Posamezna številka 10 vinarjev« Šlev. 38. v Ljnbljsnl, v sofiolo, 15. letnnorla no. LeioXLL s Velja po pošti: Za oelo loto upre) . . K 26'— it en meseo „ . . „ 2*20 sa Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na dom: 2a celo leto naprej . . S 24 — sa en meseo „ . . „ 2'— T upravi prejeman »asaSno „ 1*70 == Sobotna Izdaja: = sa oelo leto......., 7'— za Nem6i]o oeloletno . „ 9-— sa ostalo inosemstvo. „ 12'— Enostolpna petltTrsta (72 mm): sa enkrat .... po IS t sa dvakrat .... „ 13 „ za trikrat .... „ 10 „ sa večkrat primeren popust Porama Mili, zitnii, isirtiict Iti: enostolpna potitvrsta po 18 Tli. — Poslano: i enostolpna petitvrsta po 30 vin. Izhaja vsak dan, izvzemšl nedelje ln praznike, ob S. url pop. Bedna letna priloga Toni rad, Kar Uredništvo je v Kopitarjevi nlloi štev. 6/IIL Bokoplsi sa ae Tračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. UpravniStTO je v Kopitarjevi olioi it. 8. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 28.511, botn.-hero. št. 7563. — Dpravnlškega telefona it. 188. J*" Današnja številka obsega 16 strani. Znižanje davščine in zboljšanje zemljišč. Iz davčnega pododseka v drž. zboru. Dunaj, 13. februarja. Danes je zboroval pododsek za reformo zemljiškega davka pod predsedstvom poslanca Povšeta. Razpravljal je o predlogu za oprostitev davka za vse umetno napravljene travnike in pašnike. Poročevalec poslanec Jan. Sedlak je predlagal, da se za vse one parcele zemljišč, katere se urede za trajne travnike oziroma pašnike, dovoli desetletna davčna oprostitev. Utemeljeval je svoj predlog z navedbo, da se je število naše živine osobito govede v zadnjem desetletju znižalo, da potreba mesa od leta do ieta raste in da stremi država za tem, da sc pomnoži domača živinoreja, ki bodi kos nalogi, da oskrbi domači mesni trg z zadostnim mesom. To pa se da doseči le s pomnožitvijo krme, ki je podlaga za pomnožitev naše živinoreje. Zato je povsem utemeljen predlog poslancev in vreden, da ga vlada uvažuje in predlagano davčno oprostitev takim zemljiškim kulturam prizna. Zastopnik fin. ministrstva se je prvotno pro-tivil, češ, da se gre tu za oprostitev davka za parcele, ki donašajo dokaj višji dohodek, kakor popred. Davek da se odpiše le pri parcelah, ki so bile opu-stošene po ujmah, oziroma po filokseri, ter se je za take opustošene parcele odpisal davek oziroma dovolila desetletna davčna oprostitev, če so se obnovitve in nasadi s trtami izvršile. Po dolgi razpravi, v katero sem posegel in opozarjal na to , da imamo zakon za povzdigo živinoreje iz leta 1909, ki dovoljuje na leto 5 milijonov kron kredita za zboljšanje travnikov, sploh za množitev krmske produkcije. Iz tega je jasno, da se gre za izpopolnitev državne akcije, ki meri na to, da se ustvari v državi močna živinoreja, ki bo zmožna domačemu konsumu mesa zadostovati. Začasna davčna oprostitev le spopolnjuje ter pospešuje to namero. Najboljše gospodari ona država, ki more sama kriti svoje potrebščine v državi. Saj je pravkar nemški cesar Viljem na zborovanju nemških kmetovalcev končal svoj govor, v katerem je proslavljal velik pomen kmetijstva za državo s tem, da je proglasil: skrb njegove vlade mora biti, da se okrepi domače kmetijstvo, da, če tudi z velikimi denarnimi sredstvi, postane zmožno vsa ižvila producirati za kon-sum v Nemčiji. Celo najbolj industrijalna država Angleška je začela misliti na zboljšanje svoje živinoreje in v sobotni seji je glasoval parlament za kredit skoro 12 milijonov kron za zatiranje gobčne kuge na Irskem. Z začasno desetletno davčno oprostitvijo pa bo država onim gospodarjem, ki se bodo lotili zboljšanja manjvrednih zemljišč vsaj en del stroškov za zboljšanje povrnila in s tem navdušila kmetovalce, da se bodo lotili teh zboljšavanj zemljišč. Nato je zastopnik finančnega ministrstva izjavil, da uvažuje te razloge ter da bo v prihodnji seji davčnega odseka podal izjavo, do katere meje hoče vlada referentovemu predlogu ugoditi. Referent Jan Sedlak je svoj referat kaj temeljito podprl s statističnimi dokazi ter je bil njegov nasvet soglasno sprejet. Jaz sem poročal o predlogu kranjskega poslanca dr. Žitnika, ki zahteva 401etno davčno oprostitev osobito za kraška zemljišča, ki se na novo po-gozdijo. Moja naloga je bila dokazati finančnemu ministrstvu, da je ta zahteva povsem utemeljena in opravičena, ker so gozdovi osobito za kraške pokrajine najboljši urejevalec klimatičnih razmer. Bogato obraščeni kraji imajo dokaj manj suše, pa tudi vremenskih ujem, kakor pa gole pokrajine, po katerih divjajo hudi vetrovi, ki ne izsu-šavajo le zemeljske vlage, ampak tudi hudo škodujejo kulturam, osobito vinogradom in sadju. Lepi gozdovi regulirajo, napajajo ter ohranujujejo zemljo vlažno. Na Krasu se vidi, koliko pripomorejo nove gozdne kulture v obrambo železnice pred snežnimi zameti. Pa tudi drug razlog opravičuje oprostitev davka za gotovo dobo let, ker izgubi gospodar, četudi pičli dohodek iz takega sveta: pašnike in nima dolgo vrsto desetletij nikakega dohodka. Finančni fiksus pa moro biti tudi pomirjen. Res bo za nekaj desetletij minimalni davek od takih pogozdenih zemljišč izgubil, a bo potem, ko bodo novi gozdovi lepo razviti, po 30 do 40 letih dobil to izgubo obilo povrnjeno. Potem sem razširil nasvet za oprostitev od davka ne le na kraška zemljišča, ampak na vse parcele, ki so v ka- tastru vpisane kot rušče, oziroma ki ne dosegajo določene vsote čistega letnega dohodka. Nebroj je goličav strmih bregov, vrhov, ki bi, če bi bili pogozde-ni, služili v zboljšanje kmetijskih razmer. Nato je zastopnik finančnega ministrstva obljubil, da hoče v prihodnji seji prinesti načrt zakona, po katerem naj imajo novo pogozdene parcele pravico do večletne davčne oprostitve. In tako je upati, da to, kar je ne le avstrijski, ampak tudi mednarodni gozdarski kongres, in kar sem tudi jaz že pred osmimi leti s svojim predlogom zahteval, sedaj dosežemo, da bodo na novo pogozdena zemljišča dosegla daljšo davčno oprostitev. Državni poslanec Povše. K umoru poslanca SMmeieria. Nekaj odgovora »Narodu« in drugim. Na Dunaju je delavec Pavel Kun-schak, brat kršč. - socialnega poslanca Leop. Kunschaka, ustrelil socialno - de-mokraškega poslanca F. Schuhmeier-ja. Ustrelil ga je na kolodvoru, ko se je Schuhmeier vračal z nekega shoda. Morilec je izjavil, da so ga socialni demo-kratje, ko se je spri ž njimi, preganjali od delavnice do delavnice in da je naposled tako prišel tudi ob vse prihranke. Zato se je hotel maščevati. To dejanje je tako, da bi ga človek, ki ima od nekdaj v srcu in duši krščanske ideale, ne bil mogel izvršiti. Grozni umor, ki je zahteval življenje poslanca Schuhmeierja, je celo javnost globoko pretresel in so bili vsi brez izjeme edini v tem, da so na bestialični način izvršeni zločin z gnusom obsodili. To tembolj, ker je pokojni kljub vsem napakam bil zelo simpatična osebnost, vzor pridnega strankarja, poštenjak, mož, ki se je z lastno inteligentnostjo in delavnostjo povzpel iz siromašnih razmer do uglednega politika. Način umora pa jc tudi lakoj vzbudil sum, se gre li res za dejanje, izvirajoče samo iz politične strasti, neglede na to, da bi v tem slučaju vprašanje, kdo je politične podivjanosti na Dunaju bolj kriv, ali krščanski socialci ali socialni demokratje, še ne bilo rešeno. Preiskava in druge poizvedbe so dognale sledeča fakta: Morilec Pavel Ivun-schak je član z duševnimi boleznimi obremenjene rodbine, kajti brat Janez