Pomurski VESTNIK MURSKA SOBOTA, 2. JUNIJA 1960 Lelo XII. — Štev. 22 Cena din 10.— GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE Slavnosten zaključek I. festivala telesne kulture Pomurja OSNOVNO OBELEŽJE: MNOŽIČNOST - KAKOVOST Že minulo soboto je bila M. Sobota v pričakovanju svečanega zaključka festivala telesne vzgoje, zato se je odela v svečano oblačilo. Organizatorji festivala so imeli polne roke dela. saj so morali pripraviti ne le stadion za 6000 nastopajočih telovadcev in telovadk, ki so prišli zadnjega dne festivala v M. Soboto, ampak so imeli še mnogo drugih skrbi, predvsem z nastanitvijo, prehrano in drugim. Razen tega je bilo pričakovati tudi naval gledalcev, saj so bili najavljeni posebni vlaki v M. Soboto iz G. Radgone, Hodoša in Ljutomera, tako da so pričakovali poleg tisočev telovadcev tudi več tisoč gledalcev. Naše okrajno središče je bilo ves minuli teden v znamenju proslav 1. festivala telesne kulture Pomurja. Na sporedu so bile številne tekme in srečanja republiškega značaja v raznih športih in igrah. O njihovih izidih poročamo na naši 6. in 8. strani. V petek so udeleženci Pomurske transverzale prehodili že dve tretjini poti in so se v soboto odpravili iz Lendave proti M. Soboti, kjer so jih pričakovali v nedeljo dopoldne v času telovadnega nastopa. Pobudniki Pomurske transverzale se zavzemajo, da bi postala slednja ne le tradicionalna prireditev, ampak da bi jo tudi vključili v slovensko transverzalo, kar so sklenili merodajnim tudi predlagati. Nedeljo — zadnji dan svečanosti, sta Pomurje in zlasti še okrajno središče M. Sobota dočakala slavnostno okrašena. Vrvež slovesnega zaključka prvega festivala telesne kulture Pomurja se je začel že zgodaj zjutraj. Posebni vlaki so iz G. Radgone, Ljutomera in Hodoša so pripeljali več ko 3000 mladih ljudi. Njim se je pridružila še množica mladincev in mladink v pestrih športnih oblačilih iz M. Sobote in okoliških krajev. Hkrati pa so že navsezgodaj prispeli v mesto avtobusi iz raznih krajev Pomurja. Zjutraj so imeli vsi nastopajoči glavno preizkušnjo, istočasno pa je bil tudi kolesarski kriterij okoli spomenika Zmage. Nastopilo je 42 kolesarjev različnih kategorij. Za vso gostujočo mladino so murskosoboške gospodinje pripravile kosilo. Ob 14. uri pa se je od Doma Partizana pa do stadiona NK Sobota razvila slavnostna povorka. 6000 nastopajočih pionirjev in pionirk, mladincev in mladink ter članov in članic se je zbralo na stadionu NK Sobota, kjer jih je pozdravilo 5000 gledalcev, ki so prihiteli na nastop od blizu in daleč. Med gosti na slavnostni tribuni so bili državni podsekretar dr Anton Vratuša, dalje predsednik Partizana Slovenije tov. Mitja Ribičič, tajnik Partizana tov. Tomaž Šavnik, sekretar OK ZKS tov. Ivan Ros. predsednik in podpredsednika QLO M. Sobota tovariši Rudi Čačinovič, Joško Slavič in Franc Šebjanič, vsi predsedniki pomurskih občin, sekretarji občinskih komitejev ZKS pomurskih občin, predstavniki okrajnih zvez Partizana iz Čakovca, Nove Gorice, Kopra. Novega mesta, Varaždina in Maribora ter drugi gostje. V vsaki vasi in šoli prostor za telesno vzgojo Pred glavnim nastopom je pozdravil vse navzoče predsednik festivalnega odbora tovariš Henrik Ribič, nakar je spregovoril v imenu pokrovitelja — Okrajnega odbora SZDL tov. Franc Šebjanič. Nato je povzel besedo tudi državni podsekretar dr. Anton Vratuša, ki je med drugim v svojem govoru poudaril, da je I. festival telesne kulture Pomurja zgovorno pokazal rezultate naporov na področju telesne kulture v petnajstih letih Titove Jugoslavije. Čestital je prirediteljem, nato pa je dejal, da smatra naša ljudska oblast kot eno svojih osnovnih nalog, vzgojo mladega naraščaja in novih kadrov Ko je dalje omenil novi šolski stadion pri gimnaziji, je dejal, da je ta stadion predvsem rezultat dela mladih rok, prostovoljnega dela mladine. Omenil je, da je stadion sicer gotov in velik in vsestransko uporaben, Toda to še ni vse, je nadaljeval državni podsekretar, »to je šele en stadion. Naše geslo pa bi moralo biti: o vsaki vasi. v vsaki šoli mladina mora imeti prostor za igro, zabavo, telesno kulturo. Soboški primer (Nadaljevanje na 8. strani) Pogled na prepolno tribuno meti govorom tov. dr. Antona Vratuše Občina Ljutomer praznuje Prebivalstvo občine Ljutomer je včeraj začelo praznovati svoj četrti občinski praznik. Ta praznik bomo praznovali prav svečano, saj obenem proslavljamo 15-letnico osvoboditve in 10-letnico delavskega upravljanja. S praznovanjem bomo končali 5. maja z veliko proslavo v Ljutomeru, na kateri bo prikazan gospodarski razvoj občine v zadnjih štirih letih. V povojnem obdobju smo o naši domovini in tudi v naši občini dosegli lepe uspehe, na gospodarskem, kulturnoprosvetnem in političnem področju. Obdobje gospodarske graditve je sicer kratko, polno težav, vendar z vidnimi uspehi, ki nam jih priznavajo tudi tisti, ki jim naš družbeni sistem ni najbolj pri srcu. Z delavskim in družbenim upravljanjem smo zainteresirali za probleme komune široke plasti delovnega ljudstva in s tem ubrali v naši deželi posebno pot v izgradnji socializma pot, ki našemu delovnemu človeku najbolj ustreza. Pred našimi delovnimi kolektivi so izredno pomembne naloge: da še bolj izpopolnjujejo sistem upravljanja, da izpopolnijo sistem nagrajevanja in da povečajo produktivnost, od česar bodo imeli o prvi vrsti koristi proizvajalci sami. Glede storilnosti dela so bili doseženi vidni rezultati v številnih podjetjih občine, vendar mora biti to cilj vseh podjetij in kolektivov. Kolektivi morajo s pomočjo sindikatov skrbno pripraviti uvajanje novega sistema, pri čemer se lahko poslužujejo izkušenj kolektivov tistih podjetij, ki so dosegla v zadnjem času najboljše rezultate. Isto velja za kmetijstvo. V lanskem letu so se na področju kmetijstva pokazali vidni uspehi, saj smo o merilu države pridelali več kot so naše potrebe. Viden je tudi napredek kmetijske proizvodnje o občini. V glavnem je to zasluga kmetijskih zadrug, ki so se ekonomsko in strokovno okrepile ter nudijo večjo pomoč individualnim kmečkim proizvajalcem. Precejšnjo zaslugo pa imajo pri rasti kmetijske proizvodnje razgledani kmetovalci, ki uvajajo napredne načine kmetijske proizvodnje in izvajajo nove odnose na vasi. V prihodnjih letih moramo napraviti še večji napredek v kmetijski proizvodnji in s tem dokazati polno vrednost ukrepov, ki smo se jih lotili. V gospodarstvo občine investiramo vsako leto večja sredstva, stremeti pa moramo, da ta sredstva čimbolj izkoristimo v namene, ki so jim namenjena. V gospodarskem in političnem razvoju občine so pomembno vlogo odigrale subjektivne sile, kot so: ZKS, SZDL, v katerih je včlanjenih nad 59 odst. volivcev. Njihovo članstvo je najbolj aktivno sodelovalo kot iniciatorji in aktivni graditelji v gospodarski izgradnji, ustvarjanju novih družbenih odnosov in v graditvi lepe bodočnosti našemu delovnemu ljudstvu. Sadovi uspehov delovnega ljudstva občine se kažejo v okviru življenjskega standarda, saj smo v povojnih letih naredili 5-krat več, kakor v vseh letih obstoja bivše kapitalistične Jugoslavije. K 4. občinskemu prazniku najprisrčneje čestitamo vsem prebivalcem občine, delavcem, delovnim kmetom, mladini in pionirjem ter jim želimo mnogo uspehov na vseh področjih gospotlarskega. kulturnega in družbenopolitičnega življenja! OBČINSKI KOMITE ZKS LJUTOMER OBČINSKI ODBOR SZDL LJUTOMER OBČINSKI LJUDSKI ODBOR LJUTOMER VELIKO ZBOROVANJE PROSVETNIH DELAVCEV Minulo soboto je bilo v Murski Soboti veliko zborovanje prosvetnih delavcev Pomurja. Ob tej priložnosti so prosvetni delavci proslavili tudi 15. obletnico osvoboditve in 10-letnico delavskega samoupravljanja. Osrednjo svečanost, ki je bila dopoldne v dvorani kina »Park«, je začel predsednik Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev Janko Belec ter v kratkem nagovoru pozdravil številne udeležence in goste, med njimi tudi člana CK ZKS dr. Jožeta Potrča. Udeležence pa so nato pozdravili tudi številni pionirji in učiteljiščniki, ki so dr. Jožetu Potrču in drugim gostom izročili šopke cvetja ter se zahvalili prosvetnim delavcem za trud in prizadevno delo. Podpredsednik okrajnega ljudskega odbora Franc Šebjanič je za tem izročil priznanje in nagrado prizadevnemu prosvetnemu delavcu Bogomirju Regoršku iz Ljutomera. Navzočim pa je nato predaval o socialistični etiki član CK ZKS dr. Jože Potrč, nato pa so poslušali še koncert učiteljskega pevskega zbora »Slavko Osterc« pod vodstvom Jožeta Gregorca. ORGANIZACIJA SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA v občini V naslednjih dneh bodo v oseh občinskih središčih okraja občinske konference Socialistične zveze. V. kongres Socialistične zveze je dal v referatih tovariša Tita in ostalih materialih bogate napotke organizacijam Socialistične zveze za delo v sedanjem obdobju razvoja socialističnih proizvajalnih sil in socialističnih odnosov o celotni družbeni skupnosti in v občini kot osnovni družbeni enoti. V občini se s planom določajo družbeni napori za hiter razvoj proizvodnje na osnovi moderne tehnike in sistema nagrajevanja po delu. V občini se razvija socialistična preobrazba kmetijstva z uporabo sodobnih tehničnih sredstev in izsledkov znanosti. Občina razvija sistem šolstva in ustvarja z novo osnovno šolo. vrsto srednjih in tudi višjih šol dejanske pogoje za splošno in strokovno izobraževanje mladine in ostalih proizvajalcev. V občini se ustvarjajo tudi pogoji za bogatejše kulturno življenje delavstva in kmečkega prebivalstva. Občina pa razvija ostale po- go je za izboljšanje življenjskih razmer delovnih ljudi, kot so razvoj zdravstvene službe, v kadrih in povečanih kapacitetah za izvajanje zdravstvenega zavarovanja vsega prebivalstva, nadalje razvoj obrtnih in uslužnostnih dejavnosti itd. Za vse te potrebe mora skrbeti Socialistična zveza, ki združuje v organizaciji v občini državljane, ki želijo s svojo aktivnostjo neposredno pospeševati celoten naš razvoj. Po statutu, ki je bil sprejet na V. kongresu, SZDL ni organizacija. ki le tolmači svojim članom državno politiko in ukrepe raznih organov, temveč daje vzpodbudo za reševanje političnih, gospodarskih. kulturnih in drugih problemov občine. Na vseh teh področjih sodeluje z občinskim ljudskim odborom in organi delavskega in družbenega samoupravljanja. Napovedane občinske konference bodo obravnavale osnove za sestavo petletnih planov. za obdobje 1961- 1965. Uspehi, katere smo dosegli v tekoči petletki, so osnova za še hitrejši razvoj na vseh področjih. Naloga Socialistične zveze je, da vpliva na tak način sestavljanja in sprejemanja družbenega plana, da bodo delovni ljudje lahko povedali svoja mišljenja o vseh postavkah plana, dajali predloge in potem ta plan tudi sprejeli kot svoj delovni program. V organih ljudskih odborov, v delavskem samoupravljanju, v zadružnih svetih in v ostalih organih družbenega samoupravljanja dela v okraju skoraj 10.000 članov Socialistične zveze. Ti člani Socialistične zveze, katerim so zaupane važne naloge, so dolžni prisluhniti mnenju in potrebam prebivalstva in vplivati na sestavo takega plana, ki bo odgovarjal tem zahtevam in čimbolj razvil naše gospodarstvo, kot osnovo za razvoj socialističnih odnosov med ljudmi in za zadovoljitev vseh tistih po- treb. katere je ob načrtnem naporu oseh proizvajalcev možno zadovoljiti. Res je, da tudi v naslednji petletki ne bo mogoče zadovoljiti vseh potreb in želja, katere se postavljajo že sedaj pred občine. Tudi to bo treba obrazložiti članstvu Socialistične zveze in se odločiti v šolstvu, zdravstvu in komunalnih potrebah za tisto, kar nam bo največ doprineslo k večjemu blagostanju. Izkušnje zadnjih let nam kažejo, da si naloge lahko smelo postavljamo in da imamo še neizkoriščene možnosti v pripravljenosti prebivalstva, da s svojimi sredstvi in prostovoljnim delom pripomore k izgradnji prepotrebnih šol, zdravstvenih domov, društvenih prostorov ter ustanov za varstvo otrok in za pomoč družini o mestu in na vasi. Zato je razumljivo, da mora Socialistična zveza stalno skrbeti za dobro izpolnjevanje gospodarskega plana, ker je tu ključ za zadovoljevanje vseh splošnih in osebnih potreb državljanov. S. P. SEJA ObLO LENDAVA V ponedeljek je bila seja obeli zborov ObLO Lendava. Na skupni seji je bilo podano poročilo sveta za notranje zadeve o problemih požarnovarnostne službe. Razpravljali so tudi o gasilskem društvu v Lendavi, ki je sicer tehnično dobro izpopolnjeno, kadrovsko pa je nezadovoljivo. Na seji obeh zborov so tudi predlagali, naj bi večje gospodarske organizacije ustanovile svoje gasilske desetine, ki bi naj delovale v povezavi z gasilskim društvom v Lendavi. Na ločenih sejah so odborniki razpravljali o ustanovitvi stanovanjske skupnosti za Lendavo in predlagali, kateri kraji v občini naj bodo določeni za težja delovna mesta za učiteljstvo. Poleg tega so bila nova imenovanja v nekatere svete in izvoljene razne komisije_________________________ VREMENSKA NAPOVED za čas od 2. do 12. junija Prevladovalo bo sončno vreme s pogostimi krajevnimi nevihtnimi plohami. Pomembnejši dež med 4. in 5. junijem in okrog 9. junija. Dr. V. M. Predsednik ObLO Ljutomer tov. Tone Truden o 15-letnem gospodarskem razvoju občine POSTAJAMO RAZVITA INDUSTRIJSKO-KMETIJSKA OBČINA Letos praznujemo IV. občinski praznik, ki je povezan s 15. obletnico osvoboditve in 10-letnico delavskega in družbenega samoupravljanja. Napredek, ki je bil dosežen o teh kratkih letih, je rezultat zavestnih političnih sil, pravilne gospodarske politike o jugoslovanskem merilu. Ker menimo, da je naša občina še zaostala, bi hotel le opozoriti tudi na velik napredek, ki smo ga dosegli o 15 letih, posebno pa še po uveljavljanju Zakona o delavskem samoupravljanju iz leta 1952. V prvih letih po osvoboditvi smo začeli z elektrifikacijo našega podeželja. Ustanavljali so se posebni elektrifikacijski odbori, ki so skrbeli, da o dobi prve petletke elektrificirajo sleherno vas o območju naše občine oziroma bivšega okraja Ljutomer. Osvobodilna fronta je o borbi za elektrifikacijo opravila veliko delo, saj je bilo prek nje potrebno zainteresirati celotno prebivalstvo in ga vključiti o prostovoljno delo. Finančno pomoč so dobili le pasivni in bolj revni kraji, najemala pa so se tudi investicijska posojila za elektrifikacijo. Tako je v kratkem času bila opravljena celotna elektrifikacija in le par vasi se je šele o zadnjem času odločilo za elektrifikacijo in s tem je sedaj elektrificirana vsa naša občina. Z elektrifikacijo so bili še ustvarjeni pogoji za mehanizacijo kmečkega dvorišča. Skorajda ni več gospodinjstva, ki ne bi imelo pri hiši radijskega sprejemnika ali druge električne priključke. V tej dobi smo gradili tudi zadružne domove po vseh večjih centrih občine. Vsi domovi danes služijo ali kmetijskim zadrugam ali pa drugim gospodarskim in kulturnim dejavnostim ter šolam. V nekaterih osrednjih zadružnih domovih, kakor so Križevci, Ver- žej in Bučkovci pa so urejene kino dvorane. Na področju občine poslujejo 4 kmetijske zadruge, ki imajo nalogo, nadalje razvijati kmetijsko proizvodnjo. V zadnjih letih smo skrbeli zlasti za dvig kmetijske in živinorejske proizvodnje. Nekatere kmetijske zadruge, kakor tudi zasebni proizvajalci so dobro razumeli, da s starim načinom dela nikamor ne bodo prišli in so začeli sodelovati s kmetijskimi zadrugami in upoštevati agrotehnične ukrepe. Rezultat takega razvoja je, da imajo sedaj kmetijske zadruge že 17 traktorjev in nekaj kombajnov. Kmetijske zadruge pa si tudi prizadevajo, da bi organizirale čimveč svojih proizvodnih obratov. Skoraj ose organizirajo pitanje telet in odrasle živine. Razvila se je tudi ostala kmetijska proizvodnja, vendar pa še ne dosegamo perspektivnega plana za to gospodarsko področje. Vinogradniško gospodarstvo Ljutomer, ki je te naloge razumelo, si močno prizadeva, da bi povečalo tako živinorejsko kakor tudi vinogradniško proizvodnjo. Samo