A. S. V BLAGOHOTNO UVAŽE-2EVANJE. Že pred dvema tednoma je bilo na tem mestu naznanjeno, da so nora pravila K. S. K. J. dotiskana in da se bo 2 razpošiljanjem istih kmalu pričelo. Lastnik tiskarne "Amer. Domovina" v Clevelandu, O., nam pa žal sedaj poroča, da je izbruhnila med tamošnjimi linijskimi knjigovezi stavka, kar zadržuje vezavo in odpošilj&tev pravil; vezanih jih je dosedaj samo 1 tisoč. Teh tisoč iztisov pričakujemo danes, ali jutri in jih bode-mo še tekom tega tedna iz gl. urada poslali po 3 iztise, da jih bodo imeli vsaj uradniki krajevnih društev za silo pri rokah. Ostala pravila, za vse člane, bo pa tiskarna v Clevelandu društvom razposlala takoj po končani stavki. Toliko v blagohotno, pojasnilo in uvaževanje vsem tajnikom in tajnicam, ki zaman pričakujejo obljubljenih novih pravil. JOSIP ZALAR, g., tajnik. sauje napram državi S. H. S. "Edinost" je že druga žrtev slavne jugoslovanske cenzure. Nedavno je S. H. S. vlada ustavila tudi chikaski dnevnik "Prosveto", glasilo S. N. P. J. Who is next? Živela svoboda tiska v "Es-haeziji!" Smrtna kosa. Dne 11. t. m. je v Broklynu, N. V. trmrfa najstarejša Slovenka greateraewvorske naselbine, 82 letna vdova Mrs. Ana Rojanc, rojena v Ihanu pri Domžalah. Pokojnica je živela pri svojem zetu Mr, A. Burgarju, preds. pravnega odbora K. S. K. J. in blagajniku Frank Sakserjeve državne banke. Poleg svoje hčere Marije, omož. Burgar zapušča v Brooklvnu še tri omožene hčere: Mrs. Češark, Mrs. Adamič in Mrs. Ganger ter enega sina Jožeta Rojanc in številno v-nukov ter vnukinj. Občcznana, sivolasa Rojan-ceva mama je bila v tamošnji naselbini zelo spoštovana in priljubljena. Do 4 mesecev nazaj je bila vedno krepka in čila. Važno je pri tem, da so bile baš njene starejše hčere prve Slovenke, ki so se pred 30 leti naselile v New York in pričele delati slamnike po raznih tovarna!}. ' k v. Pogreb blagopokojne starke se je vršil dne 14. t. m. na po-» kopališče Presv. Trojice, kjer počiva že več newyorskih Slovencev. ' . Iskreno sožalje (prizadetim sorodnikom! Naj v miru počiva! Prizadeti delavci jeklarske stroke. Gary, Ind. 17. maja. — Vsled določbe ravnateljstva jeklarskega trusta, je včeraj tudi v tem mestu znižanje plače po tukajšnjih jeklarnah v veljavo stopilo. Vsled nove plačilne lestvice je več kot 15,000 delavcev iz našega mesta prizadetih; eni izmed teh bodo komaj polovico toliko zaslužili, kakor pred 3 tedni, kajti prešnji delavni čas je tudi skrčen samo na 9 in 10 ur. Sledeče tovarne last jeklarskega trusta .so znižale plače svojim delavcem: The Illinois Steel Company, American Bridge Co. in The American Sheet & Tinplate Co. Plače pa niso znižane samo delavcem, ampak tudi superintendentom in klerkom. Tekoči teden se bo vOed z-a plač tudi produkeijo jekla za polovico zmanjšalo na samo 10 tisoč ton. Svoječasno je Michigan Central železnica v teh jeklarnah naročila 500,-000 ton tračnic, danes je pa to naroČilo iz neznanega vzroka preklicala. % Kazen za lastnike preklicanih prvih državlj. papirjev. Washington, D. C. — Kon- grešnik Raker iz Kalifornije i ma izdelan svoj zakona črt, ki bo hudo prizadel prosilce državljanstva, ozi bivše lastnike prvega državi, papirja. Sleherni izmed teh prosilcev, ki je tekom vojne preklical svoj prvi državljanski papir, da se izogne vojaščine, bo portiran. g čudna tožba za odškodnino. Waukegan, 111. 13. maja. 4 Lansko leto v septembru je 5 letna deklica Lenora Kings- Haywood poroča iz Rusije. k Moskva, 16. maja. —Nedavno v večletno ječo obsojeni N'Bill" Haywood, vodja deske zveze I. W. W. pošilja eriki sledeče poročilo: "Dne 3. marca sem zapustil oje prijatelje v New Yorku; ez 3 tedne zatem sem bil že tukaj v Moskvi. Jaz ostanem tukaj do konvencije tretje internacionale. Brezdvomno se bom zatem nazaj v Ameriko vrnil. Svoje poroke zagotavljam, vsled tega ne bodo trpeli nobene škode." Zatem pa Haywood na dol-50 in široko hvali sedanje u-godne razmere v Rusiji in na ley obiskala svojega strica vaja dokaze o velikem napred- Weinecke-ja, ki ima majfyno farmo v Barringtonu. Ta far-mar je pa imel velikega in hudega petelina, ki je skočil v deklico in ji izkljuval ter izpraskal eno oko. Oče ponesrečne deklice je sedaj pri sodišču v Ofiicagu v-ložij tožbo proti Weinecku v plačilo odškodnine $20,000 za izgubljeno oko svoje hčerke: Brezvestna zamorca zakopala T\ ___J _ *____1 V • . . I * _ • _ V,__ cu pod sovjetsko vlado. Chicago, HL — Haywoodova varščina in njegovih osmerih tovarišev je znašala $80,000; ista je sedaj propadla. Hay-woodovo varščino v znesku 1115,000 je položil znani socia-Istični milijonar Wm. Bross lovci. V New Yorku, N. Y. je dne 7. maja umrla rojakinja Ivana Dolinar, soproga g. Srečko Do-linarja upravitelja."Narodnega Lista". Pokojnica je preminula vsled srčne kape v 45. letu svoje starosti. R. I. P. de en ameriški slovenski list zabranjen v Jugoslaviji Iz zagrebškega "Obzorja", z dne 26. aprila t. 1. posnemamo, da je jugoslovansko ministrstvo notranjih zadev ustavilo pošiljanje in širjenje chi kaškega dvotednika 'Edinost', glasila slovenskega katol. delavstva v Ameriki, katerega izdajajo frančiškani. Za vzrok te prepovedi se navaja preveč tendenciozno pi- Uboj ▼ plesni dvorani. Benton, Ind. 16. maja.—Sinoči se je vršil v eni izmed največjih dvoran v tuk. mestu javen ples, ki se je končal z krvavim izidom: mrtvi so trije, 4 Pa nevarno ranjeni. Se le nedavno nastavljeni 50 etni stražnik John Kelly, ki je svoječasno delal v Zeigler premogovniku je šel v ono dvo-rafio svarit plesalce in goste, da naj ne delajo takega vriš-ča. Mnogo izmed gostov je bi-o vinjenih, eden izmed njih je pa med kregom grozil s svojim samokresom. Med tem, ko je stražnik posvaril onega razgrajača, so Kellya s stolom na tla pobili; to je stražnika tako razkaci-Io, da je še pravočasif) potegnil svoj samokres iz žepa in oddal po vrsti 6 strelov. Dva izmed navzočih gostov sta se mrtva na tla zgrudila, 4 so pa težko ranjene prepeljali v bol« nišnico; čez nekaj minut zatem je pa tudi stražnik K«My izdihnil svojo dušo. Dosedaj porota še ni izrekla* svoje sodbe v tej zadevi. Postal brat svoje matere. - V Shamokin, Pa. se je minuli mesec pripetil sledeč čuden slučaj: 21 letnemu samskemu Viljemu Seitzinger je že pred davnim umrl oče; ima pač še svojo mater rojeno Hetrick. Ker je pa njegova stara mati Mrs. Henrieta Hetrick imela dosti premoženja pa malo ožjih sorodnikov, je postavnim >otom adoptirala svojega vnuka Viljema in mu določila ve-iko dedščino. Ker jd sodnija :o adoptiranje odobrila, bo s-rečni Viljem zanaprej nosil de-diško ime svoje matere, katero bo tudi lahko nazival kot sestro. Pač redek družinski slučaj! Ženske upravljajo celo naselbino. Farmerska naselbina Thayer v Kansasu broječa 528 stanovalcev je gotovo edina svoje vrste, kjer imajo ženske glavno besedo. Pri zadnjih volitvah so bile-v občinski svet z veliko veči no izvoljene same ženske. Ta odbor sestoji: iz županje Mrs. H. A. Forrest, policijske sodnice in 5 občinskih svetovalk., —Gospa županja zatrjuje, da bo naselbina Thayer v dogled-nem času najbolj napredna .naselbina sirom dežele. 90-letna dijakinja. Racine, Wis., 14. maja.—90 let stara gospa Amy Davis Winship je našla nov studenec mladosti; prišla je namreč do prepričanja, da postarani človek zopet lahko uživa veselje mladosti,če obiskuje šolo, kot bi bit 18 let star. To je 90 letno starko napotilo, da se je za bližajoči se poletni semester v-pisala kot slušalka univerze dr. žave Wisconsin. Mrs. Davis Winship obiskuje poletne tečaje raznih univerz že tekom zadnjih 11 let. Bila je že slušate-Ijica vseučilišča v državi Wis., Ohio, Fla, Kans. in Calif. Na tisoče graduantov teh univerz se še spominja stare dijakinje, ko je med njimi v šolski sobi sedela Lahko bi bila že prababica profesorjev in babica dijakov. Navedenka ni imela do svojega 79 leta nobene prilike do šolanja; šele zdaj. na stara leta se je je poprijela želja do u Čenja. Mrs. Amy Davis Winship bo letos promovirana za doktorico modroslovja in znanosti. ---.---— AGITIRAJTE ZA MLADIN SKI ODDELEK K. S. K. J. i Prebrisani kurji tatovi. V Mattawan, N. J. živeč farmer J. Clark si je nedavno nabavil 6 dragocenih kokošij,ker so mu nžmoviči vse prejšnje pokradli. Da bi bile pa te kokoši varne pred tatovi,je priklenil pred kokoŠnjak velikega psa.—Naslednje jutro že ni bilo več, ne kokoši in tudi ne psa* ker so ga kurji tatovi tudi s sabo odvedli. Sneg ▼ Michiganu. Sault Ste Marie, Mich. 15. maja. —Od včeraj zjutraj in danes 1jan divja tukaj hud snežni /vihar, kakoršnega še nikdar ' v maju ne pomnimo. Ves promet je vsled snežnega zameta oviran. ^Dosedaj je zapadlo že 8 palcev snega., škoda na farmah je velikanska. živega dečka. Gary, Iind. 14. maja—Danes v našem me^tu Čin, kakoršnega policijska crOnika še nikdar ne pomni. Ko se je 6 letni deček George Schuka igral na nekem praznem stavbišču blizu 1235 Pa. Ave, sta se mu približala dva zamorska fanta, v starosti o-crog 16 let. Ker je imel mladi' George zavitek slaščic v svojih rokah, sta zamorca zahtevala, da naj jima iste izroči. Prestrašeni deček jima je dal vse slaščice razen ene, To je zamorca tako razkačilo, da sta pograbila in vrgla dečka v bli-žhjo izkopano jamo na praznem stavbišču; zatem sta z opato za 3 čevlje peska naj nasula, kjer se je zadušil. £lo-činca sta nato pobegnila. Ker mladega Georga na večer ni bilo domov, je pričelo njegovo mater zelo skrbeti. Shukov sosed, 5 letni Johnny £ovton ji je pripovedoval dogodek, kako sta 011a dva zamorca z njenim sinom ravnala. Na največje žalost matere so šele Čez 2 ure po tem dogodku našli mrtvo trupl6 mladega Georga zasutega pod velikim kupom peska. Policija sedaj marljivo išče zamorska zločinca. r Prihodnje zborovanje Lige narodov. Iz Ženeve v Švici se poroča, da se bo prihodnje zborovanje Lige narodov vršilo v Ženevi dn0 5. sept. t. 1. Dvoje važnih točk se ima rešiti 11a tej konferenci: volitev sodnikov mednarodnega sodišča in nekaj prememb pravil. Dalje se bode na tem zborovanju ukrepalo o al(indskih o x)kih, on^ejitvi trgovine z opijem,o varnostnih naredbah napram legarju in o vprašanju Vilne, kjer so prizadeti Poljaki in Litvinci. u Zaslužena kazen milijonarja. Chicago, 111. 17. maja.— V višjih" krogih* mesta Chicago je zadnje dni vladalo veliko razburjenje, ko je stal milijonar Herbert Crane ml. pred sodnijo, obtožen napada in posilstva 13 letne deklice Louise Sturm v * Lincolnovem parku. Obtoženi Crane je pravnuk z-nanega multimilijonarja Richard T. Crane ki ima tu v Cb,ica-gu velikansko železolivarno. Sele nedavno se je ločil od svoje žene, kateri je moral plačati $100,000. Dasiravno je imel Crane najboljše zagovornike, so ga porotniki spoznali krivim. Sodnija mu je določila zasluženo^ kazen od 1 leta do 20 let ječe v joRetski kaznilnici. Sokrivce vojne čaka zaslužena kazen. Iz Berlina se poroča, da so se .^emci uklonili zahtevi zaveznikov, staviti pred njih sodišče 900 oseb, sokrivih raznih zločinov v minuli svetovni vojni. Ta velezanimlva obravnava se prične v Lipskem dne 23. maja 1. Zavezniki imajo celo listo obtožencev raznih večjih in manjših prestopkov za časa vojne. Najprvo pridejo na vrsto sokrivci manjših prestopkov, končno pa krinimalni obtoženci. Sodilo jih bo sedem sodnikov izbranih po zaveznikih. Ža prvo obravnavo je določen slučaj nemškega častnika Heine-ja, ki je trpinčil angleške vojne ujetnike; dalje se bc moral zagovarjali nemški stotnik Mueller, bivši poveljnik jetniškega tabora v Flavy-Le-Martel in prostak Neumaun, ki je v Pommerensdorfu tudi slaTw> ravnal z ujetniki. Temu sledi obravna navram kapitanu Neumanu, poveljniku nemške submarinke "U-67t, ker je potopil sanitejsko ladjo * Dover Castle". Kot glavne priče k tem obravnavam bo poklicanih iz Angleškega 47 oseb. BURNA SEJA USTAVNEGA ODBORA. I Belgrad, 5. aprila.—Včerajšnja seja ustavnega odboja se je pričela ob 4. popoldne. Najprej se je razpravljalo o členu 5. in 6., ki govorita o prehodnih odredbah. Pri tem sta govorila posl. dr. Šimrak iii dr. Dulrbič, vendar pa je večina glasovala za vladni predlog. Nato se je prešlo na razpravo o členu 13., ki govori o kajicel-paragrafu in ki se glAsi: "Jamči se svoboda vere in vesti. Usvojene veroizpovedi, razglašene potom zakona , morejo svoje versko-zakonske objrede izpovedati, v kolikor s tem ne žalijo javne morale. Uživanje državljanskih pravic je ikmxI-visno od veroizpovedanja. Nil^če se ne more oprostiti svojih državljanskih in vojaških obveznosti, -skličujoč se na svojo veroizpoved. Prisvojiti se morejo one vere, ki so bile v gotovih v gotovih krajih zakonito priznane. Usvojena in prizjiana veroizpovedanja u-pravljajo samostojno svoje notranje verske posle in zapovedi v mejah ustavi in zakona. Nihče ni dolžan, da izpoveduje svoje versko prepričanje javno, da sodeluje pri verski-zakonskih činih, svečanosti, obredih, razen • pri državnih praznikih in svečanostih, v ko-ikor to določa zakon in v ;ko-ikor kdo pripada pod očetovsko, varuško in vojaško oblast. Priznane, že usvojene veroizpovedi morejo obdržati zveze, s svojimi poglavarji izven mej" države, v kolikor zahtevajo to njihovi dulipvni predpisi. Način tega občevanja določa j zaton. V okviru državnega proračuna se predvidevajo iz<}at-ri za versko-zakonske svrhe, ri se imajo razdeliti na usvojena in priznana veroizpovedanja sorazmerno po njihovi;stvarno dokazani potrebi, gorski predstavniki ne smejo u-porabljati svoje oblasti preko verskega bogoslužja ali preko verskih predpisov v strankarske namene. Prestopki proti temu se kaznujejo samo na tožbo privatnih oseb. Tožbe se vlagajo neposredno pristojnemu sodišču, ki vodi samo preiskavo. Žrtve irskih nemirov. . Dublin, Irska.