Telefon št. 119.
Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din,
DELAVSKA
POLITIKA
Izhaja vsako sredo in soboto. Uredništvo je v Ljubljani, Breg štev. 12./II.
Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo
Upra/a: Ljubljana, Breg 10-12. pritličje.
Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.
Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1’— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1'— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2 25 Din. Pri večjem številu objav popust
Št. 113.
V Ljubljani, sobota 29. maja 1926.
Leto I.
Kam drži na desno pot?
Statističarji so izračunali, da se skoro cela tretjina svetovne produkcije pogubi ,uniči, pokvari, oziroma ne dovede svoji končni svrhi, to je konsumi-ranju, ampak da gre enostavno v nič. Ta statistika datira iz leta 1921., to je iz časov, ko je na novo poživljena trgovina in industrija šla strmo po poti konjunkture navzgor, ko so podjetja rastla kakor gobe po dežju in ko je pomenilo imeti blago toliko kot siguren dobiček. Od takrat pa so se razmere korenito in hitro izpreminjale. Na eni strani je pričela pojemati lakota po blagu, navidezno cvetoča trgovina in industrija sta pokazali svoje nezdravo ogrodje. Finančni politiki skoro vseh držav, ki so se udeležile svetovne vojne, so pričeli misliti na zmanjšanje obtoka bankovcev, na ozdravljenje valute in povratek k zlati podlagi. Posledice te radikalne kure niso izostale.
Mali .konsument, ki je preje vedel, da ibo z zvišanjem cen in razvrednotenjem gotovo ali skoro gotovo dosegel tudi zvišanje svojih dohodkov od delodajalca in na ta način kompenziral rastoče cene življenskim potrebščinam, ta mali konsument je naletel na vedno trdovratnejši odpor proti zvišanju dohodkov. Doživel je, da je takorekoč čez noč sedel na njegovem mestu drugi, ki se je dal upreči v jarem pri stari plači. Otvorila se je doba štrajkov, mezdnih bojev in bojev za socijalne pridobitve. Vse prelahkomišljena sta se duševni in ročni delavec vrnila iz svetovne vojne, zanašajoč se na dejstvo, da je poginilo 23,000.000 najbolj delazmožnih in najboljših ljudi in zaupajoč konjunkturi, ki ju je z lepimi obljubami vabila in obetala brezskrbno življenje. Nista pomislila, da je ta dozdevna konjtmktura le mimoidoča posledica razdejanja v svetovni vojni, da mora blazni tempo industrializacije in kupčevanja nujno privesti do prenasičenja in da bo treba državi enkrat misliti na povračilo vojnih dolgov, kar bo imelo za posledico obuboža uje in brezposelnost malega človeka. Nista pomislila, da se je treba za tiste težke čase takoj pripraviti in zato ju je današnja doba. našla nezadostno oborožene.
Ce je bil štrajk dobro organiziran, je v tistem času imel še popoten izgled na uspeh, delavno ljudstvo si je v mezdnih bojih priborilo še rn.arsi.kak priboljšek k svojim bornim plačam. Vendar je bilo že takrat jasno, da se kapital organizira še veliko intenzivnejše. Hladno računajoči politik je spoznal že takrat, da se umakne kapitel v upoštevanju želja in zahtev izkoriščanega ljudstva le do gotovega odstotka dobička, kar pa je pod tem odstotkom, da bo branil raje do zadnje kaplje krvi, kukor da bi se izneveril principu nadvlade kapitalizma. Njegova doslednost in pravilnost gorenje sodbe sta se izkazali prav kmalu.
Nujna posledica dejstva, da se plače niso več zviševale, dočim so cene 'blagu še rastle oziroma vsaj ostajale na nekdanji višini, je bilo nazadovanje kupne moči malega človeka. Izmed potreb, ki jih je imel do tedaj in katerim je bil navajen zadoščevati v okviru svojega revnega budžeta, izmed teh potreb je moral črtati zdaj prvo, drugo in tretjo, pač one, 0 katerih je mislil, dl jih najložje pogreša; eden cigarete, drugi četrt vina, zopet drugi nabavo knjige ali naročnino mesečnika itd. itd. Vsporedno s tem je prišel pritisk še od drugod.
Amerika, ki je financirala svetovno vojno, je pričela sprva narahlo in pozneje vedno energičneje opominjati svoje dolžnike, naj prično z odplačevanjem dolga. V zadregi so stopili evrop-
ski finančniki k davčnemu vijaku in ga privili za eno vretence in še za eno in še in še. Udarili so z indirektnimi davki in raznimi dajatvami, pri nas’ celo z davkom na ročno delo, na malega človeka, ki je na ta način z štirimi petinami prispeval do ravnotežja državnih financ. In tako se je zgodilo, da je mali človek moral zopet in zopet prijeti za svinčnik in črtati še tiste ponižne želje in zahteve iz svojega proračuna, ki so ga karakterizirale kolikor toliko še kot človeka »ustvarjenega po božji podobi«. Če se danes ozremo po tem lepem svetu, vidimo in občutimo na nas samih, da je ostalo približno — in še to pogledano skozi trikratno povečavo — le tisto, kar imenujejo naci-jonalni ekonomi eksistenčni minimum, to je nezadostna hrana, nekaj obleke in slabo stanovanje.
Danes se lahko reče, da je kapital začasno — začasno pravim — strnil svoje vrste in da je organiziran bolje kot proletarijat. Njegova moč leži pred vsem v doslednem izvajanju interna--cijonalnosti, dočim se proletarijat v tem pravcu šele razvija. Končni izid seveda .ne pripušča dvoma za nikogar, ki veruje, da je na tem svetu sploh še kaj zdravega. Časi so težki a ne obupni. Glavna naloga proletarijata je začasno preboleti sedanjo krizo s čim manjšimi izgubami, ker izgube,smo in bomo v bližnji prihodnosti še imeli.
Današnja doba stoji v znamenju ofenzive kapitala. Štrajki, če nimajo za to izredno ugodnih tal, nehavajo z neuspehi ali pa z dozdevnimi uspehi, ki niso omembe vredni. Pozabiti ne smemo, da v takem položaju pomeni uspeh, če se .nismo umaknili. Današnja defenziva proletarijata pa nosi v sebi klico prihodnje ofenzive.
Trenotno ima kapital lahko stališče. Dobički, ki so se znižali do določenega odstotka, mu ne dovoljujejo nobenih koncesij, zato je intransingenten bolj kot kedaj preje. Armada brezposelnih, ki so pripravljeni služiti za vsako še tako sramotno plačo, narašča stalno in otežkoča boj vsem ostalim, ki .so tako »srečni«, da imajo za enkrat še delo in službo. Proletarska kupna moč je reducirana na skrajni minimum. Ironija kapitalove ofenzive pa leži v tem, da je celokupna trgovina in industrija koncem koncev le odvisna_edinole od kupne zmožnosti proletarijata. Čudno se sliši, da tarna kapital pod masko veleindustrije in trgovine o nazadovanju konsuma pri malem človeku, kateremu je sam ravno to kupno zmožnost odvzel. S teatersko gesto si trka na prša, češ, s kapitalom propade tudi vse drugo. Mi pa, ki smo mu globlje pogledali v umazano dušo, vemo, da je laž njegova dozdevna tragična 'diska, laž njegovo človekuljubje in laž neobhodnost njegove eksistence.
Nazadovanje konsuma se čuti po-vsodi, ne samo pri nas, saj se je moral delavec in mali kmet, obrtnik in uradnik, omejiti ne samo v Sloveniji, ampak tudi v drugih deželah in državah z edinim razločkom, da se drugod vendarle brani uspešnejše kakor pri nas. Kljub temu narašča pritisk, ki gotovo še ni dosegel svoje najvišje točke, dokler se sam ne ubije.