v teh letih bo vložilo o razne objekte in nakupilo živine za preko 250,000.000 dinarjev in bo s tem o glavnem zaključilo investicije o kmetijski proizvodnji, dočim ga čakajo še velike naloge v vinogradništvu: družbeni brutoprodukt narodni dohodek število zaposlenih Iz tega se vidi, da se je o teh letih tudi industrijska proizvodnja močno razvila. Isto družbeni brutoprodukt narodni dohodek število zaposlenih (podatki iz leta 1956) Take primerjave bi dobili še za ostale panoge našega gospo- gradnja vinske kleti in drugo. Napredek v kmetijstvu in vinogradništvu pa samo kaže tudi primerjava hektarskih donosov. V vinogradništvu smo prej pridelali od 8 do 10 hl, sedaj pa od 55 do 60 hl po hektarju. Tudi visoko donosne kulture, kakor so italijanska pšenica in hibridna koruza, dajejo takšne hektarske donose, ki jih prej naši kmetje niso poznali. Samo žalostno je to, da so to le male površine, ker pri nas prevladuje še močno zaostala kmečka stihija in nekateri ne verjamejo o uspešnost agrotehničnih ukrepov in novih sort semen. V vsej občini smo imeli prej le 2 opekarni in tovarno usnja. To je bila osa industrija o občini. Sedaj imamo 6 industrijskih podjetij. V teh letih smo ustanovili nova podjetja, kot so Konfekcija, Žica in Rudnik Pretika. Povečala se je tudi obrt socialističnega sektorja, kakor Mlekopromet, Agrotehnika, Simentalka, Mizarstvo, Remont, Elektron itd. V industriji je leta 1952 znašal brutoprodukt 192 milijonov dinarjev in vrednost narodnega dohodka 86,255.000 dinarjev. Industrija je zaposlovala vsega skupaj 505 delavce. Če primerjamo skupne podatke o razvoju industrije iz leta 1952 z letom 1960 dobimo naslednjo sliko: 1952 1960 192,000.000 810,455.000 86,000.000 312,762.000 505 585 nam podatki pokazujejo tudi o obrtni proizvodnji: 1952 1960 61.087.000 867,000.000 15585.000 185,000.000 227 414 darstva, kot so trgovina, gospodinjstvo, promet o kmetij- skih zadrugah, v kmetijstvu o celoti ter o celotni zaposlenosti našega prebivalstva. Samo teh nekaj podatkov nam pove, kakšen je naš gospodarski razvoj, čeprav še ne dosegamo zaželenih uspehov. Pri razvijanju družbenega in komunalnega gospodarstva naj opozorim samo na nekatere stvari: gradnjo zadružnih domov, dijaškega doma, kjer danes deluje gospodinjska in glasbena šola, obrtnega doma, lekarne, pošte o Ljutomeru, zdravstvenega doma v Križevcih, šole v Logarovcih in Stročji vasi, kjer deluje kmetijska in osnovna šola, gradnja ceste Cuber—Jeruzalem, gradnja ceste Logarovci. Prav tako se je dalo ogromno sredstev za stanovanja, za bloke na Ormoški cesti, pri Rudniku Presika ter za dom o Radoslavcih. Lahko bi našteval še mnogo, vendar pa menim, da je letošnji družbeni plan občine v osnovi nakazal,kako naj se naše gospodarstvo razvija. Razveseljivo je dejstvo, da se ose gospodarske organizacije zavzemajo za razvoj našega gospodarstva, kar dokazuje, da imamo ose možnosti za nadaljnji gospodarski razvoj. Če bomo tudi o bodoče s takim tempom razvijali gospodarstvo in imeli neko iniciativo, bomo lahko ob 20-letnici osvoboditve ugotovili, da smo poslali gospodarsko močna, razvita in-dustrijsko-kmetijska občina. OB OBČINSKEM PRAZNIKU 15-LETNICI OSVOBODITVE IN 10-LETNICI SAMOUPRAVLJANJA ČESTITAJO VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU OBČINE LJUTOMER OBČINSKI LJUDSKI ODBOR LJUTOMER OBČINSKI ODBOR SZDL LJUTOMER OBČINSKI KOMITE ZKS LJUTOMER OBČINSKI ODBOR ZB, ZVVI LJUTOMER MLIN IN OLJARNA CEZANJEVCI DAMSKO-FRIZERSKI SALON LJUTOMER TOBAK LJUTOMER REMONT LJUTOMER MIZARSTVO LJUTOMER ŽICA LJUTOMER KONFEKCIJA LJUTOMER TRG. PODJETJE „ŽELEZNINA“ LJUTOMER TOVARNA USNJA LJUTOMER VINOGRADNIŠKO GOSPODARSTVO LJUTOMER AGROTEHNIKA-SERVIS LJUTOMER PONORAMA LJUTOMERA Prva žarišča upora v Prlekiji 1941 Nemci so 6. aprila 1941 po uspešni bazi v Gornji Radgoni odšli na jugoslovansko ozemlje. Odpor jugoslovanske vojske je bil dokaj šibak in prodor Nemcev v notranjost Prlekije je bil neoviran. Le manjša borba je bila pri verženskem mostu, kjer 90 bili ranjeni trije jugoslovanski vojaki in nekaj civilistov. Iz nemških poročil je razvidno, da je že 6. aprila 1941 prišla 101. pehotna divizija v Ptuj. Jugoslovanska vojska je nameravala nuditi odpor ob Dravi pri Ptuju, toda tukaj je bila dravska divizija šele v koncentriranju. Nemcem so lajšali vdor v Pomurje člani Kulturbanda, ki so jim dajali tudi najtočnejše podatke o zavednih Slovencih in širili v Prlekiji profašistične ideje. Tudi na Cankovi v Prekmurju in pri Gederovcih ni prišlo do večjih bojev. Nemci so zasedli M. Soboto in Lendavo ter hiteli proti Zagrebu. V Ljutomer so prišli 7. aprila ob 9. uri dopoldne, kakor navaja Rudi Stegnatiller v svojem dnevniku. Večina prebivalcev Prlekijo je Nemce bolj hladno sprejela, čeprav so mnogi kmetje in poljedelski delavci pričakovali zboljšanje gmotnega položaja. Babičeva hiša na Cvenu. kjer so se 1. junija 1941 seslali Babič, inž. Hedžet in Jože Kerenčič Progresivnih sil je v teh dneh v Prlekiji bilo malo. Podčrtati moramo, da v Prlekiji do leta 1941 ni bilo KPJ, ki bi prevzela iniciativo borbe, kot je bilo drugod v ostalih industrijskih centrih. Prlekija je bila odmaknjena od centra, notranje Prekmurje je bilo odtrgano, saj je Mura tvorila mejo. Mnogi študentje iz Prlekije so takoj po okupaciji odšli v Ljubljano in se tam vključili v NOB. Vendar se je našla v Prlekiji skupina ljudi, ki se je uprla okupatorju že prve dni okupacije. Bili so to povečini člani Društva kmečkih fantov in deklet, napredni Sokoli, učenci prof. Jožeta Kerenčiča v Gornji Radgoni in Rafaela Berceta v Ljutomeru, na radgonsko področje pa sta prišla tudi dva mlada skojevca, ki sta se seznanila z marksističnim gibanjem že v Ljubljani. Mnogi zavedni Prleki so že prve dni uvideli, kaj počenjajo Nemci, da sežigajo knjige, rušijo spomenike, selijo ljudi in v njih srcih je pričela kaliti ideja upora. Poudariti moramo, da se je upor v Prlekiji začel zelo zgodaj in sega že v prve dni okupacije. Važno žarišče upora je bilo pri Tomažu, kjer je deloval narodni heroj Vinko Megla. Zbral je okrog sebe mnogo ljudi, jih bodril in kakor izjavlja Milena Bokša-Boža govoril »Partija nas kliče v borbo!« Od te skupine naj omenimo Branka Boksa, ki je že zadnje dni avgusta 1941 odšel v partizane v Ribniško četo. Na Kogu je deloval narodni heroj Jože Kerenčič. Stalno je hodil po terenu Murskega polja. Večkrat je prišel v Radgono, zlasti k dr. Črenovšniku, v juliju 1941 pa dobil zvezo z Milanom Klemenčičem iz Gornje Radgone. Iz raznih dokumentov lahko razberemo, da je bil za pomoč NOB na desni strani Mure v letu 1941 poslan Stefan Kuhar-Bojan. Kuhar in Kerenčič sta dolgo časa ločeno delovala, čeprav sta se oba gibala po Prlekiji. Ugotovljeno je, da sta se srečala 10. avgusta pri Leopoldu Bercetu v Dravskem Središču. V Ljutomeru je začel z odporom Jakob Babič s Cvena. Bil je v službi na cestni upravi v Ljutomeru. Povezal se je s številnimi pripadniki NOB Janezom Vargom. Ferdinandom Kikcem (poznejšim izdajalcem), Rudijem Stegmiillerjem s Kamenščaka, Slavkom Cehom iz Ljutomera, Vekoslavom Sturmom. Stanetom Cervičem-Bojanom. Martinom Vaupotičem iz Ljutomera, Andrejem Novakom in Alojzem Korošcem iz Gresovčaka, Slavkom Ivajnšičem-Borisom, Janezom Nemcem s Cvena in Nado Rajh iz Mote. Nada Rajh pa je bila povezana z Metodom Senča-jem iz Štrigovo in Ivanom Kovačem in inž. Hedžetom iz Razkriške grabe. Z Janezom Vargom sta bila povezana Franc Sonaja in Janez Topolnik iz Veržeja V Moravcih je po izjavi Pepike Špindler in Dane Ročnik bila močna postojanka in so se sestajali številni borci iz Pomurja. Trdna postojanko NOB je bila v začetku upora tudi na Kapeli. Tu je vodil uporniško skupino Joško Talanyi. Pridružili so se mu Anton Stranjšak in Franjo Stanjbauer. Preko Jožeta Holca pa se je organizacija širila v Radence, kjer sta delovala Jože Dibelčar in Ciril Grosičar. Močna postojanka NOB v letu 1941 je bila tudi v Gornji Radgoni, čeprav je tu delovanje bilo silno težko zaradi močne postojanke Kulturbnnda in nemškutarjev. Znana organizatorja sta bila skojevca Jože Holz in Ivan Hojs. K tej skupini sta spadala tudi Franček Pintarič in Jakob Vreča (prva partizana z radgonskega področja), radgonska organizacija pa je dobila zvezo a Prekmurjem po nem- škem napadu na SZ preko Jožeta Holca. Na področju Videm—Terbegovci pa sta vodila odpor Ciril Miki in Miloš Vuk. Dobra postojanka v letu 1941 je kila tudi pri Kupljenu v Žihlavi in pri Slogoviču v Ivanjcih. Iz tega je razvidno, da so nastala številna žarišča v Prlekiji že zelo zgodaj. Skoraj v vsaki večji vasi so bili posamezniki, ki so iskali povezave. Junija 1941 je prišlo do važnega se-atanka, kakor izjavlja Lizika Babič na Cvenu. Pri Babičevih so se 1. junija 1941 zbrali Jakob Babič, inž. He-džet iz Razkrižja in Jože Kerenčič s Koga. Jakob Babič je postal vodja odporniške skupine na področju Ljutomera. O čem je bilo več razpravljanega na tem sestanku, ni znano, kajli danes od udeležencev ne živi nobeden. Dejstvo je, da je Jakob Babič, kot zaveden Slovenec začel z odporom, kar nam potrjujejo dokumenti ohranjeni na CK KPS v Ljubljani. v katerih najdemo tudi ime »Babič Ljutomer«. Dolgo pa ni moglo priti do formiranja okrožnega odbora Ljutomer—Radgona v letu 1941. Po vsej verjetnosti se je to zgodilo v septembru 1941, kajti za prej najdemo ohranjene dokumente na CK KPS v Ljubljani, kjer pravi »vprašuje okr. odbora OF v Ljutomeru!« Milena Bokša v izjavi trdi, da sta Stefan Kuhar-Bojan in Jože Kerenčič konec septembra 1941 že opravljala funkcije sekretarjev. Pri organiziranju odpora v Prlekiji je mnogo pomagal tudi PK KPS m Štajersko. Na področju Prlekijo je deloval Blaž-Biba-Rak in pozneje Rado Iršič-Grega, ki je vodil v Prlekiji tudi več sestankov. Širok razmak NOB na desni strani Mure pa je prekinila nepričakovana izdaja. V Ljutomeru je izdal več pripadnikov od-porniškega gibanja Ferdinand Kikec. Posledica te izdaje je bila, da je bil 16. oktobra 1941 ubit Jakob Babič s Cvena kot prva žrtev v Prlekiji. V Gornji Radgoni pa je začela iz-dajati Greta Kaminger, ki je bila spočetka kurirka PK KPS za Štajersko. Sledile so množične aretacije pa Prlekiji. Nemci so ustrelili kot talca v Mariboru 27. decembra Jožeta Kerenčiča, še prej pa 15. novembra 1941 Stefana Kuharja-Bojana v Mariboru; v Prekmurju je bil ubit 18. oktobra 1941 Stefan Kovač, obešen Ali kardoš Nemci so aretirali še inž. Hedžeta iz Razkrižja, dr. Metoda Špindlerja v Juršincih, v Mariboru pa pade konec leta Rado Iršič-Gregl, v začetki leta 1942 pa je v borbi padel narodii heroj Vinko Megla. Iz vsega tega lahko vidimo, da je bilo žarišče upora že leta 1941 v Prlekiji zelo široko. Drago Novak Hedžetova hiša na Razkrižju je bila pomembno zbirališče organizatorjev odpora POMURSKI VESTNIK Ust izdaja in tiska Časopisno založniško podjetje Pomurski tisk v Murski Soboti Direktor Jože Vild Urejuje uredniški odbor Odgovorni urednik Stefan Balažič List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje. Uredništvo; Maroka Sobota, Kocljeva ul. 7, telefon 178 — Naročniki in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva u1. f - Naročnina, celoletna 409 dinarjev, polletna 200 dinarjev za inozemstvo letno 1000 din. — Tek. račun pri Komunalni •banki v Murski Soboti štev 605—70 POMURSKI VESTNIK. 2. JUN. 1960 2 UPANJE Neuspeh pariške konference je vzbudil med svetovno javnostjo upravičeno bojazen, da te bo mednarodni položaj zaostril in se vrnil za nekaj let nazaj v obdobje najhujše »hladne vojne«, o obdobje medsebojnega obtoževanja blokov in pospešenega oboroževanja. Vendar se ta strah, na srečo, ni uresničil. Najprej so sledile pomirjene izjave Moskve o tem, da za sedaj ne nameravajo podpisati posebne mirovne pogodbe z Vzhodno Nemčijo ter s tem priliti ognja berlinskemu sporu. Premier Hruščov je pred dnevi celo znova dejal, da sodi, da Eisenhomer osebno ni kriv za dogodke tik pred napovedanim pariškim sestankom, temveč Pentagon. Tudi razprava o sestreljenem letalu »U-2«, ki jo je načela SZ pred Varnostnim svetem, ni zapustila takšnega negativnega odmeva o odnosih Vzhod-Zahod, kakor bi pričakovali. Resnica je, da je večina zavrgla sovjetsko resolucijo, po kateri naj bi obsodili ZDA zaradi kršitve sovjetskega zračnega prostora, in s tem nekako molče šla mimo take, za razvoj mednarodnega sodelovanja vsekakor nemogoče prakse, toda v Moskvi so ohranili hladnokrvnost in niso s svojim svetom« onemogočili sprejem resolucije štirih nestalnih članov sveta, ki se zavzema za ponovna pogajanja med velesilami. Kaže, da Varnostni svet ni dovolj avtoritativen organ, ki bi se lahko zares temeljito lotil problemov kršitve suverenosti. To je edino lahko Generalna skupščina, kjer velja glas vsake dežele, velike in male, enako. Le tu lahko pride do izraza resnična vest človeštva, kajti pred takim forumom ne bo mogoče več sprožiti, glasovalni stroj in uveljaviti blokovsko premoč, kakor je to še vedno primer v VS in na katerem koli ožjem sestanku. Vendar najnovejše izjave predsednika Eisenhowerja o poslanici ameriškemu narodu in zunanjega ministra Herterja v zvezi s sestrelitvijo letala »U-2« ne kažejo, da se o Vashingtonu zavzemajo za kakršnokoli pomirjevalno pot po incidentu, ki meče kvečjemu žalostno luč na ameriške pentagonske kroge. In prav ta pojav vzbuja dvome. Ali bodo ustmene obljube predsednika Eisenhowerja, da letala ne bodo več kršila sovjetskega zračnega prostora, zares tudi držale? V TURČIJI — V TURČIJI — V TURČIJI VOJSKA PREVZELA OBLAST GENERAL GURSEL ZAČASNI PREDSEDNIK IN OBRAMBNI MINISTER — DOSEDANJI PREDSEDNIK ISA VAR, PREMIER MENDERES IN ČLANI KABINETA V ZAPORU — PREVRAT ZARADI SAMOVOLJE DEMOKRATSKE STRANKE, KI NI TRPELA OPOZICIJE — NOVA USTAVA V ŠESTIH TEDNIH IN NOVE VOLITVE V noči od 26. na 27. maj so turške oborožene sile prevzele oblast v Turčiji. V proglasu Odbora narodne rešitve, ki ga je objavil ankarski radio opoldne, je bilo med drugim rečeno: »Naše oborožene sile so storile ta korak, da bi deželo osvobodile strankarskih razprtij. V najkrajšem času bodo v deželi pod nadzorstvom posebne uprave organizirali volitve. Onemu, ki bo dobil na volitvah zaupanje naroda, bodo oborožene sile izročile oblast.