134. številka. Ljubljana, v soboto 13. junija 1903. XXXVI. leto. zhajs vsak đan zvečer, izimBi ."nedelje? .in (praznike, Jter velja po pošti prejemati za avatro-ograka aefieie zrn vse leto 2b K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K' 50 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano e pošiljanjem :a dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, velja za celo leto 22 K, za pol leta 11 K; za četrt leta B K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuja dežela toliko peč, kolikor znaša poštnina. — NaPnaročbo brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od peterostopne peti t-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, Če te trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Ursdnletvo In upravnlitvo je na Kongresnem trga st, 12. — UpravniStva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je la Vegove ulice fit. 2, vhod v upravnistvo pa s Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod11 telefon št. 34. Posamezne Številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon St. 85. a^ Za vseučilišče v Ljubljani J posebnim ozirom na pravno fakulteto. £iovor g. drja. D. Maj ar on a v seji občinskega sveta ljubljanskega dne 10. t. m.) Vnanji povod za moje predloge,*) i jih zastopam dogovorno z našim seučiliškim odborom, podajajo do-zanesljive vesti zadnjega časa, da je visoka ces. kr. naučna uprava icčiia, italijanske paralelne tečaje na -avni fakulteti vseučilišča v Inomostu pustiti, a namesto tega za Italijane je drugje ustanoviti posebno pravno \kulteto ali vsaj nekako pravno aka-)mijo. Vlado so k tej odločitvi na-»tili najnovejši spopadi med itali-anskimi in nemškimi vseučilišČniki 7 Inomostu, pa menda tudi trajno spete razmere v mešanem profesor-em kolegiju pravne fakultete, kar e vse dokazalo, da dandanes ni več ■pravnega obstanka za laška pravo-iOvna predavanja na temeljno nem-i univerzi v Inomostu. Da se torej o vseučilišče po želji Nemcev oči3ti ujerodnega elementa, da se pa na r.ugi strani ugodi Italijanom, hoče ^učna uprava storiti izvenreden orak in Italijanom prav v kratkem ati samostojno pravno fakulteto ali nanj samostojno pravno akademijo. Položaj je torej nekako sličen, i^akor je bil predlanskim proti koncu tobra meseca, ko so tudi na vse-■lišču v Inomo3tu nemški dijaki siji cm a preprečili prvo predavanje norega lasnega, docenta, češ, da je z pdnim množenjem italijanskih do-liov v nevarnosti nemški značaj noracškega vseučilišča. Ta dijaška abuka imela je, kakor nam je se :em v živem spominu, nepriČako-le nasledke. Načelnik naučne oprave, minister pi. Hartel, je hitel tolažiti italijanske deputacije s tem, la jim je nekako zagotavljal samo-.ojno italijansko univerzo. To hitro 'omirjenje Italijanov je pa moralo azburiti med Slovani osobito nas r i \ i ') Smo o njih poročali v včerajšnjem ! Slovence, ki smo že desetletja prosili visokih šol na podlagi našega narodnega jezika, a nismo ničesar dosegli, pač pa nam so vlade odvzele še tisto malo visokošolskega pouka, kar smo ga bili prejšnje čase imeli. In res je tedanja inomoška afera provzroČila, da se je ves slovenski narod dvignil kakor en mož za svoj stari ideal, in dva meseca skoraj dan na dan je iz vseh slojev in v vseh večjih krajih izjavljal in utemeljeval, podpiran od Hrvatov in Srbov ter Čehov svojo zahtevo, da se mu ustanovi lastno vseučilišče. Tudi občinski svet ljubljanski je v svoji seji dne 10. novembra 1901 enoglasno i?javljal, da ima slovensko, hrvatsko ter srbsko dijaštvo isto, ako ne mnogo večjo pravico do visokošolskih predavanj v materinem jeziku kakor italijansko dijaštvo, da ta pravica mora dospeti do veljave edinole z ustanovitvijo vseučilišča v Ljubljani, in se torej c. kr. naučna uprava naprosi, naj takoj stori vse potrebne predpriprave za ustanovitev takega vseučilišča. Posebna deputacija je zastopala to stališče pri gospodu na-učnem ministru in pri g. ministrskem predsedniku ter je dotične utemeljene peticije izročila tako vladi, kakor državnemu zboru. Naša akcija za vseučilišče je tedaj dosegla svoj vrhunec z nujnim predlogom, ki so ga vsi trije jugoslovanski klubi stavili v poslanski zbornici in ki je prišel na razpravo dne 6. decembra 1901. leta. Ta predlog za ustanovitev jugoslovanskega vseučilišča sicer ni zadobil potrebne večine, a z zadoščenjem smo mogli konstatirati, da se je naša vse-učiliška zastava povrnila iz tega velikega parlamentarnega boja nepoškodovana in da jo lahko s pogumom in navdušenjem imamo razvito še nadalje, dokler si ne priborimo končne zmage. Realen vspeh, če tudi jako skromen vspeh iz gibanja ravno označene dobe pa je bil predvsem ta, da je c. kr. naučna uprava pri opetovanih prilikah razodela stališče, katero za vzema nasproti posameznim narodnostim, kar se tiče vseuČiliških študij v narodnem jeziku. Ker so se italijanska predavanja na vseučilišču v Inomostu po narodni napetosti ovirala, izjavil je g. naučni minister pl. Hartel v seji poslanske zbornice dne 7. novembra 1901, da je vlada dolžna skrbeti, da se italijanskim dijakom drugače zajamči možnost, študirati pravoslovje brez ovir v materinščini. To pravo in pravično misel je isti g. minister izražal tudi nekako kot splošno načelo v razpravi o nujnem predlogu zastran jugoslovanskega vseučilišča in je posebej na adreso Slovencev zagotavljal: »Povdarjam pa, da se niti trenotek ne bom pomišlja! podpirati nadarjene dijake Vašega naroda, ki mi jih bodete priporočili, tudi za akademični poklic, in veselilo me bo, če bom dosegel svoj smoter ter s tem po malem pomagal, da dosežete to, kar hočete zdaj nakrat, skoraj čez noč doseči z nujnim predlogom« Osobito po svoji zadnji izjavi se je sedanji šef naučne uprave jako ugodno razlikoval od svojih prednikov, ki so naše svoječasne zahteve za vseučilišče kratkomalo, večkrat celo na žaljiv način odklanjali. Tudi je hvaležno pripoznavati, da g. naučni minister pl. Hartel od tedaj ni ostal pri praznih besedah. Toda nezadostno se kaže zanimaje naučne uprave pri tej stvari! Če je res, da se vseučilišče ne da »kar čez noč« doseči vsied pomanjkanja docentov, je pa tudi res, da se udeleženi narodi ne morejo pripraviti »kar tja v en dan« potrebnega števila docentov. Slovenski ali hrvatski mladi možje, ki bi se radi posvetili akademični karijeri, morajo računati z dejstvom, katero je tudi naučni upravi predobro znano, da namreč zanje nikakor ni mesta na nemških fakultetah, naj bi se še tako usposobili, in zategadelj se ne da zahtevati, Ha bi brez gotove akademične bodočnosti popuščali svoje praktične karijere, zraven tega pa neplodno nalagati svoje duševne in gmotne sile. Zato menim: Če je državna uprava prepričana, da je za avstrijske Jugo- j slovane potreba lastnega vseučilišča, potem bi morala predvsem podati določno in jasno izjavo, da hoče in ima voljo, prej kot prej ustanoviti tako vseučilišče. Potem bi morala imeti sama jasen načrt, po katerem naj bi se dosegli pogoji za uživotvorjenje posameznih fakultet bodočega vseučilišča, in poprijeti bi se morala vseh inicijativ za dosledno pripravljanje njega ustanovitve. Narod nas je gotovo pripravljen sodelovati pri tem po vseh svo jih močeh, a na primer zahtevati od nas, da naj izkažemo zadostno število vseuČiliških docentov za vse fakultete, predno je še vlada zagotovila ustanovitev vseučilišča, je odločno preveč! Doslej ni naučna uprava pokazala v tem pogledu nikake inicijative, nikakega programa, i n p r e p u š č a 1 a le nam samim, da se naj pripravljamo in tudi žrtvujemo za negotov in nejasen projekt. Vsekakor bi se priprave, katerih je za naše vseučilišče res treba, pospešile izdatno s tem, ako bi naši poslanci pri vladi dosegli vsaj načelno izjavo, da je je resna volja, ustanoviti na jugu vseučilišče po naših intencijah. — Da naučna uprava, kadar ima jasen in resen namen, že najde sredstva in pota tudi za izvršitev, to kaže se te dni in sicer zopet na korist Italijanom. Vsled najnovejših nemirov na vseučilišču v Inomostu, je naučna uprava kakor rečeno, sklenila, da se namesto laških pravoslovnih predavanj v Inomostu za Italijane oživotvori pravna fakulteta ali barem pravna akademija. Naučna uprava hoče osigurati Italijanom visokošolski pouk v narodnem jeziku in že je tudi našla pot za to. Odločila se je za nekaj izjemnega, odnosno za nekaj izven univerzitetnega sistema stoječega, samo da ustreže potrebam in zahtevam italijan- skega naroda. Kaj naj porečemo mi na to? Mi ne moremo imeti nič zoper to, da se na tak način skrbi za pravno in uradniško izgojo Italijanov. Narobe, mi odobrujemo, če se končno začne reformirati viso-košolstvo in organizirati tudi po pravicah g 1 e d e n a p o s e b n e potrebe avstrijskih narodnosti j. A kar nas boli, je to, da se pri tem misli na vse druge, nego na nas Slovence. Mi Slovenci smo v Avstriji edini narod, kateremu država ni doslej zagotovila prav ni-kakih pravoslovnih študij v narodnem jeziku. Kar so vlade v tem oziru storile, je to, da ao slovenska pravoslovna predavanja, ki smo jih imeli že pred 50 leti na vseučilišču gra-skem, pustila usahniti. Na graškem vseučilišču obstoje slovenske stolice »de jure« še danes, kajti to vseučilišče se je izrecno ustanovilo za obe narodnosti, in stolice, na katerih so v letih 1851. do 1855. slovenski učenjaki kakor dr. Kranjc, dr. Skedl in dr. Kopač predavali slovensko pravoslovje, te stolice še dandanes niso razveljavljene, so za nas »hereditas jacens« in Slovenci imamo pravico do njih. Toda vlade se niso ganile, da bi jih nam realizirale, in naučni minister Gautsch je leta 1891. na dotično našo urgenco odgovarjal, daje uvedba slovenskih predavanj na graški pravni fakulteti nemogoča, ker bi to baje »dovedlo do razdelitve fakultete in ker ni na razpolagosposobnih znanstveno izobraženih docentov«. Tak je bil odgovor za nas Slovenca in vlada se ni prav nič potrudila, kakor za Italijane, da bi premišljevala, ali ni kakega drugega pota, po katerem bi se zadostilo neizogibni, dejanjski potrebi Slovencev. Vlada je pač zaukazaia slovensko uradovanje, ki se je naravno močno razširilo; da bi p^ tudi skrbela za zanesljivo podlago takega uradovanja , ki jo more dati samo pravoslovni nauk v slovenskem jeziku, to vladi van Cankar: Na klancu. Lnt. Knezove knjižnice IX. zvezek. V izdaji slovenske Matice". V Ljubljani 1902. — Tisk -Narodne tiskarne".) Ravnokar je izšla v Kleimavr->anobergovi založbi zbirka Cankarjevih edosežnik feljtonov in črtic ,.Ob zori" e je presenetil zopet neizčrpni pisatelj lovensko čitajoČo publiko z novim de-m, najboljšim, kar jih imenuje Cankar ojih in po mojem mnenju tudi najboljšim, kar jih ima slovenska književ-Wt med pripovednimi svojimi spisi ploh. Ob tej Cankarjevi neskončno »lostni povesti teli izgubljenih, bednih i uničenih duš izginja malo da ne vse, ar smo občudovali doslej na teh in tih pisateljih naših. Ni ga v nas, čigar toakterizacije, čigar situacijsko risanje, 11 divno pripovedovanje bi se moglo teati s tem Cankarjevim delom. In ttem ta slog, ta blesteč, ta omamljajoč katerega vplivu se ne moreš od-e&niti tudi ne, ko bi hotel! Vse te vrline 'a učinkujejo, da nisi ti gospodar čtiva, ^pak Čtivo je, ki tebi prevzemlje srce a ti prevladuje dušo; predno veš, kaj in kako, živiš pod narkotičnim vplivom Cankarjevega pripovedovanja, on ti sugestira, kar ti hoče, in nalik sonam-bulu hodiš po trnjevih potih njegovih junakov, vedno za njimi, vedno ž njimi trepetajoč zanje s svojim srcem, jokajoč ž njimi s svojimi solzami in to tudi tedaj, kedar je njim ubilo življenje prvo že davno, a so usahnile jim tudi druge že v težkih mukotrpnih nočeh. Kakor bi hodil otožnega deževnega jesenskega dne, utrujen in razmućen težko pot gori na kako pokopališče, kjer veš, da leže vsi oni, katere si ljubil nekedaj, in kjer je razkopana in pripravljena jama tudi že za zadnje izmed njih, ki so še preživeli, pot pa je strma in kamenita, in ob njej štrle druga ob drugi molčeče mrtvaške ciprese; — in kar vidiš, je skala in brezupna sivina neba — in kar slišiš je odmev samotnih tvojih stopinj . . . pred teboj pa hodijo Cankarjevi ljudje, izmučeni in izživeli, a še zareČih ocij, in blede rože na licih — od te najrevnejše ženske duše Franičine do raz-dvajenega študenta Lojzeta, od izgubljenega krojača Mihovega do filozofa žganjarnice — vaškega črevljarja — vsi korakajo pred teboj težkih, trudnih korakov, z upognjenimi hrbti, in veter nosi na tvoje uho njihove udušene vzdihe, njihove obupne stoke, in njihove gorjupe, grenkosti polne tožbe. In Čim daljša je pot, tem bolj se jim ključijo postave, in njihova lica prepere, njihovo oko ugaša, njihove solze so se usušile, na njihovih čelih opažaš, čim višje gre ta tožna pot, pečat bližajoče se smrti; — kot blisk se pokaže sedaj tu, sedaj tam, sedaj temu, sedaj onemu; plazi se krog usten ob grenkem usmevu; utihotapi se med vročo molitev, prikrade se v čašo omotnega žganja. Potem pa pride oni pusti, smrtnotrudui vrh, kjer je klanca konec, od koder je razgled nazaj na to nesrečno pot v dolino onih, ki so jih izgnali iz svoje srede nesrečnike iz klanca, kakor je to terjalo življenje in nsoda ... A niti ne obrne se nikdo več nazaj, zakrije jih megla in tema, padajoče v usojeni jim grob! Neznatni in mali so ti ljudje na klancu, in taka je tudi njihova povest. Nezakonska hči revne bajtarice na po gorju že kot dekle ni imelo dosti veselih ur pod streho domačije svoje. Kakor njena romarska pot, na katero se je s tolikimi nadami napravljala, a jo hodila tako težavno, potekala je tudi vsa dolga pot nesrečnega njenega življenja brez upor, brez jasnih dni in brez solnca . . večno tekanje po blatni, kameniti cesti za nedosežno hitečim vozom, polno romarjev, ki vidijo ubogega dekleta, hi-tečega za njimi, a ga puščajo brezsrčno v njegovih mukah. Kakor toliko njenih sovrstnic, odide tudi mlada Francka v službo k tujim ljudem, k stari čmeri-kavi, skopi gospodinji, pri kateri služi tudi bebast hlapec. V tem Času doživi Francka svojo prvo ljubezen, preživi jo kakor v sanjah, napol otroški ... Ko se ta epizoda konča in pride Francka v službo v bližnji trg, seznani se ondi z Mihovim krojačem, precej nečimernim, gizdavim in lahkomiselnim človekom, katerega uniči že zavest, da je dobil konkurenta v ravnokar priseli vsem se drugem krojaču. Ko pa to tekmovanje za Franckinega moža postane v istini nevarno, in ta slabotnež brez vsega pravega odpora pade v resignacijo, brezdelnost in pijančevanje, prične se rušiti vse nad nesrečno družino, katera se je tekom časa pomnožila za dva dečka in eno deklico. Ko revščina vedno bolj pritiska, in je nekdanji gizdavi Mihov postal povsem navaden pijanec, ki muči v svoji obupnosti tudi svojo ženo, ukvarjajočo se noč in dan z naj-napornejšim delom, s katerim skuša preživiti propalega moža in deco, odloči se Mihov vendar, da mora biti konec takega življenja. Ostavi „ Klanec", kamor se je morala obitelj že davno preseliti iz trga, ter gre v svet, iz katerega se ne vrne nikoli več. Pride pa Čas, ko odidejo tudi otroci od doma — najstarejši sin, hči iu končno tudi Lojze, katerega da mati ob obljubljeni podpori premožnih trža-nov v Ljubljano v Šolo. A starejši sin oslepi skoro popolnoma, vrne se razcapan in jetičen k materi, in umre drugi dan po svojem prihodu. Hči — katera je hodila zopet isto tolikrat ponavljano pot službujočih deklet, doživela je kakor mati svojo prvo ljubezen — bile so sanje, potem pa je prišlo življenje, kakor je sojeno vsakem u izmed njih, ki so izšli s klanca. Propala je, vrača se z razcefrano velikomestno obleko in potlačenim klobukom na svoj dom, od koder odhaja zopet tudi ta vzbrstela — a ožgana, uničena mladika. Potem pa Lojze, pravi sin tvojega očeta in svoje matere. Sanjač, nagnjen k razdvajenosti in resignaciji. Stradanje ga je storilo bolnega, trde besede p Se ni na misel prišlo. Prepuščala je razvoj sloveskega pravnega jezika, slovenskega pravoznanstva edinole zasebni pridnosti slovenskih pravni kov, ki so pa tudi na tem polju storili in žrtvovali nerazmerno veliko. Ta krivični položaj je pa vendar rodil neoporečno dejstvo, da smo namreč z l a s t n i m i s i 1 a m i in brez najmanjše vnanje pomoči slovenski jezik tudi v pravni stroki dvignili na nivo znanosti in s tem dokazali sposobnost njegovo za znanstvena predavanj a. Tembolj pa dandanes čutimo krivico v tem, da se nam še vedno odrekajo pravoslovne študije v narodnem jeziku in s tem priprave za vspešno delovanje bodisi v praktičnem uradovanju, bodisi pri razvoju provoznanstva. Kakšno pomanjkanje vlada v prvem oziru, dokazujejo najbolj takozvani »slovenski kurzi«, ki jih je uvedlo višje-sodno predsedstvo v Gradcu za nemške avskultante v ta namen, da bi se naučili slovenščine in tako usposobili za uradovanje med slovenskim ljudstvom. A da je ta naprava le ironija potrebne jezikovne izobrazbe, da je le navidezno nadomestilo za dokaz jezikovne sposobnosti, in da je na veliko kvar zanesljivosti in ugledu pravosodja, — to čujemo dan na dan iz Štajerske, kjer se nameščajo taki po sili in za silo jezik lomeči uradniki. To je nova krivica za naš narod, katere nikakor nismo dolžni trpeti, kateri pa bi se prav lahko v okom prišlo s tem, da bi se našemu obilnemu srednješolskemu naraščaju omogočila akade-mična izobrazba na univerzi ali za začetek vsaj na pravni fakulteti v Ljubljani. To je treba zopet povdarjati danes, ko vidimo, kako vlada hiti na izvenreden način, da zajamči Italijanom pravoslovne študije v njihovem jeziku. Napravimo pa tudi paralelo, da vidimo, kdo je pravne fakultete bolj vreden in potreb en, mi ali Italijani? Storimo tO Čisto na kratko in brez najmanjše politične primesi! Nas Slovencev je samih veliko več nego avstrijskih Italijanov; mi posedujemo zemljo v kompaktnih masah, dočim je italijanski živelj razkosan na dva več kot oddaljena dela, poleg tega pa v Primorju raztresen kar se le da! Mi Slovenci smo za Avstrijo vsaj toliko vreden narod, kakor Italijani, in za nas velja jednakopravnostni temeljni zakon prav tako, kakor