Posamezna številka 30 vinarjev, 272. v LimniMl, v loret dne 21 novemura m «■ f p«Hi> m tš MM lat« uprti. ■ K SO- telo XIVI •» aaaujo aaloiataa'. * »v— M ostalo laosaoutvo. „ «0- W Ljubljani aa dem U Mlc lato uprt).. K «8s-. UMMMM „ 4w I *nr man iimih „ MC ■b Sobote« Isdalat m Sa Ml« lat*.....g I*'— M I ta6l|0 MlolttM. . U-- HHtllliUNMtn. m II — MT Br*Ww )• t UfltarfrTl allal »tat. S/m. fakoplsi m n mii)«i astraaklraaa plana ta aa ■n nraiMUJ«. — Oraiilikaga talaloaa itav. 60. aa» Baaatoipa* puutvrata (»a »a ilraaa la 3 mm *uok. ali aia proatot) n aakrat ... pa »o » ta 4*a- la va^krat , »4, pil f*6|th aaru6utk prtaiara« popu« pa 4ooot.ru. M aobotak tfvofni tarti Poslano i Kaaatolpaa pautrrata S I-lakata fiU tu lavtanit opoldne je sledilo 500 mož jugoslovanskih čet. Njihov poveljnik jo. izjavil, da je to zasedbo izvršil iz vojaških razlogov in z ozirom na to, da se vzdrži mir in red. Poštni, občinski in postajni urad morejo nemoteno nadaljevati svoje delovanje. Žendarmerija je bila ruzorože-na. Vkorakanju Srbov so so zjutraj hoteli i upirati v Spielfeldu so nahajajoči nemški vojaki; opustili so pa io nameno vsled sovražne premoči. Prišlo jo lc do neznatnega streljanja. — Tudi vojaško nižjo realko v V včerajšnji, ponedeljkovi številki »Slov. Naroda-t jc spisal dr. Miljutin Zar-nik dolg članek, ki bi naj bil nekako pro-gramatičnega značaja. Odkrito naghšam takoj, da mu nc podtikam nobenega hudobnega namena, temveč trdim, da je v svoji gorečnosti za dobro stvar zgrešil nekaj grdih zmot in rabil dokaj skrajno nepremišljenih retoričnih fraz in postavil nekaj neutemeljenih trditev, in to vse v vodilnem listu meščanskih naših rojakov z nam pretivnim svetovnim naziranjem. Zato je potrebno, da takšne trditve zavrnem in opozorim na dalekosežno škodo, ki nam lahko povzročajo v d e -m o k r a t i č n i kulturni Evropi. Stališče V. L. S. in njeno taktiko sem tolmačil v včerajšnjem članku in potrebno je prav zelo, da nanj sedaj vso našo javnost še enkrat opozorim. S tem se izognem tudi ponavljanju, ki bi bilo ob Zarni-kovem članku skoraj potrebno. Ta strankina taktika in prineipijelno njeno stališče se zopet zrcali določno, jasno in nedvoumno v nedeljskem zgodovinskem glasovanju naših delegatov v Narodnem veču v Zagrebu. Kdor ne uvidi zrelosti in resnosti v političnem udejstvovanju V. L, S. sedaj, temu ni pomagati, ta je ali neved-než ali hudobnež. Kdor ni zmožen razločevati principa in taktike, kdor na slepo sumniči resno stranko, ki črpa svoj program iz lastnega naroda , la naj člankarenje pusti, da ne osmeši jrelejših svojih somišljenikov. Prva in najdrastičnejša napaka dr. Zarnikova je, da primerja naše slovensko in hrvatsko pleme t r o -imenskega jugoslovanskega naroda s plemensko čisto drugačno in kulturno pretežno zaostalo južnoamerikansko ljudsko maso. Naše slovensko pleme ima poleg Čehov najmanj anaUabetov med vsemi S 1 o v a n i in stoji tozadevno nad alpskimi Nemci. Naše pleme je v stalnem in trdem boju proti imperialistično vzgo- tsnemu sosedu in proti avstrijskemu biro-ratskemu sistemu ustvarilo duševno in matcrijelno kulturo, na katero smo lahko ponosni in ki nam je dobra legitimacija pred vsem kulturnim in demokratskim svetom. Naš kmet čita več, kakor povprečno Srednjeevropejec, pa pride v tej kritični dobi akademično izobražen mož in nas primerja z ljudsko maso, kjer še pretežni del meščanstva sedaj ne z na pisati in citati — in še teh mas politične tvorbe ententa. priznava liter na podlagi tc primere pride do popolnoma neutemeljenih zaključkov. Ljudje, mene je res sram, da nas v takšnem listu, kakor naj bi bil ^Slovenski Narod«, sme Slovenec, ki zna či-tati in pisati, tako diskreditirati in smešiti! Z vso resnostjo vprašam vas, kolegi učitelji, in vas vse, resni zgraditelji naše duševne in materijelne kulture, ali se sme tako smešiti vaše življenjsko delo?! Ne stojimo kakor »siromakov rod, ki mirno čaka, da gospod prostora bi mu dal«. V trpljenju zadnjih let izčiščeni in kulturno enakoveljavni ponosni Jugoslovani prihajamo in pri ponosnih in demokratičnih. plemenskih bratih našega tro-imenskega naroda iščemo opore in hočemo vzajemnega dela za nadaljno skupno kulturo, ne da bi skrivali svoje pravo mišljenje, a pokorečse volji večine. To oporo iščemo tudi v kulturnem demokratičnem svetu in jo dobimo. Niti bratje Srbi, niti ostali kulturni svet nimajo povoda, da bi nam jo odrekli. Te vere mi ne omaje niti začasna tragedija naših Primorcev ob italijanskem har« lekinstvu. Druga temeljna zmota dr, Zarnikova je torej, da reklamira kar zase in za našo javnost naprej sodbo, katero si naj b nas ustvari naše bratsko pleme. Mi pa smo Frepričani, da v junaškem t r p -jenju preizkušeni sobrat p e -toliznikov ne mara. Mi se zavedamo, da bomo našli veliko prej in boljših stikov z našim srbskim junakom — narodom, in se bomo ž njim tudi bolj razumeli, kakor vsi tisti, ki hočejo iz nevednosti ali strankarske zavisti spraviti nesoglasje in nezaupanje med obe plemeni, odnosno njene repre-zentante. Naši Srbi bi zaničevali ljudi, katerih hlapčevsko dušo je sarkastično označil že svoj čas naš Prešeren, češ, da nam kot Slave pesom gre samo lajati in tace lizatil To bi storili upravičeno, ker ,bi v nas videli staroavstrijske lakaje brez volje. To pa nismo, zato nas bodo Srbi tem bolj vzljubili, čim bolj bodo poznali naše stremljenje, naš program in naše dosedanje izobraževalno in gospodarsko delo. Brezvestno je, primerjati nas s kakim perverznim politikom Frankom in enakimi. Zahtevamo, da se to slovesno prekliče! Hvala Bogu, da smo prepričani in vemo, da Srbstvo ni identično s kakim ljubljanskim demokratično našemljenim frakarskim omizjem, temveč resno misleč, k visokim ciljem po'n idealizma strmeč narod! Zato ravno je nadaljna grda zmota dr. Zarnikova teza, da je veleizdajnlec Jugoslavije vsakdo, ki se upira temu, da ima Srbija prvo in zadnjo besedo, Wilson hoče sporazum in svobodo, Srbi hočejo skupnost in sporazum in svobodo, a ravno ta Zarnikova naziranja in izvajanja so tem težnjam nasprotna ter »dišijo« prav izrazito po staroavstrijski in nemški maniri o proglašanju veleizdajnikov! So torej nadaljna Zarnikova zmota. Čislo napačno je sklepanje dr. Zarni-kovo, češ, »Če bi nas usoda tako strahovito tepla, da bi pri nas odločili oni republikanci za vsako ceno in zveriženi fede-ralisti, tedaj se bo Srbija obrnila od nas vseh in