—Od 1. januarja t. 1. do 10. maja je bilo v borbi Za irsko svobodo ubitih že 675 oseb in sicer: irskih civilistov in vojakov republikanske armade ubitih 441, ranjenih 333; Angležev ubitih 234, ranjenih pa 300. PRISTOPAJTE H K. S. K. JEDNOTI. Kousfcit^anta sprejela ustavo kraljevine S. H. S. Belgrad, 12. maja. — (Po inform. biro-ju S. H. S. Washington) — Danes, dne 12. maja je bila v konstituanti izčrpana lista govornikov pri generalni debati o ustavi. Poslednji je govoril predsednik?!! vlade (Menda ministrski predsednik? op. ured.) V svojem govoru je še enkrat razložil ves značaj nove ustave, pov-darjajoč najbolj zajamčeno garanzijo za bodočo jako in veliko državo. Govorniku je navdušeno ploskala cela kon-stituanta, izvzemši komunistov in separatistov. Zatem je sledilo glasovanje. Za sprejem ustave je glasovalo 227 poslancev proti pa 93; med temi so bili Trumbič, Narodni klub, socialisti, muslimani Južne Srbje in komunisti. 1 Clan. bo .:•<-: v te, Joliet, št. sv > A ■ ■ Člane društva sv. Jožefa se prosi, da se prihodnjo nedeljo, dne 22. maja zberejo ob pol 10. uri dopoldne v šolski dvorani, da se udeležimo nove maše, katero bo daroval naš faran in član' K. S. K. J. Rev Mat. Butala. Opozarjam vse člane, da se te slavnosti udeležijo v polnem številu. Nadalje naznanjam članstvu, da bo prihodnja redna seja dne 29. maja (zadnjo nedeljo v mesecu) namesto 5. junija. Kakor znano, bodo 5. junija priredila vsa jolietska društva K. S. K. piknik v proslavo 5 letnice obstanka našega Mladinskega oddelka. Pridite na pril¥>dnjo sejo v obilnem številu, ker bomo imeli več važnih točk na dnevnem redu. John Plnth, tajnik. Društvo sv. Vida št. 25 Cleve land, O. Članstvu našega društva naznanjam, da se je na društvo ni seji 1. maja t. 1. sklenilo, da se naše društvo korporativno vdeležr slavnosti blagoslovljen ja nove zastave Slov. pevskega društva "Slovenija" na dan 29. maja t. 1. ob 2. pri popoldne v cerkvi sv. Lovrencija v Newbourghu. Zbirali se bomo v Knavsovi dvorani ob pol eni uri popoldne in se od tam skupno odpeljali z 55 in Broadway poulično karo. Prošeni so vsi člani našega društva da ta sklep v-poštevate. S 6obratskim pozdravom Josip Russ, ta j- il urada tajnika društva sv. Frančiška Šaleškega št. 29. K. S. K. Jednote Joliet, A Članom imenovanega društ va, se naznaja, da je bilo na redni mesečni seji, dne 1. maja sklenjeno, da se društvo u-dele;i nove sv. maše ob 10. uri v nedeljo dne 22. maja katero bo daroval naš Čast. sobrat Matija J. Butala. Člani so naprošeni, da se z-berejo točno ob pol 10. uri v šolski dvorani z regalijami in da počastimo novomašnikov nastop v slovesnem sprevodu pred cerkvijo. Zatorej naj no: beden ne izostane od te redke slavnosti. Društvo je lahko poift&nb, da ima v svoji sredi novomašnika; zatorej je vsakega Slana dolžnost, da počasti svojega sobrata ob nastopu njegove nove sv. maše. Zatorej na svidenje v nedeljo dne 22. maja. S sobratskim pozdravom John Gregorich, tajnik. Društvo sv. Alojzija št. 95 Broughton, Pa. Naznanjam vsem članom in članicam našega društva, da se vrši dne 19. in 20. maja društvena spoved, katere se vdele-žite polnoštevilno, kajti velikonočna doba že poteka. Letos se vrši spoved zaradi tega tako pozno, ker nismo mogli prej dobiti duhovnika. Spovedovanje se vrši po navadi, tako da bo šel lahko zatem vsakdo na delo, katero ga ve-ze. Prosim vas da vpoštevate to naznanilo, kajti glede tega ne bodo prazni izgovori nič veljali. Vsakemu so znane dolžnosti, katere zahteva od nas K. S. K. J. * S pozdravom Aston Ipavec, tajnik. Društvo sv. C. in M. št. 101 l*rain,0. Naznanjam, da se je/ sklenilo na zadnji mesečni seji 1. maja, da priredimo veselico dne 2. julija v korist društvene blagajne in sicer v dvorani sobr. Al. Virant-a. Zatorej opozarjam vso člane našega društva* da se udeležijo prihodnje mesečne seje dn 5. junija v kar največ mo-cq obilnem številu, ker moramo več važnih stvari ukreniti v prilog nameravane veselice. ^ Cm'u^}- ;T •. • ^ Nadalje opozarjam vse članstvo nagega društva, da se mesečnih sej bolj redno vdele-žujejo, kot dosedaj. Kar se pa tiče velikonočne dolžnosti, pa vsak član(iea) sam ve, kaj je naša dolžnost. Če še kedo izmed vas nima spovednega listka, naj se zglasi pri društv-tajniku. Kdor se ne izkaže s tem listkom, se bo ž njim po društvenih pravilih postopalo, Louis Konjar, tajnik. Društvo sv. 0. in M. št. 144 Sheboygan, Wis. Naznanjam vsem članom našega društva, da je bilo sklenjeno na glavni seji meseca de cembra, da plača tsak član en dolar , ($1) meseca junija v društveno blagajno; toraj na, vsak član to vpošteva, zlasti še tisti, ki pošiljate asesment po drugih. Nadalje naznanjam, da je prihodnja seja, ki se vrši dne 7. junija, polletna seja; želeti je, da bi se te seje kolikor mogoče v obilnem številu, udeležili, ker je več važnih reči za rešiti. Ob enem naj omenim, da bo letos 10. septembra deset let, odkar je našo dništvo ustanovljeno, da bi se na tej šoji kaj ukrenilo glede deset-letice obstanka društva sv. Cirila in Metoda da ne bodo po drugih naselbinah mislili da v Sfyeboyganu spimo noč in dan. Nadalje naj omenim, kateri so hoče naročiti na list "Angelček" Mla4inskega oddelka K, S. K. Jednote, da list stane na leto en dolar in bo tiskan v slovenskem in angleškem jeziku; prva številka izide začetkom junija. Kdor se hoče naročiti, se lahko pri meni, mene dobite vsak večer doma. K sklepu še opominjam, da kateri še ni opravil Velikonočno dolžnosti, naj to hitro stori ker nedelja 22. maja je zadnji dan velikonočnega časa in kdor mi še ni izročil spovednega listka, naj to izvrši na prihodnji seji 7. jun. Ako slučajno kateri ni dobil listka, naj pride gotovo na sejo da se praviči, drugače bo imel ne prilike, ker jaz se hočem držati društvenih in Jednotinih pravil;; tako se jih naj tudi drži vsak član, pa bo šlo vse gladko naprej, drugače pa ne. S sobratskim pozdravom John Udovich, tajnik. z urada tajnika dr. sv Jeroni-ma, št. 153 Cannonsburgh, Pa- S tem naznanjam vsem članom in članicam, da se je na zadnji redni seji dne 1. maja t. naš dosedanji tajnik in zastopnik pravilno odpovedal svo-uradniški službi. Ker ga muči dolgotrajna bolezen, je re-vcl, da ne more več teh poslov opravljati. je nas prirnora-da je bil na njegovo mesto izvoljen tajnikom in zastopni-tom dobroznani sobrat John Pelhan, Box 174 Houston, Pa. Tukaj vas opominjam vse cenj. člane in članice našega di uštva, da za ta mesec še moni plačate vse Jed. in društ v. a-sesmente in sicer najkasneje do 22. maja, da mi bo mogoče sestaviti natančen račun. Zaeno pa pa prosim društvene nadzornike, da pridejo knjige tajnika in blagajnika pregledat, sti olajšanega pri vam, da ste se to leto v tem ozi-ru slabo odzvali. Dalje opominjam vse naše člane, živeče izven društvenega sedeža, da kdor hoče imeti prestopni list, naj plača ases. za isti mesec, ko prestopni list zahteva in še za 1 mesec naprej; potem bo vse pravilno storjeno bodisi pri društvu, kakor tudi od strani Jednote. K sklepu vas še enkrat opominjam, da se pogostoma vde-ležujete rednih sej in od danes naprej vsa pisma tikajoča se našega društva naslavljate na novega tajnika, sobr. John Pel-han-a. Ob enem pa vas še vse člane (ice) K. S. K. J. lepo po zdravi jam in vam želim mnogo napredka, Vam udani sobrat, Frank Oheplak, bivši tajnik in zastop. Sheboygan, Wis. Prišel je lep, cvetoči maj, katerega pozdravlja vsako človeško srce z največjim veseljem; ravno tako smo ga tudi mi tukaj pozdravili. Dne 1. maja zvečer smq imeli v naši cerkveni dvorani dramatično predstavo "Veriga", katero so priredile canice dr. " Kraljica Majnika" št. 157 K. 8. K. J. — Prvič je nekaj prav lepega, ker nosi to društvo tako krasno ime; drugič pa je nekaj posebnega, ker smo ta dan obhajali 10 letnico dramatičnega delovanja V naši naselbini. Tekom minulih 10 let siiio pe vprizorili dvainšestde-set raznovrstnih dramatičnih predstav. Igrali smo žalostne in vesele; šaljive in zgodovinske igre; zatoraj bi jaz želel, da bi ne zaspalo to delo, ampak da bi se razcvetelo in da bi rodilo polno sadu tudi v bodoče. Ako prebiramo dandanes razne časopise vidimo, da je sedaj dramatika po celem svetu na prvem mestu. Koliko denarja izda ameriško ljudstvo za gledališča, kjer se goji umetnost in veda. Tudi mi Slovenci ne smemo spati. Na tem mestu izrekam prav lepo zahvalo vsem članicam društva 44Kraljica Majnika", ker ste mi dale za moj trud tako lepo nagrado. To bom še bolj pomnil, kar sem prejel dar ravno za 10 letnico mojega delovnja na dramatičnem polju. Vsak igrovodja (režiser) ve, koliko je truda prodno se vprizori kaka igra. Zdaj pa je moja iskrena želja, da bi se enkrat zbrali vsi, ki ste že kedaj igrali v teh preteklih 10 letih, da bi nekaj ukrenili in storili za napredek dramatike in pa v korist naše farne ccrkve Sv. Cirila in Me-Bodimo vsi dobrih misli bo šla stvar gladko naprej. Z redoljubnim pozdravom Jakob Prestor. Cornwall, Pa. sobrat urednik:— __ erite malo prostora, da išem par vrstic, da pridemo Millvale, Pa. Kakor znano, je dne 26, mar. ca t. 1. zgorela naša hrvaška cerkev sv. Nikolaja v Bennett, Pa. Zavarovalnina |je prejeta, $,>5,000.00 za novo delo bo pa potrebno okoli $50,000.00. Zaradi tega si je naš častiti gospod župnik Rev. Jos. Sorich vzel nalogo, da naprosi za milo-dare pri organizaciji in kompa-niji, kjer so naši farani zaposleni ozirom člani, tako, da se doseže saj do nekaj primanjklja-a. Znano je, da so zdaj slabi časi, da bi veljalo vse uboge fa-rane. Do zdaj so darovala Društva št. 33 K. S. K. J. $50.00 in št. zaradi tega bi bilo cenj. društva tudi mi, z zelenega Cornwalla (Koruzne stene) v javnost, da bodo rojaki širom Amerike znali, da smo tudi tukaj Slovenci. Škoda bi bilo na široko pisati o. tukajšnjih delavskih razmerah, ker so—od muh, kot povsod. Pozimi je še šlo, ko je vsakdo nestrpno pričakoval mile pomladi in boljših časov. Tako imamo pač lepo vigred, pa slabe delavske razmere, da slabše ne morejo biti. Nekateri delamo po 3 dni, nekateri malo več; drugi pa nič. In tako gremo teden za tednom vedno bližje smrti. Pa vseefto še no obupamo, ker nam daje neka posebna zaloga It pogum; ko bo pa enkrat še ista posla, nam bo pa slaba predla; posebno to leto, nam je slana vse črešnje pobrala; solata in druga vrtna zelenjad pa lepo kaže. Pa, kaj, ko so brez kruha ne da jesti t Moram še omeniti, da sem bil v nedeljo dne 8. maja v Steeltonu, Pa., in sem obiskal številno ondotnih rojakov, po veČini vsi člani dr. sv. Alojzija št. 42 K. S. K. J. To je res ne kaj pomenljivega in veselega zame, da ne morem vsega opisati. Kako lepo se tam rojaki med seboj razumejo! In kako so praktični Slovenci ter verni katoličani. Vso hiti lepo in pobožno k službi božji. Kaj takega res nisem pričakoval. Seveda, to gre tudi zasluga, ker ihuijo vrlega župnika Bev. Luka Gladek-a. Take lepe pridigo kot ono nedeljo nisem čul v slovenskem jeziku že celih 26 let, odkar sem v Ameriki. Kako lepo majo naši rojaki v Steeltonu tudi svojo mladino vzgojeno; ni jih sram materinega (slovenskega) jezika da v istem celo rajši občujejo kot v angleškem. Tudi v Steeltonu se sedaj slabo dela; pa navzlic temu se naši rojaki tam dobro počutijo, ker imajo4 večinoma vsi svoja lastno domovja, pa kako krasna in lična! V naglici sem obiskal samtf nekaj rojakov: John Simoniča, Anton Papiča in Martin Težaka. Vsi ti so gospodarji lepih hiš. Zabavali smo se v domači družbi poleg Noetove kapljico prav izborilo. Vsem skupaj srčna hvala za izkazano mi gostoljubnost in postrežbo; posebno še John Simoniču in njego vi celi družini, in Anton Papiču in njegovi g. soprogi. Prej ali slej vam bom skušal to naklonjenost povrniti. Pozdrav vsem skupaj. Na zopetno svidenje! Peter Lukanič, Bx 44 Cornwall, Pa. JP If! IP Ž Novomafeiku Rev. lifcrJdliet Town- Mat. But&I*. Novi masnik, bod pozdravljen! Danes kor vesel prepeva. Gloria in exeelsis Deo! Glas po cerkvi tvoj odmeva. Rojstni dom in oela fara Tebe mašnika proslavlja; Mesec majnik s svežim cvetjem I Cerkve mlado moč pozdrav. Ija* f Naše gore list si, sinko, Zvon iz line tebi poje... j Kakor zvon vse vabi k sebi, Vabil boš ti ovce svoje. Vsa vesela Mati s Sinom i ? Danes z neba na te gleda, j,» "Dekla glej sem..." in postala Je za nas meso Beseda. * Isto čudo na oltarju Danes vera tvoja vidi; Jezus pride v roke tvoje Na besedo tvojo: pridi! Vse dni tvojega življenja Naj ti solne© sreče sije! V mračnih urah čvrsto sto-. P«* j - V varstvu Jezusa, Marije! Rev. Anton So jar — katehet novomašnikov. odi. 1912do se-sv. Frančiška , Wis. Učil in za-v šoli vedno izborno lepo, £a je svoje študije dokončal že pred svojim 23. le-, tom. Posvečenje v mašnika pred predpisano starostjo mu jo cerkvena oblast iz razlogov dovolila. Oče č. g. novomašnika je doma iz Nerajca pri Črnomelju in biva s svojo ženo in družino ie 30 let tu v Jolietu. C. g. novo-mašnik ima še 2 brata in 1 sestro. Naša slovenska jolietska naselbina se veseli tega dneva; saj bo Bev. M. J. Butala prvi, tu rojeni Slovenec, naše gore list, katerega je zadela ta redka čast in bo tudi pastiroval ined svojimi rojaki in domačini kot kaplan pri cerkvi sv. Jožefa. Mnogo uspeha in božjega blagoslova pri delovanju v vinogradu Gospodovem. C. g. novomašniku v pozdrav in počast nam je poslal Rev. A. Sojar nastopno krasno pesem kot svojemu duhovskemu tovarišu in svojemu nekdanjemu u-čencu. Za to pozornost izreka-pio.Rev.Sojarju iskreno zahvalo NOVOMASNIK REV. MATIJA J. BUTALA. Nova maša v Joliet-o. Po dolgem presledku je v tekočem letu zopet zadela našo jolietsko naselbino redka čast, da zamoremo pisati o tu so vršeči novi maši kakega izmed naših slovenskih bc^goslovcev. To redko slavnost bomo obhajali prihodnjo nedeljo dne 22. maja, na praznik Presv. Trojice v naši cerkvi sv. Jožefa ob 10. uri dopoldne, ko bo prvič daroval sv. mašo naš sobrat in domačin Rev. Matija J. Butala.-Č. g. novomašnik je bil rojen v Jolietu dne 14. junija 1. 