« General Džemal Gursel je prevzel dolžnost predsednika republike in vlade, obrambnega ministra in vrhovnega poveljnika oboroženih sil. Iz zaporov so izpustili ljudi, ki jih je režim predsednika Menderesa zaprl zaradi njihovega pisanja proti diktatorskim težnjam demokratske stranke, ponarejenih volitev ter poneverb državnega denarja. Predsednika republike Bayara, predsednika Menderesa in ostale člane vlade ter vidne funkcionarje demokratske stranke so zaprli. Kakor poroča agencija Fran- ce Presse, je prevrat pripravila skupina generalštabnih častnikov v času, ko so se na carigrajskih ulicah pričeli vse pogosteje pojavljati demonstranti ter zahtevati odstop vlade. Generala Gursela so o tem obvestili v zadnjem hipu. Gre za osebo, ki je znana kot veteran iz časov pred prvo svetovno vojno ter sodelavec ustanovitelja moderne Turčije Kemala Atatürka. Njegov ugled je posebno porasel, ko je sklenil raje odstopiti, kakor da bi poslušal ukaz Menderesove vlade, naj vojaške enote uporabi proti demonstrantom. Prevrat je tudi uspel zaradi tega, ker je bil med zarotniki general Sargut, vodja vojaške obveščevalne službe, ki je dajal vladi lažna obvestila o stanju v vojski, tako da so bili člani kabineta še tik pred 26. majem prepričani, da jih generalštab-ni častniki podpirajo. Podrobnosti o delu Menderesovega režima bo brez dvoma odkril proces pred sodiščem, zato bi razvoj dogodkov v Turčiji ne kazalo komentirati. Mladina, ki je svoj čas demonstrirala proti režimu, se sedaj navdušuje na ulicah za armado in nosi slike Kemala Ata-türka. Določene omejitve glede potovanja v tujino in tudi pisanja v tisku veljajo do preklica, vendar se ostalo življenje normalizira. Vlada premiera Menderesa je hudo kršila ustavne določbe in onemogočala opoziciji vsakršen odpor na najbolj grobi način. Uvedla je po- seben sistem, po katerem je skušala z zapornimi kaznimi za daljši čas onemogočiti opozicijskim novinarjem, da hi povedali svoje mnenje. Toda stvari so se obrnile proti njej. Krivci čutijo krivdo. Premier Menderes je hotel skupno s finančnim ministrom one usodne noči pobegniti z avtomobilom do letališča in nato dalje v tujino, vendar so častniki to preprečili. Ko so ga ujeli, je bled prosil za cigareto, finančni minister pa se je onesvestil. Poročajo, da je bivši notranji minister naredil samomor. Skočil je skozi okno ankarske vojašnice, kjer je bil zaprt z ostalimi člani kabineta. Skupina izvedencev pripravlja na željo začasnih oblasti ustavo, ki jo bodo končali v šestih tednih. Zatem bodo sledile volitve, ki bodo. kot pravijo vojaški krogi, povsem svobodne. Vojska bo pozneje izročila oblast tistemu, ki bo zmagal. Do tedaj pa bodo krivci za razvoj v Turčijo, v zadnjih letih odgovarjali pred sodiščem. LJUTOMER V ponedeljek je bil v Ljutomeru sestanek vseh sekretarjev osnovnih organizacij SZDL in predsednikov KO. Razpravljalo so o organizacijskih vprašanjih, o delu s člani in o pridobivanju novih članov. Poleg tega so razpravljali tudi o tem. kakšne naj bodo vsebine sej osnovnih organizacij SZDL, in o pripravah na občinski praznik v Ljutomeru. OBVESTILO KOLESARJEM Organi LM bodo v tem mesecu opravljali strožjo kontrolo nad opremo koles. Kolesarji, izognite se nepotrebnim kaznim in opominom ter opremite svoja kolesa, posebno še tisti, ki se vozite ponoči. PETINSEDEMDESET LET DELA BELGIJSKI SOCIALISTI IN SODELOVANJE Z JUGOSLAVIJO — VSE TESNEJŠI STIKI PO LETU 1952 Socialistična stranka Belgije praznuje te dni petinsedemdesetletnico ustanovitve. Vse od ustanovnega kongresa 1. 1885 pa do danes je rasla ter prehajala skozi notranje in mednarodne krize. Včasih je iskala tudi skozi zablode svojo posebno pot boja in uspehov, toda po relativnem številu članstva predstavlja eno najmočnejših socialističnih strank v Zahodni Evropi. Že samo nekaj let po ustanovitvi — 1. 1894 — je dobila na parlamentarnih volitvah več kot 300.000 glasov in 28 poslanskih mest. V skupščini se je tedaj predvsem borila za enako volilno pravico, za svobodo združevanja ter za boljše gospodarske pogoje delavskega razreda. Stranka in sindikati so bili boj ob koncu prejšnjega stoletja za te pravici, vendar so bili preslabi, da bi spodkopali konservativne sile. Po prvi svetovni vojni so socialisti privolili v sodelovanje v vladi, vendar pod pogojem, da uresniči njihove zahteve po splošni volilni pravici in popolni svobodi združevanja. Prav po zaslugi socialističnega sodelovanja je kabinet sprejel tedaj več pomebnih socialno-gospodarskih reform, form drugim uvedbo osemurnega delavnika. L. 1925 je stranka dobila na volitvah več kot 100.000 novih glasov in postala najmočnejša stranka v skupščini. Tja do druge svetovne vojno je značilno, da se je sporazumevala z ostalimi strankami in da je s svojim programom nekako tavala. V času ko je izbruhnila druga svetoma vojna, in v času fašistične zasedbe. ji je načeloval de Mann, ki jo je izdajalski razpustil ter pričel ustanavljati fašistično tvorbo. Navzlic njegovi razbijalski akciji se je veliko število funkcionarjev stranke pridružilo odporniškemu gibanju. Po osvoboditvi so antifašistični borci iz vrst pristašev socialistične stranke sklicali kongres zmage, na katerem so organizacijo obnovili. Četudi stranka nima podrobnega programa, se je v prvih letih po vojni okrepila tako s številom članov kakor tudi z uspehi- Vendar s svojo politiko ni vedno zadržala svoje po-zicije v taki meri kot bi lahko. Medtem ko so 1. 1948 in 1949 ugotovili porast socialističnih glasov, se je to število spet zmanjšalo, ko je stranka po volitvah 1954 sestavila skupno z liberalci 'koalicijsko vlado. Tako so sindikati ostro obsodili socialistične ministre, da so popustili pred zahtevami buržoazije. Te kritike, pa tudi negativen vpliv recesije na gospodarstvo, so vzbudile v stranki radikalne struje in te so se lotile perečih nalog delavskega razreda. L. 1957 so levi socialisti pričeli izdajati svoje glasilo »Levica«. Vendar s tem svojim dejanjem ne žele razcepiti stranko, temveč le bolj vplivati na njen doslednejši so-cialistični kurz. Izredni strankin kongres septembra 1. 1959 je sprejel nov gospodarski program, ki terja nacionalizacijo nekaterih ključnih panog gospodarstva, splošno gospodarsko planiranje in posebno sodelovanje delavcev pri upravljanju podjetij. Tedaj so tudi napovedali temeljito notranjepartijsko razpravo o nekaterih zunanjepolitičnih in vojaških vprašanjih. Na rednem kongresu decembra istega leta so v bistvu ohranili atlantsko usmeritev v mednarodnih zadevah, vendar so nastopili proti sprejemu Francove Španije v Atlantski pakt. Uprli so se jedrskim po- BEG ZARADI SLABE VESTI SEUL — Bivši južnokorejski predsednik Sing Man Ri je v nedeljo na skrivaj odpotoval z ameriškim letalom v Washington. Kakor poročajo, je deželo zapustil zato, da bi se izognil sodnemu procesu, na katerem bi ga obtožili zaradi korupcije in razsipavanja javnega imetja. Njegova vlada je letno neupravičeno zapravila 17 milijonov dolarjev, njegovi osebni stroški pa so v dvajsetih lotih narasli na 20 milijonov dolarjev. izkušam ter zahtevali razorožitev in mednarodna pogajanja, ker »varnost ni odvisna od paktov in zvez«. Belgijski socialisti žele razviti sodelovanje z Jugoslavijo. L. 1952 se je pri nas mudil predsednik stranke Buset. Stranka je zamenjala več obiskov s Socialistično zvezo DLJ ter mladinske, sindikalne in ženske delegacije. L. 1957 je tov. Bakarič vodil delegacijo Socialistične zveze, ki se je z belgijskimi socialisti menila v Bruslju. Sedanji obisk delegacije SZDLJ belgijskim socialistom predstavlja pomemben delež že tako obsežnemu sodelovanju. EDINI IZHOD — POPOLNO UNIČENJE KOLONIALIZMA KONAKRI — Predsednik Gvineje Ture in predsednik Liberije Tubman sta v skupnem poročilu o razgovorih sporočila, da se obe deželi ne bosta pridružili nobenemu svetovnemu bloku. Rešitev vseh afriških problemov je treba iskati v popolni in dokončni odpravi kolonializma in imperializma. MAROŠKA KRIZA RABAT — Maroški kralj Mohamed V. je pred dnevi imenoval novo vlado, ki ji načeluje njegov sin Mulej Hasan. V njej je nekaj bivših ministrov in osebnosti, ki niso politično opredeljene. Nacionalna unija Ljudskih sil je v zvezi s tem dogodkom priredila velike demonstracije in zborovanja, na katerih je dosedanji ministrski predsednik Ibrahim napadel sedanji režim. Kot je znano, je princ Mulej tesno povezan s konservativnimi kro- gi, ki jim ni bila všeč razmeroma napredna linija Ibrahimove vlade. Je tudi nosilec ideje, da je treba monarhijo okrepiti proti naraščajočim težnjam republikanskih sil. Kaže, da se je položaj v deželi precej zaostril. »NA VRH« TUDI DRUGI MOSKVA — Predsednik sovjetske vlade Hruščov je v nedeljo na vsezvezni konferenci voditeljev-udele-žencev 'tekmovanja za brigadirje in udarnike komunističnega dela izjavili, da bi se konference na vrha morale udeležiti Kitajska, Indija, Indonezija in nekatere druge dežele. Dejal je, da sodi, da hoče predsednik Eisenhower tudi sedaj mir. Kaže pa, da so nameni predsednika ena, zunanja politika ameriške vlade pa druga stvar. Velik del svojega govora je posvetil znanemu incidentu z ameriškim letalom »U-2«, ki je dalo tudi povod za prekinitev konference na »vrhu«. Zločinec za zapahi IZRAELSKA TAJNA POLICIJA JE UJELA NACISTIČNEGA ZLOČINCA EICHMANN A, BLIŽNJEGA HIMMLERJE-VEGA SODELAVCA — ZGODBA O POLJSKEM ZIDU, KI JE 15 LET ISKAL SLEDOVE ZA IZGINULIM NACISTOM - SEST MILIJONOV ŽRTEV OBTOŽUJE Pred nekaj več kakor enim tednom je predsednik izraelske vlade ben Gurion v skupščini sporočil, da se jim je posrečilo ujeti Adolfa Eichmanna, enega največjih nacističnih vojnih zločincev, ki mu je krvnik Himmler zaupal strahotno nalogo — uničiti Žide. Novica ni vzbudila velike pozornosti samo v Izraelu, kjer živi še mnogo žrtev nacističnih koncentracijskih taborišč in svojcev ubitih, temveč po vsem svetu. Adolf Eichmann je brez dvoma ena najtemnejših nacističnih kreatur. Kakor pravijo dokumenti. se je rodil 1. 1906 v Solingenu. Po nekih drugih enačicah, ki jih je svoj čas sam razširil, naj bi bil potomec protestantskih templarjev in rojen v Palestini. Že kot otrok se je z očetom preselil v Linz (Avstrija), kjer je končal strojno fakulteto ter postal zastopnik ameriške petrolejske družbe »Vacuum Oil«. Nacistična ideologija ga je zastrupila že v času, ko je bil študent. Tako se je že 1. 1932 priključil esesovski organizaciji v Avstriji. Kmalu zatem je moral zaradi nacističnega delovanja pobegniti v Nemčijo. Kakor piše zagrebški »Vjesnik«, so g a nacisti takoj po prevzemu oblasti sprejeli v gestapo. Po priključitvi Avstrije nacistični Nemčiji, posebno pa je po zasedbi ČSR, postavlja nacistična tajna policija kot svoj smoter »rešitev židovskega vprašanja«. Vodja oddelka je postal Eichmann. Po prvi varianti naj bi nasilno izselili Žide iz Reicha in vse Evrope in jim pri tem zaplenili vse imetje. Spočetka so sodili, da bi jih bilo treba preseliti v Palestino, vendar so pozneje, po zasedbi Francije, zaradi dobrih odnosov z Arabci pričeli govoriti o Madagaskarju. Eichmannov urad s sedežem na Dunaju, pozneje pa v Pragi, je izdelal podroben načrt že I. 1941. Januarja 1. 1942 je bil v Berlinu pod predsedstvom Göringa sestanek nacističnih vrhov, na katerem so sprejeli načrt o »končni rešitvi Z. stopnje«. Uradno so sklep objavili v tej obliki: »Preselitev Zidov na Poljsko ob ustreznem postopku do odpornejšega dela Ljudstva, ki ne bi odpadlo po naravni poti pri zaposlitvi na delovnih mestih.« To je za milijone ljudi pomenilo — smrt. Eichmann, tedaj že polkovnik SS je pričel tedaj organizirati taborišča za množično uničevanje Zidov. Očividci ga opisujejo kot nizko, nez- natno osebo, ki je spominjal na solidnega bančnega uslužbenca. Imel je značilen ledenomrzli, prodorni pogled svetlomodrih oči. Esesovski polkovnik Höltl je pred nürnberškim sodiščem izjavil, da se mu je Eichmann osebno hvalil, kako je likvidiral 6 milijonov Zidov in sicer 4 milijone v koncentracijskih taboriščih. 2 milijona pa na drug način. Bajc je -tudi dejal, da bo »z nasmeškom skočil v grob, ker je izredno zadovoljen z dejstvom, da je tja poslal 6 milijonov ljudi«. Ob nacističnem polomu so Eichmanna našli v Alt Ausseu na Štajerskem v štabu gestapovskega šefa Ernsta Kaltenbrunnerja, ki so ga pozneje v Nürnbergu obsodili in likvidirali. Eichmannu se je posrečilo, da se je pod lažnim imenom skril. Tako je menjal dvoje ameriških vojaških taborišč in slednjič »pobegnil« z nekega transporta Od tedaj so za njim izginili vsi sledovi. Kakor uradno poročajo, so ga precej dolgo iskali, toda zaman. Celo v Zahodni Nemčiji (je bilo Eichmannovo ime na čelu spiska vojnih zločincev. Vendar so zahodnonemške oblasti zaradi znane strpnosti do nacistov mirno pustile na svobodi njegovega pomočnika Krumeya, ker da niso imele dovolj »dokazov za aretacijo«. Izraelska varnostna služba je slednjič zločinca prijela. Pravzaprav ga Je odkril eden preživelih njegovih žrtev, nek 58-letni poljski Zid. katerega ime javno ne imenujejo. Pred vojno je bil častnik v poljski obveščevalni službi. Po zasedbi so njega in njegovo družino vrgli v taborišče Drochowitz v Galiciji. Ta so pred njegovimi očmi ubili vse njegove najbližje, sam pa se je le po naključju rešil. Ko je po vojni Eichmann nenadoma izginil, se je žrtev zaklela, da ga bo našla. Potovala je po svetu in iskala. Sled jo je vodila iz Štajerske preko treh celin tja do Argentine, kamor je Eichmann s pomočjo vati- kanske vize prispel 1. 1950. Slednjič se je krvnik naselil v šejhatu Kuwait in se zaposlil pri neki ameriški petrolejski družbi. Baje je v tem času s pomočjo kirurgov spremenil poteze obraza. Toda pred meseci ga je njegov zasledovalec slednjič odkril in identificiral. Pohitel je v Izrael. Kot kaže, je izraelska tajna policija potem pripravila vse potreb- no za ugrabitev. Prijela ga je na skrivaj verjetno v Kuwaitu ali Argentini ter ga prepeljala v Izrael. Seveda tega niso mogli razglasiti kot uradno izjavo. Vendar je mogoče iz Eichmannovih izjav, ki jih je daj preiskovalnemu sodniku, marsikaj sklepati. Med drugim je priznal svojo identičnost Osebno se ne čuti krivega, ker je »samo izvrševal ukaze«. Protestiral je, ker so ga pripeljali v Izrael brez zakonita ekstradicije. Pravo senzacijo pa je izzvala njegova izjava, da je eden glavnih nacističnih poglavarjev, Hitlerjev namestnik. Martin Bormann, živ in da živi v Argentini. Nekateri »ugledni« krogi na Zahodu skušajo sedaj s tezami o ekstradiciji pomagati temu zločincu. »Boje se«, da bi izraelsko sodišče ne bilo nepristransko, ker bodo morilca sodile »njegove žrtve, željne osvete«. Zahodnonemški pravosodni minister je celo pohitel z izjavo, da bi Eichmanna moralo soditi pravzaprav zahodnonemško sodišče najbrž zato. ker bi mu sodili bivši sodelavci! Poluradna izraelski krogi so spu-stili veter tudi naslednjo verzijo o Eichmannovi aretaciji. Baje se je zaljubil v neko ženo, ki se mudi v Izraelu, in je prišel sam tja ter ji v ljubezenskem pismu izdal svoje skrivališče. S to verzijo se najbrž skušajo izogniti priznanju, da je izraelska tajna policija opravila ugrabitev na tujem ozemlju. Zanimiva je izjava, ki jo je dal po radiu Tuvi Friedmann, bivši častnik predvojne poljske obveščevalne službe. Baje je on osebno stopil v stik s ono ženo, kateri je Eichmann poslal ljubezensko pismo. Naj bo kakor koli že: o Eichmannu imajo zbranega ogromno gradiva. na podlagi katerega lahko terjajo za tolikokratnega morilca najstrožjo kazen — smrt. Pogled na koncentracijsko taborišče Buchenwald takoj po osvoboditvi leta 1945 POMURSKI VESTNIK. 2. JUN. 1960 VELIKA GOSTOVALNA TURNEJA OSREDNJEGA SLOVENSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA PO POMURJU Gostovat pridejo znani slovenski gledališki in filmski umetniki Drama Slovenskega narodnega gledališča, ki kot osrednje gledališče slovenskega naroda že dobro desetletje velja za enega najboljših gledališč v vsej Jugoslaviji, bo po uspešnih, lahko rečemo zmagoslavnih gostovanj v drugih jugoslovanskih republikah in v tujini (Franciji, Italiji, Avstriji in na Poljskem) v začetku junija letos obiskala Pomurje. Umetniški zbor Drame SNG. ki pride v goste v Pomurje, sestavljajo naši najpomembnejši gledališki umetniki, ki jih kulturno občinstvo izven Ljubljane pozna tudi kot radijske, televizijske in filmske ustvarjalke: Janez Cesar, Stane Sever, Edvard Gregorin. Pavle Kovič, Maks Furijan. Ivan Jerman, Franc Presetnik. Lojze Drenovec, Jože Zupan. Boris Kralj, Jurij Souček. Andrej Kurent in Aleksander Valič. Drama SNG prihaja na turnejo z eno najbolj uspelih predstav letošnjega repertoarja. z znamenito igro »Dvanajst porotnikov« Reginalda Rosca in Horsta Budjuhna v režiji ravnatelja Drame SNG Slavka Jana in v sceni Vladimirja Rijavca. »Dvanajst porotnikov« je presenetljivo izvirno, nemara najbolj uspešno in učinkovito gledališko delo zadnjih let, napeta sodna drama z globokim in pristnim človeškim in moralnim jedrom, človeško topla in pretresljiva umetniška iz-po ved. Kritik Primorskega dnevnika je po gostovanju Drame SNG v Trstu pod naslovom še nismo videli hkrati na odru tako številnih odličnih igralcev« zapisal: »Roseova igra , Dva- najst porotnikov se nedvomno uvršča med najboljša dela so- Stane Sever kot Porotnik št. 8 dobne ameriške dramatike. Humana poslanica, ki izhaja iz njene osrednje misli, je popolnoma enakovredna znanstveni dovršenosti dramaturške tehnike. Motiv je že sam na sebi dramatičen in neizbežni zaključek učinkuje na vse gledalce brez, izjeme kot odrešujoča, čeprav pričakovana katarza. Gledalec ima celo vtis, da ne prisostvuje gledališki i-gri. Zdi se mu, da gleda skozi ključavnico porotniške sobe in da s hipnotično močjo svoje volje sam pomaga reševati vprašanja, ki ob srečanju dvanajstih različnih značajev nastajajo v razvoju debate... Ljubljanska Drama je Roseovo delo podala mojstrsko. Tako intenzivnega umetniškega liži tka nismo že dolgo doživeli. Umetniki kot Sever. Cesar in Kovič se ne rodijo vsak dan. Njih odrska osebnost je tako velika, da že ob prvem nastopu priklenejo gledalčevo pozornost in je ne izpustijo niti po končani igri. Priznamo, da še nismo videli hkrati na odfu tako velikega števila dobrih igralcev.