zaigrali si borno simpatije vsega sveta, a iaši sosedje bodo prišli in odtrgali vsak poljuben kos. Ali ni ravno svobodno ujedinjenje, pa ne nasilno usužnjevaujc in raba sile srbski in svetovni program kulturnih narodov? Ali se mi ne podvrženo legalnim pred s t a v i t e 1 jem celokupnega srbskega plemeua? Radi verujetno: kakšna ljubljanska klika bi najbrž ravnala tako, kakor g, dr. Zar-nik zaključuje, a svobodno srbsko pleme našega troimenskega naroda ne in svetovni demokratski voditelji tudi ne, celo tudi ne srbska dinastija Kuragjorgjevičev, kaleri bi dr. Zarnik rad oktroiral svoje nazore in nelogične sklepe. Vsakdo lahko tudi takoj v mojih izvajanjih opazi, da čisto nalašč in namenoma ne povdarjam in se nc oziram na notranje srbske strankarske -ahteve in boje, ki so in bodo ua teritoriju srbske kraljevine zelo izraziti. Storil sem to, ker stojim na lojalnem stališču nasproti sedanjim reprezentantom srbske vlade. Kako malo ljubezni in spoštovanja do lastnega naroda pa kaže Zarnikova primera našega kulturnega in mislečega na-roda Ln njegovega političnega udejstvova-nja s crkajočimi vojaškimi konji, naj sodi vsakdo, ki ima kaj samospoštovanja v sebi. Rad priznam, vsaka primera nekoliko Še-pa; toda tako nesrečne in neokusne še nisem kmalu slišal, kakor je ta. Svoj misleč in kulturen narod primerjati s crkajočo živino, ki nima pameti in volje, to pač nj dopustno! Tudi sklepni odstavek Zamikov je nelogičen in napačen. Kdo izmed nas pa si želi nazaj k baje polnim loncem? Saj vsi vemo, da so bili ti lonci za nas vedno prazni odnosno nedostopni! Kdo nas čaka krmo v sosedstvu? Jaz ne vidim nikogar, temveč vidim v pasu med Čehi in Jugoslovani kaos in pomanjkanje, kakor ne kmalu drugod! Dogodki zadnjih dni na naših in čeških mejah pa so najbrž tudi že pri g. dr. Zamiku povzročili drugo mnenje in bodo prihodnje dni še lahko bolj! Zaključujem: ne sumničenje in natolcevanje. temveč resno delo Ln pošten sporazum na podlag; medsebojnega zaupanja in spoštovanja svetovnih naziranj in programov, posebej tudi še zavest, da je treba definitivno ubiti ono nekdanjo bolestno strankarsko maniro, da vidimo v političnem nasprotniku osebnega zavratneža z vednimi najslabšimi nakanami, to bodi ■oplatforma« in »i«aršruta« za nas vse, da uresničimo naš skupni, najvišji cilj: politično, kujturno in gospodarsko združenje našega troimenskega naroda. Vprašanje ~o regentstvu pa je, kakor rečeno, odločeno tudi s sodelovanjem V. L. S. tako, kakor zahteva to naša najvišja narodna korist, a načetje lega vprašanja je dokazalo, koliko neodkritesrčnosti, volje do sumničenja in nepravih sodb je še pri nekaterih ljudeh. Tukaj bo treba resne remedure! J. V e s e n j a k. Italijani na jugoslovanskih tleh. CioriiKo pismo. 19. novembra 1918. Čudili se bodete, ako Vam zairuim, aa se zade»e v naši muu Gorici vrs>« in buce,o ptav ugouno. VjOtOvO imate oJ uiugui nušin iiuut poročna, kaKo nas iaš.,a okui>usa-rošAin s;et« ui ciezemi oubor Iker ie pol mo-vetis.ti). /^a župana v uonci j<; imeuovala ue-kuanjega zuj>ana tfombiga. za oezeinega. komisarja dr. rett.drina, na. ce,o državnim uradom be je postava general cavauere Koaino kot civilni komisar. V sobo«.o, 16. t. m. je sklical Kot tak vse uradništvo giavaroiva goriškega in se ma predstavil. Imel je zeio pohleven nagovor, O Italiji ni govoril. Izrazil je željo, da mu uradništvo pomaga pri njegovi nalogi, ki ni Ofuga ko skrb za dobrobit po vojni tako prižauelega prebivalstva- lemu prebivalstvu treba pomagati v vsakem pogledu, dobi naj tudi nadalje vojaško in begunsko podporo. Trikrat je ponovil poziv, uaj uradništvo posluje pravično Ln sicer tako pravično, da ne bo imel povoda pritoževati se ne Italijan ne Slovenec. Obljubil je, da se treba izogniti vsem morebitnim sporom, zato bo dal sneti i vseh zasebnih poslopij vse slovenske in italijanske zastave in znake in sicer do ponedeljka, due 18. t. m. Slovenske zastave so res morale izginiti že 17. t. m., italijanske so ostale. Vrh tega so začeli s silo snemati slovenske napise raz hiš in prodajalnic. Skladišča živil, namenjena prehrani dežele, izginjajo; tudi iaka skladišča, ki jih je založila prejšnja vlada v znani »obilni« meri za bedno prebivalstvo, porabljajo Italijani zase. Tako so izginili trije vagoni sladkorja, namenjeni prebivalstvu goriškega okraja, večinoma vrniviim se beguncem, tako se izgubljajo zadnji ostanki, ki jih stradajoče naše ljudstvo ni moglo pričakati, In kai so prinesli Italijani s seboj? En armadni zbor jih je na Goriškem, a brez živil, !e zrnato kavo in prepečenec imajo. Opu-stošena naša polia in vrtovi govore o laškem izobilju, izginja korenje, repica, zelje in br-zota ... Goriški deželi grozi lakota, ako ne pride izredna pomoč nemudoma, zakaj po celi okraji, ki nimajo prav nič živil, so že izstradani, zdaj si kuhajo zadnje krompirčke in repišče. Moke nič, masti nič, mleka nič, jajec nič, mesa nič! V tem položaju ie kanalska, banjška elanota, Brda, ves zapadni Kras in večinoma vsa goriška okolica, okroglo 100.000 ljudi, se-ve samih Slovencev! Danes so izvršili rešitelji novo nasilje. Uvedli so svojim liram kurz: 40 laških cente-simov naj velja krona, i orej 2 liri za pet kron, dočim je kurz v Švici 2 liri 3 krone. Pri vsaki lin nas oropajo za eno krono! Tudi goriškim domačim Italijanom se odpirajo oči, kolnejo že na glas in voščijo svojim ^rešiteljem* skorajšnjo vrnitev v blaženo domovino. Naši ljudje so seveda potrti, obupani, žalostni, jezni, sploh slabo razpoloženi, saj imajo posebno gorko in občutno srce. Nam pa se zde vsa ta laška nasilja in sitnosti goriških m«Jistratovc. ^an vstajenja in osvobojenja! DRAB. Neznosne razmere v It Idrite, 23. novembra. Naši Italijani se pritožujejo, da jih Idrij-čani nimajo radi, da jih ne pozdravljajo, na ulici častnikom ne izkazujejo primerne časti, celo godbe, ki jim vsak dan po kosilu pri cerkvi na velikem trgu igra, ne marajo poslušati. Godi se jim prav, naši sosedje so s s\ojim postopanjem izgubili naše simpatije. Naj sledi tu le nekaj vzrokov. Prvič so razvili na rudniškem gradu le svojo zastavo, ne.