Bhwel»wHteMtgpi'ris m @Ll#
ИдГдШдпкспБо(е
«%ftac таЛ »uliilHlillMgB: lOtfrthut, BiKnandcmg Ш, Postiaeta U6 / Bemgiaprcto (in voraoe zabibar) тооаШсђ ам 1,— fm Baus (elnaebUe&Ucli KM ОДО aanrtoUgebttto ADMaleitangao <tot 3eituBg № đen madifolgpemdem ICotmt werd«o mir KbitftHeb tmd a«r Us 36 ćea laufeodM Kffonete amgenomamen
Nv. %.
Krainburg, 13. JKmnw W*5.
ЛПпснН ftrafi V Jfl«aci|i oevoftofeni
utrdbi Haglnotose llnlle v naikoku lauiQte
Prostor MH^jetskega vdora ветегпо od Donave še nadalje zožen
grenadirjev našega mostišča pri Memelu
tlspešen sunek
Oberkommaodo der Wetormeoht te dae 11. tanuari« objavilo:
Da bolie podpremo globoke boke našega frontnega loka v Ardennabi smo umaknili iznad Ourthe proU zapadli moleči del, ne da bi naa sovrainUc pritiskal, in zapustili mwto Hubert«#. Tam b<Hujoče se angleške divizMe slede le obotavlfai«^ našim premikanjem.
Ob severnem boku bojišča jugosapadno od Vielsalma Amerikanci s svojimi zgubo-nosnimi napadi niso mogli prodreti proti naši močni obrambi. Tudi v ozemlju pri Ba-stogne se potek fronte kljub trajnemu sovražnemu pritisku proti severu ni bistveno spremenil.
Na Lotarinškem ao naše čete osvojile kraj Rimling severozapadno od Rohrbacha, za katerega so se ie več dal vršili boji. Gozdni boji za Izhode doUn Spodnjih Vo-gezov še trajajo.
V ravnini Rheina so nemški odredi z naskokom zavzeli nadaljnje utrdbe Maginoto-ve Hnije pri Hatten in osvobodile številne kraje v Srednji AlzacijL Po silnih bojih smo upoBobiH južno od Krsteina obkoljene so-
Romuntja oplenlena
Btrltn, 12, (anuaria. Kakor poroča If Bulcara«t«, ,o t* dni odpeljali 54 njih železniških vaqonov iz Romunije letiiko zvezo. Vsebujejo med druqim tovarne ur, »tavbenl mnterlal, zdravil to. Do 1 januarja lo »pravili iz Rom Sovjetsko zvezo 7033 glav goveje 2200 konj in 17.238 ovac. Oplenjenje nM# dobro napreduj«, k«kor vidi.
vraine tU«, njihove oetaak«, po ilevilu 300 mož, p« odvezi v ujetništvo.
Da maomo sovražne nove pošiljke, obitre-Ijujemo Liittich in Antwerpen ojačeno z d«lj»o*tr«lnimi orožji.
V Srednji Italiji še traja prestanek bojevanja.
v močnem metežu mo na Ogrskem zavrnili številne sovražne napade južno in severovzhodno od gorovja Vertes in pri tem odstrelili 16 sovjetskih oklopnjakov. Na vzhodni ironti Budimpešte je nasprotnik šel« popoldne zopet povzel svoje napade. Vsi so mu spodleteli ob žilavem odporu posadke kljub temu, da je poslal številne plameno-mete na oklopnjakih. Z dobro napredujočim napadom so naši odredi zožili sovražni vdorni prostor severno od Donave. Ubranili smo se sovražnih nasprotnih napadov in uničili 17 boljševiških oklopnjakov.
Ob mostišču pri Memelu so nemški gre-nadirji in oklopnjaki na irontni širini štirih kilometrov presenetljivo vdrli v sovražne položaje in z majhnimi lastnimi zgubami zadali Sovjetom občutne zgube. Na ostali
vzhodni ironti je bilo^le malo bojnega ddo vanja.
Severnoameriški zastrahovalm bombniki so včeraj napadli prostor na Zapadu, ki je blizu ironte, in kraje ob Uheinu. V zgodnjih večernih urah so britanska brza bojna letala odvrgla bombe na Hannover.
Velikolondonski prostor obstreljujemo stalno z našim povračilnim ognjem.
Prodor skozi sovjetske položaje med Blatnim jezerom in Donavo
Berlin, 12. januarja. Kakor je poročalo Oberkommando d«r Wehrmacht ie v pone-delfek dne 8. ]апиаг|а 1945., ao čete vojske in Waffen-if na Ogrskem med Blatnim fezerom in Donavo v večdnevniii trdih napadalnih bojih predrle sovražnikove položaje in severno od gorovja Vertes pridobile proti vzhodu do %0 km. Gran je bil zopet osvobojen. V dosedanjem poteku te uspešne operacije je bilo uničenih ali uplenjenih 159 oklopnjakov ia *25 topov. Sovražnik je utrpel visoke krvave izgube. Boji še trajajo.
Grški narodni komite
ВмгИп. 12. januarja, Na nemških tleh j« bU te dni ustanovljen grčki narodni komite. Ta komitć si je stavil nalogo, da čuva grške na cionalne interese, in bo spolnjeval to nalogo, zlasti na polju oskrbe številnih na nemških tleh nahajajočih se delavcev. Grški narodni komiti se smatra za sestavni del evropske protiboljševiSke fronte.
10.000 talcev otfvedenili iz Aten
od Mednarodnega Rd*6eq» križa nabrana za grško prebivalstvo, ki gladuje pod angle ?kim jarmom stradanja, so večinoma prišla prav ne grškemu ljudstvu, temveč komunističnim zvezam Elas. Ti so — tako trdijo Angleži — polovico vseh transportov zaplenil! In porabili za prehrano čet državljanske volne, da prikrijejo lastno sokrivdo pri tem, da je mnogo pomožnih pošlljatev izginilo. — To postopanje pojasnjuje temeljito razmere, ki nastanejo v evropskih deželah pod angle škim ali drugim gospostvom zaveznikov. Po računanju Rdečega križa so bojne čete Elasa pri svojem povratku iz Aten odvedle s seboj najmanj 4000 talcev. Grške oblasti smatrajo, da )• to število prenizko in govorijo o 10.000 odvedenih.
Tito mobilizira srbsko prebivalstvo
Zagreb, 12. januarja. Po poročilih, ki so dospela iz Srbije, izvajajo vodje Titovih tolp s pomo^ sovjetskih poveljstev mobilizacijo vsega moškega prebivalstva v po Sovjetlh zasedeni Srbili. V zvezi s tem se opaža mno tični beg službi podvrženih mož v gore, kjer tvorijo protiboljševiške enote. Nekateri vzameto s seboj vso družino In poskušajo eolikor mogoče daleč proti zapadu, da W	frontno črto in našli zavetja
pri Neeicfc.
Bolgarija pod sovjetsko okupacijo
Madrid, 12. decembra. Carigrajskl dopisnik špansikega časopisa »ia« poroča • svojem razgovoru s tremi bolgarskimi ribiči iz priftaniškecfa mesta Burgas, ki lo bili v svo jem ribiškem čolnu pravkar dowqH turški breg. Pripovedovali so, da postaja življenje po okoliščinah boHševlštkega zastrahovanja vedno neznosnejše. Prebivalstvo trpi močno zaradi pomanjkanja živil in premoga ter % ogorčenjem gleda, kako se v neskončnih kolonah tovornih avtomobilov prevažajo žito, premog in tone olja v pristanišče, od кмег jih naravnost spravljale v Odeso. Ko je bila potem proglašena »prostovoljna mobilizacija« vsega moškega prebivalstva mesta Bur gaea v starosti od 18 do 40 let, da s* ustanovi poseben »črnomoreki bataljon«, ki bi ga takoj poslali na fronto, sta ta dva ribiča *klanila pobegniti v svojem čolnu v Turčijg
Monlgomery prizna: Prekleto Irdi ndarci
Nemci nam dajejo zelo bridke lekcije - Udarna moč nemškega zračnega orožja
Lizbona, 12. januarja. Britanski vrhovni poveljnik na zapadni ironti Montgomery, ki s« ie že jeseni preteklega leta v duhu videl, da vkoraka v Berlin ter je voščil svojim četam lovski blagor in veseli lov v Nemčiji, je sedaj pred zastopniki tiska v svojem glavnem stanu, kakor poroča španski časopis »Arriba«, bistveno drugače govoril. »Boj ie nikakor ni končan, moramo še zelo veliko storiti,« je izjavil. Nadalje je moral priznati, da zadajajo Nemci »prekleto trde udarce«. Gostobesedni Mongomery danes tudi ne mor« tajiti, da je nemški napad na Zapadu Anglo-Amerikance iznenadil, da so Nemci na naj-
mtliUmm- шш lada -»»ЦЦ g&obok
Udarna moč nemškega zračnega orožja )« danes, tako izjavi londonski »News Chronicle« na podlagi britanskih frontnih poročil zadnjih dni, močnejša in nevarnejša, kakor je bila v času amerikanskega in britanskega Izkrcanja v Franciji, in sicer, tako poudarja britanski glasnik obstaja ta udarna moč iz večjih, številno močnejših oddelkov in so tudi nemške metode napadanja izdatno zboljšanj
Londonski »Daily Herald« objavi zdaj doslej po cenzuri odklonjeno poročilo nekega amerikanskega vojnega dopisnika, v katerem se sedaj prvič prizna, da so zavezniki na novega leta dan dobili zelo »bridko lekcij o« In da je cela vrata angleških In ameri&kih letališč utrpela težke, poškodbe. Večje število letališč Britancev in Amerikan-cev, tako prizna severnoameriški dopisnik, je bilo po nemškem zračnem orožju popolnoma iznenadenih, tako da so mogli nemški zrakoplove! nemoteno izvršiti svojo uničevalno akcijo. Kljub mnogim dragocenim Izkušnjam zadnjih let *o bili na novega leta
dan na celi vrsti zavezniških letališč postavljeni stroji tesno drug poleg drugega. Edino razlaganje, tako piše »Daily Herald« za te naravnost neodgovorni nedostatek previdnosti ali za to, da na celi vrsti letališč ni bilo protiletalskega topništva, je nerazumljiva va in nrf noben način upravičena precenitev .moči zavezniškega zračnega orožja. Tudi danes, tako piše dopisnik, še ni mogoče pojasniti polno resnico o 1. januarju, ker pre-povedule potreba varovanja vojaške tajnosti vsa nadalinja odkritja.
Pod groznim učinkom nemškega streljanja na daljavo se neki britanski glasnik ni držal po cenzuri naložene nu dolžnosti molčanja. Londonski časopis »Daily Mail« se vendar odkrito in na nenavaden način Izraža o neznosnosti neprestanega nemškega bombardiranj a z orožjem »V« v članku, ki se mu pozna, da se je pisec še previdno izrazil. »Dally Mali« piše, da sedaj ne mine dan, da se ne bi javilo streljanje z bombami »V« na Južno Anglijo, medtem ko so že septembra lanske
5. Jahrgrang;
ga teta ponesrečen« trdtU, da f* bttkfl Š#
dobljena. Kakor dpkaže nemška ofenziva na zapadni fronti in presenetljivo del»va»j« nemšikega zračnega orožja, dokazuje t«idi to streljanje z orožjem »V«, da ima Nemčija ie dosti bojne sile, in da bomo morali še dofti pretrpeti. Na koncu svoie tožbe ugotavlja »Daily Mail« z grenkoto, da pretirano molčanje ne pripomore k narodni varnosti.