« Gostovanje Drame SNG po Pomurju se bo začelo v soboto, 4. junija s slavnostno otvoritveno predstavo turneje v Murski Soboti, kjer bo 6. junija še ena predstava za dijake. nato pa bodo gostje obiskali še naslednje kraje: 5. junija Beltince (popoldanska predstava), 6. junija Grad, 7. junija Lendavo, 8. junija Radgono, 9. junija Križevce pri Ljutomeru in 10. junija Ljutomer. Prvič po osvoboditvi bodo tokrat gledališki ljubitelji Pomurja dobili v goste vodilne slovenske gledališke in filmska umetnike. Prijateljska srečanja. na katerih se bodo kulturni delavci Pomurja seznanili z gledališkimi umetniki našega osrednjega gledališča in izmenjali izkušnje, naj bi pomenila začetek rednih in tesnih medsebojnih stikov. Prizor iz 1. dejanja »Dvanajstih porotnikov« v uprizoritvi Drame SNG. Na sliki so od leve proti desni: P. Kovič. A. Valič, F. Presetnik, E. Gregorin. I. Jerman. A. Kurent. M. Furijan. J. Zupan. J. Cesar, J. Souček in S. Sever TIŠINA V dvorani zadružnega doma na Tišini so učenci osmega razreda tišinske Osemletke prejšnji teden uprizorili pravljično igro »Čarobna palica«. Prvič so igrali za učence osemletke, potem pa za odrasle. Gledalci so bili zadovoljni, ker so mladi igralci res dobro igrali. Z igro mislijo nastopiti tudi drugod. -er NORŠINCI V Noršincih v Prekmurju sta v soboto zvečer gostovala kvintet in pevski zbor Prosvetnega društva iz Bogojine. Ker so v Noršincih podobne prireditve bolj redke, je bila udeležba precej številna. Omenjeno društvo namerava gostovati v kratkem še v Moravcih in še nekaterih drugih krajih. POMURSKI FILMSKI BAROMETER Včeraj in danes je na sporedu soboškega kina ameriški film, na katerega moramo posebej opozoriti. Gre za film, ki ga je posnel režiser D. Mann po znanem avtobiografskem rosami ameriške pevke Lilian Roth. JUTRI BOM JOKALA Za svojo kreacijo vloge Lilian Roth v tem filmu je dobil Susan Hayward pred štirimi leti nagrado v Cannesu, lani pa »Oscarja«. V čem je kakovost te kreacije? Po scenariju gre za življenje žensko, ki jo je slava razvadila, navzlic temu pa je globoko padla, ker se je vdala alkoholu. Sama Lilian Roth govori v romanu: »16 let sem živela v svetu groze, v svetu, v katerega mnogi zaidejo, iz katerega pa so jih le malo reši. Vendar je možnost rešitve, o vsem tem pa govori moja knjiga« Za Susan Hayward v tem filmu velja, da ji je uspelo — poleg drugega — z zunanjimi sredstvi prikazati način, kako je alkohol osvajal stopinjo človeka, kako ga je povsem zavzel, tresel in uničeval živce. Za to je potrebna moč vživljanja, mnogo raznovrstnosti v detajlu, res-ničnosti v intonacijah. Lilian Roth sc je smejala, pela, jokala, ljubila, se prepirala z materjo in razgrajala s pijanci, padala v delirij in podobno. V tej vlogi jo Susan Mayward pokazala, kako se je treba intenzivno vživeti in intenzivno občutiti pred gledalci, saj je živela in čutila trikratno in ustvarila glavno vlogo svoje kariere. To ji jo priznala vsa svetovna kritika. Naj omenim še to, da bo ob koncu tega tedna na sporedu še ameriški film D. Manna po J. Patrickovem scenariju ČAJNICA Delo najbrž že kdo pozna z odrskih desk. V filmu bomo zopet srečali Marlona Branda in Glenna Forda. O Fordovi vlogi ameriškega kapetana, ki pride »spreobračat« japonsko vas, je neki novinar napisal: »Gleon Ford ima prav prirojen duh za komedijo*. V rejnici jo bila »Čajnica« 50. Fordov film in sam ni med snemanjem filma več vedel, kolikokrat je že nastopil v podobnih vlogah. Tudi za ta film velja, da nas bo prepričal. V Križevcih pri Ljutomeru bo to soboto in nedeljo na sporedu francoski barvni kinemaskopski film SAKRAMENSKA FRKLJA Bralec bo brž uganil, da to ne more biti nihče drug kot Brigitte Bardot. Brigite ni »zvezda« v klasičnem smislu, temveč simbol, žarišče, kot trdijo psihologi, v katerem del evropske mladine najde samega sebe. Brigitte Bardot igra tudi v tem filmu, ki je posnet zato, da bi gledalce zabaval, heintelektualno dekle, drzno, vendar otroško simpatično, zmeraj na robu tega, da se »prelevi« v ljubico, a brez gloriole romantike in zanesenjaštva. Priznati pa tudi to, da tudi v tem filmu producenti niso zahtevali igralskih »vragolij«, temveč samo »vragolije« telesa. V Beltincih bodo prihodnje dni predvajali italijansko črno-beli kinemaskopski film BELE NOČI Gre za italijansko inačico tega dela ruskega pisatelja Dostojevskega, povsem presajeno na italijanska tla. Nekateri kritiki trdijo, da sta uspeli tako scenarijska kot režiserska in igralska zamisel filma, drugi so zopet drugačnega mnenja. Vsekakor drži, da je režiserju uspelo ustvariti v filmu svojstveno vzdušje, v kolikor pa bi se z njim strinjal Dostojevski, je drugo vprašanje. Res pa je tudi, da sta Marcelo Mastroianni in Maria Schell ustvarila prikupen ljubavni parček, na trenutke morda preveč svojstven, pojava Jeana Maraisa pa je tokrat drugačna kot smo vajeni. Film je nedvomno vreden ogleda. V Cepincih pa si bodo ogledali prihodnji teden ameriški glasbeni film ZGODBA O GLENNU MILLERJU Poudariti moramo, da sodi film v vrsto biografskih ameriških filmov, hkrati pa tudi pripomore h glasbeni vzgoji občinstvu, zlasti tistega, še ne pozna zabavne in jazz glasbe, njunega nastanka in zgodovine, ali pa ju ne pozna dovolj. V vlogi Glenna Millerju, dirigenta vojaškega zabavnega orkestra, ki je med minulo vojno tragično preminil, nastopa James Stewart, v vlogi njegove žene pa June Alysson. Oba sta ustvarila prikupna lika in veliko pripomogla k uspehu filma kot celote. GOSTOVANJE DRAME SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA iz Ljubljane SOBOTA, 4. junija: Murska Sobota — kino-dvorana »Park« ob 20. uri — Slavnostna otvoritvena predstava drame Reginalda Roseja in Horsta Budjuhna: DVANAJST POROTNIKOV NEDELJA, S. junija: Beltinci — Zadružni dom ob 15. uri PONEDELJEK. 6. junija: Kino »Park« Murska Sobota ob 11.15 — dijaška predstava PONEDELJEK. 6. junija: Grad — Zadružni dom ob 20. uri TOREK, 7. junija: Lendava — dvorana »Nafte« ob 20. uri SREDA, 8. junija: Radgona — Dom kulture (kino-dvorana) ob 20. uri ČETRTEK, 9. junija: Križevci pri Ljutomeru — Zadružni dom ob 20. uri PETEK, 10. junija: Ljutomer — Dom kulture ob 20. uri Gostovanje je organizirala Okrajna Ljudska univerza v Murski Soboti, kjer lahko dobite tudi rezervacije vstopnic za kolektive. Cene vstopnic so 100 in 120 din ter stojišča 50 din. Rezervacije na telefon 86 in 151. OBISK Pred dnevi smo obiskali dolgoletnega prosvetnega delavca Bogomira Regorška iz Ljutomera. ki je na zborovanju prosvetnih delavcev za dolgoletno prizadevno delo prejel priznanje in nagrado okrajnega ljudskega odbora ter ga zaprosili, da nam pove nekaj o svojem delu. Čeprav je bila nedelja,, smo ga našli v šoli v Stročji vasi. ko se je razgovarjal s starši nekaterih slabših učencev. »Tako delamo učitelji,« nam je dejal. »S starši se je treba večkrat pomeniti o uspehih otrok. Sicer pa je pouk v sedanji reformirani šoli v marsičem drugačen. Poleg učenja skrbimo predvsem za vzgojo, pri tem pa nam precej pomagata šolski odbor in društva prijateljev mladine, ki sodelujeta pri vsklajevan ju šolske vzgoje z domačo. Moram pa povedati, da od vaške organizacije SZDL še ne dobivam0 dovolj pomoči, čeprav bi ta morala v reformirani šoli odigrati osrednjo vlogo.« Ko smo se zanimali za število učencev, nam je tovariš Regoršek dejal, da obiskuje šolo o Stročji vasi letos okrog 190 učencev. »Pravkar imamo največ dela zaradi gradnje nove šole. ki jo bomo verjetno še to jesen dogradili.« Sedaj imajo namreč samo dve učilnici. v katerih so trije oddelki, enega pa imajo v gostilni, Ni torej čudno, če se je kot upravitelj zavzel za gradnjo nove šole. ki bo imela pet oddelkov. obiskovalo pa jo bo okrog 230 učencev. O svojem delu nam je tovariš Regoršek nerad pripovedaval. Sicer pa naj. zapišemo le nekaj besed. Kot učitelj dela že 35 let. V začetku je nekaj časa poučeval v Prekmurju in Benediktu, zadnjih 30 let pa ga je delo priklenilo na Ljutomer. kjer je poučeval ter nenehno skrbel tudi za kulturno-prosvetni napredek. Vojna vihra ga je zanesla v izgnanstvo v Srbijo, odkoder se je zopet vrnil v Ljutomer. Vse od osvoboditve pa ga srečujemo najprej kot občinskega, nato pa kot okrajnega šolskega inšpektorja. Zadnji dve leti je upravitelj šole v Stročji vasi. V vsem tem času pa je bil nekaj časa predsednik okrajne, sedaj pa občinske zveze »Svobod« in prosvetnih društev. Poleg tega pa ga obremenjujejo še številne druge naloge. -ko IZOBRAŽEVALNA DEJAVNOST LJEDSKE UNIVERZE LJUTOMER IN NJENE BODOČE NALOGE Oh letošnjem občinskem prazniku občine Ljutomer je prav, da osvetlimo tudi izobraževalne dejavnosti, ki jo poleg; ostalih organizacij vodi predvsem Ljudska univerza. Nobeno leto ni namreč izobraževanje v ljutomerski občini zajelo toliko ljudi kot letos, kar je nedvomno pripisati aktivni izobraževalni dejavnosti vseh činiteljev, ki so odgovorni za široko izobraževanje naših ljudi, zlasti pa še Ljudski univerzi, ki dobiva vedno bolj pomembno vlogo. Gre za vsestransko izobraževalno dejavnost, ki naj čim več prispeva k družbeni in politični vzgoji našega državljana, ga usposablja za naloge v delavskem in družbenem samoupravljanju. mu omogoča pridobivanje večje strokovnosti (pridobitev ustrezne kvalifikacije), posreduje več znanja s področja znanosti, kulture in podobno — to je splošno izobrazbo. Izobraževanje naših ljudi je v neki meri bilo razvito že prejšnja leta, za kar je skrbela SZDL. pa tudi prosvetna društva. Svobode in podobno, vendar je to izobraževanje zajemalo predvsem razna splošna predavanja, pri čemer ni bilo čutiti neke sistematičnosti. Bilo pa je tudi manj poudarka na strokovnem izobraževanju kakor tudi na družbeno-eko- nomskem in političnem izobraževanju naših proizvajalcev in ostalih državljanov. Da bi bilo delo na področju izobraževanja čimbolj uspešno, je ObLO Ljutomer v mesecu decembru 1958 ustanovil Ljudsko univerzo Ljutomer, ki je z načrtnim delom pričela pravzaprav v letošnji sezoni. Dejavnost Ljudske univerze poteka po programu, ki ga je izdelala skupaj s političnim vodstvom občine ter s predstavniki množičnih organizacij in društev ter obsega štiri področja. Prvo je družbeno-ekonomsko in politično izobraževanje, ki obsega razne seminarje in predavanja za člane delavskih svetov, upravnih odborov podjetij, za člane za- družnih svetov, potrošniških svetov, za člane svetov pri ObLO Ljutomer in podobno. Do sedaj se je na tem področju izobraževalo po zadnjih podatkih 1100 ljudi, sedaj pa so še predavanja po podjetjih, ki obsegajo teme o odnosu podjetja do komune, higiensko-tehnični zaščiti pri delu ter o življenjskem standardu. Strokovno izobraževanje pa zajema razne tečaje za pridobitev kvalifikacije pri ustreznih šolah na območju občine (tečaj za gospodinjske pomočnice. za pridobitev kvalifikacije iz kmetijske stroke, seminar za kuharice šolskih mlečnih kuhinj itd.). Te tečaje, ki še niso vsi končani, je obiskovalo 266 ljudi. Izredno pomembno pa je tudi splošno izobraževanje, ki je zajelo široke množice delovnih ljudi na celotnem območju naše občine in to s poljudnoznanstvenimi in strokovnimi predavanji, ki so bila predvsem v zimski sezoni po določenem razporedu v dvanajstih izobraževalnih centrih, kjer so bila predavanja s področja zdravstva, (kmetijstva, tehnike ter prava in zakonodaje. K temu so bila priključena tudi predavanja po delu Edvarda Kardelja »Problemi socialistične politike na vasi«. Na tem področju se je po nepopolnih podatkih (vsi centri še niso poslali zaključnih poročili) izobraževalo 5900 ljudi, predavanj pa je bilo 80 ter 2 filmski akciji za šolsko mladino. Klubsko življenje se je pričelo v sredini meseca februarja tega leta, ko je Ljudska univerza dobila primeren prostor. V klubu je televizijski sprejemnik. kinoprojektor za ozki trak, magnetofon, radio ter šahovske garniture. Ljudska knjižnica pa daje dnevno časopisje in revije. Povprečna udeležba znaša 40 ljudi dnevno. Potrebno bo pa poskrbeti, da bo postalo klubsko življenje bolj pestro. V ta namen pripravlja komisija za klubsko življenje ustrezno anketo, v kateri bi naj obiskovalci kluba izrazili svoje mnenje o klubskem življenju ter pripravili tudi svoje predloge. Iz zbranih podatkov je razvidno, da se je v okviru Ljudske univerze v kakršnikoli obliki izobraževalo več tisoč ljudi. Če ne upoštevamo, da so isti ljudje zajeti v več sektorjih izobraževalne dejavnosti, kar velja zlasti za obiskovalce kluba, lahko rečemo, da je izobraževalno delo zajelo do danes približno 9200 ljudi, kar predstavlja nedvomno lep uspeli. Izobraževanje v novi sezoni se bo v glavnem razvijalo po istih sektorjih kot do sedaj. Posebej bo pa potrebno skrbeti za družbeno-ekonomsko ter politično izobraževanje, strokovno izobraževanje v podjetjih ter za izobraževanje naših žena. Posamezne komisije programe že pripravljajo. Prav gotovo pa se bo tudi to »sezonsko izobraževanje« polagoma časovno razširilo ter trajajo tako dolgo kot šolsko leto, kar bi naj veljalo zlasti za razne tečaje in seminarje. Maks Rojs V soboto. 28. maja je bila v Murski Soboti odprta razstava pomurskih slikarjev. Razstavljenih je 35 slikarskih in kiparskih del. Razstava je posvečena 15-letnici osvoboditve in si jo lahko ogledate vsak dan v prostorih Obrtniškega doma! Slavko Jan. ravnatelj Drame SNG in režiser »Dvanajstih porotnikov« 4 POMURSKI VESTNIK. 