Stev. 48. V Mariboru 25. novembra 1880. Tečaj XIV. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3gld.-kr ,, pol leta I „ 60 „ „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja opravništvu v dijaškem semenišču (Knaben-seminar.) Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine. Slovenski List ljudstvu v poduk. Posamesne liste prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopis. se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr. dvakrat . . 12 „ trikrat . . . 16 ,, Katoličani, ne držimo križem rok! Kdo na Francoskem menihe preganja, kdo jim zapažena vrata lomi in podira, kdo jim ka- Mnogi se še poprašujejo, ali bo vojska ali pelice in cerkve zapira ter šole jemlje! Ali je ne bo; in če bo, kdaj se bo začela? Ne^ spametno vprašanje ! Saj vojska je že, dovolj huda vojska; saj fi eimanrerji po celem svetu ponavljajo jako pogosto svoje napade iz temnih podkopov svojih zoper sv. katoliško Cerkev. In če katoličani prelenobno odbijajo ljute napade, s tem še zdavno niso dokazali, da je mir. Za pravega vnetega katoličana prav za prav še nikoli stalnega miru ni bilo. Kar stoji sv. Cerkev, so se ves čas morali vojskovati njeni hrabri sinovi; včasib zoper očitne, včasih zoper bolj skrite hinavske sovražnike. Hudič še nikoli ni bil pri miru, kar je iz nebes pahnjen, kjer je bil prvo vojsko zgubil; in znabiti zanj ni slabeja žetov ob časih, ko vojskini topovi molčijo, kakor takrat, ko se ljudje na vojskinem polji med seboj ljuto koljejo, streljajo in mesarijo. Na tihem, polagoma, hinavsko in zavratno si vladar teme vselej upa več opraviti, kakor v očitnem boji. Kakšno je n. pr. zdaj na Francoskem, kjer sama krivica vlada s kruto „močjo", kjer se nedolžni menihi, ki so tolikanj storili za domovino, preganjajo, požigalci, morilci in roparji pa se iz ječ izpuščajo in glasno proslavljajo!? Mi se le stermč poprašujemo: ali je mogoče kaj takega v katoliški deželi ? In ker vemo, da jo mogoče, ker se ne d& nič več tajiti, da so se na Francosko zopet Neronovi časi povrnili, je opravičeno naše nadaljno vprašanje: kako je moglo tako daleč mar vse to delajo komunardi, rudeči liberalci ali krtinasti framasoni, republikanci in kakor se vsa cerkvi sovražna druhal imenuje? Ne, na Francoskem preganjajo m e nih e katol i-č a n i sami! Kako to? Leti, ki jih preganjajo, pravijo! večina glasov nam je dala vlado v roke. Kako oblastno je unkrat Gambeta zagromel glasovitemu Boudry-ju: „Večina glasov Vas bo sodila!" Da, katoličani francoski! večina glasov vas sodi vse; sami ste priklicali ploho na-se! Bržkone se je tudi pri vas oznanjevalo: duhoven naj se ne vtika v politiko; ogibajte se vsakega konflikta; le odjen-jevati — odjenjevati, kolikor se da itd.; na tihem pa je veljalo: kaj bi se v nevarnost stavil zgubiti to ali one prednost iu korist ter dobiček! Kaj ne, tisti vaš zložni „laisser aller" t. j. pusti me, vam zdaj dela preglavice? S tem nočem obsoditi splošnjega katoliškega značaja na Francoskem: ogromno število odstopiv-ših sodnikov in uradnih mož nam vriva strah, da bi marsikje drugod zastonj iskali še toliko zna-čajnosti. Vendar v obče je lahkoživstvo, nekakšna mehkužnost, preklicana nemarnost preveč se zagrizla v dober živel j, in — kaj bi tajili — katoličani so propadli tu, kakor drugod včasih pro- priti? Olikani narod „grande nation", ki vsemu ker 8,° sami hoteli t j. ker se niso hoteli svetu „muštre" pošilja in zapoveduje celo, kako ! Juua3ko 1U ^stno bor.t. ob pravem času. naj se oblači, ki se kaže sicer tako rahločutnega — je postal tako trinoški, da se smeši pred celim svetom! Ali je to mogoče! Kaj bi ne bilo mogoče? To je naravno, če eden vojsko prične, nasprotnik se pa vede kakor bi je še ne bilo, zmaga ne more biti dvomljiva. Katoličani so bili prezaspani, prebojeei, ko se je boj že zdavno na tihoma pričenjal. Tu se ponavlja Upamo, da bo tudi sedanja britka poskušnja tamošnjitn katoličanom v korist. Mnogih kristijanov življenje je bilo že preplitvo, da bi se moglo katoliško imenovati! Satanu je prišlo v glavo, da hoče presejati, da poizve, kaj je njegovega. Bog pa mu pripusti, ker je večna resnica, da dvema tako nasprotnima gospodoma ni mogoče služiti. Res je, da bo kri tekla, a presejana pa le vendar bo: kri dobrih kristijanov in ta je še prilika nespametnih devic, ki ne morejo zdaj hipoma poravnati, kar se je ob pravem času zamudilo, vselej bila seme novih dobrih kristijanov Ravno ta kos francoske zgodovine, ki se zdaj s tako čudnimi črkami piše, je dokaz, da nič ni za sv. Cerkev žalostnišega in pogubnišega, kakor mlačen ali celo liberalen katoličan. Papež Pij IX. so pred 11 leti rekli: „Ne bojim se za Francosko tolikanj komunardov; česar se za Francosko bojim, je liberalno katoličanstvo, res prava kuga v deželi." „Slovenec." Velik razloček med nemškimi liberalci in konservativci. Dolgo so nemški liberalci pri nas vse stra-hovali. Z ustavljanjem zasedenju Bosne in Hercegovine so prvič trčili ob nerazkrušljivo jim skalo. Kmalu so zgubili svoje ministerstvo „Lasser-Auer-spergovo", a lani pri volitvah še celó večino v državnem zboru. Sedaj jih žnjavimo, kder le moremo, to pa po pravici; kajti če jih kmalu popolnem ne užugamo, nam se je bati za Avstrijo. V dokaz bodi shod, kateri je ta stranka pod „komando" dr. Herbsta dne 14. novembra t. 1. sklicala na Dunaj. Sešlo se jih je 3001 mož. Češki odpadnik dr. Schmeikal je zbranim čital „resolucijo" (sklep). V njej pravijo: „nemštvo je po sedanjem ministerstvu prišlo v nevarnost, mi liberalni gospodje pa tega ne trpimo, mi smo pravi in edini avstrijski Nemci, mi smo Avstrijo osnovali, mi jo vzdržujemo, mi hočemo v jej edini kaj veljati itd." Se vé, da so navzoči vsi pripoznali, da je „nemštvo v nevarnosti" in „resolucijo" sprejeli. Toda to ni bilo vse. Imeli še so več „resolucij" na razpolago, katerih pa se niso upali javno čitati. Da je svet za nje zvedel, za to so liberalci tako poskrbeli, da so ove „resolucije" dali v nemških novinah objaviti, ki ne izhajajo v Avstriji, ampak v nemško-pruskej Bismarkovini. No, in od ondot poizvedeli smo jih tudi mi pa zazvedeli nismo nič novega, ampak nekaj, kar smo uže davno slutili. Vendar veseli nas, da imamo veleizdajske nakane nemško-liberalnih vekačev črne na belem. Sedaj jim zamoremo krinko raz lic potegnoti, da se jih vsak pošten, odkritosrčen avstrijski domoljub do pet Hstraši. Nemško-liberalni politikarji merijo na to: „da bi o g e r s k e dežele še bolj od naših odcepile se vojska, razdelila na dvoje, postavila dva ministra zunanjih zadev, delegacije odpravile, Poljaki potisnili iz državnega zbora, ostale dežele pa postavno stopile v politično zvezos prusko Nemčijo, ki bi se imela potrditi še s colninsko in kupčijsko zvezo, obenem bi naj prusko-nemški denar pri nas upe-ljali". To se reče: mi nemški liberalci