1898. "\er je nadebudni dečko kazal zvanredno nadarjenost in veselje za najbolj častni in težavni (duhovski) stan, so mu njegovi stariši John in Katarina Butala, živeči na 6I& N. Broadway ugodili po želji. : LOKALNE VESTI. V zadnji številki "Glasila*' smo poročali o dveh graduan-tih naše slovenske farne šole sv. Jožefa, ki sta naredila najboljšo skušnjo za sprejem v višje šole. Danes prinašamo slike teh dveh vrlih graduantov. Mladi George A. Vertin bo pričel letos v jeseni pohajati v De La Salle višjo šolo Krščanskih bratov na podlagi podeljene mu ustanove reda Kolumbovih Vitezov; gdč. Mary Lav-ričeva se bo pa tudi 4 letno brezplačno učila na dekliški a« kademiji sv. Frančiška. Mnogo uspeha! DVA ODLIČNJAKA SLOV. PARNE SOLE V JOLIETU. - r • EfF V • V GEORGE A. VERTIN MISS MARY LAVJtlč. Seja predsed. jolietskih društev V Jčtrtek večer ob pol 8: uri se vrši v dvoraiii stare šole seja predsednikov jolietskih društev, kjer se bo določilo in sestavilo spored za nedeljo,povodom nove sv. maše našega do- mačina Rev. M. J. Butala. Na tej seji bo na dnevnem redu tudi nameravani piknik jolietskih drustev'K. S. K. J. o priliki praznovanja 5'letnice obstanka Mladinskega društva, vršeče se dne 5. junija t. 1, :Ave, avel Slava, £ast Mariji! LnČ nebeške zarje jo obdaja. Majniške oltarje diči slika zlata, veličastna v svojem žaru. Krona njena častna v biserih fee tisočerih sveti. Bujno lepi vzklili so nam cveti, koder njeni zlati obsvetijo žarki polja. — Slišim melodijo božjih pevcev, neumljivo, krasno, ki po jo ji z godbo harfe glasno. Zdrava bodi! ..Vsklikamo mi vsi ji: Ave, ave! Slava, čast Mariji! Slavomir. - . Stebri krščanske omike. Posvečevanje nedelj in praznikov je največjega pomena za časno in večno srečo vsakega naroda. To uči sv. pismo, to potrjuje izkušnja in zgodovina. Zunanja lepota sv. katoliške Cerkve v kakem kraju je v pr-vr vrsti -odvisna od rednega in vestnega posveČevanja nedelj in praznikov. Moč in veljava kakega naroda na svetu je sicer dar božji, vendar je navadno navezana na naravne čednosti po eni strani in na vestno praznovanje Gospodovih dni po drugi strani. - O tem bomo še govorili; zdaj smo to le mimogrede omenili, da se zbudi bi poveča zanimanje in vnema za to veliko dolžnost. Danes nadaljujmo razpravo. Kakor .smo dlišali, ima ta zapoved dve dolžnosti v sebi; prva je: bodi ob nedeljah in zapovedanih praznikih s spo-dobno^Požnostjo pri sv. maši, in dniga: ne opravljaj ob teh dneh nobenih hlapčevskih in drugihj prepovedanih del. Najprej je treba vedeti, katera so tista prepovedana o-pravila? Vsa človeška opravila raz-, deljujemo v tem oziru v te-le vrste: 1. Hlapčevska dela so opravila za telesne potrebe in s telesnimi- močmi opravljena. Rimljani so imenovali taka dela suženjska, ker jih nakladali sužnjem. 2. Svobodska dela so opravila za duševne potrebe, z močmi duha onravljena. - Ker so se le svobodni Rimljani s takimi rečmi pečali, so jih imenovali zato svobodska dela in o-pravila. 3. Skupna opravila, ki dušnim in telesnim potrebam "služijo in se od vseh ljudi enako izvršujejo. 4. Sodna in tržna opravila, ki se vrše na trgu ali na sodišču ali sicer javno in očitno pred ljudmi. Izmed vseh teh raznih del in opravil so prepovedana ob ne-ddjah in praznikih le hlapčevska dela in nekatera sodna in tržna opravila, -r Katera so hlapčevska dela, morete iz prejšnje razlage lahko sami določiti. Za zgled pa naštejemo nekatere vrste takih del: * a) poljska; gorska, gozdna in podobna dela, n. pr. orati, žeti,*mlatiti, kositi, kopati, sekati, žagati, klati, cepiti, itd.; b) dela rokodelske obrti, n. pr. zidarjev, tesarjev, kroja-čev, čevljarjev, šivilj, peric, kovačev, {sedlarjev, mizarjev, itd.;_ c) dela po tovarnah, rudo-kopih, premogokopih, strojar-nalv kamnolomih, opekarnah, skladiščih, itd.; č) ročna dela domače obrti lahke vrste, kot n. pr. nogavice plesti itd. in tržna opravila so tudi prepovedana, pa ne vsa, ampak le nekatera, ki jih tuka, naštejemo. a) Prepovedana so sploh tista sodna opravila, ki so združena s hrumom in šuniom, kjer se ljudje med seboj veliko in glasno razgovarjajo o kakem prepiru ali tožbi, kjer se kregajo, kjer eden zoper drugega pričajo, kjer prisegajo, kjer se vodi preiskava ali obravnava, ko se razglaša razsodba v pravdni zadevi. Kar ima človek spm opraviti s sodnikom, notarjem ali zagovornikom, ko ni treba drugim ljudem o tem nič vedeti, ni prepovedano ob takih dnevih. b) Tržna opravila so pa vsa na javnih sejmih, tržnih dneh, shodih se vršeča opravila kupovanja in prodajanja; in poleg tega še nekatere druge kup-čijske, najemniške in enake slovesne pogodbe. Pri nas v Sloveniji velja dan danes ta-le pravica: 1. Če pade semanji dan ali tržni dan na praznik, se prestavi na drug prost dan. Le am, kjer je že stara navada, da se na tak praznik drži sejem, bi se smelo predajati in kupovati; vendar mora biti že vse blago prejšnji dan pripravljeno, kakor tudi stojnice in lope postavljene. ■ 2. Javne dražbe se ne smejo vršiti ob teh dnevih, ker so navadno s šumom združene in motijo službo božjo. Potrpi se pa v. slučaju, kadar ljudje nimajo časa ob delavnikih da se napravi taka dražba v nedeljo, pa še-le potem ko je služba božja končana. 3. Prodajati in kupovati po trgovinali, štacunah, barakah, botegah itd. ob nedeljah in praznikih ni dovoljeno; vse take prodajalne morajo biti zaprte. Le v tistih krajih, kjer je taka navada, da ljudje ob nedeljah in praznikih, ko prihajajo v cerkev, obenem tudi kupujejo, kar treba, čez teden za dom le tam in lq toliko je dovoljeno odprto držati in predajati. Primerjajte s tem tudi ono, iar določujejo državne postave v oziru obrtnega reda in nedeljskega počitka, in pa razne ukaze deželne vlade. Vsa druga opravila so ob nedeljah in prijggjkh dovoljena. Torej se snie take dni: brati, risati, računati, risati, slikati, študirati, poučevati, peti, gosti itd., ker to so svobodska opravila. Prav tako so dovoljena skupna opravila: potovati peš, na conju, na vozu, na železnici ali na ladji. Sme se tudi loviti rije, tiče in zverino, kolikor se da brez večjih priprav. Na podlagi te razpredelbe in razlage ^zdaj lahko presodi-;e, katera so prepovedana, kamera pa dovoljena dela in o-' pravila. 1 "r \ Kdaj in zakaj je pa vendar e dovoljeno opravljati ob nedeljah in zapovedanih praznikih kaka prepovedana dela? 1. Dovoljena so vsa tista ilapčevska dela, ki so v tesni zvezi s službo božjo, kakor n. pr.: zvoniti, križe, bandera, sveJilke nositi, pogreb napraviti itd. Cerkve zidati, kriti, jeliti itd. ni dovoljeno. Kamen, pesek, les, opeko itd. za cerkev voziti ni dovoljeno. V Sili pa se dobi dovoljenje od škofa. Po cerkvi pometati, prah brisati, oltarje napravljati, cvetlice nabirati, vence viti in šopke vezati, vse to naj se napravi prejšnji dan; ako se ni zgodilo, se naj stori v nedeljo, a če je lenoba kriva te zamude, ni brez malega gretima. 2. Sila in potreba izgovarja tiste delavce, ki delajo pri takem gospodarju, ki ne pozna nedeljskega počitka, ako ne morejo dobiti dela drugod. Vendar se morajo odločno u- preti taki zahtevi, kadar vidijo, da prihaja iz hudobije gospodarja, ki zaničuje Cerkev in njene zapovedi. Sila izgovarja uboge ljudi: matere, ki za otroke kaj za.ši-jejo in operejo, dekle in delavke, ki nimajo za take reči Časa med tednom. Sila izgovarja kmetovalce,a k vsled slabega vremena ne morejo v delavnik- spraviti poljskih pridelkov smejo ob nedeljah, kar je res potrebnega, opraviti. Pravilno pa je v takih slučajih, če so dela očitna, da se zgodi to z vednostjo župnika, ki bo drugje ljudi na to opozoril, da ne bo pohujšanja in zgledovanja. Sila izgovarja rokodelce, n. pr. krojače, čevljarje, šivilje kadar treba nenadno napraviti* obleko za px>greb, potovanje ali kaj podobnega. Sila je tudi za peke, mesarje,- da pečejo kruh in sekajo meso ljudem, ki ga morajo sproti kupovati. Vendar je živino treba prej zaklati in vse drugo pripraviti. Sila je tudi v nesreči povod-nji, požara, potresa; da se u-. brani škoda, so taka hlapčevska dela dovoljena. Sila in navada opravi r njo gospodinje, če kuhajo, posti-liajo, pometajo in sploh vsakdanji red napravljajo po h i si in dvoru. Mleti ni dovoljeno, če ni sile. Briti in striči se sme, da le maše ne zamude. Tovorov voziti se ne sme s konji, ne po železnici, ne z ladjo. Le tisti tovori, ki so bili že pred praznikom naloženi, se smejo prepeljati, ako sicer ne pridejo pravočasno na svoj" mesto. Nasprotna navada bi sicer mogla spremeniti to prepoved, pa je ne kaže vpeljavati. Železnice in pošte naj torej pre-peljavajo ob nedeljah le to, kar je res nujno, drugo naj p©«*, ka delavnika. Tako ravnajo pametni ljudje drugod po svetu in se jim obnaša dobro. Celo vlade po nekatoliškihi državah kakor n. pr. na Angleškem, v Ameriki, to drže, zakai bi torej pri nas v katoliški državi' to ne bilo mogoče. Kljub temu, da imajo Angleška in Amerika nedeljski počitek, so to bogate dežele, pri nas pa bogati le Žid in pobran, kristjani pa lezejo v- bedo in pomanjkanje, ker nimajo blagoslova božjega. To so zapovedi o nedeljskem počitku, katere treba dobro poznati. ; Zdaj pa zopet poglejmo in presodimo, kako je pri nas? 1. Ali se pri nas izpolnuje a dolžnost nedeljskega posve- cevanja vestno in natanko, ali ne? 2. Ako se ne izpolnuje, s čim se ljudje izgovarjajo? Ali so ti izgovori veljavni? 3. Ali smo voljni in pripravljeni storiti vse, da se vsak nered odpravi in vpelje lepo oosvečevanje nedelj in praznikov? " Bogoljub." Zadnja želja matere. .(Tragična slika iz življenja.) Čas: dne 8. maja 1921 Kraj: mesto Chicago. I. prizor. Mati na smrtni postelji. V neki leseni koči na zapad-nem delu mesta Chicago se bori s smrtjo siromašna starka-vdova. — Zdravnik ji je določil samo še 24 ur življenja. 11 Prav rada se umaknem s tega sveta drugim", je šepetala starka zdravniku, "če bi se mi zadnja želja izpolnila." "Kaj Vam pa teži srce?" jo je vprašal zdravnik.' "Povejte mi, morda Vam lahko jaz pomagam?" "Rada bi videla samo še svojega sina Roy-a". — "Kje pa ljubljeni sin?" " V kaznilnici v Jolietu," je zaihtela skrbna mati. —"T*ri leta ga že nisem vi-dela in ga gotovo nikdar v$č ne bom, ker bo še le čez 7 let prestal svojo kazen. — O, moj ljubljeni sinko, pridi vendar pridi, zdaj ob moji zadnji uri! — Saj si bil vendar tako ljub in dober! — Pripeljite mi sina da ga še enkrat vidim, potem pa rada za vedno natisnem svoje.oči!" Starka so je obrnila v postelji proti steni in je glasno zaplakala. O, dragocene solze hrepenenja dobre in ljubeče matere! — Zdravnik odhaja. II. prizor. Prošnja na Materin dan. Med potjo domov, je zdravnik o žalostnem stanju umirajoče vdove Mrs. A. W. Wall obvestil Jezijo Sibley-a, pastorja bližnje prezbiterijanske cerkve iii mu.razkril njeno po-sjednjo željo. Rev. Sibley, dasiravno se le za rano proti jutru, je telefo-nično pozval g u v e r n e rja Small-a v Springfieldu, proseč ga, da naj dovoli kaznjencu Roy Wall-u par ur svobode, da ga bo njegova mati zadnjič videla. Guverner mu je obljubil tozadevno pomoč. Guverner Small pogleda na stenski koledar in potegne iz žopa svojo uro. "Da, danes je Materin dan". — Uboga mati!" si misli. "Dan se baši začenja. Morda bo pa že prepoznof" III. prizar. V jolietski kaznilnici. —; Roy na potu. Cing, cing, cing! je zaropotal telefonični zvonec v pisarni jolietske kaznilnice, kjer je opravljal kapitan C. J. Carlson svojo nočno službo. "Halo! — Kdo tam?" —"Guverner Small v Spring fjelrfu" —"Kaj želke g. guverner?" "Jetniku Roy Wall-u dovoljujem, da takoj obišče svojo bolno mater v Cliicagu." Čez par minut je že dirjal kaznilniški avtomobil po gladki cesti iz Jolieta v Chjcago. Na avtomobilu se je nahajal Šofer, jetnik in paznik E. Oberbey. "Vozite hitro, da ne zamudimo!" je velel paznik razburjenemu šoferju. Drvite kolikor hitro morete, ker vsaka minuta je draga. Gre za življenje in smrt!" In avtomobil je drdral z 70 milj brzine proti Chicagu. — IV. prizor. Mati in sin.—Izpolnjena materina želja. Pastor: "Ljuba žena! Ne o-bupajte. Vaš sin bo kmalu tukaj!" t —" Torej ga bom vendar lahko videla! O j l\vala Bogu; O prav rada ga pričakujem Morda že gre? Stopim pogledat k oknu." Čujejo se glasovi pred hišo.) (Sin v družbi paznika stopi v sobo.) "O dragi moj nesrečni sin! Vendar si prišel da mi zatisniš oče! Bog blagoslovi našega guvernerja za to dobroto!" ^ V tem trenutku je starka na glas zaplakala in se v objemu nagnila v naročje ljubljenega sina z gorkimi poljubi. (Smrt trka na vrata.) "Sin moj, ko boš zopet prost — bodi priden!", to so bile zadnje besede te zlate matere, kajti v tem trenutku je globoko 2dihnila, nagnila svojo glavo na sinovo in — umrla.— Kmalu zatem je kaznilniški avtomobil bolj počasi vozil domov proti Jolietu z jetnikom Roy Wall-cm in paznikom., Potrti Roy Wall je med pot-.10 natihoma sam sebi prisegel, da bo izpolnil zadnjo željo svoje, zdaj že pokojne dobre matere. (Nadaljevanje.) Orodje, orožje in običaji Indijancev. Prvotni Indijanci so vporab-ljali za svoje glavno orožje lok in strelice (pušice) ter sekirice iz brušenega kamna; še le čez, čas so dobili od Evropejcev tudi puške in drugo moderno orožje, v katerem so se mojstrsko izvežbali.