Ta razdražena pisava v velikem delu britanskega tiska je še podčrtana po članku, ki ga londonski dopisnik severnoameriškega časopisa »New Republic« po kablu hrzojavi svojemu listu. Ta članek pravi med drugim; V prvi vrsti je povprečni Anglež utrujen. Zanj je ogromnega »pomena, da pride zmaga čim'najhitreje. Novo leto se ni začelo z velikim upanjem, in sicer zaradi nemške ofenzive. in zaradi dejstva, da potrebuje armada nadaljnjih vojakov. Mnogo Angležev ie bile prizadetih po blisku in orožju »V« in so ie nadalje podvrženi sovražnemu ognju. Ljud)# so nadalje v negotovosti glede svoje prihod-ni osti. Vlada da ie sicer vedno dajala ee-cialne obljube, toda mnogo delavcev, ki se spominiajo časa brezdelnosti med vojskami, jim ni verjelo." Vsak Anglež tudi ve, da mora Velika Britanija za preskrbo že mnogo let več uvažati, kakor je mogla izvažati, io *e-radi tega se boji novega brezdelja.
Sovjetski udarec proti Angli}!
• Stockholm, 12. januarja. Kakor poroča angleški liet »News Chronicle« 1% Teherana, namerava Kremeli Imenovati laetnega državnega ministra za dežele Srednjega vzhoda, ki najdbi imel svoj sedež v Teheran#. Za te službo namerava imenovati nadouneetute-čega komisarja za zunanje rade ve Kawt«-radze-ja.
Da ima Velika Britaniia z« Srednfl vzhod lastnega ministra, je umljlvo spričo važnosti, ki ga imaio ta ozemlja za britanski Imperti kot most do Indije. Angliia je vedno smatrala Srednji vzhod kot ozemlje svojih najla#*-nejših koristi ter je nezaupllivo gledala na to, da tam ne bo motena v svoilh živllenjskfli smereh. Ce hoče zdaj tudi Moskva imenovati lastnega državnega ministra za Srednji vzhod, bi bilo to enako prijavi sevjetsikih zahtev v onih ozemljih ter bi ustrezalo aktivnosti sovjetske politike v Iranu v zadnjih meseceh. Vmešavanje Sovjetov v iransk* razmere je ravno v Angliji vzbudile moČMi sum, ki se je še povečal po imenovanju posebnega sovjetskega državnega ministra ■ sedežem v Iranski prestolnici.
Pri pogajanjih sovjetsk'o-gaullisUčno-maik-sisti^nih rudarskih društev v Parizu te le-stopniki Sovjetov naznanili, da delalo na ustanovitvi nove internacionale, ki H ma| utira pot po njih zapovedi londonski kom gre# rudarskih druStev v februarju t. 1.
Zaradi vojaškega vohunstva za Sovjetske zvezo sta bila v Stockholmu v ponedeljek obsojena sovjetski državljan Stahovski na dve leti in deset mesecev ječe in krmar Viktor Bouk na eno leto in deset mesecev ječe.
Odkar je Hrvatska samostojna država, м od leta do leta povečali pridelovanje sladkorne pese, uredili in ustanovili so pa tudi tvrdko »Sladkorne« d. d., ki ima v načrtu ustanovitev dveh novih tovarn sladkorja t 4000 vagonsko letno kapaciteto, kar bi do neke meje krilo domače potrebe.
bitka izza izkrcanja
Velika zimska biika diTja brez presledka —' Nezaslišane storitve naših тојакот
Berlin. 12. januarja. Brez presledka divja na visoki planoti Ardennov zimska bitka, najtežja borba izza izkrcanja Amerikancev na kontinentu	r ie pose'sno z elimi ostanki oklopnjakov, in trdo zmrznjena, s snegom pokrita zemlja onemogoča, da bi se zakopali. NezasliSano je, kar se pogostem« zahteva od naiih vojakov v teh bojih. Toda vzdržijo neustrašeno ter dokažejo v udarcu in protiudarcu trdnost svoje volje in svoje pripravljenosti za boj.
»Tass
nadali v Sov opravo fl In ži unlie v živine Romu
Glavni napadi Amerikancev so zopet merili na severno krilo našega vdornepa prostora. Pred vsem je valujoča borba v dolini Salme za posamezne vasi, pri čemer je so vražnik doseqel neznatne krajevne uspehe
•• z zelo visokimi krvavimi izgubami. Ne vsem ozemlju se vrše sedaj boli za posest ceste, ki vodi od vzhoda proti zapadu skoz' planjavo Les Tailles — med Salmo in Ourthf — in ceste, ki vodi od severa proti juqu Of' Grandemille na HouHalize. Vedno in vednc napadajoči sovražnik pa je bil ustavljen f protiudarci in potisnjen nazaj na svoje prejš nje položaje. Medtem ko Amerikanci niso mocjH doseči temeljitih uspehov, so zamoql naši lastni oddelki oklopnjakov mestonir odpraviti sovražnikove vdore in izgubljeno ozemlje znova pridobiti. Predvsem so se morali pred trdimi udarci nemških voja kov Amerikanci umaknili vzhodno in iuqo v7.hod;io od Bastlqne kakor tudi med Sauei in Wiltz.
Nasproti temu zagrizenemu boju na ozkem prostoru I« pridobitev ozemlje * metrih ka-
že bitka med Saaro in Rheinom kljub trdovratnim naporom sedme amerikanske armade povsem razgibano sliko. Nasprotnikovi napadi proti našemu zapadnemu krilu, pred vsem južno od Bitsch-a, so bili brezuspešni. Nasprotno so vdrle naše čete naprej med Saarqemiindom in Bitschem. Posebno trdi so postali boji v Spodnjih Vogezih, kjer je sov ražnik v gozdnatem ozemlju v veliki množini nakopičil težka orožja. Brezuspešni so bil! napadi Amerikancev zoper naše mostišče se verno od Straliburga, zoper katero so sedaj z enotami oklopnjakov, ki so jih odtegnili drugim frontnim odsekom, povečali svoj pritisk. Nasprotno pa naš napad nadalje napreduje južno od Strassburqa, na obeh straneh kanala med Rheinom In Rhone Prej ko slej imajo Nemci iniciativo v vsej bitki med Saaro in Rheinom. in v poročilu vojne sile javljeno zavzetje Maainotove črte južno in jugovzhodno od WelRenburqa rtokazule, de je vdor naših čet uspel že daleč čst krajevni pomen in da kaže straleqičen razvitek Pod vti«om trajno naraščajoče trdote bo
jev in naraščajočih izgub oa zapadni frootl vprašajo Anglo-Amerikanci vsak dam pogosteje, kdaj bo pač začel Stalim c tvojim mogočnim zimskim napadom.
Zaradi tega vzamejo z nekim oddihom т vednost ponovitev bojev v boljieviikom predmostju pri Baranovu ob Vieli kot prvo znamenje. Težišče vzhodne fronte pa 1« #o vedno v južnem odseku. Tukaj vzbuja pozornost predvsem zanimiv nasprotni razvitek boljševiškega napada na severnem bregu Donave in nemškega napada na južnem bregu Donave Prostor severno od Stolnega Beligrada je dosežen. Boljševikl so zdaj od zapadnega roba ogrske prestolnice odtegnili močnejše oddelke oklopnjakov, ki so jih vrgli nasproti našim četam. Toda njihovi nasprotni udarci so bili razbiti.
V Budimpešti in okrog nje se med tem na laljuie bol z nezmanjšano trdoto. Sovražnik ie v hišno 'n	tio'e vrgel vse, kar je
imel tehniških enot, kar sta mogli obe njegovi vojni skupini pogrešati. Z oklopnjaki, plamen ometi in topovi vseh kalibrov skuša premagati hišo za hišo. Javijo tudi novo napadanje proti južnemu robu mesta od polotoka Szepen Vkljub temu so hrabri branilci odločno vztrajal' ter so s tem. da so močnejše boljševiške oddelke zaposlili, olajšali boj naših napadalnih čet.
strta 1 — 9t*v. 4
KAKAWAMKEW ВОТ Ж
Sobota, 13. lannarja 194S.
Boli^evibi „ргеШаЈо" bolgarsho lojsko
Navidezno tekmovanje z Velčevom - Sieparstvo z „narodnimi vojašnicami"
Koihozi za l(mete
Witn, 12. januarla. Za nacionalnega Bolgara ni danes bridkejčega spoznanja kot to, da je bilo veliko delo zedinjenfa po carju Borisu, ki mu morajo Bolgari biti hvaležni tudi za to, da je zopet vstala »večja Bolgarija«, ugonobljeno z izdajstvom in kapitulacijo nesposobnega in verolomnega voditeljskega sloja. Država je žoga v rokah Sovjetov in nima več lastne politike. Sicer vzdržujejo kakor v drugih po boljševikih zasedenih dr-žavaih navidezno parlamentarno demokracijo, toda za kulisami te demokracije narekuje Moskva svoja povelja. Pri tem je komunistom zlasti do tega, da dojamejo mlajšo generacijo in izobražujejo iz nje čim najhitreje »voditeljske narave«, ki jih boljševiki zaenkrat še nimajo. Ker je v Bolgariji zopet izbruhnila kolobocija raznih strank, se seveda tudi druge smeri trudijo, pridobiti mladino zase. Vojni minister Damian Velčev, vodja kroga »Sveno«, ki zdaj prikriva svoje prave cilje pod uradnim imenom »Narodna edinost«, bi tudi rad zasidral svojo politiko v zvesto vdanem mu sloju mladih voditeljev. V to svrho skuša pridobiti za svoja stremljenja po možnosti častnike vojske, in sicer tako aktivne kakor rezervne. Njegova osnovna misel pri tem je, da je častniški stan naj-pripravnejši, da se iz njega izobrazuje »novo meščanstvo«. Kajti v tem soglaša Velčev popolnoma s komunisti: bolgarsko meščanstvo je treba popolnoma zatreti, da se napravi prostor novemu boljševiškemu sistemu.
Ker pa zdaj tudi komunisti pazijo na bolgarsko vojsko in jo želijo vedno bolj in bolj politizirati, je nastala resna tekma med skupino »Sveno« in boljševiki. Ta tekma je že dovedla do konflikta, ki bi bil kmalu povzročil »vladno krizo«. Bolgarski »ministrski svet« je bil namreč sklenil zakonski osnutek, po katerem naj bi bili vsi pripadniki bolgarske vojske, ki se zdaj prostovoljno javijo za boj proti »fašizmu«, s tem avtomatsko rehabilitizirani, t. j. varovani pred re-presalijami novega režima. S tem sklepom je hotela »vlada« doseči, da se ohrani čim največ častnikov za Velčevljeve načrte glede' izobraževanja novega voditeljskega sloja, Proti temu sklepu so komunisti protestirali, in »vladi» ni preostalo drugega kakor takoj spremeniti svoje namene, in sicer v t»j obliki, da bodo zdaj rehabilitirani samo tisti častniki vojske, ki so si pridobili odlikovanje v boju proti »fašistom«. Parlamentarno glu-mISče, ki tačas še igra v Sofiji, je Slo cel6 tako daleč, da so komunistični ministri »vlade« grozili s svojim odstopom, če ministrski svet ne bi sprejel njihovih spreminjeval-nih predlogov k sklepu vlade.
V	reenicl niti ni bilo treba takih predstavk. Kajti Georgiev drži pač zgolj stremena Kremlju, in vsaka želja Moskve je njemu ukaz. Med tem je morala »vlada« po moskovskem povelju napovedati »prečlfičevalno akcijo« v okviru bolgarske vojske. Spričo teh draetičnih zahtev komunistov se zdi člove ku kakor slabotna opozicija, če se skuša Velčev upirati proti tem poskusom, politizirati pol»ko. Boljševiki ga zdaleka preglasijo in se trudijo, pridobili javnost zase z glasno agitacijo, demonstracijami in množičnimi zborovanji. Pri tem se tudi ne izogibajo tega, da dobijo po ovinkih vpliv na bolgarsko vojsko. V zadnjem času so izredno ojačlli svojo aktivnost na tem polju. Glavno orodje njihove agitacije je prej ko slej sofijska ra-diooddajna postaja, ki jo vodi komunistični pisatelj Vasiljev. Pri teh radijskih oddajah prevladuje notranja politika, s katero hočejo ponesli v vojsko razkrojevalne tendence ko
Vrnilei la^koga koiafa /
Naglo se j* v vaseh In taseljlh gornje doline raznesla govorica, da se je kot vojni poškodovanec vrnil kovač Bemhart Greiter v Hombachu in da zopet kakor prej izvršuje svojo obrt.