Današnji brezobziren boj se bije za čim cenejšo produkcijo in čim dražjo oddajo. Prvo je lažje kot drugo. Produkcija se poceni, če se znižajo nabavni stroški, ti pa se znižajo, če se poveča produkcija. Rezultat tega hladnega računa je blazna hiperprodukoija, ki postavlja na glavo vsa zdrava načela po potrebah človeštva jn njih zadostitvi. Danes se ne pogubi, .pokvari, uniči le ena tretjina, ampak lahko rečemo ena
polovica svetovne produkcije. Če pomislimo, da so v časih, ki je v Rusiji na milijone ljudi umiralo gladu, v Ameriki kurili z žitom, da so preprečili padec cen, če pomislimo, da strada danes velikanska množica brezposelnih in na gladovno plačo obsojenih, dočim dobesedno zgnije in se pokvari polovica vsega produciranega blaga, če pregledamo zločinsko početje mednarodnega kapitala, ki ima na vesti glad, jetiko, alkoholizem in propadanje milijonov ljudi in ki to propadanje umetno pospešuje, tedaj vstane in mora vstati v nas jasno spoznanje: še bodo krvaveli nešteti od naših borcev v tem vsiljenem boju, izkrvaveli ne bomo, dokler bo kopal izsušeni rudar v zemlji in dokler bo gledal delavec svojega otroka zastonj prositi za košček kruha, dokler bo umiral človek brez pomoči in rešitve neposredno poleg razkošja in bogastva.
Proletarijat je v defenzivi. Oropali so ga vsega, obsodili so ga na živalsko vegetiranje.’Kdo si upa zanikati opravičenost tistega dne, ko bo vstala žival, da brani svoje golo življenje?
Pittsburški kongres ameriške socijalistične stranke.
Chicago, meseca maja 1926.
»Socijalistični kongnesi se razlikujejo od kongresov drugih strank,« je dejal Morris Hillquit v otvoritvenem govoru kongresa ameriške socijal.istič-ne stranke dne I. maja v Pittsburghu. »Če bi imeli tu svoje kongrese ameriška republikanska ali demokratska stranka, ne bi vedeli kaj početi. Socijalistični kongres je kongres dela, razprav, šitudij in zopet študij ter sklepoV za bodoče delo. Socijalistična stranka je izmed- vseh ameriških strank edina, ki ima konstruktiven program, in edina, ki se racijonalno bori za soeijali-zem. Kongres naše socijalistične stranke predstavlja del mednarodnega delavskega gibanja, katero postaja večja in večja sila. Predstavite si stranke posedujočega sloja, ki bi obdržavale kongrese kakršni so mednarodni kongresi socijalističhih strank. Nemogoče! Posedujoči sloj ima skupen interes samo v nastopanju proti neposedujočim, ni pa enoten. V borbi proti ljudskim interesom se poslužuje svojih vlad, svoje diplomacije, armad itd., ne poslužuje se pa solidarnosti, katere v našem pomenu besede ne pozna.
Kongres je pozdravil v imenu pit-Uburške organizacije tudi s. John W. Slayton, socijalistični kandidat za guvernerja Pennsylvanije.
Izmed važnejših sklepov in razprav na kongresu, ki je trajal tri dni, navajam:
li Izrazil je svojo solidarnost z angleškim delavstvom v sedanji stavki in mu obljubil vSo mogočo pomoč.
2. Obsodil je imperijal-istično politiko zapodno-evropskih velesil in Združenih držav na Kitajskem. Kitajskemu ljudstvu, ki se bori zoper militarizem in imperijalizem, je poslal svoje pozdrave. Protestiral je proti vporab-ljanju ameriških vojnih ladij pri irn-perijalističnih akcijah in spletkah na Kitajskem, s katerimi se prizadevajo potlačiti Kitajce, ki se bore za osvoboditev izpod krvniškega sistema, kateri danes vlada v njihovi deželi.
3. Odobril je stališče mehiške vlade in predsednika Callesa, ki skuša osvoboditi Mehiko vplivov ameriškega imperijalizma in vrniti zemljo i.n naravne zaklade mehiškemu ljudstvu.
4.	Socijalistična stranka potom svojega pittsburškega kongresa ponovno naglaša, da je za takojšnje priznanje sovjetske Rusije od strani ameriške
vlade. V interesu obeh dežel in svetovnega miru je, da zavladajo med njima normalni trgovski in diplomatični od-nošaji.
5. Izrekel je svojo solidarnost z zamorskim delavstvom, ki se bori za zakonito varstvo. Pozdravlja Zvezo osob-ja Pullmanovih vozov (spalnih vozov na železnicah), ki se je v preteklem letu organiziralo in nru čestita na -dosedanjih uspehih.
6. Poziv Worker’s Party (komunistične stranke) za »enotno fronto« pri jesenskih kongresnih volitvah je kongres s-cgilasno zavrgel, ker se je zavedal, da poziv ni odkritosrčen, in ker se socijalisti ne morejo družiti z W. P. toliko časa, dokler bo slednja ostala pri taktiki napadanja, razdiranja in blatenja. W. P. je totalno diskreditirana pri ameriškem delavstvu, izgubila je zaslombo pri tisočih svojih prejšnjih pristašev, in če bi se soc. stranka z njo družila, bi si samo škodovala. -Socijalistična stranka ibo posegla v boj samostojno, pripravljena pa je sodelovati z vsemi, ki priznavajo njena načela in razredni boj ter imajo za svoj cilj socijailistično ekonomsko uredbo.
7. Znižal je prispevke federacijam, tako da jim bo ostalo več gmotnih sredstev za propagando med svojim delavstvom kakor dosedaj.
8. Sprejel je resolucijo, s katero nalaga vsem organizacijam socijalistične stranke, da morajo intenzivnejše delati med mladino ter reorganizirati postojanke Socijalistične mladinske lige (Y. P. S. L.) povsod kjer jih še ni.
9. Eksekutivi in tajništvu je dal nalogo, sistematizirati agitacijo za širjenje strankinega časopisja, izdajanja ilustriranih brošur. Na priporočilo sodr. J. Oneala bo stranka posvetila v bodoče več pažnje zgodovini delavskega gibanja v tej deželi, zato da bo z njo seznanila ameriško delavsko ljudstvo, katero jc o zgodovini ameriških delavskih bojev v preteklosti zelo malo, oziroma skoro nič poučeno.
10. -Glede predloga, ki je določal, da naj soc. stranka ustanovi svojo radio postajo, je kongres izvolil poseben odbor, ki naj preštudira, v koliko je stvar izvedljiva in o rezultatu poroča na prihodnjem kongresu.
11. Kongres je sprejel tudi resolucijo, nanašajočo se na vprašanje prohibicije. Umevno je, da soc. stranka ni nikdar in ne bo odobravala pijančevanja in pomagala trgovcem s pijačami do bogastev, istotako pa je umevno, da ni za tako prohibicijo, ki služi sedaj samo kapitalističnim strankam, da zavajajo mase. Stališče soc. stranke, kot ga ji določa sprejeta resolucija je, da naj se zakon modificira v toliko, da bodo dovoljena lahka vina in piva, izdelovanje in razprodaja teh pijač naj se vrši v državni režiji.
IS.	Sestavo platforme za jesenske kongresne volitve je kongres poveril eksekutivi.
13. Odobril je načrt, po katerem se naj socijalistična stranka rnzširi na ta način, da bi se ji lahko pridružile unije, kooperative, organizacije naprednih farmarjev, podporna društva, jednote, itd., v celoti.
14. Sodrug King iz Californije je že pred kongresom propagiral načrt, potom katerega bi bile socijalistične postojanke, katere so direktno pridružene stranki, ne samo politične in prosvetne, ampak tudi podporne organizacije. Konvencija je izvolila odbor petih članov, ki bo načrt (proučeval ter o rezultatih poročali prihodnjemu kongresu.