je v norišnici, poslanec Leopold pa ima po zatrdilu »Reichsposte« same epileptične napade. Morilec je krogljo jako rafini- ravno narobe. Redki so bulgarski vojaki, ki bi ne znali čitati in pisati. Posebno čitajo vojaške knjižice, katere izdaja vojno ministrstvo z razno zabavno in poučno tvarino, ki je namenjena prav zo vojake. Tudi nabožne knjižice so jako razširjene med vojaštvom. V bolnišnicah ima vsak vojak poleg postelje kako nabožno in drugo primerno knjigo. A časnike si kupujejo premožnejši in jih potem čitajo na glas svojim tovarišem. Znamenit n a p r e d e k, ki ga je storila Bulgarija v treh desetletjih, jc razvideti tudi iz tega, kako se manjša število takih vojakov, ki ne znajo čitati in pisati, od leta do leta. Med starejšimi vrstami vojakov je bilo 14% analfabe-tov, a v nekaterih okrožjih samo 8?». Med lanskimi in letošnjimi novinci naštelo se je pa samo 5% analfabetov. Prihodnje leto se bo ta odstotek šc zmanjšal. Med občo množino prebivalcev se te številke, menjajo — ponekod so večje, ponekod manjše, v nekaterih krajih pa enake. V novoosvobojenih pokrajinah se mora odpreti mnogo ljudskih šol, da se more prebivalstvo hitro povzdigniti do tiste stopinje splošne omike, na kateri stoje stare pokrajine. rano sam predelal, da je imela uprav, strahovit učinek ter so našli pri njem naravnost delavnico za tozadevne prit prave, ki jih je dolgo izvrševal. Tudi to ni normalno. Pavel Kunschak je bil od nekdaj posebnež, zelo izurjen delavec, pa kljub temu delamržen, klativitez, ki je cel svet prehodil, od Kapstadta in Bu-. enos Ayresa do Hamburga, s svojo ro-dovino vedno sprt, z ničemer zadovoljen. Morilec je bil v svoji mladosti član socialno-clemokratične organizacije, popoln svobodomislec, zlasti pa je obožaval Schuhmeierja, o katerem je rekel, da je bil njegov učitelj. Pozneje je bil navdušen za nestrankarsko angleško delavsko organizacijo, ustanovil neodvisno društvo kovinskih delavcev, krščanski so-cialec v pravem pomenu besede ni bil, ker je proti svojim bivšim prijateljem socialistom delal le iz neke čisto posebne mržnje, ki ni izvirala iz krščansko-socialnega prepričanja, katerega sploh ni imel. Sama »ArbeiterZeitung« poroča, da je bil tudi s krščansko-socialnimi sodelavci vedno navskriž, čeprav je v gotovi periodi proti socialistom agitiral. Da so mu socialni demokratje pri Sie-mensu delo odjedli, priznava »Arbeite-rica« sama, res pa je tudi, česar niti »Reichspost« ne taji, da bi bil kljub temu lahko delo našel, čc bi bil res hotel. Njegov umor nad Schumeierjem, katerega je dolgo cenil in ki ni bil njegove nesreče kriv, je pravi psihološki problem, izvirajoč iz duše, ki je popolnoma izgubila ravnotežje, ki najbrž nikoli ni bila prav normalna — maščeval se je nad lastnim idolom — in čc je tu vnem kaj politike, je bila to čisto posebne vrste »politika«, kakor se more roditi le na dnu konfuznega, nezdravega, čisto svojevrstnega individua. Renner v »Arbei-terici« dobro pripominja, da je Kun-schakovo čudno dušo mučilo ranjeno slavohlepje in zavist človeka, ki bi bil v življenju rad kaj dosegel, kakor Schuhmeier, pa ni mogel. Zato ne bo neokusna čorba, ki jo jc »Slovenski Narod« iz tega slučaja skuhal, pri pametnih ljudeh vzbudila nobenega okusa. Kdor namreč ta slučaj dobro in od vseh strani premotri, ga strankarsko ne bo mogel izrabiti in če bi bil kakšen socialni demokrat v takih okoliščinah ustrelil krščanskega soci-alca, bi nam nc bilo niti v glavo padlo valiti krivdo na. način političnega boja na Dunaju ali pa sploh v Avstriji. Posebno neumno pa je, kako skuša ».Narod« pri tem privleči v debato razmere na Kranjskem. Politični boj se nikjer ne Sultanova zakladnico. V hudih časih živi sedanji turški sultan Mohamed V.; v denarnem oziru se mu celo no godi nič bolje kakor milijonom drugih navadnih ljudi, ki morajo svoje dragotine — ako so še tako srečni, da jih imajo! — zastaviti, da dobe kaj okroglega za nujnejše potrebe. Tudi sultan Mohamed V. je moral zastaviti kalifatski prestol, da je dobil potrebne milijone za prvo silo. Toda kakšno čudo mora biti ta prestol, da jc dobil nanj posojilo 5 milijonov turških funtov, to jc 120 milijonov kron?! Ker je izza mladoturške revolucije — pod gotovimi pogoji seveda — tudi kristjanom dovoljen vstop v zakladnico turških sultanov, ki se je prej strogo zapirala ne-le pred pogledi kristjanov, marveč so bili tudi Turki redko sejani, ki bi bili smeli stopiti vanjo, — niso bajni zakladi turških sultanov nobena tajnost več. Sultanova zakladnica se nahaja V priprosti, skrbno zastraženi zgradbi prav v skrajni notranjosti starega se-raila. Na dolgem potu skozi razna vrata in dvorišča, nas spremlja straža, ki nam pozorno sledi tudi v zakladnico. Tu je torej tisti sloviti prestol, ki so ga Osmuui leta 1514. ugrabili Perzi* LISTEK. Pisno Iz Bulgarije. Prof. A. Bezenšek. Bulgarski ranjenci in nova vojna. V Lozengradu so bulgarski vojaki v bolnišnicah vsi vznemirjeni, ne vsled strahu, — nego vsled hrepenenja, da bi se mogli udeležiti nadaljevanja vojne. Neki tamošnji zdravnik piše v Sofijo, da so se pri prvih topovskih strelih vojaki v bolnišnici objemali iz radosti, da je nastopil čas, ko bodo njihovi tovariši želi novo slavo; a marsikateremu je kanila solza iz oči, ker se ne bo mogel udeležiti nadaljnih bojev. Neki vojak, kateri je komaj toliko Jzdravel, da je mogel stopiti na noge, postavi se pred vojaškega zdravnika ter ga prosi, naj bi mu dal dovoljenje, da gre na bojno polje. »Jaz sem zdrav, gospod doktor,« reče mu vojak, »sedaj že lahko korakam in nosim puško.« A zdravnik, kateri jo vedel, da vojak še ni zdrav in da komaj na nogah stoji, se nasmehlja in mu odvrne; t »Nikar se tako ne nagli! Bom te že pustil, ko pride čas za Carigrad . . .« Hrabri vojak pa ni bil zadovoljen s tem tolažilnim odgovorom. To se mu je že videlo iz obraza. A kaj si hoče: rana ni rana, a zapoved je zapoved. Omika bulgarskih vojakov. Analfabeti med turškimi ujetniki. Bulgarsko vojno ministrstvo je sestavilo spisek vjetih turških vojakov, v katerem je tudi zabeleženo, kateri izmed njih zna čitati in pisati. Iz tega spiska se more razvideti, da je vojak, ki zna čitati, prava redkost v turški armadi, a da bi znal poleg tega še pisati, to bi bilo čudo. To pa ne velja samo o preprostih vojakih, ampak celo o častnikih. Na vc-čih mestih najdeš v dotični rubriki poleg imena poročnika ali nadporočnika, celo poleg stotnika, zabeleženo: »ne zna ni čitati ni pisati.« Pri nekem podpolkovniku stoji beležka: »zna samo čitati.