Vest je bila točna. Bernhart Greiter je bil v hudih bojih pri Odesi zgubil levo nogo, je dolgo časa ležal v raznih vojaških bolnicah, je dobil na kliniki v Wienu dobro prilegajoče S# protezo in bil končnoveljavno izpuščen Iz vojaške službe.
Ker ga proteza prav nič ni ovirala pri delu, je kmalu lahko vlekel meh v kovaCtlici, ki jo je podedoval po svojem očetu, stal z usnjenim predpasnikom pred vignjem, In vihtel teiko kladivo i mlado močjo.
Kmalu je prišlo h kovaču v Hombachu sila odjemalcev, kajti že dve leti je bila zgornja dolina brez kovača, odkar je bil 75 letni kovač v Eggu umrl nagle smrti...
V	predpoldansklh urah nekega lepega dne v pozni jeseni se je v lahnem diru pripeljal vos pred kovačnico. Na lahkem bernerskem vositku je sedel širokopleč, močan, sivolas moi, čigar sive ostre oči so oblastno gledal« T svet.
Bernhart Greiter je stopil iz kovačnice, dvignil roko in pozdravil: »Heil Hitler, gospod Haltmeier.«
Erasmus Haltmeier, eden izmed najbogatejših kmetov gornje doline, ki je Imel svojo kmetijo v sosedni občini Au je kratko od zdravil In menil: »Sem le slišal, Bemhart, da ste odpuščeni in da ste zopet pri delu. To me veseli, Odkar je stari Lindenbrunner nenadoma umrl, je bila te skoraj katastrofa v dolini. Toliko voz In nobenega kovača. Podkev desne sprednje noge mojega belca se je zrahljala, vzemite ga v delo. Jutri pripelje hlapec oba rjavca za podkovar.je «
»Je že prav, gospod Haltmeier. AH Imate morda le kakšno opravilo? Trajalo bo slabo ure, ker moram popr«! dovršiti še neko dr* 99 Mujne delo.«
munizma. Pri tem se poskušajo prilagoditi' miselnosti bolgarskega naroda. Tako oddajajo v radiu zvočne igre, v katerih n. pr. pravijo, da je bolgarska vojašnica »narodna vojašnica«. Tu se javi v radiu mati nekega mladega vojaka in se roti, da je svojega sina samo zato pustila oditi v kasarno, da pomaga uničiti fašizem. S takimi in sličnimi radijskimi oddajami se hočejo očitno delati, kakor da se komunistična stranka posebno briga za vojsko.
Kakor si boljševizem prizadeva, razkrojiti še tudi zadnji ostanek bolgarske oborožene sile, tako se tudi trudi uveljaviti svoje tendence v bolgarskem gospodarskem življenju. Pa tudi tukaj ne nastopa z odprtim vi-
zir jem, ampak se prikriva. Pri tem se zlasti napenjajo, da bi zbrisali vtis, kakor da je komunizem nasprotnik zasebne lastnine. Za licemerskimi frazami, ki jih dodobra poznamo iz moskovske agitacije, skrivajo prave boljševiške namene. Tako izjavljajo, da bo komunizem poskrbel za to, da kapital ne bo več mogel izžemati delavca. Na področju kmetijstva streme, tako pravijo, za »zadru-garskim obdelovanjem zemlje«, ki se pa mora vršiti prostovoljno. Zanimivo je, da ti boljševiki ravno v kmečkih vprašanjih izbirajo tako previdne formulacije. Kaj razumejo pod az»drugarskim obdelovanjem zemlje«, je pač čisto jasno: to je le olepševalen izraz za kolhoze. Ker pa bolgarski kmetje po svojem načelnem stališču docela odklanjajo komunizem, morajo moskovski agentje poskušati, da s premeteno agitacijo dopovejo kmetom opravičenost ukrepov, ki jih mora bolgarska izdajalska vlada po povelju Kremlja z brutalnostjo izvesti proti bolgarskim kmetom.
Zaiczniški lojni poroieialcl se puntajo
Goljufive metode angio-ameriških poveljstev jim postajajo predebele
Stockholm, 12. 1anuarf|ti Velika ofenziva na
Zapadu je imela poleg mnogih drugih Ha-lekosežnih posledic tudi silen odmev na navidezno mani vojaškem področju. Sleparske in goljufive metode plutokratsl^ih vlad za ohranitev vojnega razpoloženja т njihovih deželah so močno kompromitirane in del lastnih oznanjevalcev jih zdaj kritizira v tem smislu, da so bistveno pripomogle k neuspehom, da, epioh k sedanjemu nerazveseljive-mu poteku vojne in k njenemu podaljšanju. Sedaj -se pričnejo maščevati baharije in zavijanja, s katerimi so se hoteli bojevati zoper vojno utrujenost in prikazati, da je konec Nemčije blizu.
Po velikih razočaranjih zadnjih tednov se te metode ne dajo več vzdržati. Zavijanje poročil s fronte in o vojnem položaju vobče je nenadoma postalo predmet, o katerem se mnogo govori, posebno v angleškem tisku, ki pričenja odkrito godrnjati o vladnih in vojaških metodah v politiki poročanja Zapreke, ki jih je glavni stan delal normalnemu poročanju, so, tako pravijo, vplivale na celotno vojskovanje. Londonski tisk zahteva, da se napravi popoln red med odgovornimi, ki nadzorujejo politiko poročanja v glavnem stanu.
Glavni povod k sedanjemu viharju v časopisju je deloma odkrito Izrečen sum. da se hočejo utajit; napake, ki se po mnenju mnogih dopisnikov s fronte delajo z anglo-amerikanske strani pri nemški ofenzivi
Dalje trde, da se je o novih nemških operacijah ob Saari dela napačna slika. Končno se očita glavnemu stanu pod amerikanskim vodstvom, da so tam skrivali važna dejstva o angleških operacijah v Belgiji. Več dopisnikov izjavi, da so napake staro zlo, napadalo ves sistem, ki da je preprečil, da bi dob'H narodi zaveznikov pravo sliko o vojnem položaju.
Uradno so, tako pravijo, stvar prikazovali tako, da je Nemčija že ,odpravljena'. Trdili so, da Nemci nimajo več vojaških rezerv, za log olja itd. Nemško zračno orožje j# bal* premagano. Imenitni vojaški vodje pa lo se bahall, da bodo v Berlinu še pred božičem 1944. Vrhu tega, tako Izjavljajo pritožniki, so delali zavezniški javnosti napačno sliko o vojnem položaju in o resničnih izgubah.
Te izjave namtgavajo očividno med drugim tudi na to, da so se englo-amerlškl javnosti doma prikrivale težke krvave zgube. ki so jih morale pretrpeti čete plutokracll zaradi brezuspešnih ofenziv Eisenhower!«
Napisal Woltuann Kemier
»Toliko časa Imam itak opravka pri županu. Potem se zopet oglasim.«
To rekil je Erasmus Haltmeier stopil z voza, Izročil konja In voz kovaču In se napotil naprej.
Bernhard Greiter je zapeljal voz pod veliko, na dvorišču stoječo lipo in tam privezal belca.
Preden s*'j* vrnil v kovačnico, je z očmi spremljal uglednega moža, ki je hitro, kakor mladenič, šel po vaški cesti. Star kmečki zanos in ponos. Kovač se je bil pred leti nadelal, da bo novi čas nekoliko spremenil tudi nazore tega ponosnega moža In je bil zasnubil Marjeto, edino hčerko Erasm« Halt-meierja, ki ga je imela rada.
Tu pa je bil doživel hudo razočaranj#; veleposestnik ga je s kratkimi besedami zavrnil.
»Ne zenašaite se na nič, kovač « se je gla sil hladni odgovor Erasma Haltmeierja. »S svojo hčerko nameravam čisto kaj drugega Mlademu gospodarju Englu v Eggu sem jo že obllubll. Zal ml je, gotovo ste pošten mož. ampak vsak stan na| ostane pri svojem stanu.«
Teden pozneje j* Izbruhnila vojna Tu je zaprl svojo delavnico In odrinil k vojakom 1 njim in tisoč drugimi tudi gospodar Enge' iz Egga.
Odtle so minula leta boja za nemfko usodo. On se je bil vrnil kot Invalid, gospodar Engel pa je že dolgo spal v pesku stepe pred Tobrukom.
Kovač si je pogladll z roko po čelu. kakor da bi hotel prepoditi sitne misli. In se vrnil k delu, ki mu |e moglo In moralo pomagati preko toliko drugih reči
Pa--ta dan se nI hotel končati, ne da
bi nrinesel kovaču Se druqo po^rmbno Dre
Sfp'
V> vt!o se iR ž- ko se le pr d I'ovf 'nlco pripeljal enovprežnik, ki ga le vlekel Itp, vitek vranec, ki ga je vodilo mlado, plavo-laso, visokoraslo dekle.
Da so ravno poročevalci s fronte delali take pritožbe in da so nekateri glasniki imeli pogum, objaviti taka odkritja o dosedanjih prepirih in o dosedanji lažnivi strategiji, se more razlagati s tem, da se le v dosedanjih prepirih o krivdi lastnih neuspehov pri nemški zapadni ofenzivi dalekasežno skušalo vse naprtiti časopisju in ne nazadnje njegovim frontnim poročilom, ki da so dajala napačno preveč optimistično sliko, medtem ko so ravno odgovorna politična in vojaška poveljstva najbolj potvorila In lepšala resnico
Tudi v USA pridejo sedaj na dan prizadeti in sebe kritizirajoči glasovi, ki zahtevajo konec sleparije. »New York Herald Tribune« izjavi besno: »Treba je opustiti vsako upanje v zmago po načinu leta 1918. Naj vendar enkrat že pride resnica na dan.«
Moskovski bo) proti Anglili
tencT«, 12. januarja. Sovjetl nikakor niso voljni čakati konca vojne, da bi šele takrat ugonobili današnjo Anglijo. Neizpodbitno je že bilo dokazano, da oni aktivno podpirajo grške komuniste, ko se bojujejo proti angleškim zasedbenim četam v Grčiji, s tem da jim pošiljajo na pomoč bolgarske vojaške oddelke in jih oskrbujejo z orožji, ki so jim jih svoje dni dobavili Angleži. Pa tudi v Angliji sami delajo Sovjetl Churchillovi vladi razne težkoče. Londonski časopis »Daily Sketch« je ondan pripovedoval o nepreneh-IjTvih demonstracijah, ki so jih priredili komunisti — seveda na moskovsko pobudo. Tako se je vršil v londonskem »Trafalgar Square« grandiozen mitln;^, ki se ga je udeležilo 150.000 delavcev, ki so demonstrirali za grške komuniste in proti Churchillovi vladi. Na drugih mitingih so delavci poudarili razne terjatve, ki v vojnem času absolutno niso izvedljive. Tako je zahtevalo n. pr. neko odposlanstvo žen nujno, da se zgradijo nič manj kakor 4 milijoni delavskih hii. »Kdo plača stroške teh demonstracij?« vprašuje »Daily Sketch«, »kdo organizira demonstracije v Glasgovu In drugih velikih industrijskih mestih?«
Časopis ve prav dobro, kaj mu je odgovoriti na to vprašanje, ne upa si pa imenovati režiserja. Toda Sovjetl ne pihajo samo na glasove angleškega meščanskega časopisja, ampak se tudi čisto nič ne brigajo za britansko vlado, ker dobro vedo, da bo današnja Anollja kmitu popolnoma izčrpana.
