim mesom. — Samomorilska epidemija v Wil-helmshavenu. Iz Wilhclmshavena poročajo: Na nekem mestu v pristanišču za vojne ladje se je zgodilo v zadnjih dneh kar 10 samomorov. V morje so skočile same devojke v starosti 20—25 let. Nobeni izmed teh ni nihče pripisal možnosti samomora. Zadeva je vzbudila pozornost. Na dotičnern mestu so opazili te dni križ in datum prvega samomora. Sumi se. da gre za neki tajinstven zločin. Vojna v Siriji se še vedno nadaljuje. Okoli Oare GImdda se streljajo francoski vojaki in sirski vstaši. Mnoge vasi so docela razdejane. — Maskirani razbojniki v vlaku. V osebni vlak. ki je vozil proti Košicam na Slovaškem, je včeraj ponoči vdrlo osem maskiranih tolovajev. Neki popotnik jih je opazil in je hitro predramil druge. Razbojniki so ustrelili vanj in ga ubili. Nato so z revolverji v roki oropali popotnikom vse. kar se je dalo. za-vrli vlak z zasilnim ročem in skočili v temno noč- — Dve čudakinji. V Sazavi na Češkem so našli 701etno žensko, ko je umirala od gladu. Bila je zavita v grde cunje in ni imela niti srajce na sebi. Dognano pa je. da je imela ta beračica 100.000 Kč., denarja. Umrla je od skopuštva- — V Berlinu so vdrli v neko revno luknjo. Tu je ležala že napol razkrojena neka boračica- Prj nji so našli 31.000 mark v zlatu- ^000 mark v srebru, 42-000 mark vojnega posojila in hranilno knjižico na 1'6(09 mark. Tudi ta je na svojem bogastvu umrla od g.cdu, • — Mati, ki prodaja na trgu svoje o-(roke. Madžarski listi poročajo: V neki vasi pri Debrecinu je žena gozdnega delavca Bravnika radi skra.ir.ega pomanjkanja postavila na trg troie otrolc in jih ponujala na prodaj. 141etno Esstero je kupil neki kmet za 900.000 K, triletno Ileno pa za 300.000 K. Za tretjega otroka. 6mesečnega fantka, ni bilo kupca. — Prineezinje gredo v samostane. Pred kratkim je vstopila v neki ženski samostan bivša nadvojvodinja Asunta, hčerka nadvojvode Leopolda Salvator-ja. — Skoraj ob istem času si je tudi: princezinja Neža Lichtenstein poiskala, v nekem samostanu varnega zavetja pred živi jenskimi viharji. — Orel ukradel otroka. V neki .vasi pri Buenos Airesu se je nepričakovano spustil iz zračnih višav orel in odnese!' pred očmi starišev dveletno hčerkico/ Lovci so takoj priredili gonjo, a jim je uspelo najti samo orlovo gnezdo z o-stanki deteta- ■ — Največji parnik sveta. Faroplovna' družba »VVhite Star Line« bo pričela graditi parnik, ki bo po velikosti in u~ dobnosti prekašal vse dosedanje prekcr oceanske velikane. Imenoval se bo »O-: ceanik«. Imel bo 72.000 ton. Z dogoto-vitvijo tega parnika bo gotovo prenehal boj med Amerikanci in Angleži za največji parnik sveta. Doslej so Amerikanci trdili, da je največji njihov parnik’: »Leviatan«, Angleži pa, da je največji »Majestic«. Po amerikanskem računu, ima »Leviatan« 59-000, a »Majestic«,i 56.000. vendar si Angleži tega ne dado dopovedati. Graditev »Oceanica« bo trajala tri leta in bo z njim Amerika imela največji parnik sveta, kajti Withc Star Line je nedavno prešla iz Angleških y; amerikanske roke. — Nemirna svetnica. Iz Rima poroča-, jo dne 11. t- m. Davi se je v mestu Ca-scia raznesla vest, da se je balzamirano truplo sv. Rite na čudežen način obrnilo. Sedaj ima obličje proti mestu. Nekateri verniki, ki so bili davi v cerkvi* so baje videli, kako se je svetnica obračala. Ko se ie razširila vest o »čudežu«*' so privrele v cerkev