želimo Bosno in Hercegovino dati turškemu sultanu, oger-ske dežele Magjarom, Gališko z Bukovinskim Poljakom; kar pa ostane, to naj pride pod prusko- I nemškega cesarja in njegovega Bismarka. So li to avstrijski domoljubi? Ne, to niso več avstrijski domoljubi, ampak avstrijski puntarji in veleizda-jice. Škoda velika, da je potres Lipoglavo razdrl. Hvala Bogu, nemško-liberalna svojat ne zastopa vseh avstrijskih Nemcev. Le peščica jih je v primeri do konservativnih Nemcev, ki so vsi trdni Avstrijani in glasno in odločno ugovarjajo zahtevam Avstriji pogubnim. To so storili v številnem svojem shodu v Linci dne 22. novembra t. 1. Sešlo se jih je okolo 10.000. Pod predsedništvom grofa Brandisa so sprejeli z navdušenim živio-klicanjem na svitlega cesarja resolucijo, v katerej protestujejo zoper prevzetno rogovilstvo liberalcev, ki se drznejo ponašati se, kakor da bi samo oni smeli govoriti v imenu vseh avstrijskih Nemcev; povdarjajo, da nemštvo ni v nevarnosti, tirjajo konservativno ministerstvo, katero bi naj pravično bilo vsem narodom in pomagalo kmetom in obrtnikom iz nesreče in pomanjkanja, kamor nas je liberalno gospodstvo strmoglavilo, zametujejo vsak-šno zatirovanje in hujskanje narodov in želijo, da se Avstrija na postavni poti zopet ukrepi sv. ka-toliškej Cerkvi v podporo, narodom v zavetje in v čast in slavo preuzvišenej našej hiši cesarskej. Tako želimo tudi Slovenci in pozdravljamo veselega srca krepke besede in pogumno obnašanje nemških konservaticev. Ž njih pomočjo hočemo Avstrijo urediti, ukrepiti in obraniti vsakega sovražnika ! Gospodarske stvari. Sadje- in viuorejska šola mariborska. II. Poglavitna svrha ovej šoli je praktično izurjene in teoretično za umno gospodarstvo dovolj podučene sadje- in vinorejce izrejati. Tej svrhi primerno je ves črtež, uravnava, poduk itd. osnovan. Zavod je namenjen kakim 30 učencem, ki imajo v zavodu stanovati, delati in učiti se 2 ali 3 leta. Poslopij v to svrho je dovolj pripravljenih in v jako ugodnem kraji blizu mesta Maribora ('/* ure hoda) na znožnji hribovja, na katerem je rajni mariborski dekan Lešnik dal kalvarijske šta-cije prirediti in sv. iBarbari v čast kapelo pozidati. Učilnica je poslopje z 1 nadstropjem. Tukaj je prostorna in svetla hiša, kder se podučuje, zraven nje nahajamo muzej z raznimi učili precej bogato oskrbljen. Pri tleh je uradnica za ravnatelja in adjunkta, zraven velika jedilnica za učence s stanovanjem vinogradnikarja, ki ima tudi kuhnjo na skrbi. Na zapadni strani prostornega dvorišča pozidano je veliko 1 nadstropje visoko poslopje, ki služi večim namenom. V nadstropji na severno stran je najpred velika hiša delalnica za učence v prostem času; dalje stanovanje za 3 nadzornike; na zapadno stran vrsti se nastrešje, škedenj in 2 1 veliki hiši spalnici, na južno stran hiša bolnišnica in stanovanje za adjunkta. Pri tleh pa nahajamo na severno stran laboratorij, kder mošt vagajo itd., zraven sadovno sušilnico, žganjarijo, sodar-nico, prostor za krmo, klet za krompir in sočivje in prostor, kder koše pletejo, na južno stran razne kleti, prešo, stanovanje za hlapca in kubnjo za pranje, na zapadno stran: svinjske, konjske in goveje hleve. Vštric učilnice na južni strani steze v dvorišče stoji lepo in veliko poslopje z 1 nadstropjem, katero ima ravnatelj sam za-se! Od učilnice proti izhodu postavili so leseno hišo, kder je shranjeno in razstavljeno