za Italijane. Slovenski jezik si je v uradih pridobil pozicijo, katere mu nobena sila več odvzeti ne more, in slovensko uradovanje je prav tako neizogibno potrebno za Slovence, kakor italijansko za Italijane, samo da je sloveč sko, kakor bomo videli, mnogo bolj ekstenzivno. Nadarjenost in veselje do pravniških ved smo dokazali tudi s tem, da smo si ob lastnih močeh razvili sloveski pravniški jezik in da vzdržujemo že nad dvajset let svoje pravniško strokovno glasilo, ki je edini list za pravno vedo na jugu države gori do Dunaja. Kako imajo ravno naši Italijani v tem oziru ugodno stališče, dokazuje to, da jim Manzova knjigo-tržnica na Dunaju izdaje pod naslovom »Gazetta dei tribunali« nekak laški prevod olicijozne »Gerichts-zeitungft, katerega urejuje dr. Schu-macher, o. kr. dvorni svetnik v — justičnem ministrstvu. In dočim si moramo mi vse priročne knjige zakonov v slovenskem jeziku sami prirediti in založiti, ne da bi uredniki dobili najmanjši honorar, skrbi pa vlada za italijanske uradne pri pomočke na ta način, da se vse boljše priročne knjige, komaj da izidejo, tudi že na italijanski jezik prevedejo po vladnem naročilu in proti nagradi, ki jo vlada plačuje. Mi vsega tega Italijanom nič ne zavidamo, a vendar moramo vzlasti v teh primerah z Italijani naše zapostavljanje s krvavečim srcem občutiti. Nadalje je vlada dosedaj tudi na vse možne načine ozirala se na dijake italijanske narodnosti, samo da jim je omogočila napredovanje V pravdo- • znanstvu; ti dijaki nimajo le laških pravoslovnih predavanj v Inomostu, ampak dovoljeno jim je tudi v Gradcu, da državne izpite polagajo V italijanskem jeziku. Tako deluje vlada na to, da se za italijansko ljudstvo pridobi vedno dovolj jezikovno sposobnega uradništva, in ta namen bo imela tudi bodoča ila lijanska pravna fakulteta. Sedaj pa poglejmo, koliko je treba za praktično življenje laških juristov, a koliko slovenskih? Tu imam izkaz o številu siste-mizovanih konceptnih uradnikov, kakor ga je priobčil »Verordnungs blatt des k. k. Justizministeriums« za leto 1899 na straneh 177 in naslednjih. Ta izkaz velja le za ju-stične uradnike, to je za status sodišč in državnih pravdništev, a analogno je merodaven vsaj v istem razmerju tudi za druge stroke, za upravno in finančno službo ter za odvetništvo in notarijat. Znanje laŠČine in zgolj laščine je potrebno le praktičnim juristom v Trentu, — slovenski pa morajo znati vsi praktični juristi na Spodnjem Štajerskem in na Kranjskem. Koliko pa je treba ljudij tam, koliko tukaj? V imenovanem laškem ozemlju sta dva sodna dvora, je 24 okrajnih sodišč in 89 sodnih konceptnih uradnikov sistemizovanih, — v navedenem slovenskem ozemlju pa so št.rje sodni dvori, je 47 okrajnih sodišč in 205 sodnih konceptnih uradnikov sistemizovanih. To razmerje — 89 pa 205! — pa je za Slovence še ugod neje, če prištevamo še osem koroških okrajnih sodišč s 13 koncept so ga umorile — zunaj, pod milim nebom, kjer poseda drobni ščinkovec po vejevju in dehte gozdne cvetice, jih ni bilo teh trdih, neusmiljenih besed — bilo pa je nešteto sanj, prelivajočih se druga v drugo, vedno izginjajoče, vedno na novo vstajajoče — Lojze pa jih je moral imeti te svoje sanje, moral jih je imeti, ko ni imel postelje, kamor bi položil nesrečno svojo glavico, ne skorji ce kruha, ob kateri bi si brusil drobne zobe, in ne matere, ki bi mu pogledala v oči, in vse bi bilo dobro. Ostavil je šolo, potikal se po gledišču, po pisarnah . . . Končno pa je prihajal na klanec po blatni, umazani cesti, hladnega, deževnega dne. Izvršil je svojo pot, in zopet poiskal stari klanec, a ustavil se preje na poti pri gostoljubnega gostilničarja dobrosrčni Ančki, skoro jedini svetli sliki njegovega temnega življenja. Še ta odsev je bil iz prejšnjih dnij, in kar ji ima po letih povedati je to, da ji pravi ob slovesu: „Jaz grem umret, Ana!" Da bi bil umrl! A videti je moral prišedši domov še umreti mater svojo. Umrla je v njegovih rokah — on pa ostal je sam, krog njega noč, in noč v njegovi duši .. . To je neznatna, vsakdanja vsebina priprosto zasnovane, a kako občudovanja vredno razpeljane Cankarjeve povesti. Njegovo pripovedovanje ne išče niti v besedilu niti v prizorih umetno priklicanih efektov — osebe same na sebi s svojo priprosto besedo, s svojimi kretnjami, svojo mimiko učinkujejo najsilnejše tresljeje v naših dušah. Brez vsake usiljajoče se karakteristike, brez afektirano počutovanih nazorov posameznih oseb, označen je vsak teh ljudij, kar jih nastopa „na klancu", naravnost nedosežno. Od najfinejše, komaj zaznatne črtice pa do najznačilnejše poteze, vse mora in ne more biti drugače na vsakem teh klanskih trpinov, kakor je to izvršil Cankar. Ce bi se mu smelo kaj očitati, je to, da je skupna poteza skoro vseh klančarjev prvotno pomanjkljiva emotiviteta, ki tekom povesti napravi prostor brezini-cijativnosti in otopelosti. Skupno jim je tudi to, da vsi sanjajo, da ostajajo v gotovem zmislu njihove duše otroške do konca povesti. Končno pa je umevno tudi to, če pomislimo na moč krvi in milieua v katerem žive in umirajo vsi od konca do kraja. Kakor mora, kakor svinec teži že na otrokih usoda nimi uradniki, pri katerih je znanje slovenščine neobhodno potrebno (Pod-klošter, Pliberk, Dobrla ves, Železna Kaplja, Borovlje, Rožek, Trbiž in Velikovee) ter vsaj 13 od 26 konceptnih uradnikov, ki so sistem izo-vani za deželno sodišče v Celovcu. Tako torej je razmerje pokrajin, v katerih vlada ali laščina ali slovenščina! Oglejmo si sedaj višjesod no okrožje tržaško in videli bomo, da je izključno laškim okrajem, kjer juristu ni treba znati drugega jezika, prištevati le dve furlanski sodišči; le Cervinjan in Gradišče sta popol nama laška (furlanska) okraja; v okraju tržiškem (Monfaloone) je pa tretjina prebivalstva slovenska, in v korminakem (Cormons) sta dve petini slovenski. Le v sodnih okrajih: Piran, Rovinj, Pulj in Trst (mesto) je večina prebivalstva laška, v vseh drugih okrajih je večina slovenska ali hrvaška. Tako bi bilo moči v Trstu ter tuintam v zapadni Istri enemu delu praktičnih juriatov izhajati zgolj z laščino, v ogromni večini sodnih okrajev pa je treba razun laščine še znanja slovenščine ali hrvaščine; sploh znanje laščine pa ni treba praktičnim juristom v sodnih okrajih: Podgrad, Sežana, Koren, Ajdovščina, Cerkno, Kanal, Tolmin, Kobarid, Bovec. Lahko torej rečemo, da je za Slovence in Hrvate, zelo neugodno računjeno, v tržaškem višjesodnem okrožju vsaj toliko slovenskih juri stov treba kot laških. Ker se številke iz Dalmacije ne smejo prištevati Lahom v več kot v 5*/0, je pač razvidno, da, če je potrebna laška pravna fakulteta zaradi tega, da si osigura laškega jezika zmožen juri-dični naraščaj, velja to še v veliko večji meri za Slovence. Po vsem tem menim, da ni treba nadaljnjega utemeljevanja za predloge, ki merijo na to, da se vis. vlada opozori na dolžnosti, katere ima s kulturno-narodnega stališča tudi nasproti našemu, v višjih iz obraževalnih sredstvih doslej vedno zapostavljenemu slovenskemu narodu, in opozori ravno v sedanjem času, ko za mnogo manjše potrebe italijanskega soseda razvija tako veliko in premišljeno skrb. Naš klic mora ostati: vseučilišče v Ljubljano! A temelj naj se mu položi s slovensko pravno fakulteto, ker le-ta je v interesu državne uprave same pred vsem potrebna in n a j 1 a ž j e i z v e d 1 j i va. Predlagani peticiji in deputaciji bodi namen, da vse to še bolj nadrobno utemelji! Ker je občinski svet ljubljanski svest si velikanskih duševnih in tudi gmotnih dobrot, katere se po pravici pričakujejo od najvišjega vzgojevališča za narod in njegovo središče, dolžan, in kakor je že opetovano pokazal, tudi voljan, z vso energijo delovati na ustanovitev vseučilišča v Ljubljani, zato sem ludi prepričan, da moje današnje predloge sprejme enoglasno. klančarjev — v naj nežnejši mladosti že sije njihovo solnce zastrto z meglami, in njihovo cvetje je bledo in brez duha. Kot nekdaj mati napravlja se hči plaho in brez upanja na boljše dni v svet; kakor starec, ki ima življenje za seboj in ki uiina od prihod-njosti ničesar več pričakovati, odhaja starejši -starejši- sin v tujino. Edino ob odhodu Lojzovem v Ljubljano zašije solnce za kratek hip na ljudi na klancu — a tudi tedaj oglasi se vaški filozof Črevljar, ta klanski anarhist in cinik pesimist in Človekoljub v jednem in prorokuje nalik Kasandri, da je ni in da je ne bo sreče za ljudi na klancu. Mimogrede bodi omenjeno, da je ta črevljar tako virtuozno karakterizovan, tako lino in premišljeno pogojen tip, kakor ga doslej še ni naslikal Cankar nobenega. Črevljarjeva izvajanja — in uaj si diše Še tako po žganjarnici — so tako interesantna, tako duhovita, originelna, polna zagrenjenosti in iz nje izvirajočega sarkazma, da moraš nehote vskUkniti: da, to je pravi „kralj v cunjah" — a vendar kralj! Prvo ljubezen tako matere kakor hčere naslikal nam je pisatelj kot sanje, kot nekak dilirij, katerega preživljate Državni zbor. Seja dne 1 2. j u n i j a. Posl. Gross, Chiari in tov. so stavili sledeča vprašanja : „ Ali je ministrski predsednik v stanu, povedati zbornici natančneje o dogodkih v Bel-gradu in njih posledicah? Ali je vlada pripravljena, porabiti ustavno ji pristo-ječi vpliv, da se s primernimi sredstvi ščitijo v Srbiji živeči avstrijski državljani ter se varujejo politične in gospodarske koristi monarhije?" Posl. dr. F e r j a n č i č in tovariši so interpelirali ministrskega predsednika glede nameščanja sodnih uradni-kov na Štajerskem in Kranjskem s posebnim ozirom na prosilce slovenske narodnosti. Posl. Ellenbogen je interpeliral trgovinskega ministra zaradi odpuščanja delavcev pri tržaškem Lloydu. Posl. Prochazka je interpeliral ministrskega predsednika zaradi razmer pri tržaškem občinskem zastopu. Zahteval je, naj se nastavi vladni komisar, ki bo s pomočjo poštenih zve-dencev natanko revidiral upravne in blagajniške knjige tržaške občine. Posl. Berger in tov. so interpelirali ministrskega predsednika glede postopanja mestne policije v L j ubijani in župana povodom ljubljanskih nemirov. Posl. S t e i n zahteva, naj vlada predloži izkaz o porabi kredita za ujme. Ker je pri tem imenoval ministrstvo koruptuo, ga je predsednik ukoril. Potem se je nadajevala razprava o zakonu glede nedeljskega počitka. Govorili so Straucher, Heimrich, Winter, D y k, K i 11 i n g e r, H e i 1 i n g e r, A x-mann i. dr. Odsek predlaga nedeljski počitek največ le za 4 ure predpoldne. Posl. Eldersch zahteva, naj znaša nedeljski počitek najmanj 36 ur ter vsaj 48 ur o Božiču, Vel. noči in Bin-koštih. V pisarnah se ne sme v nedeljo delati. Clau IX. zakona se je sprejel ter se razprava prekinila. Ministrski predsednik je odgovoril na interpelacijo glede srbskih dogodkov ter rekel, da gleda vlada z vso pozornostjo na te dogodke. ..Dasi je grozno, da se v začetku 20. stoletja gode take politične odločitve, in dasi so ti dogodki zelo žalostni, da, tragični s človeškega stališča, smatrati jih je vendar tako dolgo za zadeve srbske dežele, dokler iz tega ne izvirajo posledice za našo monarhijo in za evropski položaj. Upamo, da bo tudi nova vlada ohranila enako prijateljsko razmerje napram potrebam lastne dežele in naše monarhije." (Posl. Eldersch: „kraljevi morilci!") Vsako srbsko vlado se lahko zagotovi vsestranske simpatije, ako v svoji zunanji politiki napravi mirne dispozicije evropskih kabinetov za svoje.- Pravi hrvaški poslanci. Na znano proklamacijo, ki so jo razposlali med narod poslanci banove stranke, izišla je ravnokar sledeča poslanica s podpisom „Pravi zastopniki hrvaškega naroda." „Hrvaški narod! Ti vsaka v svoji dobi nekako podzaveduo. Zunanje dal je tej svoji nameri izraza Cankar s tem, da je dotične epizode utihotapil s samo njemu lastno virtu-oznostjo tako v tekst da bralec kunčno sam ne ve, kdaj je pretonilo realno življenje v kraljestvo bohotne fantazije ljubezensko snivajoča dekleta. Posebno še opozarjam paradoksnega na krasni, vsled kontrasta nedosežni prizor, ko veli hčeri „razcapan človek" s topim, vse poraščenim obrazomu : rsaj sva služila skupaj.....dolgo je že tega, dvajset, trideset let! Ti se nisi nič i z p r e m e u i 1 a, j a z pa sem se postaral ...." (št. 145.) To prelivanje sveta pesnice v svet domišljije je jedna Cankarjevih posebnosti, in je uprav v povesti rNa klancu -ne samo povsem na mestu, da pripomore jako mnogo tudi h koloritu cele povesti. Vendar pa bi svaril Cankarja, naj tega proizvajalnega načina prepogosto ne uporablja, ker se mu čitatelj končno privadi, in bi se nameravani vtis in vpliv poizgubiti moral. Pripo-z na vam psihično utemeljenje takega slikanja, oziroma takih prehodov, opozoriti pa moram vendar na to, da imajo Cankarjevi junaki sploh navzlic vsej si že čital, pa če še nisi, pa še morda boš, poslanico z dne 5. junija 1903, ^ so ti jo namenili takozvani zastoj.! hrvaškega naroda, sicer pa kuka. ki si niso upali stopiti pred tvoje s svojim lastnim imenom. Ta brezimna svojat zvaljuje krivdiJ današnjih nemirov na Hrvaškem rj opozicijonalno časopisje in na opozj. cijonalno gospodo, ki da so zakrivili nemire, vsled katerih so mnogi trpeli telesno na zdravju, svobodi; pa tudj celi narod da bo brpel, ker bo mora] plačevati ogromne stroške, ki so na stali za uduševanje nemirov. KolikJ cest da bi se lahko gradilo, če ne b| bilo teh stroškov, koliko bi si pri terJ delu zaslužili siromaki. Ta brezinaj svojat toči gorke solze nad sramoto, kJ jo hrvaški narod trpi pred zunanji! svetom zaradi divjaštva, ki da ga ti narod, počenjaš! Mi se, narod hrvaškil ne mešamo v tvojo odločitev, ne vpjjl vama na tvoje delo, odkar si se odloj čil, da vzameš v svojo obrano pravo! ki ti je priznano z zakonom. Ali ko gl se v to tvoje delo vpleli oni takozvaJ „zastopniki hrvaškega naroda", ki valijj krivdo nastalih nemirov na nas, vpral šaj jih narod, kje so bili takrat, ko si je opozicija, katero sedaj obrekujejJ potegovala v časopisju in v saboru m tvoje pravice. Kje so bili takrat, ko > j je v saboru zahtevalo, naj se Keka, l je tvoja, izroči tvoji upravi, — naj 4 tvoji sinovi nastavljajo na železnica — naj tvoj jezik vlada v vseh uradii ki so na tvojih tleh, — naj se od davka ki ga ti plačuješ, dado čisti računi, od pobranega denarja naj se da kralji kar je kraljevega, toda tudi tebi, h je tvojega. Kje so bili, ko se je v k boru zahtevalo, da se vsakemu meščani obrtniku, kmetu in delavcu podeli v lilno pravico, — da je treba dovoli: da časopisje svobodno piše, kadar mejah zakona brani narodne pravic Oni, ki se ti sedaj vrivajo za sveti valce, so takrat ali molčali ali pa „■} vorili in delali proti pravim zastopu kom hrvaškega naroda. Zato odkloi narod, s prezirom ono navadno kovanje, s katerim se ti vsiljujejo pro tvojim pravim prijateljem, ki bodo tu« v bodoče z vsemi zakonitimi sredsr hranili tvojo narodnost in tvoje imet ter neustrašno zahtevali, da bo tvo beseda in tvoja volja vladala v tvo hiši.- Politične vesti. — Klub liberalnih Slovencev imel včeraj na Dunaju sejo ter je sledeči komunike: „Klub stoji, n joč dogodke v Belgradu, z vseini jimi simpatijami na strani srbfi . naroda in želi, naj bi sedanja kriza prinesla rešitev, s katero bi i I zajamČil uspešni razvoj in nepiv-napredovanje srbskega naroda.- — Ogrska kvotna deputacija sprejela avstrijski nuncij, vsled kat se kvota podaljša do leta L909 danjem razmerju. fLižStfr* Dalie v onilorji. "tlHI izvirnosti posameznika v BaHO vendar le to, kar imenuje Ncim nen genieinschatUielien Sthnnmngfe tergrund." * Cankarjevo delo „Na klancu umotvor, kakor jih imamo SI malo, kakor jih se ne najde bogvek tudi ne med drugimi, večjimi, m širni narodi. Od leta do leta tzpo nam plodoviti pisatelj bolj nad katerimi smo ob prvencih nji pozdravljali vshajajoči talent. Vd smo, da imamo mnogo prieako\ sedaj vemo, da smo dobili več, mnogo več, kakor smo se nadejal daj. Že zbirka „Ob zori" je nad nekdanjega Cankarja za — ■laVOg pa nam je ustvaril s svojo k!, povestjo, to se ziblje na višku pri vedne umetnosti. In kar najbolj za vrednost tega njegovega naj m1 šega spisa, je to, da ob njem pre-takorekoč vse, kar se sicer razni kritično. Tu je vse dovršeno, vse ii nituo — tu samo čutiš, občudu, strmiš in uživaš — tako, kakor uživa z drhtečim srcem in s solza v očeh. Dr. J. Robidi 1. Priloga „Slovenskomu Narodu" št 134, dne 13. junija 1903. o a rti li ii al a- :o bi a m ti i li o o 50 a Gj li i" u — Slovaki in Rumuni. Rnmuni na Ogrskem hočejo opustiti dosedanjo tfojo pasivnost ter ustanoviti s Slovaki prednostno stranko. — Konkordat na Francoskem, zbornica je izvolila posebno komisijo 33 članov, ki naj preuči vse predloge ju nasvete o odpovedi konkordata in 0 ločitvi države od cerkve. IT članov je z* ločitev, IG pa proti. — Spremembe ministrstva na Neni-gfcem. Po državnozborskih volitvah se rekonstruira tudi ministrstvo. Vojni minister G- o s s 1 e r je že vložil odstavko Za njim odstopi prvi kmetijski minister podbielski, potem pravosodni mini-g S c h o n s t e d t. Vlada potrebuje v ministrstvu ednotno razdelitev. — Afera nadškofa dr. Kolina je menda popolnoma poravnana. Papež ga je sprejel namreč zelo milostno ter ga odpustil s svojim blagoslovom. Nadškof je bil pripravljen, da se ne vrne kmalu domov, ker je vzel pri neki banki kre-a ra za 50.000 K. Velika narodna veselica v Mariboru 7. junija. n. V šotoru za jedila je kaj živahno. Dobro diši vsem, priprostemu ljudstvu kot mestjanu, slastna pečenka, mastne £ krače, posebno pa izborno pripravljen srnjak, vse se je trgalo za njega, saj se vsi vedli, kako znamenit da je; predno je prišel do kuharice, si je priboril slavno ime, da ima ce lo svojo zgodovino. Gospe in gospodične so vsestransko dobro postregle ljudem, katere je privabil šotor sam, ki je bil enak lepemu salonu najboljšega hotela. Podlage imava dovolj, reče tovariš, stopiva dalje; glej takoj poleg je vhod v vinotočje žlahtnih kapljic. Umetnik je okrasil ta šotor: dragoceni tepiki, raznovrstne preproge, zastavice v p.arodnih barvah, grbi, šopki, kipi so podali jako okusno sliko Vsa ta lepota je zginila; Človek se ni imel toliko sa brigati za njo. Z milo donečim glasom ti ponujajo gospe in nežne gdč. kozarec z najslajšo kapljico. Metuljček, katerega so si zbrale gospodične v -vojo sredino, je komaj odpiral steklenice. Vince je bilo zare3 žlahtno : Bran-er, PikerČan, Ljutomerčan, Marijino vino, i. d. Segli smo pridno po njem; marsikaterikrat so se slišali odmevi r. rianje zadovoljnosti : rZa glažek vinea rajnega, pošten kristjan življenje da." Le naprej, nam kliče klon, kateri bil povsod in navduševal ljudi za vse 1 znamenitosti. Najprej naju pelje do velikanske menažerije: The of american menegerie. Ravnatelj tega podjetja je že ves hripav; dasi ima toliko točk na sporeda in zunaj slike slonov, levov, kač, medvedov i. d., mu ljudje ne zaupajo prav. Truditi se mora tembolj in g voriti lepe besede, da jih zvabi v vojo menežerijo ; čim več ljudi vstopa, tembolj goni zamorec svoje rlajne". Vsakdo je prišel smeje se iz zverinjaka, p -ebno je ugajal oddelek rsamo za nj gospode.