»Ali je mojster tu?« je vprašal jasen, prijetno zveneč glas vajenca, ki je pravkar pospravljal pred kovačnico.
Fant je poklical v kovačnico, takoj nato je »topil Bernhart Geiter pred vrata. Videl je voz, spoznal voznico in hitro pristopil k vozu.
»Ti si, Marjeta,« je vzkliknil veselo, »bodi ml srčno pozdravljena.« Dekle mu je raz svojega sedeža podalo roko in reklo: »Bernhart, dobrodošel doma. Z velikim veseljem sem slišala, da se ti godi zopet tako dobro, da lahko izvršuješ svo'o obrt. Imnl boš kma lu dovoli odjemalcev. Jutri pripelje moj hlapec en voz Trcha le nabiti nove obroče na kolesa. Ali ml to lahko kmalu napraviš, potrebujem voz že nujno?«
»Prav rad, Marjeta, prihodnji teden ga že lahko dobiš «
»Zelo sem ti hvaležna za to, Bernhart «
»Tvoj oče je bil danes tudi že tukaj z belcem.«	,
»Ze prav Ze dva tedna ga nisem п'С dela, on ima toliko dela, jaz pa tudi. Mati me je včeraj obiskala.«	^
Ko je opazila, da jo je kovač vanta gledal, je m-nt'a ^mehlj^e: »^РМ men se je veliko spremenilo. Teta Trlna ggu saj si jo poT.nal, je lansko leto umrla in postavila mene za edino
seslva. Tam prebivam zdaj kot samostojna in neodvisna kmetica in ne puntim, da bi mi kdo aovorll kaj vmes.«
»Tristo medvpdov!« je ušlo kovaču. »Moje nall«kr'<nelSe čestitke, Marjeta.«
»Hvala. Pridi enkrat, oa si oglej to reč Posestvo le čedno arondlrano in moje živali je tUdI lepo videt!. .«
Po teh ber.edah lepega dekleta je znenada legla senca na odkritosrčne poteze mladega motstra
»Marjeta « je rekel, kaiaje na svojo levo nogo. »tudi orl meni se le na žalost veliko •ipren ""o	rriravlhm svoje d«
lo, tc.n'r m Vif I'.;!!, k! sem bil.«
Dekličin obraz je polagoma obllU živa rdečica. In vtem ko se je v njenih očeh sumljivo zasvetile, je vzkliknila #čltajo*#i
C ZRCALO ČASA )
Anglo - ameriški teroristični letalci so v
nedeljo popoldne pri preletu čez dansko ozemlje obstreljevali danske osebne vlake. Pri tem je. bilo ubitih vsega skupaj 27 danskih civilnih oseb in večje število ranjenih.
Severnoameriška admiralstvo je zdaj objavilo, da je bil po sovražnikovem delovanju potopljen v Pacifiku 1500 ton veliki severnoameriški rušilec »Reid«. S tem je uradno objavljeno število potopljenih enot severnoameriške mornarice naraslo na 2%4, med temi 51 rušilcev.
Peta bolgarska armada je bila, kakor poroča belgrajski radio, po zahtevi boljševiš-kega vrhovnega poveljnika razpuščena. Tako pripada v Bolgariji boljševikom položaj za položajem.
Trpko priznanje o zmedah v zasedenih evropskih državah smo pretekli teden slišali iz ust južnoafriškega ministrskega predsednika generala Smuts a, ki ni nič prikrival, da so po odhodu Nemčije, ki je znala držati red z železno roko, v »osvobojenih« državah prevzele oblast drhali in oborožene tolpe. Kdor z njimi ne soglaša, izgubi glavo. Smuts je dejal, da bodo vse te države prizorišča zmed, državljanskih vojn in medsebojnih po-koljev, ako samozvane »osvobodilne« vojske ne bodo takoj razorožene.
Nezaupanfe in medsebojno izigravanje j* tako omajalo zavezniško stavbo, da se razpoke ne dajo več zakriti z glasnimi zagotovili in cenenimi laskanji. V Londonu so prepričani, da je neogibno potreben skorajšen posvet med Churchillom, Rooseveltom in Stalinom, da se najodločnejši zavezniški možje lotijo vprašanj, ki povzročajo v njihovem taboru tako needinost. Položaj je tako kočljiv, da bi vsako odlašanje napetost še zaostrilo.
V belgrajski Titovi vladi sta dve važni ministrski mesti v rokah Židov, in sicer je minister za notranje posle belgrajski Žid Mojša Pijade in minister za narodno gospodarstvo hrvatski Žid Helbrang.
Kakor izpovedo sovjetski vojni ujetniki, se množijo primeri, v katerih denjertirajo sovjetski vojaki iz lazaretov v sovjetskem zaledju, da jim ne bi bilo treba vrniti se na fronto. Beže v gozdove in se pridružijo pro-tiboliševiškim skupinam.
Časopis »Krasnaja Zvezda«, ki ima zveze • sovjetsko vojsko piše med drugim o vojnih naporih zaveznikov, da imajo edino in zgolj Sovjetl vzrok za pritožbe. »Ce znašajo«, tako nadaljuje časopis, »zgube Amerikancev od začetka invazije tudi nad pol milijona, je to vendar še prav malo v primeri z našimi zgubami«.
Po Badoglijevem izdajstvu se je povečala državna zadolžitev v zasedeni Italiji od 400 na 600 milijard; tako le v ponedeljek objavil Bonomijev finančni minister.
Privide in upe narodov je brezobzirno razbil ameriški predsednik Roosevelt, ki je delal, da sploh nihče nikoli ni podpisal tako
imnovaneQa »Atlantskega, sporazuma«__
?ta ga v letu 1942. sklenila on In Chur^Rll. Takrat so sporazum raztrobili svetu kot evangelii vsem malim narodom, da bi jih potegnili v vojni vrtinec. Tisto, kar je Sov-jetija počenjala vzlic vsem sporazumom dobri dve leti, je jasno dokazovalo, da pomen-lajo ti sporazumi le krpe papirja, popisane le v tolažbo in vabo malim in nespametnim. Kar so prej kazala dejanja, je sedaj potrdil Roosevelt sam. .
V-tIiik ч1и1 Dnick	mul Dnii-kcrel
K4rnf»ti	Klairenfnrt -_ V#rlmw!p|t,er:
Пг Mm H Heltlur '**• h*' "iT Wohrrtinchf* — fTiinnt»chHffl»lf»r ITrifirifli HopcttriHtin Znrrelt
'(«♦ Anii'iir'nlift« Nr 1 rHItlB.
ProRPK, l'17ti
Кажпс zanimivosti
Rembrandta je bilo leta 1655. obsodilo amsterdamsko sodišče radi nekega denarnega dolga, in obremenjenega s tem dolgom so ga leta 1669. pokopali. Seda) je hotel holandskl pisatelj van Loon vzpostaviti državljansko čast v ubožnlci umrlega slavnega slikarja in se je obrnil z načrtom o odpltčilu dolga na pristojno sodno oblast. Visoko sodišče pa )• našlo med tem, da se morajo k dolgu prlra-čunati tudi obresti In obrestne obresti In pri tem se |e pokazalo, da je nazmeroma mali znesek radi tega narasel do take svote, ki je bila mnogo večja kakor pa vrednost vseh obstoječih Rembrandtovih slik. Radi tega j* bila naknadna vzpo.stavitev meščanske časti za nekaj časa opuščena.
V Londonu Je vojni muzej, kjer so razstavljene številne stvari iz svetovne vojne leta 1914'18. Ena izmed teh vojnih spominov je tako zvani »Le Chateauski predal«. V tem predalu, ki je svoje dni stal v neki po nemških Setah zasedeni vasi, se je skrival neki Tommy (angleški vojak) skoraj štiri leta In ga je pri tem neka v hiši stanujoča Francozinja skrivaj oskrbovala s hrano.
»Bernhart, mar ocenjuješ mene tako, da )• meni manj ali da mi morda sploh nič ni vreden mož, ki je krvavel v boju za domovino in v boju za očetnjavo postal Invalidi«
Cist# prestrašen je kovač odvrnil:
»Ne, ne, Marjeta- tako tega nisem mislil, glede tebe gotovo na.« Nato ae mu je obraz veselo razjasnil.
»Marjeta, reci. aH smem ## У Marjeta je z bičem oivrkniia in pognala konja in že med vožnjo le preko ram* VT^kllknlla nazaj:
»Kaj, smeš, funt neumni — ti moraš prltlU In naglo •« je odpeljala.
Z glasom, ki bi lahko obudil mrtve, je za klical za odhajajočo:
»Marjeta, prlia* kmahak
Sobota, 13. iannar|> 19%5.
KAKAWANKIN BOTI
stran 3. — Stev. %.
^ o

OHom% O
gdjfwteu
Mousson

Petreek nag odstopi
Nova odločilna preizkušnja za britanslio zunanjo politiko
^	/Hrr^
SrĐi§
• Q
Miinstcr^
Mirtaa/f
emiremoflt
Q I
Gcbvmler
ICIometer
B^orf^ /д^-глиг/-^
Ј^А^нтгл
BofiSie na Zapadu
Kesselringova mojstrska strategija
Lizbona, 12. lanuarja. Kritična analiza vol-nega pohoda zaveznikov izhaja v angleškem tedniku »New Statesman and Nation« iz peresa vojnega dopisnika Eric Sevareida. Poročilo pravi: »Nekega dne bo ljudstvo hotelo vedeti, ali ustreza izid bilance vojnega pohoda zaveznikov v Italiji velikim žrtvam človeških življenj, ladij, vozil in letal. Meni »e na vsak način dozdeva, da le za poveljnik« stanje v vojni zelo napredovalo,da bi se neprestano izgovarjali na vreme in na neza-
boj— #!&#. Zakai nmf n* bočno odkriti glede Italije in naj ne priznamo, da je Kes selring : prav neznatnimi žrtvami izvršil mojstrsko delo s tem, da je povzročil, da «0 prvovrstne čete zaveznikov težko plačale za vsako dvomljivo miljo drugovrstnega bojišča? Da je težavno ozemlje polotoka, da 80 njegove pičle « strmimi hribi obrobljene deželne ceste, v vsakem stanju vojnega pohoda onemogočile zaokroženje in uničenje sovražnika? Toda ta svet je bil neznana postojanka takrat, ko so se sklenili prvotni načrti. Narodi zaveznikov in zgodovina bo vprašala, je 11 krvavi vojni pohod v Italiji sploh dosegel kaj odločujočega.«
Stockholm, 12. ianuarla. Se preden se le grško vprašanje približalo rešitvi, nastaja v Severozapadnem Balkanu nova kriza. Med. vodjo tolp Titom in ministrskim predsednikom jugoslovanske vlade brez oblasti v Londonu, dr. Subašičem, je bil 1. novembra preteklega leta sklenjen dogovor, da se sestavi tako zvana »vlada zbiranja«, v kateri bi seveda imeli glavno vlogo Titovi boljševiki. Dogovor, ki je bil dosežen pod pritiskom Moskve, je baje odobrila tudi angleška vlada. Pri tem so domnevali, da bo s tem dogovorom soglašal tudi bivši kralj Peter, čegar odreka prestolu je spadala med pogoje dogovora.
Kmalu po svojem povratku iz Aten sta zato Churchill in Eden, ki v zadnjem času vedno skupno nastopata, da bi lahko čim masivneje zavrnila kakšno kritiko svojega ravnanja, sprejela mladega bivšega kralja Petra. Ta se je marca meseca lanskega leta oženil z nečakinjo grškega kralja, ki je pravkar odstopil, in pričakuje baje rojstvo svoiega prvega
otroka. Pod dojmom iz tega zanj nastajajoče odgovornosti in prišepetavanj srbskih monarhistov namerava baje sedaj 21 let stari Peter odkloniti odreko prestolu in tvegati državljansko vojno na Severozapadnem Balkanu ter upa, da bodo pri tem Srbi na njegovi strani.