množice ljudi. Vi resnici je čelo, ki ga je doslej pokrivalai. nunska tančica, dobilo krvavo barvo in truplo se je premaknilo in nekoliko sključilo- Ta čudežen pojav baje ni pojav, ker je že v starih listinah zapisano,-da se sv. Rita zmerom obrača, kadar; se bližajo domovini ali mestu kaki u-sodepolni dnevi. Sedaj trde vsi ljudje -vj Casciu, da se je svetnica obrnila tudi ob-izbruhu svetovne vojne in sicer v smeri proti samostanu; ko pa so podpisali premirje, je obrnila obličje k vernikom* Ker se je tudi sedaj obrnila proti vernikom, menijo, da je to dobro znamenje* Tako poročajo o čudežni sv. Riti v ^Ca-sciji. Kolikor je res, ne vemo- Današnja »Tagespost« je prinesla to vest iz Ri- Mariborske ^esti 1 m Rade Pregare ne pride v Maribor., Pred kratkim smo zabeležili, da bo vstopil v krog našega Narodnega gledališča! kot režiser in igralec dosedanji režiser splitske drame g.Jčadc Pregare. Kakor, pa doznavamo, sw je g. Pregare pre-, mislil in bo ostal rajši na dosedanjem.' mestu. , m Težka nesreča. Včeraj popoldan se je pri Splošni stavbeni družbi na TeznUt pripetila težka nesreča. Ko so delavcii; dvigali z žerjavom težko železno ploščo*, se je utrgala veriga in padla na kiju-; čavničarja Alojzija Klina ter mu zlomi-; la obe nogi pod kolenom, prebila lo-. banjo in raztrgala spodnjo čeljust. Nesrečneža, so takoj prepeljali v bolnico in je le malo upanja, da bo ozdravel- m Borza dela v Mariboru išče večje število šivilj za perilo in vajenk. Delo je v tovarni in za na dom. Plača tedenska in akordna. Rcflektantmje naj se javijo osebno ali pismeno pri borzi dela,.' kjer se iim naznanijo podrobnejši podatki. m Oj te ženske. Največ častnih afer in sporov povzročajo v življenju ženske. Take afere sc rešujeio notem bodisi diplomatskim potom, bodisi na junaškem megdanu. Tako zadevo, oziroma reševanje afere, katere vzrok je bila neka natakarica, so imeli sinoči priliko opazovati pa san ti na Glavnem trgu, ko sta se Ivan K- in Jožef K. najpre.ie sporekla. nato zmerjala in končno tudi spoprijela. Jožef pa ie bil nekoliko spretnejši in ie Ivana dodobra uremikasti]. /Sfričn-t A' K 0 tf «. Marffior. Bde 14. avgusta'. ;Zadevo je končno izravnal stražnik in ^odpeljal vročekrvneža v hladilnico po-‘licijekega komisa rajata. m Petek — dan beračev. Kljub s.trO' Kernu policijskemu nadzor&ivn, ki je ob ,‘Detkih posebej posvečeno beračem, se ta nadlega ne da omejiti, kaj 'še-le odpraviti. Danes 'dopoldan je bilo zopet aretiranih 6 beračev, nepoboljšljivih Kresnikov, ki so bili žc večkrat kaznovani. Ponovno so jih oddali v zapoge okrajnega sodišča-' m V Studencih je bilo do sedaj pri sokolskih prireditvah vsakokrat sede m križev in težav z razsvetljavo, pa na: so bile petrolejke, karbtdke ali pa heli-oforke. Sedaj .ie pa konec teh nadlog, ker ima Sokolski dom električno razsvetljavo ne samo v notranjih prostorih ampak na vrtu. Torej ni nobene ne varnosti, da bi sc pri nedeljski prireditvi kdo zgubil-o Odbor Sokolskega društva v Mariboru poziva vse članstvo, da sc udeleži civilno z znaki prireditve bratskega društva v Studencih, ki sc vrši v nedeljo. dne 15. avg. ob 15. uri popoldne v Sokolskem domu v Studencih. Bratsko društvo v Studencih zasluži od strani mariborskega sokolstva popolno podpo ro, zato pričakuje odbor, da se bo članstvo odzvalo temu pozivu polnoštevil no. — Zbirališče pri Narodnem domu ob 14. uri. — Zdravo! m Petek 13. v Veliki kavarni elitni 'koncert k kabaretno predstavo, odhod Xilofon virtuoza Ernesto. 