* Xa nasprotni strani sva še poza-tla nekaj: „ Jugoslovanski muzej." pazovala sva, kako so si vsi arheologi, arinarji in učenjaki belili glave, da spoznali vse stvari, ki so se v njem izpostavile. Trdili so, da je mnogo pravih spomenikov, nekatere predmete so pač po njihovem mnenju vtihotapili zifikatorji. Občudovali smo posebno starorusko kapo, katero je našel urednik od „Marburger Zeitung", nadalje skorjo Noetove barke s hieroglifa mi, razne kodekse staroslovenske, orožja iz 8. stoletja, vodo iz Črnega in Rudečega morja i. dr. Na naju je napravilo vtis, da je pri ureditvi ^tega muzeja že blagodejno vplivalo novo ustanovljeno zgodovinsko društvo. Val ljudi naju zvleče nehote v vestibil. Tukaj zapaziš lep grb „ Športnega društva." Na strelišču smo; strelci hočejo še danes pokazati svojo mirno roko in spretnost v streljanju. — Pri glavnem vhodu je temen šotor, v katerem brli le mala bučica. Dve čarovnici prorokujete ljudem bodočo srečo. Vse ju tiho posluša; bilo je pa tndi nekako čarodejno v tem prostoru, vse polno dreves, na katerih so stali čuki in sove, v kotičku je stal na trinožniku svetel kotel, pod katerim je gorel večen ogenj. šele ko sva zvedela s tovarišem o veliki sreči, sva se upala v „Pekel." Velikanski hudiČek vabi nad durmi ljudi v svoje kraljestvo, v katerem je le raz veselje vanje, ples in godba. Globoko pod zemljo v velikih prostorih, ki so bili preoblečeni z rudečim in Črnim platnom, je res rajanje. Vsi smo le dejali, Če je v peklu tako veselje, potem se ga ne bojimo; točilo se je dobro vmee kar po litrih, plesalo se je in pelo. „Na to dobro pijačo bi se pač prilegla dobra kavau, rekel sem spremljevalcu 5 hajd, greva v kavarno v prvo nadstropje. Težko sva se previla po stopujicah; stopiva v dve sobani. V kotu je postavljen šotor; ob straneh so preproge in venci, na sredini visi slovanski grb. Sredi šotora stoji velikanski samovar; obe sobi sta lepo ozaljšani v bosanskem slogu, ob stenah so blazine in mize. Gospe in gospodične ponujajo v lepi ruski noši kavo in čaj. Posebno je bilo v kavarni na večer in proti jutru mnogo življenja. Čudila sva se, kam da toliko ljudi vre po stopnjicah gori in doli. Nekdo nama pokaže kazalo na steni: „Na Triglav" — „V planinsko kočo". In zares od daleč že zapaziva, da ni proti drugemu nadstropju več stopnjic; izgubila sva pravi sled; zašla bi, č e bi ne bilo dovolj zaznamovanih potov. Pred strmim bregom stal je slavolok, na vrhu stoji planinar in pozdravlja ljudi: ,Prid' vrh planin, nižave sin. Med drevjem in po mahov ju dospemo vedno višje; ob potu so križi in slike, ki so v spomin velikih nezgod; tu je slika zaznamujoča bribolazca, ki je padel v globok prepad, z .napisom: „Bog mu daj večno luč — zdaj je že fuč . . Tam je pes na visoki skali, ki gleda v brezdno za svojim gospodarjem, toda zastonj, zakaj „Nikjer ga ni." Na vrhu stoji v kotu med smrečjem lep križ, pred katerim je molitveni stolec. V ozadju vidiš lepo planinsko kočo, za katero je velikanski slap „bumik". Na desni je dimnica, popolnoma posneta po Triglavovi. Na levi je spomenik Mrtna Suhovrharja. Po pečevju skačeio koze semtertja. Zares lepa slika! Kušani in Smolničani so ta del mojstrsko dogotovili. Ni čuda, da je vrelo vse na planine; tukaj se je plesalo, ukalo in pelo, da je bilo veselje. Marljive gospe in gospodične iz Ruš so le težko stregle taki množici ljudij. Vsakdo je dobil v spomin vrček z napisom ,, Slovensko planinsko društvo". S težkim srcem smo se ločili iz planin, a treba je bilo pustiti še drugim prijeten prostorček. Dragi čitatelj, spremil si me po celej veselici ; utrujena sva skoro od baznega opazovanja, dasi je povsod tako živahno gibanje. Vsak šotor zase že bi bil primeren za veselico. Ljudstvo je veselo in zadovoljno; zbralo se ga je iz vseh krajev Spodnjega Stajerja. Zastopana je bila posebno mariborska okolica. Nemci, ki trde, da je že v mariborskem okraju vse ponemčeno, bi odprli oči, če bi bili videli, kako vneto je ravno to ljudstvo za slovensko narodno stvar, strah jih je že itak, ko so zvedeli, Jda je bilo nad 2000 ljudij. Vrlo zastopan je bil Št. Lenartski in Slovenje-Bistriški okraj. Pohorjani so prišli docela vsi; mnogo se jih je pripeljalo po plovih, z zastavami so kar truraoma prihajali v „Narodni dom". Brez slovenske postojanke Rušanov bi manjkal veliki del veselice. Kdo bi ne bil opazil navdušenih Jareninčanov, Št. Jurčanov, Št. Iljčanov, Framčanov? To je ljudstvo, katero je zavedno ; treba je le fprobujati in vžigati njihovo čutje. Zastopnikov je prišlo iz vseh krajev: iz Ptuja, Ormoža, Ljutomera, Šlovenje-Gradca, Savinjske in Savske doline; iz Gradca sta prišli dve češki društvi skoro korporativno, zastopana so bila akademična društva itd. Zvečer se je razvilo pravo domače življenje. V veliki dvorani se je plesalo, da se je kar kadilo; tukaj so peli Jareninčani, tam Št. Jurcani, tu Št. Lenarčani, tam Bistričani. Vse je le govorilo o lepem izidu te velikanske slavnosti. In zares vspeh je bil nepričakovan v moralnem in gmotnem oziru. Dasi so bili stroški veliki, ker se je moralo omisliti mnogo priprav, zakaj dosedaj ni bilo ničesar shranjenega za take veselice, bode vendar ostalo za družbo sv. Cirila in Metoda čistega dobička okoli 1500 kron. Da se je pa dosegel ta vsestranski namen, se mora gotovo v prvi vrsti zahvaliti požrtoval-nosti mariborskih in okoliških krogov, ki se niso bali ne truda ne gmotne podpore; posebno smo pa občudovali neumorno delovanje naših dam. Slava jim ! Doseglo se je več, kot se je mislilo in upalo; k temu pa je najbolj pripomoglo skupno delovanje vseh slojev, posvetnega, duhovskega in delavskega stanu. Vse je delalo marljivo, zakaj šlo se je za družbo sv. Cirila in Metoda. Tako geslo naj nas druži tudi v narodnem delu in zmaga bo tudi ob meji po celi vrsti naša. Tudi s to veselico smo probujali ljudstvo in pripravljali za političen boj. Še več takih slavnostij v Mariboru, in Maribor in okolica dobita v kratkem času čisto drugo lice. Torej na delo! Obč. svet ljubljanski. V L j u b 1 j a n i, 12. junija. V sredo prekinjena seja se je sinoči nadaljevala pod predsedstvom župana Iv. Hribarja, ki se zelo toplo spominja umrlega g. Dragotina Žagarja. Povdarjal jo lepe lastnosti pokojnika, njegovo ljubezen in udanost za Ljubljano, goreče rodoljubje itd. Pokojnik je bil zelo marljiv Član ljubljanskega občinskega zastopa od leta 1885—1896*. Nadalje je bil eden med prvimi soustanovniki „ Dramatičnega društva" in raznih dragih narodnih društev. V znak sožalja se vzdignejo obč. svetniki s sedežev. Obč. svetnik Prosenc je poročal o prošnji gdč. Thee Ruda, naj bi se ji dovolil prispevek za gradnjo nekega zidu v Tesarskih ulicah. Dovoli se 100 K. Južni kolodvor*. Obč. svetnik dr. Triller priglasil je v tej zadevi samostalen predlog. Utemeljevaje isti naglasa pred vsem, da občinski zastop hodi v tej velevažni zadevi že celo vrsto let pravi pravcati križev pot. Od vseh merodajnih faktorjev priznava, da so prometne razmere na južnem kolodvoru naravnost neznosne, osebni kolodvor pa škandal iu za južno železnico naravnost sramota. Edino ravnateljstvo južne železnice tega, kar sleherni slepec vidi, neče uvidevati. Pa ne morda za to, ker je Ljubljana slovensko mesto? L. 1897, 1899 in 1900 je občinski svet sklenil primerne resolucije v stvari, sklical je z velikimi stroški posebno enketo in končno je leta 1901 dosegel toliko, da je Železniško ministrstvo prisililo južno železnico v predložitev generalnega projekta za rekonstrukcijo južnega kolodvora. Ta projekt bil je pri štacij-skem ogledu dne 11. junija 1901 vsestransko odobren in železniško ministrstvo je z dekretom z dne 13. julija 1900, Št. 29.754 naložilo južni železnici, da nemudoma predloži potrebne načrte ter prične zlasti z gradbo novega osebnega kolodvora ob Resljevi cesti. Toda južna železnica izgovarjala se je na svoj obupni položaj ter obljubila pričeti z delom, Čim se ta položaj zboljŠa. To se je sedaj zgodilo. Vsled pogodbe z imejitelji prijoritet dovolilo se je južni železnici za investicije skozi 16 let po 6 miljonov kron, skupaj torej 96 milijonov. V nemškem Gradcu in Dunajskem Novem mestu se je tudi takoj lotila obljubljenih rekonstrukcij, slovensko Ljubljano pa bi najraje zopet ignorirala, akoravno je železniško mi-nistr. opetovano naglašalo veliko nujnost preuredbe, posebno ljubljanskega kolodvora. Intervenirala je v tej zadevi pred par dnevi na Dunaju posebna deputacija kranjske trgovske zbornice, zavzel se je za stvar v železniškem svetu z njemu lastno eneržijo tudi naš g. župan, a vsi so dobili utis, da nedostaje ravnateljstvu južne železnice dobre volje in potrebne naklonjenosti za Ljubljano. Južna železnica namerava namreč pred vsem uporabiti malo zadubio dvorišče za sedanjo absolutno nedostatno restavracijo v razširjenje iste, in potem bi najbrže rekla, da je storila sedaj vse, kar je bilo potrebno! Stu/liemn deželnemu mestu, kjer se steka 6 železnic, pa bi ostal ohranjen osebni kolodvor, kakoršnega bi se sramoval drugje vsak večji trg in vsaka lokalna železnica. In neznosne razmere ob Dunajski, Marije Terezije in Martinovi cesti, ki so večji del dneva blokirane za promet, naj bi ostale za vedno ! Dunajsko cesto pasira u. pr. na dan nič manj kot 8 5 vlakov, vrhutega pa se ob isti še urejajo vlaki. Pa nosil bi vodo v Savo, ako bi vnovič razkladal vse kričeče nedostatke, ki so itak znani vsem merodavnim faktorjem in katerih tudi južna železnica sama ne upa tajiti. Naravnosi neodgovorno je zategadelj sedaj, ko ima šeleznica na razpolago denarna sredstva, vsako nadaljno obotavljanje. Zategadelj je dolžnost občinskega zastopa, da v odločilnem momentu zopet povzdigne svoj glas, in to tem odločneje, ker je vpričo nedostatni kolodvorski napravi v vedni nevarnosti življenje uslužbencev in potnikov. Slednjič pa mora železniško ministrstvo uvaževati neoporečno dejstvo, da bi zlasti tudi v slučaja mobilizacije nedostatna kolodvorska naprava ljubljanska utegnila prav resno ovirati potrebno hitrost odpravljanja vojske. Govornik končno predlaga : Slavni občinski svet naprosi gos p. župana, da v imenu mestne občine z vso odločnostjo urgira pri c. kr. železniškem ministrstvu in generalnem ravnateljstvu južne železnice takojšnjo izvršitev zadnji že opetovano zaukazane nujne rekonstrukcije ljubljanskega kolodvora, in zlasti zgradbe novega osebnega kolodvora ob Resljevi cesti v smislu razpisa c. kr. železniškega ministrstva z dne 13. julija 1901, št. 29.754. Afera dr. Pegam Zglasil se je k besedi občinski svetnik dr. Triller naglašajoč pred vsem, da je nameraval spregovoriti v teh zadevah že v torek in da prihaja na vrsto stoprav danes le vsled tega, ker je obilica dnevnega reda zavlekla sejo na tri dni. To v pojasnilo, da si ne bo prisvajal klerikalni dnevnik po krivici zasluge, kakor bi bil stoprav on moral zdramiti občinski svet. Potem spominja govornik na škandalozno are tovanje, ali kakor se evfemistično izraža uradni list, „ pri vedenje" dr. Pegana iz Celja na ljubljanskem kolodvora dne 2. t. m. Uradni list je stoprav potem, ko ga je javno mnenje v to prisililo, prinesel neko „pojasnilo", ki je pa ulilo naravnost olje v ogenj. Mesto da bi državna policija priznala greh in blamažo svojega organa, skuša ga braniti na ponesrečen način trdeč, da je g. dr. Pegan „ fiksiral" vladnega detektiva ter govoreč hkrati o navzočnosti špijonov zakrivil žaljenje uradne osebe: „privedenje" da je bilo torej „opravičeno" ! To — skrajno birokra-tično interpretovanje ustanovnega zakona o osebni svobodi kaže, da tudi v Ljubljani že lezemo v nekake izjemne razmere. Tako daleč pa vendar ne sme priti, da bi bil sakrosankten že vsak vladni detektiv in da bi se njegovi baje fiksirani visaži na ljubo smelo „privesti" mirnega gosta. Iu ker je po poročilih listov sodeloval pri povedanem eklatantno protizakonitem Činu vladne policije tudi mestni policijski organ, občinski svet ne sme mirno prezirati slučaja, ki bi sicer utegnil postati nevaren prejudic. Govornik torej vpraša g. župana: 1.) Je-li mu je znan slučaj ar eto vanj a g. dr. V. Pegana iz Celja v noči dne 2. t. m. na ljubljanskem južnem kolodvoru. 2.) Je-li v resnici sodeloval pri tem dejanju tudi mestni policijski stražnik. 3.) Kaj namerava ukreniti g. župan, da se zabrani v bodoče taka zloraba mestne policije in da se na drugi strani da primerno zadoščenje žaljenemu gostu dežel, stolnega mesta? Izgredi dne 24-. maja. Potem spominja dr. Triller na izgrede pred ljubljansko nemško kazino o priliki protestnega shoda dne 24. pr. m. ter pravi da ima tudi v tem pogledu nujno vprašanje na g. župana. Zdi se namreč, da je neka svojat med ljubljanskimi Nemci zlorabila dotične izgrede, katere smo vsi obžalovali in obsojali, v nepošteno m is ti f i kova nje javnosti na škodo slovenski Ljubljani. Trdilo se je namreč z apodiktično gotovostjo, da se je iz srede ekscedentov vsaj trikrat ustrelilo iz revolverja v kazinsko kavarno, da so se našli projektili itd. Tako je poročal tudi uradni list, tako c. kr. korešpon-denčni biro in konečno tudi g. ministrski predsednik v parlamentu. Sedaj se pa govori po celi Ljubljani, da je sodna preiskava dognala s popolno zanesljivostjo, da se na kazino ni streljalo, oziroma k večjem s fračo. Ministrski predsednik govoril je naknadno tudi že mesto kakor preje o treh, le še o enem samem strelu, ki ga pa baje tudi nihče ni slišal; da sledovi v oknih kavarne prav gotovo niso od strelov in da se torej v kazino ni streljalo, tega pa dosedaj ni popravil niti naš uradni list, niti c. kr. korespondenčni biro, niti g. ministrski predsednik. Stvar pa se mora na vsak način v interesu ugleda Ljubljane temeljito pojasniti. Saj je naša bela Ljubljana poleg Prage itak najbolj obrekovano mesto v Avstriji. Ljubljanski Nemci, katerim se sicer ne more odrekati spričevala, da imajo med seboj mnogo miroljubnih in koncilijant-nih meščanov, ki so se že sprijaznili s slovenskim značajem Ljubljane, pa trpe med seboj tudi neko svojat, ki si je stavila žalostni poklic, da pri vsaki priliki blati, obrekuje in zasramuje našo belo Ljubljano in vse, kar je slovenskega posredovanjem znane zagrizene graške žurnalistike. In skrajni čas je, da se našim nemškim someščanom pove na ves glas tudi skozi okna te dvorane: Dokler se ljubljanski Nemci ne bodo otresli omenjene svo-jati, ki vlada danes de facto celo politično življenje ljubljanskih Nemcev, d o 11 e j v L j u b-Ijani nebo s o c i j o n a 1 n e g a miru! (Obč. svetnika Žužek in Le 11 če: Proč z zvezo v prvi vrsti!) VzpriČo tem žalostnim razmeram pa bi smela Ljubljana vsaj od strani c. kr. vlade in raznih Časnikarskih organov zahtevati objektivnega poročanja in branjenja zoper perfidna obrekovanja. A trdovratno molčanje teh organov na vsa avtentična pojasnila glede obsega in kakovosti ekscesov z dne 24. p. m. nam je nov dokaz — ako je takega vzpričo prejšnjim izkušnjam ni treba bilo! — da si imenovani faktorji niso zadosti v svesti te svoje dolžnosti. Zategadelj treba je, da se branimo sami in interpelant vpraša g. župana: 1.) Jeli mu je znano poročanje časnikarskih organov c. kr. vlade in g. ministrskega predsednika o obsegu ekscesov pred ljubljansko nemško kazino dne 24. maja t. 1.? 2.) J eli j e z n a n o g. županu tudi, da je sodna preiskava dognala baje že, da se ni streljalo na kazinsko kavarno? 3.) Kaj namerava ukreniti g. župan, da se bo v interesu ugleda bel e L ju b 1 j an e resnica pojasnila iu priznala tudi po poklicanih organih c. kr. vlade) — Vsestransko odobravanje. Zupan je v svojem odgovoru zelo obžaloval prvi dogodek, ker spravlja našo deželno stolno mesto v slabo luč. Priznal je, da je res tudi mestni stražnik posegel vmes pri imenovauem „pri-vedenju", a le ker ga je pozval vladni policijski organ na posredovanje. V tem slučaju tudi ni smel posredovanja odkloniti, „sodeloval" pa pri vsej stvari ni. Čupan je dal, ko je za ta dogodek izvedel, da se stvar pojasni in event. preskrbi dr. VI. Peganu zadoščenje, one osobe, ki so bile o tej aferi na kolodvora navzoče, zaslišati. Dotične zapisnike odstopil je, ker se mu je poročalo, da bode vsled tožbe dr. Pega-nove v kratkem obravnava, c. kr. okrajnemu sodišču v uradno porabo. Ko jih od ondot dobi nazaj, odstopil jih bode deželnemu predsedstvu s posebnim poročilom, v katerem pojasni nekorektno ravnanje dotičnega organa vladne policije. Sicer je o stvari poročal že ustno gospodu deželnovladnemu predsedniku in tudi naznanil, da je v svojem pismenem poročilu omenil še dveh slučajev v katerih je oni organ vladne policije, ki je tako nepotrebno gorečnost kazal v dr. Peganovi aferi, že tudi eklatantno prekoračil svoj delokrog Stvar postane, kar je županu neljubo, sicer osobna; a pojasniti se mora, ker take stvari, kakor dr. Peganova aretacija, kaj slabo mnenje vzbujajo glede osobne svobode v Ljubljani. Na drago interpelacijo dr. Triller-jevo odgovarjal je župan stvarno in obširno. Pred vsem je dejal, da mu je sicer znano poročanje uradnih časnikov iu izjava ministrskega predsednika, da mu pa izzid sodne preiskave ni še znan in da zato tudi ne more dati točnega odgovora. Cul je sicer tudi on, da je dosedanja sodna preiskava baje dokazala, da o kakem streljanju v kazino ne more biti govora, a avtentičnega poročila o tem še nima. Pač pa more o stvari povedati svoje subjektivno mnenje in to je, da se dne 24. maja v kazino ni streljalo. Da se utemelji, treba mu je o dogodkih tega dne nekoliko obširneje izprego-voriti. Na to pripoveduje gospod župan, kako je Ivanu Štefetn in Josipu GostinČarju prepustil veliko dvorano „Mestnega doma" za zborovanje le pod tem pogojem, da sta mu obljubila, da se po shodu zborovalci takoj razidejo in da ne bode nikacih demonstracij po mestu. Tudi je želel, da bi bil prvi govornik v svojem govora naravnost opozarjal, da bi stvari škodovalo, ko bi se po shodu kake demonstracije vršile. Takega govornikovega opomina sicer ni bilo; a vendar je župan občinstvo, ki je bilo zbrano na dopolu-danskem veličastnem manifestačnem shodu smatral za toliko politično zrelo, da spozna kako bi vsak izgred in vsaka uprizorjena demonstracija oslabila pomen shoda. Žal, da se je o politični zrelosti nekaterih krogov in ljudij silno zmotil. Zvečer je župan na kolodvoru našel večjo množico ljudstva, ki je prišla poslavljat se od poslanca dr. F*»rr:j*A Na čelu te množico bila sta zopet btefe i?, <^?