Po prvem razgovoru bivšega kralja s Churchillom so razširjali informacijo, ki so jo pa kmalu nato demantirali, da je mladi kralj že odstopil. Ker se pa očitno ni mogel odločiti k temu pomembnemu koraku, se je vršila v ponedeljek v Londonu nova konferenca obeh britanskih ministrov, h kateri pa tokrat ni bil vabljen Peter, ampak Suba-šić. Domnevajo, da bo zdaj Churchill sprejel tudi Petra še enkrat in nanj vplival na sličen način kakor pred kratkim na grškega kralja. V Titovih krogih v Londonu izjavljajo že natančno tako, kakor pred nedavnim v Grčiji, da bodo morali kralja, če ne odstopi prostovoljno, pač odstaviti.
Dneino 100 do 200 smrtnih obsodb
Tisoči srbsl(ib mož in žena umorjenih po Titovih boljševikib
Zagreb, 12. januarja. Srbski begunci, ki se jim je posrečil beg k nemškim postojankam, potrjujejo mnoštveni umor skrbskega prebivalstva v zloglasnem prisilnem taboru v Mla-denovcu, ki je bil izvršen po Titovih boljše-vikih na povelje židovskih komisarjev.
»Po odhodu Nemcev iz Beograda se tekom pičlih ur ni več moglo nakupiti živil«, tako je pričel pred hrvatskimi oblastmi pripovedovati župan Milan Siminš iz Zemuna. »Vko-rakajoči Titovi banditje«, tako poroča nadalje, »so planili kot lačni volkovi na prodajalne in hiše in so te dobesedno do zadnjega krompirja ©plenili. Da preprečijo pretečo katastrofo lakote, so boljševiki odredili, da se vsi stari ljudje in otroci pod 14 leti spravijo v tabor v bližini mesteca Mladenovca.
Tudi jaz sem moral z ženo in s tremi vnuki
nastopiti pot v smrtni tabor. Cesa se nam je tam nadejati, smo kmalu zvedeli. Dobili nismo toliko kakor nobene hrane in jasno je bilo nam vsem, da so nas hoteli sestradati. Na naše ugovore so boljševiki odgovarjali z ustrelitvami. V dnevnih poveljih so potem objavili imena umorjenih, z utemeljitvijo, da so bili radi vstaje in upora zoper vodstvo tabora obsojeni na smrt. Na ta način je bilo dnevno umorjenih 100 do 200 ljudi. Židovski poveljnik, ki je oskrboval za mnogo tisoč ljudi opremljeni tabor, je nekatere izmed na smrt obsojenih osebno likvidiral s strelom v tilnik. Mojo soprogo in vnuke je istotako umoril ta nečlovek. Za svojo rešitev z begom se moram zahvaliti nemškemu letalskemu napadu, ki je bil izvršen na v bližini nahajajoče se letališče«.
Tli« in liiiša hriaKka Ismeflia siranka
Odklonitev sodelovanja z njenimi voditelji - Njihov atentizem
Zagreb, 12. januarja. Sef Titove vojaške misije v Londonu, general Velebit, je tik pred božičem dal politično razjasnitev v točki, ki je bila doslej še mnogim prizadetim nejasna. Velebit je namreč ostro napadel bivšega predsednika hrvatske kmečke stranke dr. Mačka ter ga imenoval »izdajalca«.
Končno ni ta Titov zastopnik povedal nič
^iarsikomu - l>o ziamr»č A# v spo«
m!nu, da je izdal Tito v pozni jeseni 1. 1943. svojim najbolj zaupnim sotrudnikom povelje v obliki okrožnice, v kateri je označil mačkovce za »sovražne subjekte«. Kot utemeljitev je Tito takrat našel pravo boljše-viško obliko, ki se je glasila sledeče; »Ce ni možno pridobiti vsega hrvatskega kmečkega gibanja za komunizem, se ga bo moralo uničiti!« Da to Titovo povelje ni ostalo samo na papirju, so dokazali dogodki v Splitu, kjer so se mimogrede košatili Titovi vojščaki. Aretirali so namreč takoj 70 znanih članov bivše hrvatske kmečke stranke, jih odgnali v gorovje, kjer se je pozneje zgubila vsaka sled za njimi.
Stvarno je iskala in našla res samo mala skupina bivših sotrudnikov voditelja hrvatske kmečke stranke stik s Titovimi tolpami. Gre za predstavnika nekdanjega levega krila stranke, Bičaniča, ki je pred kakim letom dni ustanavljal v Londonu »enotni odbor« v svrho posredovanja med Titom in predsednikom emigrantskega odbora dr. Subašičem. Ampak ta Bičanič je ostal izjema in ostal ob strani. Izbruh jeze in sovraštva generala Velebita samo potrjuje, da smatra jugoslovanski boljševizem prej ko slej pristaše bivše hrvatske kmečke stranke za nesprftv-Ijive sovražnike ter jih likvidira, kjer koli jih dobi.
Tito pa čuti prav dobro, da je hrvatski kmet že po naravi sovražnik boljševizma, kakor so to vsi kmetje Jugovzhoda. Dva tuja sveta trčita drug ob drugega tam, kjer sreča boljševizem kmeta. Moskva je okretna dovolj, da dovoljuje tu pa tam kratkoročne kompromise, kakor na primer v Romuniji In Bolgariji, Da so pa ti kompromisi res samo taktičen pomoček boljševizma, je razvidno iz preganjanja pristašev
bivšega bolgarskega kmečkega voditelja Stambolinskeqa ter odžaganja voditelja romunske kmečke stranke Mania.
Nikjer na Jugovzhodu ne bi bilo dvoma, na kateri strani bi korakali kmetje — osnovni pogoj je seveda zdrav kmečki razum — če bi jim bilo treba braniti pred boljševizmom svoje kmetije, svoja izročila in svojo politično veljavo. Nenavadno je le, da je večina jugovzhodnih kmečkih političnih gibanj vodila nihalno politiko, ki je konec koncev koristila boljševikom. Tako je bilo tudi na Hrvatskem. Politični krog dr. Mačka je s čakajočo opozicijo oviral od prvega dne konsolidacijo protiboljševi-škega gibanja v deželi, ki je najbolj izpostavljena boljševizmu.
Morda so se odgovorni govorniki hrvatske kmečke stranke, ki so zamudili priključitev k novemu, po zmagovitem nemškem orožju ustvarjenemu redu, čutili v začetku nekoliko zapostavljene. Imeli so pa pozneje še dovolj priložnosti, nadoknaditi zamujeno, ko se je Poglavnik sam trudil, da bi pritegnil v vlado tisti del hrvatske kmečke stranke, ki bi bila sodelovala v obnovljenih delih Hrvatske. Posredovalci dr. Mačka so takrat, bilo je to pred enim letom, prekinili dotična pogajanja ter razglasili, da še nI prišel čas za njihov vstop v hrvatsko vlado, češ da še ni prebrodena gospodarska kriza države. S tem so se odkrili kot pristaši tistega »atentizma«, ki ni stal na višku ne samo v Franciji, od koder je dobil tudi svoje ime, temveč tudi drugod. To je tista pasivna drža, ki vidi v brezdelnem čakanju svoje odrešenje, preganjajoč in ubijajoč svojo čakalno dobo z neplodnimi kombinacijami, in prede niti na vse strani, smatrajoč za najvišjo državniško umetnost, če se ne obveže na nobeno stran Da tudi na Hrvatskem ne bo doživela nikakega večjega haska, če bo s svojim delovanjem oziroma s svojo pasivnostjo omogočila boljševizmu uspehe. Je potrdil in podčrtal Titov oproda v Londonu s svojimi uvodoma omenjenimi besedami.
Nemška industrija se ne more uničiti
Lizbona, 12. januarja. Nemci kažejo presenetljivo in občudovanja vredno sposobnost, odpočiti se od napadov zavezniških formacij bombnikov, ter kažejo nasproti njim nepričakovano trdnost in žilavost, izjavi severnoameriški časopis »Time« v članku, v katerem pripravlja amerikansko prebivalstvo na to, da nemško zračno orožje nikakor ni izločeno, kakor je trdila zavezniška propaganda. Nemci niso le tekom zadnjih mesecev popolnoma nadomestili svojih letalskih izgub, temveč tudi brez dvoma izgradili prebitek strojev, da si preskrbijo taktične rezerve, tako prizna »Time« svojim bralcem. Zavezniki so sicer oktobra in novembra na Nemčijo vrgli največjo množino bomb, ki se je v tej vojni povprečno odvrgla tekom enega meseca, toda ne more se o tem dvomiti, da vkljub tem bombardiranjem nemška produkcija na novo nairašča.
Isto prizna bridko v londonskem listu »Daily Mail« tudi znani britanski strokovnjak zrakoplovbe Coll in Sendall. Pravi, da je bila ena izmed mnogih, za zaveznike tako bridkih posledic nemškega odpore na Za-padu, da so mogli Nemci izdatno povečati svojo odporno moč nasproti britanskim in ameriškim bombnim napadom. Danes se mora, hote ali nehote uvaževati dejstvo, da je vsak nadaljnji mesec teže, ranitf nemške industrije.
Diplom. Opfiker C* KRONFUSS
Kfagenfurf, Sahnhofsfro^e 15
Bit anf weiteres feden Vormittag geschlossen.
IHoje žiil!en!e la melodiio /	i«'*'
Po večletnih trdih bojih se mi je ob obratu stoletja posrečilo, naseliti le v Wienu in «e tam uveljaviti. Konec 1902. 1. sem slekel vojaško suknjo in postal prvi kapelnik gledališča »Theater an der Wien«. Službe same pa niti nisem nastopil, kajti čudna zveza okoliščin je nanesla, da sta bya leta 1902. v The-aier an der Wien i popolnim uspehom upri-zortena moja komada »Wiener Frauen« (Ze-^iena) in v Štirih tednih nato tudi »Ra-stelbinder« (Loncevezec). Led je bil prebit. Decembra m*,*ca 1905. 1. je prišel prvi svetovni uspeh: »Die luetige Wltwe« (Vesela vdova). V igralni dobi 1909—1910 so igrali ob istem času na treh gledališčih v Wienu »Das Fiirstenkind« (ICnežii otrok), »Der Graf v on Luxemburg« (Grof luksemburikl) In »Zlgeu nerllebe« {Ciganska ljubezen). Vsl ti komadi 80 našli pot v svet, takisto kmalu nato sledeča Eva«.
Naslednja leta sem bil veliko na potu. Di rlglral sem svoja dela ne le v Londonu, Parizu, Petrogradu, Stockholmu, Kopenhagnu In Carigradu, ampak tudi skoraj v vseh večjih mestih Nemčije, Švice, Italije in podonavske monarhije. Poleg novih del sem rad In vztrajno pilil svoja že gotova dela. Vedno sem iskal dobrih tekstnih knjig, prl čemer me po Wagnerjevih besedah ni privlačevala niti »državna akcija« niti »zgodovinska anekdota, ampak zlasti večno človeška«.
Vtem ko so bile v Wienu še kritne pred stav* mojih del »Wo die Lerche slngt« (Tam, kler poje ikrjanček) »Die blaue Mazur« In »•Prasguita«, je slartala od 1925. 1. naprej na daljnla vrata del % Berlina, In elcer »Paga /Carevlč«, Frlederlke«, »Dam Land des Lachelni. (Delela imehljaja) In »Schdn lat die Welt. (Svet le lep). Kako zelo j* postal Burim odivoćna slf lnllca moje glasbe. Izha Inon dejMva, da ae je nekoč, 17. novembra 1929. 1 vrillo v Berlinu *d#n In lati dan nič manj kaikor devet predstav mojih del. Wien p« al zaostajal i* tudi Budimpešta s* ml j*
posebno prikupila. Kraljevska opera je z trajnim uspehom uprizorila »Das Fursten-kind«, »Giuditta« in še pred nedavnim moje najnovejše delo »Garabonclas dlak«.