2. JUN. 1960 KRATKE IZ POMURJA IVANJCI — V nedeljo jo imelo gasilsko društvo Ivanjci večjo slovesnost ob prevzemu nove ročne brizgalne. Udeležili so se je tudi številni gasilci sosednjih društev. RATKOVCI — Gasilsko društvo v Ratkovcih bo te dni dogradilo novi gasilski dom. Pri gradnji so vaščani precej pomagali s prostovoljnim delom ter prispevali gradbeni material. Otvoritev bodo imeli verjetno že v nedeljo. IVANJŠEVCI — V Ivanjševcih bodo v nedeljo praznovali 30. obletnico gasilskega društva. Na svečanost so povabili tudi sosednja gasilska društva. PROSENJAKOVCI — V Prosenjakovcih bodo imeli v soboto sestanek članov poravnalnega sveta. Pogovorili se bodo o razširitvi sveta. Ugotavljajo namreč, da sedanji poravnalni svet ne zmore vsega dela. PREDANOVCI — Gasilci v Predanovcih bodo v nedeljo odprli novi gasilski dom. Pri gradnji so pomagali številni vaščani, zato bo dom služil tudi ostalim vaškim organizacijam. Ob tej priložnosti bodo imeli tildi sektorske vaje in veselico. PUCONCI — V Puconcih pravkar potekajo h kraju dela pri gradnji vaškega doma. Odprli ga bodo čez nekaj mesecev, imel pa bo večjo kino dvorano in telovadnico. V torek pa so imeli v Puconcih sestanek s predstavniki krajevnih odborov in razpravljali o komunalni dejavnosti. GRAD — Pri Gradu so svečano praznovali Dan mladosti. Med drugimi točkami so nastopili mladinci in pionirji s športnim sporedom. V soboto pa so pri Gradu končali taborenje obveznikov predvojaške vzgoje. To izmeno sta ob koncu obiskala tudi predsednik občinskega ljudskega odbora Karel Lutar in sekretar občinskega komiteja ZKS Franjo Šonaju. BEZNOVCI — V nedeljo popoldne bodo gasilci v Beznovcih svečano sprejeli novo motorno brizgalno. Pri-pravili so kratek svečanostmi program, pri katerem bodo sodelovali tudi gasilci sosednjih društev. ROGAŠOVCI — Minulo nedeljo so imeli na šoli v Rogašovcih širši študij Kardeljeve knjige »Problemi socialistične politike na vasi«. Študij so obiskali člani zadružnega sveta ter upravnega odbora, kakor tudi člani SZDL. DOBROVNIK — Te dni so imeli v Dobrovniku sejo upravnega odbora 7.veze borcev, na kateri so se pogovorili o pripravah na proslavo Dneva borca in Dneva vstaje. Sklenili so, da bodo ob tej priložnosti obiskali graničarje, svojce padlih borcev ter družine, ki so pomagale partizanom. V usoboto zvečer pa je bilo v Dobrovniku za prebivalce madžarske narodnosti predavanje o požarni varnosti. Predavanje so spremljali tudi z ustreznim filmom, udeležilo pa se ga je veliko število ljudi. V nedeljo pa je v Dobrovniku zasedal poravnalni svet ter uspešno rešil sedem sporov. KRIŽEVCI V PREKMURJU - Zadruga Križevci v Prekmurju bo v teh dneh dogradila novo mostno tehtnico. Prihodnjo nedeljo pa nameravajo tamkajšnji gasilci odpreti gasilski dom. Za to priložnost pripravljajo tudi vaje. V Križevce pa redno prihajajo iz zadruge Ratkovci predvajat ozkotračne filme. Predstave imajo v zadružnem domu. PETROVCI — Prosvetni delavci iz petrovske občine so minuli četrtek organizirali izlet. Ogledali so si Ce- lje, Logarsko dolino in Pohorje. Prihodnjo nedeljo pa bodo gasilci v Petrovcih svečano proslavili 20-letni-co obstoja društva in 15. obletnico osvoboditve. Na tej svečanosti bodo razvili tudi nov društveni prapor. Pripravljajo pa tudi krajši kulturni program. PANOVCI — Vaščani iz Panovec in Kukeča so začeli pred nedavnim graditi novo cesto, ki bo povezovala Domanjševce z Mursko Soboto. Na cesti dela dnevno okrog 40 ljudi iz obeh vasi, pomoč pa so jim obljubili tudi vaščani iz Križevec. Cesta bo dolga 4 km in bi jo radi dogradili že do septembra. ČEPINCI — Minulo nedeljo je mladinska organizacija iz Čepinec gostovala v Ženavljah z igro »Dobrodošla, miss Agata«. Predstava ni bila posebno dobro obiskana, zato si več obetajo od uprizoritve v Šalovcih, ki bo v nedeljo. APAČE — PGD Apače je v teh dneh začelo s pripravami na velik srečalov, ki bo v mesecu juliju. TVD »Partizan« je že v aprilu začelo z urejevanjem (igrišča, letos pa-nameravajo urediti tudi letno kopališče pri ribniku v Črncih. Tudi strelska družina je v Apačah zelo delavna. V njej je včlanjenih nad sto obveznikov predvojaške vzgoje, ZROP, največ pa mladine. Prihodnjo nedeljo bodo imeli že drugo tekmovalno streljanje. Težave pa imajo v tem, ker je strelišče precej oddaljeno — pri Cmureku. Prav tako je v Apačah zelo aktivna ZB, ki se že sedaj pripravlja na akademijo za Dan borca. Takrat bodo tudi obiskali svojce padlih partizanov. BUČKOVCI — Godba na pihala v Buekovcih pridno vadi za ljutomerski občinski p razmik, ker bodo v Ljutomeru med drugim igrali tudi budnico. Proslave v Ljutomeru pa se bodo kolektivno udeležili vsi člani zadružnega sveta, uslužbenci krajevnega urada in ostali vaščani. TOMAŽ PRI ORMOŽU - Pretekli četrtek je bil pri Tomažu občni zbor KZ. na katerem je bilo (največ govora o napredku živinoreje, o kooperaciji in pitališčih. Strelska družina ima 45 članov in je edina v občini Ormož. Letos pa so ustanovili tudi ZROP. Tudi ZB je zelo delavna. V načrtu imajo prekopati vso borce iz NOB, ki so pokopani na raznih pokopališčih, in jih prenesli v skupno grobnico. Pri Tomažu imajo tudi poravnalni svet, ki je do zdaj obravnaval že 40 spornih zadev in od tega ugodno rešil nad 30. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU -Poravnalni svet v Križevcih je doslej obravnaval že 12 spornih zadev, 5 zadev je rešil ugodno, 5 pa jih je predal rednemu sodišču, 2 sporni zadevi pa bodo obravnavala v kratkem. VERŽEJ — Tudi v Veržeju imajo svoj poravnalni svet, ki je letos obravnaval že 12 spornih zadev, od tega je ugodno rešenih 8, ostale zadeve pa so predali rednemu sodišču. V soboto bodo reševali še 6 spornih zadev. IVANJKOVCI — V Ivanjkovcih jo poravnalni svet zelo delaven in ljudje imajo vanj vse zaupanje. Do zdaj je obravnaval že 58 spornih zadev, ki jih je razen štirih vse ugodno rešil. ŽEROVINCI - V nedeljo je DPD »Svoboda« od Tomaža gostovala v Žerovincih z Golarjevo igro »Dve nevesti«. Predstava, ki si jo je ogledalo lepo število ljudi, je dobro uspela, gledalci pa so bili z uprizoritvijo zadovoljni. Seja Občinskega ljudskega odbora v Ljutomeru KREDITI LE ZA GRADNJE V STANOVANJSKI ZADRUGI Na zadnji seji Občinskega ljudskega odbora v Ljutomeru je tajnik Franjo Štebih v začetku poročal o delu občinske uprave ter pri tem dejal, da je treba zlasti zaostriti delo sanitarne inšpekcije ter ji pomagati pri njenem delu. Sicer pa je v poročilu pohvalil delo upravnih organov občine. V poročilu je tudi omenil, da še precej uslužbencev nima zadostne šolske izobrazbe ter pri tem dodal, da jih je v zimskih mesecih precej obiskovalo razne seminarje, pa tudi drugače težijo za tem, da si pridobijo ustrezno izobrazbo. Tako letos obiskuje več uslužbencev posebne tečaje, na katerih si bodo pridobili srednješolsko ali višjo izobrazbo. Zatem je upravni odbor stanovanjskega sklada poročal o trošenju sredstev sklada, v katerem je letos 46 milijonov dinarjev. Večina sredstev je že namenjenih za razne gradnje. nerazdeljenih pa je le še okrog 8 milijonov dinarjev. Upravni odbor je skrbel, da je odobril kredite le za najnujnejše investicije. Glede številnih prošenj zasebnih graditeljev so omenili, da letos lahko dobijo posojila le v primeru, če gradijo v stanovanjski zadrugi. Lani so za zasebne gradnje razdelili preko dva milijona dinarjev posojil. Na seji so imenovali tudi novi upravni odbor stanovanjskega sklada, predsednika sveta za družbeni plan in finance, predsednika občinskega disciplinskega sodišča ter upravnika kmetijske zadruge v Radoslavcih in razpravljali o zamenjavi nekaterih zemljišč ter dodelitvi parcel. Odborniki so na skupni seji predlagali ustanovitev krajevnega urada za hribovite predele v okolici Jeruzalema in Železnih dveri ter se zavzemali za kontrolo posevkov, ki jih močno uničujejo nekatere ptice. Potem, ko so v klubu odbornikov razpravljali o pripravah na občinski praznik, sta zbora na ločenih sejah razpravljala še o predlogu odloka o socialnih podporah. Pot do potrošnika naj bo čim krajša Prejšnji četrtek je bil v Murski Soboti občni zbor Trgovinske zbornice za okraj Murska Sobota, ki sta se ga poleg delegatov in ostalih gostov udeležila tudi predsednik republiške Trgovinske zbornice tov. Viktor Valič in državni podsekretar za blagovni promet inž. Miloš Vehovar. Po izvolitvi raznih komisij je predsednik Trgovinske zbornice tov. Franc Ficko prebral poročilo upravnega odbora zbornice za dobo od zadnjega občnega zbora. Zbornica je v letu 1959 predvsem skrbela za razvoj trgovinske mreže, investicije v trgovini, urejanje blagovnega prometa s kmetijskimi pridelki, preskrbo potrošnikov, izobraževanje kadrov v trgovini, gradnjo šole — internatov in drugo. V našem okraju imamo številčno močno razvito trgovsko mrežo, zaostaja le vskladiščenje trgovskega blaga, saj ima od skupnih 21 trgovskih podjetij centralna skladišča le 8, ostalih 13 pa posluje s priročnimi skladišči pri prodajalnah. Delegati so se zavzemali, da je potrebno v trgovini pospešiti investicijska vlaganja, ker še trgovsko omrežje v mnogočem zaostaja s svojim razvojem za drugimi gospodarskimi organizacijami. Vprašanje je tudi rentalbilnost nekaterih trgovin, ki bi jih bilo morda primerno ukiniti ali pa najti drugo primerno rešitev. Na občnem zboru je bilo načeto tudi vprašanje samopostrežne trgovine v Murski Soboti, za katero še danes ni potrebnih načrtov niti pripravljenih elaboratov. Pojavljajo se tudi težave pri garancijskih popravilih. Industrijska podjetja organizirajo centre za garancijska popravila le v večjih mestih, na Mursko Soboto kot naglo razvijajoče se mesto pa pozabljajo. Nekatere trgovske lokale je potrebno modernizirati in omogočiti večjo izkoriščenost prostorov, v večjih trgovinah v Murski Soboti, Lendavi, Ljutomeru in Gornji Radgoni pa uvesti specializacijo v prodaji, na vaseh pa ostati pri mešanih trgovinah. Ob tem pa bo potrebno vzgojiti takšen kader, ki ne bo sposoben samo za poslovalnice, marveč za vse dejavnosti, kjer se pojavlja blagovni promet. Imamo še vrsto primerov, da so na delovnih mestih v trgovini še ljudje z neustreznimi kvalifikacijami. pri odkupu kmetijskih pridelkov pa je to stanje še slabše. Odbor za vzgojo kadrov pri zbornici je te kadrovske slabosti že skušal od- praviti s tem, da je skrbel za vzgojo novih kadrov. V letu 1959 je bila zgrajena šola za učence v trgovini. Glede izobrazbe delavcev v trgovini pa se bo položaj izboljšal s spremembami dosedanjega načina izobraževanja. Občni zbor je sprejel tudi spremembe Statuta Trgovinske zbornice in spremembe v Poslovniku dela častnega sodišča zbornice ter potrdil zaključni račun Trgovinske zbornice za leto 1959, nato pa izvolil novi upravni odbor. -rj VEČ SREDSTEV ZA KADRE Občni zbor Okrajne obrtne zbornice v Murski Soboti, udeležila sta se ga tudi predsednik Okrajnega odbora SZDL Ivan Ros in načelnik Tajništva za gospodarstvo OLO Peter Vujee. je najprej razpravljal o delu zbornice in obrtniških pododbo- V poročilih in razpravi je bilo ugotovljeno, da delo pododborov, razen pododbora v Lendavi. ni bilo posebno zadovoljivo, ker so imeli ti največ opravka z davčno politiko in šušmarstvom, premalo pa so skrbeli za hitrejši razvoj družbenih obrtnih podjetij, boljšo organizacijo dela in povečanje proizvodnje. Tudi zbornica na tem področju ni napravila dosti. Prav tako doslej še ni mogla izboljšati povezave z občinskimi LO za reševanje obrtniških vprašanj. V poročilu pa je bilo tudi poudarjeno, da so občinski ljudski odbori doslej skrbeli bolj za proizvodno obrt kot pa za uslužnostno, ki je bila prepuščena samemu sebi. Vzporedno z razvojem obrti bo potrebno utrjevati tudi trgovsko mrežo z reprodukcijskim materialom, saj so obrtna podjetja lani kupila izven okraja ta material v vrednosti okrog 600 milijonov dinarjev. Prav tako bo potrebno povečati število vajencev. V uku je letos 773 vajencev, najmanj v kolarski, tesarski in kovaški stroki. Obrtna podjetja pa bodo morala uvesti spodbudnejše oblike nagrajevanja ter s tem omejiti odtok strokovnega kadra izven okraja. Delegati so v razpravi zlasti poudarili, da je potrebno nameniti več sredstev za usposobitev kadrov ter začeti z delitvijo dela oziroma specializacijo. Zavzemali pa so se tudi za zboljšanje trgovske mreže ter realno sestavo planov. Na zboru so tudi sprejeli pravila sklada za kadre pri zbornici. Kmalu sc bodo umirile šolske učilnice in v jesen prenovljene pričakale mladež. Toda ali ne bo potrebno v bodoče bolj paziti na šolska poslopja? Pri gimazijskem poslopju pa že leta s kolesi uničujejo steno, ne da bi kdo ob tem postal vsaj nekoliko pozoren Kakšno bo letošnje Za poljedelstvo ugodno, za letoviščarje manj Kakšno poletje bomo imeli? — sprašujejo vsi tisti, ki se pripravljajo na dopust, ali na morje, ali o hribe. Letoviščarska sezona se je, vsaj po koledarju, te dni že pričela. Vremenoslovcem ne smemo zaupati — to je splošna ugotovitev, kar prav za prav tudi drži. Kako bi se pa res dalo zanesljivo prerokovati, ko je vreme zadnja leta tako muhasto. Pomladi nimamo, poletja so deževna, komaj se še lahko kopamo, na letovišče moramo ponesti s seboj tudi toplejšo obleko. Pa dežnik. O vsem tem je naš znani meteorolog profesor Obuljen izjavil: Često slinimo vprašanje: kakšno bo vreme? V zadnjih letih je zelo muhasto, to je lahko vsakdo ugotovil. Res, v prejšnjem stoletju ni bilo tako močnih vremenskih sprememb, te so se pojavile začetkom sedanjega stoletja. V tem času se je podnebje na severni polobli postopoma ogrevalo. Skrčil se je ledeni oklep Severnega ledenega morja, postopoma so izginjale ogromne ledene gore, podaljšala se je plovna doba Severnih morij. V subtropskih pasovih pa je vedno manj dežja in kot posledica tega se med ostalim niža tudi gladina Kaspijskega ieze-ra. Pogosti orkani, tajfuni vplivajo na podnebje, zlasti v zadnjih letih. V zadnjih letih, točneje od leta 1955 naprej pa opažamo, kot da bi bilo vreme v polarnem pasu spet ostrejše, taljenje opada povprečna temperatura se postopoma vrača na prejšnji nivo. Vse to je tesno povezano s sončnimi pegami. Vemo. da so bile najaktivnejše erupcije poslednjih tri sto let na soncu v letih 1957/58 in danes vemo po- polnoma za gotovo, da so te erupcije v neposredni vzročni zvezi z oblikovanjem našega podnebia. Za proučevanje tega oblikovanja služijo rakete in razna druga, v vsemirje poslana telesa, ki so opremljena z raznimi opazovalnimi in merilnimi napravami. Strokovnjaki menijo, da se erupcije na soncu manjšajo, naše osrednje nebesno telo sc umirja in po dosedanjih izkustvih iz tega lahko sklepamo, da se bo podnebje normaliziralo. da se postopoma vrne na običajen tir. z eno besedo, prenehali bodo večji vremenski odkloni. Po mnenju nekaterih strokovnjakov se je ledeni oklep polarnih morij ponovno začel jačati in prihodnjih 10—15 letih se bo površina ledu spet razširila. Iz vsega tega sledi, no mnenju profesorja Obuljena, da bomo v naših krajih Še nekaj časa imeli mile zime. poletja pa bodo precej deževna in sveža. To vsekakor ni prijetna ugotovitev za letoviščarje, pač pa je toliko boljša za kmetijstvo. Zato lahko pred videvamo. da bo vreme v prihodnjih 5—10 letih za kmetijstvo v glavnem ugodno, ker lahko računamo na več padavin, kakor je pa večletno povprečje. Izkušnje poslednjih let so pokazale, da se ne moremo oslanjati na normalne vremenske podatke, ki so pravzaprav le statistični podatki, lahko pa tudi sklepamo, da ne moremo pričakovati normalnega leta. Mnenje vseh strokovnjakov se sicer ne ujema v vsem, iz vseh pa je razvidno, da bo poletje 1960 večinoma deževno. Tudi iz statističnih podatkov lahko ugotovimo. da je tretje poletje po močnih sončnih erupcijah (zadnja močnejša erupcija je bila leta 1957) pretežno bogata na padavinah. Nekateri metereologi prerokujejo toplo poletje, ne izključujejo pa prehodnega deževja. Vsi so pa v glavnem mnenja, da bo druga polovica poletja, od polovice avgusta pa vse do oktobra, bolj sončna. Zaključek: prva polovica poletja bo deževna, lahko pa pričakujemo lepo, sončno jesen. MIKLAVŽ PRI ORMOŽU Člani TVD »Partizan« so se v nedeljo udeležili mladinskega mnogoboja v Ormožu, kjer so dosegli lepe uspehe. Pripravljajo pa se tudi na krajevni praznik, ki bo 24. junija. V nedeljo pa se bodo ljudje od Miklavža kolektivno udeležili proslave ob občinskem prazniku v Ljutomeru. BRALCI NAM PIŠEJO KDO JE KRIV? Nedvomno, da smo z velikimi napori širili in uvajali nove načine gospodarjenja v kmetijstvu. Težko je bilo prepričati kmete, da začno končno sodobno gospodariti, gospodariti, kakor je to že praksa v agrarno razvitih državah. Težko ga je bilo prepričati, da s tem veliko koristi družbi in končno tudi sebi, kajti njegova zakoreninjena stoletna dedna praksa mu tega ni dopuščala. Družba pa je vendarle s težavo, z veliko prizadevanja končno le. prebila led. Uspehi kooperacije so bili na dlani. Začeli smo opuščati stare navade, se povezali z zadrugami in z njimi v obliki kooperacije začeli povsem nekaj novega. Toda tisti, ki se z novim nikakor niso mogli sprijazniti, so danes zopet na površju, nas zasmehujejo in širijo negativno kritiko sodelovanja z zadrugo na vse mogoče načine. Možnost za to jim je dala letošnja setev hibridne koruze. Sem kmetovalec in sem deležen veliko razgovorov med krneti. Prepričan sem, da je z rahljanjem posejana letošnja hibridna koruza, »ki ni vzklila« škodovala razvoju kooperacije. Vsi se upravičeno pritožujejo in z zaskrbljenostjo opazujejo naše skrbno in drago obdelane njive, kjer naj bi vzklila gosta hibridna koruza. Toda žalostim slika — koruza noče iz zemlje. Dejstvo je, da je za seme koruze bila zasigurana 80% kaljivost, a vzklilo je komaj 15 do 20 odstotkov. Kje so vzroki za to in kdo je kriv? Nekdo mora odgovarjati za to! M. T., Pertoča Podobno zaradi kaljivosti hibridne koruze pišejo tudi zadružniki iz Dobrovnika. „HITRA POMOČ“ 17. t. m. je moja svinja oplemenila 15 prašičev. Naslednjega dne sem pa opazil, da je obolela. Čakal sem do jutra in potem odšel h Gradu k živiriozdravniku iskat pomoči. Živi-nozdravnika zjutraj ni bilo doma, toda njegova žena mi je zagotovila, da bo do 12. ure doma in naj takrat pridem. Ob 12.30 sem ga dočakal in govoril z njim. Obljubil mi je. da takoj pride, naj le grem domov. Jaz sem odšel, toda živinozdravnika ni bilo in ni bilo. Prišel je šele ob 18. uri. Svinjo, ki več ni mogla stopiti na noge, je ukazal potegniti iz hleva. Mi smo to storili in nato jo je pregledal in cepil. Moja žena ga je spraševala, ali bo svinja ozdravela. Odbrusil ji je: »Če ta pogine bo že ringlšpil prinesel drugo.