« To se zdi res čudno, a je gotova resnica. Naj še splošno omenim spisek, ki obsega imena 303 preprostih vojakov, turških vjetnikov; med njimi sta samo d v a taka, ki znata čitati in pisati. Pri bulgarskih vojakih je pa skoro vrši v posebno sentimentalnih oblikah in če primerjamo z Avstrijo druge dežele, divja politična strast drugod še hujše nego pri nas. Politika jo terjala v Ameriki, celo na Angleškem, v Italiji, Franciji in Rusiji, pa tudi v Nemčiji, morebiti več krvavih glav nego v podonavskem cesarstvu — gotovo pa ne manj. Kar se pa Kranjske tiče, je oče vse politične podivjanosti, kolikor je je res, ravno liberalizem. Ta je zbudil sovraštvo, ošabnost, psovkarski ton in čc se je na naši strani v tem oziru kaj grešilo, je bila to zelo razumljiva reakcija na prostaštvo našega liberalizma. V tem oziru nam bo vsak objoktivnomisleči človek le prav dal in zato menimo, da nam v tem oziru z »Narodom« ni treba Se dalje polemizirati. Pribijemo le še to, da Schuhmeier, čeprav je politično jako ostro nastopal, vsled drugih vrlin tudi med krščanskimi socialci ni imel osebnih sovražnikov, kar je ravno splošno sožalje ob njegovi nesrečni smrti dokazalo. Tudi to je tehten razlog, da se ta umor ne more pripisati mržnji, izvirajoči iz političnega nasprotstva. Kdo Je uvedel nasilstva v politični boj? Dokazov, kakor so noži, gorjače in kamen, niso krščanski socialci uvedli v politični boj, marveč gre socialnim demokratom prvenstvo, da so ondi, kjer je odpovedala privlačna moč duševnih idej, uporabili najbrutalnejša sredstva nasilja. Dunajski krščansko - socialni poslanci bi lahko zapeli o tem prav lepe pesmice. Spominjamo le na socialno-demokraško »junaštvo v Rohrbachu«, čegar žrtev je bil prelat dr. Sclieicher. Le srečnemu slučaju se je zahvaliti, da stvar za dr. Scheicherja ni tako žalostno izpadla kakor v predležečem slučaju. Socialno-demokraški strankarski terorizem, ki se drži načela: »und willst du nicht mein Bruder sein, so hau ich dir den ScMdel ein,« je zahteval že neštetih žrtev. Ce bi hoteli naštevati tiste, ki so vsled socialno-demokraškega terorizma ne-le gmotno propadli, marveč so bili tudi na svojem zdravju in življenju težko oškodovani, bi ne prišli zlepa na konec. Pri tem pa niti ne govorimo o krvavih nasilstvih proti dunajskim kr-ščansko-socialnim agitatorjem, ki se v onih okrajih, ki jih rdečkarji smatrajo za svoje domene, na ulici niti prikazati ne smejo, ako nočejo priti v nevarnost, da bi bili od rdečih svobodonoscev krvavo tepeni ali pa do smrti pohabljeni. Sedaj se je isto orožje, katero so socialni demokratje v javnem političnem boju kakor tudi proti posameznim delavcem ki se niso hoteli ukloniti v njihov jarem, že neštetokrat uporabili — obrnilo proti enemu izmed njih, in sicer na grozen način. Saj je razburjenje »Arbeiterzei-tung« radi groznega dejanja, čegar žrtev je postal eden najboljših in najsposobnejših njihovih mož, popolnoma razumljivo; vprašamo pa: Kje je ostalo razburjenje in ogorčenje tedaj, ko je Nje-guš streljal na justičnega ministra, kje tedaj, ko se je poizkusil atentat na pre-lata dr. Scheicherja? Vprašamo dalje: Ali sc je socialna demokracija že kdaj zgražala nad kakim atentatom proti kaki kronani glavi, ki je vendar tudi nekaj vredna? Ali niso ravno socialni demokratje z denarjem in podpihovanjem jancem. Širok stol je to, da more sultan brez težave s prekrižanima nogama sedeti na njem; naslonjalo je okroglo. Prestol je iz čistega zlata in zelenega, emaila, ves posut z biseri in dragimi kameni. Blazine, s katerimi je prestol obložen, so vse izvezene z biseri. Neizmerno bogastvo se v tem delu druži z veliko umetnostjo in posojilo, ki ga je sultan dobil nanj, je le majhen del vrednosti, ki jo predstavlja ta čudoviti prestol. Blizu njega stoji še drug prestol, to Je prestol Ahmeda I., ki je istotako pravljično lepo orientalsko delo. Narejen je iz želvovine in bisernice; v naslonjalo so vdelani ogromni dragi kameni. Silni smaragd jajčaste oblike, ki visi nad njim, je menda največji na svetu. Kamor obrnemo oči, leže na mizah in v steklenih omarah neprecenljive dragotine. V skodelicah so naloženi izbrani dragi kameni in biseri, ogromni smagradi in veliki briljanti najčistejše vrste. Tu stoje prekrasne stare kitajske vaze, zrcala v slonokoščenih, z redkimi, lepimi kalaiti okrašenih okvirjih itd. itd. Med orientalskimi deli vidimo dragocena darila evropskih vladarjev: zlata priprava za britje, dragocen porcelan, srebrna, bronasta, kristalna itn dela iz želvovine. Dalje cele vrste ur najrazličnejše oblike in vrednosti. V zgornjem nadstropju najdemo dragocena slavnostna oblačila sultanov vseh časov, od zmagovalca Carigrada do Murada IV. Drugo poleg drugega stoje na brezglavnih stojalih, Pre-• podpirali ruskih revolucionarjev, čeprav so bili le-ti čisto navadni morilci in cestni roparji? Kako so socialni demokratje proslavljali teroristične akte ruskih niliilistov! V dolžno knjigo socialne demokracije bi se lahko vpisali čini Hodla in Nobilinga in še marsikaj drugega. V vseh teh slučajih jo socialna demokracija krivce slavila kot junake in osvoboditelje človeštva. O kakem zgražanju nikoli nobene sledi, če pa že, potem nikoli ne manjka prizadevanja, da se čin naslika kot razumljiv in opravičljiv. Ta nevarna teorija, ki so ji klanja socialna demokracija, jc sedaj podrla enega njenih najboljših voditeljev. To je treba pribiti, čeprav posredni žrtvi rdečega terorizma, poslancu Schulimeierju, ne moremo odreči svojega poštenega sočutja. Oespodorslvo v stari srni. V naslednjem priobčujemo nekaj podatkov o industriji, mali obrti in o trgovini v novo osvobojenih deželah, ki pričajo o silni gospodarski zaostalosti teh nekdanjih turških provinc. V Skoplju, ki je bil no samo politično in vojaško, marveč tudi trgovsko središče bivšega vilajeta »Stara Srbija«, je bilo samo par znatnejših podjetij, in sicer tri tiskarne (dve srbski), ena pivovarna, trije mlini, dva skladišča za sortiranje neizdelanega tobaka, eno mizarsko podjetje s strojnim obratom, ena pekarna, električna centrala za mestno razsvetljavo, dve ključavničarski delavnici in ena tvornica kož. Rokodelcev je v vseh mestih zadosti, zlasti krojačev in opankarjev. Ponekod ima en sam rokodelec do 10 delavcev. Toda razmere delavcev so zelo slabe. Delavnega časa je 12 do 18 ur na dan. Dnina znaša navadno 020 do 1 50 fr. na dan. Več zaslužijo le moderno izvežbani delavci in obrtniki. Ni čuda, da primanjkuje sposobnih domačih delavcev, ker sc ti rajši izseljuje na tuje. Z zidarstvom se pečajo večinoma kmetje okoli Debra in Velesa, z zlatarstvom in srebrarstvom pa katoliški Arnavti. Izdelovalnice pohištva v Skoplju nimajo. To dovažajo iz inozemstva, kakor tudi obleke evropskega kroja. Značilno je, da v Skoplju ne dobiš nobene gostilne ali trgovine. Sploh je kon-sum v teh krajih zelo neznaten, ker manjka ljudem, zlasti kmetiškim, potrebnih sredstev. To velja posebno za trgovino s tvorniškimi proizvodi. Vsa trgovina, kolikor je je, se vrši na sejmih. Ti so sicer pogostni, toda izvede se le malo blaga, ker ga okoličani dovažajo na oslih. Glavni kontingent na sejmih tvorijo poljedelski pridelki in kože. Razen omenjenih podjetij v Skoplju je še vse polno vodnih in parnih mlinov, na primer v Kumanovu, v Mi-trovici, v Novem Pazarju in v Buja-novcih, kjer imajo tudi moderno urejeno opekarno. V Mitrovici je tudi velika parna žaga. Veliko prirodno bogastvo nudijo obširni gozdovi, ki pa se nanje ni dosti pazilo. S pametno gozdarsko politiko bi se lahko ustvarila cvetoča lesna obrt, ker bi hrastov in bukov les popolno- ma odgovarjal zahtevam svetovnega trga. Rudarstva je bilo v teh krajih že znano za časa Rimljanov. Ker ni zadostnih prometnih sredstev, dandanes to delo počiva. V okolici Skoplja raste dober tobak, istotako pri Skadru. Zahodni del Stare Srbije ali Meto-hije, to je pokrajina med Prizrenom, Djakovim in Pečjo, je zelo plodovit in daje poleg obilih poljskih pridelkov tudi dobro sadje in vino. Vsi pridelki ob dobri letini so vredni do tri milijone frankov. V teh krajih je tudi dosti šum, ki pa ponekod zelo propadajo. Prebivalci, zlasti Arnavti, se pečajo tudi z živinorejo. Industrija je zelo neznatna. Velika žaga v Poči zadostuje skoro za vso Metohijo. Vsled siromaštva, vsled vednih bojev med Srbi in Malisori, posebno pa radi pomanjkanja cesta, tudi ni one trgovino, kakršno