-»-inčar, katera sta vnovič obljubila in županu"r oko dala, da bosta po odhodu dr. Ferrijevem zbrano množico pozvala, da se raz-ide in da ne bede nikakega nereda. Po taki obljubi odšel je župan pomirjen domu, prepričan, da se kakega izgreda ni bati. Tembolje so je torej začudil, ko je čez kake pol ure prišel k njemu na dem policijski stražnik s poročilom, da so v kazinski kavarni pobita okna. Ko da bi bil iz oblakov padel, pa ee mu je zdelo, ko je kakih pet do deset minut kasneje prisopihal policijski svetnik Podgoršek s poročilom, da se je v kazino streljalo. Prvo njegovo vprašanje je bilo, če se je sli-£al strel; policijski svetnik pa je odgovoril, da ga zaradi velikega hrušča in trušča — ker je razsajalo obednem do 500 oseb — ni bilo mogoče čuti. Na to se jo podal potem župan v kazinsko kavarno, kjer so mu kazali luknje v šipi in dvoje lukenj v zidu. Ker se mu je luknja v stranskem zidu zdela le preveč poševno-kotna od okna, premeril je hipoma smer od okna do nje. Nek nadpo-rofinik 27. pešpolka, čegar ime pa županu ni znano, dejal je — videč to njegovo merjenje z očmi — »Das Projektil ist abgeprallt und ist da hinein«; drug navzočnik — imena župan ni mtral navesti — pa je dostavil »Das Projektil steekt ja noch drin«. Župan ogledal si je potem obe luknji; ni pa v nobeni opazil projektila, kar je navzočim tudi omenil. Obednem je pa naročil, luknji v zidu pustiti nedotaknjeni, dokler ne pride sodna komisija. Da se je streljalo, zdelo se je po vsem tem županu mogoče. Zato je pod utisom tega dogodka v seji občinskega sveta, ki se je vršila dan kasneje, izgrede prejinjega dne v krepkih in ostrih izrazih obsodil Tudi državnemu pravdništvu je poročal, da se je v kazino btje streljalo. Obed nem je pa mestnemu po licijekemu uradu naročil nadaljnja poizvedovanja. Predno so bila le ta završena, je pa prišel Župan do prepričanja, d a se v kazino ni streljalo. Tukajšnji dnevnik »Slovenec« je namreč v svoji številki z dne 27. maja namignil, da bi se bilo utegnilo streljati s fračami. Župana je to zaradi okoliščin, katerih ne mara omenjati, dovedlo do prepričanja, da je »Slovenec« pravo zadel in utrdilo •e je v njem mnenje, da se je v kalino res streljalo le s fračami. To svoje subjektivno prepričanje naznanil je takoj tudi deželnemu predsedstvu; le v tem je bil še v dvomu, b kakimi fračami ■e je streljalo. V tem oziru pa so, pravi župan, nedeljske demonstracije prinesle senzaoijonalno razkritje. Aretoval se je namreč zaradi nekega napada 27 leten mladenič, stanujoč v »katoliškem domu rokodelskih pomočnikov«, in našlo se je pri njem dvoje frač. Konstrukcija teh frač je čisto drugačna, ko one, ki jih rabijo otroci za igro, moč s katero neso, pa naravnost nepričakovana. Župan pravi, da je v svoji pisarni z jedno teb kontiskovanih frač, predno je še aretovanec pojasnil, kako se ž njo strelja, tedaj ko še ni dobro znal prijeti kamenčka — drobni kamenčki in svinčena zrnca so namreč projektili teb frač — streljal od okna v Trata. Kamenček priletel je pri tem s tako močjo, da je v vrata — ki ■o bogve kako že stara in seveda popolnoma suha — napravil precej šnjo luknjico, potem pa odskočtl z vso silo nazaj v zid na nasprotni strani. — Njegovo po »Slovencu« vzbujeno subjektivno prepričanje o načinu streljanja v kazino, je bilo torej sijajno potrjeno. Župan poročal je tudi deželnemu predsedniku takoj o tem; frači in projektile pa je odstopil državnemu pravdništvu. Preiskava, kakor rečeno, ni se končana; a župan more že danes z vsemi nasledki za odgovornost, ki ga vsled take izjave zadene, trditi, da so bila vsa poročila in vse izjave o streljanju v kazino, prenagljene. Sicer pa streljati tudi nikdo onih, ki so zunaj kazine stali, slišal ni. Neka priča — ki pa ni Slovenec, ki temveč pripada družbi, katera se zbira v kazini — izpovedala je, da eelo iz svojega na Kongresnem trgu v drugem nadstropju ležečega staj novanja, dasi je ves čas okna odprta imela, strela ni čula. Čudno se županu sedaj, ko je ta stvar se tako zasukala, zdi le to, da so v kazini luknje, ki absotuno niso od strelov, ki so torej že prej morale biti v zidu, kazali za projektilne luknje. Občinski svetnik Kozak obsojal je prevelike gorsčnost ljubljanske policije. Turnarska slavnost. Občinski svetnik dr. Kušar je interpeliral o dogodkih oJ> frlliki tur nareke »Javnosti. V rezkem utemeljevanju je rekel interpelant med drugim, da je bilo po zadnji interpelaciji tovariša Velkavrha glede žalitve cesarske zastave vendar pričakovati, da izda vladni zastopnik kako pojasnilo sli popravek. Toda uradni nemški list je prinesel poročilo o tej slavnosti, kakor da se ni kalila ni-kaka slovanska in nikaka avstrijska ▼oda. Govornik pravi, da nismo sicer petolizci tiste vlade, ki niti slovanskih poslancev ne pripnsti k cesarju, a toliko prave lojalnosti in neprisiljenega patrijotizma je v nas, da spoštujemo znak avstrijske očetnjave. Stavil je sledeča vprašanja: L Kako more župan pojasniti svoje v zadnji seji dne 9. junija t. 1. zastopano stališče napram turnar-skemu »Eingesendet« v uradni »Lai-bacher Zeitung« z dne 12 t. m. tikajoče se poročila o vsenemški tur-narski slavnosti z dne 7. t m. osobito z ozirom na zasramovanje črno rumene zastave? II. Ali je županu znano, da so pri turnarski frankfurtarski slavnosti sodelovali pod vodstvom c kr. profe ■orja Binderja kot aktivni sodelovale?, realci in če mu jeznano, da je g. c kr. profesor Binder sam bil za to, da eeljski turnarji prikorakajo z zastavo ▼ mesto (Klici: Binder je glavni hujskač!), dasi so bili zmerni elementi proti temu. Slovenski Sokoli niso smeli v Celju v mesto. Od kod torej ščuvanje v narodnem oziru? V odgovor je prečital župan svoje poročilo o dogodkih, ki ga je poslal deželni vladi. (Poročilo priobčimo v ponedeljek.) Občinski svetnik T ar k je rekel, da trpe obrtniki in trgovci škodo, ker je vrglo na Ljubljano nekako senco nesigurnosti vsled koncentriranja žan-darmerijske, policijske in vojaške asistence. Župan je pojasnil, da sta bila res tisti dan v Ljubljani dva policijska organa is Trsta. Proti temu pravi župan, da je protestoval pri deželnem predsedstvu, da se mu je pa ondi pojasnilo, da sta ta dva policijska organa poklicana bila v Ljubljano le zaradi službe pri deželnem predsedstvu in da se s tem nikakor ne na merava izreči kaka nezaupnioa mestni Dolioiji, kateri se popolnoma zaupa. Konoentracija orožniitva izvršila se je z županovo vednostjo in je b;lo orožništvo kakor vojaštvo dano županu k dispozioiji. Proti temu, da je vojaštvo poklicano bilo iz vojašnice in bilo umeščeno v vojnem oskr-bovališču, vsled česar je moralo po mestu korakati v polni pripravi tjekaj in je vsled tega provzročalo razbur jenje meščanstva, je pa župan posredoval. Obč. svet. dr. Kušar je predlagal, naj se pošlje popravek na »Eingesendet« v uradni »Laibaoher Zeitung«. — Župan je mnenja, da mu njegovo stališče ne pripušča, da bi se spuščal v polemike s turnarji. Obč. svetnik Pred o v ič govori splošno o kritikovanih dogodkih. Ker je rekel, da dež predsedniku baronu Heinu župan »ne stoji k licu«, ga je župan poklical k redu dostavljajoč, da takega žaljenja načelnika deželne vlade, ki svoj odgovorni urad vrši objektivno, ne more dopuščati. Nato se je vršila tajna seja. Dnevne vesti. V Ljubljani. 13. junija. — Napad na našega cesarja* Človek, ki je včeraj poskusil napasti našega cesarja, je blazen. Zove se J*kob Bernstein, reete Heich, in je star 27 let. Doma je v Galiciji, od koder je prišel 4. maja na Dunaj ter imel od tedaj večkrat opraviti z dunajsko policijo. Tako je pred nekaj tedni prišel v cesarski dvorec in je povedal, da je s i n b o ž j i in da mora urediti znano zadevo bivše saksonske prestolonaslednice. Poli cija je Bernstein Reioha spravila v blaznico, od koder je bil pred krat kim odpuščen, oziroma je iz nje ušel. Včeraj je pisal predsedniku po slanske zbornice grof a Vetterju pismo, v katerem ga je prosil naj mu preskrbi potni list na Kitajsko. Grof Vetter je to pismo izročil policiji, ki je Reicha prijela, a ga takoj zopet izpustila. Včeraj popoldne ob V**)-uri se je cesar z adjutantom majorjem Driancourtom peljal v Schon-brun. Tam, kjer se z Mariahilfer-strasse križa neka druga ulica, je Barnstein - Reich planil, vihteč svojo palico, proti cesarjevi ekvipaži in začel kričati: Primite ga! Bernstein-Reich je priskočil k vozu od desne strani, kjer je sedel cesar. Zapazili so er» Cesar'se ni ganil in je le gledal moža, cesarjev adjutant je zgrabil za sabljo, kočijaž pa je bil hiter in je z bičem vsekal napadalca po roki, ki je vihtela palico. V tistem trenotku je tudi Bernstein Reich mahnil proti cesarju, a je zadel samo zadnje kolo voza. Cesar se je peljal kar naprej. VeČ ljudi je koj planilo proti napadalcu in ga zgrabilo. Ljudje bo blaznega človeka s palicami in s pestmi pretepali in bi ga bili najraje ubili. Policija je Bern-stein-Reicha zgrabila in ga že včeraj spravila v blaznico. — Umeje se, da je ta napad obudil silno senzacijo, zlasti ker ni nihče vedel, da je napadalec blazen. Kakor vedno, je tudi o tem dogodku naše uredništvo bilo najprej obveščeno. Ko smo razobesili listek z naznanilom, da se je zgodil napad na cesarja, se je zbralo na stotine ljudi, ki so hoteli našo tiskarno kar z naskokom zavzeti. — Posl. dr. Ferjančic je v včerajšnji seji poslanske zbornice interpeliral zaradi sodnih razmer na Štajerskem. Dotično interpelacijo priobčimo v ponedeljek. — Fran Ks. Souvan -j-. Po dolgi bolezni izdihnil je sinoči odlični naš someščan in ugledni rodoljub, gosp. Fran Ks. Souvan v starosti 67 let. Pokojnik je bil s svojim bratom g. Ferdinandom Souvan lastnik znane velike tvrdke „Fr.^Ks. Souvan", gotovo največje in najimenitnejše narodne trgovine na Kranjskem. Ljubeznivi gospod je vžival v vseh krogih največje spoštovanje. Pri tem je bil vedno zvest svojemu narodu in je vsako narodno stvar rad podpiral. Svoj čas je bil iz trgovinske zbornice voljen tudi v dež. zbor, a se je odpovedal na korist dr. vit. Bleiweisu. Bodi mu zemljica labka in ljub spomin. — Ljubljanski škof — zopet pred sodnijo. Ni še dolgo temu, kar smo prinesli vest, da se je škof Bonaventura začel tožbariti. Se je v spominu, da seje škofovska milost pu- stila tožiti od svojega bivšega vrtnarja radi plačila obljubljenega novoletnega darila. Ker je škof izjavil tekom razprave, da je pripravljen plačati s tožbo zahtevano svoto, se je dotična bagatelica hitro dokončala. Vendar pa smo pri tisti priliki omenili, da je dr. Jeglič prvi izmed ljubljanskih Škofov — vsaj kolikor pomnimo — ki se je polotil pravdanja in ki se tožari — vr-hutega — s svojimi posli. In tačas smo izrekli tudi svoje prepričanje, da je škof svoj pravdarski poklic začel sicer z bagatelne tožbo, da pa bode zabredel Še v hude in drage pravde. In zdi se nam vedno bolj, da smo imeli prav. Bržko se je namreč proti stolni cerkvi sv. Nikolaja vložila tožba na razveljav-ljenje Kajdiževega testamenta, se je Bonaventura hitro nekaj pametnega spomnil. Ker je Kajdiž v svojem testamentu poleg sebe postavil tudi škofove zavode za legatarja, je tedaj tudi teh 2000 K prišlo v nevarnost. V velikem strahu za svoje krouce pa se je škof poprijel jako ratiniranega sredstva. Poprijel se je namreč tistih paragrafov našega civilnopravnega reda, ki dopuščajo, da se v slučaju, ko se dva med seboj pravdata, pridruži prostovoljno še tretja oseba tej ali oni stranki, Če izkaže kak pravni interes na izidu pravde. Ti paragrafi so tedaj kakor ustvarjeni za pravdodelueže. In tak je je tudi škof Bonaventura, ki se v Kaj-diževi pravdi prostovoljno podal v pravdo in si to pot izbral za svojo oporo, ne dr. Sclnveitzerja, pač pa bolj in dovolj arogantnega dr. Brejca. Izid pravde in blamaža škofova je znana. Vendar pa po naših mislih tudi to grdo izgubljena pravda visokega cerkvenega dostojanstvenika ne bo prestrašila in vse kaže, da postane škof Bonaventura v kratkem — največji pravdar v Kranjski deželi. — V pojasnilo. Čujemo, da so ponekod naročniki našega lista nejevoljni, ker se jim ni že na praznik poslala posebna izdaja, poročajoča o o dogodkih v Srbiji. Z ozirom na to, opozarjamo, da tudi večina dunajskih in drugih velikih listov ni poslala naročnikom svojih izdaj in jih ji a c q} o m a ne pošilja. da ima naročnik pra-rico samo do rednih Številk, ne do izrednih. Tudi „Grazer Tagblatt" ni poslal posebne izdaje nikomur, pač pa je v posebni izdaji obelodanjene telegrame ponatisnil v redni svoji številki od petka. Mi smo obe posebni izdaji doposlali naročaikom z redno petkovo številko, več tudi nismo mogli storiti. „Katoliška tiskarna" lahko ob vsakem času napodi fante iz marijanišča, da odpravijo pošto, v „Narodni tiskarni" pa ljudje niso tako na razpolago in bi se preklicano krepko zahvalili, če bi jih li oteli na praznik popoldne vpreči v delo. Toliko v pojasnilo. — Iz Mariboras V tukajšnjih duhovniških in narodnih krogih vzbuja splošno pozornost razpis ljutomerske dekanije in resignacija dveh kompeten-tov iz terna. Ljutomerski vodja t', kr. glavarstva znani pl. Rainer, mož, kateri je v kratkem času svojega urado-vanja že toliko škodoval slovenski stvari in kateri na skrivnem stoji na Čelu vsega gibanja proti Slovencem v ljutomerskem okraju, mož se ni sramoval kot politični uradnik potegovati se pri škofu za duhovnika, kateri bi s tukajšnjo nemškutarsko skoro izključno iz c. kr. uradnikov obstoječo kliko, katera se le samo dvakrat ali trikrat na leto v cerkvi pokaže, skupno postopal. Tako daleč gre že nesramnost c. kr. uradnikov pri nastavljanju duhovnikov, da v prvi vrsti velja provokatoriČna politika, velja brezobzirni birokratizem in ne zasluge in zmožnost prosilcev in želja župljanov! In naš g. škof bo se najbrže tudi udal tisti nemŠkutarski uradniški kliki, katera je danes tu, jutri bogve kje — kaj pa je želja župljanov, 6000 slovenskih duš, za to se noben ne briga in tudi ne ozira . . . Quo usque tandem — ! — K Dunaja se nam piše): Ne zdi se mi sicer vredno odgovarjati na taka daničarska obrekovanja, ali ker je med tukajšnjimi dijaki mnenje, da sem jaz oni g. L. v dopisu g. Kr., in pa da se pokaže, kako ti „katolički" boritelji vsako malenkost zlorabijo, izjavim torej resnici na ljubo sledeče: Ker sem na večeru „Zvezde" meseca svečana rekel Daničarjem, da ako bi bil jaz Slovenijan, bi zahteval, da oni trakove odstranijo ali pa bi jih vrgel ven, šel je eden izmed njih (prav aka-demično !) potožit svojo bol predsedniku Zvezde. Ta mi je res potem rekel, naj preklicem te besede, česar seveda nisem storil. A da bi me potem celo dr. .S. (ki pa menda ni odbornik „Zvezde") „zapodilu iz dvorane, je pa velikanska laž g. Kr. v kateri je dal duška le pobožni želji Daničarjev. Ostal sem namreč v dvorani, in zapustil sem jo svojevoljno, še le, ko se je pričel ples, ker nisem hotel dalje ostati v družbi Daničarjev. Kar se pa tiče opazke „ki študira notabene vedno ob klerikalnih podporah," izjavim, da je to podlo obrekovanje, nevredno akademika, katero ima svoj vir v domišljavosti g. Kr., ki misli, da je vsaka ustanova ali podpora „klerikalna", ali je pa prav po ligvorijansko zavil v svojo opazko kosmato laž, kajti one podpore so popolnoma iuterkonfesijonelue in interna-cijonalne. Vidi se, da diči tega dani-čarskega boritelja tudi še druga, po njih načelih morda lepa čednost, namreč zavist in nevoščljivost. Toliko v pojasnilo ! Alojzij L a v š, stud. iur. — Poštne vesti. Poštar na Grosupljem g. Robert Tominz je imenovan poštarjem H razreda v Zatičini. Poštna administratorica g. Marija Podkrajšek v Št. K u pertu je imenovana za poštno ekspe-dijentinjo v Mirni. — Pozor! Odbor ljubljanskega Sokola opozarja opetovano , da bo jutri posebni vlak v Postojino vozil iz Ljubljane ob 7. uri 25 minut in se vrnil ob 11. uri zvečer tako, da bode imel zvezo z gorenjskim in dunajskim vlakom. Vozni listki se bodo dobivali tudi v nedeljo zjutraj na južnem kolodvoru pri rediteljih gg. Skale tu in Terglavu. — Velika veselica v ljubljanski Zvezdi vrsi se, kakor že objavljeno, nepreklicno dne 5. prihodnjega meseca. Sodeč po predpripravah in živem zanimanju vseh narodnih krogov, smemo pričakovat', da bode ta dan narodni praznik za vse Slovence, da se snidemo v Zvezdi Prešernovi čestitci iz Kranjske, Štajerske, Primorske in celo iz Hrvatske. Pripravl|alni odbor, ki šteje nad 200 n*;odliČnejših narodnih dam in gospodov, si je popolnoma svest svoje sicer težavne, a častne naloge, ter se je posvetil z neumorno in hvalevredno marljivostjo svojemu delu; prirediti hoče veselico v največjem