« Svinja je uro in četrt pozneje poginila. Ostalo je 15 prašičkov, ki bodo tudi vsi poginili, ker jih brez matere ne moremo ohraniti pri življenju. Ali je ob vsem tem, kar se je zgodilo, primeren takšen odgovor in še drugi, nesramnejši. kot pa sem jih tu zapisal? Ali je takšno opravljanje službe primerno? Če bi mi odklonil pomoč, bi vsaj vedel, pri čem sem in bi si pomoč poiskal drugod. Tako pa sem čakal in čakal ter dočakal škodo, ki zame vsekakor ni majhna, razen tega pa sem bil deležen še posmehovanja, ne glede na to, da sem za takšno »pomoč« plačal 1750 dinarjev (cepljenje 3 malih in 1 velike svinje ter pregled). F. A.. Motovilci POMURSKI VESTNIK. 2. JUN. 1960 5 ŠPORTNA TEKMOVANJA OB I. FESTIVALU TELESNE KULTURE POMURJA Največja kolesarska prireditev v Murski Soboti Etapnega kolesarskega prvenstva v Pomurju se je na 36 km dolgi progi udeležilo 25 kolesarjev, medtem ko je bila proga pionirjev dolga 12 km. Pri pionirjih je zmagal Jože Gaber (»Mladost«M. Sobota) s časom 22 min. 15 sek. Drugi je bil z istim časom Anton Gomboši, 3. pa Hubert Cipot (oba »Mladost« M. Sobota). Na članski progi je zmagal Janez Sarotar NK Sobota s časom 1:01,07, 2. je bil Janez Krenos — 1:02,53, 3. in 4. mesto pa si delita Mirko Kaval in Edo Berden s časom 1:02,55 (oba KK Prekmurje Beltinci). Sarotar je za minuto zboljšal rekord proge, ki ga jo lani dosegel član »Mladosti« iz Kranja Košir. Tekmovanje je bilo v okviru festivala. Prvoplasirani so prejela nagrade in diplome. Cestne kolesarske dirke minulo soboto na kronometer do Radgone in nazaj »so se udeležili kolesarji klubov Rog, Odred, »Ljubljana«, Branik. »Maribor«, Hrastnik, Mladost iz Kranja in domačega kluba Prekmurje. Tekmovanje je otvoril predsednik Partizana Slovenije tov. Mitja Ribičič. Nastopilo je preko 60 kolesarjev. To je bila največja kolesarska prireditev po osvoboditvi v Murski Soboti. Med turisti je zmagaj Janez Šarotar (Prekmurje) s časom 0:59,41, pri juniorjih Jože Šantavec (Branik) — 0:57,02, pri senjorih pa Jože Ro-ner (Branik) 0:54,48. V nedeljo ob 10.00 uri je bil kolesarski kriterij okrog spomenika Zmage v M. Soboti. Nastopilo je 42 kolesarjev iz vse' Slovenije v 3 kategorijah. TURISTI — 25 KROGOV po 700 m: 1. Edi Berden (KK Prekmurje) 27 točk od 30 možnih. JUNIORJI —40 KROGOV: Na cilj so prispeli prvi kar 4 člani Branika; Santavec, Pečnik, Spaninger, in Pukl. SENIORJI — 40 KROGOV: Jože Roner (Branik) 45 točk. Rekord proge je dosegel član »Prekmurja« Edi Berden i časom 0,59.0. CELJE — ZMAGOVALEC TURNIRJA MEST V ROKOMETU Na turnirju mestnih reprezentano v rokometu so sodelovale ekipe Celja, Varaždina, Beltinec in Murske Sobote. Zmagala je ekipa Celja, 2. je ekipa »Tekstilac« Varaždin, 3. M. Sobota. Zmagovalec je prejel pokal, drugo in tretje plasirani pa priznanja. V imenu festivalskega odbora je tekmovanje otvoril prof. Evgen Titan. Najboljši s relec dneva je bil Celjan Mirko Ogrizek. MOŠTVO MURSKE SOBOTE ZMAGOVALEC TURNIRJA REPREZENTANC MEST V KOŠARKI Minuli petek je bil v Murski Soboti turnir reprezentanc mest v košarki. Tudi to tekmovanje je bilo v okviru I. festivala telesne vzgoje Pomurja. Zmagalo je moštvo Murske Sobote, drugi je »Branik« iz Maribora, tretji pa »Akademik«. Šest dni prve Pomurske transverzale V času od 23. do 29. maja je ekipa 5 dijakov Gimnazije in Učiteljišča v okviru prireditev I. festivala telesne vzgoje Pomurja prehodila pot prve Pomurske transverzale. Start je bil v ponedeljek opoldne pri hotela »Central« v Murski Soboti, cilj pa v nedeljo na stadionu med slavnostnim zaključkom festivala. Ekipa treh mladincev in dveh mladink je peš prehodila naslednjo pot: Sobota — Cankova — Kramarovci — Rdeči breg — Kuzma — Dolič — Martinje — Srebrni breg — ŽenavIje — Mačkovci — Selo — Bukovniško jezero — Dobrovnik — Lendava — Kot — Mura — Beltinci — Murska Sobota z vmešanimi postajami. Udeleženci transverzale so bili opremljeni kot taborniki. Sest dni so prebili med gostoljubnimi prebivalci domačega kraja. Spoznali so lepoto svoje ožje domovine in bili nad njo presenečeni. Zadovoljni so, ker ja pohod uspel. C. A. NAGRADE ZA NAROČNIKE „Pomurskega vestnika“ 1. Hladilnik 2. Radijski sprejemnik 3. Ekonom lonec »Pretis« 4. Servis za kavo 5. Kolekcija izdelkov tovarne »Zlatorog« Maribor 6. Kolekcija izdelkov tovarne »Zlatorog« Maribor 7. Sokovnik 8. Moška srajca in hlače »Mura« 9. Moška srajca in hlače »Mura« 10. Par ženskih čevljev 11. Moška srajca »PIK« 12. Moška srajca »PIK« 13. Moška srajca »PIK« 14. Moška srajca »Toper« 15. Moška srajca »Toper« 16. Moška srajca »Toper« 17. Moška srajca »Toper« 18. Moška srajca »Toper« 19. Moška srajca »Toper« 20. Moška srajca »Toper« 21. Par otroških čevljev in čevljev za dojenčka 22. 3 kom. moških spodnjih hlač 23. Kolekcija izdelkov tovarne »Zlatorog« Maribor 24. Kolekcija izdelkov tovarne »Zlatorog« Maribor 25. Kolekcija izdelkov tovarne »Zlatorog« Maribor 26. Kolekcija izdelkov tovarne »Zlatorog« Maribor 27. Kolekcija izdelkov tovarne »Zlatorog« Maribor 28. Likalnik 29. — 53. 25 kolekcij izdelkov tovarne »Zlatorog« Maribor 54. — 55. Spomeniško Pomurje 56. — 57. dr. Svetozar Ilešič: Geografski zbornik 58. — 60. M. Kranjec: Nekaj bi vam rad povedal Na željo naročnikov smo mesec „Pomurskega vestnika" podaljšali do 15. junija! Ne pozabite: do 15. junija lahko naročite ..Pomurski vestnik" in ste s tem deležni nagradnega žrebanja! NOGOMET Belo-plavi klonili v Trbovljah Predzadnje kolo v okviru Slovenske conske lige se je končalo v nedeljo brez večjih presenečenj, razen če omenimo to, da je Maribor v Ljubljani premagal Grafičarja in se s tem povzpel na tretje mesto, da je Triglav na domačem igrišču moral prepustiti obe točki Krimu (0:1) in tako zdrknil na nižje mesto in da se je enajstorici Nove Gorice posrečilo z zmago nad zadnje uvrščeno Izolo uiti iz nevarne cone na tretje mesto od spodaj navzgor. Vsi ti premiki kažejo na to, da bomo v zadnjem kolu priče zagrizenim borbam nekaterih enajstoric (Gra-fičar, Nova Gorica), zlasti v spodnjem delu slovenskega nogometnega Olimpa. In prav zaradi tega lahko pričakujemo doma v nedeljo zanimivo tekmo. Domača Sobota se bo srečala z Novo Gorico. Pred okrog 1200 gledalci je morala Sobota v nedeljo kloniti v Trbovljah pred domačim Rudarjem. Tekmo je vodil Blekač iz Šoštanja. Prvi polčas je minil v premoči domačinov. Toda njihov napad je delal osnovne napake in zato tudi ni mogel ukaniti gostujočega vratarja, čeprav je imel za to več priložnosti. V 20. minuti je Opresnik zastreljal enajstmetrovko, dosojeno v korist Rudarja. Toda že v 24. minuti je Knavs preigral obrambo gostov in dosegel vodstvo za svoje moštvo. Po tem golu je bila igra obeh moštev dokaj mlačna in je ta- ka ostala vse do konca prvega polčasa. V drugem polčasu so bili gledalci priče dokaj umirjeni igri. Gostje so se zelo trudili. Rudar: Sobota 4:0 (1:0) da bi izenačili, kar pa jim ni uspelo; Rudar je bil seveda boljši, saj so se njegovi napadalci pogosteje vrteli v kazenskem prostoru Sobote. V 55. minuti je bil uspešen Knavs. Premoč domačinov je bila potlej še očitnejša, vendar pa so bili napadalci pri streljanju nespretni in netočni, kar je bilo samo v dobro gostov. V 80. minuti je Perc dosegel tretji gol, končni rezultat pa je določil Kastelic v 84. minuti igre. NAMIZNOTENIŠKI DVOBOJ RAVNE : M. SOBOTA V okvira Prvega festivala telesne kulture Pomurja je bil v Murski Soboti namiznoteniški dvoboj Ravne M. Sobota. Tekmovanje je bilo ekipno in posamezno. Na vsej črti so zmagali gostje in sicer pri članih 5:0, pri članicah 3:1 in pri pionirkah 3:0. Pri posameznikih je zmagal Jamšek, 2. je Grabner, 3. pa Babče (vsi Fužinar - Ravne). Pri članicah je prva Petračetva (Fužinar), 2. Čampljeva (M. Sobota), 3. Blatnikova (Fu-iinar). Prva visoka zmaga Grafičarja KOROTAN :GRAFIČAR 1:6 (0:3) Moštvo Grafičarja je nastopilo takole: Šljegovič, Pavlič, Zavec, Gomboši, Merica, Flisar, Varga, Radulovič, Bakan, Kološa, Rituper. Zaslugo za tako visoko zmago je treba pripisati kolektivu Grafičarja kot celoti, najbolj pa sta se odlikovala: v obrambi Gomboši in v napadu M. Radulovič. Gostje so že takoj v začetku igre imeli pobudo v svojih rokah. To je kmalu potrdil tudi prvi gol. V 10. minuti je napadalec Radulovič preigral dva obrambna igralca, rahlo porinil usnje mimo vratarja v kot in povedel svoje moštvo v vodstvo. Drugi gol: Radulovič je v sredini igrišča z glavo poslal žogo čez srednjega krilca in ga tako preigral, potem pa v solo akciji prodrl pred sama vrata in močno plasiral žogo nizko po zemlji v kot. Vratar, ki mu je šel nasproti, je ostal ob tem strelu nemočen. Kmalu zatem je Varga z desnega krila prodrl proti golu in ostro streljal pod prečko; vratar je posredoval, prijel žogo. vendar mu je čez glavo zdrknila v mrežo, iz katere jo je tudi odbil, vendar je stranski sodnik z mahanjem zastave opozoril, da je dosežen regularen gol. Tudi drugi polčas je minil v premoči gostov. Domačini so se morali umakniti v obrambo, ki pa so jo gostujoči napadalci uspešno preigravali. Slo jim je kot namazano! Kološa je preigral enega igralca in podal žogo na levo prostemu Rituperju, ki jo je prisebno poslal v spodnji kot: 4:0! Po lepi kombinaciji Bakan—Kološa— Varga je dobil žogo Radulovič na 16-metrovki, takoj z obrata nepričakovano streljal in popolnoma presenetil vratarja. In šesti gol: Bakan je prodiral proti 16-metrovki, naglo poslal žogo nazaj Flisarju, ki je s kakih 20 metrov v polnem zaletu ostro streljal pod prečko. Potem so tudi domačini dosegli časten gol. Desno krilo je preigralo branilca gostov im se nevarno približevalo vratom Grafičarja; posredoval je Flisar in izbil žogo v kot, toda pri tem je domači igralec padel čez njegovo nogo in sodnik je preostro dosodil enajstmetrovko, ki je prispevala gol. ZADNJE VESTI SLAVNOSTNA SEJA ObLO LJUTOMER Včeraj dopoldne ob 11. uri je bila slavnostna seja ObLO Ljutomer in občinskega odbora SZDL v čast ljutomerskega občinskega praznika. Po končani seji je bilo predvajanje filma o potovanjih ljudskih poslancev po Jugoslaviji, nato pa je predsednik občine tov. Tone Truden priredil sprejem najaktivnejših političnih delavcev v občini. V popoldanskih urah pa so skupno obiskali Železne dveri. MURSKA SOBOTA Predvčerajšnjim je iz Murske Sobote odpotovala na avtocesto 10. PMDB »Janez Kau-čič-Nande«. Brigado sestavlja 87 mladincev in mladink, pretežno kmečkih, nekaj pa je uslužbencev. Danes pa se bo vrnila v Mursko Soboto 9. PMDB »Štefan Cvetko«. V torek je bil v Murski Soboti občni zbor Okrajne zveze prijateljev mladine. Na zboru so poudarili, da je potrebno ustanoviti občinske zveze v vseh občinskih središčih ter utrditi delo posameznih komisij pri društvih ter vanje pritegniti kar največ članov. Na predvčerajšnji konferenci Občinskega odbora Ljudske tehnike v Murski Soboti je uvodoma poročal o dosedanjem delu predsednik Franc Glavač. Poudaril je, da je dosedanji občinski odbor delal le kot iniciativni odbor ter dodal. da je dobival tudi od okrajnega odbora LT premalo pomoči. OKRAJNO PRVENSTVO PARTIZAN V ODBOJKI Minulo sredo popoldne je bilo na igrišču TVD »Partizan« v Murski Soboti okrajno prvenstvo »Partizana« v odbojki. Sodelovale so 4 moške in 2 ženski ekipi. Tri članih je zmagalo moštvo Ljutomera pred Mursko Soboto, Puconci in Šalovcih, pri članicah pa prav tako ekipa Ljutomera. Tekmovanje je spremljalo okrog 200 ljubiteljev odbojke. Konjske dirke * Ljutomeru Konjerejci iz ljutomerske občine bodo zaključili IV. občinski praznik s svojimi, že daleč naokrog znanimi spomladanskimi konjskimi dirkami. Letos je precej mladega konjskega naraščaja, to je dvoletnikov, ki se bodo preizkusili v reviji dvoletnih konj. Dirka dvoletnih konj bo dobra preizkušnja za velike jesenske konjske dirke. Za zmagovalce so že pripravljena častna darila. Avgusta bo konjeniški klub v Ljutomeru praznoval 85-letnico obstoja, kar je vsekakor časten jubilej dela in vzgoje ljutomerskega kasača, ki je dosegel na domačem dirkališču jugoslovanske rekorde, ki so se že približali svetovnim rekordom kasaškega športa Evrope in Amerike. Za ta jubilej pripravlja Konjeniški klub v Ljutomeru veliko konjerejsko in športno manifestacijo, razstavo in velike dirke za vse kasaške konje republike Jugoslavije. Konjeniški savez FNRJ je odredil, da bo na sporedu teh jubilejnih dirk jugoslovanski kasaški derby, za katerega je že sedaj precejšnje zanimanje. V. P RADIOTELEVIZIJA - LJUBLJANA RADIJSKI PROGRAM od 5. junija do 12. junija Nedelja 8.00 Mladinska igra A. Milne — Stanovnik Majda: Okrog hiše na Pu-jevem oglu; 8.30 Spomini na Franca Gerbiča; 8.50 J. Haydn: Koncert za trobento in orkester v Es-duru; 9.05 Z glasbo v novi teden; 10.00 Se pomnite, tovariši... Linka Ksela-Franc-ka: V legendi o Pohorskem bataljonu žive; 10.30 Rudolf Matz: Posavski ples; 10.40 Vesela godala; 11.15 Domače polke in valčki; 11.30 Franc Karel: Odločil sem se za industrijo (reportaža); 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I; 13.30 Za našo vas; 13.45 Koncert pri vas doma; 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II; 15.30 Majhen mozaik melodij; 16.00 Humoreska tega tedna — G. Guareschi: Drva; 16.20 Lahka glasba; 17.00 Radijska igra — Eugene 0'Neill: O divjina — Režija: Hinko Košak; 17.56 Intermezzo z godali; 18.00 Šestdeset minut športa in glasbe; 20.05 Izberite melodijo tedna! (Zabavnoglasbena oddaja z nagrado); 21.00 Obisk pri skladatelju Pavlu Ši-vicu; 22.15 Zaplešimo z Ljubljanskim jazz ansamblom; 22.35 Nedeljsko srečanje s pevci Nillo Pizzi. Caterino Valente, Nat King Colom in Vokalnim kvartetom The Modernaires; 23.10 Modema plesna glasba; 23.40 Melodije ca lahko noč. Ponedeljek 8.05 Skladbe J. Brahmsa: 8.25 Plesni orkester Ted Heath; 8.40 Umetne in narodne pesmi poje Zenski vokalni kvartet; 9.00 Naš podlistek — Jael Dajan: Novi obrazi v ogledalu — I; 9.20 Bogo Leskovic: Domovina, simfonija; 10.10 Veliki orkestri — znane melodije: 10.35 Zaključni prizor Dvofakove Rusalke; 11.00 Popevke se vrstijo; 11.30 Oddaja za otroke: a) 2i-vorad Vukosavljerič: Nad oblaki — b) Mihec, sončkov brat . . .; 12.00 Trio Dorka Škoberneta; 12.15 Kmetijski nasveti — Ludvik Strobl: Pridelovalci semen morajo očistiti posevke pred pregledom; 12.25 Narodne za petje in orkester v priredbi Filipa Bernarda; 12.45 Havajski zvoki; 13.30 Dva slovenska solista pred mikrofonom (Ali Dermeli in Pavel Šivic); 13.55 Od popevke do popevke; 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Naši popotniki na tujem — Malica Dornik: Milan — metropola Italije; 16.00 V svetu opernih melodij; 17.10 Srečno vožnjo! (Šoferjem na pot); 18.00 Radijska univerza — Boris Petek: Pol stoletja prvih poletov v Jugoslaviji — I; 18.15 P. I. Čajkovski: Pet plesov iz baleta Labodje jezero; 18.30 Športni tednik: 20.00 Trikrat po četrt ure: a) Vesela godala, b) Pojo Los Caribes, c) Plesni orkester Steve Allen; 20.45 Kulturni globus; 21.00 do 23.00 Slavnostni koncert ob 150-letnici rojstva Feliza Mendelssohna; 23.10 Zvoki za ples iz studia 14 — Plesni orkester RTV Ljubljana; 23.35 Ameriške popevke. Torek 8.05 V glasbi po svetu; 8.55 Radijska Sola za srednjo stopnjo — Na sinjem Jadranu; 9.25 Iz filmov in glasbenih revij; 9.45 Dve ariji in sklepni prizor iz Giordanove opera Andre Chenier; 10.10 Izberite melodijo tedna! (Ponovitev večerne oddaje z dne 5. junija 1960); 11.00 M. Lipovšek: Štiri skladbe za violino in klavir; 