bi pričakovali v tej, razmeroma zelo rodovitni pokrajini. Izvažajo kože, volno, vino in žganje, uvažajo pa vse potrebne produkte iz Skoplja in iz Soluna. Glavni prometni žili vodita do Skadra in do Skoplja. Govor mohomedansKega fioflza zoper Turke. Srbski list »Mali Žurnal« prinaša v svoji 322. številki zanimiv govor mo-hamedanskega svečenika efendija Mehmeda Ilašimiča, ki je rodom iz Mo-stara in zdaj hodža v mestu Šabacu. Naj sledi tu le nekaj njegovih besedi: »Srbija kliče pod vojno zastavo vse svoje odrasle podanike kateresibodi veroizpovedi, da pogumno zavihte orožje zoper skupnega sovraga Turči-na. Tudi mi ravnopravni srbski državljani, ki uživamo v Srbiji vse državne in verske pravice, smo potemtakem dolžni, da se odzovemo temu pozivu in da vestno in požrtvovalno izpolnimo svojo vojaško dolžnost. Vse kaže, da se bliža konec Turčiji, ker se tam vrše dan na dan strašna grozodejstva nad tamošnjimi starimi prebivalci, namreč Srbi. Četudi so Srbi zavzeli in se naselili na oni zemlji devet stoletij preje kot Turki, vendar ravnajo Turki s Srbi hujše kot s sužnji: pobijajo jih, po-žigajo, ropajo dan za dnem. Za Srbe tam ni miru, ne veselega dne. Takih krivic, takih grozot, takih silovitosti, kakor jih Srbi trpe, še nikoli nikjer na svetu ni nihče trpel; Mohamedova vera še z živino ne dopušča tako divjaško ravnati, kaj šele s človekom! — S tem, da izpolnite v tem boju svojo vojaško dolžnost, bodete pokazali, da tudi vas zelo boli, da se postopa v Turčiji tako nečloveško s Srbi, celo danes v 20. stoletju in to v kulturni Evropi. Turki so bili roparji, še predno so sprejeli mohamedansko vero in so ostali roparji tudi poslej. Vedno so delali na to, da si podvržejo in zasužnjijo druge narode, sami pa pašujejo in se gostujejo. V tem oziru so Turki nenasitni. Važno je, da veste, da niso le nasproti Srbom taki. Imeti hočejo vedno več sužnjev in najsi bodo katerekoli vere ali narodnosti. Turki so zasužnjili Arabce in Kurde, četudi sta ta dva naroda mohamedanske vere. Kurdi in Arabci zdihujejo pod turškim jarmom in se puntajo vsako leto, da se osvobo- de in rešijo turških pijavk; toda Turki jih vselej razkrope in pobijejo z granatami, četudi so iste vere z njimi. Turki so v resnici dokazali, da so izmed vseh muslimanskih narodov najslabši. V Aziji je 300 milijonov musli-mov raznih narodnosti, pa vsi so boljši od Turkov in ne marajo za Turke. Turkov je vseh skupaj le štiri milijone in to je tako majhno število v primeri z drugimi narodi, da Turki pravzaprav nič ne pomenijo ne v Aziji, ne v Evropi in nikjer ni kraja, kjer bi mogli po pravici osnovati lastno, zares turško državo; še svoje postavne zemlje nimajo, temveč so od nekdaj le po tujih deželah potikajo. Kot hodža obsojam in preziram Turke tudi zato, ker so vsi skupaj b6-krije (pijanci); za pijance pa med pra-' vimi muslimi ni mesta. Pijanci ne morejo biti ne človeški, ne pošteni, ne bo-goljubni, ne napredni. Kakor veste, sem jaz rodom iz Mo-stara, torej sin Herceg - Bosne, kjer biva od pamtiveka srbski narod. Turki so osvojili Bosno in Hercegovino v 15. stoletju. Do tedaj ni bilo tam ne Turkov, ne muslimske vere, ki je bila dotlej čisto neznana Srbom. Turkom njih maloštevilnost ni dopuščala, da bi ~ svoje rojake naselili v domovini Srbov, Zavoljo tega so začeli iz zgolj političnih in nikakor ne iz verskih ozirov pridobivati tamošnje Srbe za muslim-sko vero; spoznali so, da jim bodo potem Bosno - Hercegovinci tem nodlož-nejši in poslušnejši sužnji. Na ta način in s takim namenom se je tam vselila muslimska vera. Danes je tam okoli 600 tisoč muslimov in blizu 900 tisoč " pravoslavnih in mnogo tisoč katoliških kristjanov. Mi srbski muslimi smo ohranili muslimsko vero, ali zato nismo zavrgli svojega materinega in na- . rodnega srbskega jezika, ker smo s Sr- -bi kost od kosti, kri od krvi. Turki se drže samo iz špekulacije muslimske vere in to se je jasno pokazalo o priliki aneksije Bosne in Hercegovine. Takrat so carigrajslci turški velikaši govorili: »Zakaj ne bi prodali Bosne in Hercegovine? Tam ni ne enega človeka, v katerem bi bila le kapljica turške krvi. Tam so sami Srbi, ki turško niti govoriti ne znajo. In če en del teh Srbov veruje v Islam, ima to kaj malo ~ome-na za nas. Nam zdaj ne tre za vero, ampak za druge turške srečke!« »Slovenska sira ur. Nabralo se Je kot Slomškov dar: Po moški podružnici Vrhnika, na* brala Mihael Jerina in Matevž Krvina na zabavnem večeru Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov na Vrhniki dne 2. februarja 1913, 4 K 53 vin. — Po Antonu Vedrih, načelniku »Orla« v Batujah, nabrano na svatbi Josipa Ve-trih in Iv. Rijavec v Batujah, 3 K 80 v. — Nabrano po Oroslavu Skamen, Šmarje pri Jelšah, na pogostovanju pri gospodični Emi Anderlič pri Sv. Barbari, 7 K. — Županstvo v Moravčah pri Litiji mesto venca na grob pok. župnika And. Petek, 15 K. — Blaž Dvoršak, kaplan, Sv. Jurij ob juž. železnici, 1 K. — Po podružnici v Šmartnem pod Šmarno goro, daroval M. Pavlin, 10 K. prou pu buhinsk, pa sa ja tku pubrisal na use plati, kokor šurki pu noč če sto-peš iz lučja u kuhna. Na soja kurajža astra tud na morja bt punosn in ušabn. Tu more bt še kašn druh uzrok,« sm s mislu in tuhtu naprej in naprej in sm s naprej uzeu, de na um preh mirvou, de um ta prau uzrok pugruntu. Začeu sm že tud mislt, če je murde nhna kultura pr te ušabnost kej u špil. No, pa ta tud na u nč. Nemška kultura pa žabja dlaka; al iz drugem besedam rečen: Nemci sa tulk kultura, kokr mi; če maja pa Nemci prsmujenast in nadutast za kultura, pol pa usa čast in pol sa sevede na ta narviši stopn kulture. « Use sorte take in enake reči sa rn rujile pu glau, prou du ta prauga uzro-ka te nemške ušabnast in samolubja pa le nism mogu pridet. Unkat m pa pri-deja kar naenkat en pratlci iz eneh bukl u roka in te pratlci sa me rešil večnga tuhtajna in premšlvajna. Na teh pratl-ceh berem naenkat črn na bel ena Statistika ud enga amerikanskega učena-ka — čakte no, kuku se je Že ta učenak pisu? Na jezik m je, pa na morm zgu-vort. No, nej se že piše kokr se če, tulk vem, de je ta učenak tku hedu učen, de spuzna čluveka kulk je star, kulk je hodu u šula, kulk ma gnarja u varžet in use druge take rči, če se le iz kazaucam negauga nusa dutakne in de ud tega učenaka drži usaka beseda, kokr de b bla prbita, če ja enkat reče. Iz tega je razvidn, de je tu use drgačn učenak, kokr sa naš učenaki, ke druh drugmu in druh druzga na laž pustaulaja. Ce edn reče, de se Gora iz velika črka piše. krasne so svilene tkanine, okraski na turbanili, držaji bodal, na katerih se svetlikajo dragi kameni. Čudno je človeku pri srcu ob pogledu na ta oblačila; saj je na tem bodalu počivala roka silnega zavojevalca Carigrada Mohameda II., pod temi turbani so se kovali drzni vojni načrti, pred katerimi je trepetala Evropa . . . Iz premišljevanja nas predrami strežaj z lahnim dotikom roke: čas je potekel, treba zapustiti zakladnico. Koliko krvi in grozot se drži teh zakladov in kdo ve, kakšna usoda jih še čaka? Iz Statistike amerikanskega učenaka. Eh, leta in leta s že belem glava in premešlujem, kuku je tu, de sa Nemci tku ušabn in tku dumišlau, kokr nu- bedn. Marskašna nuč nism mogu učesa zatisnt, ke sm s napejnu mežgane, de b razrešu ta uganka. »Uraga, tku lepi nira, de b mogl bt dc. Glede vojne je dejal grški poslanik nadalje: Upam, du bodo zavezniki z energičnim nastopom usnoli, da se vojna čim preje konča in da se bodo zahteve