.15. Sklenil je stopiti v tesnejše stike z angleško Independent Labor Par-
ty, katera naj bi pošiljala v to deželo govornike, ki bi ameriškemu delavstvu predavali o razvoju socijalističnega gibanja v Angliji.
16.	Resolucija, s katero bi se soc. stranka v načelu izrekla za ligo narodov, je bila odklonjena. Debate o nji so bile burne. Zagovarjal jo je Morris Hiillquit in ostali delegat je iz vzhoda, boj proti nji pa je vodil kongresnik Berger in večina delegatov iz zapadnih in srednjezapadnih držav. Sprejet je bil predlog, da pride zadeva na dnevni red na prihodnjem kongresu. Pri debati o tej resoluciji je bilo videti, da je mnogo ameriških sooijalistov, ki so zelo slabo poučeni o mednarodnih problemih in da so v tem oziru precej pod vplivom Hearstovega časopisja in takozvanih progresistov, ki na svoj način vodijo borbo proti pristopu te dežele v ligo. Hillquit ni zagovarjal lige narodov kakršna je, poudarjal pa je, da so za Ligo narodov vse socija-listične stranke, ne za tako kakršna je, ampak za ligo narodov v pravem pomenu besede. Taka liga pa ne pride na mah. Negirati nekaj, kar je, je slaba taktika. Nasprotovati načelno kakšni stvari samo zato ker momentano ni taka, kakršno mi hočemo, škoduje po-kretu, ako ne danes, pa čez leta.
Strankina delavnost v tem letu se bo razširila v smeri pojačanja organizacij v posameznih državah, pridobivanja simpatij med članstvom unij ir: farmarji in na širjenje socijalistične literature. Kjerkoli mogoče, bo posegla z vso silo v volilne borbe, povsod s svojimi kandidati. — Pogorelec.
1.	maja
Angleški rudarji najslabše plačani angleški delavci.
Premogovni rudarji so najslabše plačani delavci na Angleškem. -Najvi-šja plača rudarjev znaša 54 šilingov na teden, večina pa prejema le 46 in ponekod celo 34 šilingov.
Plače v drugih industrijah so nekoliko bolje, toda različne in zelo slabe, če se primerjajo z mezdami ameriških delavcev enakega poklica. Železničarski delavci rlobe od 52 do 102 šilinga tedensko. Tramvajski strojevodje dobe 59 in sprevodniki 54 šilingov. Zidarji imajo 73, mizarji 74, tiskarji 73, tesarji 73 in čevljarski delavci 57 šilingov. V strojni industriji je najvišja mezda 61 in najnižja 40 šilingov, v ladjedelniški 58 in 38, v pekovski 68 in 60.
Glede delovnih ur so rudarji na boljšem, ker imajo sedemurnik. Jeklarski delavci imajo osemumik, železničarji delajo 48 ur v tednu, stavbinski 46, čevljarski, tek.stils.ki in pekovski 48 in strojniški ter ladjedelniški 47 ur.
Reklame
ne potrebuje
0.	Bernatooič
ker se blago radi svoje kvalitete in cene samo priporoča.	83
se je pričela pri
TE8STICBflZflR3U
LJUBLJANA, Krekov trg St. tO
prodaja po znižanih conah.
Novcdosii batist v modnih brrvali: prejšnja cena Din 14'— sedaj samo Din 5'— m.
Deleni s krasnimi novimi vzorci: prejšnja cena Din 18'— sedaj samo Din 12’50 m.
Trpežni kamitrikt
prejšnja cena Din 16'— sedaj samo Din 10'— m.
Fini možki in ženski dtofii
naprej od Din 48'— m.
In prt vsem dtu^em blagu asa tretjino znižane cene.
V mesecu maja vst K
TEKSTILU AZ AR) III
Prekmurske novice.
Nova stranka. V Dolnji Lendavi se je ustanovila nova prekmurska stranka, ki je nastala iz malkonten-tov iz klerikalne stranke. Na čelu te nove stranke .so med drugimi lendavski kanonik Štraus in še dva duhovnika, ki bodo delali konkurenco župniku in poslancu Kleklu. Stranka izdaja dva tednika in sicer »Naše novine« in »Nepiap«. V prvi številki »Naših no-vin« so uaj.novejši blagoslovljeni re-ševatelji prekmurskega »naroda« izlili celo vrsto psovk, naslovljenih na ta-kozvane prišlece, psovk, ki zelo smrdijo po hujskanju. Potem ko so polegli cvetke ala: rešetali, žlajfari, ce.keraši, sklecari, falotpepiji, potepenci, Judeži Iškarjoti itd., se skokodakajo rekoč: »Mi nočemo širiti mržnje, bog vari vsake mržnje, nas samo skupnost in ljubezen do bližnjega more naprej pomagati.« Takemu načinu širjenja »ljubezni do bližnjega« se vsak pošten človek lepo zahvali. Pri tej novi stranki je tudi zanimivo to, da se je odločno izrekla proti »kranjski avtonomiji«, kar je smatrati kot atako proti SLS, v kateri so novi strankarji do včeraj sodelovali. Vrlo interesanten pojav!
Nekrvava vojna. Samostojni de-mokratje so potom njih časopisja izdali »Kriegsbericht«, v katerem poročajo, da so predrli radičevsko fronto in vrgli v zrak nekaj radičevskih trdnjav. Ustanovili da so celo vrsto novih organizacij, v katere trumoma pristopajo dosedanji radičevci, ki so čez noč postali »vrli« sobojevniki SDS. Zum poč’n! Kajti te organizacije so kakor gobe po dežju, ki hitro zrastejo in še hitreje zginejo, posebno tam, kjer ljudstvo še vedno misli: Zna Štipa šta radi!
Kaj pa radikali? I, seveda, ti tudi vohajo ,da bodo kmalu volitve, zato tudi oni pripravljajo teren. O Binko-štili je imel mariborski dr. Ravnik shode v iML Soboti, Bistrici in D. Lendavi. Pravijo, da ga je nekdo vprašal, ali ni bil nekdaj narodni socijalist, na
kar je dobri Ravnik odgovoril:	»Pa
da, brate, ampak mi napredujemo, kaj pa češ s temi Nesese, ko jih ni več.« Tudi na radikalskih shodih je bilo ljudstva kakor črepinj, tako da se j|j dr. Ravnik odpeljal z najboljšimi upi.
Ponočnjaškl davek. Po vzgledu mest v Sloveniji je občina M. Sobota uvedla davek na ponočni obisk gostilu in kavarn. Ta davek se zbira za električno razsvetljavo.
Politični pregled.
Korupcijo in vladno večino so zaenkrat rešili s tem, da so sklenili, da se izvoli parlamentarni anketni odbor, ki naj preišče v dobi... šestih mesecev vse slučaje korupcije, poroča narodni skupščini in ... preide na dnevni red. Tako so radičevci glasovali, kakor so radikali hoteli. Ta čas je stari. Pašič nekoliko obmolknil, Jovanovič pa nastopil iz brzojavnim pozdravom, iz katerega smo posneli, da je Jovanovič tudi Sokol. Tako se je torej rešila topot vladna kriza. Vprašamo si samo, zakaj miso potemtakem radičevci že pri prejšnjem glasovanju podprli Uzunoviča in radikale ! Sapienti sat! Morda je pa bilo vse to potrebno, da zleti iz vlade tudi Štefan, potem ko je zletel že stari Nikola. Bilo kakorkoli, Uzunovič je sicer velik mučenik, pokazal se je pa vendar kot vešč krmilar. Sklep vseh sklepov je, da je vladna kriza zaenkrat rešena in da je vsaj v bližnjih štirinajstih dneh ne bo znova. In to je za naše konsolidirane razmere ipak veliko.