šo so odstranili in vendar ni nik'er določeno, da bi bila Idriia že italijanska. Drugič so postavili ceno za našo krono 40 centezimov, r.jed tem ko smo bili obveščeni, da velja lira 1 krono -16 vin., torej nas nri eni liri pritisnejo za 33 centezimov. Tretjič so nam zaprli me;o na slovensko stran, da ne dobimo nič živil, a od drurf-? strani ram jih Italijani ne preskrbe. Naša Idrija il obrtnijsko mesto, katerega okoPca skoraj nič ne pridela za nrehrano 6000 prebi-valcev v tesnem kot'u. Treba ic torej vse le od da'eč pripeljati. dosed*i je bilo zelo pičlo z živili, sedaj i e pa še hufše, ko so nam ceste zaorli. Lač-ni človek pa vendar ne bo poliub-lial roke, katera ga nepotrebno tepe s šiho. Konično 'e militarizem kriv mržnje do naših novjii prebivalcev. Drugod so sc di iznebili, velikanske države je on uriti!, a Ita'i;an sp Ca še krčevito d'ži. Le po*Iv prideio po zdravmka v Idriio.. Ko bi re b;la sila in nevarna bolezen, bi gotovo iako daleč ne kliepli. A boMk j'e bil pol ure d i leč na oni stra"i ^em^rkacijske črte, zato treba Ime« ti dovoljenje, di <>a vr'-<šk» str*?.a pusti čez rrto. A zdravniku ne da;o dovoljepii. Uteme-I'sso ■.-v tej vojski »e padlo na tisoče iraških najlepše starosti brez zdravniške pomoči, k«i to čc .-♦ara "ensH tudi "tnrie t^rez zdravniki * — Za dan ved^e^a r"i"enia dne ?4. t. m. v žireh so prosili r"<» Puste iz Hriie, Hti si preskrbeti do"o!jer''~. Naprori a^ufanta, ki s!ar>uie v župnišču, obljubi, a se cel dan ne prikaže, dekan gre sam h generalu, a ta mu reče, naj se le oglasi v pisarni kara-hinerjev. Gre tia, a mu stotnik pove, da ni mogoče. Višja komanda armade strogo prepoveduje, vendar pa lahko poveljujoči general divizijoner, ki stanuje v gradu,' da izjemno dovoljenje. Ob 5. uri popoldne se lahko govori ž njim. Točno ob 5. uri popoldne se v predsobi zglasi dekan in odda vizitko, da ga naznanijo divizijonarju. Reče se mu, da so ravnokar vsi trije generali pri posvetovanju v sobi, j^otem že pride on na vrsto. A oni zapuste divizijonarja, pridejo zopet drugi, polkovniki, majorji, celo stotniki do njega, nese se mu kava, zapusti sobo, a za dekana, ki čaka na mrzlem hodniku in na prepihu, se noben no imeni. Ko že eno uro tako čaka. gre zopet do ordonance in pravi: Povejte divizijonarju, da nisem jaz forse un prele simplice italiano, temveč dekan monsignor, ki je v isti vrsti kakor general in se mu izkazuje ista čast, kakor brigadirju. To je pomagalo. Čez tri minute je bil sprejet, sicer ljubeznivo, a kazalo se je na ukaz višje komande, ki prepoveduje taka pola. Vendar se bo premislil, če količkaj mogoče, dobi pa pismen odgovor drugi dan. — Drugi dan, petek, čaka odgovora, a ga le ni. Ob 4. uri popoldne gre v pisarno povprašat, a v prvi ni nič, v drugi se mu pove, da je odgovor že sestavljen, a ne še podpisan od ge-nerala-divizijonerja. Ali bo dovoljeno? vpr3Ša dekan majorja. Žalibog ne. — *A mi vsaj dovolite, da v Žiri brzojavim, da me ne bo.<^ — Je zveza pretrgana. Morda čez Gorico, čez Švico naokoli bi bilo mogoče, a brzoiav dojde šele čez par dni v Žiri, ko je že vse končano. Major fkomigne z ramami, češ, druge pomoči ni. »Pri nas je bil tudi v vojnem ozemlju duhovnik ir. zdravnik vedno prost, naj je tudi vojska divjala, trpečemu človeku se je vedno hotelo pomagati, sedaj je vojna končana, bi vendar pričakovali še večje prostosti.« — Saj je to stame le začasno, saj se kmalu stalro uredi. — Saj ravno to ie žalostno, da je tako strogo celo v prehajalni dobi. Pri nas v Idriji se vsaka reč narflo zve. Pravijo, da gre novica tako hitro, kakor bi jo razb^bnal, v eni uri zna vsa Idrija, kaj se je zgodilo, tako tudi to postopanje napram zdravnikom in duhovnikom. Realka je začela v četrtek ?nlo, imela ta dan še slavnost v svoii telovadnici, a dru*i dan so io že zajedli, ko so v njej n^stamli 340 vojakov. Ljudske šole so i se zasedli. Polovico itm'o vojaki, drugo no'nvico sa"?t"tnl odd°'ek. Rad ima dijak počitn;ee, a so se jih že naveličali, prav radi hi pohajali šn. lo, a caš ljubeznivi sosed nam brini. _ In s lakim povfo~aniem si ž--li pridohiM rimpatiie Idriičanov? Sinr, ro! _ Na me-.tni h'5( ie danes /^plapolala ?Mi'i«ska zariava! Kar smo 7. oro'"'i;m priboril', o^ta^e naše, pravi Lah. rorej živo sreliro iz 1'driie. vipavsko vino in milijarde vredni notranjski gozdovi Italija- nom? Iu kaj ostane za Jugoslavijo? Če temu pritrdi ententa. potem naj jvc, da bi tO bil gnil mir, še bolj gnil nego je bil brest-litovski. Odrežejo nas od morja, pobero in odstrižeio življenja zmožne kraje, tako privezani in oslabljeni ter obdani z nebrojnlmi mejami — to bodi bodočnost prost« Jugoslavije! , Ra,VI-"kar izvem, kako kruto postopajo Italijani • ^avracu. župniku J. Miklavčiču, ki j ja prosil poveljnika, naj mu vrnejo vojaki dra-S goceno stvar, kojo so mu ukradli, so prosto-j dušno zavrnili, da ga obesijo, ako ne umolkne. Ic Sturlj. .Na zvoniku v šturijah imajo Italijani napravljeno brezžično brzojavno postajo. Obnašajo se prav oblastno. V Ajdovščini in Šturijah je nad 15 vojnih kuratov. Izjavljajo, da spadajo sedaj vsi kraji pod goriško nadškofijo, gledo goriškega nadškofa. pa Izjavljajo, da ga bodo odstavili. Moške, ki niso zboSali, internirajo, pri ženskah pa pobirajo podpise za. Italijo. Tako razumejo Italijani plebiscit. Mrvo in seno so rekvlrirali, tako da naši ljudje nimajo nobene krme za živino. Živina pb-ginja lakote. Preko Cola—Hrušice vosljo Italijani artiljerijo v Logatec. Ljudje so vsled postopanja Italijanov naravnost obupani. Izjava Slovencev v tržaškem občinskem sveta. Trst, 25. uov. (K. u.) Uradno so p0rO?a: Mestna delegacija jo imela svojo drugo sejo uov. 1018. pod predsedstvom župang. dr. Valerijo in v navzočnosti 15 članov. Zas'0 ter po njem tudi delegacija šaia-rc , rijHla&fct Trsta, k Italiji za konCuovnljnvor. in ' ner^z-prnvljiv dogodek, o čigar risoluM- 'nem sna* čaju »e ne morejo pripuščali ne pridržki., ne podmene, za zgodovinski čin, ki odgovarja najvišjim aspiracijam ljudstva leh pokrajin-Mestna delegacija potemtakem, sprejemajoč t radostjo sodelovanj^obeh Movocsfclh člau^v, no more v teli ožim vzeti Ua znanje njunih ničevih pridržkov. — Zupan ie i iavil, ^ v polni meri etrinja z izvajanji dr. Are. Delegacija je nato soglasno sklenila: • t>ob'*acij6, zasjišavfii pregledno jioro^ilo mestnega magi-strata o poslovanju občine od časa ;->upu6fltve občinskega sveta, ukrenjeno po a .siriibki vladi 2& majnika 1915. do 30 ok'oi>ra "1018, upoštevajoč gowve težke pobladlee iu (,rjiSt>i<: župana. da odredi podrobno pifAirrnu porodilo delegaciji, sklene preiskavo, ki naj io izvedo 5 članov, katere določi župan, dr; t torti večjo strogostjo, s sodelovanjem občinskih funkcionarjev in izvdencev u gotove dejstva in odgovornost..