Po pošti prejeman: za celo leto naprej 26 K — h pol leta „ 13 „ — „ četrt „ , 6 „ 50 , mesec „ 2 „ 20 „ V upravništvu prejeman: za celo leto naprej 201C — h pol leta „ 10 „ — „ Četrt , „ 5 „ - „ mesec „ 1 „ 70 „ Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Naročnino in inserata »prejema upravništvo v Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vratajo, nefrankovana piMna ne vsprejemajo. Političen list za slovenski narod. Uredništvo je v Sem«- uiSkih ulicah St. 2.1., 17. Izhaja vsak dan. izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 77. V Ljubljani, v sredo 4. aprila 1900. Letnik XXVIII. Protikatoliško gibanje v Avstriji. V dobi vprašanj smo. Kaj je temu vzrok, ali duh časa ali usoda ali nujna posledica vednega napredka, se ne da lahko povedati; toda naj bo ie kakor hoče, res je le, da smo še malo vprašanj rešili, pač pa se ista vedno množe. In tako so naB nemški naci-onalci pred dobrimi dvemi leti osrečili z novim — protirimskim vprašanjem. »Proč od Rima« — vprašanje? poreče kdo. Da, vprašanje in sicer precej pomenljivo. Le premišljujmo malo zadnji čas in prepričali se bomo, da lahko govorimo ne le o protirimskem gibanju, ampak tudi o protirimskem vprašanju. Pred vsem j« treba povdariti, da to vprašanje ni samo versko, ampak tudi emi-nentno politično. Res je, da kaže to gibanje na zunaj v prvi vrsti verski značaj in večina tudi ne vidi v njem drugega, toda v stvari sami je nekaj več. Ne vera, ne, ta ne peče že itak brezverskih nacionalnih voditeljev, ampak Avstrija jih tišči. Zato »Proč od Rima« ni nič drugega nego : »Proč od Avstrijea. To je dovolj jasno povedal Wolf sam v svoji »Ostdeutsche Rundschau«. »Opetovano ponavljamo, da izvira naše ljudsko geslo: »Proč od Rima« iz čisto političnih razlogov. Da bi kdo nagovarjal v smislu kakega vero-izpovedanja . . . zato ni in ne bo nobene nemške ljudske stranke«. Pa ne samo Wolf, tudi drugi prote-stanje razlagajo to gibanje kot politično demonstracijo. Čujmo le dunajskega evangelijskega župnika dr. Johannjr, ki je pri bla-goslavljanju neke cerkve dejal, da evangelijska cerkev nikakor ne more simpatizovati s teženjem onih, ki pod devizo : »Proč od Rima« razširjajo prestop k protestantizmu kot politično demonstracijo. Kakor znano, se je pričelo protirimsko gibanje za časa Badenijevih jezikovnih na redeb dne 5. aprila 1897. Te naredbe seveda Nemcem niso bile všeč ; začeli so mrmrati in gosti, a niso znali dati duška svoji ne- volji. Iz zadrege sta jih rešila VVolf in Scho-nerer, ki sta znala porabiti ugodno priliko za svoje namene. Udarila sta po katoliški cerkvi, češ, da je ta kriva vseh nerednosti, ker je preveč slovanska in sovražna nemškemu narodu. Kaj je prignalo eksviteza in njegovega sodruga, da st* potegnila vero v svojo politično gonjo ? Samo strah, da se ne bi blo-vani polastili nadvlade v Avstriji. Poslužila sta se torej najiadikalnejšega sredstva, pa ne nepremišljeno. To je gotovo, da je v Avstriji bodočnost slovanska; zakaj 9 milij. Nemcev ne bo moglo dolgo ustavljati 14 milijonov Slovanov. Ako se hočejo torej vzdržati Nemci na krmilu, potrebujejo zunanje pomoči. Zato pa je treba vezi, ki je trdnejša nego narodnost sama, vezi, ki druži srca vseh slojev — vere. Po pravici smemo namreč trditi, da bi se protestantska Nemčija preje pobrigala s svojimi vojaki in topovi za protestantske avstrijske Nemce nego za katoliške. To je že dobro vedel Bismarck in da se ni bal katolikov, kje bi bila danes Avstrija ? »Ne mislim in še sploh nikdar nisem mislil na sklopitev Nemčije z Avstrijo«, je dejal nekoč Bismarck, »zakaj tako bi le koristil nemškim katolikom, katerih bi potem imeli dobrih 18 milijonov. Katoliški centrum bi dobil neizmerno moč in prote stantska Nemčija bi izginila«. česar torej oče avstrijsko nemške