- Oblačili so se v kožuhovino divjih živali in bivolov; namesto čevljev. so nosili posebne vrste solne '1 moccasin'' narejene iz jelenove, ali moosove kože. Indijanci so v obče izborno telesno razviti; zato so najboljši tekači, plavači in tudi strelci. Ker živijo od rojstva do smrti samo v naravi (po gozdih) so jim navade skoro vsake živali, ptice ali ribe dobro znane; posebno vstrajhi in spretni so na lovu, ko zasledijo fcako žival in se ne brigajo dosti za glad, žejo, mraz, ali hudo vročino; pravi Indijanec ne bo nikdar tožil, če se mu godi slabo, ampak bo prenašal vse napore z junaško požrtvovalnostjo. Kakor je Indijanec vstrajen proti samemu sebi, tako je tudi surov, neusmiljen in zločinski napram belokož-eem; najbolj divjaško in krvoločno pleme so bili Iroquois Indijanci ki so svoje žrtve na grozovite načine trpinčili. Kakor že navedeno, je padel *tudi francoski misijonar Father Breboeuf tem Indijancem roke. Najprvo , so nesrečnika pri živem telesu od glave do nog žgali; potem so mu odrezali spodnjo ustnico in čeljust, nakar so mu porinili še kos vročega železa v grlo. Po 4 ure trajajočih groznih mukah so temu mučeniškemu misijonar ju se odprli prša in iztrgali njegovo srce; mnogo belokož cev so tudi skalpirali. Ako se je kak ujetnik (belo-kožec) znal pravilno in nad vse junaško zadržati, so ga tudi sprejeli za člana svojega plemena. Bojevanje Indijancev, ver* in . denar. Razna indijanska plemena so si bila vedno v nasprotju ali sovraštvu. Kadar so so pripravljali na boj, so si v znamenje vojne napovedi pobarvali obraze z rumeno, višnjevo in rdečo barvo; zatem so se o borožili z loki, pušicami, suli cami, palicami in sekiricami in so se podali z divjim krikom in plesom na svoj plen. Na tem svojem vojnem pohodu so Indijanci tudi nosili šop las skalpirane glavfc v z namenje kaj lahjco sovražnika čaka. Največje veselje za Indijanca je bilo, če je mogel živemu belokožcu potegniti kožo z lasmi vred z glave; ta šop je nosil krvoločni Indijanec kot trofejo vedno ob svoji strani. Indijanci se niso nikdar bojevali na planem, ali na ravnini, temveč vedno po zasedah v gozdih; največja slava za rdeče-poltnega bojevnika je bila, Če je mogel dobiti z glave potegnjeno kožo svojega nasprotnika. Indijanci niso imeli nobene vere; pač so obožavali naravo v celoti, oeobito solnce in pa svoje prednike. Vse verske o-brede .so običajno izvrševali takozvani "medicinarji", ki so na različne načine zdravili bolnike in izganjali iz njih hudobnega duha. Indijanci niso imeli ne svojih templev (svetišč) in tudi ne pravih duhovnikov. Mislili in verovali so pač v "Velkega duha", ki se nahaja v vsaki rastlini, drevesu, reki, ali jezeru. Indijanec si misli svoja nebesa onstran groba, krasen kraj poln divjačine, kakomr so pripuščeni samo dobri Indijanci. - Ako je bilo treba feklenit? vojno premirje, s0 se Indijanci i»beh strank skupaj zbrali in kadili iz dolge( lepo okrašene spravne pipe (Calumet). Pri trgovini Indijanci niso rabili denarja, ampak ^o dajali blago v zameno za lepo iz-brušene dele školk; ta vrednostni drobiž se je nazivalo. "wampum". Na ta način je,., prišel "wampum" v veljavo :, tudi kasneje pri kolonistih ko so kupčevali in menjavali razno blago z Indijanci. Kolonisti so jemali od Indijancev kožu- j hovino, divjačino in ribe, da-„ , jali so jim pa za to odeje in razne železne izdelke; razliko ^ cene se je plačevalo z "wampum" denarjem. V obče niso Indijanci radi' . delali, temveč lenarili lin se.' preživljali samo z lovom. Skrb za bodočnost in starost, iim je bila zadnja briga. Ko so, imeli vsega dovolj so uživali čez mero, ko jim je pa predla slaba, so pa tudi potrpežljivo stradali. Indijanec se (ni rad držal doma, ali svojega šotora, temveč je ostajal dlje časa na lovu, ali se je pa bojeval; med tem so morale pa Ženske doma opravljati najtežja dela; ko se je ta ali ona indijanska družina drugem selila, so morale vse to delo ženske o-r skrbovati. Indijanci so bili posebno spretni v izdelovanju lokov, pušic, sekiric iz kamna, oble-,, ke iz kožuhoviue, osobjito pa , čolnov iz brezovega lubja. S. pomočjo teh čolničkov so obi-čajno naglo prevozili še tako nevarne reke in globoka jezera. Indijanci so zadnja stoletja novodošle koloniste itaučili marsikaj praktičnega in korist nega: kako pridelovati indijansko koruzo, o načinu iispeš-nega lova divjih živali in ribolova; dalje izdelovanja čolnov,. , o stavbi šotorov, o izdetovan-u, j ju moccasin, čevljev in posebr,-nih čeveljev za sneg: dajlje so .., jim dajali potrebna navjodila, kako je bilo mogoče tekOm zime pridobivati živež in vodo, >' in kako je bilo mogoče trebiti divje pustinje ter zaraščene1 gozdove z umetnim požigan- *•■■ jem. IV. POGLAVJE. Stalno priseljevanje kolonistov. Angleške naselbine. Virginia 1607. Londonska in plymou družba. — Začetkom 16.1 sto^ letja je bila Anglija prav malo, na dobičku v zvezi z odkritjem . . noveh, krajev v Ameriki po „ raziskovalca Cabotu, takp tu-ai lialeigh-li. Ker je imela v-lada pri tem celo ogromno finančno izgubo, se ni hotela več • spuščati na lastne roke v taka podjetja. Navzlic vsemu temu. je pa Anglija skušala razširiti svojo trgovino preko morja in« doseči v tem oziru prvenstvo," kar je čez čas tudi dosegla. Leta 1606 je v srho tega an-, gleška vlada izdala charter po-, sloVanja London in Plymouth prekomorski družbi, sestoječi po večini iz samih uplivnih in bogatih trgovcev iz Londona in Plymoutha. Z izdajo tega charterja sta imeli označeni družbi pravico ustanavljati naselbine v državi VirgiHiji, ki je bila istočasna izključna last angleške države. Londonska družba je mela dovoljenje kolonizirati ozemlje med rtom Fear do ustja reke Potomac} Plymouth družba pa od Hudson reke do Fundy zaliva. O-zemlje od ustja reke Potomac do Hudsona (od 38—41 Stopinj severne širine) je bilo o--. bema družbama za naseljevanje na razpolago. (Dalje prihodnjič.) držav olflju-v Bvrho dosege te Jugoslovani v ljudskem štetju ih OFFICIAL ORGAN of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATE$ OF AMERICA Maintained by and in thf interest of the order._ W 1004 N. Chicago St Issned every Wednesday. OFFICE: Phone: 1048. JOLIET, ILL. - Subscription price: For Members, per year........................ -.......*....."" For Nonmembers ....v...............................................g-JJj For Foreign Countries...............................................»3-uu = m Naseljenci na farme! Ko je nedavno imenovani generalni naselniški komisar W. W. Husband nastopil svoj urad, si je pred vsem nadal nalogo rešiti pereče vprašanje številnih priseljencev po večjih mestih in pomanjkanje delavcev na farmah. Tozadevna ideja Mr. Husbanda je, da naj bi dobil sleherni naseljenec takoj pri svojem prihodu v Združene države gotovi kompleks zemlje za obdelovanje. J Ker je v Ameriki na tisoče in tisoče zapuščenih farm, in še na milijone akrov neobdelane zemlje, naj bi se te farme in zemljišče razdelilo med one naseljence, ki so bili farmarskega dela še v starem kraju vajeni. V to ^vrho naj bi šle ameriške banke in trgovci z denarno pomočjo tem farmerjem na roke; vso stvar naj bi se pa vodilo pod državnim nadzorstvom. Pred vsem naj bi dobili priseljenci toliko in toliko akrov neobdelanega zemljišča; vlada naj bi jim dala potrebna navodila in orodje za čiščenje in obdelovanje farm', tako tudi semena in živino. Na ta način se je pred več stoletji delalo s prvimi naseljenci, ki so sčasoma pretvorili ameriške pragozd© in planote v rodovitno farme. Slehernemu priseljencu naj bi bila dana priložnost da bi lahko tekom 20—30 let odplačeval morebitno posojilo, tako tudi zemljišče. Idejo novega generalnega naselniškega komisarja odobravajo vsi agrarni veščaki. Ako se ta načrt uresniči, ne bo stvar samo za Združene države velikanskega pomena, ampak tudi za novodošle Evropejce, ki sd po večini marljivi in izkušeni kmetovalci. Vlada bi rada spravila kolikor mogoče veliko število inozemcev na farme, kjer bi postali sčasoma samostojni in neodvisni, kar jo po mestih dandanes nemogoče. Tudi, če pride semkaj kak podjeten starokrajski poljedelec brez denarnih sredstev, mu bo šla vlada na pomoč, da se mu ne bo treba ukvarjati po mestnih tovarnah, kjer si marsikdo kmalu svoje zdravje ppkvari j najbolj zdravi kraji za življenje so farme. < Da dosedaj niso imeli semkaj došli inozemci dosti veselja do farm je bil vzrok ta, ker so jih njih ožji sorodniki in.prijatelji svarili pred takim delom, češ, da je skrajno naporno, dolgočasno i. t. d. Marsikedo, ki je morda poslušal nasvete svojih sorodnikov se danes kesa ker se mu ne godi tako udobno kot pa če bi se bil že tedaj podal na kmetijo. Jasno in lahko umevno je, da naj bi ostal sleherni priseljenec pri svojem starem poklicu in delu. Ce je bil n.,pr. rokodelec, naj < tudi tu svoj poklic nadaljuje; neumestno je pa če kak bivši kmetovalec opusti svoje delo; s tem je napoti prebivalcem po mestih, med tem ko na farmah vedno primanjkuje pridnih delavnih rok. Se pred 40 leti je bilo v Združenih državah v tem pogledu boljše in drugače. Okrog 1. 1880 ko je bil naval priseljencev iz južne ter iztočne Evrope na svojem vrhuncu, tedaj se je večina inozemcev naseljevala na farme. Pri ljudskem štetju 1. 1880 se je do kazalo, da je tedaj izmed celokupnega števila prebivalstva živelo 70.5 odst. ljudi na farmah sirom držav. Od tedaj do 1. 1920 so pa inozemci ostajali v ameriških mestih in industrijskih krajih; to je število prebivalcev na farmili danes skrčilo na 48.6 odst. Generalni naselniški komisar daje tudi tem priseljencem priznanje, ker so bas ti s svojimi marljivimi rokami dvignili ameriško industrijo na tako visoko stopinjo. Ker pa dandanes semkaj prihaja š evedno dosti inozemcev in sili v mesta, naj bi se ta sistem pred rugae il o, kajti po mestih je nemogoče najti dela in zaslužka za nove priseljence. Res delo za take začetnike sprva ni lahko in prijetno; naseljencu je treba dostikrat s sekiro in krampom zamahniti preduo izčisti samo en aker zemlje, kjer si hoče najprvo postaviti svojo ko'čo za-družino. Vseeno je pa dandanes v tem pogledu za začetnika—farmarja nekaj boljše kot pred leti, ker lahko polje ob< - 1 ..... ... pomoč's feni, da bodo nove;i'armarje prezplafoio'prevozile »^ * * \ • „ * % *, * . Združenih držav. "Census Bureau" izdaja sčasoma izide o ljudskem štetju iz 1 1920. Pred neka j dnevi je bilo priobčeno ljudsko štetje z ozi- ........................rom na število tujerodnega prebivalstva v Združenih državah ........................T* ■■ ju sicer po državah, v katerih so se tujerodei rodili. Izid štetja po materinskem jeziku ni bil še izdan. Po objavljenih številkah je ljudsko štetjo dognalo, da jo v Združenih Državah 173,063 ljudi, ki so se rodili v deželah, ki tvorijo sedaj Jugoslavijo. Da je to število povsem krivo in naravnostt smesno, je vsakomur jasno. Znano je, da mnogo ffitših ljudi ni bilo vštetih sploh, ali znano je še večje število onih, ki so bili uvrščeni kot "Avstrijci. To se je zgodilo zlasti radi tega, ker se števni komisarji (census enumerators^ mnogokrat niso ozirali na politične spremembe v Evropi, marveč so vpisali ime države, kakršna je bila, ko so jo priseljenci zapustili. In to seveda jo bila Av-stro-Ogrska. Seveda nevednost ali nesporazumi jen je mnogih naših ljudi je dajalo potuho tej zmoti, ki utegne—kakor navedo* mo spodaj—biti velike škode za naš narod. Tako se je očitifo zgodilo, da mnogo naših ljudi je bilo razvrščenih pod poglavje "Avstrija" oziroma "Ogrska", pod katerimi imeni pa ni zapopadena več stara Avstro-ogrska monar-hijn, marveč sedanja Avstro-nemška republika oziroma sedanja Ogrska. Zlast glede Avstrije je to na prvi pogled razvidno, kajti ljudsko štetje, ki navaja le 173,063 tujerodcev iz Jugoslavije našteva nič manj kot 574,959 kot rojenih v Avstriji (t. j. v Nemško-Avstriji.) Pomislite pri tem, da ima sedanja Avstrijska republika le okoli G milijonov prebivalcev in da izseljevanje iz nemških kronovin prejšnje Avstrije sploh ni bilo nikdar preveč veliko, dočim so bile vse dežele, ki tvorijo danes Jugoslavijo, klasične zemlje emigracije, izvzemši staro kraljevino Srbijo. # Statistika o materinskem jeziku iz zadnjega ljudskega štetja ni bila še izdana, ali iz iste bo nedvomno razvidno komično dejstvo daje v Ameriki ogromno več Slovencev, Hrvatov in Srbov, kot ljudi, rojenih v Jugoslaviji. I Ali že na podlagi dosedanjih uradnih statistik daje se dokazati veliko pogreška, napravljena v zadnjem ljudskem štetju glede tujerodcev iz Jugoslavije, ki tedaj ni politično se obstajala pač pa navaja petero narodnostnih oziroma pokrajinskih grup, ki so sedaj zapopadene v Jugoslavijo, namreč: Slovenci...........................173,431 Hrvati...............-............ 93,036 Dalmatinci •........................ 5,505 Srbi............................... 26,752 Čruagora.......................... 3,961 Skupaj....,................312,685 Iz poročila generalnega komisarja za priseljevanja (Commissioner. General of Immigration) za leto 1920 je razvidno, da se je od vštovšiMlcta 1920 do 30. junija 1919 v Združene države 257,292 ljudi, spadajočih pod teh petero skupin, dočim se jih jo zsejilo 109,271, k ar daje za (iskalno desetletje 1910-1920 čist prebitek priseljevanja od 148,021. Če prištevamo to število k številu ljudskega štetja 1. 1910, bi bilo sedaj po uradnih podatkih 460,706 Jugoslovanov v Združenih državah. Tudi to število je še vedno premajhno, saj je znano, da mnogo naših ljudi je bilo vedno, bodisi radi netočnosti tukajšnjih oblasti, bodisi radi nevednosti mnogih naših rojakov, vpisanih pod poglavje drugih narodnosti ali sploh nič. No, vendarle že ti uradni podatki ameriških oblasti dokazujejo nezmisel izida ljudskega štetja 1. 1920 glede tujerodcev iz Jugoslavije. Da smo jako natančni, bi morali od zgornjega števila 460,-706 odšteti one naše rojake, ki so se izselili iz Amerike tekom druge polovice 1. 1919, kajti ljudsko štetje se ozira na stanje 1, januarja 1920. Pred nami so uradni podatki, po katerih je od konca junija 1919 do konca junija 1920, zapustilo Združene Države 28,474 ljudi, ki so se povrnili v Jugoslavijo, dočim je od tja prišlo sem 1,888, kar daje za to fiskalno leto prebitek emigracije iz Amerike od 26,586. Tekom drugega polutetja 1919 se je torej število Jugoslovanov v Ameriko znižalo razmeroma za polovico tega števila, torej za približno 13,000. Trebalo bi tudi odšteti one Jugoslovane, ki spadajo politično pod Italijo, Reko ali Nemško Avstrijo, toda znano je, da ravno iz dotičnih dežel ni bilo bogve kakega priseljevanja v Ameriko. Na drugi strani pa treba v gomjej uradno število prišteti vse one ne-Slovane, ki spadajo pod Jugoslavijo; in teh—pomislimo le na Kočevarje ter Svabe in Madjare v Vojvodini—je precej v Ameriki. Vse te okolnosti pa bistveno ne spreminjajo goroi navedenega rezultata iz uradnih statistik, ki dokazujejo ogromno netočnost zadnjega cenzusa. V interesu, ameriških Jugoslovanov je, da se ravnokar izdano uradno število o Jugoslovanih v Ameriki čim prej p'opra-vi. To postaja zlasti velike važnosti z ozirom na nameravano skrčenje priseljevanja iz poedinih držav na podlagi treh odstotkov tu že nastanjenega priseljeništva. Očividno je, da bi bili Jugoslovani krivično prikrajšani, ako bi se za izračunjanje odstotkov vzel za podlago uradni izid zadnjega ljudskega štetja. Jugoslovanski oddelek od Foreign Language Information Service, Wesf?7tth Street, New York City, ki je sestavljal gornje statistične podatke, je radi tega začel potrebne korake, da se pomota ljudskega štetja glede Jugoslovanov popravi, in upa, da jugoslovanska javnost v Ameriki ga bo v tem podpirala. Poštne hranilnice Združenih držav. Svrha. — Vlada Združenih držav sprejema od občinstva obrestouostne poštno-hranilne vloge in jamči za izplačilo ,kadarkoli vlagatelj zalitova. Kdo more vlagati.