zaveznikov večjidel izpolnile. Aleksandropulos torej trdi, da je balkanska zveza jaka. To isto sta ni i potrdila tudi ministrski predsednik P a š i č in tukajšnji bulgarski poslanik T o -š e v. Toda nekaj je, kar odnošaje med Srbi in Bulgari kali. En tak slučaj se je pripetil tc dni. Neki sodelavec dunajske »Reichspost« je izdal angleško pisano knjigo »Z zmagoslavnimi Bulgari«. V knjigi je tudi karta, na kateri so kot bulgarski kraji označeni tudi okrožja Niš, Pirot in Vranja v Srbiji. Kar srbsko javnost razburja, je to, da je predgovor k tej knjigi napisal bulgarski ministrski predsednik Gešov. Pričakuje se, da sc bo zavaroval proti temu. Ako tega ne stori, bo to žalibog siguren znak, da jc podlaga zveze zelo trhla. Naraščanje evnejsfcin ffiv. Iz uradnih izvestij c. kr. centralne komisije za statistiko posnemamo sledeče zanimive podatke o naraščanju nekaterih evropskih držav. Uradna štetja so se vršila leta 1910., v nekaterih deželah pa leta 1911. Pri vsaki državi navajamo posebej celotno število prebivalstva, potem nadštevilo rojstev, to je razliko med številom rojstev in številom smrti in pa bilanco preseljevanja, to ie razliko med Številom izseljevanj (—) in priseljevanj (+). Resnični prirastek, ki ga izkazuje vsaka država v zadnjem desetletju, imenujemo dejanski prirastek (-r). garija je zdrava, strogo moralna in verna, zato naclkriljuje glede števila rojstev vmj Evropo. Ekstremni točki si a tukaj Bulgarija z 202 nad-rojstvi in F r a n c i j a, ki jih ima samo 10 pri 1000 prebivalcih vsako leto. Pri Bulgariji in pri obeh imenovanih balkanskih državah pohaja veliki preostanek rojstev od silno velikega šte-v i 1 a r o j s 11; v, ker je na drugi strani na Balkanu tudi umrljivost razmerno največja. V desetletju 1900 do 1910 je bilo v Bulgariji rojenih 1.671.256 otrok, t. j. 44-6% od vsega prebivalstva, ali z drugimi besedami na. 1000 ljudi vsako leto 44-6 rojstev. Njej sledi Rum unij a s 43*7% rojstvi in S r h i j a z 42*2%. Najbližja je glede višine, rojstev tem državicam Avstro-O grška (brez Bosno) s 373 od tisoč; nato slede Nemčija s 35 6 od tisoč, Španija 35'3 od tisoč, Italija in Nizozemska po 334 od tisoč, Danska 30 3 od tisoč, Švica 28 7, Norveška 28 4 od tisoč, Britanija in Belgija po 281 od tisoč, Švedi-ja 267 od tisoč in zadnja je Francoska z 210 od tisoč živimi rojstvi. Glede u m r 1 j i v o s t i je najslabša Ru-rrumija z 28'4 od tisoč smrtnimi slučaji Najboljše je v tem oziru v skandinavskih deželah in na zahodu. Najnižjo statistično določeno umrljivost ima Norvegija, 147 od tisoč; druga Skandinavija, Angleška, Nizozemska in Belgija izkazujejo vedno večjo procente. Francija ima že 20 0 od tisoč, Nemčija 202 od tisoč, Italija 223 ocl tisoč, Avstrija in Bulgarija po 24'4 od tisoč, Srbija 257 od tisoč, Ogrska 269 ocl tisoč. Glede n a d š t e v i 1 a r o j s t e v sta Avstrija (1187%) in Ogrska (1170%) precej za Nemčijo, ki ima 15 4%. Temu je seveda dosti krivo močno izseljevanje in pa večja umrljivost. V zadnjem deceniju so je izselilo iz Avstro-Ogrsk e (brez Bosne1! v celem 1 312 953 ljudi (—29), t. j. skoro 10-krat toliko, kot iz Nemčije (139.150 lju- Države: Avstrija 1910..... Ogrska s Hrvatsko 1910 Bosna 1910 ! Nemčija 1910 . : Francija 1911 ! Italija 1911 . . Anglija 1911 . . .Španija 1910 . . Belgija 1910 . . Nizozemska . . Švedija 1910 . . Norvegija 1910 Danska 1911 . . Bulgarija 1910 . Srbija 1910 . . Rumunija 1910 Švica 1909 . . Število prebivalstva: 28571934 20886487 1898044 64903000 39602000 34687000 45217000 19503000 7424000 5853000 5522000 2393000 2757000 4285000 2912000 6866000 374-000 Vsakoletno pov-irečno naditeviio rojstev od 1000 ljutilj tekom zadnjega desetletja 11-87 11-70 j tekom zadnjih 14-5 J' lo let 15-4 10 111 11-7 9-4 10-4 16-8 11-3 13-7 15-1 20-2 16-5 15-3 10-8 Vsakoletna povprečna bllonra [»Eselicvanfa pri I0C0 prebivalcih tekom zsdnjeuu dejtMalj« — 2-61 — 3'2 | tekom zadnjih J- J 15 let 1 — 0-2 -f-1-9 — 4-3 - 2-6 — 4-6 -i-0-5 — 2-1 — 3-8 -6-0 — 2-4 -5-8 4 0-3 — 01 + 2-1 6-5 Vsakoletni povprečni «Jo[Knshl pr.raslcU pri vsakem 1000 ljudij , tekom zadnjega desetletja 1 4-9-26 4 8-5 C tekom zadnjih 421-0; i 15 let -j- 15-2 4-2-9 4-6-8 4-9-1 4-48 — 10-9 -- 14-7 4-7-5 4-7-7 4-12-7 f 14-4 -4-16-8 -f 15-3 4-12 9 Za. evropsko Rusijo, Grško in Portugalsko, nimamo najnovejših uradnih podatkov. Kar se tiče naravnega pomnoževanja, to je n a d š t e v il a ro j s t e v, korakajo na čelu evropskih držav pravoslavni narodi in med njimi na prvem mestu Bulgari. Bul- če stuji Šmarna udspret, se že ta druh vajnga zakadi in ga na laž pustau, čš: tu ni res! Šmarna gora je velik prenizka, de b zasležila, de b se ja iz velika Črka pisal in tku naprej in kar cele levite mu naprej bere. Astn, pu mojem tu nisa nuben učenaki, če nhna beseda na drži. Ud tistga amerikanskega učenaka pa beseda drži in ta učenak je na tisteh pratlceh na prucente natančn preračunu, kuku stujeja različn narudi kar se nhne brihtnast am tiče. »Amerikanci«, piše ta učenak na tisteh pratlceh, »maja tri in pu prucenta todlnu, ud teh pa je tri prucente narmen iz Nemškega pr-vandraneh. Na Angleškem je šter prucente prsmujeneh; na Rususkem dva prucenta in še te sa j udi; na Francoskem en in tri četrt, en in pu prucenta prvandraneh Lahu, en četrt pa duma-činu. Lahu je dvanajst prucentu azinu-su, ta nar več ud teh jh prpade na Gu-rišk in tam ukul Trsta. Reke in Pole. Med južnem Sluvanem je pet prucentu zarukaneh in tu sa usi ud ta peruga pa du ta zadnga sami nemškutari pa la-honi; Nemcu pa je petinsedemdeset prucentu todlnu, pet prucentu čist pu-šten zarukaneh, dvejset prucentu jh trpi pa na veledumišlavast — kokr Ja-nežiču sluvar imenuje »Grossenvvahn«. — Večina teh Nemcu pa prpade na Ku-rošk in Zgorneštajarsk.« A tku je ta reč! sm se razveselu, ke sm ta Statistika prebrau du konca. Uča-seh je pa le dober, če člouk pu kašneh bukleh mal pubrkla; marskej zve ina ta viža in marskašna urca lohka za kej bi pametnga ubrne, kokr za premšlvajne. Sej je pa tud res, de je naumen, kdur s preveč soja glava ubija. Tu m je že več-kat trdu ta al pa un teh našeh ta mla-deh pisatelu. » Za kua druzga sa pa druh Ide na svet, kokr de tud kej misija,« m je reku enkat ecln našeh pisatelu, »sej je že tu zadost velika naša zasluga, če pol mi tu pu sluvensk spi-šema, kar sa druh mislel. Iz soja glava mislt pol pa še pisat, tu je pa preveč pugervan za tisteh par pešk, ke jh za naš pisajne dubema!« In ta muškarac je mou prou; kdu s u iz premšlvajnam žeulejne dol nesu. Tud jest um zdej več-kat pu kašneh bukleh pubrklou in s tku možgane šparu. Scer jc pa tud res, de več Idi več ve in jest b murde nekol na pršou na tu, za kua se Nemci tku štrekaja in taka ušabnast med nam stresaja, če b m na pršli pud roka tist pratlci iz bukl ud tistga amerikanskega učenaka. In tu je dobr, de tu verna; zdej uma znal saj Nemce 1ulk šacat,, kulkr sa res uredn. Zdej saj verna, de je vs ta nemšk suvraštu du nas, sama foušarija, ko. mama mi več suli u glau, kokr ja maja sami. Če pa zdej pu tem znaj'n še kašn Sluvenc pred Nemcam u puniž-nast zatrepeče, na zasluž druzga, kokr de ga prštejema h tistem petem prucen-tem zarukaneh Sluvencu, kc jh je ame-rikansk učenak prpisu nemškutarjem in lalionem. Boltatu Pepe lz Kndelnga. S. L. S. ho branila pravice delavstva in mu zagotovila ne samo aktivno, temveč tudi pasivno volilno pravico, ako-ravno gospodom kapitalistom to ni všeč. t Jugoslovanska Strokovna Zveza ima jutri popoldne ob 4. v društvu Sv. Jožeta javno predavanje. Predava tajnik Zveze gospod Franc Krhne iz Ljubljano. Delavstvo so vabi k obilni ude* ležbi. Idrijske novice. dij). Izmed velesil daje večji kontingent izseljencev samo Italija (1,386.483 ljudij ali —43%). V Evropi ima razmerno največ emigrantov Norvegija, — 6-0%, takoj za njo pa pride Bulgarija, — 5-8% Po vojski se bo tu tok izseljevanja brezdvomno izpremenil v notranjo kolonizacijo Tracije in Macedo-nije. Precejšen plus vsled priseljevanja imajo v Evropi Bosna, Švica, Francija in Srbija. V Franciji zavisi sploh vos dejanski prirastek prebivalstva od priseljevanja oziroma naturalizacijo tujcev, kajti n a r a v n o p o m n o ž e v a n j e je prineslo francoski repbliki v d e s e t i h letih manj ljudij, kotpaSrbiji,čeravnojeimela republika 1. 