11.30 Od polke do rock’n’rolla; 12.00 Gorenjski vokalni kvintet; 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Tanja Hlišč: Ukrepa po cvetenju v proizvodnih sadovnjakih; 12.25 Zabavni orkester Raphaele; 12.40 Vsak eno . . (Venček narodnih in domačih); 13.30 Londonski simfonični orkester igra odlomke iz raznih oper; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — Ernest Adamič: Praznik popotne bisage; 14.35 Španski napevi Issaca Albeniza in Enriqua Granadosa; 15.40 Listi iz do- mače književnosti — Marička Žnidaršič: Na mojem nebu; 16.00 Izbrali smo za vas; 17.10 Razgovor z volivci; 17.20 S. Rahmaninov: Koncert za klavir in orkesder v fis-molu; 17.50 A. Glazunov: Karnevalska uvertura; 18.00 Iz zbornika spominov; 18.20 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe — V glasbeni sobi L. ran Beethovna (ponovitev oddaje; 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih; 20.00 Skladbe romunskih avtorjev pojo romunski zbori; 20.30 Radijska agra — Ranko Marinkovič: Roke; 20.53 W. A. Mozart: Koncert za violino in orkester; 21 23 Melodije po vašem okusu; 22.15 Zabaval vas bo ansambel Mojmirja Sepeta; 22.35 S popevkami čez kontinente; 23.10 Nočni komorni koncert del Josefa Suka. Sreda 8.09 Mladina poje — Magnetofonski posnetki z velike revije mladinskih pevskih zborov v Celju; 8.30 Za vsaogar nekaj iz arhiva zabavne glasbe; 9.00 Jezikovni pogovori (ponovitev); 9.15 Slovenski samospevi; 9.45 Hammond orgle v Titanu; 10.10 Orkestralna matineja; 11.00 Zvočni kalejdoskop; 11.30 Oddaja za cicibane: a) Gustav Strniša za najmlajše, b) Dobro jutro, dober dan!; 12.00 G. Puccini: Turandot; 12.15 Kmetijski nasveti — dr. Marjan Pavšič: Ob nastajanju velike živinorejske proizvodnje; 12.23 Pisani zvoki z Dravskega polja; 12.45 Pet pevcev — pet popevk; 13.30 Po zdrav iz Sumadije; 13.50 Klavir v ritmu; 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Na sinjem Jadranu (ponovitev); 14.35 Komorni zbor RTV Ljubljana; 15.15 Obvestila in zabavna glasba; 15.40 Novost na knjižni polici — Jayce Cary. Na milost in nemilost; 16.00 Koncert po željah; 17.10 Sestanek ob petih; 17.30 Zabavni potpuri: 18.00 Kulturna kronika; 18 20 Iz slovenske solistične glasbe: Blaž Arnič; 18.45 Domače aktualnosti; 20.00 Ali jih poznate?; 20.25 Pietro Mascag- ni: CavaMeria rusticana; 22.15 Igramo za vas; 23.10 Kvintet Jožeta Katnpiča; 23.30 V ritmu današnjih dni. Četrtek 8.03 Glasbene razglednice; 8.35 Iz Mozartove spevoigre Bastien in Bastiena; 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — Ernest Adamič: Praznik popotne bisage (ponovitev); 9.25 Ernest Chausson: Poeme za violino in klavir; 9.40 Skladbe Marija Kogoja in Slavka Osterca; 10.10 Melodije s sončnega juga; 10.40 Pet minut za novo pesmico: a) Janez Bitenc: Jurček in ribica, b) Pozdravi mladim resarjem; 11.00 Simfonični plesi in rapsodije; 12.00 Trio Rudolfa Bardorferja; 12.13 Kmetijski nasveti — jnž. Jože Tanšek: Gnojenje v gozdarstvu; 12.25 Vedri zvoki; 12.40 Pelini raznih narodov; 13.30 Majhni zabavni ansambli; 13.55 Pri opernem skladatelju Donizettiju; 14.20 Šport in športniki; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 S knjižnega trga; 16.00 Dmitrij Soštakovič: 24 preludijev za klavir; 16.30 S popevkami po svetu; 17.10 Usmerjanje v visokošolske poklice; 17.15 »Večerna pesem«, skladbe Emila Adamiča; 17.30 Melodije velikih mest; 18 00 Turistična oddaja; 18.15 Spoznavajmo naše u-metnike — sopranistka Ksenija Vi-dali; 18.45 Radijska univerza — inž. Janko Čuček: O polietilenu in sorodnikih; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 20.45 Godalni ansambel; 21.00 Literarni večer — Japonska poezija: 21.40 Komorni inter-meazo; 22.15 Po svetu jazza; 23.10 Nočni koncert. Petek 8.05 Zbor in folklorna skupina »Joža Vlahovič« iz Zagreba; 8.30 Isaac Albeniz: Iberia, simfonična suita; 9.00 Naš podlistek — Jael Dajan: Nori obrazi v ogledalu — II.: 9.20 Italyanske in francoske popevke; 9.40 Koti- ček za mlade ljubitelje glasbe — Tiho je nočka prišla; 10.10 Skrinjica plesnih zvokov; 10.40 Trije prizori iz Čajkovskega opere Evgenij Onjegin; 11.00 Naši mladi solisti pred mikrofonom; 11.30 Družina in dom; 11.45 Narodne za glas in harmoniko; 12.00 Ciganski napevi; 12.15 Kmetijski nasveti — Pavla Janež: Priprava in uživanje sadnih sokov; 12.25 Nemške in francoske arije; 13.30 Lahek spored; 13.50 Harfa v ritmu; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Majhen koncert za otroke; 15.40 Iz svetovne književnosti — James Joyce: V jezuitski šoli; 16.00 Petkov koncert ob štirih; 17.10 Razgovor z volivci; 17.20 Lepe melodije; 17.40 Slovenske beneške pesmi; 18.00 Človek in zdravje; 18.15 Zadovoljni Kranjci s svojimi pevci; 18.30 Iz naših kolektivov; 20.00 Zabavni orkester RTV Beograd; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled; 20.30 N. Rimski-Koršakov: Šeherezada; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Nočni operni koncert; 23.10 Za plesno glasbo. Sobota 8.05 Stanko Premrl: Simfonietta; 8.30 Po strunah in tipkah; 8.55 Ra- dijska šola za nižjo stopnjo — Majhen koncert za otroke (ponovitev); 9.25 Dekliški zbor Zavoda za telesno vzgojo; 9.40 Pozdrav z gora; 10.10 Med prilubljenimi operami; 11.00 Zvočna paleta; 11.30 Pionirski tednik; 11.50 De-set minut z Veselimi hribovci; 12.00 L. M. Škerjanc: Concertina ta klavir in godalni orkester; 12.19 Kmetijski nasveti — inž. Jože Rihar: Kako so prezimili nakladi čebel postaje Dolsko?; 12.25 Domači napevi izpod zelenega Pohorja; 12.45 Dunajski valčki; 13.30 Ljubiteljem narodnih pesmi; 13.55 F. Mendels-solin: Pesmi brez besed; 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Na platna smo videli; 16.00 V dvoranah Svobod in prosvetnih društev — Zaključna oddaja v sezoni: Izbor najlepših posnetkov iz letošnjega cikla; 16.30 Od tu in tam; 17.10 Usmerjanje v visokošolske poklice; 17.15 Melodije za vas; 17.35 Is operetnega sveta; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.15 Koncert pihalnega orkestra 18.45 Okno v svet; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Pokaži, kaj znaš!; 21.30 Melodije za prijeten konec tedna; 22.15 Oddaja za naše izseljence; 23.10 V plesu do polnoči. Radio Murska Sobota SOBOTA, 4. junija 1960 17.00 Naš sobotni sprehod; 17.15 Obvestila in reklame; 17.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. NEDELJA, 5. junija 1960 12.00 Pogovor z volivci, lokalna poročila, obvestila in reklame; 12.15 Oddaja v madžarskem jeziku; 12.40 Naši poslušalcu čestitajo in pozdravljajo. TOREK, 7. junija 1960 17.00 Lokalna poročila, obvestila in reklame; 17.15 Oddaja v madžarskem jeziku. ČETRTEK. 9. junija 1960 17.00 Lokalna poročila, obvestila in reklame; 17.15 Oddaja v madžarskem ‘jeziku; 17.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. Radio Murska Sobota prenaša dnevno spored RTV Ljubljana od 5.00 do 7.15 in od 19.00 do 23.00. Ob nedeljah pa od 6.00 do 23.10. POMURSKI VESTNIK, 2. JUN. 1960 6 Strelsko tekmovanje z zračno puško Minuli četrtek je bilo v Murski Soboti tekmovanje v streljanju a zračno puško. Tekmovanje je bilo v okviru Prvega festivala telesne kultur« Pomurja. Sodelovale so samo ekipe strelskih družin mesta Murska Sobota. Skupno je tekmovalo 14 strelcih družin z okrog 90 strelci. Od tega je bilo 8 ekip članov, 3 ekipo članic, 2 ekipi mladincev in 1 pionirska ekipa. Najboljši rezultat tega tekmovanja je dosegla ekipa SD »Borec«. Dosegla je 830 krogov od 1000 možnih. Drugo mesto je osvojila SD »Obrtnik« s skupno 789 osvojenih krogov. Vrstni red ostalih ekip je naslednji: 3. SD »Kovinar«, 4. SD »Boris Kidrič«, 5. SD »Grafičar«, 6. SD »Sograd«, 7. SD »Tekstilec« in 8. SD »Trgovec«. Pri članicah je zavzela prvo mesto ekipa SD »Tekstilec«, 2. SD »Grafi-čar«, 3. ekipa SD ESS. Pri mladincih je prva ekipa SD »Grafičar«, 2. mesto pa je pripadlo ekipi SD »Obrtnik«. Pri posameznikih so bila najboljši strelci: pri članih Aleksander Ba-gari (SD »Kovinar«), pri članicah Emilija Horvat (SD »Tekstilec«), pri mladincih Geza Cigüt (SD »Grafičar«) in pri pionirjih Horvat (SD »Rakičan«). 4 PANJE ČEBEL »ŽNIDARŠIČ« prodam. Naslov v upravi lista M-579 OMARO, dobro ohranjeno, prodam. Suša Spasenija, Murska Sobota, Grajska 15. M-580 TRUBO, »GYES« B-dur, popolnoma novo, prodam. Jože Dominko, Gomilice št. 90, p. Turnišče. M-581 HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM (električna fiapeljara) in zemljo vseh kultur, prodam. Informacije: Kocbecb, Mole it. 17 pri Gornji Radgoni. M-582 ZIDNO OPEKO, 4000 kom, prodam. Naslov v uprani lista. M-583 TELEVIZOR, uvožen z vgrajenim radioaparatom, prodam. Cena 120.000 dinarjev. Ernest Bransberger, Murska Sobota, Mladinska 18. M-585 KREDENCO za dnevno sobo, dobra ohranjeno, ugodno prodam. Mikloš Kuzmiča 3, Murska Sobota. M-586 STANOVANJSKO HIŠO, takoj vseljivo s 23 ari ohišnice, ob glavni cesti v okolici Maribora, prodam. Prometne zveze odlične. Franc Kranjc, Ptuj, Prešernova ul. 24. M-590 HIŠO z gospodarskim poslopjem, takoj vseljiivo, zemljo vseh kultur in gozd za 500.000 dinarjer v Zagorcih, prodam. Interesenti naj se javijo na naslov: Franc Plohl, Maribor, Ozka ul. it. 5 in javijo svoj prihod in ogled posestva. M-591 VEČ NJIVSKIH PARCEL v velikosti od 20 do 60 arov v k. o. Rakičan, v bližini Bretonec in Lipovec, prodam. Naslov v upravi lista. M-592 SKOBELNIK zgrajen za cirkularko in glavo za vrtanje, širina vele 50 cm, v zelo dobrem stanju, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-593 TRAVNIK v izmeri 72 arov v Skakov-oib, prodam. Informacije, Škraban. Skakovci. M-595 KOŠNJO TRAVE v izmeri 2 ha v Nemčavcih, prodam. Kuhar, Puconci 40. M-596 STANOVANJSKO HIŠO c velikim vrtom, tako vseljivo v Murski Soboti, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-691 MOŠKO IN ZENSKO DVOKOLO, dobro ohranjeno, prodam. Kristina Barbarič, Murska Sobota, Cankarjeva 15. M-602 SOBO OPREMLJENO oddam. Naslov v upravi lista. M-603 HIŠNIKA za hišo v Trubarjevem drevoredu štev. 2, Murska Sobota SPREJMEMO. Interesenti naj se javijo do 15. junija 1960 pri lov. Jožetu Remusu na oddelku za notranje zadeve. Družinsko stanovanje zagotovljeno. D-534 LJUTOMER Predvčeraj je priredilo ljutomersko DPD Svoboda veder spored glasbe in petja. Ta prijetna prireditev, ki jo je obiskalo precejšnje število ljudi, je vsekakor lep uvod k praznovanju občinskega praznika v Ljutomeru. Včeraj dopoldne pa je godba na pihala priredila na Glavnem trgu promenadni koncert. Petek, 3. junija — Milojka Sobota, 4. junija — Frančišek Nedelja, 5. junija — Ferdo Ponedeljek, 6. junija — Milutis Torek, 7. junija — Zorica Sreda, 8, junija — Medard Četrtek, 9. junija — Primož Učenci Trgovske šole v Murski Soboti bodo priredili RAZSTAVO svojih izdelkov Likovnega pouka pri aranžerstvu. Razstava bo odprta od 3. do 11. junija 1960 v prostorih šole. LENDAVA — od 3. do 5. junija nemški film »Rose Berndt; od 7. do 8. junija angleški film: »Tomi Stil poje«. BELTINCI — od 4. do 5. junija mehi-iki film: »Ne zanikam svoje preteklosti«. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU - od 4. do 5. junija francoski film: »Sakramenska frklja«; 8. junija mehiški film »Nas dvoje«. LJUTOMER — od 4. do 5. junija ameriški barvni vista vision film: »Iskalci«; od 8. do 9. junija japonski barvni film »Konj fantom«. SLATINA RADENCI — od 5. do 6. junija ameriški barvni kinemaskopski film: »Žeja za življenjem«; 9. junija sovjetski film: »Žerjavi letijo«. VIDEM OB ŠČAVNICI - od A do 5. junija ameriški film: »Na sledi morilcu«. Oglas v Pomurskem vestniku gotov uspeh! Ekonomska srednja šola v Murski Soboti razpisuje po Odloku o načinu izvedbe in o pogojih razpisa za vpis v strokovne šole (Ur. 1. št. 13/1960) vpis V I. RAZRED V ŠOLSKEM LETU 1960/61 V I. razred Ekonomske srednje tole bo sprejetih 70 učencev in učenk. Pogoji za sprejem: uspešno končana osemletna šola. Kandidati naj vložijo do 20. junija 1960 na ravnateljstvo šole prošnjo, kolkovano s 50 din. Prošnji je treba priložiti: Spričevalo o dovršeni osnovni šoli, izpisek iz rojstne matične knjige, mnenje osnovne šole, morebitna priporočila Zveze borcev, socialnega varstva in družbenih organizacij. Če bo število prijavljenih kandidatov večje, kakor dovoljuje vpis, bo razpisana komisija na osnovi priloženih dokumentov in razgovora s kandidati izbrala tiste, ki imajo najboljše pogoje za vpis. — Vsi prijavljeni kandidati naj se zberejo 26. junija 1960 ob 8.30 na šoli, kjer bodo zvedeli za rezultate razpisa. Pri pranju perila uporabite vedno DETERGENT „OSKAR” izdelek Tovarne „ZLATOROG“ Maribor V nedeljo, 5. junija popoldne bodo na ljutomerskem dirkališču VELIKE SPOMLADANSKE KONJSKE DIRKE in dirke z mopedi ter motornimi kolesi LJUBITELJI KONJSKEGA ŠPORTA — NE POZABITE: V NEDELJO POPOLDNE V LJUTOMER! Zadružna hranilnica in posojilnica z n. j. Murska Sobota RAZPISUJE delovno mesto 1. TELEFONISTA in 2. PRIPRAVNIKA bančnega uslužbenca III. vrste Pogoji: a) za telefonista — osnovna šola in nekaj let prakse v telefonski centrali ali podobnem delu. Nastop službe 1. septembra 1960; b) za pripravnika — z najmanj dobrim uspehom dokončana srednja ekonomska šola. Nastop službe 1. VII. 1960. Prošnje z življenjepisom je treba predložiti najpozneje do 20. junija 1960. Obrtno gradbeno podjetje »TEMELJ« na Cankovi sprejme v službo PISARNIŠKO MOČ s srednješolsko izobrazbo kot začetnika-co odnosno osebo z nižješolsko izobrazbo in nekaj prakse v gradbeništvu. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe možen takoj ali po dogovoru. — Pismene ponudbe je dostaviti upravi podjetja do 10. junija 1960. Trgovsko podjetje »ZARJA« Ljutomer razpisuje prosto delovno mesto BLAGAJNIKA Pogoji: končana sred. ekonomska šota s prakso ali brez. ali pa administrativna šola in 1 leto prakse, ali nižješolska izobrazba in najmanj 10 let prakse. Nastop službe možen takoj ali po dogovoru. — Ponudbe pošljite upravnemu odboru Trgovskega podjetja »ZARJA« 0-587 Ljutomer. Komisija za štipendije pri Občinskem ljudskem odboru Murska Sobota razpisuje na podlagi 7. in 22. člena Temeljnega zakona o štipendijah (Uradni list FLRJ št. 32-349/55) sledeče štipendije: 1 štipendijo za študij na Pravni fakulteti 1 štipendijo za študij na Ekonomski fakulteti 1 štipendijo za študij na Višji upravni šoli 1 štipendijo za študij na Fakulteti za medicino in stomatologijo 1 štipendijo za študij na Medicinski fakulteti — oddelku za stomatologijo 1 štipendijo za študij na Višji šoli za medicinske sestre 1 štipendijo za šolanje na Srednji zobotehnični šoli 1 štipendijo za šolanje na Soli za farmacevtske pomočnike 1 štipendijo za šolanje na Soli za babice 1 štipendijo za šolanje na Administrativni šoli 10 štipendij za šolanje na Učiteljišču 2 štipendiji za šolanje na Srednji vzgojiteljski šoli 1 štipendijo za šolanje na Srednji glasbeni šoli 1 štipendijo za šolanje na Srednji šoli za telesno vzgojo 1 štipendijo za študij na Višji gospodarski šoli o Grobljah 9 štipendij za študij na Višji pedagoški šoli, in sicer: 2 štipendiji za skupino matematika—fizika 2 štipendiji za skupino tehnična vzgoja—fizika 1 štipendijo za skupino slovenščina—srbohrvaščina 1 štipendijo za skupino slovenščina—angleščina 1 štipendijo za skupino nemščina—slovenščina 1 štipendijo za skupino biologija—kemija 1 štipendijo za skupino glasbe Prošnje vložite najkasneje do 20. junija 1960 na Občinski ljudski odbor Murska Sobota — Komisija za štipendije. Prošnji priložite prepis zadnjega spričevala odnosno potrdila o opravljenih izpitih, potrdilo o premoženjskem stanju in potrdilo o prejemanju otroškega dodatka. Višina štipendije se določi v skladu z Odlokom o višini štipendije. Pri izbiri imajo prednost študentje višjih letnikov in s področja Občinskega ljudskega odbora Murska Sobota. Po roku prispele prošnje ne bodo upoštevane. Delovni kolektiv podjetja »RAFIMUS« v Murski Soboti razpisuje delovno mesto ADMINISTRATORJA (KE) Pogoji: končana srednja ekonomska šola ali pa končana nižja šola s pet let prakse v administrativni službi. Prošnje z navedbo dosedanje zaposlitve pošljite na »prava podjetja najkasneje do 10. junija 1960. 