«. Italijani na Opčinah. Trst, 24. nov. ,'K. u.). Italijansko voiaško šfcacijsko poveljniško na. Opčinali pri Trt tu je 2L U m. tamošnjemu vaškemu načelniku poslalo dopis, v katerem jabteva, uaj m: lavi, ali se na Optinah ne nahajajo -dame Bde-čega križa, soproge in rodbine častliikov, uradnice iu prostitutke bivše avstroogrske armade«, ki niso rojeno na Opčin.-.u ali niso tam že pred vojno imele domovinsko pravice. Vse t<5 osebe de. morajo tekom 24 ur zapustiti kraj. Vaški načelnik je odklonil, iskati in ovajati take osebe. AnierJCan! v Kormlnu, Gorici Io v Trst« pod italijanskim poveljstvom. Trst, 24. nov. (K. u.1 Tukajšnji socija!-demokratični list »Lavoratore« prinafea privatno vest iz Rima, ki pravi: Slovanski listi objavljajo vest, da pridejo v Kormin,- Gorico in Trst amorlkanske čete. Iz koiiipoteritnega vira doznajemo, do so te -četo uvrščene v italijansko armado in da stojijo pod italijanskim poveljstvom, torej nimajo nobene £6-sobno misije. So Amorikanci, ki so so bojevali ob Piavi skupno z Italijani in ki skupno t njimi gredo pozdravljat Trst, Istro in Goriško. Italijansko uradno poročilo o okupaciji. Trst, 24. nov. (K. u) Rimska »Agenzia Štefani« objavlja kratko vest od 20 t., m. 6 okupaciji slovenskih krajev po italijanskih Četah in meni med drugim: Včeraj so italijanske čete v zmislu j^ogodbe, sklenjene v Villi Gusti (pogodba premirja), povsod dosegle demarkacijsko črto. Prebivalstvo jih jfe povsod sprejelo z živim zadovoljstvom in oau-ševjjenjem kot, prinašalke dobrobita in miru. Prepovedan izvoz iz Julijske Eenečije. Trst, 23. nov. (K. uj Glasom naredbe od 22. t. m., razglašene, v današnjem uradnem listu, je tukajšnji guverner prepovedal izvoz živil in kakršnegakoli drugega blaga iž ozemlja Julijske Benečije v ozemlja bivše AvBtro-Ogrsko. Kdor ravna proti tej prepovedi, bo postavljen pred vojno sodišče in knzrtovnn z vojaškim zaporom. Italijani v Dalmaciji. šibenik 21. novembra. Danes popoldne je prispela semkaj francoska jahta -Elena«. Člani krajevnega • odbora so pozdravili poveljnika, Iregatnega častnika Dumesniloma in ga nato poučili o zadnilh dogodkih. Italijani so danes rekvirirali poslopje, kjer je imel svoj sedež odbor »Narodnega veča«. Nadalje so rekvirirali privatno stanovanje poslanca Dulibi-ča in mu naznanili, da si mora do jutri zvečer najti drugo stanovanje Podadmiral Milo je pozval k sebi kapitai c h .atke paroplovbo in jim naročil, naj p-'jno voziti med otoki in prisežejo italijanskemu kralju zvestobo. Kapitani , so to zahtevo odbili in izjavili, da pod itali janskim kraljcn nočejo služiti. Paji, 21. novembra. Semkaj je priSlo 1^0 italijanskih vojakov, prihodnje dni jih pa pride še 200. Ljudstvo je nad postopanjem Italijanov zelo ogorčeno in ker so iitn rekvlrirali vsa živila Jugoslavija. Plemstva ne bo ve& Zagreb, 26. uov. Danes se vrši soja osrednjega odbora Narodnega veča, v kateri bodo sklenili odpraviti vso plemiške naslove. Nov jugoslovanski Ust ▼ Sarajeva. Sarajevo, 25. novembra. Bivša urednika »Hrvatskega Dnevnika« mons. Karel C a n k a r in B e n k o v i 6, ki sta bila svoječasno izgnana iz uredništva vsled jugo slovanskega pisanja, ustanovita nov jugoslovanski dnevnik, katerega prva številka Izide jutri. Belgrajskl Usti dohajajo v Zagreb. Zagreb, 25. novembra. Danes je prispela semkaj prva Številka belgiv "kili »Večernih Novosti«, Hrvatsko časopisje. Zagreb. 25. Kat. nar. tednik »Nedelja« bo t prihodnjim tednom izhajal pod naslovom »Seljačke Novine«. Radlčeva selJaCka stranka. Zagreb, 25. novembra. Danes dopoldne Je imela Radičova kmečka stranka svojo glavno skupščino, katero so jo udoležilo zelo veliko kmetov ls vzhodno okolice Zagreb«, Predsednik Radič Je otvorfl skupščino in se v svojem govoru dotaknil splošno političuih in agrarnih vprašanj. Kritiziral jo nadalje delovanje »Narbdnega veča«, čemur so zborovalci burno odobravali. Bivši poslanec Kovačevi? jo pozdravljal IVilsona in kmečke slovensko in srbske brato, ki so družijo v dosego, svobode. Nadalje je govoril poslanec Lovrckovič in ožigosal hujskanjo gospodo proti Radlču. Zborovanja jo izzvenelo v republikanskem zmislu Jn precej separatistično. Na tej skupščini so nastopili za razlastitev cerkvenih posestev in pa veleposestev. Nadalje so zahtevali, naj sc odpravi celibat in uvede sto roslo vensko bogoslužje. Radič jo izjavil, da bo Sel zagrebški nadškof dr. Bauer v Rim in da ga no bo prejo zapustil, dokler ne bo uvedeno hrvatsko bogoslužje. — Popoldne je prišlo na Jelačičevcm trgu do velikih demonstracij. Ob i. uri popoldne je govoril poslanec Radič s spomenika bana Jelačiča republikanski govor. Njegovi pristašl-kmetje so bili navdušeni in so klicali »živio republika«. Med tem so prikorakali pa Jelačičev trg pristaši monarhije in prišlo je do Ostrih spopadov in demonstracij. Bilo so jc bati najhujšega. Izmed množico je zaklical noki železničar »živjo cesar Karel-.*. Ljudstvo Ie bilo vsled tega tako razburjeno, da bi Se-szničarja kmalu IfnČalo. Od Jelačičevega trga Je odšla množica do »Velike kavune«, kjer je prišlo do snbpada: narodna straža jo oddala salVo v zrak. vsled česar je ljudstvo zbežalo na všo strani. V »Veliki kavani« je nastala vsled tega velika panika, ker so mislili, da strelja množica v kavarno. Okolt šesto uro je nastal z6pet mir. Temu incidentu ne prišle rajo zagrebški krogi velike važnosti. Zagreb, 25. V Radičevo kmečko stranko fe vstopil frankovec poslanec Pavunič, že preje sta pa vstopila poslanca pravaš izven stranke župnik Zagorac in Slarečevičanec Drago-tin pl. Hrvoj. Slovenski Šolski pouk na Ogrskem. :>Novine«, glasilo ogrskih Slovencev pišejo, da se sme. v slovenskih krajih — pa naj si bodo vaške ali verske šole — svobodno poučevati v tamošnjih šolah slovenski jezik. Učenje mažarskega jezika se pa v prvem razredu lahko odstrani. To je dovolil ogrski naučni minister. Iz CeSke. Niž.eavstrijskl Slovaki za združitev s deško. Zastopniki občine Nova Ves pri Lun-denburgu na Spodnjem Avstrijskem so se na svojem zborovanju izrekli za pripojitev Češki. Boji med čehoslovaki in Mažari. Budimpešta, 25. (K. u. — Ogr. k. u \ Tiskovni urad vojnega ministrstva poroča: Proti F3lpes Jablanci zavrnjene čete so dobile velika ojačenja in so zopet povzele prodiranje proti Veliki Nedelji (Nagv Szombathj. Češke iete so začele zOpet. prodirati proti Trenčinu, kt ie