ire-dente ni upal, sta poskusila Wolf in Scho-nerer. Poprej „Proč od Rima — nazaj k Lutru* in potem »eno ljudstvo, en cesar, en Bog". Znamenje za protirimsko gibanje je dal Jurij Schonerer, ki je menda še vedno jezen na Avstrijo, ker je izgubil svoje viteštvo. Kot urednik časopisa »Unverfalschte Deutsche Worte" je izdal 16. nov. 1898. dolg oklic, iz katerega povzamemo glavne misli : „Proč od Rima! Slovanska oholost in rimska vladoželjnost sta se zvezali proti stari nemški vzhodni krajini . . . Nevarnost iz Rima raste dan na dan ; klerikalna agitacija, ki ima ogromna sredstva, spodkopava mogočno nemško državno zgradbo, ki jo je postavil Bismarck. Vidi pa, da je to le mogoče, če izroči Avstrijo Slovanom. Branimo se: Proč od Rima 1 Dovolj dolgo smo žo govorili o prestopu; besedam naj sledi dejanje. Proč torej z okovi, ki nas vežejo na Nemčiji sovražno cerkev. No jezuitski, ampak germanski duh mora vladati v nemških deželah". Oklic je bil sicer zaplenjen, a prišel je vendar le v javnost. Nacijonalci so namreč 17. novembra 1898 vložili v drž. zboru interpelacijo radi tega in kot interpelacija se je razširil oglas potem po vsem svetu. Na tisoče izvodov se je takrat razmetalo med ljudstvo, zaupniki pa so dobili ob enem tudi formular za prestop. Pač lep vspeh konfiskacije ! Prvo zborovanje v ta namen so imeli nacijonalci 15. prosinca 1899 na Dunaju. Glavni govornik je bil seveda Schtinerer, ki se je širokoustil, da bo nabral do 1. aprila najmanj 10.000 prestopnikov. Ta mož so je zmotil; 1. april je prišel, a jih še pol toliko ni bilo. Odložil je potem do 1. novembra, toda 10 000 se jih ni hotelo oglasiti. Ker so se začeli nekateri potem posmehovati, izdal je nov oglas, v katerem je vabil k prestopu in obljubil, da bo isto storil tudi sam ob obletnici prvega zborovanja. Kako je tudi takrat storil, je znano, in dasi je potem res prestopil, 10.000 jih še danes nima! Katoličani smo se od začetka ne malo bali, in to po pravici. Dan na dan so pisali časopisi o tem; zaneslo se je v vse sloje; uradniki, univerze, gimnazije, vse je simpa-tizovalo s to mislijo, nazadnje so pa seveda še judovski listi ž njimi potegnili. Da so vseučiliščniki z navdušenjem pozdravili »Proč od Rima«, se samo ob sebi razume. Na Dunaju so obhajali »prvo protirimsko demonstracijo« 10. in II. decembra 1897. Po stari dijaški navadi so mnogo govorili in pili. Slovesno so takrat obljubili Nemci in — judje, da hočejo odslej pretr gati vsako zvezo z Rimom, da hočejo v kratkem vsi prestopiti v pravo Germanom pri- jazno vero itd. Kako so držali besedo, se ne ve, vendar sodimo, da so žo drugi dan pozabili na vse obete in zveze z Rimom jim itak po večini ni treba držati. Tudi v gimnazije se je kmalu zanesel ta duh, po nekaj so pripomogli prolesorji, po nekaj učenci sami. Da šolske oblasti niso bile nasprotne nam priča mnogo gimnazij-zijskih društev »proti vplivu Rima«: v Brnu »Gothia«, v Novem Jičinu »Libertas«, v Lincu »Ostmark«, v Inomostu »Germania« in tudi na Dunaju ima vsaka gimnazija svojo »Zavezo«. Ni tedaj čudno, če abiturijentje iz teh gimnazij ne silijo v semenišče. (Konec prih.) Politični pregled. V Ljubljani, 4. aprila. „Fremdenblatf za razpust dunajskega mestnega zbora. V zadnjem času izkazuje oficiozni »Fremdenblatt« celo vrsto ljubeznivosti v njenih pravicah »prikrajšani« židovsko liberalni kliki. Med drugim pride tudi do zaključka, da je res najbolje, ako se razpusti sedanji občinski zastop. Zato govori baje zopet nov razlog. Ako se namreč izvrše samo dopolnilne volitve, bodo sedeli v mestnem zastopu možje, izvoljeni po dveh različnih zistemih. To bi vodilo baje do raznih neprilik. Poleg tega bi bilo do 10.000 dosedanjih volilcev II. razr. za štiri leta oropanih volilne pravice, ker bi volil sedaj samo II. razr., ti