Naletel sem na marsikatero veličino lavnega življenja, umetnosti in znanosti; razen
mojeqa iskrenega prijateljstva s Pucciniiem, ki Je temeljilo na najglobljem medsebojnem razumevanju, pa sem ostal vedno samotar. Vendar mislim, da nisem zastonj živel in ee udejstvoval. Ce bo Bog dopustil, bom delal še naprej v svojem deželnem dvorcu ob sivi reki Traun v kopališču Ischl. Tam bom skladal, dokler mi bosta ' ohranjena dragocena darova glasbenika: melodija in domislek.
To niso maejie solze
Iz tega prielovičnega reka bi morda kdo izvajal »plošno omalovaževanje solz. Temu nasproti pa moramo ugotoviti, da nam solze vedno prinašajo olajšanje, naj pridejo zaradi veselja, sreče, žalosti ali bolečine in zato moramo biti hvaležni, da jih imamo in da ši moremo z njimi olajšati srce.
Solze so sicer ženskega spola. Gotovo zaradi tega, ker smejo jokati v prvi vrsti ženske. Mož, ki bi jokal, velja za nemoža. Edina izjema zanj so otroška leta v katerih se sme jokati in dreti enako mpčno in dolgo, kakor vsaka punčka. V teh časih jim je jokanje še dovoljeno. Ko pa pridejo dečki v dvanajsto leto, velja za nečastno, če jokajo, naj jim je š* tako hudo. Stisniti morajo zobe, »držati solze in B* moško držati. Tako je z dečki. Ce pa pride v poznejših letih ko so že odrasli, v svojem življenju do žalostnih dogodkov, kakor je smrt matere, žene, otroka, takrat tudi najponosnejSi mož klone in zajoče brez sramu.
Z ženskimi solzami pa je drugače. Pri njih so vedno pripravljene, da stečejo preko lic. Nekatere Jokajo že. če se jim odbije kakšna želja, ali če jih podraži mož in podobno Solze Jim splaknejo v* težave, srce Jim je lažjt in svet je za njih takoj lepši.
V gledališču аМ Vinu jokajo ženske zarad' žalostnega dol.inim. ki ' r pird ni ml of.l;qr«va aH pa od ganjenoktl zaradi lepote dejanja. Avtor, ki opazi po končani predstavi, da si ženske brišejo oči. mora biti zadovoljen. Več veljajo solze, kakor pa največi« ploskanj« 1»
najboljše kritike. Solze pridejo iz srca, besede morejo biti postavljene le zaradi tolažbe in so lahko lažnjive.
Ženske solze niso vedno tako poceni. Tudi v življenju žensk pridejo težke ure in težki časi. Ce je otrok ali mož bolan, ali nastanejo težke razmere v hiši, ali če otroci ne ubogajo matere, ali če postane vihravi mož nezvest, takrat je žena ona, ki drži hišo po konci. V takih časih privrejo iz oči žene pro-če solze, polne bolečine in gorja. Takrat ne loče žena samo z očmi, ampak s srcem joče zato. da si ublaži bolečine, ki jih' je polna.
Solze kesanja so grenke. Kako radi bi mnogokrat popravili, kar smo zagrešili v jezi in nepremišljenosti.
Mnogokrat pritečejo solze zaradi telesnega trpljenja, a te so bolj redke. Med ženskami najdemo prave junakinje, ki prenašajo bolečine brez solza. Moški navadno teže prenašajo telesne bolečine in marsikateri že pri navadnem nahodu vzdihuje in jadi-kuje, ko da bi bil že na smrt bolan. Ce gre za resne stvari, takrat pa so Junaški in možati in zaničujejo solze. Na vsak način lahko rečemo, da se pretoči mnogo več solza zaradi duševnega trpljenja kakor pa zaradi telesnega.
Poznnmo tudi solze veselja. So ljudje, kt jim pri smehu solze lijejo »v potokih«.
Venomer bomo koleball med srečo in nesrečo In solze nam bodu tekle kolikor jih bodo dale oči.
Odklej so ljudje ha zemlji?
Prazgodovinsko raziskavanje zastopa znova stališče, da se iz temperature krvi živih bitij lahko sklepa na čas. ko so nastala kot vrste. Pri teh razmišljanjih, ki se raztezajo na ljudi in živali izhaja raz sledečih veleza-nimivih osnov.
Narava je gotovo potrebovala najmanj milijon let, da je razvila stvar, ki je duševno in telesno tako komplicirana, kot je »homo sapiens. Potemtakem je človek nastal v terciarni dobi med periodo vročine na zemeljski obli, s katero so bili ustvarjeni tudi sesalci. Kakor dokazujejo okameneli ostanki vročino ljubečih rastlin, je morala biti srednja letna temperatura v terciarni dobi več ko tropična. Toplota zraka je ustrezala takrat približno temperaturi krvi pravkar nastalih sesalcev, namreč kopitarjev in zveri, ki spadajo med najmlajše formacije sesalcev! Njihova telesna toplota znaša tudi še danes največ 40 stopinj. Pri domačih živalih kakor govedu, konjih, pseh, svinjah in mačkah je ta toplota cel6 nekoliko nižja in se giblje med 37,5 in 40 stopinj. Sesalcev z višjo toploto ni, ker se je morala terciarna doba umakniti polagoma hladnejšemu veku. Znanost sklepa Iz te okolnostl, da so morale nastati vse stvari z nižjo toploto krvi pred terciarno dobo, ko zemlja Se ni bila tako vroča. K tem spadajo pred vsem vse vrste opic, ki izkazujejo samo toploto krvi do 38 stopinj. Še prej pa bi po tej teoriji moral biti na svetu človek, čegar normalna temperatura znaša, kakor znano, 36—37,5 stopinj. Potemtakem bi bilo izključeno pokolenje človeka od opice, vendar bi bilo — zgolj raz teoretskega vidika — mogoče narobe.
Noče razumeti
Na modni reviji Je neka manekenka razkazovala večerno obleko,
»Oh, kako krasna je,' vzklikne gospa Ko-renčkova. »Ali se ti ne zdi, dragi mož, da bi s« Izvrstno podala našemu stanovanju?«
»Ce tako miall^,« H odgovori mož, pa povabi goapodidno kdaj м т«6м4*.с
Za enakost
(Nadaljevanj
№hde pa ne sme soditi, da to je samo sad trenutnostl. Enaka početja vidimo v Rušili še v mirnem času. Tu razvidimo številne statistike in likvidacije oblastem in narodu »sovražnih« ljudi. Tu najdemo poročila o tisoč in tisoč umorjenih najvišjih oficirjev in najožjih Stalinovih sodelavcev in vodij strank, da ne govorimo o milijonih pjrole-tarcev, ki so zaradi nasilja nekaterih krvi-željnih morali v malenkostnih ozirih proč iz življenja enaikovrednih, daleč tja v Sibirijo na prisilno delo, kjer jih ргедгтја in straži GPU, dokler se preganjan in zatiram ne zgubi v družibi in raji sovjetskega socializma, kot ničvredna ničla. Slehernim je odvzeta možnost zveze s svetom in domačim. Talko je zgubljen, da nihče ne ve kdaj in kako.
Roland Dorgeles, ki je napravil študijsko potovanje v Nemčijo, Italijo in Rusijo, piše v svoji knjigi »Živela svoboda« o krutosti (Rd. mreže str. 193). Obiskal je tovarno za konserve in bil pri-ča tegale prizora: »Nenadoma se je pojavil ravnatelj; stopal je kakor hudo zaposlen mož. Za njim je šel proti izhodu mož z odsotnim pogledom in trepetajočimi ustnicami. Bil je delavec, ki ga je »tovarišijski sud« pravkar razglasil za de-zerterja od dela, ker se je za dva dni odpravil drugam.
»Ali je to huda pregreha?« sem vprašal, ker me je prevzel obsojenčev potrti obraz,
»Da«, mi je ravnatelj odvrnil glasno, da bi zaikril svojo nervozo. »Nobena tovarna ga ne bo smela vzeti v službo«.
»A kaj bo potem iz njega?«
Namesto odgovora je skotnizgnil z rameni. Ko bo dobil svoj žig, bo zbežal iz Moskve. Odšel bo v Ural, kjer primanjkuje delovnih moči Sicer se bo pridružil armadi »nezakonitih«, ki jih GPU preganja, dokler v kakem kotu ne poginejo.
»Sipet en »likvidiranec« več.«
Zopet imamo lep dokaz novega reda in njega krutosti. Take diktature naj si želimo torej tudi mi?l Ce hočemo to in se nam zdi vseeno, tedaj nujno moramo sodelovati z »Osvobodilno fronto«. 2e početki so pri nas zelo dobri. Saj čujemo dnevno med novicami: uničili so železnico, postajo, razstrelili most, ali: v tem domu je bil prinešen med kinsko predstavo peklenski stroj, večji del poslopja porušen, mnogo ljudi ubitih ali ranjenih (načrtno uničevanje ljudi), ali požgali so to vas (saj bi jih lahko našteli). Ubili aii • seboj so vzeli naslednje ljudi (primerov iz sosednjih vasi ve sleherni nekaj sam). Tako nam utirajo »osvoboditelji« pot v
WAFFEN GEGEN KOHLENKIAU.

$#» Miot 3 $tvnd*n on, in denen wir urn# vy Ko4tl*nkTou btsondtri hOten mOtsen. Von 16 bis H Uhr klettert dtr Stromverbroudi fvr ftustung und 0##mH)6he B«triebe bis in die hodiste Spitzt. Donm dorf d«r Housholf kein elektrisches Gerot benuUen #md nvr di# notigstt fieUuchfung »insdioiten.
. S#ld ouf d*r Hut und trefft ihn gut I,
e in JconeeJ
boljše življenje, v novi red. AVL me) pemeni uničiti — vstvariti, voditi ljudi preko krvi dnevnih umorov in nasilstev v boljšo bodočnost, ako ga ubiješ, mučiš, da v smrtnih krčih zdihuje.
Naj navedem primer kako so nekega Im Predassel pri Kralnburgu mučUl dva dik v gozdu in -ga šele potem umorili. Na dalgl posekani smreki so ga privezali pod kolenom In roke k nogam. Tako so ga vrteli kot bi delal podkolenski toč. Pri vrtenju so ga suvali s puškami in ga brcali. Ko se je onesvestil, so ga pustili, da se prebudi. Sedeli so poleg, se norčevali in kadili cigarete. Kjer je od robatih predmetov odrgnjen krvavel, so ga polili z gnojnico, pikali ga z žarečimi cigaretami v rane. Ko se je prebudi! k zavesti, so ga ponovno pričeli navijati in mučiti. Tako so ga mučili ves dan. Mu polomili nekaj kosti. Drugi dan so napol živega vlekli v grapo za noge' privezanega, da je z glavo udarjal po štorih. Pri grapi, ker še ni bil popolnoma mrtev in mu je srce še bilo, je dobil kot rešitev zatilčen strel.
In primer iz zadnjih tednov Ide Kristanove iz Komenda, ki so ji odsekali desno nogo pod kolenom. Zlomili ji desno roko, razbili spodnjo čeljust, iztaknlli oko, nazadnje pa je dobila strel v tilnik.
Vsi ti in podobni primeri naj veljajo kot primeri za osvobojenje.
Ali naj bo vredno to človeškega dostojanstva, človeške prostosti. Samo sad pe-klenstva in popolne podivjanosti, premore taka početja. (Primerjaj Špansko revolucijo, beri knjigo »Ukrajina joka«, založba Slovenca, cena 3 lire).