1910. — 38,450.000 p r e-bivalcev, Srbija pa samo 2,492.000. Zato Francoska izmed vseh držav najbolj počasi raste, 4 2-9% v zadnjem desetletju; Avstro - Ogerska (brez Bosne) 4 8-9%, torej več kot trikrat hitrejše; Nemčija 15-2%, voč kot petkrat hitrejše. Izmed vseh držav je v zadnjem desetletju največ narastla Srbi j a (4 16-8%). —k. Trike novice. t Upravno sodišče dunajsko je potrdilo odlok deželne vlado kranjske, ki je razveljavila občinska mandata dveh pravilno izvoljenih zastopnikov delavstva Vidica in Dečmana. Razlogi, na katere se je sklicevalo sodišče pri tej razsodbi, nam še niso znani. Gotovo na je, da se je oziralo na poročilo prejšnjega nemškega županstva, ki jo izjavilo, da sta omenjena delavca dninarja, kar pa ne odgovarja resnici. Poživljamo deželni zbor, ki so v kratkem snide, da popravi dotični paragraf volilne postave, da bo vsem dovolj jasen in da bodo v bodoče take razsodbe nemogoče. i Občni zbor »Ljudske hranilnice in posojilnice« se vrši v nedeljo, dne 23. t. m., ob 4. uri popoldne v prostorih Krščanskega gospodarskega društva. Kljub občutljivi denarni krizi je hranilnica zaključila pretečono leto z jako lepim uspehom. Čistega dobička izkazuje 1887 K 74 vin., rezervni zaklad je narastel na 15.000 K in koncem leta je imela pri Zadružni zvezi na ra7jpola-go 39.000 K naloženega denarja., Zato se vabijo vsi člani k najobilriejgi udeležbi. i Ponavljalni izpit za maUiro se je vršil na naši realki dne 12. t. m. Pri tej priliki so vprašali navzočega deželnega šolskega, nadzornika, ali se ros dela za premestitev naše realke v Ljubljano. Dvorni svetnik Hubad je rekel, da mu uradno o tem ni nič znanega. i Regulacija Nikove. Vsled priprav« Ijavnih dol, ki jih je deželni stavbni urad v zadevi regulacije Nikove izvršil, je postalo tudi to vprašanje akutno in nam daje priliko, cla tudi S. L. S. svoje nazore pove. Regulacija jo nujno potrebna in deželni vladi hromo vsi hvaležni, ako sc bo zadeve s tako vnemo poprijola, kakor se je pri enakih stvareh drugod že davno storilo, kajti popolnoma prav je, da tudi mi postane-uemo 15 milijonskega posojila deležni, ker bomo zanj tudi veliko žrtvovali. Nikakor pa ne i?ro, celo zadevo na rame naše občine oprtiti, kor so razmere pri nas drugačno, kakor drugod. Drugod so namreč javne ceste in vodovja občinska last. v Idriji so pa ceste rudniška, vode pa g o z d n o e r a -r i č n a last, zato sta v prvi vrsti ta dva veleposestnika dolžna skrbeti za red na svojih parcelah. Rudnik je to načelo tudi vedno upošteval, kor je od nekdaj ceste na levem bregu Nikove sam posipal. le na desnem jo to občina poskrbela, od lota 1913. dalje jo pa tudi ta del erar sam prevzel. S tom sicer nc trdimo, da je to oskrbovanje vzorno, konštati-ramo samo, da se izvršuje. Gozdni erar j se pa. za svojo Nikovo ni nikoli brigal, | izvzemši pri pristojbinah za posek, sicer j pa jo potok tokol in strugo zasipal kakor se jo njomu ljubilo. Vsled te nemarnosti se je v teku časa nasip pri Gabro-novi hiši proti pokopališču razsul, Idrijca je ob povoanji vedno bolj v strugo Nikove drla in jo več kot meter na debelo nasula; vrhu tega so je napravil pri tovarni j oz, ki tudi zadržuj« prod in se je pred njim že cel otok napravil. To so napake, katerih jc erar kriv, zato jih mora tudi erar popraviti; ako so to zgodi, bo Nikova nižje, tekla in prostejši iztok imola, potem pa tudi ob povodnji ne bode več tako škodovala kakor dandanes. Popolnoma pa se ta nadloga tako odpravi, da gozdi i erar svoje 350 let stare grablje opusti in les z žično železnico iz gozdov izvaža, ker bodo drva več vredna, ako jih suhe v mesto dobimo, mesto da se celo leto v vodi močijo; taka železnica se da tudi povsod napeljati, je primeroma poconi in no bodo ležali celi kupi več let starih drv po eraričnih gozdih samo zato, ker jih erar sploviti in izpeljati no moro. Z odpravo grabelj bi se lep prostor pridobil, za kojoga olepšavo hi tudi občina lahko kaj žrtvovala; glede Nikove pa je le toliko njena dolžnost., da plača kanalizacijo v znesku 60.000 kron, pri strugi sami pa kvečjemu m a j h e n del; v to svrho zato prispeva, ker je kanalizacija z regulacijo v zvezi. Regulacijo samo pa mora plačati gozdni erar, kor jo potok njegova last v zvezi z rudnikom, ker se Nikova na. nekaterih krajih v s e d a. Ako bi bile pri nas razmere kakoršne niso, bi bila deželna vlada, že zdavno erar v to prisilila, kajti čc je kaznovain priprost voznik, ki v temi pelje, naj sc skrbi še pri takih lastnikih za vzdrževanje njih posesti, kakor jo erar, ki bi moral biti v vsakem oziru vzor ostalim davkoplačevalcem. Jeseniške novice. j Občni zbor Prvega delavskega konsumnega društva so vrši jutri v nedeljo popoldne v Delavskem domu. Člane vabimo, da se prepričajo, kaj se doseže z združenimi močmi! j Umrl Je pretekli torek član naših organizacij Matevž KoniC. »stari Yodii čar«. Kdor je občeval s tem 77 let starim možem in ga čul, s kakim ognjem je govoril o naših kršč. socialnih organizacijah, ga ni mogel več pozabiti. Ni ga bilo našega društva, kjer bi Vodičarja ne bilo zraven; v Katoliškem delavskem društvu ni bilo društvenega večera brez Vodičarja; za »Slovensko Stražo« je rad položil svojo kronico »Domu na oltar«; z veseljem je gledal Orlovsko telovadbo; če je nastopil pevski zbor, si izmed drugih pevcev čul in zrl za glavo višjega starega Vodičarja; ob božičnici je vsako leto s solznim očesom nastopil v vlogi sv. Jožefa; pri Vincencijevi družbi je z navdušenostjo zbiral novce za reveže; s ponosom je imel še na mrtvaškem odru znak moške Marijine družbe; 52 let je zvesto služil savsko tovarno — brez kolajne za zvesto službovanje. Kot starega lovca so ga poznali zajci in tudi gospoda. V mladosti se je boril z medvedom, na stara leta pa z nehvaležno gospodo, ki mu je hotela potegniti puško iz rok, ker je bil »prehud« kršč. socialec; to ga je bolele*, pa so se pametnejši tovarniški gospodje, zlasti g. Luckmann, potegnili zanj in mu izposlovali pravico, da sme še dalje nositi puško po tovarniških gozdih; hvaležen, jih ni mogel pozabiti. Katoliško delavsko društvo je ob pogrebu svojemu častnemu članu izkazalo vso čast,; spremilo ga je z zastavo, godbo in petjem, Orli so nastopili v kroju, član! in članice z društvenimi znaki; stari knapje so ga spremili v svoji uniformi; lovci v lovskih oblekah so ga nosili, štiri lovci s puškami pa so mu delali častno stražo. Številni tovarniški uradniki z g. Luckmannom na čelu so s svojim spremstvom priznavali Vodičarjevo zvestobo, številna množica pa kremenit njegov značaj in spoštovanje. j Volitve v gospodarski odsek (gospodarstvo