so pa po novem redu premeščeni v I. razred. Nasprotno bi pa prišlo m volilo v II. razredu 20.000 novih volilcev, ki imajo že sedaj svoje zastopnike v III. ra7redu To bi bilo kajpada neizmerno krivično. Kaj neki bodo še vse iztuhtali židovski liberalci in oficiozi v njihovi službi? Volilna reforma za praški mestni zastop. Po vzgledu dunajskega mestnega zbora se je tudi praški mestni zastop pod županovanjem Staročeha dr. Srba v zadnji seji ojunačil ter po daljši temeljiti razpravi spremenil občinski volilni red ter poleg dru- LISTEK Nevesta. Spisal F. Jen. Oh, kaj je svet! Vsi poznamo to dolino solz, vsi poznamo zemeljske križe in težave, in vendar se vsi tako trdovratno držimo življenja, ki nas veže na zemljo. Umreti nam se neče. Ne, umreti ne; ah, težko je oditi od tu, od sveta, ki je vsejedno lep, četudi je namočen s solzami in znojem. Oh, lepi so ti beli dnevi, prelepi, kadar posije solnce, in zažari vesoljni svet v zlatu, in nebo zagori in oblaki se pozlate. Oh, vendar je krasno na svetu, četudi je težko življenje, četudi preži za vsakim korakom na nas smrt, in nas spremlja, bodisi, kadar nam je solzno lice, bodisi, kadar smo na pragu sreče, kadar se odpira pred nami novo življenje, nov svet. Smrt nas zvesto spremlja, da — smrt! Bitencu je umrla žena, s katero jo živel komaj eno leto skupaj, in zdaj se je ženil v drugo. Drugače mu tudi ni bilo mogoče. Imel je čedno posestvo, precej njiv in travnikov, zlasti jako lepe gozdove, zasejane z visokimi, temnimi smrekami. Ah, lepo se mu je zdelo hoditi po zaraščenih gozdih in ogledovati zeleno drevie. ki ie kioelo mocročno v jasni zrak. In te smreke, tako ponosne in vitke, so bile vse njegove; hodil je od ene do druge, in jih meril zadovoljno z očmi, — bil je ponosen nanje. Poslopja in pohištva pa ni imel lepega, tega ne bi mogel trditi nihče; oboje je bilo že staro, leseno, in treba je bilo misliti vsekakor, da se postavi novo. Ta misel je tudi Bitenca večkrat mučila, in pričel bi bil že s popravljanjem in zidanjem, da mu ni umrla žena. Potem pa je za nekaj časa odložil te misli, in prišle so nove, ne manj težke, — kako naj se oženi v drugo. No, Bitenc ni bil ravno grd človek, star tudi še ne preveč, in tako bi bil dobil prav lahko nevesto, da ni gledal toliko na denar. Ponujale so so mu lepe in nelepe, mlade in stare, le dovolj bogate ni bilo nobene. A Bitenc ni bil mož, ki bi takoj omagal. Daleč tam za Savo nekje se mu je nasmejala sreča. Srakarjevo hčer iz Potoka je menil vzeti. Dvakrat je bil že tam, se zmenil z dekletom, ki je bila takoj pripravljena zamenjati prstan ž njim, govoril je tudi že z očetom, in stvar jo šla še precej gladko. Prihodnjo nedeljo pa bo imeli določeno, da se končno dogovore. Prišla je nedelja, in Bitenc se je odnehal na obisk; bil je gotov, da opravi dobro. A stari Srakar je bil trd, in ni bil nikakor namenjen dati več, kot je bil sklenil. • Devetsto dam, pa ne krajcarja več, in kravo, kot sem obljubil, in balo, kot se spodobi. Pridam pa ne krajcarja več!« »No, en stotak še primaknite; pomislite, na kakšno lepo posestvo pride vaša hči, pomislite tudi, da bodem moral zidati!« »To je tvoja stvar, še to je preveč, kar sem obljubil, a kaj mi bo ostalo za druge otroke?« »Dovolj bode še za vse.« »Kaj dovolj, dovolj ni nikdar, to veš najbolje ti; prvič si priženil lepo denarce, in zdaj hočeš mene oskubiti do golega.« »Saj ne mislim tako hudo oče, ali en stotak še dajte, da potem vsaj lahko rečete ljudem : Franci sem dal tisočak dote.« »No, dobro, pridal bodem Btotak, a za balo poskrbi potem sam!« »To pa zopet ne gre, mene bi bilo sram, in tebe tudi, ne li, Franica?« »Da, oče, to nc gre!