Жф# 1ш»«тр m## р*( tab Ifindeb wenrtt]««
nt*, znatae ao^Htia do trpečrh. Mar re to ob-IlublieiM evoboda vseh malib in zeitiranih. К|« natdemo primere tekeqa trpinčenja pri krSčaneki zgodovini* In ravno to hočejo in obliubtiajo boljše življenje in več prostosti.
Sled brezsrčnosU dobiš v knjigi »Oborožena vstaja« (Neuberg), tu piše takole: »Množice se morajo zavedati, da gredo v krvavo in zagrizeno oboroženo borbo. Prezir smrti mora biti razširjen med množicami, da bo zmaga zagotovljena. Njih geslo mora biti napad, ne obramba; njih cilj: neusmiljeno iztrebljenje sovražnika«. »V ulični borbi, v fizičnem uničenju sovražnika ne sme biti nikakega prizanašanja. Vsakršen znak človeškega čustvovanja, ki bi ga proletarstvo kazalo nasproti razrednim sovražnikom med oboroženo vstajo ...« »Napad mora priti iznenada in najprej in najprej je treba pomoriti vse voditelje na drugi strani, nato pa še iztrebiti vse tiste, ki bi se utegnili zaustavljati uspehu vstaje« Ali niso to primeri primeri čistokrvnega barbarstva?!
Vse gre po načrtu in jim ni mar človeških žrtev, trpljenja, da se le nasiti njih po-željivost, da uspe njih načrt, potem pa je vseeno, koliko grozot naj store. V mučenju ljudi so zelo izvrstni mojstri (prim. Španske ječe).
Kljub vsemu dosedanjemu pa nekateri še nasedajo. Skrajni čas je, da tudi slepi spre-vidijo in da gluhi začujejo glas vpijočih in mukah zdihujočih in trpinčenih. Sleherni poštenjak ve, da je treba temu početju priti do konca. Mnogi so že občutili potrebo boja in so krepko dvignili puško proti nasilju. Udarili so, dokler ne preženo teme. Prišli so časi, ko bo kmet z motiko, koso in puško šel v polje. Ali tako, da bo v roiki nosil orodje, na rami orožje. Vsakdo mora biti na straži, ko v času turških navalov.
svein
Lep uspeh gorenjskih domobrancev
Decembra 1. 1. so domobranci nedaleč od Krope (Kr. Krainburg) uničili 8 banditskih bunkarjev in pri tem uplenili velike količine po banditih ugrabljenih živil in raznih potrebščin.
Rodbinska kronika iz Gorenjske
Zirklach. Decembra meseca 1944, so bili rojeni: Johann Fon, Unterfernig, Margarethe Srimschek, Zirklach: Viktor Selz, Grad; Margarethe Jenko, Unterfernig; CScilie Scheles-niker, Sittichsdorf; Vida Bobner, Waschze, — Smrtnih primerov ni bilo.
Zwischenwitssern. Rojstva meseca decembra 1944. 1.: Franz Tscharmann, Schlebe in Lasar Ropret, Obersenitza. — Umrl je Johann Koschenina, Preska.
Vesti iz Ljubljane in okolice
Poinemanja vredno. Skupina slovenskih pisateljev, ki je bila spisala in izdala knjigo »Črne bukve«, v kateri so na podlagi neizpodbitnih podatkov opisane zgodovina in grozodejstva komunistične stranke v Sloveniji in OF, je zda} ves čisti donos te naklade v znesiku M8.&10 lir darovala za dobrodelne namene.
Prva dimnikmrica. Ljubljana ima svojo prvo dimnikarico. Ta je 20 letna gdčna Milena Kernc. Njen oče je star dimnikar, tudi stari oče in praded sta bila dimnikarja. Zaradi vojne oče Milene Kernc ni imel nobenih pomočnikov. Tu se je gdč. Milena, ki je pred kratkim uspešno dovršila srednjo šolo, po-
nudila, da pomaga očetu v njegovem poklicu. Začetkoma stari dimnikar ni hotel ničesar slišati o tem, toda končno je le privoli!. Mlada dimnikarica pripoveduje, da se ji je novi poklic najprej zdel precej neprijeten, toda polagoma se je vživela vanj in zdaj se ji cel6 dopade. Oče je z delom zelo zadovoljen in pravi, da hčerka dela bolje ko vsi njegovi dosedanji pomočniki, •
Novi dostavni predpisi
Reichsinnenminister (drž. minister za notranje posle) je z odredbo v okrožnici z dne 9. decembra 1944. 1. Izdal dopolnilne predpise o dostavi po pošti, ki veljajo za vsa področja javne uprave. Po tej naredbi se morajo take pošiljke označiti na naslovni strani tako, da bije v oči, z besedo »Zustellung« (dostava). Ob spodnjem robu izpod prejemnikovega stanovanja se mora zaznamenjati; »Nicht nachsendeni« (Ne pošiljati za naslovnikom). »Falls EmpfSnger verzogen, mit neuer Anschrift an Absender zurUckI« (Ce se je prejemnik preselil, vrniti z novim naslovom odpošiljatelju). Oba zaznamka naj bosta, če le mogoče tiskana ali naipravllena ■ pečatilom. Po okrožnici z dne 31. avq-uete 1943. 1. velja, če je bila pošiljka vržena r po&tnl nabiralnik, dan prihodnje izpraznitve kot dan predaje pošti. Poslujoči urad mora torej vedeti, kdaj ee po poslovnem redu službenega mesta in časih izpraznitve poštnih nabiralnikov predajo pošti pošiljke, ki jih je on med dnevom predal pošti v svrho dostave. Za Protektorat Češko in Moravsko uredba o dostavi in naredbe, ki so izšle k temu, niso uporabljive.
V Arabiji se pojavljajo letos kobilice ▼ ogromnih množinah. Velikanski roji te golazni se premikajo proti severu, medtem ko jih odganjajo nalašč v to svrho sestavljeni odredi uničevalcev kobilic iz Prednjega Orl-enta nazaj tja, od koder prihajajo. Ogromni roji ogrožajo že Sirilo in Transjordanijo, v nevarnosti je tudi Indija.
Spomladi in jeseni nimajo na ekvatorju opoldne ljudje, živali in. rastline nobene sence. Ob tem času namreč stoji sonce v kotu 90 stopinj, torej v zenitu. Ker teče ekvator skoraj izključno samo skozi puščave in pustinje je mogoče to zanimivost opazovati edino v mestu Quitu v državi Ekvadorju, ki edino leži skoraj točno na ekvatorju.
Ogromne afriške mravlje, ki na svojih lovskih pohodih napadajo tudi večje žuželke in manjše živalice, imajo žive »čutarice«, ki iz njih srkajo opojno pijačo. Te čutarice so neke vrste hrošči, ki izločajo iz žlez v zadku dobro dišeč, opojen sok, ki mravljam najbrže tako dobro tekne, kakor nam požirek žganja ali konjaka, če smo utrujeni ali segreti. Ti hrošči čepe mravljam na hrbtu in se jih drže s posebnimi krempeljčkii da jim med bojem ne zdrknejo na tla.
Skoraj 60.000 ljudi v Egiptu je slepih in 99 odstotkov vseh zdravniško preiskanih šolskih otrok ima »trahom«, nalezljivo vnetje oči. Te strahotne podatke najdeš v poročilu, ki ga je objavila sekcija za očesne bolezni egiptovskega zdravstvenega ministrstva. Trahom (egiptovska bolezen) je pač najbolj razširjena bolezen v Egiptu.
Gorenjska zatemnjuje v času od tS. do 21. januarja od 17. do 7. ure. C« zadomi akustični signal »Javno protiletalsko svarilo« ali »Letalski alarm«, ob času, ko м zmrači, se mora tudi izven odrejenega časa zalem-njevanja takoj zatemniti odnosno se mor« odklopiti razsvetljava.
I Auf lede Minute. ____kommf es an I
Auf die Minute muli der Nochsdiub for die Front kloppen, Dorum dorf kein GCiterwagen unnotig in Ansproch ge-nommen werden. Beochte dofom be«m Be- und Entladen:
15.Die	festgesetzten verkSrx-ten Be- und Entladezeiten mussen unbedingi ein-g e h a 11 e n werden. Ver-frachter, die die Ladezeit so abkurzen, dafi die Umlaufzeit des Wagens abgekOrzt wird, erhalten von der Reichsbahn Pramien.
16.	Stelle schon am Vorabeixi Fuhrwerk auf dem GvHer-bahnhof berelt, domit am nachsten Morgen sogleich mit dem Ausladen begonnen werden konn.
Wer der Relchtbahn liHH« __hiift der Front I
Ausichnelden, lommeln, Immer wleder
AMTLICHE BEK A N N TM A C HUN GEN
MoMeoiig yon Wchrmadii-Raiidiermarken durdi die Trafiken.
Dm jUandcAwkteohafteamt fUr d«n Wehrw№t«ohaftebezirk mbt fttf dea Bereioh dee WelirwirtechaftebMiirkee XVIII Manidee bekannti
)n Ab*nderiunr dwr Weher irHttiiten AbgabMnenefn ffir Riuarren Momebr beetinunt. liaB auf 10 Xiearrenmarken fttr 1 Tag («ter 1 XUrarrpiunerke filr 10 Taite) abzueebeH eimi:
8 Sivarren Ton ?—10 Rt>f. KkMiiverkaufepreie (ohne Krieiie-Buochla-e^ Oder
# Мгагтш! wi» W—Ж Hof. Kleinverkee&preie (ohne Krieim-mmoMiwW odea-
4 ■bMmwi TOK Ift—tO Rof. KieinverkaiuifeiM«ki (olme Kriem-—uNftg) oder
I ItawfMn IkbfT Rof. Kleinverkftufeoreiii tebne КпежанвоМ.), ft a lab« rak dea M. D Member Ж4.
Def Reicheetattlinlter.
%«id*MiMMhaMMHut f. d. WehrwirtBebattabwirk XVWl.
Bvk»nntinadHHH(
еи CMmIi der MvHverwtiltiHitf in deu beeetaten CM>iet«n KiirnteUH und Kraine tlber dk AueerkraltHetznntf von Moter»n«lKfhein«>n.
Of end VOH I 8 der Auonluunir V zur Ki'ifRnzmut uiiJ DwobfHbrune der Aivordiiunif 11/4.S der Reiehestelic fUr MiueralUl vom T. D»s№ittber 1Ш (RA Nj-. Ж1 wenten hieiiiit fllr die be-•eMen Gebiete K&rntenm and Kraiiie alle Motorpiwilwcheine niit AtMnabme jener der Sontlerewie A («rter Aufdruck) mit И. Jiin-nar ММб ftofler КгвЛ geeetzt. Nadi AWaiif dee 10. Jttiiner 1^> dllrfen (ten Verbrandier* MotorenUie nmr eesen Motorenolecheine der Sonderaerie A verabfolsrt werden.
Die KleiiwerteiVer lial)eii die bie аши *>. ЛИппвг ММС ver-eWmahmten MotoreiiiUeclieiiie der auiler Kraft treteuduB SiTion aciiteatena am 1#. Jiinner W4C durcU ISinttchKibebrief itin-m Liie€eranten emaueenden oder uureiinUali aiwaiijhKiuliicen. 8Diit«r abmwchiekt« oder aHeeehandinte Motoreneieoheine der ia Be-traeht hommendeti Serien werden uicht mehr anerkannt. Klaeaiifart den W. Jiinner ID-W.
gez.; Dr. Sclimidt, ReKierwniiarat.
Globoko	javljaiiui
mil aorodnikutn, prijateljem ta втвмп leldstno veet. da ), dna le. denenVbra 1944. p<i twkl in mu&nl bolezni umrl iiu.--dobri mot. in ofe. goepod
nujH KaaojBDBi, ro*#a T amariiri prt Boeteeju Potoien k TaNiarou pofittku due 19. d«onnbni 1944. т Mlchelrtoi'fu pri Frlewtch - Kftrnten.