Pogodbe z Italijo vznemirjajo zopet našo javnost. Belgrajska »Politika« je zatrobila alarm, in spet je završalo ■zlasti v macijonalističnem časopisju. Te prešmentane pogodbe! Že sedem let jih sklepamo, in še niso sklenjene, že sedem let utrjujemo svoje prijateljske, politične in... trgovske odnošaje z Italijo, in že sedem let so alarmi na dnevnem redu. In sicer na tej in na oni strani. Znači, da so se in da se še delajo na tej in na oni strani precejšne neumnosti. Bilo kakorkoli. Zadnjič smo čitali .statistiko o uvozu in izvozu v Italijo, o uvozu in izvozu v Jugoslavijo, in ngšli smo, da Jugoslavija izvaža največ v Italijo, in da je med uvozniki v Jugoslavijo Italija •spet med ■prvimi. Torej taka je ta stvar. In na-cijonalistični krogi se čudijo, v čem obstoja pravzaprav prijateljstvo z Italijo, in zakaj je zunanja politika vlade taka in taka. Znano dejstvo je, da so nacijonalno prenapeti ljudje navadno zelo slabi politiki. So lahko tudi pošteni ljudje, a slabi .politiki. In še slabši naeijonalni ekonomi. Zato se pa na take reči vse bolj razumejo naši trgovski krogi. In ti trgovski krogi vidijo, da so trgovinske veze med obema državama že zdavhaj tako obširne in tako... izdatne, da razumejo te in take konvencije in sporazume, pa če so še tako neprijetni nekaterim manj trgovsko in materialistično razpoloženim krogom. V tem jq bistvo vprašanja in njegova razjasnitev. V to naj se zamislijo tisti, ki jih take reči vznemirjajo, in
spoznali bodo, da so gospodarski interesi, ki vodijo usodo narodov, držav in vlad in njihovo zunanjo politiko... Tako je bilo in tako bo menda še precej časa.
Abd el Krim, ki je vodil vojno litovskih plemen proti Franciji in Španiji, in pri tem pokazal orjaško odpornost in uprav klasično diplomatično spretnost, se je moral nazadnje udati. Udal se je Franciji, zanašajoč se na njeno... velikodušnost. A udati se je moral Franciji, ker se ni maral udati... lastnim plemenom, ker je vedel, kaj ga v tem slučaju čaka... Dokler je namreč bil v boju proti sovražnikom zmagovit, so ga lastna plemena podpirala in branila in dvigala v sedma nebesa, kakor hitro se je pa moral pred vojaško močno in premočno Francijo umikati v gore, se je ves srd plemen obrnil polagoma proti njemu, in beg k Francozom in popolna predaja je bila v tem slučaju zanj manjše zlo. Francozi ga bodo živega internirali, medtem ko bi ga bili domačini naj-brže živega... pokopali. Kakor vidimo, vladajo tudi v maroškem Rifu iste navade in ista visoka človečanska in politična kultura kakor v Evropi. Za Francijo je vsekakor kapitulacija Abd el Krima zelo prijetna reč. Likvidirali so s tem dveletno maroško.vojno, ki jih je mučila in vznemirjala in povzročila toliko vladnih kriz, utrdili so neizmerno svojo oblast v kolonijah, in utrdili obenem... Briandovo vlado, ki je srečno dočakala konec maroške kampanje. Za nas je pa glavno, da se je končno tudi to krvoprolitje prenehalo. Tudi kolonijalni spori se ne bodo reševali z vojno in strupenimi plini. Čas. razvoj v Evropi, bo prinesel rešitev tudi za kolonijaine narode.
Kongres francoskih socijalistov se je vršil te dni in se je izrekel proti sodelovanju v sedanji Briandovi vladi. V (pogledu saniranje francoske finančne krize je bil sprejet predlog za oddajo kapitala z 22:19 glasovi proti 166 glasovi. Kongres je pokazal, da je soeija-listično gibanje v Franciji čvrsto.
Angleška rudarska stavka se bliža vsekakor koncu. Rudarji vztrajajo že mesec dni junaško v stavki, dasi trpe že veliko pomanjkanje, ker so denarne podpore v.sled dolgotrajnosti stavke večinoma pošle. Veliko je pa tudi pomanjkanje premoga, vsled česar peša tudi ostala industrija. Premog uvažajo deloma iz Nemčije. Vlada je sklenila poseči znova vmes in sicer s tem, da izplača lastnikom rudnikov 3 milijone funtov šterlingov subvencije, lastniki pa morajo sprejeti formalni predlog vlade, za katerega so se v načelu stavku joči že izjavili. Vse kaže, da bo v bližnjih dneh stavke konec.
Inserirajte v Del. Politiko!
je i
lajboljša žitna kava!
O-i
Jack London:
Železna peta,
(Socijalni roman. Prevel I. V.)
(Dalje.)
„L)a,“ potrdi gospod Calvin. „Ali tedaj tega nismo znali. Njih agenti so hodili k nam z vabami. .Stopite k nam in debelite. se,‘ ali .ostanite tukaj in poginite.' Takšna je bila ponudba. Večinoma je prešla k njim. Kdor tega ni storil, je gladovni. O, trust je plačeval... najprej. Cena mleku se je zvišala za cent pri četrti. Četrt tega centa je pripadal nam, tričetrt trustu. Nato se je cena zvišala zopet za ceni. Ali od tega centa nismo dobili ničesar. Naše zahteve so bile brezuspešne. Trust je bil pod nadzorstvom. Odkrili smo, da smo zarubljeni. Končno se nam tudi tisti četrt centa ni plačeval. Nato nas je začel trust izpodrivati. Kaj smo mogli? Bili smo izpodrinjeni. Ni bilo več lastnikov mlekarn, nego bil je mlekarski trust."
„Zdi se mi, da bi vi vseeno še lahko konkurirali, ako bi zvišali ceno na dva centa," je rekel Ernst in zvijača je sedela v kotu njegovih ustnic.
„Tako smo mislili. Poskusili smo."
Gospod Calvin za trenutek obmolkne.
„Vendar nas je trust uničil. Postavil je mleko na trg cenejše, kot je bilo mogoče nam. On je tam vseeno še lahko delal z majhnim dobičkom, kjer smo mi že delali z izgubo. Pri tej igri sem zgubil petdeset tisoč dolarjev. Mnogi pa so bankrotirali.
Posestniki mlekarn so izgubili svojo eksistenco."
„Trust vam je torej vzel dobiček," je rekel Ernst. „In vsled tega poskušate, da ga uničite z zakonitimi sredstvi na političnem polju in tako dobite nazaj svoj dobiček?"
„To je natančno tisto, kar sem rekel kmetom v svojem govoru. To je kratko in jasno naša ideja."
„In vendar producira trust cenejše mleko, nego so to mogle neodvisne mlekarne?"
„Kako bi ne pri tako sijajni organizaciji in z novimi stroji, ko jim je na razpolago velik kapital?"
„0 tem ni govora," odgovori Ernst. „To mu je lahko in še več. On tudi dela tako."
Tu je začel gospod Calvin razlagati svoje politično stališče. Del navzočih mu je toplo odobraval in klic vseh je bil, da se mora trust uničiti.
„Ubogo, neumno ljudstvo," mi je rekel Ernst tiho. „Ti ljudje vidijo jasno, kakor daleč pač vidijo; ali oni vidijo samo tako daleč, kakor daleč sega konec njihovega nosu."
Nekoliko pozneje je povzel zopet besedo in si jo na svoj, njemu značilen način obdržal do konca večera.
..Pazljivo sem vas poslušal," je začel, „in razločno spoznal, da ste, kar se tiče trgovine, prepojeni svoje pravice. Življenje se pri vas suinira v dobičke. Vi trdno in stanovito verujete, da ste ustvarjeni samo za to, da delate dobičke. Ali tu je zapreka. Sredi vašega poslovanja se pojavi na
torišču trust in vam odvzame dolgim. To je dilema, ki je nekako v protislovju z mislijo stvarnika. Zato se vam zdi tudi edin izhod iz tega^ uničiti tistega, ki vam vaše dobičke odjeda.