« — Franica je bila rdeča kot piruh, in onadva sta tudi kar žarela vročine, nekoliko vsled razburjenosti in živahnega pogovora, nekoliko vsled po pitega vina, katerega je stalo na mizi še pol Štefana. Slednjič je privolil Srakar petdesetak, , in zdaj sta bila navskriž zaradi teleta Oče je dajal kravo samo, a snubač je zahteval, da mora biti tudi tele zraven. »Oče, dajte se vendar pregovoriti, toliko lepe mrve imam, živine mi pa vedno primanjkuje« »Ne, pa ne, telica je lepa, obdržati jo mislim za pleme « »Oh, kjer je krava, tam naj bo še tele !« »Ne, pa ne!« Srakar se ni dal več omajati, snubač tudi ni hotel odjenjati, tako da sta se pozno na večer ločila, oba precej razburjena. Bitenc je sedel na voz in se odpeljal navidezno jezen, v resnici pa popolnoma zadovoljen s svojim vspebom. — »Ah, dosegel sem več, kot sem mislil ; bala bode vredna gotovo poldrugsto«. To je mislil mej potoma. Delala se jo že noč, a imel je mladega, brzega vranca, zato je upal priti kmalu domov. Vdaril jo po konju, in voz je švignil kot blisk. Vranec je bil precej plašen, zato je hotel, da bi bil čimpreje doma, da bi se konj v mraku preveč ne plašil. Vglobil se je zopet v svoje misli. — Petdeset menj kot tisočak, bala, krava je vredna najmanj sedemdeset, no bo slaba 1 Sence so se vedno bolj zgrinjalo na zemljo, drevesa so metala po tleh dolge črte in pošastne ^ gega uvel tudi novo četrto volilsko skupino, v kateri imajo volilno pravico vsi polnoletni moški prebivalci, ki vBaj tri leta bivajo v praški občini. Cenzus v vseh ostalih razredih se znatno zniža, tako da volijo v tretjem razredu že vsi, ki plačujejo vsaj deset kron direktnega davka Preosnova tega volilnega reda sicer ni kdove kako ugodna, ker s tem ni uvedena splošna, jednaka, direktna in tajna volilna pravica, manjka ji namreč splošnosti in jednakosti, vendar je pa že to dobro, da je praški mestni zastop prvi, ki je posnemal dunajski občinski zastop pri uvedbi četrte volilske skupine. Kaj pa naš ljubljanski mestni zastop, kateremu je praški vzor pri vsakem najmanjšem podjetju? Ali se bo tudi pri nas dobilo toliko res liberalnih mestnih odbornikov, ki bi vsaj deloma ustregli vseobče izraženi želji po preosnovi volilnega reda ? Vederemo! toda zdi se nam, da ima tudi liberalnost svoje meje, ako tako želi ponižni pa odločni služabnik liberalne misli. Hurki jezik v čeških srednjih šolah V češkem deželnem zboru vlože mladočeški poslanci v kratkem samostalni predlog, naj se uvede v čeških srednjih šolah ruščina kot obligatni predmet Pričakovati je tem povodom zelo burnih razprav, ker bodo nemški poslanci napeli vse sile, da pridobe v tem vprašanju češke veleposestnike, brez katerih predlog ne more prodreti. Za slučaj, da prodre mladočeški predlog, smemo pač biti radovedni, ali bo osrednja vlada tudi tako »priporočilno« spremljala dotično zakonsko osnovo, kakor tedaj, kose je odreklo potrjenje jednakemu sklepu kranjskega deželnega zbora. Parlamentarna kriza v Italiji bo kmalu rešena po želji Pellouxove vlade, ako je res, kar je trdil ministerski predsednik o tistih zasilnih naredbah, ki sa prav za prav provzročile sedanji boj General Pelloux je namreč izjavil, da vlada takoj umakne dotične načrte in „decreto lege" ako se spremeni poslovni red, ker bo potem eo ipso onemogočena obstrukcija. To se je zgodilo v včerajšnji seji, ker je večina ob od sotnosti levičarjev brez debate vsprejela dotični načrt za spremembo volilnega reda, in ako vlada še umakne prvotni povod za rogoviljenje v zbornici, potem bo vladal v italijanskem parlamentu najlepši red. O isti-nitosti teh mnenj in nad se bo pa vlada prepričala še le po veliki noči, ker je zbornica včeraj nastopila počitnice, in do tedaj se lahko marsikaj spremeni. Vkljub temu pa marsikdo dvomi, da bi se dali opozici-jonalci odpraviti tako kratkim potom. Vspehi mirovne konference v Haagu se kažejo v vedno lepši luči. To je pokazala razprava v jedni zadnjih sej belgijske poslanske zbornice. Senator Keesen se je namreč v tej seji osmelil trditi, da so Be vsi mirovni poskusi izjalovili. Zunan. min. je pa ta izraz takoj zavrnil, rekoč, da je uspeh se ptice spravljale k pokoju, je šumelo, par vran je še letelo visoko v zraku proti bližnjim hrastom, drugače je bilo vse mirno. Oglasil se je večerni zvon, a Bitenc je imel do doma še dobre pol ure. »Preveč sem se zakasnil, no vsejedno ; oženil se bodem pa le!