upravičencev), za katere so naši liberalci zopet enkrat brusili meče, so se vršile preteklo nedeljo, in so se končale s popolno zmago S. L. S. Izmed 70 oddanih glasov so jih naši kan-didatje dobili nekateri po 69 in 68. G. Schrey je v imenu malkontentov pred volitvijo v dolgem govoru protestiral zoper volitev, pa se je urezal. Pravijo, da ni hotel sprejeti glasovnice, češ, da je bila izdana od deželnega odbora. Smešno! Te volitve so pokazale, da so naši somišljeniki doslej s skupno posestjo vestno gospodarili, zato jim upravičeni zaupajo! Liberalci so nas s svojim pisarjenjem po »Narodu« spodbod-li, da smo tudi tukaj resno nastopili! Hvala! K 300leln!ci diircsliie Romanov. Mihael Feodorovič, prvi Romanov, Car Nikolaj. Peter Veliki, najslavnejši Romanov. Koncem meseca februarja se bodo v Rusiji vršile velike slavnosti v proslavo 3001etnice, odkar so zasedli ruski prestol člani sedanje dinastije R o-m a n o v. Po smrti zadnjega Rjurikovca je dolgih 15 let vladala v Rusiji velika zmeda; notranji in zunanji sovražniki so stiskali ogromno carstvo in ga razjedali. Tedaj se je pa meseca februarja 1613. zbrala v častitljivi Moskvi vsa Rusija: Vsi stanovi od najvišjih cerkvenih, vojaških, plemskih in drugih pa do priprostega ljudstva — vse je prišlo, da izvolijo novega vladarja sveti Rusiji. In vsi so se enoglasno izrekli za vnuka Ivana Groznega: Mihaela Feodoroviča Romanov - Ju r-j e v e g a. Volilna listina pravi, da so celo dojenčki klicali njegovo ime. Oče prvega Romanova je bil ro-stovsko - jaroslavski metropolit Fila-ret, njegova mati pa sveta Marfa Iva-novna. Ko so ga izvolili za vladarja Rusije, nihče ni vedel, kje se nahaja. Iskat ga je šlo posebno odposlanstvo, ki je 161etnega princa končno našlo v ipatiovskem samostanu, kjer je živel s svojo pobožno materjo nuno Marfo Ivanovno. Mati in sin sta se na vso moč in z mnogimi solzami branila sprejeti rusko vladarsko žezlo, toda odposlanstvo je istotako vztrajno in goreče prosilo, dokler se nista udala. Velike stiske so trle Rusijo, ko je prvi Romanov zasedel prestol; a vse je zmagal in očistil carstvo notranjih in zunanjih sovražnikov; tekom 32 let svojega vladanja je postavil trden temelj moči svoje hiše. Naša slika nam kaže prvega Romanova Mihajla Feodoroviča, potem najslavnejšega vladarja te dinastije Petra Velikega, ki je Rusijo odprl zapadni kulturi in živel od leta 1672. do 1725., in končno sedanjega vladarja Nikolaja II. Romanova, ki je bil rojen leta 1868. in je po smrti svojega očeta Aleksandra III. leta 1891. zasedel prestol. Ustreljeni poslanec Schuhmeier. PARLAMENTARNA STRAŽA NA OGRSKEM. Ob ustanovitvi ogrske parlamentarne straže se namesti kot povelinik kak štabni častnik, nadomestoval ga bo kak štabni ali pa višji častnik, imenuje se tudi za pobočnika en višji častnik, nadalje 6 palačnih nadstražmojstrov (ga-fcisti, ki niso v noben plačilni razred uvrščeni) in 48 palačnih stražmojstrov. Častniki in podčastniki morajo biti ogrski državljani. Prijaviti se smejo aktivni in neaktivni častniki, aktivni in neaktivni podčastniki skupne armade, ogrske deželne brambe in orožniki. Podčastniki morajo biti neoženjeni ali pa vdovci brez otrok in brezmadežne preteklosti, znati morajo pisati in čitati. Služiti bodo morali tri mesece za po-izkušnjo, najdaljša službena doba bo šest let. Častniki dobe poleg gaže še 50% gaže kot palačno stražno pristojbino, nadstražmojstri letno 1800, straž-mojstri pa letno 1500 kron, na dve leti se pristojbina za 150 kron poviša. Moštvo dobi tudi vso preskrbo, obleko in stanovanje. PREKERNI SVETOVNI POLOŽAJ. V tajni seji belgijske zbornice je vlada poročala o prekernem svetovnem položaju. Vsi poslanci, ki so se je udeležili. so morali slovesno obliubiti, da ne bodo o vsebini vladne Izjave niče-čar izdali. Nove zmage ne Galipolskem polotoku in pred čataldžo. Prof. A. Bezenšek. Sofija, 12. febr. Kakor sem vam že dvakrat zaporedoma brzojavno sporočil, so bile prve bul-garske zmage v obnovljeni vojni zares sijajne. V dopolnitev onih kratkih poročil naj dodam še nekatere podrobnosti po virih, kateri zaslužijo popolno zaupanje. Na galipolskem polotoku so bile začete vojne operacije že 4. t. m., precej drugega dne po izteku premirja. Prva bitka se je vnela med bulgarsko konjenico in prednjimi turškimi vrstami. Sledečega dne je bil odločilen boj pri Kavaku, kjer so bili Turki premagani in so zbežali za utrjene turške pozicije. Odstop turških vojnih čet za višave pri Bulairju so imenovali neki časnikarji prav značilno, češ, Turki so se zaprli v steklenico. In bulgarski poveljniki so znali to dobro izkoristiti: okoli vratu steklenice so postavili svoje topove. Sedaj so čakali: ali bo kazalo skozi vrat steklenice vdreti noter, ali pa bo bolje pričakati Turke, kadar pomole glave vun iz steklenice in stopijo na beli svet. Turki niso dolgo premišljevali ter so dali prednost poslednjemu manevru, s katerim so pa hoteli združiti še drug manever od morske strani pri Šar-kjoju. Tako so mislili dobiti Bulgare med dva ognja. Dne 8. t. m. začne turška armada, bro-ječa (po pričanju turških vjetnikov) šest divizij, napadati. Bojna vrsta je bila samo kakih 5 km dolga, tako da so Turki nastopali v prav gostih gručah. Turški napad na suhem je podpiral topovski ogenj s turških ladij, katere so obstreljevale levo bulgarsko krilo, nahajajoče se blizo morskega brega. Ampak ogenj turške mornarice ni imel nobenega uspeha iz dveh vzrokov: prvič se turški parobrodi niso mogli približati bulgarskim postojankam, ker je ta-mošnje obrežje peščeno; drugič so se morali turški parobrodi varovati, da ne pridejo tako blizu, da bi jih moglo obstreljevati bulgarsko topništvo. Ta boj se more prištevati najgroznej-šim v tej vojski. Turške vojaške tolpe, ki so došle iz Azije, nimajo pojma o novi strategiji. One let6 razdivjane naravnost smrti nasproti v nerazdeljenih gručah. Na ta način jih je bulgarsko orožje kar kosilo kakor snopje. Turške izgube v tem boju so torej ogromne. Čim so padle prednje vrste Turkov, hitro 60 bile nadomeščene z novimi močmi. Saj so turški poveljniki razpolagali s šestimi divizijami proti e n i bulgarski. A novo nastopivše turške čete je čakala ista usoda: bili so pokošeni od snega kraja do drugega. Ta bitka je bila podobna velikanski mesnici, v kateri bo padali Turki drud za drugim in drug vrhu drugega. Trupla so se nagomilila tako visoko, da zadaj stoječi turški vojaki niso mogli sovražnika niti videti, kamo-li da bi se mu mogli približati. Ko je padlo na turški strani že nad tisoče žrtev, nastal je drug prizor, še groz-nejši od prvega. Bulgarska pehota zapusti svoje postojanke in udari proti sovražniku »na nož« z gromovitimi klici: »hur&l«, v primeri s katerim je grozno bučanje morskih valov le — tiho šepetanje. Turke prevzame panika, obrnejo se slepo v beg, vsi obupani, metaje orožje od sebe, zapuščajoč ranjene in mrtve na bojnem polju, tako da so Bulgari komaj gazili preko njihovih trupel. A nekateri obupani in grozno prestrašeni turški vojaki so med begom ubijali svoje tovariše, ki so jim bili na poti, da bi mogli hitreje bežati nazaj v trdnjavo, iz katere so bili tako samozavestno nastopili. Ta divji beg Turkov se more primerjati samo z beganjem pri Ljule-Burgasu in Bunar-Hisarju. Sledečega dne 9. februarja je bilo na galipolskem polotoku vse mirno. Bulgarski vojaki so si odpočili od velikega in slavnega boja, delali so tudi nove okope, zbirali po bojnem polju turško