Pazljivo sem vas poslušal in zato imam tudi eno edino ime, ki je za vas primerno. 1 o ime vam ' povem. Vi ste rušilci strojev. Ali veste, kaj je to: rušilci strojev? Poslušajte!
V osemnajstem stoletju so tkali v Angliji moški in ženske v svojih hišicah blago z ročnimi statvami. Ta sistem domače obrti je bil počasen, okoren in drag. Nato je prišel parni stroj in z njo prihranek dela. Tisoče statev je bilo postavljenih veliki tovarni, katere je gnal centralni PilLn‘ •oj. Na ta način se je blago izdelovalo vfTvo_ ^nejše kot so ga izdelovali domači tkalci na -s ^ jih ročnih statvah. Tovarna je bila sP° :c od. izvajati hitro in mnogo ter cenejše in s SV0;0 straniti konkurenco. Moški in ženske, M ,. . . ■ tkalstvo še vodili dalje, so lmnčno ^ sicer ^ tovarno in delati pri strojnih stat	,
prid kapitalistov. Se več. g^k£stno mezdo in varnah majhni otroci z; m.aiei ^ nastopili
SSNjihpn	je
gienu casi za nrezpub u go In so d)alu da so bila vedno slabša. < Z;)to s0 /ačejj naskakovati vsega tega km i . |\,;znlšjti. Niso imeli sreče pri
tt7 Njiliovi iNl>roslosl ni zadržala eošpodar-skega razvoja.	(Dalje	prih.)
v stri
cene
Križem sveta.
Položaj češkoslovaškega delavstva.
Začasna brezposelnost, nizke mezde in naraščajoča draginja so nadloge, ki tarejo češkoslovaške delavce. Indirektni davki se višajo, tako tudi železniške voznina Te činjeniee množe mizerjjo češkoslovaškega delavstva. Statistika, ki jo je sestavila Mednarodna federacija delavskih strokovnih unij, poka-zuje, da rudar lahko kupi s svojo mezdo le 78 odstotkov tega, kar je lahko kupil leta 1914. Mezda kovinskih delavcev je izgubila na kupovalni moči pet Ti dvajset odstotkov. Tako je tudi v električni industriji. Tekstilni delavci so izgubili približno 39 odstotkov, ako se primerjajo njihove mezde z mezda-mi leta .1914. V porcelanski in lončarski industriji so mezde izgubile na vrednosti okoli petindvajset odstotkov. Mezda češkoslovaških delavcev znaša komaj dve sedminki od mezde ameriških delavcev, ako to primerjamo po njeni nakupni moči. Na vlado prihajajo ugovori in protesti od vseh strani, todh vlada kani vkljub temu naložiti nov davek na živila. Ta davek bo zopet najhuje zadel ibaš siromašne sloje.
Porloriške razmere. Santiago I.gle-sias, socijalist, zastopnik delavstva v Portoriku in tajnik Pan-ameriške delavske federacije, je neštetokrat priporočil, da naj se uvede preiskava o gospodarskih razmerah, v katerih žive delavci na Portoriku. Priporočal in zagovarjal je nujnost te preiskave pred senatnim odsekom za teritorije in otoške zadeve. Oglasil se je sedaj Miguel Guerra-Mandragon, začasni predsednik portoriškega senata in nazadnjaški vodja portoriških kapitalistov, ki zanika, da so portoriški delavci slabo hranjeni, napol nagi in da žive v splošnem v zelo slabih razmerah. On nasprotuje vsakemu načrtu za izseljevanje portoriških delavcev z otoka. Igle-sias zagovarja izseljevanje portoriške-ga delavstva v Ameriko, da se zniža število brezposelnih na otoku in da se povišajo mezde, ki znašajo zdaj za delavce 60 centov, za delavke pa 30 centov na dan. Mandragon bi seveda rad pridržal delavce na otoku, da imajo plan-tažniki delavce na izbiro in da lahko obdrže nizke mezde.
Militaristi hočejo razkosali Kitajsko. Naj,novejša poročila o situaciji na Kitajskem kažejo, da bo kitajska republika razkosana in taka ostane toliko časa, dokler bodo imeli militaristi moč in vpliv prj ljudstvu. Glavna militarista čang-tsoliu jn Vupejfu se ne moreta zediniti glede skupne kontrole in edini sporazum, ki je momentalno mogoč, je, da vsak vojaški diktator ostane vladar na svojem teritoriju, ki ga -kontrolira. To znači, da bo odslej ‘mela Kitajska diktatorične režime v Mukdenu (Mandžuriji), Nankingu (centralna Kina), Pekingu ali Hankovu (severna Kitajska) in v Kantonu (južna Ki ta j'tka).
Angleška delavska stranka napreduje. \ tednu pred generalno stavko je delavska stranka v Angliji izvoje-vala novo zmago na volišču. Miss Su-san Lawrence, kandidatinja angleške •socijalistične strank?,! ki je bila poražena pri splošnih volitvah, je zdaj bila izvoljena pri izrednih volitvah v East-harpu Za dglavskb poslanko v parlamentu. (Dobila je 10.798 glasov; njen lordski Protikandidat je dobil 9171 in libeialee «.6Qa glasov. To je že tretja delavska zmaga v enem 'letu. V dveh prejšnjih izrednih volilnih borbah so delavci poiazili Baldvvinova kandidata v Stockportu in Darlingtonia. Kako se je reakoijonarna Baldvvinova vlada primrzila ljudstvu, dokaauje poročilo v nekem liberalnem listu, ki se glasi, da se je vlada najbolj bala poraza v sedanji generalni stavki radi tega, ker bi morala stopiti zopet pred volilee.
Pol milijona dolarjev na dan. Anglija bo plačevala skozi dve generaciji in dalj. povprečno nad pol milijona d®-larjev na dan v odplačevanje svojega .dolga Ameriki, in to breme jo bo tiščalo ko že ne bo nikogar ki je vodil prošlo svetovno vojno. Ako bi tiste države, ki dolgujejo visoke svote Angliji, plačevale Angliji v enaki proporci ji kakor slednja Zed. državam, bi to breme za Anglijo ne bilo tako občutno. Ali Anglija dobi sedaj od svojih 'dolžil ic večinoma obljube. Še bolj kakor Anglija je zakopana v obveznosti Nemčija, ker je bila »premagana« in je njena naloga sedaj plačati vojno odškodnino. Francija je do vratu zagažena v dolgovih, enako Italija, Poljska in več ali manj vse druge dežele, tiste ki so bile v vojni in tiste ki niso bile. Vsepovsod sami dolgovi, ki so med vojno zrasli v ogromne gore. Kdo plačuje stroške vojne? Kdo se vojskuje, kadar je vojna? In kdo se pripravlja, k‘do se vežba za prihodnjo vojno? Ivdo plačuje dolgove, ki nastanejo vsied vojne? Pravijo, da so izkušnje najboljša, ampak tudi najdražja šola. Izkušenj o pogubnosti\ vojne imajo ljudstva ogromno, a izgloda, da jih še ni in jih še dolgo ne bo — dovolj. Če bi jih 'bilo, bi se gotovo potrudila odpraviti vzroke, ki porajajo vojne in njene posledice.