« — Nategnil je krepkeje vajeti in udaril vranca z bičem, ki se je bil zbal necega kupa na cesti, se par-krat visoko vspel in pričel stopati in potiskati voz nazaj. Bitenca je to razjezilo, vrhu tega je bil še malo pijan, zato Be je nagnil nekoliko naprej in udaril z vso močjo po konju. Vranec se je divje vzpel na prednje noge, zamahnil s zadnjimi nazaj in zadel z desnim kopitom strahovito svojega gospodarja na glavo. Potem se je spustil v tek. Bitencu se je pocedila kri iz UBt, se cedila po vozu in kapljala v debelih curkih na prašno cesto. Vranec je divjal naprej in vlekel po bliskoma voz, na katerem je ležal nezavedni gospodar. In smrt je plavala po vzduhu. Slednjič so ustavili ljudje konja in prenesli Bitenca domov. Zavedel se ni več. Se tisti večer so ga deli v sveto olje in molili dolgo pri njegovi postelji. Vedeli so, da zanj ni več leka. liana na čelu, kamor ga je bil _vdani koni. ie bila smrtna. prav imeniten, a bo dobil mejnarodno veljavo še le tedaj, ko bodo vse udeležene vlade podpisale dotične pogodbe. Minister jo povedal pač ravno to, kar je trdil senator, le da je rabil nekoliko rahlejo obliko. Po tolikem času torej niti niso odobrene prav za prav brezpomembne mirovne pogodbe. Pa saj jih niti niso odobrile male državice, katere imajo pač največ interesa na tem vprašanju. Da ceh nizozemska vlada, v katere prisotnosti se je vršila mirovna konferenca, ni pritisnila svojega pečata na dotične pogodbe. Nizozemska vlada se izgovarja, da nima v to potrebnega pooblastila poslanske zbornice, kjer opozicija pred sklepom južnoafriške vojsko noče ničesar čuti o teh pogodbah. — Iz navedenega se pač razvidi, koliko važnosti se more pripisovati sklepom mirovne konference. Portugalci imajo denar in bodo baje brez posebnega truda plačali tistih borih 15 milijonov frankov nenasitnim angleškim kramarjem ter ne bodo dopustili, da bi se Angleži okoriščali s portugalsko posestjo v Južni Afriki. Tako je izjavil v soboto v portugalski poslanski zbornici zunanji minister, ko je poročal o znani razsodbi bernskega razsodišča. Piačati hočejo odškodnino za de-lagoaško železnico in to prav v kratkem. Ta izjava portugalskega zunanjega ministra se bo zdela marsikomu precej čudna, ker so bili dosedaj politiki jedini v sodbi, da Portugalcem ne preoBtaja drobiža. Prav verjetno je toraj, da so dobili Portugalci od Rusije, Francije in celo od Nemčije »dober svet«, naj se zadeva čim prej poravna ter naj se vlada ne ozira na angleške zahteve glede delagoaškega zaliva. Dober svet bi pa konečno vladi v Lizabonu prav nič ne koristil, ko ne bi bili deležni podporic od strani in-teresovanih velesil. Ako se to uresniči, Angleži vendar ne bodo neomejeni gospodarji pri imenovanem zalivu. Knjige iu časopisi. »Zore«, glasila slovenskega katoliškega dijaštva, je izšel II. zvezek, ki obsega na slednje zanimive sestavke: Vinko Vinič: Getzemani. — Anton akubic : Ali dokazi, ki jih navajajo katoliški bogoslovci za netvar-noat človeške duše, res dokazujejo njeno ne-tvarnost. — J. Š.: Breznačelnost v slovenskem dijaštvu. — B. R.: Doktor. — Krilič: srce hoče živeti! — Vinko Vinič : Libanon .. — J. Sr.: Božična noč. — Glasnik: Nekaj statistike. — Prešernova slavnost na Dunaju. — Dr. Gregorij Krek. — »Zora« izhaja petkrat na leto in stane 2 K, za dijake 1-20 K. — Urednik: Anton Vadnal, stud. phil., Du naj, IX., Porzellangasae 30. — Upravnik: Bogumil Remec, stud. phil., Dunaj, XVIII., Theresiengasse 38. * * * Vabilo. Številka 59 na Dunaju izhajajočega lista »Der Siiden«, ki so ga 1. 