—Vsaka oseba, deset let stara ali več niore'otyoriti poštno-hranilno vlogo v svojem lastnem imenu, ako vloži eden ali več dolarjev v kateremsibodi poštnem uradu, ki je upravičen sprejemati poštohranilne vloge. Nikdo no sme iiiLcti več kot eno vlogo, bodisi v istem uradu ali po raznih. Vloga omožene žcnejfc prosta vsake kontrole ali vmešavanja s Ma«; ——o poštni uradniki ne smejo povedati nikomur, iz-_ .., .. koliko znaša vloga. Koliko se more vložiti. — Vsfckdermore vlagati katerisibo: iu vsakem poljubnem času, dokler bila na njegov kredit znaša $2500 nevključivši naraslih obresti Kako se vlaga. —- Kdorkoli želi otvoriti poš tno-h ranil no vlogo, naj se obrne na poštni urad, kjer dobi natančne informacije. Ako radi kakega tehtnega razloga ne more dotičnik priti osebno na poštni urad, more poslati zastopnika, k i dobi navodila, kaj mu je storiti. Kdor stanuje v kraju, kjer poštni urad iii upravičen sprejemati poštne-hranilne vloge, more otvoriti vlogo pri drugem poštno-h ranil nem uradu potom pošte s posredovanjem lokalnega postmastra, ki bo dal vso potrebne informacije. Vlaganje. — Ko je bil otvorjen poštno-hranilni račun, vlagatelj more vlagati svoj denar bodisi osebno, ali potom zastopnika, potom Money Ordra ali registriranega pisma, kjer p«, urad ne izdeluje denarnih nakaznic. Za potrdilo o poštni-hranilni vlogi služijo poštno-h ranil ni certifikati, ki se izdajejo na ime vlagatelja in so potrdila o plačilu. Ti certifikati ne morejo se prodajati ali prenašati na drugo osebo. Ako so certifikati izgubljeni, pokradeni ali izdajejo se novi certifikati. Izplačila. — Vlagatelj more vsak čas zahtevati delno ali popolno izplačilo svoje poštno-hranilne vloge brez odloga. Zahtevati more to osebno, potom zastopnika ali po pošti. Obresti. — Poštno-liranilni certifikati nosijo enostavne obresti od 2 od sto na leto. " Obresti začenjajo potekati prvi dan meseca po mesecu, ki so bili izdani certifikati, in zapadejo ter so izpiačljive po preteku vsakega polnega leta, kar so obresti začele potekati, in to dokler glavnica ostane na vložku. Ne iz plačujejo so obresti za del leta. — Poštne hranilne karte in znamke. — Zneski pod enim dolarjem se morejo hraniti, ako se kupujejo poštno-hranilne znan*-ke po 10 centov. Poštno-h ranil na karta z desetimi hranilnii znamkami, prilepljenimi na isto, sprejema se kot vloga od $1.( bodisi ko se otvori hranilni račun, ali ko se nadalje vlaga, ali pa se karta novuje. Poštno-hranilne karte se izdajejo brezplačno. Poštno-hranilni bondi.—Vlagatelj more zamenjati vso ali del vloge za registrirano ali kuponske United States Postal Savings Bonds, ki nosijo obresti od 2 in pol od sto in se dobivajo v vrednosti od $20, $100 ali $500. Ako se ti bondi izdajejo + zameno za poštno-hranilne vloge, postane vloga seveda za toliko manjša in vlagatelj more nadalje vlagati do zneska :r_!50Q. Vsak poštno-hranilni urad ima na razpolago okrožnice glede po&tpo-faranflaih bondov. Navodila.—Kdor želi nadaljne informacije glede poštno-hranilnega sistema, more jih dobivati na vsakem poštnem urai du ali, ako piše na Third Assistant Postmaster General, Divij. 3ion of Postal Savings, Washington, D. C. KAJ BI BIL NEMŠKI KAJ. ZER ZAHTEVAL? . Iz Berlina se poroča: ko je te dni prišla v debato v parlamentu nota Dr. Si-monsa namenjena preds. Ilar-dingu, je socialistični poslanec Rudolf Breitscheid ostro napadel nacionalistično stranko, ki se še dandanes navdušuje za kujzerja. Govornik je Nemcem med drugim sledečo pred-bacival: "Kakšni bi bili pa mirovni pogoji Nemcev, v slu-čaju, da bi kajzer Viljem zmagal? Kot bivši član odseka zunanjih zadev, sera na lastne >ei te pogoje, in zahteve čital. Kajzer bi bil zahteval od A-raerike 30 dol. miljard vojne odškodnine; od Francije 40 miljard, od Anglije pa 30, to zna-Ui vse skupaj 100 miljard dolarjev, ali 3 krat toliko, kolikor danes zavezniki od nas zahtevajo." Pri teh besedah je navzočim poslancem v parlamentu skoraj sapo zaprlo. I)a je bil bivši nemški cesar očiten sovražnik Združeni^ držav se je dokazalo iz njegove porabe na noto svoječasnega državnega tajnika Lansinga še leta 1917, ko je sedanji papež Benedikt skušal izposlovati mir. "Wilson zasluži brco!" je rekel nemški cesar. Ta vest je prišla v javnost po brošuri Filip Scheidemana, bivšega nemškega zunanjega tajnika, na podlagi katere skušajo socialisti dokazati, da je bil Vatikan proti Vojni. Kajzerjeva pemba se je dobesedno glasila: "Wilson naj nikar ne misli, da bas oii lahkd z nemškim ljudstvom počenja po svoji volji. Treba je vzeti stvar, kakor v resnici obstoja. Niti nemški narod, niti naša armada, niti kajzer ne bedo odobrili Wilsonove mirovne ponudbe. Wilson ne zasluži drugega, kot -brco!" • Pa se je nemški kajzer hudo varal. Bas Amerika mu je dala najbolj hudo in zasluženo brco! . dil Peter Goloba in Mrs. Av-j gusto Vogel v plačilo $100 kazni in en mesec zapora, ker sta) izdelovala in prodajala vino iz rozin. Protikatoliška društva. V nekem cerkvenem listu či-tarao sledeče: "Katoličanom Združenih držav je prepovedano pristopati k prostozidarjem (Freemasons),dal je h Knights of Phythias, Odd Fellows, The Sons of Temperance in The Independent Order 0f Good Templars. Dalje so prepovedana taka protiverska društva, ko-jih tajnosti in skrivnosti je katoliški Cerkvi nemogoče dognati in ona, kojih prisega obvezuje članstvo na kako slepo pokorščino," O j, ta rozinovec! Mesto brez muh. V nekem listu smo nedavno čitali načrt waukegaaskih mestnih očetov, da naj^plska mla" dina započno krvavo vojno — muham. Za ta načrt se osobito pogaiija prof. Caldwell. Da pa ne bodo^otroci zastonj muh lovili in pobijali, jo bila določena posebna nagrada 10c za vsakih 100 mrtvih muh ali komarjev. Alušja vojna se je pričela 1. maja in se je končala 11. maja. Vojni plen (muhe) so uradno šteli po ljudskih šolah, večjo množico so pa teli t a-li.-Koliko.muh je v tej slavni bitki padlo irf če je Waukegan - daj res brez vseh muh (!) nam ni znano. Graško vseučilišče samo za Nemce. Gradec, 7. aprila. V poletnem semestru se ne bo mogel več vpisati na graško vseučilišče noben tujec. Volitve v Julijski Benečiji, italijanski nacionalisti so prišli do prepričanja, da bodo Slovani, naj bi se volivna* okrožja razdelila na kakoršenko-li način, dobili v parlamentu svojo/ zastopstvo. 'Era Nuova' računa, da je Italiianov 1,-200.000, Slovanov pa 400.000 vsled česar je izključno, da bi se ne priborili primernega zastopstva , tolaži se pa s tem, da v Trstu, ki voli 4 poslance, Slovpncb bržčas ne dobe nobo nega (tj. ' ^P 7JJ g r\ UiUnovljcoa t Jolietu, I1L, dne 2. aprili 1 m. Iakorporirai* t Jal^ta, drsa vi Illinois, dne 12, januarja, 189&, GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. , . Telefon 1048. . T^ od ustanovitve do 1. maja 1921 skupna izplačana podpora $1,933^02.97. GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: Joseph Sitar, 607 N. Hickory St. Joliet, I1L L podpredsednik Matt Jerman, 332 Michigan Ave., Pueblo, Colo. IL podpredsednik John Mravintz, 1107«Haslage Ave, N. S. Pittsburgh, Pa Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St, Joliet, 111. Zapisnikar: John Lekan, 406 Marble St. Joliet, III Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broidway, Joliet, I1L Duhovni vodja: Rev. Francis J. Aibe, 620—10th St, Waukegan, I1L Vrhovni Zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, 843 E. Ohio-St N. S. Pittsburgh, Ba NADZORNI ODBOR: Frank Opeka, star 26 Tenth St., North Chicago, III , '1 L& Martin Shufcle, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn. ' " John Zulich, 6313 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. 1] John Germ, 817 East "C" St. Pueblo, Colo. Anton Nemanich st 1000 N. Chicago St. Joliet, III POROTNI ODBOR: , Martin Teiak, 1201 N. Hickory St. Joliet III Geo. Flajnik, 4413 Butler St, Pittsburgh, Pa. John Wukshinich, 5031 W. 23. Place Cicero, I1L PRAVNI ADBOR: Anton Burgar, 82 Cortlandt St, New York, N. Y. R. F. Kompare, 9206 Commercial Ave. So. Chicago, III John Dečman, Box 168, Forest City, Pa. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": * Ivan Zupan, 1004 N. Chicago St, Joliet 111. Telefon Chicago 1048. JEDNOTIN ODVETNIK. Ralph Kompare, 9206 Commercial Ave. So. Chicago, I1L Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na ■lavnega tajcika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet 111., dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO" K. & K. JEDNOTE, 1004 N. Chicago, St, Joliet I1L ta j( Pravila stavbinske-ga in posojilnega društva. V zadnji številki smo pri razpravi in navedeni važnosti Slovenskih stavbinskih in posojilnih društev obljubili priobčiti pravila nekega sličnega društva iz Cli^caga. Da bodo rojaki, ki se morda za to idejo zanimajo, zado-bili natančen vpogled o poslovanju Stavb, in posoj. društev, navajamo tukaj zadnja pravila chikaškega Stavb, in posoj. dr. Slovenski Dom", ki posluje že 13 leto. Pravila tega društva se glasijo. Namen. Namen tega društva Je: Zidati in zboljševati stanovanja in posojevati denar iključno, ali samo članom tega društva. ČLEN I. ' Ime društva in seje. Ime društva je: Stavbinsko in posojilno društvo "Slovenski Dom", Chicago, 111. (The Slovenian Home Building and Loan Association). Društvene seje se morajo vršiti v Chica-gu, 111., in sicer vsak torek z-večer. ČLEN II. Članstvo. Točka 1. — Clan tega društva zamore postati vsaka oseba, ktera kupi .en, ali več društvenih deležev (delnic), in podpiše svoje ime v društvenem imeniku, da se strinja z usiavo in s pravili tega društva. Točka 2. — Omožene ženske lahko postanejo članice in po. estnice društvenih delnic; lahko obdrže, kontrolirajo in preneso (transferirajo) svoje deleže z vsemi pravicami kakor samske ženske. ČLEN ur. Deleži (Stock). Deleži (delnice) so razdeljene v dva razreda: liazred "A" in razred "B". Vplačila ža delnice v razredu "A,? so petindvajset (25* centov za delnico na teden; vplačila z razredu "B" dvanajst in pol (12%) centa za delnico na teden. Deleži se izdajajo v serijah in knjige, za prodajo delnic morajo, biti odprte vsake tri mesc- .— T 1 C6. ČLEN IV. Direktorji in uradniki. Točka 1. — Društven dirok-torij obstoji iz devetih članov. Točka 2. — Direktojij se izvoli na sledeči način: Tri direktorji za eno leto; drugi trije za dve in zadnji trije za tri leta. Na vsakem rednem letnem, zborovanju so volijo trije direktorji, katerih uradniška doba traja tri leta. Točka 3. — Na rednem letnem zborovanju društva izvoli direktorij med seboj: predsednika, podpredsednika, blagajnika in tajnika in sicer za dobo enega leta. Točka 4. — Direktorij ima pravico nastaviti društvenega odvetnika. Točka 5. — Volitve uradnikov se vrše z listki ali s kartami; kandidat, kateri dobi največje število glasov, je izvoljen. ČLEN V. Direktorij. Njegove pravice in dolžnosti. Točka 1. — Na zahtevo predsednika morajo vsi uradniki in ravnatelji 11a društveni seji predložiti v pregled vse listine, knjige in drugo lastnino društva, ter kar je v zvezi z društvenim poslovanjem. Točka 2. — Direktorij ima pravico imenovati nove uradnike za vsako izpraznjeno u-radniško mesto v slučaju smrti, odstopa ali vsled katerega sibodi drugega vzroka. Točka 3. — Direktorji morajo biti navzoči na vseh društvenih sejah in imajo reševati stvari, ki so jim predložene. Točka 4. — Večina direktorjev tvori kvorum za izvrše-vannje posla* * Točka 5. —Na vsakem letnem zborovanju morajo direktorji predložiti delničarjem splošno poročilo o poslovanju v preteklem letu in poročilo o finančnem stanju društva. Poročilo se da v tisk in razdeli med društvene delničarje. Točka 6. — Uradniki in direktorji društva opravljajo sv«.je posle dokler ne zasedejo njil* mesta pravoveljavno izvoljeni novi uradniki. Točka 7. Direktorij mora imeti sejo vsaki torek ob 8. uri zvečer v navadnih društvenih prostorih, ki so doloženi v pravilih. Direktorj mora pregledati varščine (Securities), katere so predložene na seji in na katere se iŠče posojilo-^ i-metij mora splošni pregled čez ves denar in predlagati društva. Dalje mora od časa do časa prcdlagatii nove dodatke k ustavi in pravile m, kakršni so že v korist društva; dodatke potom predloži toištvu v potrdilo. Točka 8. — V slučaju, da se izpraznijo istočasno tri mesta v direktorju, tedaj se mora sklicati izvanredno zborovanje društva za dopolnilne volitve Točka 9. — Poslovno-fiskal 110) leto društVa se prične vsako leto s prvim dnevom v mesecu oktobru. '•;:r ČLEN VI. . '!