1 vinar odškodnine za pošteno pre-mikaslcnjc... Gertrude Friedland je stara 22 let in prav čedna deklina. Njen siužbodajalec, chicaški tovarnar Wit-tgren, jo je prav rad gledal ter jo je nekoč vzel s seboj na precej dolg avtomobilski izlet. Wittgren je bogat. Gertruda pa je bila njegova tajnica. Slučajno pa ima Wittg.ren hudo ženo, ki je prišla v možev urad, ko je zvedela o tistem avtomobilskem izletu, ter je prav pošteno namlatila Gertrudo in ji med drugim izpulila precej las. Cela stvar — toža za razporoko in tožba za 100.090 dolarjev odškodnine — je prišla pied sodni dvor. Tožbo za razporoko je vložila mre. Wittgren, tožbo za odškodnino pa miss Gertrude. V ponde-1 jek so imeli porotniki drugo tožbo v rokah: .spoznali so mre. Wi'ttgren krivim, ker je premikastila moževo tajnico* tajnici pa so določili primerno odškodnino v (1.) vinarja.
Dnevne novice.
zne.:>.vu reci m prsi enega
oa eden ixr nogavic * žigom
modro sl)
Sto) g3_p vu,
oa euen pr nogav 18 *namko (rdečo,
Sr
Mm
,	-'3
Ji.
3
!ra|a knkor itirje prvi drii>;iii? Kupite eden far, pa bosa ve-fovsli. Nogavice brez žiga »kiju?* so ponarejene.
Proslava 20-letnice sarajevskega štrajka je izpadla sijajno. Na tisoče in tisoče .sodrugov se je zbralo ta dan v Sarajevu, da proslavi to zgodovinsko obletnico in se pok 1 oni žrtvam socija-1 kitičnega pokreta v Bosni. Došli so tudi številni delegati iz vseh krajev Jugoslavije. Vršile so se ob tej priliki tudi razne konference. Delavski pokret v Bosni se lepo dviga in konsolidira.
Atentat na Radiča je hotel menda izvršiti neki h e rce.gov a čki junak. Eni pravijo, da je imel bombo v žepu, drugi, da je bila le škatlja sardin. Bilo kakorkoli, Radič je s tem vendar pokazal, da se ne boji ne lastnih in ne tujili bomb, Bal se je samo Pašiča, pa se tega so njegove govorniške eksplozije tako zmotile, da je izgubil vladni kompas. Radič je naš Ahil, kje je ranljiv pa menda še njegova žena ne ve.
Iz Vodmata. Tukajšnje liberalno politično društvo je imelo pri Flegarju svoj občni zbor. Na tem zboru je bil izvoljen v odbor tudi naš sosed, lastnik malle hiše in stari železniški vpo-kojenec. Čudimo se, da je tudi vpoko-jenec in da so neimoviti ljudi v tem društvu* Saj vidi že cel svet, da je bur-žuazija popolnoma upropastila ‘delovni narod Slovenije in Jugoslavije. Zato se pa imamo zahvaliti ravno tistim, katerim pojejo naše meščanske stranke tako rade sllavo. Mi aktivni uslužbenci se imamo ravno tem ljudem zahvaliti za našo srečno usodo. Kar se pa godi vpokojencem, to je že več kot vnebo-vpijoče. Pa so vzlic temu na tem zboru predlagali in sprejeli naslednjo resolucijo:	»(Somišljeniki	SDS zbrani na
občnem zboru Naprednega političnega m gospodarskega društva za Vodmat-ki okraj, dne 8. maja 1(920., izrekajo, zavedajoč se velikih zaslug in pridobitev, ki jih je strankino vodstvo izvršilo v prid stranki, državi in narodu (???) najiskrenejšo zahvalo strankinemu 'šefu 'Svet. Pribičeviču ter narodnima poslancema dr. Žerjavu in dr. Lj. 'Pivku. Izjavljajo, da jim popolnoma zaupajo (!!!!), da ostanejo zvesti strankinemu programu ter želijo, da izvajajo naši preiskušeni voditelji naš program z isto doslednostjo kakor dose-daj in vztrajajo na svojih mestih (Saj bi radi, le volile! so drugega mnenja!) dokler složno i.n v medsebojnem podpiranju ne izvedejo svojih idej. Da svoje želje tudi uresničijo, nam jamčijo naši odlični voditelji (??). Naše priznanje, zaupanje in hvala jim.« (Manjka samo še beseda Amen!) Tako torej. Ko smo to brati, smo se vprašali, Če ni se vedno nekaj ljudi v Sloveniji, ki se
jim predobro godi. Kako naj sicer razumemo take zaupnice? Žal, da ogromna večina naroda ječi pod strašnim terorjem buržuazije radi nezavednosti nekaterih. Toda čas rešitve naših delavcev se bliža, pride morda še mnogo prej, nego si mislimo. Kake resolucije bodo ti naši vodmatski poiitičarji pa takrat izglasovali?! — Vodmatski železničarji.
Otvoritev VI. ljubljanskega velesejma ni več daleč in lahko rečemo, da se javnost, zlasti trgovska, kljub stagnaciji in neprestanim gospodarskim krizam za impozantno naeijonal-110 J11 splošno jugoslovansko institucijo živo zanima. Priglasilo se je za razstavo lepo število domačih in inozemskih razstaVljalcev, tako, da obeta biti letošnji velesejem resnična manifestacija slovenske in jugoslovenske trgovine, industrije in obrti.
Rodbinska drama v Zagorju ob Savi. V družini mizarja Trebuška so bili prepiri na dnevnem redu. Mož, udan menda pijači, je grdo ravnal iz ženo, ki je v obupu segla po sekiri, ga razsekala, nato amlila truplo s petrolejem in sežgala. Strašna družinska tragedija, ob kateri vzbuja globoko sočutje zlasti usoda nedolžnih otrok, ki so bili priče tolikih in tolikih mučnih prizorov ,pa vloga žene in matere, ki je v trenutku obupa in živčne onemoglosti in morda v obrambo svojega življenja segla po sekiri! Spet je nedvomno glavni krivec te tragedije morilec alkohol. Sodišče, ki ima sedaj o tem razsojati, naj uvažuje vse okolnosti, ki .so povzročile to družinsko dramo in vrgle ženo v zapor ter naj jo čim prej, svobodno, vrne svojim otrokom, ki so pravzaprav uajvečje nedolžne žrtve in kateri ne smejo sedaj še ostati brez matere.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani opozarja na današnji inserat tvrdke Ivan Perdan, nasledniki v Ljubljani, v zadevi Ciril in Metodovih vžigalic. Mislimo, da je odveč hvaliti prvovrstno kvaliteto naših vžigalie. Vsak Slovenec je dolžan, da kupuje in zahteva povsod naše domače Ciril in Metodove vžigalice, kajti s tem pripomore naši šolski družb! k uspešnemu delovanju v korist Ciril in Metodovega šolstva. Dolžnost nas vseh je ta, da bodrimo in spodbujamo našo deco doma in v tujini k ljubezni do njenega maternega jezika. Apeliramo tedaj ponovno, da se vsak posluži Ciril in Metodovih vžigalic, katerih geslo je: Mal položi dar, domu na altar.
»ffa
LESA
najboljša in najceneiša
sam
pri
210
J. GOREČ
Pal«ča L j u h j j. kreditne banke.
Prihodnji kongres socijalistične delavske internacij ona K bo v Londonu. Lksekutiva socijalistične delavske internaeijotiale, ki ima sedaj svoj glav-'OJ sedež v Curiliu, je na seji dne lil, aprila zaključila, da se bo prihodnji kongres te največje delavske ptrrpacjjo-nale vršil leta 1927 v Londonu. Ta sklep je bij izvršen z oz'rom na povabilo angleške delavske .stranke, ki je izrekla željo, da naj bo bodoči kongres v Londonu.