1898 ustanovili nekateri hrvaški in slovenski Tako nenadna nesreča je pretresla vse in jim obudila žalostne misli. »Kdo bi Bi mislil kaj takšnega, na, še pred dvema uiama zdrav in vesel, zdaj pa že bolj mrtev kot živ«, — je govoril star sosed. »Na ženitev je mislil, za posvetno je preveč skrbel, a smrt ga je prehitela!« »Da, da, nihče ne ve, ne dneva, ne ure !« »In takšno lepo polje ima, takšnje njive, in v gozdih smreke«. »Cemu mu je zdaj vse to, čemu gozdi ? Druzega ne potrebuje več kot ene smreke, da mu iztešemo zadnjo posteljo«. Tako so govorili navzoči, a ranjenec jih ni čul, ni razumel. Pomračil se mu je um in govoričil je čudne stvari o nevesti in o ženitvi : »Ah, moja nevesta je bogata kot žlahtna gospa, in njena obleka jo svilena, in njeni čeveljčki so srebrni. To bo lepa ženitev, angeljci bodo prišli iz nebes in zagodli tako lepo, da se bode moja nevesta le smehljala. Ah, to bo nebeška muzika in harmonike bodo pele in klarinet bode piskal, in moja nevesta . . .« Brizgnila mu je vnovič kri iz ust, moči so mu pešale, oči steklenele. ___In uriala ie in t/« i.tiliubtl* MivmU. bul* poslanci, naznanja, da bode od 1. aprila po-čenši izhajal kot tednik vsako soboto. Akoravno bodo vsled tega stroški veči, se naročnina listu ni zvišala. Izdajatelji lista storili so ta korak z ozi rom na to, da vsled vedno ljutejšega narodnega boja gradivo, ki ga jo priobčevati, ogromno narašča, da se politični položaj često spreminja, največ pa Se zaradi tega, ker je ravno sedaj nujno potrebno, da se često in odločno povdarjajo opravičene težnje za narodni obstoj slovenskega življa, za ce-lokupnost hrvatskega in slovenBkega naroda. Nujno je tudi treba podajati popolnejšo sliko političnega, kulturnega in gospodarskega življenja obeh narodov stranemu svetu in višim odločilnim krogom. Da ta list postane tednik, želeli so že davno njega mnogoštevilni prijatelji. Bodrili so ga k temu z duševnim in gmotnim podpiranjem, pridobivali so mu požrtvovalnih in vestnih naročnikov. Izdajatelje lista navdaja tudi nadeja, da če list izhaja kot tednik, bodo se vrsto njegovih naročnikov znatno pomnožile, pa tudi krog marljivih sodelavcev razširil. Listu mora v bodoče biti tudi za-dača, da strokovno ocenjuje vsak važen pojav kulturnega in gospodarskega napredka obeh bratskih narodov, zlasti velja to o literaturi, umetnosti. Zaradi preskromnega prostora tega list do sedaj ni mogel. Da list ugaja, pričajo mnogoštevilna priznanja od raznih stranij, da se njegov glas v viših krogih uvažuje, zatrjujejo važni politični krogi; vse pa dokazuje, da list kolikor toliko ustreza svojemu namenu. Zasluga, da se je mogel ta list tako hitro razširiti, gre posebno našemu vrlemu čas-ništvu (oba slovenska dnevnika sta celo pri ustanovitvi dala naslove svojih naročnikov na razpolago.) Hvaliti je pa tudi mnogoka-tere odlične rodoljube, ki delujo s živo besedo in vstrajno za duševno in gmotno oja-čanje lista. Nekateri ljubitelji lista bo celo prej, preden je list postal tednik, sami od sebe pošiljali več nego znaša naročnina. Vsem bodi izražena najtoplejša zahvala 1 Upravništvo lista bode prostovoljne darove v prospeh za ojačenje lista tudi v bodoče hvaležno sprejemalo. Na temelju resnice in pravice bode to glasilo kakor do sedaj tudi odslej seznanjalo tuji svet in više kroge, v katerih šteje že mnogo bralcev, da tudi vestnih naročnikov, — z našimi narodnimi težnjami in odnošaji, neustrašeno bode pobijalo neresnico, katero razširjuje o Hrvatih in Slovencih sovražno jim časopisje, odkrivati hoče brezozirno grozne krivice, ki