1626 Kino GRA.ISKl KINO Četrtek 12. avgusta do vključno nedelje 15. avgusta igra Fantom opere. Silno nai>eta senzaeijonelna drama po romanu. ki je bil izdan v vseh deželah sveta in pisari v v-seh jezikih. (Pred kratkim ga je objavljal list »Jutro«.) Lon Chaney Mi Mary Philbin v glavni vlogi. APOLO KINO Od 13- do 16. avgusta Človek z brazgotino. 7 činov o ljubezni in silnem brezzakonju. Najnovejši in najsijajnejši Hen-ny-Porten-film. V glavnih vlogah prvovrstni igralci, kakor Henny Portcn in iMemo Bcnassi. KINO »DIANA« STUDENCI Od »rede 11. do 13. avgusta Rin Tin Tin! Drama v 5. činih, v glavni vlogi Eva Novak. /po H J Mar;borski posetniki finalne tekme za kraljev pokal se vabijo, da v svrho pravočasne nabave vstopnic javijo svojo udeležbo najkasneje do danes zvečer ob H. uri v kavarni »Central«. V prijavnici. ki naj vsebuje točno ime in »tanavanie, naj tudi navedejo- vlak s katerim žeje potovati v Ljubljano- : ISSK A^aribor — hazena odsek od* potuje danes popoldan v Opatijo. Prva družina ISSK Maribora, ki ie ena najboljših^ družin v Sloveniji, ho nastopila proti SK Olimpija. Želimo ji na. vročih tleh našega Primorja obilo uspeha. Izpred sodišča Maribor. 12. avgusta. _ junak dravskega kopališča je neki Josip R. Bil ie v zadregi za denar, zakaj lačen človek se tudi v vodi prijetno ne počuti. Dolgo jc ugibal, kako bi prišel do denarja- In jo ie iz tuhtal. Neopažen jc splezal skozi neko odprtino na strehi kabine, v kateri jc ime! dr. Š. shranjeno obleko in mu je izmuznil 400 Din. Pa moža jc nekdo videl, ko je pleza! iz kabine in so ga kmalu ujeli. Danes se jc moral zagovarjati i^ftd okrožnim sodiščem. Dobi! .ic 10 mesecev težke ječe. • Plačilni natakar Mirko se je mora! zagovarjati. da jc po basal denarnico nekega trgovca A-. ki jo je le-ta pozabil v kavarni. V denarnici je bilo 1020 dinarjev.^ Mirko je izprva tajil, da bi bil kaj našel, pozneje pa so odkrili listnico na stranišču in ie slednjič priznal, da jo !? Vrml je 900 dinarjev po pošti. Zašili »o ga v 4mcsečno te-žko .iečo. Usodni rdeči nadeli češki listi so prinesli sledečo zanimi-»o dogodivščino: Višji finančni uradnik F. J. sc jc peljal z brzovlakom iz Cheba v Karlovo Va/ry z namenom, da si malce odpočije v tofp svetovnem kopališču. V istem kupeju kot on. j e sedela neka jako elegantna družba, obstoječa iz dveh gospodov .n ene dame D^ma je bila zelo prikupiva. ena tistih nevarnih žensk, Čijih po-tsledi sr> opojnj kot južno vino. Počasi Z ormoške razstave V nedeljo se bo zaključila v Ormožu obrtno-gospodarska razstava, ki je bila otvorjena dne 8. t. m. Take razstave nimajo namena, da bi razstavljale! sklepali kdovekakc kupčije, ker »c v manjših okoliših obrtniki predobro poznajo in in teresentje vedo tudi brez razstave zanje, velik pa je njihov pomen v gospodarsko-vzgojnem smislu. Za razstavo izdela obrtni^ svoje najboljše izdelke, živinorejec pripelje najlepšo živino, vinogradnik izbere najboljše vino- Tako nastaja tekma, trud za izboljšanjem, večja izbirčnost, zato pa tudi večji kriticizem in bolje razvita sposobnost. Za občinstvo, ki pride pogledat tako razstavo, so razstavljeni predmeti v veliki meri podučili. Nujno se širi čut za napredek in volja k napredku. Vzbuja sc zdrav ponos na domači kraj, na njegove obrtnike in