v naših rokah. — Število čez Gyimski prelaz prodrlih rumunskih čet znaša približno en polk pehote, en eskadron konjenice in •no baterijo. Praga, 25. novembra. V nedeljo so zasedlo češkoslovaške četo Trnavo na Slovaškem. Mažarske čete so se v neredu umaknile in so b!!e deloma ujete, 49.000 Čehoslovakov iz Albanije. Praga, 25. novembra. Pri armadi Pflanzer-EaJUn se nahaja 40.000 moz čehoslovaške narodnosti, katere prepeljejo preko Reke, Za-tfreba, Maribora na Dunaj. Kedaj jih prepelje-!?' ,e., t P.a<- odvisno od entente, če bo dala aovolj ladij na razpolago. Češkoslovaške Čete na Ogrskem. Praga, 26. češkoslovaški tiskovni urad poroča: V mestu Volarv je včeraj češkoslovaški oddelek vojaštva aretiral 9 zločincev, ki »o razdrli zelezniško prbgo, predno jo je vlak pasiral. CeSko-SIovaŠka in Rumunfje. Praga, 25. novembra. Predsednik rnmuo-ske$a narodnega sveta dr. Isopescul Grecu) je prišel v Prago, da so pogaja s čohi o razmerju med čehosIovaSko in rumunsko državo. Poljsko. Poljaki v Lvovu. Krakov, 25. novembra. (Kor. ur.) Poljska «)i pojavna agentuia poroča: Listi prinašajo podrobnosti o zavzetju Lvova. Poljske čete sp prišle v Lvov v sredo zvečer z oklopnjaki. V četrtek po polnoči so umikajoče se ukrajinske čete zažgale deželno zbornico. Požar ie bilo mogoče omejit žele zjutraj. Škoda jc. ogromna. Celo poštno poslopje je razdejano. 1 elefonske naprave v vrednosti več miljonov so popolnoma uničene. — Po poročilih iz nemških krogov so ;umunske čete pod vodikom francoskih častnikov /asedie mesto oniutvn v vzhodni Gaiicii: Konflikt poljsko-rusinski. Ker iz Ukrajine prihajajo nasprotujoča si poročila, smo se obrnili do zastopnik^ vlaue Poljske v Ljubljani, g. dr. M. Szarote, da bi nam dal konkretne podatke, vče je konflikt poljsko-rusinski,* je rekel g, dr. Szarota, 'dobil tako ostre forme, imamo to edino zahvaliti centralnim dtžavam; res je, da razmere pred vojno niso bile idealne, vendar je bilo mogoče, skupaj živeti. Mi s svoje strani 6mo pri- Eravljeni, mirno in vestno urediti stvar; v do-az tega lahko služi fakt, da je med Narodnim svetom poljskim v Tešinu v Šleziji in Narodnim odborom češkim v Moravski Ostravi že prišlo do provizornega sporazumljenja v zadevi spornih teritorijev v Šleziji in podpisanega pakta se Poljaki vestno drže; edino z Rusini ne moremo priti v red, in sicer zato ne, ker se dogovori, podpisani enega dne, drugo jutro že teptajo z nogami. Faktično stoje vse stvari tako: Metode in načini vojevanja spominjajo na Hune; glavno načelo Rusinov se da izraziti v dveh besedah: pobijati Poljake! Dvakrat podpisana obojestranska pogodba, v kateri se Poliaki izjavljajo ta to, končno odločitev sporna stvari prepustiti mirovnemu kongresu, je bila v 24 jirah prelomljena. Enemu izmed poljskih oficiriev se je posrečilo, dobiti kom-promitujoče dokaze, ki kažejo, da je vodstvo armade generala Bflhm-Ermollija, nahajajoče se v Lvovu, nalašč odstranjalo poljske častnika in 6tavtIo na njih mesto Nemce. Galižki časopisi so prinesli vest, da ie Viljem Habsburški, sin nadvojvode Karla Štefana, živo sodeloval v tej stvari. Šc enkrat pripnminismo, da je nsš» zgodovinsko tfeslo: Svobodni s svobodnimi, enakopravni z enakopravnimi. &azna poročila. Štiri nove laške province. »Journal de Geneve« prinaša: »Tribuna« z dne 16 .t. m. poroča, da bodo italijanski kraji, ki so sedaj pridruženi materi zemlji, razdeljeni na štiri pokrajine z glavnim mestom Trst, Trident, Bolcanom in Gorico. lV-ja Velike Italije. Zaqreb, 25. novembra. Gospod Prestint, ravnatelj šolo na Snšaku. je da! Narodnemu veču na razpolago zemljevid z naslovom: La rogione Veneta e d'Alpi nost.ro della Fcnti del! Adlsi aU'Quarncro. _ carta ctnica-1 nguistica, — publicata dal Istituto geogra-tico de Agostini. — Na tej karti je označena bodoča meja Italije, napravljena na podlagi Italijanskih imperialističnih aspiracij. Bo-doča moja nnj bi šla severno od Bovca da bi Triglav, črni vrh. Ilrušfca, Idrija, Postojna, Ilirska Bistrica, Klek in Suhi vrh pripadali Italiji. Ramunl bodo zasedli 28 komltalov. Debrcczln, 26. nov. Rumunske čete so zasedlo Celo Bukovino in prodirajo na Ogrsko. Rumunski narodni svet je dobi! vest, da bodo zasedle rumunske četo 26 komita-tov. Rumunske čete so dospele v Marma-ros šziget. BndimpeSta, 26. nov. »Pester Lloyd« poroča.: Močni rumunski oddelki pi'-odi"ajo na Ogrsko. V nedeljo jo prišlo poveljstvo 13. romunskega armadnega zbora v Gyor-gy6 T<3Igyes. Med rumunskimi vojaki je veliko Rumunov iz Ogrske. EeJa garda v Nemški Avstriji za monarhijo. Dnnaj, 25. novenibra. V Nemški Avstriji ustanavljajo bele garde, ki naj zopet uposta-vijo monarhijo. Celo akcijo vodi cesarjev so rodnik princ Ksa.ver Parmski Včeraj jo imel stab bole gardo shod v samostanu v Kloster-neubnrgu. Poslanih je na dva kraja, katerih imeni sta neznani. 5000 mož imenovane garde, da začno z akcijo. Konferenca nemških zveznih držav. Berlin, 25. novembra. (Kor. ur.) WoIffov ura P,oročaDanes se je začela konferenca nemških zveznih držav ob udeležbi 70 zastop-Otvoril ie sejo narodni poverjenik fcbert. Nato je poročal državni tajnik dr, Solf o odnošajih med Nemčijo ln njenimi doseda-niimi nasprotniki in vzhodnimi sosedi. Slikal je položaj države kot skrajno ogrožen. Poslanec Eisner je protestiral proti obema državnima tajnikoma in jih je zaznamoval kot zagrizena zastopnika stare dobe. Iz njunih izvajanj m nikakor mogoče razvideti, da je med tem v Nemčiji revolucija, opravila svoje delo. Ukrajinska republika v Galiciji. Dunaj, 25. novembra. Na zadnji seji so sklenili imenovati ukrajinski del Galicije, Bu-kovine in Odrske vzhodnogališka republika. Grb te republike je zlat lev na modrem polju. Nadalje so sklenili, da dobe narodne manjšine svoje narodno tajništvo. WiIson o prehrani osrednjih držav. Berlin, 26. nbvembra, fKor, ur.) Državni lajnik Lansing je sporočil našemu poslaništvu, da bode storil vse, kar je mogoče, da preskrbi osrednje države z živili. Predsednik Wilson meni, da bode neporabljena tonaža ladij centralnih držav pomirila iiudstvo, in je usposobila, da se loti z novimi silami obnove svojih dežel. Predsednik je pooblastil državnega tajnika, da javi, da je oii pripravljen, razmišljati o pošiljanju živil v Nemčijo, ki naj bi se takoj odposlala, čim bode on uverjen. da ostaneta ohranjena v Nemčiji mir in red tn da ima garancijo za enakomerno razdelitev nakazanih živil. Katoliškemu