Pet mater vojakov umrlih v civil-1,1 vojni še dobiva pokojnino. Že šestdeset liet je minulo, odkar se je zaključila ameriška civilna vojna, in število veteranov iz te vojne, ki še živijo, se čimdalje bolj rdeči od leta do leta. Ni čuda, kajti vojak, ki je v naj,mlajših letih vstopil v armado ob koncu te dolge vojne, bi .sedaj moral biti 79 let star. Tem bolj čudno je dejstvo, da še danes živi petero mater, ki dobivajo pokojnino radi sinov, ki so umrli v ameriški civilni vojni. .Starost i.stih sega od 98 do 102 let. Njihova pokojnina znaša 30 dolarjev na mesec, kakor je bila vlada po civilni vojni določila za matere, ki so zgubile v vojni sina, °d katerega so bile odvisne za svoje vzdrževanje. Dve izmed teh upokojenk živ ita v državi New York, ena v Ohiju, diuga v Kaliforniji in peta, nekdanja aiznja in mati sužnja, ki je vstcfpil v unijisko \oj-r.o, je zamorka, živeča v Alabami.
Delavska športna konferenca v Trbovljah.
V Trbovljah se je dne 24. maja vršila na slovenskih, da celo jugoslovanskih tleh prva delavska športna konferenca. Ob številnem zastopstvu delavskih športnih klubov iz cele Slovenije, so naši delavski — športniki pretresali vprašanje glede enotne delavsko - kmečke športne organizacije. Na 'konferenci smo poleg športnih klubov SK »Svobode« videli tudi druge delavske športne klube, ki še niso včlanjeni v naši »Svobodi«. Tako se je odzvalo zastopstvo SK »Iskre« in celo kolesarski klubi.
Glavni referat je imel sodrug Fr. Aleš, ki je v svojem govoru pokazal, da se mora i športni del jugoslovanskega de 1 a vsko-kmečkega proletarijata organizirati v močno in enotno športno organizacijo, ki mora temeljiti na razrednem stališču in na marxizmu.
Zadnja zedinjenja, tako je izvajal referent, predvsem strokovna in kulturna, so pokazala, da se more uspešno bojevati le skupno organiziran in koncentriran proletarijat. Radi tega je potrebno, da se tudi športno se udejstvujoč proletarijat koncentrira, kajti le kot tak bo lahko kljuboval in se boril proti buržuaziji.
Na predlog sodruga Fr. Aleša je konferenca sprejela sledeče predloge ’u resolucije:
I.
*Prva športna konferenca osvaja po referatih sodr. Fr. Aleša mišljenje, da mora priti v najkrajšem času do ustanovitve delavske športne zveze za
celo Jugoslavijo, ki naj združi ves delavski športni svet.
Zato je potrebna organizacija športnega proletarijata proti meščanskemu športu.
Iz razloga, da je delavstvo zatirano na vseh krajih, je jasno, da delavstvo ne sme nikjer omahovati in držati križem rok. Osvoboditev delavstva mora biti delo delavstva samega. Športne organizacije morajo biti avantgarda razredno bojevnega proletarijata, ki se bori za svoje interese.
Zato je predvsem potrebna marxi-stična vzgoja delavske mladine.
Športna konferenca v Trbovljah nalaga zato pripravljalnemu odboru, da v tem sdiialu foreira delo in idejo organiziranja športnega proletarijata Jugoslavije.«
II.
Zastopstvo delavskih športnih klubov v »Sloveniji, zbrano na trboveljski športni konferenci dne 24. maja 1926 ugotavlja:
»Delavski razred v Jugoslaviji je na vseli koncih in krajih zatiran od jugoslovanske buržuazije. Zato. jo potrebno, da se proletarijat zedini in organizira v močnih in discipliniranih razredno bojevnih organizacijah. Športno se udejstvujoči proletarijat, ki je ravno tako zatiran, se tega jasno za-•" la. Zato se postavlja . vsemi svojimi močmi v enotno delavsko športno organizacijo, da se bori za interese celokupnega jugoslovenskoga delavstva.
Prva delavska športna konferenca uvideva, da je ustanovitev delavsko športne organizacije za celo Jugoslavijo nujno potrebna. Meščanski jugo-
slovanski (nogometni) savez ni organizacija delavcev-športnikov, temveč organizacija šovinističnih nacijonalistov --■ študentov in sovražnikov delavskega razreda. Njihove prireditve, tekmovanja za različne pokale (na primer Gosposvetski pokal) niso samo v interesu »športa«, Itemveč to so parade reakcije in šovinizma. Take parade pa ne morejo odgovarjati delavskemu čuvstvu solidarnosti in kolektivizma.
Proti tej meščanski športni organizaciji moramo ustanoviti delavsko športno organizacijo in radi tega moramo naše športno gibanje organizirati proiti meščanskem športnem gibanju.
Delavsko športno mladino, ki je včlanjena v meščanskih športnih klubih moramo pritegniti v naše delavske klube. Predvsem pa se moramo zavedati, da naš cilj v športnem gibanju ni nikakor rekorderstvo v buržuaznem smislu, ampak marxiistična vzgoja.
V dosego teh ciljev nalagamo pripravljalnemu odboru delavske športne zveze za Jugoslavijo sledeče:
1. Forsirati mora čimprejšnjo ustanovitev Delavske Športne Zveze za celo Jugoslavijo;
2. Stopiti mora v stik z vsemi delavskimi športnimi klubi v državi;
3. Posredovati mora pri ustanavljanju delavskih športnih klubov po vsej državi;
4. Organizirati mora močno falango športnega proletarijata proti meščanskemu športu.
III.
Zastopstvo delavskih športnih klubov v Trbovljah, zbrano na prvi delavski športni konferehci v Trbovljah dne 24. maja 1926, izjavlja, da bo vplivalo in delalo v smeri priključitve delavske
športne zveze za Jugoslavijo k splošni delavski kulturni in telovadni zvezi »Svoboda«. Ako bi se pa temu protivi-lo članstvo ostalih delavskih športnih klubov v ostalih krajih države, !bo gledalo, da se sklene glede pristopa k »Svobodi« posebni sporazumno določen kompromis.
Predsedstvo konference:	Demšar
Polde, 1. r. Henry Stepišnik, 1. r. Vukovič, 1. r. Zapisnikarja konference: Tuma Boris, 1. r. Malovrh, 1. r.
Prevladovala so se na tej konferenci sicer precej različna mnenja, ali vendar so si bili naši športniki vsi edini v tem, da je treba na vseh poljih koncentrirati in organizirati celokupni proletarijat Jugoslavije.
Sodrug Tekauc je kot zastopnik odbora DTE pojasnil položaj in apeliral ,na navzoče delegate, da morajo vsi delati za pristop k »Svobodi« in vsi tudi k »Svobodi« pristopiti. To je vzelo zastopstvo delavskih športnih klubov na ,znanje in je soglasno sprejelo tozadevno resolucijo.
Ta športna konferenca je pokazala, da se tudi delavska športna mladina zanima za marksističen pokret in za idejo proletarske solidarnosti.
Delavsko - kmečki mladini želimo iskreno, da uspešno izvrši svojo akcijo. Naj živi delavsko-kmeč.ka športna zveza za Jugoslavijo!
šport.
SK Ilirija je za časa proslave svoje petnajstletnice priredila nogometni turnir med klubi:	Ilirijo,	Haskom,
Hajdukom in Akad. SK Primorje. Turnir .se je odigral v dneh 15. in 16. maja.
Prvi dan so nastopili:
SK Ilirija 5 : 3 (0 : 0), JSK Hajduk : ASK Primorje 4:1 (1:0).
Hajduk je ta dan predvedel krasno igro, ki je zadivila vsakega gledalca. Moštvo je izibalanpirano, homogeno zi-grano in tehnično dovršeno.
Najboljši se je zdel notranji napadalni trio, v krilski vrsti je briljiral levi half, obramba na višini.
Primorjaši niso veliko zaostajali za njimi, le precejšnja smola se jih je držala v prvem polčasu. Z ozirom na šance, ki sta jih imeli obe moštvi, je Primorje zaslužilo boljši rezultat Pri akademikih se je odlikoval vratar, desni krilec in oba branilca.