gospodarje. Ni mogoče, da ne bi bila količkaj dobro organizirana okrajna razstava vsaj v moralnem oziru uspešna. Ne čudimo pa se, da je ormoška razstava uspešna i v moralnem i v gmotnem oziru. Ogledali smo si razstavo in sc prepričali, da glasovi, ki smo jih bili že preje slišali o tej razstavi, niso prazno hvalisanje- Videli smo samo obrtno razstavo in moramo reči. da so obrtniki ormoškega okraja ustvarili tako čedne izdelke, <'a lahko te,<"’H!.1cir> z najboljšimi obrtniki naših večjih mest. Takoj pri vhodu opaziš dve značilnosti, ki očituje-ta »geniusa loc>«: cvetlice in vinske sode. Lep, pisan in cvetoč je ta svet in njegove trte rodč Povito vino, ki polni zajetne sode! Potem greš naprej po sobanah bivše šulfera.inskc. sedaj meščanske šole in opaziš prav mične izdelke raznih kolarjev, mizarjev, sedlarjev, krojačev, čevljarjev itd. Videti je, da so prodrli na deželo najmodernejši vzorci. Pa ne sama to! Povečal se jc okus. Cc pogledaš kočijo, ki jo je izdelal ormoški kolar, se čudiš eleganci, ki je ne prekosi tako kmalu kak kolar v večjem mestu. To velja tudi v pohištvu. Razen obrtnikov iz ormoškega okraja, so razstavili tudi nekateri prekmurski obrtni- Maribor. 13. avgusta. ki. Dasi so večinoma delali nalašč za razstavo in so pokazali najboljše, kar znajo, je vendar dejstvo, da sc naša obrt vsepovsod ra z vi.jo. da zmaguje napredek nad primitivnostjo. Menimo, da so dosedanje razstave v raznih naših krajih, zlasti pa v Mariboru, blagodejno vplivale na obrtništvo. Sedaj se bodo ti vnlivi razrasli na Sirr-i ’* -> srečavali na okrajnih razstavah. Tu ve-1 ja razstavljalcem in prirediteljem vse priznanje in — le tako naprej! Ormoška razstava je dobro obiskana, Poscčajo jo v velikem številu tudi okoliški kmetje, prišli pa so inleresentje iz raznih mest. zlasti iz Maribora. Ptuja, Čakovca, Varaždina itd. Žal, da je dež skvaril živinorejsko razstavo, vzlic temu pa jc — kot smo sc prepričali po fotografijah — zbrala le-ta prav krasne cksomplarje, ki pričajo, da tudi ta panoga v ormoškem okraju lepo napreduje. Na vinarski razstavi je bilo razstavljenih 155 vinskih vrst, vse sami domači pridelki, med njimi znamenite specialitete iz Jeruzalema, Vinskega vrha. in od drugod. Prodalo se jc nad 200 hi vina. Tudi nekateri obrtniki -so napravili lepe kupčije. V nedeljo sc bo vršil v Ormožu krajinski gasilski zlet. Prijavljenih je že sedaj okrog 800 gasilcev; če bo vreme količkaj ugodno, je pričakovati tega dne naval na razstavo. Ormoška razstava jc sad organiza-toričnega .dela tamošnjih gospodarskih krogov, ki jim stojita na čelu gg- Ludo-vik Kuharič in mestni župan Ivan Vese-!>Č- Pod predsedstvom prvega je odbor z raznimi odseki izvršil veliko in uspešno ddo. Za razstavo so si pridobili' zasluge še "■lavni tajnik Rado Polak ju načelniki posameznih odsekov, med njimi Janko Grivec (finančni odsek), Lovro Petovar (vinarski od*ek). Avg. Kreutz (blagajnik), Jakob Maicen (obrtni odsek), Fran Hanžcllč (živinorejski odsek), Alojzij Janžekovič (konjorejski odsek), notar L. Sevnik (stanovanjski odsek). Polu teh vrlih mož gre hvala, da jc dobil Ormož za,nj docela častno obrt-no-Rospodarsko razstavo. sc je naš uradnik sprijaznil s to družbo in strahovito prijetno mu je bilo pri srcu, ko mu Je lepa dama kazala izredno pozornost in ga obdarila z vročimi pogledi m 'prijaznimi besedam'. Uradnik je bil sicer oženjen mož, ali — saj veste, kako je- Pravijo, da jc baš za oženjene može moč lepe ženske neodojjiva in hrepenenje po pustolovščinah žgoče . . . Slednjič je prijaznost lepe dame postala taka, da jc njena fina ročica pripela srečnemu uradniku krasen, kakor kri rdeč in močno, opojno duh teč nagelj-Z zapeljivim smehljajem ga je vtaknila v gumbnico in njene oči so obetale raz-fOŠje. Toda glc.i: neka prijetna utrujenost se je razlezla po uradnikovih udih, še malo in je sladko zadremal, sanjajoč nedvomno o tej beli, kačji rok' in duhtečem. rdečem nagclju. Ni spal dolgo; sramežljivo se jc predramil, iščoč njenih oči. Ali — tristo zlodjev: kje je pa dama. kje ostala kavalirska družba? Kupe je bil prazen. Pogledal je po vagonu, misleč, da so se obzirno preselil' v drug prazen kupci, da bi ga ne motili v spanju. Kakor, da bi mu velel notranji glas, je segel v žep, kjer je ime! hranilno knjižico in denar v gotovini. Občutil jc, da je žep prazen- Kniižice, denarja — nikjer. Ali je mogoče? Elegantna družba, zapeljiva krasotica — to da so bili le tatovi? ^ Kmalu je bilo _ iztreznjenje popolno. Spoznal .ie, da je silno nasedel in da ie ob _ vse prihranke. Prijavil je zadevo policiji. No, preiskali so rdeč. dehteč nagelj in dognali, da je bil močno narko-tizjran. Bela ročica je ž njim le uspavala žrtev, ki si jo je izbrala tatinska družba, da jo oropa . . . Zanimivosti iz bofifševi-Skega carstva Moskovski mesečnik »Trideset dni« je zbral v eni zadnjih številk nekaj zanimivosti iz sodobnega ruskega življenja- Ker so mestoma prav značilne, naj jih sledi nekoliko: V saratovski guberniji jc bil imenovan za učitelja mula (turški duhovnik) Ah-metov, ki je prestopil v komunistično stranko in »e odrekel duhovništvu. Kmalu nato pa so prišli k njemu pravoverni muslimani iz vasi, kjer je delil pred učiteljevanjem verske nauke in ga zaprosili, naj jim bo zopet pastir. Ker jc Ahmetova razočaral toliko propagirani boljševizem, jc zaprosil izvršilni odbor, naj mu dovoli, da se z bojjševiki prijateljsko razide. Njegovi verniki pa so poslali izvršilnemu odboru proglas, ki se je končal s klasičnim stavko^n: »Prosimo, da sc Ahmetova izključi iz komunistične stranke, da bo 85 pravo-vernikov dobilo zopet svojega duhovnika. Upamo, da se bo vse izvršilo v smislu predležeče resolucijč«. # Večina sljk izdelanih v sovjetski Rusiji je presičenih s komunistično idealo-gijo in imajo popolnoma propagandni značaj- Enake pojave zasledimo tudi v kinematografih. Vse te slike in filmi pa, so sc meščanom že pristudili, radi česar jc kinopodjetje v Užev.-ku v namenu,' da privabi čim več ljudi, svoj film tako-le priporočalo: »Film jc brez vsakršne ideologije in za široke sloje brez slehernega vzgojnega momenta«. * Čudne legitimacije izdajajo sovjetski uradi, predvsem oni globoko v notranjosti. Alcksandrovski vaški izvršilni odbor je izdal takole potrdilo: ^Potrdilo se izdaja Serafini Mihajlovi-Larjonovi, ki dokazuje, da ie pismena, neporočena, stara 45 let- gospodinja ter da je v resnici oseba, katere podatki so zgoraj navedeni. — Potrdilo velja 6 mesecev«. Jako zanimivi so tudi novi napisi na pokopališčih- V Kazimovu je na nekem kamnu ta-le napis: »Tukaj počiva bivsj sluga Gospodov, sedaj svobodni nebesKi državljan, Nikola ZoŠčenkov, star 4° let«. V mestu Anapi sc nahaja nagrobni kamen z napisom: »V tem grobu 18Z1 nepremično telo bojevitega orla Ivana