jugoslovanskemu dijaštvur Od različnih strani prihajajo vprašanja, ali izvira agitacija med dijaštvom v Ljubljani za Jugoslovansko Dijaško Zvezo od strani katoliškega dijaltva. Jugoslavenski Lački Savez [J. D. Z.), ustanovljen na zagrebškem sestanku jug. kat. dijažlva 26. julija 1918 s to agita-cno nima nobenega slikaj odkar imamo Jugoslavijo, nima J. D, S. nobenega pravega vzro-k? ?anemarjali svoj versko-kulturni progam, ki sm sedaj v ospredje. Naši pristaši nikjer ne poudarjajo samo narodnega momenta, temveč tudi katoliški kulturni pravec svojega dela, in po tem se hietvero razločujemo. To smo dolini povedati, da se naše katoliške vrste lahko orientirajo Noše vrste zametujejo vsuk program, ki vsebuje versko brezbrižnost: da jugoslovansko čutimo, ie samnpnschi umevno Predsedstvo J. D. Š. (J. D, Z.) Dnevne novice. — Promocija. V petek, dne 28. novembra bo promoviran doktorjem filozofije na dunaj-nice" vseuclllJCu P^fesor Jože Rus iz Rib- — Poziv slovenskim zdravnikom, izpraznjeno jc mesto okrožnega zdravnika v Gork-iT cf'7"?" in v St- 11 ju v Slovenskih Slednjo mesto je tudi važno v na-oziru. Slovenski zdravniki se opozarjajo na ti dvo rnestL — Hranilnica in posojilnica v Strugah pri Dobrepolju je odstopila od Zadružne Centrale in pristopila Zadružni zvezi. — Na naslov Nar. vlade v Ljubljani. Iz okupiranih krajev so Italijani izgnali uutelje-vojake, ostalim učiteljem pa bo, kakor čujemo, v najkrajšem času predložen v podpis 1'everz, da se podvržejo italijanski oblasti. Učiteljstvo prvo, kakor tudi drugo je s tem takorekoč postavljeno na cesto. Ali naj živi ob svojiti dohodkih po mestih, kamor jo primorano oditi? Ker konti soi raj o Italijan; vso pošto, ho učitelj-0 nekltj ^asa brez plač. — Uljudno in nujno prosimo, da Nar. vlada v tem oziru kaj ukrene in potom časopisja da učitelj-stvu potrebno direktive. — Proti italijanskim nasilstvom. V nede-iio sta se na Ljubnem in v Vrbovcu v gornie-graisketn okraju vršila veličastna shoda, kate- 6e "deležih goriški begunci. Na obeh f°f; ' 50 zborovalci z ogorčenjem protestirali janih n,u '"ftoslovanske zemlje po Itali- - .— Slovenskih sirot iz Primorja je v ta- 14nU(5 še ,37 d,ečko^ in deklic pod 14. leti. Štajerska deželna vlada priganja, da 60 jih vpričo pomanikauia živil in kuriva čira prei prevzame semkaj. Kdor bi želel takega otroka vzeli za svojega ali v rejo, naj to ne-utegoma sporoči poverjeništvu za socijalno skrb v Ljubljani (na sodišču). nj. T h 1JlJlrl ,e za špansko bolcz- C Lo.inftf^ ^lokorel' mnogoletn, odbornik in blagajnik društva sv. Jožefa, kateremu je pri-padal ves čas niegovega obstoja. Vsled svoje-•.a mirnega in tihega nastopa je bil povsod pri-publjen. BU je tudi član "jugoslovanske sfro- iidph.ri0t Jf^u Društvo sv- se je udeležilo pogreba z zastavo. Pokoj njegovi lr ujetništva nam pišejo naši fant,,; štabni narednik B o g o 1 i n Fran ?ogolin Jože. oba-Wa iz Dr- Fd-3 P"t Mkcm- J.er n^ednik A ž n o h Edvard U Ljubljane. Ujeti so bili 16. junija in \£®°;,k,er Se nahajajo v tabori- fi' mf°\nea-r Torcester. Pismo, pi-IJl c ,4'5s.?ptcJmb-^' ie do!!o gele sedaj v caše mIori dol*Ca* domotoZje, lajorže pa bo tam še več drugih Slovencev ker pravijo, da večkrat kako narodno za po jo! kadar se snide več Slovencev. r. viT V'^®1 Ust Narodne vlade SHS ▼ Ljubljani. Dones jo izšla 13. številka. — Trafikanti se opozarjajo, da naj vrše napram novi vladi SIIS. točno svojo dolžnost Plačujejo predpisane jim povratne minjatf' "e 66 jib morel° ** na to °P°- — Referat o obrtnem šolstvu je namesto suspendiranega deželnovladnega svetnika dr j^„raX{!1fer,»a >za^asno.p,reVieeI ravnatelj državne obrtne žolč Ivan Šubic. , ^f11* ko»- Na Dunaju je 22. t. m, v starost, 69 let umrl g. Andrej Valja vec. u^ž-benec užne železnice, oče odvetnika, dr. Pa-via Valjavca m hn. komisarja dr. Ljudevita Valjavca .— Umrla je v Podsteneh pri iSbn d uboZgixf " 75 kt Bila ie prava — Ženitbene zadeve aktivnih vojakov. sporazumno z vrhovnim duhovnim uradom II okrožja v Ljubljani se naznani, da se zglasijo ak ,™;o,a , obvezanci v ženitbenih zade-vah glede okhcev, dispens itd. pri svojih žup-mh uradih ali pa osebno z ženitbenimi spisi pri duhovnem uradu garnizijske bolnice v Ljubljani (Zaloška cesta). — Superior Karel Ko- —• Koroško nemško narodno brambo Izpopolnilo z artfljenjskia oddelkom, ki ima Jvoi sedež v artiljeriski vojašnici v Celovcu. , ~ Nemška Avstrija v — Jugoslaviji. Vsled ukrepa državnega, urada za Nemško Avstrijo št. 608/vp bj bili nakazani poštni ^radi: Bela peč, Draga pri Loškem potoku, Dolenja vas pri Ribnici, Stari cerkev. Kočevje, Spodnji log, čermošnjice. Semič. Črnomelj Nova sela Koprivnik. Nemška loka. Mozelj Kočevska Reka k poštnemu ravnateljstvu Ce-ovec, katero _ bt s slovenskimi poštnimi "a Koroškem pripadalo Nemški Avstriji. rreba bode precej — popravka! — Prijaznost laškega seseda. Na brzo-javm progi Postojna-Rakek-Cerknica— U)8Ki potok deluje brzojav po zaslugi Italijana le med kraji Cerknica, Grahovo. Stari trg, Loški potok. Svetovna proga, kaj ne? 4.J1 bi ne bilo umestijo, da se zveže t žico Loški potok z Jelenovim žlebom, potem bi imeli telefonično zvezo z Ribnico? Poštne vožnjo iz Loškega potoka proti Rakeku so razdejali — boljševiki. Nova vas vzdržuje še zvezo z Velikimi Laščami, Loški potok pa s Sodražico. — Rumunski denar, katerega je uvedla Nemčija v zasedenem rumunskom ozemlju, ne menja tukajšnja avstro-ogrska banka. S tem je veliko naših ljudi oškodovanih, ker niso Imeli prilike, da bi v Rumuniji zamenjali te nemške bankovce za naš denar. Ne bilo pa bi prav, ako bi pri tem ostalo. Vsi oni, ki imamo tak denar, se obračamo do Narodne vlade s prošnjo, da posreduje na pristojnih mestih, da nam avstro -ogrska banka menja ta, po Nemcih izdani rumunski denar, katerega smo si za časa vojne bridko zaslužili. — Nekaj besed o aprovizaciji v Kranju, i Z veseljem smo pričakovali našo svobode, uaše rešitve izpod avstrijskega Jarma. A Kranj se nt izpremenil popolnoma nič, ampak celo poslabšal; v prvi vrsti naša aprovizacija, ki de- I luje od dne do dno »boljše«; naprimer fižol, ki ga aprovizacija kupuje po i K ga prodaja : po 8 K, most po 65 K; to ao žalostno rezmeie. j nako jo z razdelitvijo sladkorja: v treh me- ' sccih jx>! kilograma na osebo. Ljudstvo Je pojiolnoma obupano ter kliče po pomoči, a. odkod? Mogoče od vojnih milijonarjev, ki imajo celo aprovizarijo v