se gode teptanima narodoma ; boriti se tudi hoče odločno za celo-kupnost hrvatskega in slovenskega naroda. Potegoval pa so bode tudi nadalje ta list za toliko potrebno slovansko vzajemnost. Ta naj preide od besed do vzajemnega dela! Da li bode obstoj tega za hrvatske in slovenske interese na Dunaju ustanovljenega edinega tednika osiguran, ni dvomiti, ako mu zvesti ostanejo vsi stari naročniki, ako vsak rodoljuben Hrvat in Slovenec po svojih močeh napram listu stori svojo dolžnost, da se sedanje število naročnikov izdatno pomnoži. Rojaki! Dajte mlademu, neustrašenemu sobojevniku na publicističnem polju, ki stoji kot pogumen vidok na zelo važnem mestu, sredstev, da se ohrani, ojači in vstraja! Raz-širjujte list mej prijatelji in znanci! zalite vajte ga v raznih društvih, gostdnah in kavarnah. če se to zgodi, bode bodočnost lista na veliko korist hrvaškega in slovenskega naroda osigurana! — Naročnina znaša za celo leto 8 kron, zapolleta4krone. Naročnino, pisma itd. pošiljati je na Dunaj, I. Plankengasse 4. Dunaj, 29. marca 1900. Za uredništvo in upravništvo Jak. Pukl. Dnevne novice. V Ljubljani, 4. aprila. Deželni zbor kranjski ima jutri dopoldne 5. Bejo. Na dnevnem redu so mej drugim razna poročila finančnega in upravnega odseka. Javno predavanje. Opozarjamo na današnje javno predavanje č. g. kanonika .'ir Fr. I .amiml n ..rlAu« inžnn ljubljanski obč. zastop. Precej časa je včeraj poteklo, da je prišlo zadostno število obč. Bvetnikov skupaj. Še-le ko so menda notarja Gogolo poklicali po telefonu, se je mogla pričeti seja. Mestni občini ljubljanski se je podelilo dovoljenje za gradnjo jubi-lejske ubožnice. Novo čast je obč. svet podelil Eliji Predoviču in Jožefu Turku. Izvolil ju je v komisijo za nabor konj, ki se prične prve dni maja. Za mnoge napade radi mestne vožnje naj bodo gg. občinskima svetnikoma to zasluženo odlikovanje v primerno zadoščenje Vdova po dolgoletnem mestnem delavcu Barbara Avguštin je prosila za malo pokojnino. Odbilo se ji je, ker ni uradniška vdova. O tej priliki je izdal župan socijalno delujočo moč mestnega magistrata. Povedal je, da mu je včeraj g. svetnik Podgoršek izročil načrt za starestno preskrbo-vanje mestnih delavcev in da bode ta načrt obč. svetu predložil, kadar se prepriča, da je izvršljiv. Prav je, da je župan to povedal — sedaj se vsaj noben občinski odsek ne bode mogel več bahati s socijalno modrostjo. Poročalo se je, da vlada ne da brezobrest. posojila na grolice Stubenber-gove ustanovo oziroma na zgradbo, ki se je pričela graditi, ako se prej ne vknjiži. Določilo so je preskrbeti zadolžnico in preskr-b ti vknjiženje. Mestni hranilnici se je dalo naknadno dovoljenje za zvišanje obrestne mere pri nekaterih posojilih, odbila pa se je nje prošnja, da bi pri menjičnih in lom-bardnih posojilih sama vzviševala obrestno mero na 6 odstotkov ali pa na visokost avstro • ogersko bančne rente. Ivan Globočnik je zopet vložil priziv proti prepovedi uporabe klonice pri njegovi tovarni za žične žeblje. Magistrat je hotel sitne večne rekurze g. Globočnika nagraditi že s kaznijo 20 gld., pa je vlada rekla »ne boš*. Odklonjeno. — Prišli ste na vrsto dve stavbinski poročili. Namestu svetnika Žužka bi moral poročati dr. Hudnik. Dr. Tavčar, ki je bil včeraj zelo siten in je celo županu nagajal, ko je srebal mej sejo vodo, je p rotestiral, ker so mu neznane tehnične zmožnosti dr. Hudnika, ki je vsled tega odstopil od obeh poročil. Dr. Tavčar bi imel torej včeraj znamenit vspeh, da ni župan bil drugačnega mnenja. Poročilo o odobienju nivela za del Gradišča je sicer prepustil bodočemu poročanju svetnika Žužka, o kanalizaciji Zaloške ceste do gluhonemnice dalje se pa ni hotel podati. Prepustil je predsedstvo dr. Bleiweisu in poročal sam. Dr. Tavčarju jo to tako sapo