Sodil je izborno in nad vse objektivno g. Planinšek.
Manj interesantna je bila tekma med Haškom in Ilirijo. V prvem polčasu je absolutno dominiral Hašk, toda njegova napadalna vrsta je bila neodločna. Ugajalo je v nji le desno krilo.
Ilirija se je znašla le v drugem polčasu. Sicer tudi v tej polovici ni pred-vedla povezane igre ter se omejila na nevarne prodore, vendar je bila njena igra bolj koristna od Haškove. Ugajal je pri Iliriji :Zankl in Doiberlet, krilci požrtvovalni, pri Hašku obramba, toda le v prvem polčasu, levi krilec in desno krilo. Vratar slab in nesiguren.
Sodil je zelo pristransko in v škodo gostom g. Vodišek.
Drugi dan v nedeljo je nastopila Ilirija proti Hajduku ter zmagala z 2 ; 0. Prvi gol je r ezul tiral iz »11 m«.
Vsled pristranosti g. Vodiška, ki je sodil to tekmo, so prešli Hajdukovi igralci meje fairnese, vsled česar je igra izgubila vso zanimivost.
Ilirijansko moštvo je igralo izredno požrtvovalno in z elanom.
Tekma Hašk : ASK Primorje se ni odigrala, ker ni hotelo primorjansko moštvo nastopiti pod sodnikom g. Der-
žajem, kateri ni bil pravilno delegiran in v katerega moštvo ni imelo zaupanja. Ker je g. Vodišek vztrajal, da mora tekmo soditi edino le g. Deržaj, so akademiki odstopili.
Tako absolutistično postopanje g. Vodiška je treba najstrožje obsojati. Skrajni čas bi bil, da preneha. Bilo je že itak dosti in preveč škode.
Dne 13. maja se je odigrala v Celju semifinalna tekma za prvenstvo Slovenije med SK Ilirijo in tamošnjim SK Celje. Ker SK Celje ni nastopil, zgubi tekmo s 3 : 0. V finale za prvenstvo pride SK Ilirija in SK Rapid iz Maribora. Tekma se odigra v Ljubljani v nedeljo 30. maja.
Na bimkoštni pondeljek je gostovala ljubljanska Svoboda v Trbovljah ter tamkaj odigrala prijateljsko tekmo s trboveljsko Svobodo. Po dokaj lepi igri so Ljubljančani zmagali z 8 : 2.
Tržič.
Orkestralno društvo Glasbene Matice ljubljanske priredi v nedeljo, dne 39. maja v sokolniei koncert. Na sporedu so skladbe gg. Škrjanca, Lajovica, Adamiča izmed Slovencev, druge Slovane pa zastopajo imena Dvorak, Čajkovski. Na ta koncert opozarjamo tržičane in vso okoliško občinstvo, da ga gotovo posetijo, ker nam bo nudil izreden užitek. Nadalje je tudi naša častna zadeva, da obiščemo koncert polnoštevilno in tako dokažemo koncertantom spoštovanje in čast. Koncert se začne ob pol 4. uri popoldne in konča ob pol 6. tako, da se vsak iz okolice od Kranja navzgor lahko po-služi železnice. Zanimanje za koncert je veliko, vstopnice po 20, 15, 10 in 6 dinarjev se dobe v predprodaji pri ravnatelju Lajovicu v meščanski šoli.
Najcenječa in največ a zaloga dvokoles, motorjev, šivalnih strojev, delov in pnevmatike. Otroški vozički različnih vrst po čudovito nizki ceni. Posebni oddeiek za popolno popravo, emajliranje in poniklanje ■l&cvV fl dvokoles, šivalnih stro-jev i. t. d. Shranijo se preko zime. Prodaja tudi \a>Lil	na	obroke.
SS*&W	Ceniki	franko!
„TRIBUNA“ F. B. L.
tovarna, dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlovška cesta štev. 4.	82
M
:
X
l ♦
t t
Zahtevajte in kupujte edino le nafie domače
[it METODOVE vžigalice
dobijo se povsod. Glavna zaloga pri
tvrdki IVAN PERDAN,
naslednik« v Ljubljani.
22'
▼
s
♦
♦
♦
:
i
:
:
j
:
llnderiuood
pisalni stroji pri
LUD. BARAGA, Ljubljana
Šelenburgova ulica št. 6/1.
Telefon številka 980.
132
Za starše in botre birmancev!
Najlepša, največja in najcenejša izbira vsakovrstnega oblačila Vam
zamore nuditi le n <ša detailna trgovina na Erjavčevi c. 2
222
Konfekcijska tovarna
FHflH DEREHD9 8 Cie., LIIIBH.
Svoj b svojim!
Nekatere tvrdke se branijo oglašati v delavskem tisku.— Delavski gospodar, delavska gospodinja se bosta branila njihovih izdelkov. — Kdor ne oglaša v edinem delavskem dnevniku Jugoslavije
Jelaoshi Politiki
naj ne išče odjemalcev med delavstvom!
Sirite Del. Politiko! NI. RAUCH
trgovina stekla
Celje, Prešernoja ui.
priporoča steklo za oknna, zrcala, slike, okvirje za slike, svetilke, porcelan, kameno posodo Itd. itd. Na drobne!Na debelo!
Modne hamgarne in šenijote
v veliki izbiri in po ugodni ceni
najdete
v obče znani nad 50 let obstoječi manufakturni trgovini
R. MIklauc
„Pri Škofu'*
IflfuMjonat
Zunanjim naročnikom se pošje tudi po pošti.	115
Špecerijska trgovina
»PRODUKCIJE"
V Ljubljani, Tržaška c.
se priporoča!	m
Im zmerne! Blaga prve vrste!
Čevljarji pozor!
Prvo čevljarsko učilišče v Ljubljani otvori prikro-jevalni, teoretični in praktični tečaj za g. mojstre ...	in g. pomočnike. Sprejemajo se tudi vajenci, po-
sebno sinovi g. mojstrov v praktično in teoretično vežbo. Priglase se lahko tudi udeleženci z dežele. Pojasnila in prijave pismene in ustmene sprejema oblastveno priznani strokovni učitelj In vodja tečaja K. MAJCEN, Celovška c. 57.
Ljubljana VII.
LOŠNO KONZUMNO DRUŠTVO ..POSAVJE** |
V ZAGORJU OB SAVI.
Ima svoje prodajalne v Zagorju, Loka pri Zagorju in Velenje.
Blago prodaja vse vrste špecerijskega in manufakturo po najnižjih dnevnih cenah. — — — Član lahko postane vs^k.
Pristopnina D Irt 2*50	—	—	Delež	Dirt	50-—
RAVNATELJSTVO.
Občni zbor
..KLAVNICE11 reg. asa dr. z omej. zav. v Gušianju se vrši v nedeljo, dne 6. junija 1926 dop. ob 9. uri v Sokolski telovadnici v Guštajnu.
DNEVNI RED:
1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.	, ^5
2. Poročilo načelstva in nadzorstva o delovanju zat*rugtilnanim r!
3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1925, ter sk p j o razdelitvi čistega dobička.
4. Volitev novega načelstva in nadzorstva.
5. Sprememba pravil (člen 33 itd.).
6. Raznoterosti.
PRIPOMBA: Občni zbor sklegu seti del zadružnikov, razen kadar gre za razu	e	siucaju
nesklečnosti se vrši čez pol ure na istem mest navzočih in t °*h drug občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzouh in zastopanih
zadružnikov.
Glavni in odgovorn^ urednik: Rudolf Golouh. — Izdaja konzorcij »Delavske
v Ljubljani. — Za tiskarflo
Politiko, (odgovoren Jooip P.»t°rek> ’ M”««*1- » J Bbmik. „„1. odgovoren Mihael Rožanec.