obsegu, ki bode dostojna bele Ljubljane, a dostojna tudi našega pesnika velikana. Na mnogatera vprašanja zunanjih rodoljubov in društev odgovarjamo tem petom, da je objavljeni dan veselice definitivno določen, in objavimo natančni spored veselice takoj, ko nam vseh 12 ve seličnih odsekov sporoči svoje načrte. — Pevsko društvo,Slavec' pozivlje onega, kateri je poslal odboru anonimno pismo, naj pove svoje ime, da bode odbor vedel s katerim tako za društvo vnetim biv Šim članom ima opravit . Ravno tako naj pove imena tamkaj sumničenih oseb, kajti v pismu omenjeno sodelovanje se je izkazalo dosedaj kot neresnično. — Rudeči križ za Kranj-SkOi Nadvojvodinja Marija Kristina, soproga nadvojvode Petra Ferdinanda, je prevzela pokroviteljstvo deželnega in gospejnega društva rudečega križa za Kranjsko. — Ljudski shod sklicujejo socialni demokratje na ponedeljek 15 t m. ob 8. uri zvečer v dvorano starega strelišča. Na tem shodu bo govoril socialnodemokratiČni državni poslanec dr. Ellenbogen o avstro-Ogrski nagodbi in o novem carin skem tarifu. — Učenje ruskega jezika. Na Češkem se uči sedaj ruskega jezika nad 800 oseb, vsi v namen, da bi mogli pri obisku vseslovanske razstave v Petrogradu občevati z drugimi Slovani v ruskem jeziku. Tudi pri nas je mnogo ljudij, ki se pripravljajo, da obiščejo vseslovan sko razstavo, in zato jih opozarjamo na izgled cehov. Priliko, naučiti se ruskega jezika, ima sedaj vsakdo v ruskem kružku. — Slovenski igralci na Štajerskem. Sedaj so bili naši igralci ▼ Konjicah, kjer so imeli velik vspeh. Damam je bilo poklonjeno cvetje. Danes, v soboto in jutri v nedeljo bodo igrali v Brežicah. — SevniAka posta. Piše se nam: Poročali ste že v Vašem cenjenem listu gospod urednik, da se je tudi ta pošta razpisala. Mnenja smo bili iu veselo pozdravili to dejstvo — da dobi pošto v roke popolno neodvisna, ne-interesiraua oseba — da dobimo poŠto v roke osebe, kakor jo zovejo „Berufs-postmeister" ali „Berufsleute" sploh — da na ta način gine dosedanja nezaupljivost, da bodemo zopet z zaupanjem začeli oddajati vse naše poštne in brzojavne stvari v Sevniškem poštnem uradu, mesto na precej oddaljenem kolodvoru v Sevnici in na pošti na Radni (na Kranjskem) — a kakor vsa znamenja kažejo, smo se varali. Cuje se in govorica se širi, da dosedanja upraviteljica gospa Preinitsch z neko gotovostjo pričakuje, da se njej ta urad podeli. Na govorice sicer tudi vsi ne gremo — ali dejstva, da je bil ta urad pred ne dolgo časom iz prvega v drugi razred vrejeu, potem da dotična gospa v Gradcu pete osebno in po prijateljih brusi, dejstvo, da se poštni komisarji pri inspiciranju urada na obed vabijo in se jim druge postrežbe nudijo, dejstvo da smo toliko časa in na različne načine za dvoje žični poštni pečat prosili, namesto kojega, kateri nam je bil že dolgo obljubljen, je prišel zopet novi nemški iu je bilo treba odločnega nastopa naših poslancev, da je c. kr. poštno ravna teljstvo izpolnilo že zasivelo obljubo iu dejstvo, da se je ta važni iu precej veliki urad na tak kratki rok razpisal, — vzbudilo je v nas misel, da te go vorice morda le niso prazne iu da ima slavna direkcija to mesto že v naprej oddano — in je razpisuje le „pn> forma". Znane so nam različne oddaje poštnih uradov — ali pri nas v Sevnici ne poj de po želji gospe upraviteljice — to povemo slavni direkciji odprto in neovirano. Mi ne mislimo tako dolgo več prosjačiti, kakor smo za dvojezični pečat prosjačili, mi ne prosimo sedaj ravnateljstva — temuč zahtevamo od istega, da nastavi v Sevnici neodvis nega in neinteresiranega poštarja ali poštarico, ter omenimo javno, da je dovolj uiožkih in ženskih moči, ki so vredni tega posla, med prosilci. In zakaj smo proti imenovani upraviteljici g. Preinič — omenimo le par razlogov. Oče in brat dotične sta trgovca v Sevnici, omenjena upraviteljica se meša vedno v trgovino — slavna direkcija ima pritožbe v rokah — omenjena nadleguje ljudi kateri si od drugod blago naročujejo, je tedaj popolno in-teresirana v trgovini. Kazun tega sta omenjena oče in brat previhana trgovca, zasledujeta povsod svoj trgovski nagih ter na način zvite govorice že premno gokrat lahko informacije v razne uradue stvari dobosta. Opozarjamo tu slavi direkcijo na izpoved Gust. Schalk-a v procesu postajenaČelnika Juvana, pri Sevniškem sodišču in upamo, da potem ne rabi nadaljnih intbrmacij. Opuzai jam. slavno direkcijo tudi na odpor Sevni-čanov pred nekaj leti — dotični akt je dolg in debel ter nam je še v spominu — in slavna direkcija ga lahko še kje, Če ravno Že zaprašenega, najde — dobre volje je seveda treba. Povedali bi še lahko marsikaj — a za danes naj zadostuje toliko — Če pa morda gospod Schalk kaj natanČnejega želi, mu še lahko postrežemo. Za danes toliko, ker nismo škodoželjni in svetujemo gospej P. naj zaprosi raje za kako drugo pošto in ji odkrito povemo, da nastopimo neizprosljivi boj, če se ne ugodi naši današnji prošnji — zahtevi. l>u slavna direkcija ne more misliti, da tu govori osebno sovraštvo — naj blagovoli informacije pri nas v Sevnici vpeljati in prišla bode do spoznanja, da je naša zahteva opravičena. Vrhu vsega priporočamo slavnemu ravnateljstvu, da vpošteva tudi pri oddaji poštnega urada v Sevnici stan dohodkov omenjene gospe. Lepo hišo ima v sredini trga ki ji gotovo kakih kron £00*— do K 1000-— najemnine donaŠa. Pen zije dobiva baje K 1000*— dohodke ima tudi iz premoženja svojega otroka, ter vrhu vsega po javnem mnenju tudi premoženja v gotovini. Slavna direkcija lahko natanko preišče omenjene dohodke — če ima dobro voljo in presodi, da se le dobri stvari ugodi, iu mesto poštarja odda v zaslužne, ter tudi ne druzih dohodkov polne roke. — Na mariborskem kolodvoru se je dogodil prošlo nedeljo kričeč slučaj, ki jasno dokazuje, kako je južna železnica »pravična« obema narodnostima na Štajerskem. Član celjske narodne godbe je hotel oddati prtljago. Govoril je seveda slovenski, toda ona prečastitljiva »dama« pri blagajni ga ni hotela umeti in mu je aaprla vratca pred nosom. Dotični goapod je seveda zabeležil svojo pritožbo v pritožno knjigo in tudi zahteval tolmača, da se razume z blagajničarko, ako sama ne zna slovenski. Blagajničarka se je v svoji uradni prevzetnosti vse drugače kakor vljudno obrnila na drugega navzočega gospoda Slovenca, da naj ji bo za tolmača, kar je le-ta seveda odklonil. Končno j0 tolmačil neki postrešček. — Kolikor nam je znano, ni na mariborskem glavnem kolodvoru niti enega slo venskega uradnika, dasiravno je okolica mariborska slovenska. — V Račjem je bil načelnik postaje Wam; brechtsamer kaznovan s 40 kronami globe radi žaljenja slovenskih poto- Dalja v prilogi. 2. Priloga .^Slovenskemu Narodu" st. 134. dne 13. junija 1QQ3. prejela soglasno z resolucijo celj ^ega protestnega shoda ter cdpo-!al kabinetni pisarni cesarja sle-eči brzojav: 1400 na ljudskem shodu Mozirju zbranih, Vašemu Veličan-tvo zvesto udanih podložnikov pro*i četovske pomoči za bedni bratski arod hrvatski. — »Slovensko kmet-društvo za Gornjigrad.« — j,Savina pesti, s črno grivo in z liso na čelu. Kobila je bila samo na desni sprednji nogi podkovana. — S cesto. Hlapec Ivan Uban na Radetzkega cesti št. 27 je danes zjutraj v Kolizejskih ulicah prevrnil Luciji Kurentovi iz Vodic ročni voziček, na katerem je imela 200 jajc in nekaj masla. Jajca so se pobila in ima ženska precejšnjo škodo. — Popadljiv pes. Včeraj zve čer ob 7. 7.000. V tekočem letu bo itevilo mrtvih najbrž še večje, kajti že prvih treh mesecih jih je umrlo •.:'>4.000. V pokrajini Pundschab (peto-rečje) umre vsak teden povprečno 18.500 ljudi. V Bombavu, Kalkutti in 1 ten galij i se je v tem oziru obrnilo na boljše, dočim v ostalih večjih mestih ta bolezen vedno huje razsaja. ' Moč zvonov. V B«leanu so morali zaradi posk«»dnv»nrg;i stolpa omFJiti zvonenje. Krščansko socialni list »Tiroler« piše o tem: »Zvonenje k molitvi se opravlja sedaj le z nekaterimi udarci. To je morda marsikateremu gospodu v mestu prav in ljubo, kmetom v okolici pa to ni ljubo. Posebno bodo ti kmetje zelo neradi pogrešali zvonenja zoper — megle. Zadnje dni so že večkrat prišle nad okrajem grozeče nevihte, zadnjo nedeljo je šla še celo toča. Tukaj bi moral glas zvonov slabeti moč nevihte. Zvonovi imajo zato ne le naravne sposobnosti (?), temuč tudi nad naravno določbo. Posebno veliki bol-canski zvon je bil v tem oziru vedno * sloveč**. Da so tirolski klerikalci kakor klerikalci sploh, strašno zabiti, je znana stvar; da pa si upajo v našem stolet.u po listin zagovarjati take budalosti, je naravnost opasno znamenje omračenetfa duha. ' Šolski obisk v Londonu je tako zanemarjen, da manjka vsak dan v šolah okoli 100.000 šolskih otrok ki so dolžni šolo obiskovati. Od teh se jih na 10 000 potepa, okoli 50 000 jih je bolnih, ostali pa izostajajo iz raznih drugih vzrokov. * Vedno isti! Pred kratkim je z~>pet pobegnil kaplan Horaoek iz Starkstadta Bil je veroučitelj v imenovanem mestu, v Vlasenki in Glivici že dlje Časa Med učnimi urami je cs&runiev&l mladu dekleta od 8 do 12 let. Predzadnji četrtek pa se ga je posrečilo zasačiti. Državno pravd ništvo, o tem obveščeno, je takoj naročilo ga aretirati in sodišču izročiti, a previdni kaplanČek jo je »po-durhal« v stolni kapitelj v Kraljevem gradcu, in se tam skril, da bi se od tegnil neprijetnemu procesu. Stariši oskrunjenih otrok pa vendar ne od jenjaj o, dokler ne pride ta oskrunje valee v roke pravici. Dozdaj je kon-štatiranih 13 slučajev oskrumbe. * Vol v spalni sobi. Neki pariški mesarski pomočnik se je zavil v volovsko kožo in se je tako maskiran napravil v stanovanje, da bi ostrašil svojo soprogo. Kako se je pa začudil, ko je zapazil stopivši v sobo, da ima žena že nekega moškega pri sebi. V hipu je pozabil na svojo ulogo in skušal se osvoboditi preklicane volovske kože, da bi se maščeval nad nezvesto družico in kaznoval predrznega obiskovalca. To priliko sta pa ona dva hitro porabila in jo odkurila, predno je prevarjena slabejša zakonska polovica zlezla iz volovske kože. Tako se je šala iz tekla na račun ubogega pomočnika. * Urednik in tat. Nekega dne prišel Malenotti, urednik lista jiTieranoscaa v Florenci, malo bolj kasno domov kakor po navadi, in je našel v spalni sobi tatu, ki je ravno spravljal dragocenosti njegove soproge v žep. Ko ga je tat ugledal, ušel je naglo skozi odprto okno. Urednik je stekel za njim in ga podil dolgo časa po mestnih ulicah, dokler se ni tatu posrečilo splezati na neko streho. A urednik je bil urnih nog za njim in sedaj se je pričela dirka na strehi. Tat je kmalu uvidel, da ne bo mogel uteči in se je udal. Lahko si pa mislimo, kako je bil urednik žalosten, ko ni našel ukradenih dragocenosti pri tatu; slednjemu so namreč padle iz žepa pri oni grozni dirki. Nemiri na Hrvatskem. Kak strah se je polastil bana in njegove čete, naj pojasnita tudi sledeča dva slučaja: 1. Zaplenjena je bila druga izdaja brošure »Zakaj hočemo svoje finance«, ki je ponatisnjena iz »Narodne ebrane« v Oseku. Prva izdaja se je brez ovire razširila po celi Hrvatski, a drugo izdajo so zaplenili, će prav ima isto vsebino kakor prva — najbrž so jo zaplenili zaradi imena ljudi, ki so zbrani okoli »Narodne obrane«. 2 Zaplenjeno je tudi R*dićevo lite-terarno delo »Uzničke uspomene« I. del, potem ko se je to delo že razpečalo, prečitalo in so se o njem že pisale kritike. Na vsak način igra tudi v tem slučaju ime Radić najvažnejšo ulogo Kdo ve, Če ne bože jutri v madjaronskem organu med zaplembami tudi ono: »V imenu Njegovega Veličanstva! — — — za-plenjuje se vse, kar je dosedaj izšlo izpod peresa kakega opozicijonalca V P r i m o r j u je proglašen preki sod ali tudi to ne more naroda pomiriti. V njem vre, on čika trenutka osvete, a potem bodo oni velikani uvideli, kako nevarno se je brezmi-selno igrati z narodom. V Gorskem kotaru je vse napeto, preki sod ima ravno na sprotne učinke. V Fužinah poroča tamošnji bilježnik Agnesi dan za dnem ljudem, da se vrnejo fužinski aretirane!, ali aretirancev ie ni. Ljudje so brzo opazili bilježnikov manever. On misli, da jih bo tako najlažje pograbil, ko bodo pričakovali aretirance — a on da bo dobil kako kolajno. Bilježniku stoji v tem prizadevanju na strani kapelan M^račić Narod jima crrozi z maščevanjem, samo da mine preki sod. V okolici mesta Fužine se pri pravljajo gospice, da poklonijo krasen dar Danici Budiaelicevi, ki je bila prva aretirana in se v zaporu vrlo junaško drži. Dogodki v Srbiji. Mir. V Srbiji vlada povsod mir. Poročilo »Neue Freie Presse«, da se je posadka v Nišu uprla, je bilo izmišljeno. Da simpatizira Niš z Obreno-vići je star* stvar. Nobeno mesto v Srbiji ni bilo Milanu tako zvesto, kakor Niš, in Milan je večkrat mislil, da odstavi Beligrad in proglasi Niš za glavno mesto. Toda — Obreno-vićev ni več in zato tudi Niš nima povoda, da bi se dvignil. Ko bi bili kralja Aleksandra samo odstranili in spravili Čez mejo, potem seveda bi biia v Nišu gotovo nastala protire-volucija. Beligrad ima zopet svojo navadno fizijognomijo. Ljudje so se zopet posvetili delu. Trgovine, ki so bile v Četrtek in deloma v petek zaprte, so zopet vse odprte in zastave so večinoma izginile. Pogrebi. V noči od Četrtka na petek so bili umorjenci pokopani, popolnoma na tihem, da se prepreči vsaka demonstracija. Pri pogrebu so bili razen duhovnikov samo orožniki in 1 nekateri oficirji navzoČni. Vse žrtve revolucije, tudi kralj in kraljica, bo bili pokopani na javnem pokopališču v Beligradu. Na grob kraljevske dvojice so orožniki postavili dva preprosta lesena križa z napisom »Aleksander Obrenović* in »Draginja Obrenović«. Ob S. uri zjutraj je bilo vse končano. Sorodnice kraljico Drage. Umorjena kraljica ima številno sorodništvo, med drugimi dve sestri in več netjakinj. Tem se ni ničesar zgodilo. Vojaštvo je samo zasedlo njih stanovanja. Vlada je sedaj vse sorodnice kraljice Drage iztirala iz Srbije in so se vse včeraj odpeljale v Pančevo. Peter Karagjorgjević. Prihodnji srbski kralj je sedaj 57 let star, srednje velikosti, je simpatične zunanjosti. Na prvi pogled se spozna, da je Srb. Obnašanja je jako finega, pri tem je pa vedno zelo ljubezniv. Ko je bil leta 1885. v pravoslavni cerkvi na Dunaju parastos za njegovega očeta, je po končanem cerkvenem opravilu vsakemu izmed navzočnih slovanskih visokcsolcev z Veliko ljubeznivostjo poda! roko in se mu zahvalil, da je rodbini Karagjorgjević izkazal čaBt ter se udeležil parastosa. Peter Karagjorgjević živi navadno v Genevi v Švici, prihaja pa vsako leto na svoje posestvo blizu Temešvara na Ogrskem. V Genevi občuje skoro samo z Rusi, sicer pa živi le svoji rodbini. Peter Karagjorgjević ima troje otrok, 161etnega Jurija in 15letnega Aleksandra ter eno h*er. lOietno Heleno. Brat Petra Karagjorgjević'-i, Arsen, stanu|e v Parizu Listi trde, da je, dobivši brzojavno obvestilo o dogodkih v Srbiji, objel svojo služkinjo in vskiiknii: To je najlepši dan mojega življenja. Spletke. Nasprotniki srbske neodvisnosti in samostojnosti so že na delu in bi radi z vsakovrstnimi spletkami prouzvočili v Srbiji zmešnjave, da bi inozemstvo vmes poseglo. Pred vsem delajo na to avstrijski nemški listi in madjarski listi, našli so pa tudi drugod pomočnikov. Čedalje jasneje se izraža želja, da bi Avstrija okupirala Srbijo. Izvor tem spletkam je strah, da se Srbija v prihodnje ne bo več tako brezpogojno klanjala poveljem z Dunaja, kakor za Časa Obrenovieev, ki so do Slivnice sem bili prav za prav vladarji Srbije samo ker jih je držal Dunaj. Seveda bi vsak poskus okupacije srbskega kraljestva provzročil najnevarnejše komplikacije. Upati je pa, da do tega ne pride, da bo slovanska Rusija varovala in čuvala neodvisnost Srbije in ne bo pustila, da bi nemški „Drang nach Ostenu prekoračil Savo. Pred vsem delajo omenjeni spletkarji na to, da bi glede volitve novega kralja ustvarili komplikacije. Eni že ropočejo proti Petru Karagjorgjeviću, 'češ, da je sokriv belograjskih umorov, in da za to ne more biti kralj; drugi kandidirajo črnogorskega princa Mirka, v ogrskem parlamentu pa so se včeraj čuli glasovi, ki kažejo, da tudi tam niso veseli Karaigorgjevica in da bi radi nekaj mešali, če bi se ne bali Rusije. Iz Londona se tudi poroča, da se oglašajo listi proti Karagjorgjeviću. Angleži bi radi zapletli Rusijo v kak konflikt z evropskimi državami, da bi potem mogli v Aziji kaj pograbiti. Dosedanji srbski vladarji. Zgodovina kraljevine Srbije kažej da njenim vladarjem usoda ni bila mila To priča njih usoda. 1. Jurij Petrovič (Karagjorgjević) je bil 1 1817, ko se je vrnil v Srbijo, po naročilu kneza Miloša Obrenovića — umorjen. 2. Miloš Obrenović, proklamiran 6 novembra 1817 za kneza, je bil 13. junija 1839 s silo primoran, se odpovedati in SrOijo zapustiti. 3 Milan Obrenović, Milošev sin, je vladal samo 25 dni in je potem vsled neke bolezni umrl. 4. Mihael Obrenović, brat Milanov in mlajši sin Milošev, je vladal od 8 julija 1839 do 7. septembra 1842, potem pa bil po nastali revoluciji prisiljen pobegniti. 5. Aleksander Karagjorgjević, njegov naslednik, je vladal od 14. septembra 1842 do 22 decembra 1858, potem pa bil odstavljen in pregnan. 6. Miloš Obrenović, ki je v starosti 80 let bil poklican na vlado, je umrl 26. septembra 1860 7. Minael Obrenović, Milošev mlajši sin, je bil drugič poklican na vlado in je vladal oi 26. septem bra 1860 do 10 junija 1868. Bil je umorjen, in sicer na dan natančno 35 let pred smrtjo Aleksandra Obrenovića. 8. Milan Obrenović je vladal od 1. 1868 do 1899 in se moral odpovedati kroni. 9. Aleksander Obrenović je vladal od 1899 do 1903 in bil umorjen 10. junija t. 1. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj pop. došla umira, a še ni. Lesce 13. junija. Ob 5. uri je vest, da papež potrjena ta vest 13. junije. Pri današnji občinski volitvi zmagala jednoglasno napredno - narodna stranka. Živili napredni Lesčani. Dunaj 13. junija. Kose je cesar danes iz Schonbruna pripeljal v cesarski dvorec, ga je pričakovalo mnogobrojno občinstva in ga burno pozdravljalo. Zagreb 13 junija. Zapovednik hrvatskih domobrancev faol Ča-nić pojde v pokoj Na njegovo mesto pride sedanji brigadir v Brnu, generalmajor Grbac, ki bo imenovan feldmaršallajtnantom. Dunaj 13 junija. Ogrski ministrski predsednik S zeli pride danes zvečer sem. Uzroki njegovemu prihodu so trije: 1.) Dogodki v Srbiji: 2.) sladkorna konvencija) 3) parlamentarni položaj na Ogrskem. Dunaj 13 junija. V Belemgradu je nad sto korespondentov različnih časnikov, ki preplavljajo svet z vsakovrstnimi izmišljotinami, katere zlasti nemški listi radi prijavljajo. Dunaj 13. junija. Danes se je tu razširila vest. da je Bel grad na petih koncih užgan. Nekateri listi so že tiskali posebne izdaje, a predno so te izšle, se je izkazalo, da je vest ravno tako izmišljena, kakor je bila izmišljena vest, da je posadka v Nišu na potu v Beligrad. Dunaj 13. junija. Kraljica Natalija je prosila avstrijsko ministrstvo zunanjih del, naj po poslaniku Dumbi izposluje pri srbski vladi dovoljenje, prepeljati truplo kralja Aleksandra v Biarritz, kjer hoče kraljica Natalja sezidati poseben mavzolej. Beligrad 13. junija. Med kraljevimi papirji so našli načrt proklamacije, s katero se Nikodem Lunjevica proglaša prestolonaslednikom. Beligrad 13. junija. O umoru kralja in kraljice se uradno razglaša: Voditelji so bili polkovnik Maš in, general A t an a okovi ć in minister Genčić. Zarotniki so prišli ob pol 2. uri ponoči pred konak. Tu se je vnel boj s stražo in je bilo šest mož ubitih in 20 ranjenih. Potem so zarotniki hoteli iti v stari konak. Podpolkovnik Naumović je vrata razstrelil z dinamitom in pri tem ponesrečil. Zarotniki so iskali kralja in kraljico celo uro po palači; končno so ju dobili v neki shrambi Podpolkovnik Mišić je kralja pozval, naj se odpove in naj kraljico i z-tira iz Srbije. Kralj se je branil, na kar so zarotniki njega in kraljico ustrelili in vrgli trupli v park, kjer jih je zjutraj našel ruski poslanik. Ubitih in ranjenih je bilo 54 oseb. Beligrad 13. junija. V obče se sodi, da kralj sploh ni verjel, da je revolucija naperjena proti njemu, nego mislil, da gre vse proti Dragi. Beligrad 13 julija Ministrski predsednik Avakumović je izjavil, da je srbska vlada od vseh velesil, izvzemši Nemčijo, dobila obvestilo, da se ne vtikajo v notranje zadeve Srbije, dokler se ohrarji mir. Beligrad 13. junija. Kraljica Draga je zapustila pet milijonov dinarjev premoženja. Toliko si je „prihranila" v tem kratkem času, kar je bila kraljica. Od kralja je dobivala vsak mesec 60 000 dinarjev, med tem ko oficirji po več mesecev niso dobili plače Kraljica Draga je imela tudi vrhovno nadzorstvo nad vladni dispozicijski fond in je iz tega fonda veliko pobrala. Denar je nalagala v francoskih bankah. Beligrad 13. junija. V kraljevski blagajni, ki jo je opravljal general Petrovič, so našli le 50 000 dinarjev. Beligrad 13 junija. Podpolkovnik Na u m o v i č, ki je pri atentatu vsled* eksplozije dinamitne patrone ponesrečil, je bil včeraj popoludne z vojaškimi častmi pokopan. Beligrad 13 junija. Čuje se, da je kralj že v nedeljo dobil pismo, da se ga hoče odstaviti, a on se je neki le smejal V pismu je bilo rečeno, da bo atentat še isti dan. Ko se ni ničesar zgodilo, se je Draga silno norca delala iz oficirjev in je rekla, da so sami strahcpetci, ki le govore, pa se ničesar ne upajo storiti. Beligrad 13. junija Posebni lepaki naznanjajo, da je v smislu zakona v Belemgradu in v okrožju 20 km okrog mesta prepovedan vsak shod, dokler zboruje skupščina. Beligrad 13. junija. Minister Teodor o vič, ki je bil v četrtek ponoči ranjen, je umrl. Pariz 13. junija. Minister zunanjih del, Delcasse, je izjavil, da obišče Loubet papeža, a ne kot prezident republike, nego le kot privatna oseba Bratje Sokoli! Vabimo Vas, da se vsi, ki poletite jutri v Postojino, vdeležite danes zvečer ob V *v *W V29. uri redovnih vaj v telo-\ Zr vadniei. — Jutri se zbiramo na kolodvoru ob T. uri in se odpeljemo ob 7. uri 25 miu. — Vlak dospe v Ljubljano zvečer ob 11. Na zdar ! Odbor. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Uradni kurzi dunaj. borze 13. junija 1905 Naložbeni papirji. fSf/t majeva renta . . . 12° o srebrna renta . . . 4°'o avstr. kronska renta . fto/o •• zlata 4°/0 ogrska kronska „ §•/, „ zlata 4% posojilo dežele Kranjske £*/a°/o posojilo mesta Spljeta 4-'/,°/© n •• Zadra V it° i o bo8.-herc. žel. pos. 1902 4°/0 CeSka dež. Poslano*' Pooblaščen sem javiti, da agent Ivan Bihelj v Buksu v Švici, ni zastopnik .Francoske prek* morske družbe' ,Comp. generale Transatlaiitique' Havre-Newyork in ne pošilja potnike z brzoparniki te družbe, ' nego s progo „Amerikan linija", I katera pa ni v nikaki zvezi in nima v Avstriji nikake koncesije. Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila za »Francosko prekmorsko družbo' Ha-vre-Newyork izdaja edina na Kranjskem: (1556-2) konces. potovalna pisarna Ed. Šmarda Ljubljana, Dunajska cesta št 6. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. Izjava.*) Ker so že od tu bivajocih štirih koncesijoniranih agentur za potovanje v Severno Ameriko izjavile dve, da niso v nikaki zvezi s pojasnilom v „Slovencu" št. 116, od 23. maja t. L, v kojem se označuje nekako skubenje potovalcev v Ameriko, in sicer v smislu, da so pri omenjeni agenturi potniki plačevali za eno in isto vožnjo različno po 119 gld. iu 138 gld., primorana je tudi agentura Hamburg -Amerika-Linie kot tretja izjaviti, da tudi ona ni v nikaki zvezi z omenjenim pojasnilom v „Slovencu" ter plača dotičniku, kdor ji tako postopanje, oziroma nekorektnost dokaže, 2000 kron. Agentura: Hamburg-Amerika-Linie Dunajska cesta št. 31. 1573—2 *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. Darila. 4° Ali 01 * /i /o /i /o Denar 100 20' 100 05; 100 60 120 70 99 35 120*60 9975 100—; 100- — 101- : 99*60 9960 100 — Blago 100 40 100 25 100-80 120 90 99 55 120*80 I /( o/ 4Vt7o *V.°/. 41/ o/ baaka k. o ž. o zast. pis. gal. d. hip. b. pest. kom. k. o. z jI 10° o pr. . . . . 1C6 651 zast. pis. Innerst. hr. H 101'— „ ogr. centr. [ deželne hranilnice . 100 50 zast. pis. ogr. hip. b. II 100 — obl. ogr. lokalne železnice d. dr. . . . 100-— „ češke ind. banke ( ;100'— 4c/(, prior. Trst-Poreč lok. žel. ; 98 50 4°/0 M dolenjskih železnic 09*50 3°/o „ juž. žel. knp. Vi Vi 307*90 4Va0/o av. pos. za žel. p. o. I 101*— Srečk«. Srečke od leta 1854 . . . 'J170 — n M „ 18601/, . . 183— .....5 1864 . 245-- tiz&ke ..... 155 76 zerolj. kred. I. emisije 276 — „ n. „ * 270 ogrske hip. banko . H 275'— „ srbske a fra. 100*— 85 - turske . ... 120 7 - Basilika srečke . . | 1885 Kreditne , ... i 437 InomoSks m ... 8425, Krakovske „ ... j 75 - Ljubljanske „ . . . II 69—| Avstr. rud. križa , ... 54 50 Ogr. „ ...... 26 50! Rudolf o ve „ . . . 68 Salcburške n . . 76- Dunajske kom. „ . . 448 — Delnice. Južne železnice^ • ... Državne železnice .... A.vstro-ogrske bančne del. Avstr. kreditne banke . . Ogrske . „ Zivnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Briix) Alpinske montan .... Praske želez, ind. dr. . . Bima-Muranyi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe . Valute. C. kr. cekin...... 20 franki....... 20 marke....... Sovereigns...... Marke........ Laški bankovci..... Rublji........ Žitne cene dne 13. junija 1903. 1 9rt** t d • Pšenica za oktober . za 50 kg fjž M oktober . . „ 50 „ Koruza „ julij . . „ 60 „ maj 1904 . „ 50 „ 101 90 9975 10010 101 — 10765 102 — 101 — 10O70 101'— 101 — 99 75 309 90 102- - 176 — 185 — 250-— 156 75 280 — 273 — 278 — 89'— 121 75 19 85 441 — 88 25 79-73* — 5550 2750 7150 80 — 453 — 77-75 78 75 675—1 676 — 1623—1 1633 — 659 50; 660*50 725501 726-50 251*50 252*50 651 — 375*— 1623 — 461 — 375— 350 — 142 — 11*31 1906 2346 23*94 117 27 95 20 253 — 655 — 376*— 1633 — 462*— 385-— 352'— 150* — 11*35 19*09 23-50* 24 — 11747 854 5 253 25 v Budimpešti. Oves oktober [ 758 6 43 631 527 50 „ " 545 Upravništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gospa Albina Višnikarjeva v Ribnici 10 kron kot lU čistega dohodka deklamatorne predstave hrvatske tragedkinje gospe Matilde Teodo-rovič dne 10 junija t. 1. — Gospića Mirni Tollazzi v Logatcu 1 K zgubljene stave z gosp. K. Bezgom — Gospa Frančiška Goršič posestnica v Ljubljani 6 kron mesto venca na krsto gosp_ Dragotina Žagarja — Skapaj 17 kron. — Živeli! Za Prešernov spomaaik. Gosp. Josip Lambergar y Kamenici pri Dobskem 30 vinarjev. — Živel ! Zahvala. Banka „Slavija" v Pragi je po svojem zastopstvu v Ljubljani nakazala ljubljanskemu prostovolinemu gasilnemu društvu za uspešno delovanje pri požaru v Pollakov! tovarni, na sv. Petra cesti št. 60 2C0 K nagrade. V imenu dru&tva se banki „Slavijia za priznanje in veliko naklonjenost najtoplejše zahvaljuje (1586) načelnik: Ludovik Strice I j. Razširjeno domače zdravilo. Vedno večja povpraševanja po „Moli oveni francoskem žganju in soli** dokazujejo uspešni vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utešujoče, dobro znano antirevma-tićno mazilo. V steklenicah po K 1 90. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJ1, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 4 (10—8) Mm prclim -IJnlne o ■•ars» ■•«»• «e mom i»n/.iti. kajti ni nobenega drugega organa v človeškem telesu, ki bi vsled najmanjšega motenja, tako obširno uplival na druge organe in istim pripravljal najhujše nasledke. Pazi se na prebavljalne organe ako si prizadevamo njihovo delo olajšati s tem da vzbujamo delavnost prebavljanja in podpiramo Čistilne funkcije prebavljalnih organov z milo odvajajočim sredstvom. Tako sredstvo imamo in sicer že 40 let najbolj znano dr. Rosa balzam za želodec iz lekarne B. Fragner, c. kr. dvorni založnik v Pragi. Dobiva se pa tudi po tukajšnih lekarnah. b -S- Zahtevajte -1- bogato ilustr. cenik pariškega blaga iz gumija, ki obsega čudovite novosti gratis in franko. Zavod za izdelovanje blaga iz gumija 14 H. Sclrvvarzniantel (734> lliinnj 1., Kolheiilliurm-ilra«we 1€». „Le Delice"! cigaretni papir, cigaretne strečnice. Dobiva se povsod. (705-14) Glavna zaloga- Dunaj, I., Predigergasse 5. Po ceni in izredno iober je Haarmann & Keimer-jev va-nilin sladkor ki izpodriva dandanes vedno bolj prej rabljeni vanilin, ki ni samo prav drag, temuč tudi po svojem učinku dražljiv in zato škodljiv. Čisti vanilin, združen s sladkorjem, pa daje i>A«r<>N «»kus •anitjet, k fin g um Jo i; fin tt s ti izrđat- moMti in cemen&sti* Za peko io močnate jedi naj rabi vsaka gospodinja le Haarmann & Reimer-jev tmmiSrnš MlaAk&r v malih izvirnih zavitkih po 24 vin., kar je enako 2 kosoma vanilje. Izvrstno in ^ares priporočljivo blago se dobiva po vseh boljših špecerijskih in delikatesnih trgovinah v Ljubljani in Kranju. (933—11; Proti zobobolu in gnilobi zob Izborno deluje dobro znana antiseptična Melusine ustna in zobna voda katera otrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo Is. ust. t steklenica z navodom t 14. Razpošilja se vsak dan z obratno poŠto ne manj kot 2 steklenici. Edina zaloga. Zaloga vseh preizkušenih, zdravil, medic, mil, medicinalnih vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurglcnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d. Dež. lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Resljeva cesta št. 1 poleg novozgrajenega Fran Joželovega jubil. mostu <205 — 21) Meteorologično poročilo _ I Čas iSl**n'e i ,an'a It mm. Ot > B *« Vetrovi Nebfj 12. 19. zv. [ 731 7 13 7. zj. j 731 4 rt 2. pop. 730 7 15 1 15 8 17 0 si. jug oblačt al. jug sk. obl: sr. jug j oblaCrj Srednja včerajSnja temperatura 165 normale: 17 4°. Mokrina v 24 urah: 00 mi t Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša preljubljena sestra oziroma teta, katera je služila 28 let pri gospej Malic kot kuharica Terezija Jaklič včeraj ob 12 uri opoldne, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, v 60. letu po dolgotrajni in mučni bolezni v Gospodu zaspala. Popreb drage pokojne vršil se bode v nedeljo, dne 14. t. m., ob Vt4. uri popoldne iz hiše žalosti, Zalokarjeve ulice 6t. 14, na pokopališče k sv. Krištofu Sv. maše zadušnice brale se bodo v cerkvi sv Petra. Blago ranjco priporočamo v molitev in blag spomin. Ljubljana, 13. junija 19(3. (1584) Brata Ivan in Franc Jaklič. (Brez posebnega obvestila.) Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem prežalostno vest o smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabnega, dobrega soproga, očeta, deda in brata, gospoda Frana Ksav. Souvan-a veletržca in posestnika ki je v petek, dne 12. junija ob 11. uri ponoči po dolgi, mučni bolezni, previden s Bvetotajstvi za umirajoče v 67. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal. Truplo dragega pokojnika se bode v ponedeljek, dne 15. junija ob 5. uri popoludne v hisi žalosti, v Šelenbargovih ulicah št. 1 blagoslovilo in nato preneslo na pokopališče pri sv. Krištofu k večnemu počitku. Sv. maše zadušnice brale se bodo v raznih cerkvah. Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin. (1587) V Ljubljani, dne 13. junija 19CK>. Uršula Souvan soproga. Fran Ks. Souvan mi. Marijanca Kump roj- Souvan Dr. Hubert Souvan Gita Souvan sinova. Vera Souvan Ferdinand Souvan WSere* Matija Kump ,)rat- Leonie Souvan sinalia. Gremij trgovcev v Ljubljani vljudno naznanja žalostno vest, da je njegov večletni podpredsednik, gospod Fran Ks. Souvan veletrgovec in posestnik včeraj ob 11. uri ponoči preminul. Sprevod ranjkega vršil se bode v ponedeljek, dne 15. junija t. 1. ob T>. uri popoludne iz hiše žalosti v >elen-burgovili ulicah št. 1 na tukajšnje pokopališče k sv. Krištolu. V Ljubljani, dne 13. junija 1903. (1585) ■ mu !■■ 11 m milili mi m j i ii n i ..t poroke svileno blago v nedosežni izberi Velemoderni žanri v beli, črni in barvani barvi 1 po najnižjih eugros-cenah na metre ali kolikor je treba za obleko na zasebnika poštnine in carine prosto. Prekrasni foulardi od K 120 naprej. Vzorci franko Poštnina za pisma 25 vin. Tovnniiiskii ivcn za mvI1«*-iio lila-go Adolf Grieder & Comp., Zurich N. IO. kraljevski dvorni zalagatelji. (Švica.) 4 (14 Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšujočimi se vplačili. Vsak član ima po preteka petih let pravico do dividende. vzajejoa.*d3« zavarovalna banka tt* Pragri. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitali je: 75,000.000 K Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z wseskozl mIoi antiko - nurodno upravo. (26—63) Vil pojasnila daj«: Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastnej banonej hiši Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občaokoristne namene. Zahvala. Za vsestranske dokaze prisrčnega Bočutja ob času bolezai, smrti in pogreba našega nepozabnega soproga, oziroma očeta, brata, tasta in svaka, gospoda Nikolaj Dejak-a poslovodje v prisilni delavnici zlasti za tako častno, mnogoštevilno in tolažilno spremstvo pri pogrebu premilega nam pokonika izrekamo vsem svojo najiskrenejfto zahvalo (1583; Posebej se pa še zahvaljujemo gosp. ravnatelju prisilne delavnice, gg. odbornikom in uradnikom deželnega odbora ter gg. paznikom prisilne delavnice za udeležitev pogreba, gg. pevcem Samasitove tovarne asa ganljive žalostinke, gg. Kordika in Žužeku ter gospej Čeme za darovane krasne vence in sploh vsem, ki so ob tem brit-kem času z nami čustvovali in sfeazali ranjkerau zadnjo čast. Iskrena zahvala! V Ljubljani, 10. junija 1903. Žalujoči ostali. MATTONI-JEVA ii HUBLER alkalična kiselica najboljša zdravilna in osvežujoča pijača, ki se je v^.lno dobro obnesla pri želodčnih in črevesnih boleznih, pri boleznih iedic in mehurja, in jo priporočajo naj-cdličnejši zdravniki kot bistveno ;p©c3.-~rsredstvo pri Karlovovar-ških in drugih kopalnih zdravljenjih, kakor tudi po rabi teh toplic in za na-daljno zdravljenje. (79—3» Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju Petru Lassntk-u in v vseh lekarnah, večjih ecerijah. vinskih in delikatesnih trgovinah. M «t» «r» «v» «y» *x» *J* «x* *X* *** *X* *)(• *»X* •%* Poziv! (1575) Deček 10 let star z imenom Pavi Miihič manjka od 25. marca t. L; zadnji eas7 t. j. začetkom aprila, bival pri posestniku Memser-ju v Mačkovcu pri Dvoru na Dolenjskem. Kdor ve kaj o njegovem bivanju, se prosi, tla to naznani materi Frančiški Mu nič v Šaliti vasi št. 23, pošta Ko-eevje, da zamore ista po dečka poslati. 3š£e se izurjen a žago za slikarske ploščice, sauio-tojen in z dobro plačo od kosa. Ponudbe na: Pavel Potiorek, ošta Trbovlje. (1576—1) 200 do 400 kron na mesec j lahko zaslužijo osobe vsaoega stana v j vseh krajih gotovo in pošteno brez ka J pitala in rizike s prodajo zakonito dovo-| Ijenih državnih papirjev in srečk. — j eonudbe na: Postfach 180, Hauptpost, Budapest, a56i—1) Čudno po ceni in reelno! Prstani, verižice, tire. Zahtevajte cenike zastonj in poštnine prosto. (1178-7) teopold jYlayer, c. kr. sod. zaprisežen cenitelj. Dunaj, XIV., Mariahilfer-strasse 187 22. r Aleksandrov ^ Pcjmi in romance Elegantno opremljena knjiga S portretom in autografom pesnica in uvodom /j peresa dr. Jvana Prijatelja. Cena : Iffasno broš. Jf 3m5Q, po pošti jf 3'T0t v ijvirni platneni vejbi Jf 5—, po pošti 5'20. 2alo$il S (132) Lau. 5cr)iuentner u Ljubljani. Pariz 1900 r GRAND PRIX. Singer šivalni stroji za domačo uporabo in vsako stroko fabrikacije. Brezplačni pouk v vseh tehnikah modernega vezenja. Singer Co. šivalni stroji del. dr. tjubljatta, Sv. Petra cesta št. 6. (1380_3) Gradec, Sporgasse 36, Radetzkygasse IO. — Celovec, Burggasse 19. — Celje, Kolodvorske ulice 8. — Maribor, Gosposke ulice 24. — Leoben, Sauraugasse 79. = Hartberg, Rathaus. — Wolfsberg, Klostergasse 30. = Krifir *loCe poštnine prosto po IVU UI povzetju sprejeti s 5 klg. santos kave zelo fine za gld. 7*— o „ Perl m m 7' — 5 n Liberia „ n 760 5 „ Portorico „ „ m 8 50 5 „ Mocca „ . 