zaprlo, da je klonil glavo pred tehničnimi zmožnostmi župana Hribarja. Betonski kanal bode veljal 13.772 kron, 2000 kron bode prispevala vlada. Vsprejet je bil predlog, da se kanal izvrši letos, plača pa drugo leto. O zadevi prispevka za konjsko bolnico je poročal obč. svetnik Bleivveis. Občno muzanje je povzročil njegov izrek, da menda kmetijska družba trdi, »da se bodo ljubljanski gospodarji v največji meri posluževali te živinozdravnišnice«. Stroški za ustanovitev bi znašali 25.000 kron. Občina bi prispevala k ustanovnim stroškom s 5000 kronami, ker bi v prvi vrsti imela okolica dobiček od naprave ne pa mesto, hoče biti pri organiziranju zastopana po svojem zastopniku in bo prispevala tudi k letnim stroškom, ko se določijo. Zastopnik občine tudi pri konjski bolnici bode skoro gotovo zopet Jožef T u r k. V mestno klavnico se bode upeljal telefon. Prošnji Cirila Kocha za znižanje uporabe vode se deloma ugodi. O računskem sklepu mestnega vodovoda je poročal obč. svetnik Š u b i c, ki je povedal tudi, koliko vode se porabi v Ljubljani. V Klečah se jo je vzdignilo 969,445.000 litrov. Ako bi to vodo natočili na prostor, kakoršen je Zvezda, bi stala voda 84 metrov visoko, ako bi napeljali od Ljubljane do Kranja strugo široko 20 metrov bi bila voda v strugi visoka 2 metra. Povedali bodemo tudi, koliko konj bi moral imeti, Bolčev Pepe, ko bi se mu oddala vožnja te vode, ker je tudi to izračunal obč. svetnik Šubic. Prebitek vodovoda znaša 29.863 kron. Dohodkov je imel 141.230 kron 94 vin., stroškov 114.227 kron 27 vin. Mestna hranilnica je imela v preteklem letu, kakor je poročal obč. svetnik Senekovič, prometa v 1. 1899 29,304.125 kron 41 h. Bilanca kaže pri upravnem premoženju 47.459 i? BMiatBi giMid mmilfifi g. Petričiču se je izrekla zahvala, pa tudi g. Gogola je dobil pohvalo, da tako nese hično opravlja pri hranilnici notarska opravila. Obč. svet je pozval hranilnico, da zgradi svoj dom na mestu nekdanje Vil-harjeve hiše na sv. Petra cesti. Magistrat-nemu tajniku dr. Jahnu so je dovolilo stopiti v stalni pokoj. Goriški deželni zbor se je, kakor smo že poročali, po dolgem presledku sošel zopet v ponedeljek. Te seje se je udeležil tudi ces. namestnik za Primorsko. To je menda prvi slučaj, odkar obstoji goriški deželni zbor. Dež. glavar dr. Pajer je pozdravil poslance samo v italijanskem jeziku in zaklical na presvetlega cesarja s trikratnim j > južne železnice 3°/0 > » južne železnice 5°/0 > > dolenjskih železnic 4°/0 Kreditne srečke, 100 gld...... 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 g'd Ogerskega » „ » 5 » Uudimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . . . Rudolfove srečke, 10 gld. ■ . . 108- -9540 87 30 69 40 99 — 99 25 397-50 335-42-50 21-70 13-20 Salmove srečke, 40 gld....... St. Genois srečke, 40 gld....... Waldsteinove srečke, 20 gld...... Ljubljanske srečke......... Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v Akcije tržaškega Lloyda 500 gld. . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Splošna avstrijska stavbinska družba . . Montanska družba avstr. plan..... Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100 . ..... 172-50 182— 178-— 48 — 124-75 293— 78-75 25-20 95— 263-50 317 — 255-50 __Nakup ln prodaja *S8 vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - Promese za vsako žrebanje. izvršitev naročil na borzi. K u 1 a n I n a 99 Menjarnicna delniška družba Ifl K K C u I., WollzBile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. 66 ' Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursuih vrednostih vseh špekulacljskih vrednostnih papirjev m vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovauja pri popolni varnosti jiijg~ naloženih glavaic, "1 ________Si> JHM i*ii»Tin. IU ... B. 1. Tigk^Katolišk^^sl^