■ . Dolžnost predsednika. Točka 1. — Predsednik predseduje pri sejah, pazi na red, podpisuje nakaznice, katere so odobrene po direktorju in podpisane od tajnika, in izvršuje vse ostale dolžnosti, ki adajo v njegov urad. Vknji je vsa dolžna pisma in listine (Trust Deeds) in skrbeti mora, da se s takimi listinami pravilno posluje. Točka 2. — Na zahtevo de: setili članov ali po nalogu di-rektorija mora predsednik za kakšen izvanredni slučaj sklicati posebno sejo. Položiti mora za pravilno izvrševanje svojih dolžnosti poroštvo v znesku $1000 (entisoč dolarjev), ali več. ČLEN VII. Dolžnosti podpredsednika. Podpredsednik predseduje pri vseh sejah in opravlja vse dolžnosti predsednika kadar je slednji odsoten. Ne sme podpisati nobenega potrdila »ali nakaznice odobrene po direktorju in podpisane od tajnika dokler mu tega ne dovoli vse odbor direktorjev. ČLEN VIII. Dolžnosti tajnika. Točka 1. — Tajnik mora voditi natančen in pravilen zapisnik o vsem poslovanju društva in direktorjev in zabelje/i-ti mora vestno in natančno vsa denarna plačila članov društva. Točka 2. — Potrditi mora sprejem vsakega vplačila od članov v njih knjižicah; sprejema od blagajnika potrdilo za ves denar, ki je vplačan društvu in shraniti mora vsako tako potrdilo za poznejši izkaz. * Točka 3. — Tajnik izdaja dalje in podpisuje vse nakaziii-f ce za denarna izplačila, katere ic odobril direktorij in podpisal predsednik. Hraniti mora vse zavarovalne listine ^police) od posestev na katero je društvo posodilo denar in skrbeti mora, da jih zopet obnovi, ko poteče doba in sicer pri takih družbah, katere določi direktorij. . Obvestiti mora člane pismenim potom najmanj deset dni poprej, kadar se bli-' ža letno zborovanje. Hraniti mora vse knjige, listine in drugo ostalo društveno lastnino v blagajnici (Safe), katero nabavi društvo, in na obvestilo d irek torija mora izročiti vse knjige in društvene listine in vse ostale listine, ki sovzvo-i ži z društvenim poslovanjem svojemu nasledniku, ali odber-ru direktorjev. Ce zahteva kak delničar, mu mora tajnik predložiti popolni in pravilni račun ali izkaz denarnega stanja med njim in društvom in na zahtevo kateregakoli člana,mora predložiti popolni in pravilni izkaz o društvenem finančnem stanju. \ Najmanj vsake tri mesece mora predložiti nadzornemu odboru vse društvene knjige in listine v pregled in potrdilo. Točka 4. — Za vestno izpolnjevanje stojih dolžnosti mora položiti $2000 dva tisoč dolarjev) potom dobrega jamstva, katerega mora odobriti odbor direktorjev. Njegovo plačo uredi direktorij na rednem letnem zborovanju. ČLEN fcfc Točka 1. — Blagajnik prejema vse denar, kar ga dobi društvo in izdaje potrdilo za vsak prejemek; dalje izplačuje vse nakaznice, ki so potrjene po direktorju in podpisane od tajnika in predsednika. Točka 2. — Za vestno izpolnjevan je svojih dolžnosti mora položiti poroštvo $3000 (tri tisoč dolarjev), ali več potom dobrega in zanesljivega jamst- katerega mora odobriti di-ktorij. Točka 3. — Kadar ima blar gajnik več kakor $3000 (tri tisoč dolarjev- v svoji posesti, obvestiti mora o tem. direktorij in slednji potem po svoji previdnosti uredi, kako se ima najvarnejše in najprimernejše vpo trebi ti denar, kar presega tri tisoč dolarjev. Točka 4. —Na zahtevo direktorjev mora izročiti vse knjige, listine, denar in drugo lastnino društva svojemu nasledniku v uradu, — ali direk torjem v pregled', kadarkoli ,to od njega zahtevajo. Točka 5. — Na vsaki seji 'mora poročati direktoriju koliko je prejel denarja in koliko znašajo vsi prejemki in preostanek v blagajni, katerega hrani. Izplačati mora vse nakaznice takoj čim jih prejme. ) ČLEN X. Pristopnina. Točka 1.—Vsak novi član ali članica mora plačati petindvajset (25) centov pristopnine od vsake delnice, katero kupi v razredu "A" in v razredu 'B* pa znaša ta pristopnina, dvanajst in .pol (12^) centa od vsake delnice. ČLEN XI. Določbe glede posojil. Točka J. — Direktorij mora na vsaki seji, kadar je več kakor sto (100.00) dol. v bla-g\jni staviti odprto ponudbo za posojilo. Delničar, kateri obljub; najvišjo premijo (Premium) kot prednost do posojila, je opravičen dobiti posojilo $100.00 no vsako delnico, katero poseduje. Vsa posojila .se morajo obrestovati letno po šest ((*%) odstotkov. Točka 2. — Vse obresti so plačljive mesečno in zapadejo vsak prvi torek v mesecu dokler ne izteče dotična serija, kateri pripada dolžnik ali dokler ni plačana svota izposojenega denarja. ..Točka 3. —Delničar, kateri želi vzeti posojilo mora izročiti pismeno prošnjo tajniku in slednji predloži prošnjo direktoriju. Posojila se dajejo le na nezadolžena zemljiška posestva razen tistih na katera je društvo že posodilo denar, in na nepremična posestva (hiša in gospodarska poslopja). Posojila se izvršujejo potom pogodbe in dolžnega pisma (Trust Deed.) Ta pogodba, ali dolžno pismo in listina lastninskega jamstva. (Abstract of Title or Guarantee Policy) skupno z zavarovalnino ostane lastnina društva tako dolgo, dokler ni posojilo vrnjeno in vse obresti plačane, nakar se dolžno pismo prekliče ali črta na društvene stroške in izroči z vsemi tozadevnimi papirji in dokumenti dolžniku. Točka 4. — V slučaju, da dolžnik ne položi jamstva, ali da položeno jamstvo direktorij zavrže v petnajstih dneh odkar je vložil prošnjo za posojilo, tedaj mora dotičnik plačati obresti za en mesec in poravnati vse tozadevne stroške; a dotična svota denarja se stavi znova na posojilo na prihodnji seji. V slučaju, da družni delničar ne plača obrokov obresti in kazni v šestih mesecih, tedaj zamore direktorij odrediti, da se zapadlo plačilo obresti ali kazen takega dolžnika iztirja sodnim potom v soglasju zakona od njegovih jamčiteljev, ne da bi se odra-čunala vplačana premija ali obresti cd dotičnega posojila. Točka 5. —Člani si zamorejo izposoditi denar tudi na svoje delnice, toda v nobenem slučaju ne sme tako posojilo presegati tiste svote z ozirom na vrednost deleža, do katere je ('lan opravičen v slučaju odstopa.- Točka 6. — Davki, asesment in premije za zavarovanje pro- ti ognju od posestev, na katere je društvo posodilo denar mora dolžnik točno plačevati Vsa potrdila, ali pobotnice z s taka vplačila se morajo izro čiti direktorjem ob času kadai plačilo zapade. Točka T. — Vplačevanje za deleže na sejal* traja samo do 8:30 zvečer in vsak poznejši plačnik zapade kasni kakor kakor določeno v členu xii. člen xn. Kasni za neredno plačevanje. Točka t — Clan, kateri ne plača svojih tedenskih doneskov, ali obresti natančno ob določenem času, kadar iste zapadejo, mora plačati za vsak prestopek kazen pet (5) centov od delnice mesečno; toda kazni se ne smejo povišati ali podvojiti; niti ne smejo v nobenem slučaju presegati več kakor pet (pet) centov od delnic© na mesec ČLEN XIII. Prepis delnic. Vsak delničar lahko transfe rira aali prepiše jedno ali več delnic svojega deleža na drugo osebo; nakar mora dotična o-seba plačati pristojbine deset (10) centov od vsake transfe-rirane delnice in se držati o-uačenih točk člena XI. teh pravil ČLEN XIV. Prostovoljni odstop. Clan kateri želi odstopiti in vzeti svoje deleže nazaj, mora predložiti pismeno prošnjo katera se sprejme in shrani po tekočih številkah in izpla čila morajo iti po redu kakor so pro&jje predložene. Vsak tak član je opravičen do cele svote vplačanih pristojbin od kupljenih delnic, katere želi v-zeti nazaj in do obrestij po (3%) od sto ne leto, ter do določenega dela profita (dobička), ak.o ga je kaj po odbitku tozadevnih stroškov, kar direktorij od časa do časa sklene. Nikdar se pa ne sme porabiti brez dovoljenja direktorjev vec kakor polovica društvenega denarja v blagajni za izplačilo odstopivših delnic. kateri so zajamčili svoje delnice v naprej kot jamstvo brez vsakega drugega jamstva, zamorejo vzeti nazaj svoj delež in preostanek v denarju, ako ga je kaj, do česar so o-pravičeni; toda vsak tak odstop se mora izvršiti po ravno tistih odredbah, kakor v slučaju nezajamčenih delnic. • ČLEN XV. Neprostovoljni odstop. Direktorij zamore po svoji previdnosti in po odredbah, katere določi sam v soglasju pravil, prisiliti delničarje z nezajamčenim delnicami kte-rekoli serije, katero so bile izdane, da vzame je jo svoje delnice nazaj na kar se jim izplačajo v polni vrednosti, kolikor ;e bilo že določeno pri zadnjem razdeljevanju profila ali dobička; obenem se jim povrnejo vse pristojbine, ki so vplačane po zadnjem razdeljevanju po odbitku neplačanih tazni. Delnice, katere dosežejo prvo dozorelo vrednost in katere so nahajajo zunaj se morajo najprvo izplačati. ČLEN XVI. Umrli člani. Kadar delničar umrje, ima njegov postavni zastopnik pravico dobiti nezajamčeni delnice umrlega v tisti vrednosti akor v slučaju prostovoljnega odstopa. Od delnic umrlega člana se ne sme tirjati nobenih važni, niti jim ne pripada ni-cakoršen dobiček (profit), razen ako postavni zastopnik u-mrlega delničarja nadalje plačuje prispevke od določenih delnic. člen XVI Dodatki k ustavi in pravilom- UstaVa in pravila se smejo; izpreminjati ali dodajati samo na posebni nalašč v ta namen sklicani seji, h kteri se morajo delničarji pozvati pi- -menim potom najmanj deaet Ini poprej. Vsak dodatek ali. lov člen se mora predložiti )ismeno in sprejme se le tedaj, ko glasujeta zadnj dve tretjini na seji navzočih delničarjev. člen xviii. Dnevni red pri sejah. 1. Otvoritev seje. 2. Citanje imen uradnikov in direktorjev. ^ 3. Citanje zapisnika. 4. Citanje dopisov. 5. Oproščenje. 6. Nedovršna opravila. 7. Poročila stalnih odbornikov. 8. Poročilo posebnih odbornikov. 9. Nova opravila. 10. Poročilo o dohodih in 11. Poročilo izdatki^. 11. Denarna posojila najboljšim ponudnikom. 12. Privatne zadeve odbora, 13. Citanje imen uradnikov. 13. Zaključek seje. Ko bi mravlje in čebele za-mogle govoriti, — ah, to bi bila pridiga! SLAB IZGLED. Mojemu sinu Johna Trunkel na Willard, Wis., je dne 8. apr. 1. pobegnila njegova žena Jiyda Trunkel, ker jo brezvestni Marko Markovič v bližino Jolieta k sebi zvabil. Ko je šel njen mož na delo, jo je poje vzela troje otrok 2 sina 5 in pihala proti Jolietu, 111. S sabo 4. 1. stara in eno 15 mesecev staro hčerko. Varajte se te nezveste ženske! Markovič, ki ji je poslal denar za vožnjo je star 44 let, doma nekje iz litijskih hribov, Postave je močne in velike; spozna se ga lahko, ker ima malo potlačen nos in Indijancu podoben obraz. Kdor ga naznani roki pravice, dobi od mene $25 nagrade. Fantje in dekleta! Ubogajte in poslušajte svoje stariše kar vas učijo, pa ne boste kršili 9. božje zapovedi. John Trunkel, starejši. Box 41, Seneca, UL (Advertisement.) > Najslabša razvada. Naše življenje je cela kopica razvad; najslabša i^med teh je pri Amerikancih razvada skrbi. Beecfyer pravi: "Ljudje ne umirajo vsled prenapornega dela, ampak vsled otož-nosti in prevelikih skrbi. Delo pospešuje zdravje, skrbi ga pa uničujejo." Otožnost za-branjuje normalno delovanje mišic želodca in črevesja, v-sled česar ustavi prebavo. Najboljše za odpravo te razvade je Trinerjevo grenko vino. To zdravilo krepi črevesje k normalnemu delovanju; s tem vam pomaga v bojevanju s skrbmi. Vaš lekarnar, ali prodajalec zdravil ima Trinerjevo grenko vino v zalogi. Ako ste prehlajeni, ali če kašljate, vzemite Trinerjev olajševfrleo kašlja (Triner's Cough Sedative), ki je za to najbolj iz-borno zdravilo. Mr. Mihael Matijska nam piše iz Glenmon-ta N, Y. dne 27. aprila 1921: Vaš plajšavalec kašlja mi je čudovito pomagal." Pomagal bo tudi vam. — Joseph Trener Company, 1333-45 S. Ashland Ave. Chicago, 111. j (Advert.); KJE JE? Kje je moj brat Louis Fab-jan, p. d. Cuček, iz Vrha, fara Žužemberk? Pred več leti se je nahajal v Indianapolism Rad bi izvedel za njegov naslov, ker mu imam več važn$ga sporočiti o razmerah v stari domovini. Jos. Fabjan, 416 N. Bluff St., Joliet, UL v Ljubljani tem samostanu P. Raj-Kokalj v starosti 81 let. N. v^n. p. . « Umrl je v Ljubljani bogoslo-vec fanko Repnik. Čez tri mesece f>i imel darovati prvo daritev, pa je sedaj daroval svoje mlado življenje na Gospodov oltar. Pravoslavno cerkev bodo zidali v* Ljubljani. Neveljavne znamke. S 16. aprilom so izgubile veljavnost postne znamke ljubljanske iz- ili Alojzij Babič in Anton Štefe iz Šenčurja in Jože Oblak iz Trboj. Gostilničarju so v boju pobili veliko posode in polomili več stolov. Stariši, pošiljajte svoje fante že zgodaj v društvo in vpišite ga v Orla, da vam v slabi druščini in v ošta-riji ne podivja! Jugoslavija in kmetijska razstava v Pragi. Gospodarsko-finančni odbor ministrskega sveta je dovolil za udeležence kmetijske razstave v Pragi podporo v znesku 480 tisoč kron. Podpora je namenjena daje (suženj), ki je zdrobil ve- kmetovalcem iz cele države. Od rige). Zdaj so veljavne le z- Slovencev je bo deležno kakih namke s sliko regenta Alek- 30 kmetovalcev in nekaj kme sandra, kralja Petra in inva- tijski strokovnjakov, v prvi vr- lidske znamke. Smrtna nesreča pri oranju. Pri oranju na polju se je Josipu Trčku iz žažarja splašil konj. Pod.plug je padla njegova 14- sti takih, ki delujejo na pro svetnem polju. Vsi udeleženci imajo tudi prosto vožnjo na vseh naših železnicah. . .Poletni čas se letošnje leto ne letna hči Marjanca in se tako uvede. zelo poškodovala, da je podleg-1 Kredit elektrarne na Završ la ranam. . .Požar na Veliki Ajdni V torek dne 12. aprila je začel krog 11. ure goreti gozd na Ve- likLAjdni, t. j. na hribu nekako _ ■ ■ I ■. I I v sredi med Mostami in Potoki Zavrsmci napeti novo posoji v občini Breznica na Gorenj- lo v znesku 4 milijonov kron niči. Za zgradbo novih daljno vodov za Bohinjsko dolino Ljubno, Podbrezje, Kamnogo rico, Kropo in Podnart je de želna vlada dovolila elektrarni skme. Gasilni društvi z Breznike in Save sta omejili požar. Pomagalo jim je tudi veliko drugih ljudi iz bližnjih vasi. Požar je prenehal šele ponoči, škoda je velika, ker so večini Centralistične cvetke. Ko se je vračalo cd velikonočnih po Čitnic 29. marca t. 1. večje število šolarjev iz Bovca na Goriškem Čez Trbiž nazaj v Ljubljano, so jim jugoslovanski posestnikov uničeni gozdovi za pregledniki na postaji Kranj- veliko let. Gozdni požari v moravški okolici. Dne 11. apr. je v Hri: bih pri Moravčah pričel goreti gozd Terezije Kunaver iz Tu-stanja. Domačini so požar hi- ška gora brezobzirno zacarini-li potico, ki so jo imeli seboj 'a priboljšek, in so zato med temi po večini od revnih, stari-šev morali na mestu plačati zadnji denar, ki so ga od do- tro zadušili. Lesnemu trgovcu I Prejeli. Poleg tega so jim Antonu Cerarju iz Studenčič je pregledniki poskusah se povzročil požar 1000 kron ško-1 notice, ako so bile napravljene de. — V gozdu Stancelaze pri | * sladkorjem. To prihaja od- Drtiji je izbruhnil gozdni požar 10. t. m. ob pol 11. uri. Gorelo je še tudi drugi dan. Razširil se je na 10 johov široko, Požar je oškodoval posestnike Janeza Smrkola, Apolonijo Ro-tar in Tomaža Uštnica iz Uše-nišča. Turjak. Umrl je Ant. Žmuc, dolgoletni logar pri turjaški graščini, star 80 let. Koliko ima. J ugoslavija par-nikov na morju? Vsega skupaj ima 148 parnikov in sicer 31 večjih in 217 manjših. Večino ladij so Italijani pograbili po vojski in jih pridržali za sebe. Naročila naše države pri ma-žarskih tovarnah vagonov. Ma-žarski list "Az Est" poroča, da je naša država sklenila z ma-žarskimi tovarnami vagonov novo pogodbo, ki se nanaša na popravilo lokomotiv in vago- Poljsko. Medtem pa je vendar •% A*« I AamI M « MM M «« A I _ _ _ nov. Doslej so nam na Mažar-skem popravili 400 lokomotiv In 2500 vagonov. tod, ker ima besedo samo Bel grad. Samostojneži pa imajo kljub temu svoje milijončke in ministrski stolec. Potujoče cisterne.