Kočetkova. starega 28 let. Mi? njegovemu bojevitemu pepelu«. V Tagaurofu je na pokopališču plošča, na kateri je zapisano: »Daj- o Bog. večni mir od geoe-rala Wrangla osleparjenemu pepelu Ko-zaka Riežinske stanice, Semenu Kuval' dinu, ki se je vrnil v okrilje sovjetsKC vlade in v tvoje carstvo«. * Mnogo zanimivih na ni sov je najti tudi nad trgovinami. V černi gori visi ta* le napis: »Artcl invalidov z mesarsKi* mi proizvodi. Prc'?n-i"!"mo in solimo šun* ke meščanov in lastne«- Samomori in ralSfo vzroki Maribor. 13- avgust3- Slatisfkc so navadno suhoparne neprebavlji ve, \ en dar nam kažejo ni * številke, kako sc izpreminjajo časi. £ daiašnje razmere jc fiajbolj značilna J luštna -statistika samomorov. Njene vllke pripovedujejo kakšni vzroki žw io ljudi v prostovoljno smrt. Zanun je n, pr. že to, da je število samotno,^ radi diužinskih prepirov zraslo nax ’ odstotkov. Nekoč so bili ljudje srečo« ši v zakonu, ali dandanašnji se zdi. . so manj sposobni za križe in težave. , so v zvezi z rodbinskim življenjem- V v:!,-stvo je sigurno izčrpano in oslabljeiv bolezni »o v znatni meri _ narasle. ‘ izpričuje tudi nadaljnja Številka, k* . L’ da jc sedaj za 250 odstotkov več s momorilcev radi bolezni, nego jih >e lo povprečno v letih pred vojno. Pomanjkanje in revščina tudi PriZ..,e ta mnogo ljudi do prepada pro-stovcu smrti. Število samomorov radi bea j zraslo za 80 odstotkov- Toda etan*r(r so morali otvoriti nove rubrike za v? ke samomorov. Ena izmed njih jc ” 0j-novanjska beda«. Tega vzroka pred. no pl so poznali. Takrat ni bilo obUP cev, ki bi šli v smrt zavoljo tega. si niso mogli najti stanovanja. Sea« Je J 2 proccntov. ,' Ce more biti v taki statistiki j: * Splii\>,po'n ip. tO ^ .—a* kaj razveseljivega, tedaj jc to neznaten vzrast samomorov rs-, .o7n\\o. ene ljubezni in radi strahu pred JC lv/Mi'nesre' Čeprav .ie število samomorov v ve 1 nri* mestih vzraslo za" 65 "odstoftovr meri z 1- 1913.. imajo nesrečni ^ st«-Ijenci dokaj malo udeležbe na y pred Samo za 2 odstotka jih je vec j,. 20 leti ie bilo med nesrečnimi / Ijenci mnogo mladeničev, dijakov ^ dih deklet. Danes se te vrste sa tarej' rilci rekrutirajo večji del iz vrst ^ fi(i ših mož in žena, ki bi si hoteli 11 lastno •ognjišče, pa jim branijo nS ^ ifl ne razmere, draginia. slab zasluge ^ stanovanjska beda. Obupajo in £rea. smrt. Mladi, rosnoleti ljudje se 1 bijajo iz ljubezni, ker jim današnji ^ cejšnja svoboda v ljubezenskih st^kin ja- pr«', pušča, da lažie žave. In današnja dež sj ljubezni ne jemlje tako zel srcu! liaio Značilno je. da se danes prav ljudi ubije od strahu nred kaznii,0’ jc go vojno ie bilo tega veliko več. Lju™ se boli bali kazni. V težkem 7'] p^' skem boju se ie ta strah zmanjšal. ^ tako ie neznatno število onih. ki (pg jajo radi živl.ienske prenasičenosti-Slov. Denniku.) nas najboljši domači iDtonna^ni t«vo«;- r v^*5h mestih zanesljJTO poveq«i»iV«: informacij« o nem, po»«bqo p» 3« o 1 inovntta> »Upju denarnih zarodov, trgot- Bko-indo3trl.]«ih podj*tvi »n privatnih oseb wv« inlormacije ao .cene, izčrpne in brze «• nahaja T Vuka Koiadžiču ul. 11, Beograd -or telefon )efr-25, » brrojami niml. Argnt. M nes^gih soD palično tudi praznili s sovpo rabo kuhinje nudi ,Marstan*‘ RotovSbi trg 4, 1629 Pristopajte CMDI ESpozilsra ..fflarslan po nahaja Aleksandrova cesta št. 45 v gostilni nasproti ko lodvor*. 16,0 !Jua riiiakai