9 — garantirano čisto blago prve vr8te, naj se obrne na zalogo kolonijalnega blaga Giacomo jViecchia 1566-i Trst, Via Stadion štev. 22. Lep pes čuvaj, črn, velik, star 8 mesecev, se proda pri (1516-3) Mariji Zakotnik gostilničarje! v Spodnji Šiški štev. 32. Za I. avgust se odda v novozgrajeni hiši v Sodnijskih ulicah še nekaj stanovanj s tremi in štirimi sobami, porabno eventualno za pisarne in trgovine. Izve se pri kamnoseku Vodniku v Ljubljani. (108O10) Trije doprsni kipi naravne velikosti Prešeren, Bleivveis, Valvasor prodajo se po primerni ceni. Xa to ug-odno priliko se opozarjajo posebno slav. društva. Kje? se izve Cojzova cesta štev. 9. (1579_d RIVIERA-VIJOLICE PRAVI VIJOLIČNI PUH AMOTSCH & C2. PCI NAJ (7512) Kdor trpi na padavi bolezni, krča ali drugih nervoznih bolestih, naj zahteva brošuro o tem. Dobiva se brezplačno in poštnine prosto v l«hwanen-A|io-thelie, Frankfurt »./JU. (2135-41) 1000 kron ^ »ko je goljufija! Brerskrlu, - rodbinsko jčo jamči knjiga o preobilen! blagoslovu otrok. Z vec tiaoč zahvalili, .i piami pošilja diskretnu za 90 vin. v avatr. znamk:ih gospa A. k»u|is« i Berlin S. W. 220 Lin- ilenatratise 47 _____ co Ključavničarskega učenca sprejme (1527-3) Ljubljana, Poljanska cesta št. 26. Mednarodna panorama. Ljubljana. Pogačarjev trg. Fotoplastična umet. razstava I. vrste. Danes, v soboto, dne 13. junija t. I. zadnjic razstavljeno s Čudovito lepa serija visokih tur v okrožju M Zvonarja m Venedifferja. Od nedelje, dne 14. junija do vštevsi dne 20. junija: Potovanje kraljevske angl. geograflene družbe po Oltavi (Kanada). Kdor želi sebi m svojim otrokom pripraviti velik užitek, naj zahaja redno v mednarodno pan-ramo, ki ima posebno izobraževalen pomen. Otvorjeno \r«ttk dun od 9. clo ■ dopoludne In od 2. iKtpoluiln«* flo ». (1578) Cena vžigalic: («1-« 1 orig. zaboj s 500 zavitki rnormal) K 48-— franko Ljubljana, 2% popusta VŽIGALICE družbe s»v Cirila in Metoda I Zaloga pri Jv Perdano vLjubljani so v prid družbi sv Cirila in Metoda vLJUBLJANI. 2 orig. zaboj s 500 zav. (Flaming) K 52*— franko Ljubljana, 2% popusta Iv. Perdan, Ljubljana. Kamnolom plošic za kritje streh oddal se bode w najem. Pog-oji izvedo se pri lastniku Štefanu Rezman-u na Jezerskim (Seeland). (1654—3) Želim službo korespondenta stenografa ali pisarja. Končal sem nižjo gimnazijo in sem vešč slovenskega, hrvaškega, nemškega in angleškega jezika. ,1581-1) Ponudbe na uprav. rSlov. Nar." r^empteiri5t in išče službe v večji trgovini ali tovarni. Posluje v nemškem, laškem in hrvatskem jeziku. Vstopiti more takoj. Prijazne ponudbe sprejme uprav-ništvo »Slov. Naroda- pod naslovom „korespondent". (1501—6) *U iti iti ili i|i ii* i-i il» iti iti iti iti iti Zabavna veselica vrsi se vsako nedeljo v Vodmatu ,pri Majarončku*. Dobijo se vsakovrstna vina, kupljena naravnost od vinorejeev, po jako nizkih cenah. Tudi se dobijo gorka in mrzla jedila in izvstna domača šunka. Toči se puntigamsko pivo. K obisku vljudno vabi Jernej Jelenic (i.80) Vodmat, Stara pot štev. I. -*» .i> v, ?i* 7j> t^^"^^^^ Kuhalnik na špiritov plin „0EC0N0M" Je nr|M»arc^ljiv za vsako 2 ^TOJ*poilitlJ«tVO« 745 9) popolnoma' nenavaren. Brez stenja! Se da regulirati! Štedljiva poraba! Trdno zliti kr vinski deli. Izvedba za en plamen in za dva plamena, in sicer bronniran, niklast ali emajliran. Ce^ki o knhalniku in likalniku brezplačno in franko. Pristen samo pri Tclianne s DE3Zeia.er »iiHiij. IV.. >I ie!il»-s«^M<> 3. Kopališče Kamnik na Kranjskem. N^4^Ti.S,i!Xđnabie Popolno vodno zdravijanje, molntne kopeli, suhovroča zračna zdravljenja, kopeli z ogljenčevo kislino, masaže, gimnastika in elektr zdravljenje. Zmerne cene. Začetek sezije 15. maja. Navodila daje ravnateljstvo zdravilišča. (1515—3) Zdravniški vodja: U. ni. dr. Kiiilolf Kaabe. s strojem kositi v ponedeljek, dne 15. junija t. L, popoldan ob 2. uri na senožeti gospoda Turka star. na Ižanski cesti za Botaničnim vrtom. Reflektante in vse, kateri se za to zanimajo, vljudno povabimo, da sijpri-dejo to pogleda*i. Karol Kavšeka nasl. Schneider & Verovšek Cjttbjana, Dunajska cesta SI. 16. (1582) AVGUST REPIC Nodar Ljubljana, Kolegijske ulice 16 izdeluje, prodaj« in popravlja, vsakovrstne po najnižjih eenah. Kupuje in prodaja staro vinsko posodo, u Suknenih ostankov veliko v zalogi. Za pomladno in f poletno sezono se priporoča trgovina s suknenim, s platnenim in z manufakturnim blagom HUGO IHL i xxxv Ljubjani x x x *V* Y Špitalskih ulicah št. 4. Vzorci na zahtevanje poštnine prosto. m m m m m 1 « m m 3 i 1 co so Spredaj ravnu oblika, priporoča v največji izberi Alojzij persehe v Ljubljani Pred škofijo *i. 21. t ♦ i E E S ♦ * t I ♦ i 4 4 i i I 4 4 4 i 4 i UMinov Itans ista 1842. 4 4 4 4 4 a 4 Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneža in lakov. —»-3 Električni obrat. £-*— Brata Eki Prodajalna in komptoar: Miklošičeva cesta št. 6. Delavnica: igriške ulice št. 8. Pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. priv. juž. želez. Slikarja napisov, Stavbinska in pohištvena pleskarja. Velika izbirka dr. Scnoenfeld-ovih barv v tubah za akad. slikarje. Zalojcu čopičev za pleskarje, slikarje in zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karbolineja itd. Posebno priporočava slav. občinstvu najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo za likanje šotnih tal pod imenom ,,RapjdoJ ' Priporočava se tudi si. občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah. i i » i i i i i Frid. Hoffmanii vLjubljani« Dunajska cesta priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst žepnih ur zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo «1 o !»■*♦* do najfinejše kvalitete po nizkiri cenah. 25 v žepnih in stenskih urah so vedno ▼ zalogi. Popravila se izvršujejo najtočneja. D 0 D D D D Mašinist <»-liiinikanerbastel f». (1563-1) L. LUSER-iev obliž za turiste. r) Priznano najboljše sredstvo proti kur-'746) jim očesom, žuljem Itd. 14 Glavna zaloga: L. SCHWENK-gv2 lekarna Dunaj -lJleidling'. Dobiva se v vseh lekarnah. V Ljubljani: M. Mardet-schlager, J. Mayr, G. Pic-ccli. V Kranju: K. Savnlk. Sveže nastavljen ,Graaat Porter iz * vrhniške pivovarne * vsako nedeljo in praznik *w {fONtllnaH z Peter Krisch pri ,,Zvezdi" Jos. Lorber hotel ..Pri juž. kolodvoru1'. Josip Murnik hi Ivan Buzzolini. Zalogo ima: Jranc JCollerl Slomškove ulice štev. 27. Telefon št. 13. (1E60—3) mm i Jriumph-štedilna ognjišča za gospodinjstva, ekonomije i. t. dr. v vsakoršni izpeljavi. Že 30 ;L let so najbolje priznana Priznana tudi kot najboljši in naj-trpežne'lši izdelek. Največja prihranitev goriva" Specijaliteta: Stedllna ognjišča za hotele, gostilne, restavracije, kavarne i dr Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni katalog franko proti doposlani znamki. ;852-23 Tovarna za štedilna ognjišča „Triumph" Goklschmidt &c sin ŽIVIL Največje važnosti za vsako rodbino. H NAJBOLJŠA SVOJE VRSTE za zabelo daje jubam, bouillonom, pri-makam, sočivjem itd. presenetljiv, krepak in dober okus. Tlulo kapi|le zad«ia«a. Stekleničice od 50 h naprej. Konsomme-tobolci za krepko juho. v tanletaH, j 11111 f 111! 1111111 n 11111 umnim.,,... 1 t u ti t* I«-«* za 1 porcijo 12 h. 1 tobole« za 2 porciji 20 h. Polije se samo z vrelo vodo in brez vsake primesi je gotovo. Tableta za 2 porciji 15 h. >fl Maggi-jeve juhe v table* ^ii'V"vu'Y7^~l'ii tah omogočijo hitro aaino U z vo«lo izgotoviti krepke H in lahko prebavljive juhe. Iff različni H vrMf. Poskudnja prepriča bolje, nego vsaka reklama. liohiva se v kolonijalnih, cleliltaleMiilli In clrofferljMklli trgovinah. (1570) Izdelcuettelj i>czci> FRAN VVSSJAN Ljubljana, Rimska cesta št. 11 priporoča svojo bogato zalogo novih in že rabljenih (1459- 3) VOZOV* Ljudevit Borovnik pu«ikar w Korovljnh (IVrlarh) na koruNkem se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuše-valnici in od mene preskušene. — llustro-(22 vani ceniki zastonj. (24) Večjo množino s& smerekovega in hrastovega lesa v hlodih, deskah in zem«-)jnih ima na prodajo (1437—9) Jakob B^lcc v Zgor. Otoku na Gorenjskem. 7 K 50 h Solingen-ski stroj za striženje las z dvema natakljivima grebenoma za 3, 7 in 10 mm. dolge lase Vsakdo lahko takoj striže lase. (Navodilo je priloženo1. Pri 2 otreih si v V* leta stroj zaslužite. Satno-brilni aparat „Monopol". Ranjenje je nemogoče. Cena 4 krone. - Dvocevno kukalo ~ rraf^aw za potovanje, lov in gleda-O^^V^---^ heče, z velefinimi dobrimi 8 "* objektivi in velikimi okularji Model „Zeus** nur čist m velik razgledni obzor 144 mm veliko, ima usnja.j tok z jermenom m kompas, iz neke likvidacijske mase in ga ponujam komad ipo 12 kron. Avtomat za cigarete, ti Tobačnica s samotvor-nim »trojem za ciga rete na pokrovu; priznano praktični aparat. S tem, da se pokrov zapre, se napravi cigareta, ki se takoi pokaže vrh zaprte tobačnice. 500 cigaret v eni ari. Cena 4 krone. Dobiva se proti poštnemu povzetju pri: M. Rundbakin, Dunaj IX, Kcrffifa^f (it. S* 2(1244-3 7ovarna pečij in raznih prstenih izdelkov Alojzij Večaj v Ljubljani, Trnovo, Opekarska cesta. Veliki Stradon 9 priporoča vsem zidarskim mojstrom in stavbenikom svojo veliko zalogo najmodernejših prešanih ter barvanih prstenih in najtrpežnejših lastnega izdelka, in sicer rujavih, zelenih, modrih, sivih, belih, rumenih itd., po najnižjih »fiiali. Ceniki brezplačno In poštnine proato. (16—24) Jernej Bahovec trgovina s papirjem, pisal-2g nim in risalnim orodjem v tjubljani Sv. Petna cesta štev. 2 Filijalka: Resljeva cesta štev. 7 priporoča: Najboljše urejeno zalogo raz-H» «m'U» |»a|»irja, fr«r«%-Bltlti in |)omI.nih vezeh. TlnltcttIne za gospode odvetnike in c. kr. notarje. Folo^rafifue aparate Ur k temu potrebne predmete !4l|»e NluteiiMklh llteralov. Kazno fgalanter. IiIh^o itd. Ni2ke cene, točna in solidna postrežba. Lepoto polti napravi cvetlično milo za umivanje obraza ,Aida' a 60 vin. Dobiva se samo: v lekarni „pri orlu" mag. piiarm. Mardetschlager nasled. Svobode v Ljubljani. Istotam se dobivajo tudi ceniki (knjižice) s kratkim navodilom o negovanju zob, las in polti, z malim koledarjem zastonj in po pošti. C/3 2 5 Z mM -—.i <-_ — 1 ~° ■s = *L =r s*; —* O -O fc- 5. *»• ČT mm.* O 1* fi} «5i P11 i Z o en —1 Ml 3 *k x •> mm C7p 9 i 1 A i w - i s1 s! 5 - 0 a =3 ~ I P g* 5» CTl 2. — 0 — ST * 0 =: *rf c S' 0 c o, p, 1 S • M s " F fi s S- ^ i s, o Z. k A s- 3v. Seunig trgovec z usnjem na drobno in debelo 25 v Ljubljani, Stari trg št. 7 ■ ■ priporoča ■ olje zoper pran đosedftj najboljše, prosto bencina, sin o te, petrolej «*i ter kislin brez konkurence, brez vsacega duha po iiafwly.|ilt cenah: I lijr. M» ii, 5« Uur. » IO h, pri nakupu večje množine še ceneje. ftOVO! Patentirano ffOVo! nepremočljivo mazilo za počrnenje rujavih čevljev, usnja itd. Blagajničarica j P i-i-Litih . *-» i«o It- r\ ir/irflSKono rr v Xiin ™ z večletno prakso, izvežbana v računstvu in zmožna obeh deželnih jezikov, želi takoj nastopiti službo pri kaki manufakturni ali špecerijski tvrdki. Ponudbe pod l(Blagajničarka 1234" poste restante, Ljubljana. (15«5—2) Ena večja in dve manjši nisi § IG v Spodnji Šiški št. 82 nasproti ebČinski pisarni z 2 velikima kletima in lepim sadnim vrtom, ter pripravni za kako obrt. prodajo se iz proste roke pod jako ugodnimi pogoji. Posestvo nese 900 ^!d. čistega dohodka na leto. Popraša na) se pri g. Antonu Mozetič-u na Rakeku št. 69. ocl Igtjg 1666. so Berge jevo medicinsko liiss-Staufer-jev klej v toharili in Mteketilea h veCkrat odlikovan z zlatimi in srebrnim^ svetinjami, s katerim se lahko zlei zlomljene stvari, ima na prodaj Fran Hollmann % l'Jtal»IJ»stl. (74-1 MajHen avtomobil za 4 osebe, dobro ohranjen, je po ceni na prodaj. Ogled«se lahko pri Ernstu Speilu, Trnovske ulice št. 15. (1568-1 Sprejme se s L julijem trgovski pomočnik j v trgovino meSanecra blaga. Isti mOra imeti primerno kavcijo. Plača po dog»VOFU. H55R Ponudbe j* poSilj.^ti na Ivana Tomšič-a, Markovec, Staritrg ni i Rakeku. kot rano vo milo j LepO Stan0l'ailJ6 ki je izkušeno na klinikah in u<4 mnogih urakticnih zdravnikov, ne le v Avstru-CJ^craki, nego tudi v Nemčiji, Kutiji, balkangkil' državah, Švici itd. proti jtottriitr*. tnArz-m m . zlaati proti vsake vrste izpuščajem uporablja z najboljšim uspehom. Učinek Bergerjevega ko-tranuvet^b mila kot higijenicnega eredatva za odstranjenje luakmic aa glavi in v bradi, za čiščenje in desinfekuijo pulti je splušno priznan. Krri/frj*t*j kotranuco milo ima v sebi 40 utl.stvtkuv mtmmegm kot runu in se razlikuje bistveno od v.eh drugih mil, ki se nahajajo v trgovini Pri 7teozdr«irt)ixrih jtv/tnih boteznih se na mesto ko-tri»nuveg» mila s uspehom uporablja Bergerjevo med. kutinovo žvepleno milo. Kut blažj*> kot rti ilijco tttito za odpravljanje nesnage s polti, proti spuščajem na polti in glavi pri otrocih, kakor tudi kot aenadkriljeno kosmetično milo ztk umivanje in kojtanj* za vttakdtinjo rtttto aluii Bergerjevo giicerlnovo-kotranovo milo, v katerem je 35 odst. glicerina in ki je nuo pa.rfuinovano. Znamenito je nadalje Bergerjevo Panama-kotranovo milo za popolno odstranitev poltnih nečistosti. Cena komadu vsake vrste z navcdilom o uporabi 35 kr. Od drugih ll*Tgerjevih, mediciu«ko-ko.\nirtič-nih mil zasluzijo, da na nje posebno opozarjamo ; Ifrii-zoe-*i*ilo za lino polt; boraksovo milo za pnsce , kttr-boLsko milo *a uglajenje polti pri pikah vsled koz in kot razkužujoče milo; Rrrgr-rjevo ttmrekoro-ialaAto milo m umivanje in toiU'to, /i'~rarrirvo milo za nežno otročjo dobo {'45 kr.) Bergerjevo Petrosulfol-milo proti rudečici obraza, rudečemu nosu, oprišču in klenju koze; milo za 2"'lfe v ottrazu- jako učinkujoče ; žvejtle-nomlečno milo proti zakozmin crvom in nečistostim obraza; taninsko milo za potne noge iu proti izpadanju las. Bergerjeva zobna pasta v tubah najboljše sredstvo za čiščenje zob, št. 1 za normalne zobe, 8t. 'A za kadilce. Cena 30 kr. Glede vseh drugih Krnjt-r-•viA mil se n*jde vse potrebno v uavodilu o uporabi. Odlikovano z zlato svetinjo v 1'ariz.u iyuu. Da bodf vsaka zmotit nemt/tfču, z:i>Jtterirjt< viimt Ir tttttrottlut-ttti Mit-r-grrjeva mila z poleg otojrco varsUtao Sliti mko i u ker Je mnogo I' J>r/t— mga jtonarejenega mila. ima vsakit etiketi! tieigt r irega mila kot natančen znak ]'fi*itno.sti zraven .-/o- ječe polno ime v ruderi barvi. z dvema sobama odda se takoj ali p. za av-ust na Tržaški cesti št. 47 v pritličju. Ravnotam se odda za ; gust ali pozneje prostorna prodajalnica pripravna tudi kot delavnica za r»a eega rokodelca. Xa željo tudi z vrtom. (1553-i •33 M najstarejša ljubljanska posreoovslnica stanovanj iu služet a. FLUX Gosposke ul:ce št 6 (ibt. prlporora Iti ■■niigaj It* tM»IJ»t službs iskajoče vsake vrste r.ii IJiiUlJitiio Iti tli u^oii. l*otiilim tuUnJ. — \ufanriie|e v pU.n n Vestna In kolikor mtiBt liltra |>i»Mtrt/r>:k za«olo t !J«-eia. W IJiiliiJmil se dobiva v lekarnah: ^lllan liiiiMiek. ITI. ^1 nrcIetMelilU-ser, «9. TI a j i-, CS. Plreoll, I . Trnkoezy in v vseh drugib lekarnah na Kranjskem (741—5) (M co Suchard MILKA čokolada iz čiste smetane v tablicah in zvitkih. Stt. Prodajalna tik farne cerkve^ dobro založena z vs; kovrstnim špecerijskim blagom, z letni prometom 24.000 kron cdda se \> najem ali pa tudi iz proste roke proda. Naslov pove upravuistvo „Slov Naroda". (1455-o Išče se lokal s kuhinjo za takoj, ali v kraU času v Ljubljani oziroma Sv. Poi predmestju, blizu kolodvora ali vo jašnic. (1452-^ Ponudbe sprejema iz prijazn« upravništvo »Slov. Naroda«. Smetane jako bogata tečna čokolada. Najnovejše iz svetovncslavne tovarne za čokolado. PH. SUCHARD, Frane "Wilhelmov odvajajoči čaj FRANCA VVILHELMA ieka naja, c. kr. zalagatelja Neunkirchen, Spod. Avstrijsko se dobiva v vseh lekarnah v B&vil po 2 K avstr. velj. cfL'721-15) Kjer se ne dobi, se pošlje naravnost. Poštni eolli = 15 zavitkov K 24, franko na vsako avstr.-ogrsko poštno postajo. Kot suameaje pristnosti je na zavitkih vtisnjen e** trdko ubeme Neunkircbeu ^devet cerkva). 1173 love pruke -dega lesa, se prodajo po ceni s Ifllijem, ker bo most izgotovljen Čez ko. (1497-6) I Vee pove Marija Ana VVake nad [(;»jo Zagorje ob Savi. Vino ideče in belo, jako dobro iz lastnih vinogradov v jboljših legah, prodaja najceneje 11521 ititon Caurinšek frška gora pri Krškem. Na zahtevo pošlje vzorce. Izplačujoče se postransko opravilo brez posebnega truda in izgube časa najdejo spoštovane osebe vsakega stanu m povsod s prevzetjem zastopa avstrijska družbe prve vrste, ki sprejema (1463-3) zavarovanja proti požaru, stekla, proti škodi pri prevažanju, proti tatvini po uiomu in življenja". Ponudbe pod „1798" Gradec, poste rest. »ki l\nl!i!'i{ ,'Jm lin DUNAJ X., Laxsnburgerstrasss 19 lil* jii/.iuuit iu tlržnvnetrn lt«»lo«l »«•*•». l*oMlnjHliNČe električne cestne železnice iii» vse strani Fina meščanska, novo opremljena liiia. Eiektr. razsvetljava, kopalnice, cene zmerne. Postrežba in razsvetljava se ne računa posebej. 