—Pred ne kaj meseci je jugoslovanski žid kupil veliko množino petro leja na Poljskem. Ker pa ni mogel dobiti potrebnih cistern (vagoni za prevažanje petrole ja) na razpolago je prodal izvoznico belgrajski vladi, ki je prevzela kupčijo. Potrebnih cistern pa ni poslala na Poljsko. Firma je čakala dva meseca, pogodba je potekla, tvrdka jo je z 10% nabitka podaljšala, pisala v Belgrad, naj se vendar pošljejo cii-i' rne Iz Bel-grada ni odgovora in ne cistern. Pogodba poteče. Nato se pojavi na Poljskem vladni mož iz Bel grada, pa mu povedo, da je pogodba že drugič potekla. Mož je brez uspehov zapustil priromalo 50 cistern na'Polj sko,*a nihče jih ni hotel prevzeti. Postajpnačelniki so jih po- varna 'Barkhaus* cel nov vlak obstoječ iz 1 lokomotive in 50 voz. Ta pošiljatev se ima izvr- Nemci nam ponujajo za od-! rivali od postaje do postaje, od škodnino lokomotive in vagone ene čistilnice petroleja do dru-namesto denarja. Ministrski j ge, naposled so prišle zopet nasvet je sprejel ponudbo nemške1 zaj na postaje! * ^ato se je že-vlade, da nam na račun vojne j leznica brzojavno obrnila na odškodnine pošlje nemška to- jugoslovansko poslaništvo v Varšavo. Poslanik pa je rekel: što mene briga in je po pošti poslal telegram v Belgrada. siti najpozneje do 1, junija 1.1.1 Dolgo nobenega odgovora. Na-Naša vlada je to ponudbo spre- j to pride iz Belgrada vprašanje, jela, toda potrditi jo morajo še kako so te cisterne prišle na 4 -predobri" zavezniki, nakar j Poljsko in čemu. In tako da-postane šele pravomočna. Pra- Ije. Jugoslovanske cisterne pa vijo, da kadar kihne kak naš [ še vedno romajo po Poljskem, minister, da postane to pravo-1 vsi postajenačelniki jih že po-močno šele tedaj, kadar to po- j znajo, vse se smeje belgrajski trdi antanta. zanikernosti, poljski židje pa Fantovska vojna v Šenčurju, lovijo te cisterne, jih prebarva-V Bohinčevi ^gostilni v Šenčur- jo, dajo napisati nanje svojo ju so fantje zvečer pili; ob 10. lastno firmo in tako se vedno uri so se pričeli prepirati in manj jugoslovanskih cistern pretepati. Eden je ugasnil luč | preriva po poljskih postajah, in v temi je bil zaboden v tre- i dokler ne bo izginila poslednja, buh France Kralj (Miškov), v Vsaka cisterna je vredna okrog hrbet pa France Okorn ^Jar-| 150,000 kron, 50 cistern 7 mili- čev). Boj se je nadaljeval v kuhinji, v kateri je bil do nezavesti pretepen Viktor Rozman iz Sv. Valburge. Ranjeni so jonov 500,000 kron. Ta zgodba je resnična, ker nam jo je pripovedoval očividec. In'takim gospodarjem izro- dežele. _Jll1|1' Domoljub' Velikanski požar.—-Dne 1 aprila popoldne je v Soteski pri Boh. Beli do tal pogorela mo doma erarična žaga z velikimi skladišči raznega lesa, rezane ga in hlodov, pogorelo j? vse je bilo v bližini žage. Ogenj je nastal v ponedeljek okrog dve' popoldne, ko je bila žaga v pol nem obratu. Začelo je goreti v spodnjih delih žage. Delavci in Žagarji so ogenj takoj opazili in z nadčloveškimi žrtvami in trudom v smrtni nevarnosti za življenje vse storili, da ogen, uduše. Pa silen plamen, je objel celo žago s tako hitrostjo in ognjeno silo, da so si delavci komaj rešili življenje. V en; uri je vsa žaga do tal pogorela Poleg žage so se vžgala velika skladišča lesa in tik za žago se dvigajoči gozd pod Babim zobom. Gorelo je celo popoldne in noč do torka zjutraj. Visoko v nebo se je dvigal plamen in celo noč razsvetljeval dolino od Boh. Bele do Bohinja. Na kra, nesreče je prva prihitela doma ča požarna bramba iz Boh. Be le, uro pozneje so prihitele še druge požarne brambe iz cele okolice. Vseh je bilo pet. Vsled silno razširjenega ognja in vro čine, deloma vsled silnega ka menja, ki se je vsled požara v gozdu utrgalo tik za žago in velikansko močjo padalo na pogorišče je bilo gašenje smrt no nevarno in nadvse otežkoče no. Užigal se je že leseni mos čez Savo, ki je v bližini. Tega so rešili in skladišča lesa, ki so bila bolj oddaljena. Veliki de boli hlodi, katerih je bilo več cakor 4000 na kupih, so se uži gali kakor suhljad, metali so jih v Savo in so goreči plavali po vodi. Ko so se hlodi zaje žili, so goreli nad Savo, ostalo je samo to, kar je bilo v vodi. Poleg žage je bilo par lesenih delavskih hiš, ki so popolnoma pogorele in delavcem je zgorelo vse, kar so imeli notri; vsa ob eka, živež, orodje. Ogenj se je tako hitro razširil, da se je de avcem, ki so bežali iz žage vnemala obleka na telesu in de-avkam robci na glav j. K sreči ni bilo človeških'žrtev razun nekaj telesnih poškodb. Kako je ogenj nastal še ni pojasnjeno, gotovo samo po# nesreči. Žaga sama je last erarja, moderna, imela je dvojni gater dvojni cirkular in še par žag-samic. Žago je gonila vodna moč, napeljana iz Save. Dnevno se je sežgalo lesa od 50 do 80 ali celo več kubičnih metrov. Gater je bil pred letom nanovo dostavljen in je bil sam vreden več kakor milijon kron. Žaga je imela dinamo stroj za lektrično razsvetljavo, ki je popolnoma zgorel. Žago ima v najemu le sna delniška družba 1'Sava". Glavni delničarjji so lesni trgovci Dolenc iz Škofje Loke, ogačnik iz Podnarta, Amejc iz Jesenic in drugi. Žagarjev in delavcev je bilo zaposlenih okrog 50. Bili so domačini, Gorjanci in Blejci. Lesa je pogorelo 3 do 4 tisoč kubičnih me-;rov, do 1 tisoč kubičnih me-rov že rezanega, Vrednost zgorelega lesa se ceni na več mi-ijonov. Skupna škoda na žagi in v gozdih bode gotovo znašala do 10 milijonov. Društvo 'Sava" je imelo svoj les zavarovan za visoko vsoto. . Ubogi delavci, če bodo ostali brez dela in zaslužka. Velika sreča za vso okolico je bila, da ni bilo močnega vetra, sreča tudi za delavce, da ogenj ni nastal ponoči, ko delavci spe v lesenih hišah pri žagi, večinoma bi bili vsi zgoreli in se vsled silnega dima zadušili. Ker je gorel tudi erarični gozd nad žago, je pripeljal v sredo ponoči poseben vlak na pomoč vojake iz Ljubljane. Ker je med tem ogenj ponehal, ni bila potrebna njihova pomoč in so se tekom dneva vrnili nazaj. Pogled na pogorišče je zelo žalosten. ŽIV, V PKIMOfcm. Da se maščujejo nad uporom hrvatskega, prebivalstva v Krnici zoper fašistovska hudodelstva, so se fašisti 5. aprity ob 3. uri zjutraj blizu vasi zbrali in zasnovali cel vojni načrt, da bi oblasti eventualno ne prepre -čile njihovih nakan. Okoli 4. ure zjutraj se je kolona fašistov podala v vas Šegotiči, ki šteje 20 hiš, tam prebiva jugoslovanski dijak Čilega, ki je bil baje organiziral odbor ljudstva Fašisti pravijo, da so jih sprejeli -z ognjem iz pušk; zato so poslali po ojačenja v Krnico, veda ne komisar v Julijski Benečiji ni ni, temveč slavni "Fascio di combattimenti,'' organizirana družba raznih nepridipravov in "narodnih" a-narhistov. Trst, 7. aprila.—Tukaj pričakujejo nov napad na slovenske zavode. Tiskarno in uredništvo "Edinosti" straži cela stotnija vojakov v popolni bojni opremi. Habsburžan bodo izgnani. Dunaj, 7. aprila. Odseki narodne zbornice so pričeli 8 svojim delom. Danes je zboroval ustavni odsek, ki je sklenil . am je potreben pri učenju angleščine. Slovenska mladina ga lahko rabi pri učenju slo-venščine. Cena mu je $5. Vsaka hiša bi morala imeti en izvod. DR. F. J. KiRN 6202 St. Olair Ave. i Cleveland, O. odkoder so dobili eno strojno predlagati zbornici, naj se puško. Ko so kmete razgnali, Habsburžani, izženejo iz Av-so vjeli nekega dečka, ki jim »trije. Zbornica se sestane 12. je baje povedal, katere vasi so jysjjgjj^^^^^^^ se bile udeležile oborožene vsta- . . je. Na podlagi tega so se po-H Velika razlika. Dobra farma v Illinois* ali Iowi JI tudi IZ JO his. Moskl SO se Utane od $200 do $600 aker, povprečen iz Varešk streljaje umaknili in!pridelek za farme v Illinoieu m Iowi SO ostale samo ženske ill otroci. P^ Je komaj $39.00 na aker. Farmarji Fašisti so jih vse zaprli v eno f oko,ici plnet0Wf,iJ2: hišo, ostalo vas pa vso ^^TT?!« MM Nato so se podali v prej omenoiške farmarje, da kupujejo nasa njeno vas Segotiči, kjer SO tudi zemljišča, katerih cena je sedaj še tako vse zažgali, da SO ostali samo nizka, da je pristopna vsakemu delav-zidovi. Nato so zažgali Male cu' Vareške, in se podali v Muntvo- Naia zem3ji**f lcfe v ravnini» ■ m „ • v i • o zraven potov, zelezmških postaj in us-Tu so VSi prebivalci fa- pcvajožih m„tj v krlju k£r jt' klima Soverova zdravila vzdr/ujejo zdravje.v družinah. Ozdravite svoje živce. Kadar počutit«, da ate utrujeni, zlo-voljni, nervozni, ako m lahko razje- ,, UDI »utiu, ®«v —» ■■' ' ■ žita, ako vas vznemirja ftum m ro- f t,i vzamete pot, nemorale storiti bolje«*, kakor | Če v: SEVERA'S I NERV0T0N | (Severov Nervoton) pravilno zdra- fi vilo m Umika. Narrtenjen je za take fg slučaje. Umiri Ur ublaži živce, pov- « zroči spanje, id osvežuje in pojača vaš živčni sistem. Cena $1.25. ran. Dobite (a pri vaftem lekarju. Vprašajte za Severovega. Ne Jemljite drugega. W. ¥.. SEVERA CO. '' C*EL)AR RAPIDS, IOWA Šiste S sklenjenimi rokami pro- I izvrstna, kjer ni viharjev in ciklonov, sili, naj jim prizanesejo. Ker kjer mraž ne uniči zgodnjih po mlaje tU duhovnik, Italijan, zago- danskih nasadov in kjer imate najmanj tovil fašiste, da bo vas veko-H40 ^T_kttt br" "" 50,000 akrov Pitna vo- | . . . T. .... „ .da je izvrstna in neprekosljiva. Po- L&C 0OUTt Oreilles Indian Be maj ostala zvesta Italiji, SO fa- heti ni hude vročine in tudi zime nI šisti zažgali le nekaj hiš, ki SO Prst je črna kot tinta in na njej uape last zavednih Hrvatov. Nato se* vajo vsi Pridelw zmernega pasa, kakor podajo v Krnico. Ljudstvo sj vse .vrite id vin da vili v Filipani. Kam so se po- tukaj /lnl i ' ' 0*lj€m p^0^*™ p<> p<>^ eno ve- ta zemlja prodaje. Zemlja, je jako dobra, rodovitna in je v uajlepSem kraju. Cena je okoli $20 aker na male, lahke obroke. Za zemljevid in pojasnila pišite na: COURT OREILLES LAND 00. Hayward, Wis. ljič. V Bojanu pri Trstu so streljali kakor divji, rogovilili konsumnem društvu in dva Slovenca brez povoda pretepli. — Tržaški generalni civilni ko misarijat v svojem uradnem comunikeju indirektno priznava, da so dogodke v Krnici Dovzročili fašisti, ki da so se Dodali v Krnico zaradi "voli-vne agitacije.,, Pravi tudi, da se je oblasti posrečilo preprečiti nadaljnje represalije od strani fašistov! — Kakor smo liko družinsko šlcatljo za $1.25, tri zavitke za $3.15, se«t pa za $.25. Naslov: H. H. Von Schlick, President Marvel Products Company, 436 Marvel Building, Pittsburgh, Pa. NA6IM JUGOSLOVANSKIH I ODJEHfALOEM IN PRIJATELJEM. Varčevanje denarja je navada, katere se človek takoi lahko oprime, kakor trošenja in zapravljivosti. Prihranite si vsaj nekaj sleherni meseo, naložite ta denar v našo banko in že poročali, so neki pregoreči I J>OBte temu z veliko «r karabnijeri v Bojanu pri Trstu f^^f .namesto da hi\ v crostilni 1 Konsumneira drn- teiko Pnsjuieni denar potrat PRISELJEVANJE V AMERIKO UTEGNE BITI PREPOVEDANO. Kdor hoče dobiti svojce v Vmeriko, naj si da hitro pri meni narediti potrebne listine, tako da oseba v starem kraju •iobi dovoljenje od ameriškega konzulata prej kot mogoče. Za slučaj neuspelosti ali za-kasnelosti profienj povrnem ienar. MATIJA SKENDER Javni notar za Ameriko in starikraj. 6227 Butler St. Pittsburgh, Pa. LJUDJE S KILO -------— . .... , Vnite prod svoj kilni pas. Štva" odkrili 4!65,000.00; ajeno skupno pre-1n,k *n «*mi4j»stih trakom, ki vas tisi j o Ščeka, duhovnika in še nekate- moženje zna5a $1,880,000.00 ^ ^ lthk® m Vaffl rih drugih, vsega skupaj 18 o- to Vam daje povsem zadostno tlapm jrodlooo° zastonj seb. Izvršili so nad njimi o- jamčevino ali sigurnost,. Vai računamo *a Uto ničesar. Naj 8ebno preiskavo brez pismene- denar je pri nas varno naložen; dokaJemo Itevilno «i«^ajeV, kaj ga pooblastila preiskovalnega istega lahko dvignete vsak 8as, ,0 podloge za drage že sodnika ter jih samovoljno are- kadar hočete. ' ^Ttr*0^ ^ ^ ^ tirali, dasi so se vsi legitimirali Mi plačujemo tri (3) odstOt- Uio mililo tej n^Hjetni ČZH in se m pri njih našlo nic sum- ke obresti, kar vam je kot po-m ^^o wprlseiena spričevala ljivega. Višek Vsega pa je, da vra&lo za Vaše varčevanje T ?!17tI.ntJpIMnt U v,eh ddov dria-so karabinjen vse to sami raz- Najbolj zanimivo je glasih po lis ill, dajoc jim na dejsty0; _ ^ zaht^vate kak L^ idloX^L ne od J! razpolago polna imena m Uasvet in pojasnilo, mi vam ^E IV ifE ČAKAJTE -minete tancna stanovanja prizadetih damo igto ^^ ker ^ ^ Tom ~m svoje ime in naslov Kakor da bi bili hoteli nalašč ]ik \ . ™ A*B8. Mi VMn bomo t pokazati s prstom nanje, da bi u io ^stonj ih fašisti lažie našli če bi 8e kake P0111^ obrnite se PL^PAO PODLOGO in knjižic. _ ih las sti lažje nasn, ce b l se i na nas in mi Vam bomo "**«^ naalov; plapao co. 3266 zdelo potrebno nastopih L. ^^ « * Louis, M' Arpt.iranr,ft sr^ oblasti mo. aj^h » • 7 . . takoj eno knjižico o . ..v.. , ,. ,j«ziku obrnite se torej na nje- stni organi slisno travo rasti.'" - - ~ ^^ ____ _ Ji/ lOOM. (j-jkf Prizad robrodnih družb in naše državno bančno dovoljenje in državna kontrola čez naše poslovanje. Nad 1,400 potnikoy, ki so z našim posredovanjem do sedaj potovali v stari kraj ali od tam sem, govori o maši praksi. Ako hočete Vi poslati denar v stari kraj, potovati v stari kraj ali dobiti koga iz starega kraja, je v Vašo korist, da se obrnete na: Zakrajšek & Češark SLOVENSKA BANKA. 70—9th Ave. New York City. AMERIŠKI ROJAKI POZOR! FARME IN ZEMLJIŠČA lahko kupite tekom tega prihodnjega meseca po nizki ceni, z malim naplačilom in na lahka letna odplačila. Rodovitna zemlja, zdrav, prijazen in lep kraj. Dobra voda in dober trg, kjer se pridelki prav lahko prodajo. Tu rastejo vsakovrstni poljski pridelki, raznovrstna žita in sadje. Pišite po pojasnila na Kalifornijsko suho grozdje (muskatel) 100 funtov_____ .