rokah, katerim jo rovuo ljudstvo deveta briga? Prosimo merodajne krogo hi poverjenike za prehrano, da ukrenejo potrebne korake proti zgoraj orne-njenim žalostnim razmeram! Naši klici in klici kapitalizma naj ne bodo samo: »Živela Jugoslavija«, temveč naj tudi dejansko stort potrebno v prvi vrsti za revno ljudstvo, ki j< v tej vojni trpelo nojhujše, — Pri »Društvu zasebnih uradnikov in uradnic na slovenskem ozemlja s sedežem v Ljubljani« se oglašajo zlasti zadnji čas pogosto uradniki, ki žele po posredovanju društva dobiti službe. Ker pa društvo nc razpolaga s seznamom praznih pisarniških mest, je le v redkih slučajih mogoče tem željam ustreči. Zato se društvo obrača do vseh p, t. zavodov, tvrdk in sploh delodajalcev z vljudno prošnjo, da blagovolijo sporočiti »Društvu zasebnih urai-nikov in uradnic na slovenskem ozemlju s sedežem v Lubljani« vsako prazno me. sto, ker le na ta način je mogoče ustreči brezposelnim tovarišem in morda se ustre že tako tudi službodajalcem. — DruStvo finančne straže za Kranj« sko vabi vse slovenske, izven kranjske tovariše, da sporočo čim prej svoje naslove društvenemu predsedniku, pregledniku A Česuik-u v Mengšu. — Razpis službe okrajnega gozdarja. Pti nadzorstvu gozdov je zasesti tri meaUi okrajnih gozdarjev z sistemiziraniml prejemki to sicer s sedežem v Radovljici, Kumniku in Logatcu, eventuelno za kako drugo službeno mesto, ki bi po zasedbi imenovanih postalo prosto. Prosilci morajo lastnoročno spisane prošnje vposlati do 15. decembra 1918 poverjeništvu za kmetijstvo, gozdarski oddelek Narodno vlade v Ljubljani. Prošnje jo opremiti s dokumenti, iz katerih je razvideti rojstno leto, stan, šolsko ln strokovno izobrazbo; z dokazilom o vspešno napravljenem državnem Iz, pitu iz gozdnega varstva iu tehnično-pomot-nega službovanja, o dosedanjem službovanju in o telesni sposobnosti zb. službo tudi v goratih krajih, ter znanju službenega jezika v govoru in pisavi, v državni službi nahajajoči se prosilci imajo opremljene prošnje predložiti službeno predpisanim potom. Kdor ni bil v državni službi, ima doprinesti tudi še spričevalo o nravnosti, v LJubljani, dne 21. novembra 1918. Gozdarski oddelek — poverjeniStv«-za kmetijstvo Narodue vlado SIIS. v Ljubljani. Višji gozdarski svetnik: Rustia s*, r. — Naznanilo iz Basla. Cenzura za pisma v Švico je odpravljena ter lahko sodaj naši rojaki svojcem v Ameriki v zaprtih pismih pijejo. Pisma naj se .kakor do sedaj pošljejo rekomandirano na našega rojaka gosp. Albina Kunca, Base!, Centralbahnstrasse 21, Švica, ter je vsakemu pismu priložiti za poštnino in stroške 3 K (tri krone) v bankovcih ter natančen naslov v Ameriki. Pisma, pridejo gotovo in hitro v roke naslovnika. Na drug način nI sedaj mogoče odposlati pisem v Ameriko. — Javna dražba plemenskih krav se vrši v četrtek, dne 28. novembra na Zelenem hribu poleg dolenjskega kolodvora v Ljubljani, Dražba se prične ob 2. uri popoldne. Vnovčeval-niča za živino in mast. — Kje je obleka za begunce? Iz pisarne Narodnega sveta smo prejeli: Naši begunci $o že septembra oddali staro obleko, da dobijo toplo zimsko obleko, toda še danes jo nieo dooili. Kje ,,o ta obljubljena obleka, katoro begunci in njihovi otroci vsled zime tako nujno potrebujejo? Prosimo pristojno oblast, da se takoj zgane in begunce obloče za zimo. —XI. razredna loterija se je priznala kot skupna last vseh narodnih držav. Vlade, teb držav so o tem obveščene in bodo gotovo zastavile ves svoj vpliv pri prodaji teh srečk. Žrebanje 1. razreda te loterijo se vrši 11 in 12. decembra t. 1. Cene srečk so: Cela 40 K, polovica 20 K, četrtina 10 K, osminka o K. — Srečke prodaja ljubljanska kreditna bnnka v LJubljani in njene podružnice v Celju, Celovcu, Trstu, Splitu in Sarajevu. LiubUanske novice. lj Slovenske katoliško akademič. starešine vabi podpisani na sestanek, ki $e vrši danes, v torek, ob pol 8. uri zvečer v »Rožcah«. — B. Remec. lj Vsi obrtniki, ki so inlereslraai pri dobavi deaiobi izacijskega materijala, sc pozivajo, da se sigurne udeleže važoega razgovora, ki se vrši v četrtek, dne 28. novembra točno ob 7. uri zvečer v verandi hotela »Union« — Iv, Ogrin, podpredsednik trgovske zbornice. lj Tečaj S. K. S. Z. za nemščino se prične v sredo 27. t. m. ob 7. url zvečer v poslopju II. državne gimnazije I. nadstr. (žen. odd.) (moški odd. ob 8. uri zvečer). li Iz državne obrtne šole. Narodna vlada SrlS je suspendirala profesorja Josipa Vesela na državni obrtni šoli od pouka in od nadzorstva obrtnih nadaljevalnih šol. It Opoldanski strel. Od danes naprej se bo opoldanska ura naznanjala s strelom. lj CbčnI zbor Rdečega krita jo Jutri v sredo, popoldne ob treh v Mestnem domu. Opozarjamo na ta zbor. ki Jo jako važen, da pride vdstvo Rdečega križa v slovensko posest. — Po občnem zboru takoj seja damskega odbora v Dobrodelni pisarui. Prosveta, pr Iz gledališke pisarne. Danes zvečer ob po! 8. uri se ponovi za abonement »C-< »V Ljubljano jo dnjmor in »NomSkl nc znatoi -V sredo ob po! 8. uri zvečer za abonement »B« opereta »Michujevi hčerki«. — v četrtek dno 28. t rn. popoldne ob 2. url Jo druga klasična predstava »Hamlet«, snmo zn dijake i/ iY.ni Zv»čer se P°n,ni »Namiš- Ijeni bolnik« Izven abonementa oh 8 uri - » °Sto isnila pri lastniku istotam. 159G na večjo ekonomijo, trezen, strogo pošten, slovenske narodnosti, se iščo za takoi. Ponudbe pod Oskrbnin 727 a na Kiemeiclsovo naon-čno ekspedieiiO v Gradcu, Sack&irasso. . Jos. C. Oblak urailu/n od 15. novembra t. 1. zope' ledno osebno i&almatlnova ulica, hote! Štrukelj). iiiiiii!iiii!:i;iiiii!!tiiiiitiiiiiiiiiii!iiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiniiii Razpis. II J™ v Ljubljani, ononadstropna, z U 13, večjim zemljiščem jo ceno naprodaj. Naplavilo 13.000 K. Kupnina 80 000. K. Naslov povv upravništvo ^Slovenca^. 1610 Hlapec li m pi Ktffifj Kranju. 4630 tahanin 440% se odda. Skatljlce poBug JUlIdll!) po K 110 •— pošilja po poŠti Franc Ojlak, Sv. Gregor, pošta Ortnek dobri plači, hrani in stanovanju pr: Fr. Karlovšek, posestnik in trgovec. Lava prt Celiu. 463 ffof ijotsvrcu sPrcime ta!f0.' kakor tudi lUU liUiUlUUl pozneje tvrdka Schneider & Verovses, trgovina, Ljubljana. 