791-13 Fran Kolbeck, hotelir. St. i:>.4lb*. Razglas. x1^20-2) Podpisani mestni magistrat opozarja na določbe v i? 7(3. cestno policijskega Ida za dežel, stolno mesto ljubljansko. Te določbe se glase: Naprava napisov na izveskih i. t. d. dovoljena je v obče samo posebni dovolitvi magistrata, kateremu je zadržaj napisa pred-liiti v odobritev. Prestopek tega paragrafa se kaznuje po ^ 117. zgoraj navedenega ceatno-[licijskega reda z denarno kaznijo od 2—200 kron ali pa z zaporom od o ur 14 dni. Mestni magistrat ljubljanski dne 29. maja 1903. Župan: IvHti Hribar. L 1 Naročajte izborno (1384 - 8) ljubljansko delniško pivo u iz pivovaren v Žalcu in Laškem trgu. —-------\ Naročila sprejema |—- I 1 i i Centralna pisarna y Ljubljani, Gradišče Ste?. 7. |j lako zabavni 80 oncortni aparati s ploščami, Aparat kakor kaže podoba stane 75 3(. Večji aparati, kakor tudi automati za gostilničarje do 240 K. (732—33) Prodaja tudi na obroke. g0V0rit VellUa izbera se smeje, gramofonskih plošč. poje in Zamenjava starih plošč. žvižga. Cer-llci zauBt.oaa.3. •- urar "v jj-a."blJ3.n.I, Ststxi trg" šte^r. IG. Ure na nihalo z godbo. je zadnja novost v fabrikaciji ur. Te francoske miniaturne ure na nihalo so 69 cm. dolge, skrinjica popolnoma po narisu je iz naturnega orehovega lesa, fino polirana, z umetniško izrezljanim nastavkom in igrajo vsako uro najlepše koračnice in plese. Cena z zabojem in zavitjem samo 8 gld. Ista ura brez glasbenega stroja, toda z bilom, ki bije vsako pol in celo uro, z zabojem in zavitjem samo e gld., s stolpnim uram podobnim bitjem 6-50. Te ure na nihalo ne gredo samo točno na minuto, za kar se 3 leta pismeno jamči, temveč so tudi vsled svoje v istini prekrasne opreme jako lepa in elegantna hišna oprava. Budilnik s zvončkom in ponoči se lesketajočim kazalnikom I-90 gld. Budilnik z godbo, ki mesto zvonenja igra 6 gld. Niklasta remont, ura 3 gld. Pristna srebrna rement. ura z dvojnim pokrovom 5-50 gld. Pošilja se samo proti poštnemu povzetju. Neugajajoče se vzame nazaj, denar se povrne, zato noben riziko. Veliki il ust rova ni cenik ur, verižic in prstanov itd. gratis in franko. (1326—6) Dunaj, I, Postgasse 2/W. ]fa splošno znanje naj blagovolijo vzeti posebno p. n. gospodje gosti, rostavra-terji in gostilničarji, da se dobijo vsak dan ob pol 6. zvečer sueže pečene cesarske zemlje m solnati rožički v parni pekarni (1447-0) j. j. kan:t2Z Rimska cesta štev. 16. imiiimiiiniimiiiiiiimiiiiminmiiii P. ZAJEC Ljubljana Stari trg štev. 28 urar, trgovec 2 zlatnino in srebrnino in z vsemi optičnimi predmeti. Nikelnasta remontoar nra od gld. l- 60--= ca >• — co .a o S o »o E m TO > Poštnega hranilni6nega urada štev. 828.406. Telefon štev. 57. Med. dr. Josipa Trauba želodčni prašek tricin zdravniško preizkušen in potrjen. Tisoči in tisoči ljndi so vsled Želodčnih-, črevesnih- in drugih bolezni primorani k strogi dieti, ki jim pretvarja življenje v muko. Po uporabi dr. Jos. Traubovega želodčnega praška Grastricin je taka dieta že po kratkem času popolnoma nepotrebna. Bolniki, ki si hočejo z množino živeža ohraniti moči, bodo to z Gastricinom popolnoma dosegli. Gastriein deluje pri začasuih ne-rednostih, kakor pri zgagi (goreČici), pehanju, napihovanju, želodčnih boleznih, bljuvanju, krčih, slabostih in tesnobah, glavobolu vsled slabega prebavljenja takoj in pri daljni uporabi odpravi tudi zastarele želodčne in Črevesne bolezni, ki so se zoperstavljale dosedaj vsem sredstvom. — Crastricin ni odvajalno sredstvo ureja vendar iztrebljenje popolnoma. — Natančneje povedo prospekti. Za gospode zdravnike so poskušnje zastonj. (1116-8) V Ljubljani se dobiva pri M. Mardetschlagepju, v lekarni pri orlu, kakor tudi v večini lekarn. Glavna zaloga Salvator lekarna v Požunu (Pressburg). Na debelo v medicinalnih drogerijah Veli Itn m Italija 3.14, mala čliatlja « 14, frankirano »O, rekoman- illrmao 45 ti vec. I 200 strojev | 3 v zalogi! | Slovenski ; ceniki t brezplačno, t m mlatilnice g»epeljne, tri jer je, čistilnice (pajkelne), slamoreznice, mline in preše za sadje, fine kose, srpe, (i46o-4) amerikanske kosilne stroje (damo tudi na poskusnjo) in sploh vse potrebščine za poljedelstvo v veliki izberi priporočata UBF* po nizki ceni Karol Kavšeka nasl. SCHNEIDER &VER0VŠEK trgovina z železaino in zaloga strojev v Cjubljani, $unajska cesta štev 16. Čudež urarske umetnosti je moja nova, prislno «re»rna (1398-4 Rokoko fantazijska remont, ura natančno po sliki, z umetno okrašenim, pri«tno srebrnim uiirovjrm, dvojnim šarnirjem, emajliranim kazalnikom, izvrstrjim. 36 ur idočim precizijskim kolesjem, ki teče v rubin-kamnih ter se vsaka ura uredi natančno po sekundah. 3 letno piNiiirno JnniMtv«. € ena «» a. mmm «» S grl. d* Ta prava umetnina za gospode kak r za dame, pripravna posebno kot darilo se« B»lr-maiife je vedno v zalogi in naj nikdo i s zamudi si omisliti to lepo in izvrstno dobro ro. Za darilo dam še k vsaki uri pristno kot srebrno sllberin Garibafdi verižico za uro r. varstvenim obročkom, karabinerjem in me lojlunskim priveskom zraven usnjene prevlake zastonj in Btane ura z verižico in usneno prevlako vred samo 5 gld. Razpošilja direktno izdelovatelj MAKS ĐOHNEL, urar Založnik c. kr. zveze državnih uradnikov. zamore se lahko in naglo pogasiti samo s SmekaEovimi brizgalnicai nove sestave, koje cd desne in leve strani vodo vlečejo in mečejo. V vsakem položaju delujoče, kretanje brizgalnice nepotrebno! R. A. SMEKAL -W*- Zagreb w (72-13) skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgafnic, cevi, pasov, sekiric, sesalk in gospodarskh strojev. Mehanik Ivan Škerl Opekarska cesta št. 38. Šivalni m t rojI po naj mlaj t Rlcll&le in T to stroko spadajoča popravila izvršuje prav duliro in ceno. -4 A. KUNST Ljubljana * Židovske ulice -3=. 4 Velika zaloga obuval £ lastnega izdelka za dame, gospode in otroke je vedno na Izbero. VsakerSna naroČila izvršujejo se točnu in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo. -- Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati. Vf f TVVTVVr? fVTTVVTVVf YVYW Ign. Fasching-a vdove ključavničarstvo Poljanski nasip it. 8 (Reichiva hiša) priporoča svojo bogato zalogo ; atedilnih ognjidd » najprlprostajslh kakor tudi najfinejših, jj z žoltt medjo ali mesingom montira * ni h aa obklade ? pšenicami ali kahlami. 3f Popravljanja h.tro in po ceni- Vnanja J[ naročila se hitro izvr&ć a a + 33 Alojzij Kraczmer prodaja in izposojevalnica glasovirjev in harmonijev Ljubljana Sv. Petra cesta 6. Najtičja ziloga glasbenega trodja. Lastna delavnica za popravljanje. Zastopnik c. kr. dvornega in komornega tovarnarja glasovirjev: ~Kjim jssoeendloB*JFfe Ubiraiec glasovirjev v glasbeni!? zavodih „Glasbena Matica" in „Filharmonično društvo"viijubljani 38 V polovico cene Suknene lio za moške obleke po najugodnejši ceni priporoča R. Miklauc 25 Ljubljana Spit alske ulice štev. 5. ' 3 o " Preobleke. - V Vil 2 Po prav fia. W L. iviiKuscn % \ tovarna dežnikov j Ljubljana, Mestni trg «««««90«- Ostanovljeno leta 1832. «««««««« S o TJ cd p ca "aT tj O j— QU * Priznano najboljšo oljnate barve zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po tinosti, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah Adolf Haupf mann v Ljubljani tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja. JKIektfi^nl €»l»e*ut. (413-19) O 4ftOftft0Qft lluslrovani ceniki so dob6 brezplačno, tk&tktktk&tktk f\ m^m* mfmmi mf^ %mt mi ta"ti» mt^m% mtf^ afa af 1_ ji# © © © © © ©|©|©|©|©|©|© ©l©l©l©|©|©|£ -^56- V novi stavbi ^8 Predilnili xjl11o«l1tl w se oddajo za avgust-terrnin elegantna, svetla in suha s 3 in 4 sobami, kopalnimi in poselskimi sobami z vso priti-klino (prostorne podstrešne slanice) balkon in hodnik za čiščenje, upeljana električna razsvetljava in poraba dvoriščnega parka. Več se izve vsak dan od 11. ure dopoldne do 4. ure po poldne pri Frideriku Stark, Bleiweisova cesta štev. 20, g III. nadstropje, levo, ali pa Rimska cesta šlev. 20. v pisarni gosp. F. Supančič-a, (860-9) ©|©l©|©l©l©l€ r Mc' Comick Hirvestiaf Machiae Compa&y (Tovarna za stroje za žetev v Čikagi) Z J._E. Knecht, ravnatelj. Budimpešta, V., Vdczi-ut 30. : J Izdelki: snopovni vezači, „9aisy" stroji za žetev, stroji 1 J za košnjo, grabi je za seno, zavorni aparati, „Jvtanilla"! " motvoz za snope. (ioo$—io) ^ Zastopnik: lalts .Jefov^ek mm Vrhniki. ) nanilo. aaMJ hoče poceni in dobro blago, EtH na^ naroc^ m°j novi cenik, ki &Qkwt ga pošljem zastonj. Posebno priporočam novosti v stenskih urah z novim stelpovim bitjem. Šivalni stroji Singer in vse druge vrste pripravne za domačo rabo, ]>o zelo iilzUHi <*:xx; Nizke cene. * RJ> ■■■■ ■■■■ = = = = Veliko zalogo J POlCAVIC gospode kravat za gospode toaletnega blaga dalje ščetic za zobe, glavnikov, dišav, mil itd. itd. iz najbolje renomiranih tovarn priporoča Alojzij Porsche Ljubljana I Pred škofijo št. 21. «a a »- » »a « » * . z&m > o C •o trs j- 3 -C "c > 6 M C O CB n cilindre, čepice in slamnike v najnovejših faconah in I v veliki izberi | 25 priporoča Ivan Soklič Pod tranćo M. 2. n S o 3 O < S 3 C -t o. 3 *c O < I*om1h|h elek.tr. zeleznlee. Pred ponarejanjem se brani z vzorcem fn znamko. Julija Schaumanna deželnega lekarnarja v Steckeravi. Mnogo let že Izpričano dietetično sredstvo za pospeševanje probavljanje. Odstranjuje takoj želodčno kislino. Neprekošno za uravnanje in ohranjenje dobrega prebavljanja. Dobiva se v vseh renomiranih lekarnah avstr.-ogrske države. Cena 1 Mkatljlee 14 i .»o. Razpošilja se po poštnem povzetju Ce se naročita najmanj 2 škatljici. Crlavna zalotjas a (61-4) Deželna lekarna Julija Schaumanna v Stockeravi. Staroslavno žvepleno kopališče na Hrvatskem 2p«,t.ka Varaždinske toplice »»» zattofskt železnici CZacri*eb - Čakovec). Analiza po dvornem svetniku profesorju dr. Ludwigu I. 1894. 58° C vroč vrelec, žvepleno mahovje, nedosegljivo v svojem delovanji pri mišični skrnini In kosteninl v členkih« boleznih v zgibih in otrpnenju po vneticl in zlomljenju kosti, protinu, živčnih boleznih« boleznih v kolki Itd., ženskih boleznih, poltnih in tajnih boleznih, kroničnih boleznih obistij, mehurnem kataru, škrofoljnih, angleški bolezni, kovnih diskrazijah, n. pr. zastrupljanju po živem srebru ali svincu Itd. Pitrtn 7riroiilinnm Prl boleznih v žrelu, na jabolku, prsih, jetrih, v želodcu I IIIIU ZUrdVIjmiJb in v črevlh, pri zlati žili Itd. itd. Zdravilišče z vsem komfortom, vodovod iz gorskih vrelcev, zdravljenje z mrzlo vodo z douche — in po Kneippu, celo leto odprto; sezSna traja od 1. maja do 1. oktobra. Prekrasen velik park, lepi nasadi, lepi izleti. Stalna zdraviška godba, katero oskrbujejo člani orkestra zagrebške kr. opere. Plesnezabave, koncerti itd. Na postaji Varaždinske toplice pričakuje sleherni dan omnibus goste. Tudi so na razpolago posebni vozovi in se je zaradi istih prej obrniti na oskrbniStvo kopališča. Zdravniška pojasnila daje kopališki zdrav-nik doktor A. Longhino. — Prospekte in brošure razpošilja zastonj in poštnine prosto (1058 - 8) (»skrbništvo feopallšća. Razpis. Ka ^radbo * odo v«ni«#v za vasi LipovAlca, $nšj<% \ Ini«-;«, /apolok. Slrtlfink in za v»n! »I u r j o vira. Brcže, Laze v političnem okraju Kočevje potrebna, na 55.500 kron, oziroma na 50.340 kron proračunjena dela in predelave se bodo oddale potoni j rt v ii e ilražbc. Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali pa odplačila v odstotkih na enotne cene proračunov naj se predlože do 1« julijjCL t« 1», do 12» uro opoludne podpisanima občinskima uradoma. Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolekom za 1 krono, doposlati je zapečatene z napisom: „Ponudba za prevzetje gradbe vodovodov za Lipovšico, Sušje, Vinico, Zapotok, Slatenek, oziroma za vasi Jurjovica, Breze in Dol. Laze pri Ribnici.* Ponudbam mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbene pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni. — Kazven te^a j« dodati kot vadij še 5°/0 stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Občinska odbora si izrecno pridržita pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudne cene, oziroma če se jima vidi potrebnim razpisati novo ponudbeno razpravo. (UjM—8) Načrti, proračuni in stavbeni pogoji so na ogled pri občinskih uradih. Občinski urad Sušje. Občinski urad Jurjovica. F. Kozina, župan. Ivan Lušin, župan. STovost vv za Sjubtjano in cHranjsko $o ne^rhljivs cvetlične de^e, lonci, $ardinjeri, va$e itd. i$ lesovine in papir-majfe ter popolnoma ne-premočne, temno in svitlo jelene, temno in svitto rujave, tudi ^/yc j zlatimi ali srebrnimi progami, 3 ali bres držaja, ra3lično oslikane, tudi bres slikarij, da jih zamore vsak sam oslikati, najlepši kras 3a sobe ali cerkve. Dobijo v različni velikosti po tovarniških cenah in sicer od t J? dalje samo v trgovini s cvetlicami in semeni cftl. cfCorsika, Selenbargooe a lice 3 kjer se dobijo tudi druge, k temu prikladne sveže in suhe rastline, palme itd. po zelo nizki ceni. 2 velespoštovanjem (3134-50) AioJzU Jforsika. s: •lp v Na najvišji ukaz Njegovega c. in kr. apostol. Veličanstva. XXXV. c. kr. državna loterija za civilne dobrodelne namene tostranske državne polovice. Ta denarna loterija etliiia v Avstriji postavno dovoljena = ima 18.397 dobitkov v gotovini === v skupnem znesku 506.880 kron. Glavni dobitek znaša 200.000 kron v gotovini. Žrebanje je nepreklicno dne 18. junija 1903. IHF~ Ena srečka velja 4 krone. Srečke se dobijo pri oddelku za državne loterije na Dunaju III., Vor-dere Zollamtsstrasse 7, v loterijah, trafikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. Igralni načrti za odjemalce srečk zastonj. Srečke se dostavljajo poštnine prosto. C. kr. loterijsko-dohodninsko ravnateljstvo. (1288-9) Oddelek za državno loterijo. i 232823 se proda po ceni v Rožni dolini vis-avis Gline. Ker so parcele majhne, so pripravne posebno za male obrtnike, ki si želijo zgraditi svoj lastni dom (1486-5) vse dmgo pri lastniku Rudolfu Oroszyu, Ljubljana, Slomškove ulice št- 13. ?}ed Star £ine Iz Antwerpena v Ameriko. Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadelphijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene. (2073—42) — Pojasnila dajejo: = Red Star Line, 20, Wiedener Crlirtel. na Dunaji, ali Ksrol Rebek, konc, agent v Ljubljani, Kolodvorske ulice šf. 32. Pariška svetovna razstava 1900. £4U ĐENTIFBICE DOBOCTEUR P1EBRB ^ P Alti S C. kr. priv. tovarna za cement Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah priporoča svoj i npoznano izvrsten K"»i*tland — <*«me»nt v vedno jednakomerni. vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene pred-dpise gledo tlakovne in odporne trdote dah^ nnclltrlljujoči dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno Priporočila lit »pričevala raznih uradov in najsiovitejSih tvrdk so na razpolago. Centralni urad: (lisa—7j Dunaj, I., IVf&similianstrasse 9. Sveiovnoslavna ustna voda. Dobiva se povsod. (231—40) FRANC DOLENC v Ljubljani, Marijin trg --s^ (pri fratičiMltaiiMki <«-rkvi). d Kupuj pa „le v steklenicah V I^J ii l> Ij a n 1 pri £ro*|»otllfi : C. Cisaf. Iv.Fabiana nasl Anton Korbar F. Groschl. Kari C. Holzer. Ivan Jebačin. Ant. Jecminek. Ant. Kane, drog. Mihael Kastaer Edmund Kavčič. Josip Kordin Anton Krisper. Peter Lassnik. Alojzij Lil leg J. Mehle. P. Mencinger. Josip Murnik. Iv. Perdana nasl Vaso Petričič. Kari Planinšek. A. Šarabon. Viktor Schiffer. Ferd. Terdina. ML Spreitzer. Anton Stacul. Peter Sterk. Fran Stupica. M. E. Supan. A. SuSnik Uradniško kon-samno društvo. Bled: PavelgHomann. Oton JVVolfling. Črnomelj: Andrej Lackner, Kari Miiller, B. Sch\veiger, Anton Zurc. Draga : P. S. Tark. Hrib : A. Bučar, Fran Kovač Idrija: A. Jelenec, Josip Še-petavec. Kamnik: Josip Klemenčič, Anton Pintar, Fr. Šubelj. Kočevje: Fr. Jonke nasl. Robert Koritnik, Fran Loy, Peter Petsche, Iv. Rothel, Mat Rom, Fran Schleimer. Kostanjevica: Alojzij Gač. Krško: F. X. Aumann sin, R. Engel8berger. Kranj: Fran Dolenc, Ivan Majdič, Kari Šavnik, lekarnar rpri sv. Trojici'', Josei Krenner. Litija: Lebinger & Berg-mann. Lož: F. Kovač. Mirna: Josip Schuller. Mokronog: Josip Errath. B. Sbil, „pri škofu". Novo mesto: Kiissel & Končan, Adolf Pauser. Polhov gradeč: J. A. Leben. Postojina: Anton Ditrich, G Pikel. Radeče: Ivan Haller, J. Trepečnik, I. občno rade- ško konsumno društvo. Radovljica : L Ffirsager, Fr. Homann. Oton Homann. bodražica: Ivan Levstik. Šiška : J. C. Juvančič. Skof ja loka: E. Burdych. M.Žigon (993 - 8) Travnik: G. Bartol. Trebnje; Jakob Petrovčič, Ivan Zernatt.o. Tržič: Frid. Raitharek. Velike Lašče: Ferdinand M. Doganoc. Vipava, — Vrhpolje . Fi □ Kobal. Vrhnika: M Brilej. Zagorje: R. F. Mihelčič, Iv. Miiller sen. Žužemberk : Jak. Dereani. * ŽELODCA tiči največ v ohranitvi, pospeševanju ln v uravnavi probavljanju t2r odstranitvi nadležnega zaprtja. V ta nuiuen naj se rabi najjiripravnejše znano sredstvo tir. Jlu.se hnlzain za želutler. Ta je narejen iz najboljših iziskanih zdravilnih zelišč za lek. Vzbuja apetit iu pospešuje preb*v-lj<*nje in provzroc-u lehko odvajanjf tako, da sluzi z najboljšim uspeliom za gojenje želodca. VARILO! Vsi deli embalaže imajo zraven sto.ječo postavno depono-vano varstv znamko. Glavna zalosra lekarna B. FRAGNER-ja v Pragi, c. in kr. dvornega dobavitelja = ..pri eriiem orlu" = Praga, Mala Strana, ogel Nerudove ulice. Po pošti razpošilja se vsak dan. Proti vpošiljatvi K 256 se pošlje velika steklenica in za K 150 mala steklenica na vse postaje avstro-ogerske monarhije poštnine prosto. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske. V Ljubljani se dobiva pri gg. lekarjih: G. Piccolik U. pl. Trnkoczv, M. Mar-b detschlager, J. Mayr. (1H2-4) Slavnemu občinstvu priporočam svojo veliko zalogo manufakturnega blaga obstoječo iz raznovrstnega sukna, modernega in kamg-arnovega za moške obleke. Vsakovrstnega modnega iu perilnega blaga za damske obleke najnovejših ozorcev.Izvrsten cvilih za motroee in postelno opravo in posebno dobro blago za rjuhe, namizne prte, aervijete in brisnike. Veliko izbero preprog, zaves iu tepihov vse po najnižjih cenah. Blagohotnemu obisku se udano priporoča r spoštovanjem Franc Dolenc. 3h m (H21-8 k t V*' '^Sigig rit t Jako važno za vsacega kolesarja! Predno se kateri odloči, kupiti | si kole, naj ne pozabi ogledati si f ali vsaj naročiti cenik pravih Prane Čuden ir Ljubljani, Isti priporoča posebno kolo s prostim tekom in z zavoro v zadnjem kolesu (Freilauf mit Hinterradbremse). VMHko - kolo Jamic*! dve Irli. V zalogi nahajajo se tudi različni modeli raznih tovarn od 75 gld. dalje. — Ceniki zastonj in poštnine prosto. Vzorci vina za poskušnjo. ceniki in natančnejša pojasnila dajejo se rade volje v skladišču na Starem trgu št. 15. Otvoritev v soboto, 30. maja t. I., v Ljubljani, Stari trg št. 15. j Bratje IMovakovič lastniki vinogradov na otoku Braču in v makarskem primorju v Dalmaciji uljudno naznanjajo si. občinstvu stolnega mesta Ljubljane da so otvorili v soboto, dne 30. t. m. Prvo uzorno skladišče dalmatinskih vin Na željo oziroma zahtevo dostavlja se naročeno vino franko na dom. v steklenicah in na debelo v Cjubljani, na Starem trgu 15 ter se uljudno priporočajo v izdatna naročila. — (1437- 5) pridelka po različni primerno nizki ceni Na izbero imajo izključno pristna, izbrana vina lastnega Icdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Taviar. Lastnina in usk .Narodne tiskarne".