na ogled razno gospodarsko orodje in mašine. Sprva so učenci pogosto bolehali za mrzlico. Te nezgode ni več odkar so dežnici in snežnici pot odprli v podzemeljski šoter, skoz kateri se oceja v Dravo. Za red skrbijo nadzorniki, adjunkt in naposled ravnatelj. Nepoboljšljivce izključi deželni odbor vsled poročila in nasveta ravnateljevega. Vsako nedeljo in praznik gredo učenci ob 8. uri zjutraj k službi božji. Dnevni red je drug poletni čas (od marca do oktobra) in drug zimski čas { (od novembra do februarja). Po leti vstajajo ob 5. uri, po zimi ob 6, a spat zahajajo sploh ob 9. uri. Vsak učenec dobi svoj dober zajutrek, obed večerjo in oprano perilo. Vsak mora preskušnjo napraviti pred ravnateljem. Kdor zna dovolj dosta nemški in je v predmetih ljudske šole dobro podučen, ta sprejme se takoj v 2. razred, če ne, mora stopiti vi. razred, da se nemški itd. nauči. V ta razred sprejemajo tudi praktikante, t. j. mladenče, ki čakajo na štipendijo in med tem stroške za brano itd. z delom odslužujejo. Ravnatelj uči v 2. in 3. razredu vselej dopoldne zaporedom: sadjerejstvo in vinogradar-stvo, adjunkt pa gospodarstvo: kmetijstvo, živino-rejstvo itd. Popoldne ponavljajo predmete ljudskih šol v 2. in 1. razredu in pa nemški jezik. Razven teh predmetov učijo še risati, črteže delati in meriti. Petje so letos izpustili. To je črtež teoretičnemu podučevanju. Glavna reč je pa praktični poduk in razkazivanje, o čemer bodemo prihodnjič govorili. Kolikokrat se morajo krave na dan molzti ali dojiti. M. V mnogih krajih molzejo ali dojijo krave po leti, dokler je še zelene klaje, koj po trikrat, po zimi o suhi klaji pa le po dvakrat, zjutraj in zvečer. Mislijo namreč, da suha klaja ne daje toliko mleka, ko zelena in ravno toto se jim za čas toži, ki bi ga za tretjo dojbo ali molžo potrebovali. Skušnja pa je pokazala, da se v tem ljudje motijo. Ce je suha klaja le dobra in če se živina o pravem času in dobro napaja, se kravam tudi o suhi klaja vsakdanje mleko ne zmanjša. To je sicer resnica, da je mleko pri suhi klaji manj mastno, daje toraj manj povrhnja ali smetene, ko poletno mleko. Vendar pa to še ni dosti vzroka, da bi se krave tudi po zimi trikrat na dan ne njol- zile. Kolikor češčeje se polno vime kravi izprazni, toliko ugodneje se žijina počuti in toliko več koristi gospodarju prinaša. Se le pred kratkim je nek francoski gospodar o ti stvari prav zanimive in natančne opazke napravil, ktere hočemo v sledečem svojim častitim bralcem na kratko povedati. On pravi: Meseca decembra preteklega leta sem 30 krav po trikrat na dan molzel in namolzel od njih 480 litrov mleka na dan, tedaj poprek od krave po 16 litrov. Na to sem jih začel po dvakrat na dan zjutraj in zvečer in že prvi dan sem namolzel 449 litrov, tedaj za 31 litrov manj od poprej, drugi dan je dalo vseh 30 krav le 415 litrov, tedaj 65 litrov manj ko z trikratnem molzenjem na dan. Pesled-nja množina mleka je potem ostala precej jedna-komerna. Zelo zanimiva in podučljiva pa je ta okoliščina, ko je začel zopet po trikrat na dan molzti, da krave tudi niso več mleka dajale, kar je dokaz, da mlečnosti krav ni nič bolj na škodo, ko večkratno spreminjavanje molzenje ali dojenja. M. Kako škodljiva je živini plesnjiva klaja. Kolikor plesnjiva klaja živini škodovati more, o tem marsikteri kmetovavec še sanja ne. Plesnjiva klaja provzročuje najprej živini grizenje po črevih ali k