$16.50 Belo Kalifornijsko grozdje (muškatel), 25 funtov......* 5.00 Črno Kalifornijsko grozdje (black grapes) 25 funtov.... 5.25 Rudeče Kalifornijsko malo zrnje (Currants) 100 funtov. 15.50 Rudeče Kalifornijsko malo zrnje (Currants), 25 funtov.. 4.25 Kalifornijske najboljše fige, 50 fiyutov ............... 7.00 Kalifornijske najboljše slive, 25 funtov............... 3.00 Oregon najboljšo vrste slive, 25 funtov............... 2.50 Fige, zaboj 25 funtov . .............................. 3.00 To blago pošiljam tudi v druge države in kraje izven mesta ali po ekspresu, ali po železnici. Naročila izvršujem le proli predplačilu blaga. Denar pošljite v priporočenem pismu ali po poštni nakaznici. (Postal Money Order). za DUBROVNIK, TRST, HAVRE in HAMBURG po najpovoljnejih cenah za najsigurneje brzoparnikc. ©OPREMAMO osebe iz starega kraja z malimi stroški in brez za-vlačenja. w POŠILJAMO DENAR v domovino, ter izdajemo čeke na dolarje, ali krone, katere izplačujejo razni denarni zavodi v starem ZAVARUJEMO hiše proti požaru, osebe za življenje in ponesrecbe. NAS ODVETNIŠKI in javni notarski oddelek prevzema tožbe, tir-jatve, prevode, uknjižbe in vae V to stroko spadajoče poale tukaj in v domovini. PRODAJEMO hiše, lote ter farme pod ugodcimi pogoji ZA DOBRO POSTREŽBO JAMČI Telephone Canal 4116 CHICAGO, ILLINOIS JOLIET,ILL ničesar PATENTI kakšne tajinstvenosti, ko jo rekel "svete Ane", in je bil potem kake tri minute posebno moleecen in soliden. Tisto prvo leto sem imel večkrat neumne trenotke — prihajali so vselej nenadoma — ko me je popadlo skoraj sovraštvo do! Akima Akimiea, ne da bi vedel zakaj, in sem molče preklinjal svojo usodo, ki mi ga je bila dala za soseda na pogradu. ( Navadno sem se ošteval zaradi tega že eez dobro uro. Pa to je bilo samo v prvem letu; poz-- neje sem se v duši popolnoma spravil z Akimom Akimičem ter se sramoval svojih, prejšnjih neumnosti. Za zunaj, to pomnim, nisva imela nikdar prepirov. Kazen teh treh ruskih ple-menitašev je bilo za mojih dni še osem drugih v ostrogu. Z ; nekaterimi izmed njih sem občeval precej rad in celo z ve- t seljem, a ne z vsemi. Najboljši med njimi so bili nekako bolni, ekskluzivni in skrajno nestrpni. Z dvema sem kasneje enostavno nehal govoriti. Na-obraženi so bili med njimi samo trije: B-ski, M-ki in stari Ž-ki, prej nekje profesor matematike, vrl, dober starec, velik čudak in kljub svoji na-obrazbi skrajno omenjen človek. Čisto drugačna sta bila B-ki in M-ki. Z M-kim sva se razumela dobro že od prvega trenutka; nikdar se nisem prepiral z njim, spoštoval sem ga, samo ljubiti ga in navezati se nanj nikakor nisem mogel. Bil je globoko nezaupen in zagre-nel človek, toda imel se je čudovito v oblasti. In ravno t« prevelika umetnost mi ni ugajala v njem: človek je čutil, da nikdar in pred nikomer ne razgrne vse svoje duše. Mogoče je sicer, da se motim. Silna na-tura je bila to in plemenita v najvišji meri. Neobičajno, skoraj jezuitska spretnost njegova v občevanju z ljudmi je razodevala njegov pritajeni, globoki skeptizem. In pri tem je trpela njegova duša ravno zaradi to dvojnosti, skeptizma in globoke, neomajne vere v nekatera svoja posebna prepričanja in nade. Vzlic vsej svoji življenski spretnosti pa je živel v nespravljivem sovraštvu z B-Kim in njegovim prijateljem T-skim. B-ki je bil bolehen človek, nekoliko nagnjen k je-tiki, razdražljiv in nervozen, a svojem .bistvu jako dober in celo velikodušen. Njegova raz-dražljivost je včasih narastla do skrajne nestrpnosti in svo-jeglavnosti. Ker nisem mogel prenašati tega značaja, sem se z B-kim pozneje razšel, a ga nikdar nisem nehal ljubiti, do-čim se z M-kim nisem prepiral, a ga tudi nisem ljubil. Ko sva se ločila z B-kim, se je pripetilo tako, da sem se moral odre-iči tudi njegovemu prijatelju T-skemu, tistemu mlademu možu, ki sem ga omenil v prej, šnjem poglavju, ko sem pripovedoval o naši "pretenžiji". To mi je bilo jako žal. T-ski je bil, četudi ne naobražen, a vendar dober in možat, z eno besedo, izvrsten mlad mož. V-zrok je bil saftid ta, da je on tolikanj ljubil in spoštoval B-ke-ga in ga oboževal tako, da je. smatral vsakogar, kdor se je razšel z B-kim se je menda kasneje skregal zaradi B-kega,! čeprav se je obotavljal dolgo ! časa. Sicer pa so bili vsi bojne ! duše, zagrneli, razdražljivi in! nezaupni. To je umevno: njim' je bilo jako težko, mnogo teže nego nam. Bili so daleč od svoje domovine, nekateri obsojeni na dolge roke, po deset, po dvanast let, in kar je bilo glavno vsi so zrli na svojo okolico (Dalje.) Prej sem mislil res, da nas bodo po pretenziji kar raztrgali in nam ne bo več živeti v o-strogu. Varal sem se: slišali nismo niti najmanjšega očitanja, niti najmanjšega namigija-ja o čem takem in nobena posebna zlobnost ni pomnožila njihovega sovraštva do nas. Pač so nas tu in tam pomalem zasmehovali, kakor so nas zasmehovali že prej, a drugega se ni nic zgodilo. Sicer se pa tudi na tiste navadne arestan-te,.ki niso hoteli podpirati pre-tenzije in so ostali v kuhinji, niso prav nič jezii, niti ne za tiste, ki so prvi zaklicali, da so zadovoljni z vsem. Nobena beseda se ni slišala; in to mi je lilo posebno neumljivo. t: Ker sem se odločil razprodati svojo veliko za-II Jogo najfinejših ROZIN SUHIH CBŠPELJ (SLIV) % in FIG, ee Vam sedaj nudi ugodna prilika za nakup tega blaga. Cene so zelo znižane. Blago v zabojih 35 po 25 funtov se razvaža brezplačno na dom. % fZa bolj natančna pojasnila se obrnite osebno na podpisanega ali pa telefonirajte. Moja štev. tele-foona je 4533. POZOR! Slovenci in Hrvati v Chisholm, Minn., in okolici Pišite po mojo knjigo s pojasnili o patentih in iiznajdbah, katero se Vam pošlje ZASTONJ na vašo željo. IZNAJDITELJI in drugi, naročite si to knjigo. Ime A. M. #Wilson je poznano že nad 30 let in vsaka stvar, ki r. ... ■jo nameravate patentirati, se sprejme pri nas z zvso pažnjo. Pošljite nam model ali obris vaše iznajdbe v pre^d. Pišite še dames po to sloven-! sko knjigo na sledeči naslov: Ka<*ar želite uloiiti denar na hranilno ulogo ali čekovni promet, zavarovati više poslopjo ali poslati denar v staro domovino, obrnite se na stari in* zanesljivi Miner's State Bank Chisholm, Minn. Frank Gouže, Slovenec, je blagajnik banke n vso vašo trgovino lahko odpravite v mate--rinem jeziku. "T o č n o s t", "Varnost" in "Postrežba", je nase geslo. Registered Patent Attorneys, 315 Victor Bldg., Waaahington D. C. I 607 N. Hickory St. Joliet, III. S ZA ODVETNIŠKO TOLMAČENJE ALI NOTARSKA OPRAVILA obrnite se v vseh slučajih na nas in Vam bomo zadeve povoljno uredili. E. Greenwald, odvetnik. William B. Laurich, Slovenski javni notar. 1900 W. 22 Place. Chicago, I1L Telefon: Carnal 5777 (Nasproti slovenske cerkve.) * Prodaja zemljišč. (Real* Estate) Žvljenssko zavarovanje. Zavarovanje proti ognju. Zavarovanje avtomobilov. • Zavarovanje p roti nezgodam, in bolezni. Slovenski Sodnijski tolmač. WALTER PLEŠE 608 Heggie Bldg. Telefon 3498 VIII. Tovariši. Mene je vleklo seveda bolj k "svojcem", t. j. k "plemenita-šem", vzlasti prve čase. Toda izmed treh bivših ruskih plemen itažev, nahajajoeih se v našem ostrogu — Akima Aki-mi(v*a, ovaduha, A-va i ntistega ki so ga imeli pri nas za očeto-morilca — sem se poznal in gcvoril samo z Akimom Akimičem. Priznati je treba, da sem prihajal k Akimu Akimi-ču takorec v obupu, v minutah najhujšega dolgočasja, takrat, kadar nisem videl prav nikogar drugega, da bi se mu pridružil. V prejšnjem poglavju sem poizkusil razdeliti vse nase ljudi po razredih, a zdaj, ko sem se spomnil Akima Akimiea, se mi zdi, da bi lahko delal še en razred. Res je, da ga je tvoril on edini. V mislih i-mam razred popolnoma ravnodušnih arestantov; popolnoma ravnodušnih, to je takih, ki bi jim bilo vseeno,ali žive na svobodi ali v katorgi, pri nas seveda ni bilo in tudi ni moglo biti, toda Akim Akimie je bil skraj izjema. On si je bil uredil svoje bivanje v ostrogu tako, kakor da mu je ostati v ujem do smrti: vse okrog njega, dd žimice in blazin do ku-halne priprave, izkratka, vse, kar je imel, je bilo urejeno tako, trdno, tako trpežno, tako zajdolgo časa. O čemerkoli bi-vačnem in začasnem pri njem ni bilo sledu. Čakalo ga je sicer še mnogo let istrožnega življenja. Seveda, če se je bil spravil s tem, kar je bilo, se ni po srcu, nego iz subordina-cije, kar je bilo zanj isto. Dober človek je bil- in v začetku mi je pomagal z raznimi nasveti in uslugami, toda v-easih — žal mi je — me je pripravil vzlasti od kraja v nepopisen dolgčas in korpnenje, kar je še poslabšalo moje itak koprneče razpoloženje duha. Iz dolgega časa sem se vendar začel razgovarjati z njim. Človek je bil žejen žive besede, vsaj želene, vsaj nestrpne, vsaj zlobne, če ne drugačne, da bi se skupaj razjezila nad svojo usodo; on pa je molčal in lepil svoje lampioncke, ali pa ti je pravil, kakšna je bila parada v temintem letu, kdo je bil poveljnik divizije, kako mu je bilo ime, ali jo bil zadovoljen ali nezadovoljen, in kako so izpremenili strelske signale... In vse to s tako enakomernim, dostojanstvenim glasom, kakor da bi kapljala voda. Skoraj brez navdušenja mi je pripovedoval, da so ga zaradi njegovih zaslug pri neki vojaški operaciji v Kavkazu spoznali vrednega, nositi red svete Ane. Samo njegov glas je postal tisto minuto nekam posebno resen in soliden; še nekoliko ponižal ga je, do ne- Zanesljivo in hitro poskrbuje denarna izplačila v stari domovini in opravlja druge bančne posle Izplačilo v kronah, dinarjih in dolarjih v gotovem denarju v Jugoslaviji. Pišite po cenik za pošiljanje denarja. SIFKARTE ZA VSE ČRTE. Emil Kišš bankir. 133 Second Ave. New York, N. Y. FARME NA PRODAJ Rojaki! Kadarkoli ste namenjeni kupiti farmo, obrnite se na'me in bodite uverjeni, da boste dobro postreže«!. Imam 10 letno skušnjo o prodaji zemljišč, in sedaj prodajem farme kooperativno v državi New York, Pennsylvania in Ohio; vsa prepisna dela pa sam urejujem. Spomladanskih cenikov je sedaj zmanjkalo, in s 15. majem izdam dru-ge. Predno kje kupite kmetijo, pišite meni za pojasnila. 82 Cortland St., New York, N. Y Začimbe, zelišča in najrazno-vrstnejša domača zdravtfa katera priporoča msgr. Kneipp, imam vedno v zalogi. Pilite po brezplačni cenik. MATH. PEZDIR P. O. Box 722, City Hall Station NEW YORK CITY. Rojaki, poslužujte 6e v vseh zadevah te slovenske banke, ki je pod stalnim nadzorstvom državnega urada in ima za varstvo $100,000.00 glavnice in $50,000.00 rezervnega zaklada. Za cene denarju glejte Ust "GLAS NARODA' John Zulich Fajm Agency 6313 St. Clair Ave. Cleveland, O. FRANK SAKSER STATE BANK Pozor g g. tajniki krajevnih draštev Kadar potrebujete nova društvene pravila, lično iz&kfta pisma, kuverte, vabila in vstopnice za veselice, ali kake drug® fMSirifae, obrnite se na največjo slovansko unijsko tiskarno v Amerfll7na Bodite previdni z denarjem! Nalagajte ga v zanesljive banke! Bolj kakor kdaj preje, je sedaj potreben ta opomin, kajti valed večje množine denarja med ljudstvom delaju špekulantje velihe dobičke z onimi, ki jim gredo na limanice. Naš denarni zavod je zanesljiv in poznan med narodom po svoji uljudni in hitri postrežbi. f mmr .. i .i •—---■■■ Mi plačujemo n* hranilno ulogo 2142-50 Blue Island Ave , Chicago, 111 Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine v popolno zadov^nost glede cene, točnosti in okusnega dela. Osobito vam priporotKjjj zelo pripravne Vplačilne knjjžce za člane in članice, izdelane v mgj&a žepnem formatu in trdo vezane. Dalje imamo .v zalogi prikkutoe Nakaznice za blagajnike za izplačevanje bolniške podpore in drugih, izdatkov, ter pobotnice. Tiskane imamo tudi Bolniške liste, večje in manjše in posebne pole zaa vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahko vedno natančen pregled števila članov po skladih, ali spMedih. Na zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzorec gorinaveoinih tiskovin na ogled brezplačno 1 ' "v n-- t? Jih pripišemo k glavnid ššsagjfcŽv^iffjfci Rj j?« ^.SlI j 1 ako jih ne dvignete. fit ''Ms* l. & IS. S 2 Bi S NaU banka je pod naaorat- t* a fin F3 25 vom vU(,e Združenih ddju faa .-IB] članica federalnega resefWie- I Pl Eli ČUSl'feffi t ga •i*tem*- cT^' Pri pošiljanju denarja ▼ J®-gobavi j o bodjte presni Brezvestni meaetarji nastavl-Ijajo sedaj kronam visoke ce-rlr ne, ker se hočefo okoristiti z . n^^T ^ *—nevednostjo ljudstva. Povprašajte nas za nasvet in cene, kadar želite poslati denar v •taro domovino! Ako imate doma Liberty Bonde, izpostavljene nevarnostim ognja in tatov, prinesite jih k nam ter Vam ji bodemo shranili brezplačno THE JOLIET NATIONAL BANK JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000.00 Prebitek $360,000.00 NOTARSKI POSLI so najvažnejši za Slovence v Ameriki, in vsled tega j adolfcnost vsakega rojaka, kojega geslo'je PREVIDNOST, da jih poveri taktfnu notarju o katerega sposobnosti in zanesljivosti nittia slovenska jarnafst niti naj.-manjšega dvoma. « Kadar rabite pooblastila, kupne pogodbe, vknjižbe ali in tabulacije, obveznice, izbrisne pobotnice, prošnje za dobavo svojih sorodnikov ali znancev iz etarega kraja, ali ako hočete* izvedeti stanje kakega zemljišča tu ali v domovini, tedaj se zaupno obrnite na znano ' SLOVENSKO NOTARSKO PISARNO Anton Zbasnik ,vf ■ i-' • * ' .' ■ • * ,>," Javni notar soba 102 Bakpwell Bldg., Pittsburgh, Pa., Cor. Diamond and Grand Sts., Ali zvečer na domu: 208—57th and Butler St* NajveCja slovenska banka v Ameriki THE DOLLAE SAVINGS BANK BRIDGEPORT, OHIO Glavnica'$50,000.00 Prebitek $50,000.00. Pod nadzorstvom države Ohio, ki je tudi naša vlagateljica. Plačujemo po 4 odstotkov obresti pri hranilnih vlogah. Posebno pozornost dajemo Inozemskemu oddelka. denar v stari kraj in Vi dobite v roke potrdilo (pobotnico) z lastnoročnim podpisom prejemnika .v teku 6 TEDNOV VSEGA SKUPAJ Denar pošiljamo po dnevnem kurzu, ceneje, nego ga ima kedo drugi. Naša banka je DRŽAVNA BANKA, vsled česar nam lahko brez strahu zaupate Vaš denar. Prodajamo šifkarte za vse t)arobro