46'il Ifnf IrrhamM za svatbe ter drupe pri-AUl nutfai i\}U like se pripoča starejša gospa, vajena line in tudi večje kuhe. Naslov pove unrava ,.SLOVENCA" pod žtev. <620. ?ffnin b' °beneD:i kliučavničar so sprej-Ullullli« me takoj. Prednost imajo oni. ki so zmožni elektrike in telefona. Pis-meue ponudbe na upravo .SLOVENCA' pod „Stro,nik 4535." Hlapec ti konjem sestvo. Isti mora znati dobro konje voditi in vse tozadevne Hočevar Potrt'm srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znanceru prežalostno vest, daje naš iskrenoljubljeni oče, gospod Janez (vil {i" Jahša) dne 20. t. rn„ previden s svetimi zakramenti, v 53. letu starosti, po kratki mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb jo bil v petek, dne 22. t. m., ob 8. uri dopoldne iz hiSe žalosti v Kožancu na pokopališče k sv. Juriju. Blagega pokojnika priporočamo v pobožno molitev. Tložane pri Črnomlju, dne 23. novembra 1918. Jakob, Martin, Jože, Anton, sinovi. Marija, Ana, Katarina, Neža, hčere. Popolniti je 12 službenih mest za provlzorue strežnike mo ,Uega spola v deželni blaznicf na Studencu. S to službo je spojena pravica do prostega stanovanja {brez družine), hn.np, službene obleke in nagrade mesečno 60 K v prvem letu, 8p K v drugem letu. Po dveletnem zadovoljivem poskusnem službovanju in po prcstauem strežniškem iz-"tu se bo kompetciitncmu oblastvu predlagalo, da se provizorni strežniki stalno namestijo s primerno višjo plačo in s pravico do časovnega napredovanja iu starostne preskrbe. Za časa provizornega službovanju v prvih dveh letih veija za obojestransko odpoved 14 dnevni rok. V smislu službenih določil za provizorne strežnike prosilci ne sme o biti stari menj kot 25 in ne več kot 35 let. Prošnje, katerim je priložiti dokazilo telesne sposobnosti, rojstni list, domovnico, zadnje So ško spričevalo ter spričevalo o nravnosti kakor tudi izkaz o dosedanjem službovanju, je vlagati osebno pri vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani do 31. decembra 1918 Tam se dobivajo tudi podrobnejša pojasnila Mili U ZJtMO lOflSlM 19 liMCiil) deftlDE IPV2 v Ljubljani, dne 22. novembra 1918. : se razpisuje v Tržiču. _ iliOlid Prednost imajo taki, ki so zmožni poučevati tudi godbo. Plača po dogovoru. Prošnje naj se vlagajo na župni urad v Tržleu. 4671 u ......!ipf»n sta,nc ,u?a ,in trpežna siva posle, kakor snaženje kočij i. dr. točno uu volnena jopica (sveater) last- opravluiti. Pismene ali ustmene po- ne8a ^nelka na gumbe, zelo pripravna nudbe na oj, ter nadalje vsak torek in petek od 9. do 3. ure popoldne, jiri gostilni Kramar na dvorišču, ULnce Cena za kg je K 1'15. Tvrdka A. Kušlau, Ljubljana, Eorlov-ska ce^ta 15. 4666 Več t Inte Igenien Mm, SiffijSi n>k se želi trm polom seznaniti z gos pico ali vdovo brez otrok z nekaj premoženja, sturo <■' 25 let v svrho ženave Le resne ponudbo s sliko, katera se takoj vrne, je vposlati pod „i-amostoj-nosfna uprJtnl-štvo _alovencai;. 4645 Kot otei aii ma ar si^ss«' ne prost mož k družino, begunri iz Gorice. V najem se vzame tudi kaka kmetija na Dolenjskem ali Štajerskem Cenjeno ponudbe prosi uboga družina ra naslov: Jože) Bevčičj Spodnje Gorje št»v. 8H, Gorenjsko. Vnji »p,, priprosta, snažna, izurjena. nUII lil1«, ki se razume na navadne hišne po^le, se Išče za malo rodbino dveh članov. — Vprašani« in ponudbe naj se pošiljmo na naslov Joe. litazevič, Cr, Kvenica, Hrvall(j/i!lll:ij ur. Oglasiti se je v pisarni Ranzlnijer, Cesta na ja no železnico 9 / 0 pl/frb l,mno., zaupljiva, zmožna h " UlUiliuS, vsakega dela v izpeljavah, instalacijah, kakor tudi v obratu (dvigala, motorji), jiri telefonih iti ključavničarskih delih Stalni: služba; dobra plača; stanovanje ln jirehrana na razpolago. Ponudbo naj se pošiljnjo na vodstvo elektrodne tovarne, na Dobravi pri Jesenicah na Gorenj, (4686) ![i'aštif.a razpisuje službo okrožnega zdravnika s sedežem v Gorniemgradu in temeljno letno plačo 1600 K. Reflektanti na to službo naj vložijo svoje postavno opremljene prošnje de 15. decembra 1918. Gornjigrad dne21.novembra 1918. Za zdravstveni (krožni odbor GarnJlBratf; Diukai, 1. r., načelnik. zs oslabele vsled starosti, proti slabostim v želodcu lo proli Izgubi (elusne moč! je stari vinski konjak pravo po* življenje. Pošilja dve polilterski steklenici iranko z zabojčkosi vred ca 60 S BENEDIKT HERTL, graščak na graščini GOLIČ PRI KONJICAH, Štajersko. 336? z gumijastimi podplati se zopsl dobe, kakor tudi J«?- USNJA TI NABITKI pri PETER KOZINA &. CO, v LJUBLJANI na Bregu St. 20. 4447 Marljiv, 32 lot stari, trgovsko izobražeu moz, ki govori poleg slovenščine tudi italijanščino m nemščino, bi sc rad priženil v trgovino v mestu ali na deželi kot ^ kompan jon k plemenito vzgojeni hčerki ali mlajši vdovi. Ponudbe pod »Sreča na zemlji 4533« na upravništvo »Slovenca". 4533 Prijava na supskripciju! Na temelju zakljtnkn I. izvanredne glavne skupštlne dioničara Narodne banke d. d. od 21. rujna 1916 prima ovime ravnateljstvo prijave na supskribciju vrhu 37.500 novih dionica po K 400 -- naslovne mjednosti to je za povišenjc glavnice od 5 na K 20,000.000'— Rok prijava za supskripciju traje od 5 studena do 28. prosinca 1918, Ravnateljstvo de komade dndijellti kad stigne zalo odobrenje nadležne oblasti i to na slijedeči način: Starim dioničarima pripada pravo opcije od 1 nove dionice ua l staru ur tečaj ocl K 425'— po komadu, t. j. na ukupno 12.500 komada. Na sve po starim dioničarima ne preuzete dionice kao na ostalih 25.000 komada prlraa sc prijava za iavnu supskribciju uz tečaj od K 450'— po komadu. 1'rotuvrijednost prijavljenih odnosno upisanih dionica hnado se polpžiti prihodom prijave na supskribciju, te može ravnateljstvo samo u irnimnim slučajevima dozvoliti da sc kod prijave uplati samo 50 % protuvrednosti dionica, a ostatak naj-kasnije do 28. prosince 1918. U slučaju ncplateža drugog obroka do odredjenoj* roka propada prvi uplačeni obrok u korist pričuvne zaklade zavoda. Vrhu uplače-nib naslovnih glavnica teku 4 'A % kauiali do 31. prosinca 1918. Supskribeija se obavlja na blagaini zavoda Ilica broj 7, dok uplate aiogu uslijediti takodjer kodi Prve hrvatske Stedionice u Zagrebu i svih njenih podružnica, Hrvatske rkomptne banke u Zagrebu i ničnih podružnica. Hrvatske zemaljsko banke d. d. podružnice u Zagrebu, Hrvatske sveopče kreditne banke d. d. u Zagrebu i njene podružnice u Karlovcu, Srpske banke d. d. u Zagrebu, tc Hrvatske podru/nicc c, i kr. povlašt. Wiener Bank-Verein.i u Zagrebu, te napnkon kod svih ostalih jugoslnvgnskih novčanih zavoda. U Zagrebu, dne 5. studena 1918. Ravnateljstvo Narodne banke D. D. - U ZAGREBU -