Chrlwardorf, 1ft. dei fmbra 1*41 lalajota tona Anna
in Aanlin.
V neiimenii žaloeti javljain tiitno veal, da nae ja zaptutil tretji in nikdar ponM}en4, ljubljeni »inček
ABOar BAISA.
Polivaj sladko med bratcema, lnhk« naj TI bo »nnljioa!
]<alkMdoif, T. jHiiiufi« Ш6. Mo1>obo talnjoil ■tarU Adolf in Antoni«, rodbin Baida ta SSalan ter v## oatal-■oroditvo.
ABZTIiTCHER SONlTTftC!':T>:i:KST
Kniinbarir:
14. JUnneri Dr Vinteni Werbnmk,
Rpilcrdurchl.itt 2. Fernruf 130.
MALI OGLASI
SLUŽBO DOBI
Хжптјвп« prodajalk«, ki j# v«Mn tndl pUamMklh del, м iprajm«. . Ficmane ponnđlM n« Ж. B., Xrbg.. pod »Takoj« tt. 4607-1.
Штп alnUdnJo na dobro kmatljo. Nastop tkkoj I . M«rl« Ortaahar, Dmfomal 19, Domschal«. 4844-1
ROD
M
Prodani kovčeg-gramofon ■ ploUa-ml m 350 BM In fotoaparat ma 300ЖК.
NuhIot pri K. Bote, Krainburg pod 4646-6.
Prodam ekf/raj novo vodno Črpalko M. 4 za Z-SORM. - Zabret Matilda. 8t. А*нем, Neumarktl Nr. 28. 4665-U
Prodam ali zamenjam dve vodni črpalki (Pumpe), ena Zyllnrter 18, ena Klleger 8. - Galschak Johann, Kraln-bmt?, GHllen(cl»erHtralie 19. 4661-11
K u
M
Knpim i« dobro oUranJea otroški športni Tosldok ali dim ▼ жмпопо plašč. NaaloT v X. B., Mrbg 4606-7
Kupim udomačeno grlioo #amiČko,
IMotako kiipim ve^ju mno^lnordt-čega rlbeia, imjrajft večje frmiče. B. Rangue. zlatar. Krainburg.
4600-7
Kupim dobro ohranjeno malo harmoniko za xmfetntka. Pla^^lo po do-jrovoru. - KauUchnlk Kari, VogM-w#idegHiwe 4. Krainburg. 4667-7
Gramofon • plo#6ami kupim- - Ponudbe na Ж. Bote. Xrainbnrg, pod At. 4648.7.
SahvMla
Vhbih mirixinlkom, prijateljerr in Mtttiiceni, ki «0 »premlH niiA" zlftlo mamino, dobro Imbloo ТГО1Ж1ЈО DOMOKAK nn njeni poBledn.H pirtl. l*rekti
(I пмАа vr*M^o jshIIVHIO.
Sebmnnlts, S JanuHrJ* IMfi. •alnjete oMUlJ SolaoluB-on.
i.i6em pletUni #troj štev. 8 *11 10. -1'onudbe na K, B., Krainburg pod St. 4660-7.
Knplm dT« kljaaka ujUl. Plačam dobro ali lamenjam. - Fonndb« pro. «lm na nadoTi Joaef Oblak, Wart Nr. 970, mrainbnrg.	4649-7
Xaplm fotoaparat T. 4,5 do 6 X 9 vellkoati, plaalni »troj In gramofon, »onudbe na K. И . Krainburg, pod I. 4645-7.
MENJAM
ui'ojo tel KO (S mncov) мшепјага la praUA« u r«jo — «T#nt. Jo prodam. - Naiilov pri K. B.. Krainburg, pod 4636-15,
Dam l*po oprano ovčjo volno жа dobro damiko kolo. КажИко doplačam. - Na#lov pri X. Bote, Xralu-bnrg.	4639-15
a (dva) enoletna plemeneka mrjaaoa жатепЈат aa brejo avlnjo ali жа prašiča жа lakol. - Niuiluv pri K. Bute, Krainburg, pod St. 4638-16. Olrknlarko In olrknlaxno oa, ikoraj novo, mamenjam la kmečki vot ali el^moreanioo. - Tacharman Iiorena, Janerbnrg, Xralnburg4Mnitr»a« 86.
4в51.-1Г|
ŽENIT
E
-T
Uokle 1)1 .46 liiilelo m'/.' i '/. 39 ietniii fantom, ki j« vedre nn-nive lil dobres'a urea. Г' ojftii žo-nllev lil Izključena. - SponW'lla v HlovenSCInl prosim iia K. B., Kl»-geiifurt, pod »J. H., AmIlnK«. 2ВЗП-21 Zartidi OHamljenoHtl telim zminjii dekletom ali vdovo (z 1-2 otroki-ma nlno Izključene) Slika, И okretno vrne, znielena! - Гмиеме ponudbe i^id -l.epa Mponilnd« K. B , KrnlntnuK.
Vdovw 17 let »tar. dobro 7. Inpo pokWnlno, ».ell /■»»"J"
%оГТ1"-2 %коЛ nI
izk w:* mk:
zajamčena. - Drj)!««
<lom« na K. B., Krainburg. 4662-.I
Omamljen* goepodifln*. »tara S3 let, vcielega inačaja. *•*'
M la s goepodom, atarlm do 40 let. Vdovec ћгеж otrok — le intellgeiit •il UkljnSen. - Cenjene dopiae na K B.. Krainburg, pod »mirna gre h konon«.	4«47-'Jl
, 7 r. r B T. J E N O
J 1*. d"' .4%b'a lfM'1 lur r.=:i 1 ta ki am v Klg Kreui Imgubljen mo-»ki rabljem, dami e«vall In moški deAaUt, mmj P<>M«a Bajdltelj odda
proti nagrudl ua: Aohatiohitioh M»ria, N«uiu»rktl, EiienwerkgM-
Mr. S.	4643-22
Dne 2. januarja Izgubljeno žensko ročno torbico s Kennkarto na ime Erien Antonij*. Ftavo 13 in dve Kleiderkarli na Ime Arh Anna iu Erien Maria. St. Jost 1 ter nekaj živilskih kart naj pošten najditelj »dda proti naKrradl v trgovini »Ilirija* v KralnburBU.	4686-32 Prosim tistega, ki je dne 9. Jana. arja 1M5. n**el n* poti od ScbiUer-trafie do I>. O. W. sgomji del s*xo> ton*, da p* vrne proti n*gr*di n* npravo X. B., XiainbnrK, ker mu je bres koriti. 4«Ж-22
B
N
O
it: JoiiRmi Bcii v »Jg. 1)отиоћ*1в, redno poiluje. - Oddelek ж» popravila aparatov in vieh optičnih in-■trumentov.	6951-^34
ОовроШвШк, U JI Je p* »Moki« ^ BUvMtrovo na Oor. Ifcvi n*««} klob—o. n»j M orliuil n»
»t. ^ kjer fco dobU.
жа klobaeo.
%u^M''h*4n lic-
NW.r.. UmbH Ohum I. Wttid (ISu).	<400
.1..а.пП1**г<( (die ntlirkeiiden Mu-
mir benotirmikt erzeugt werden. S(.tcn 31" sparsan': auch ein klel-пен QiiHiitum Imt volle Wirkaum-kelt. 1» Ajiotlieken erliitltllcli. — KraeiiK""K: »Scluiliert«-Apothcko Wl«" XII/S2. Gti'iMlergusso 6. 7S1S OlHhl&mpeii und lieuchteu bedUrfpn hlluflBer RelnlKuiiK. de,m Staiib int htin lilucker. Ble xu ' ">.7 ! Kelion .Hclion imrti wctil-KPH Woi'lu'M verlorpii. Relnlsnii Sie alflo m«Kll(:ti.4t zw, linal Im Vlertel-Junr Ihre Leuchten Dotli nlemiil* well man sonet pliieii Schlag be-kommen oder nilndestens Kurr.-schluQ vernr«»cheii kanu. FeuchtlR-keit an GKkhlampen und Leltiingen heriinbrlngen — empdetilt Doppcl-wendplln, der HatKeber fttr Llcht und liHmpen aus dem Ннивг OSRAM.	7260
Nioht wenlger nebnimi, ale die Oe-binuchxiiiiwelmiuif vurm liielbt! Sti-natogen Foriiianiliil. Kalr.an gibl еи heute awnr selteni i, abnr dix'h In imvfrinindtw'ler (lUte. Die jtMltii I'ai kiiiig nufKPdnn klp Mliidi'aldiinl)-hlldVt cllf llniiidl;r,H fllr die Wlik lamkeit. Woiiil r nftimrn hleP-csp i I en em falschen Fleck! - BAUKR 4 Cle JOHANN A. WOLFING. Berlin.'	we
XaltreateUt <ind wohIverschloen«a lasHeii sich FertlRarzneien m«W lunge aufbewahren und bei Bedqn ■wieder verwenden, z. B, die bekann-ten aue frieehen Hellptlanxen к«> wonnenen Ysate-BUrger.	WW
MTaobt« waoht die Wachmannachatt dea »SUdontdeutschen WaobdieiutaK Klaeeiifurt. FeldmarHcbun-Conrad-PlttU 9. Ru/ 10-30, Uber Ujt Нши, GenchUt^ Lager u«w. und schtttot Sie vor Kiiibruch, Feuer-, G««- und 8(in.4tigen ScliKden. Also 8ch*d#n verlitlten unil due hilllge Bowa-chungs-Abonnenient bentellen! 7364
Beparatnratellan nohtnaa mir a»> wasfheue StrtUnpfe an, Btrtlmpfe immer nur schwaoh warm wehm; ■MCTat die helleren und denn die dunkleieii Fai-ben. Niemale relben, sondorn imr lelcht durohdrUnken. Strllmpte nirht In Sonne oder Ofen-iitthe trocknen und imnier an d&r Fuf.HpItze aufhttngen, Wat wksche und Kleldung pflogHam behandett. illMit der KriPK-swIrtnohiift. TM®
I-I0HT8FISI.B AUgemelne FUmtreiilumd G.m.b.XL _ ZwuigiKlle Siidost
X Ftir JuKtudl. uicht luieiuaen. XX Fiir JuKsiidllche unt«r 14 Jah-_reu nioht tuge'.anon. '_
JklUliiff, 12.-15.1.; »loh w«xd« Dloh auf Handra traven« x ; 16.—18.1.: »Marffnerit* 13«. \
VeldM, 12,—14.1.: »Iinmpaalvnee-bniidui«; 15.-18.1.; »Opemball«.
Sadmaunadorf, IJ.—14. I.: »Av« Иа> ria« : 16.-18.1.: »Oold In M«w FrUcM.
Krainburg. 12.—Ni. I : »Đ1« Jplika« : 1«.—18. L: »D« W«g in« Тг»Ш,
Iiaak, 12.—15.1.; iKHiparon*« x x; 16. -18. 1.; »DI* Boohit«pl*rln«.
X X
ir»uni*rktl, 1«. u. 14.1.; »D**
K*n im WaldM « ; 17 und 1» !•' »Ab*nten*r in Orand-Ko***' _У. №*in. 12.-15.1.1 »Dl« !»«»»•
d*rin« v: ie.---18. l :
m. V*lt »*w, M —IK. I - »»enfaau ineln« - : 17. u, 18 1" »*onfo
SxureQ«.	_ _
Llttal, i;t. u. 14. !•:	f»ht »«f
Ииа l!t. umi M 1л i*0*(lUirUah«> Trlilillnir« - ■	I.; »ITn-
«t*rWloli*T W«l««r«. SoliwarMubach, IM. u. M t,; »Akro. bat Sclwi-«-i>n« ; 17 IS I,. »Dir irwhiir' '
«u Jedtm'Fllm di* JHutich« WoohMvelUHi