0-597 Plača po tarifnem pravilniku. Splošno mizarstvo »LEDAVA« v Murski Soboti sprejme večje število KVALIFICIRANIH MIZARJEV ZA DELAVNICO V MURSKI SOBOTI IN OBRAT GORNJI PETROVCI. 0-588 Nastop službe takoj. Plače so ugodne! Komisija za sprejem in odpovedovanje delovnih razmerij pri Kmetijski zadrugi v Murski Soboti razpisuje delovno mesto TRGOVSKEGA POSLOVODJE v trgovini s sadjem in zelenjavo Pogoji: visokokvalificirani trgovski delavec ali kvalificirani trgovski delavec s 5 let prakse v trgovski stroki. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe po dogovoru. Ponudbe sprejema oprava zadruge najkasneje do 10. VI. 1960. 0-598 Cain Lewis: DEČEK »Nikoli ga ne boste našli,« se je kot smrtni ptič oglasil neki prismojeni puščavnik, ki smo ga tam srečali. »Meni nič tebi nič izginejo,« je piskal s tankim glasom. »V eni od jam je, kajne?« S suho roko si je pogladil redko sivo brado, ki mu je pokrivala upadla lica, in nenaravno se je zahihital. »Nikoli ga ne boste našli!« Zdaj smo že spoznavali, da bi se lahko strinjali z modrookim starcem, ki je bil skregan s pametjo, vendar nam je bilo nekako ljubo, da smo ga pustili za seboj. Odločili smo se namreč, da bomo izpeljali stvar do konca. Toda upanje, ki bi govorilo v prid malčku, je bilo premajhno. V boju z naravo ji ni mogel biti kos, ker so bile moči neenake. Nenadoma jih je nekaj zastalo. Na preperelem hlodovju neke jame so se videli sledovi, ki so izgrajevali v temi. Nekdo je zagnal noter grudo apnenca. Nejasno se je slišalo, kako je gruda udarila ob steno, potem pa odštropotala navzdol. Neki vojak se je oglasil, češ da se hoče čisto zanesljivo prepričati, ali deček nemara ni spodaj, in tako smo mu ovili vrv okrog pasu in ga privezali. »Kakšna je tvoja zadnja želja, prijateljček?« so ga vprašali nekateri in se kaj nesproščeno poskušali šaliti. Čutili so potrebo, da bi se malo pošalili, vendar se ni nobeden preveč smejal, ker si je vsakdo jasno predstavljal, kakšen bi bil videti deček, ko bi bil tam spodaj. Tisti, ki so igrali hladnokrvnost, pa so s tem samo še bolj kazali, kako so vsi v skrbeh za dečka Tisti, ki smo ga privezali, si je slekel srajco, prekrižal noge in se odrinil čez rob v jamo; mišice so mu bile napete pod kožo, ki je bila ožgana od sonca Naglo se je spuščal v globino in se skril soncu, medtem ko so mu čevlji krušili kamenje v temo. Kadarkoli pomislim na iskanje tistega dečka. se mi zmeraj pokaže pred očmi podoba vojaka, ki se meče v odprtino jame, v mrak, medtem ko vsi drugi kot odliti kipi držijo na soncu vrv, ki se drgne ob hlod, ki smo ga bili postavili pred vhodom v jamo. Naglo nam je dal vojak znamenje z baklo, naj ga potegnemo iz jame. Ko je prišel na sonce, so mu bile ustnice vse pomodrele. »Mislim, da ni ničesar spodaj,« je rekel. »Zrak je tako grozen, da si jame ne moreš dolgo ogledovati.« Zakašljal je. »Treba bi bilo imeti plinsko masko.« Zopet smo se napotili po dolini. Srajce so nam bile mokre od potu pod popoldanskim soncem. Prehodili smo vso goščavo in se vrnili k potoku brez rezultata. Razgaljenih prsi smo ležali v prozorni senci, žvečili konzervirano meso in biskvit. Morali smo se malo zadržati pri vodi. Pred nami je bilo še vse popoldne. Fantje, ki smo jih pustili pri opremi, so nam zdaj povedali, kaj se je zgodilo s tistim psom. »Ali ste slišali, kaj je bilo s prekletim cuckom?« so nas spraševali. »Izdal nas je! Medtem, ko je njegovo veličanstvo vohljalo po hribu, se je nenadoma zaslišalo tup, tup, tup! Prvič je zagledal kenguruja, da bi ga vrag! Veste, policaji ga niso naučili, kaj je to kenguru. Pri priči se je pognal za njim. Policaji so ga šele pred nekaj trenutki prignali nazaj. Cisto je onemogel. Zanič je,« so pripovedovali. »Zdaj spi v njihovem kamionu... Naj gre k vragu!« Vsi vojaki so se obračali, da bi videli, kje so policaji, ali bilo je videti, kakor da bi se bili vsi pogreznili v zemljo. Razumljivo! Človek kar ne more verjeti, kako malo sarkazma osveži človeka, kajne? Kar zadeva otroka, so se naša čustva nekako spreminjala. Zjutraj smo si ga zamišljali kot preplašenega črvička nekje daleč v tišini. Zamišljali smo si ga kot izgubljenca ki blodi sam po goščavi. Preiskali bomo goščavo, nekdo ga bo našel in odgnal domov. Preprosto, se vam ne zdi? Tako se zdi navadno pač vse, dokler človek ne začne delati. (Nadaljevanje prihodnjič) POMURSKI VESTNIK. 2. JUN. 1960 7 I. FESTIVAL TELESNE KULTURE POMURJA V SLIKI IN BESEDI V VSAKI VISI IH ŠOLI PROSTOR ZA TELESNO VZGOJO (Nadaljevanje s 1. strani) kaže, da se bo to uresničilo tem prej, čimbolj bo tudi sama mladina to stvar vzela v svoje roke. Če mladina zaviha rokave, bodo tudi starejši hitreje primaknili kak dinar, ki je potreben za material, orodje, opremo in drugo. Če tako pristopimo k stvari, soboški stadion ne bo le lep, osamljen primer in uspeh, ampak bo le eden med mnogimi, morda še dolgo najlepši, toda ne več osamljen! « Ko je omenil, da je to naša naloga, je državni podsekretar med drugim tudi poudaril, da smo danes že v položaju, da bo mogoče tudi za telesno kulturo več dajati. Omenil je, da je ena izmed osnovnih nalog petletnega načrta, ki je zdaj v razpravi, zagotoviti stalen tempo rasti standarda delovnih ljudi. Nato je sledil telovadni na- stop — glavna in zaključna festivalska prireditev. Spored na-stopa je obsegal 12 točk. Pionirke so nastopile z vajami z venčki, pionirji pa z vajami s palicami. Mladinci so se predstavili z uspelimi vajami z zastavami, mladinke pa so izvedle ritmične vaje. Atletske točke ter vaje na orodju so izpopolnile spored. Nastopili so tudi kolesarji, zlasti navdušeno pa je občinstvo sprejelo udeležence pohoda po Prekmurski transverzali, ki so prav ob času zaključnega nastopa končali svojo šestdnevno pot. Zaključni prizor je bil najmogočnejši. Številno občinstvo je z velikim zanimanjem spremljalo ta množični nastop ter še posebej nagradilo s ploskanjem skupen nastop članov in članic. Po končani glavni prireditvi in I. festivalu telesne kulture Pomurja sploh je tajnik Partizana Slovenije tov. Tomaž Šavnik izjavil, da je festival pokazal množičnost in kakovost, zlasti so vzorno nastopile ženske vrste. Menil je, da bo potrebno pri bodočih nastopih — prireditvah paziti bolj na povezavo med zbirališčem in nastopom. Pohvalil je dobro organizacijo hitrega odvoza nastopajočih na svoje domove in opozoril, da je v prihodnje treba posvetiti večjo pozornost starejšim oddelkom, zlasti mladincem in članom. Na slikah: Del novega stadiona pri soboški Gimnaziji — LEVO: Mladina gimnazije in učiteljišča je podarila prof. E. Titanu šopke cvetja v znak priznanja za veliko prizadevnost pri graditvi stadiona. SPODAJ: Članice TVD »Partizan« med povorko 22. maja Prvenstvo osemletnih šol Pomurja v atletiki Oba ekipna prvaka iz M. Sobote V okviru Prvega festivala telesne kulture Pomurja je bilo minuli teden v Murski Soboti tudi prvenstvo osnovnih šol Pomurja v atletiki. Sodelovalo jo preko 400 tekmovalcev iz 16 šol. Tekmovanje je opremljalo nad 2000 mladine. Prvenstvo je otvo-ril predsednik Sveta za telesno kulturo pri OLO tov. Štefan Vučak, ki je na koncu razdelil tudi prehodne pokale ter priznanja posameznikom za dosežene uspehe. Okrajni prvak pri moških ekipah je postala osnovna šola II Murska Sobota, 2. je os- novna šola I Murska Sobota, 3. pa osnovna šola »France Prešeren« Ljutomer. Pri ženskih ekipah je v skupnem plasmanu zmagata osnovna šola I Murska Sobota, 2. je osnovna šola »France Prešeren« iz Ljutomera, 3. pa osnovna šola II iz Murske Sobote. POSAMEZNI REZULTATI: MLADINCI: tek na 100 m: 1. Franc Hartman (M. Sobota II) 13,0, 2. Karel Dolgov (M. Sobota II) 13,1, 3. Darko Klepec (M. Sobota I) 13,3; Skok v višino: Šeruga (M. Sobota) 156 cm, 2. Drago Žižek (Ljutomer) 145, 3. Jože Kuhar (Kapela) 140; Tek na 1000 m: 1. Jože Lebar (M. Sobota) 2:58,6, 2. Jože Gajšek (M. Sobota II) 3:00,5, 3. Milan Lah (M. Sobota II) 3:04,6; Suvanje krogle 3 kg: 1. Franc Hartman (M. Sobota II) 12,76, 2. Marjan Topolnik (Križevci) 12,57, 3. Jože Kuhar (Kapela) 12,15; Skok v daljino: 1. Jože Smokovič (Ljutomer Pr.) 5,07, 2. Stefan Šved (Lendava) 5,00, 3. Jože Perš (Lendava) 5,00; Štafeta 4x100 m: 1. M. Sobota I 52,3, 2. M. Sobota II 54.8, 3. Ljutomer Pr. 55,1. MLADINKE: Skok v daljino: 1. Zora Svetec (Salovci) 4,12, 2. Jelica Slavinec (Ljutomer Pr.) 3,90, 3. Slava Hajdinjak (M. Sobota I) 3,76; Tek na 400 m: 1. Metka Močan (M. Sobota I) 1:8,8, 2. Vladica Vrbančič (Ljutomer Pr.) 1:9,0, 3. Anica Novak (Ljutomer Pr.) 1:10,1; Tek na 60 m: 1. Neva Tršovec (Ljutomer) 8,9, 2. Štefka Štuhec (Ljutomer) 9,0, 3. Štefka Kerčmar (M. Sobota II) 9,0; Skok v višino: 1. Štefka Kerčmar (M. Sobota II) 127 cm, 2. Cvetka Štuhec (Ljutomer Pr.) 125, 3. Jožefa Pintarič (Tišina) 120; Suvanje krogle: 1. Duša Muršič (M. Sobota I) 12,55, 2. Er-mič Jolanka (M. Sobola) 10,41, 3. Vodušek (Radgona) 10,09; Štafeta 4 x 100 m: 1. M. Sobota I 0:58,0, 2. M. Sobota II 1:01,2, 3. Radgona 1:01,4. Republiško prvenstvo v badmintonu Najuspešnejša Olympia Minulo sredo je bilo v Murski Soboti končano prvenstvo Slovenije v badmintonu. Predsednik odbora za badminton pri Teniški zvezi Slovenije dr. Leander Bleiweis je razdelil zmagovalcem pokale in diplome. Letošnje prvenstvo je pokazalo, da se je badminton izredno hitro razvil v množično športno igro, ki je že danes na kvalitetni višini. To nam je pokazalo tudi letošnje prvenstvo. Da katerem je sodelovalo preko 60 tekmovalcev iz 6 klubov Slovenije. Finalne tekme so navdušile gledalce, saj so po borbenosti in kvaliteti presegle vsa pričakovanja. Republiška prvaka v mešanih dvojicah sta postala Amf-Drinovec (Qlympija). Na drugem mestu je par Bogel-Pavčič, na tretjem pa Čas-D. Pohar (oba 01ympija). ŽENSKE DVOJICE: 1. Bögel-Les- kovar, 2. Amf-Goeta. 5. Čas-Kalan (vsi 01ympija). VETERANI: 1. Lipokatič (Sidro Maribor), 2. dr. Amovž (01ympija), 3. Pahor (Sidro, Maribor). EKIPNO PRVENSTVO - MOŠKI: Sidro : Partizan, Rakičan 3:2; Papir-ničar Vevče : TVD Partizan, Murska Sobota 3:2; Olympija Sidro 3:2; Olvmpija Rakičan 3:2. Prvenstvo je osvojila Olympija, Partizan Rakičan pa je na 5. mestu. EKIPNO PRVENSTVO — ŽENSKE: Rakičan : Cankova 3:2; TVD Partizan, M. Sobota : Sidro 3:2; 01ympi-ja Rakičan 3:2; Olympija : Cankova 3:2; Rakičan : Sidro 3:2; Olympija : TVD Partizan, M. Sobota 5:0. Prvo mesto je osvojila 01ympija, 2. TVD Partizan M. Sobota, 3. Partizan Rakičan, 4. Sidro. Maribor in 5. Cankova. S svečane akademije 21. maja: nastop članov na drogu Srednješolsko atletsko prvenstvo Pomurja DVA NOVA POMURSKA REKORDA Na startu nad 150 mladih atletov V okviru 1. festivala telesne kulture Pomurja je bilo minuli teden v Murski Soboti tudi sredn ješolska atletsko prvenstvo Pomurja. Nastopilo je preko 150 atletov Gimnazije, Učiteljišča, ESŠ, Šole učencev v trgovini. Kmetijske šole Rakičan in Nižje kmetijske šolo Podgradje. Prvenstvo je otvoril predsednik Sveta za telesno vzgojo pri OLO tov. Štefan Vučak. Organizacija tekmovanja: atletska sekcija »Partizan« v Murski Soboti skupno s Športnim društvom gimnazije. Tekmovanje je spremljalo več kot 500 prijateljev atletike. Na tekmovanju sta bila dosežena dva nova rekorda Pomurja. Tako je Oto Žu-nec, član šolskega športnega društva »Hermes« v metu krogle postavil prvega s 14.35 m, v metu diska pa drugega z 42 m. Ostali rezultati: TEK NA 100 M — MLADINCI: 1. Lojze Logar (Hermes) ild,6, 2. Jože Kovač (ESŠ) 11,7 in 3. Štefan Feher (Učiteljišče) 12,00; SKOK V DALJINO MLADINCI: 1. Janez Kovač (ESS) 5,56, 2. Rudolf Kokal . (Hermes) 5,54, 3. Feliks Maurič (SUT) 5,52; TEK NA 1000 m — MLADINCI: 1. Janez Kovač (ESŠ) 2:47,8, 2. Janez Husar (SKŠ) 2:55,7, 3. Drago Sedmak (SKS) 2:56,0; KROGLA - MLADINCI: 1. Oto Žunec (Hermes) 14,35, 2. Janez Husar (SKS) 12,78, 3. Janez Peterka (ESŠ) 11,60; SKOK V VIŠINO: 1. Obal (ESŠ) 160 cm, 2. Jože Kovač (ESS) 150, 3. Štefan Kumin (Hermes) 150; ŠTAFETA 4 x 100 m — MLADINCI: 1. Hermes 0:48,7, 2. ESŠ 0:48,8, 3. Učiteljišče 0:51,0. TEK NA 60 M - MLADINKE: l. Majda Rous (Hermes) 8,4, 2. Edels- bruner (Učiteljišče) 8.9. 3. Jožica Nodek (Učiteljišče) 9,3, Majda Ne-meš (Hermes) 9,3, Irma Nežič (ESS) 9,3; SKOK V VIŠINO: 1. Cveta Glav-n k (ESŠ) 132 cm, 2. Marinka Juneš (Hermes) 125, 3. Marija Flisar (Hermes) 125; TEK NA 400 M: 1. Edels-bruner (Učiteljišče). 1:08,5, 2. Marija Balažič (Učiteljišče) 1:11,1, 3. Elizabeta Žigo (Hermes) 1:14,3; SKOK V DALJINO: 1. Slava Štampar (Her- mes) 4.40. 2. Marija Marenče (ESS) 4,35, 3. Majda Rous (Hermes) 4,19; KROGLA: 1. Terezija Košar (ESŠ) 9,67, 2. Marija Mlinarič (ESS) 8,67, 3. Mira Herman (Učiteljišče) 8,67; ŠTAFETA 4 x 100 m: 1. Hermes 1:00,7, 2. Učiteljišče 1:01,4, 3. ESŠ 1:01,6. Po končanem tekmovanju je njegov vodja prof. Titan razdelil prehodne pokale OLO — sveta za telesno vzgojo. Diplome pa so razdelili med tekmovanjem takoj po objavljenem rezultatu. Pripomniti moramo, da jo bila organizacija tekmovanja brezhibna. Znana jugoslovanska atleta Stanko Lorger (zgoraj) in Milena Usenikova (spodaj) sta bila v ospredju zanimanja na atletskem nastopu 22. maja. Stanko Lorger je v teku na 100m po pričakovanju zmagal s časom 10,7. prav tako pa med ženskami Milena Usenik v metu krogle (14.19 m) SPODBUDNE UGOTOVITVE 0 I. festival telesne kulture Pomurja je za nami. Ves trud in delo sta poplačana z uspelim slavnostnim in množičnim nedeljskim nastopom. Pozabljeni so vsi napori in težave, ki jih ni bilo malo. Največjo skrb je festivalni odbor posvetil množičnosti. Zato je imela gospodarska komisija težko nalogo: o pičli poldrugi uri je bilo treba nahraniti več kot 4000 pionirjev in mladincev, mladink in pionirk. Le malokdo je pričakoval, da se bo odvijal ves teden ves festivalni spored brez težav. In vendar je bilo tako. Več kot 100 ležišč je bilo na razpolago ves teden za nastopajoče. Festivalni odbor se je zadnji teden sestajal vsak dan. Dobra organizacija prevozov in posebnih vlakov je omogočila tolikšno množičnost, le glavna izkušnja v nedeljo dopoldne je pokazala, da je bila mladina na festival dobro pripravljena in da bo glavni nastop uspel. Več kot 100 vodnikov v društvih »Partizana« in po šolah je ves mesec redno vadilo okrog 15.000 pomurske mladine. Na občinskih prireditvah so izbrali le najboljše za slavnostni nedeljski nastop, na katerem je nastopilo okrog 6000 mladik telovadcev in telovadk. /. festival telesne kulture Pomurja je poživil delo v športnih in telovadnih društvih. Zgrajenih je bilo več manjših športnih igrišč. Zaživela je tudi akcija za zbiranje sredstev za telesnovzgojne objekte. Po oseh občinah so sveti za telesno vzgojo resneje pričeli obravnavati vprašanja telesne vzgoje. Trenutno stanje šolskih telovadnic, telovadišč in igrišč je nezadovoljivo. Zato bo morala veljati telesni vzgoji mnogo večja skrb kot doslej. Mladina pa je pokazala s svojim množičnim nastopom na nedeljskem slavju, da želi nastopati. Kakor je poudaril na nedavni otvoritvi novega šolskega stadiona pri gimnaziji predsednik festivalnega odbora tov. Henrik Ribič, so bile vse festivalne prireditve krona naporov naših vodnikov, doseženi uspehi pa plačilo za ves vložen trud. Festival ni bil prirejen z namenom, da bi dosegli kakšne posebne rezultate in rekorde. Glavni cilj in namen sta bila dosežena: spodbudili smo veliko število mladine v pripravah na festival ter s telesno-vzgojnim delom prodrli v skoraj sleherno vas Pomurja. V prihodnje bo treba le še utrjevati že dosežene uspehe. POZDRAV GOLOBOV PISMONOŠ POMURSKEMU FESTIVALU TELESNE KULTURE Na otvoritvi novega stadiona ob gimnaziji minulo nedeljo je sodelovalo tudi Društvo rejcev malih živali in golobov-pismonoš za Pomurje. Ob gimnazijskem poslopju je vzletelo v pozdrav pomurskemu festivalu telesne kulture preko 60 golobov-pismonoš. Z nedeljskega nastopa pionirk POMURSKI VESTNIK, 2. JUN. 1960 8