orožje, kakor puške, sablje, karteče itd. Cel dan se niso pokazali Turki bulgarskim postojankam nasproti. Samo topovi iz parobrodov so streljali na bulgarsko levo krilo, a niso napravili nobene škode. Ubit je bil slučajno samo en bulgarski vojak. Istega dne se je dokončalo pobiranje in pokopavanje turških trupel, katera so ležala v gručah po celem bojnem polju. Izkopali so velike jame, v katere so zavlekli trupla in jih zasipali. Pri tem poslu se je naštelo okoli 6000 trupel prostih turških vojakov in nad 50 turških častnikov. Tako se je končal prvi del turškega manevra, ki je bil podvzet z riskiranim namenom, dobiti bulgarsko armado na galipolskem polotoku med dva ognja. Nič boljši, če ne veliko hujši konec je imel drugi del turškega manevra pri Sar-kjoju. Dne 8. t. m. so začeli Turki že ob zori spravljati iz parobrodov svoje vojake na suho. To so nadaljevali tudi sledečega dne. Že prvega dne jc prišlo do neznatnih bojev med njimi in bulgarskimi vojaki. Poslednji so le od daleč obstreljavali izstopajoče Turke. Medtem je prišla Bulgarom znatna pomoč. Novodošle vojaške čete so se uredile v močne postojanke, kjer so čakale ugodnega trenutka, da bi se vrgle na sovražnika. Dan 10 .februarja je bil za Turke pri Šar-kjoju osodepoln. Bulgarski vojaki so napravili okoli turških po morju prispelih moči železen obroč iz samih bodal in topov. Dva dni so jih pustili v miru izstopati iz ladij na suho, a tretji dan so jih obsipali z odnjem iz topov in pušk. Tudi tukaj je zadonel gromoviti »hu-ra!« iz tisočerih grl bulgarskih junakov. Obroč je postajal vedno ožji in končno okoli treh popoldne se da povelje: »Na noži« Tedaj se niso mogli Turki več proti-viti, obrnili so se v divji beg proti morski obali. Med begom jih je bulgarsko topništvo obsipalo s šrapneljnim ognjem prav na gosto. Turki so pretrpeli strašne izgube. Bulgarsko planinsko topništvo jih je posebno »krtačilo«. Begajoče Turke je prevzela grozna panika. Torej tudi tukaj so doživeli Turki popoln poraz. Na obrežju so se mogli oni Turki, ki so ostali živi, in ranjenci, ki so še mogli hoditi, nekako zbrati in oddahniti, ker so bili pod varstvom topniškega ognja iz turških vojnih ladij. Našli so zavetje na turških transportnih parnikih, kateri so jih eden ali dva dni poprej izkrcali. Bilo je vsega 20 vojnih ladij, katere so pa odšle nazaj precej prazne. Gotovo je padlo tukaj okoli 2000 Turkov, a Bulgarov je bilo ubl. tih samo par sto. Ta dvojna zmaga, pri Bulairu in Šar-kjoju je velikega pomena. Lahko si predstavimo veliko navdušenost, ki je obvzela bulgarske junake vsled obeh slavnih zmag, ki ste sledili druga za drugo tekom dveh dni. Z druge strani pa lahko pojmimo po-bitost, ki je zavladala v turških vrstah, ki so broječe 40 do 50 tisoč vojakov izgubile okoli 6000 mrtvih in nad 10.000 ranjencev. Zanaprej se turška armada na Goli-polu ne bo spuščala več v ofenzivo; nima nobenega poguma za to. Turška armada je demoralizirana in obupana. Četudi je skupaj pod enim zavetjem — trdnjavo bulairsko — vendar jej vojaški duh, hrabrost in edinost popolnoma manjka. Ko bodo danes ali jutri Bulgari udarili na to trdnjavo, bo šla mnogo hitreje rakom žvižgat kot lozengradska. na Lozengrad, Mladoturki pa na Galipolje. naLozengrad, Mladoturki pa na Galipolu. »Naš up je šel po vodi,« so morali prvi kmalu po začetku vojne reči, A Mladoturki bodo na tesnem polotoku v kratkem morali vzklikniti: »Naš up je šel po morju!« Mladoturki so hoteli izpočetka napasti Rodosto ali Silivrijo, ali pa udariti na neko točko nad tema prisUniščama, da bi prišli za tilnik bulgarski araiadi pri Čataldži. V kratkem pa so izprevideli, da gre v prvi in — poslednji vrsti za Galipoli, in obrnili so svoje vojne ladje proti temu polotoku. Iz Šar-kjoja so mislili napasti Bulgare za hrbtom, ker so menili, da je samo tisti del armade tam, ki se bije pri Bulairu. Ta poizkus so morali Turki drago plačati. Njihovi nemški prijatelji in strategi so jih že ob času premirja svarili pred takimi poizkusi na obrežju Marmarskega morja, rekoč, da se bo vsak tak poizkus ponesrečil. Po Ovidiju bi se reklo Turkom: »Sic erat in fatis« (tako ti je bilo sojeno). Isti izrek velja tudi za čataldško linijo. Poizkusili so Turki zares že parkrat svojo srečo in so nastopili iz trdnjave, ali ravno tolikokrat so se morali vsi pobiti vrniti v svoje zavetje. Prvi ponesrečeni poizkus jih ni izmodroval, drugi tudi ne. Isto bo bržkone s tretjim in — sledečimi, dokler se jim ne bo orožje popolnoma skrhalo. Na skrajnem desnem krilu so bili Bulgari obstreljevani s topovi z vojnih ladij. Umaknili so se vsled tega za 5 do 6 km, kajti poveljništvo ni hotelo izpostavljati brez cilja to krilo sovražnikovim krogljam. Zavzelo je pa desno krilo sedaj boljše postojanke, ne da bi bilo izpostavljeno sovražnikovim krogljam z vojnih ladij pri Bujuk-Čekmedžeju. Zaslužena je torej pohvala, katero jft pisal v armadnem povelju sam car do častnikov in vojakov na galipolskem polotoku, kjer se nahajata med drugim 22. trakijski in rilski polk. Car veli v svojem povelju: »Ganjen sem vsled junaškega obnašanja svojih Rilcev v bulairskem boju in posebno vsled hrabrosti Trakijcev v znamenitem boju, kjer je ena naša divizija popolnoma potolkla in pognala v paničen beg šest turških divizij, katerim je še pomagalo topništvo turške mornarice v Marmar-skem morju. Po takih slavnih uspehih Bulgarov jim izrekam svojo globoko zahvalo.« O obnovljeni vojni ne moremo drugo reči, kakor je trdil že stari rimski pisatelj Terencij (Phornio I. 4): »Fortes fortuna adjuvat.« (Hrabrim sreča pomaga.) Balkanska vojska. Drugo poglavje balkanske vojsko sc odigrava v glavnem na gallipolskem polotoku, kjer zasledujejo Bulgari namen dardanelske utrdbe zavzeti in tako omogočiti grškemu brodovju prehod skozi to morsko ožino, vsled česar bi prišel sam Carigrad v nevarnost. Bulgari so Turke na tem polotoku že dvakrat strašno porazili, zdaj pa si stoje Bulgari in Turki nasproti v utrdbah pri mestu Buiairju. Bulgari dobe najbrž te dni voiaško pomoč od Srbije, da Turke končno po-tolčejo in zavzamejo ves polotok. Na čataldški Črti so se Bulgari ne- [ koliko odmaknili, s kakšnim namenom, še ni znano. Odrin bombardirajo Bulgari dalje, fstotako Črnogorci in Srbi Skader. Vojaški in finančni položaj Turčije je slekoprej slab. Turčija zopet splet,-kari pri velevlasteh, da bi dosegla ugoden mir in se rešila popolnega propada. Velesile pa se nočejo še vrneša-vati. Političen položaj pa je tudi v Evropi sploh precej slab. Kljub lastnoročnemu pismu cesarja Franca Jožefa na ruskega cara vztraja Rusija na tem, da Skader pripade Crnigori, Prizren pa Srbiji, Avstrija pa hoče Veliko Albanijo od Janine na jugu do Prizrena na severu. XXX VESTI Z GALLIPOLSKEGA IN ČA-TALDŠKEGA BOJIŠČA. Carigrad, 14. februarja. (Zasebno.) Izkrcanje pri Silivri se je pod zaščito mornarice baje posrečilo. Turške čete se drže pri Eregliju in Bigadosu. V Silivri je turško prebivalstvo umorilo nekoliko zaostalih kristjanov. Tudi pri Šarkeju se je posrečilo izkrcati dve diviziji kljub raznim nezgodam ladij. Ko pa sta korakali v deželo, so jih močnejše bulgarske čete napadle in vrgle staža) na obrežje. Bitka je bila baje strašno krvava; po turških poročilih so imeli Turki 250 mrtvih in 70 ranjenih. Begunci pripovedujejo, da bombardirajo Bulgari Šarkej; štiri ure od Gallipolija se razvija bitka. Po privatnem pismu nekega turškega častnika so imeli Turki v bojih pri Bulairju 2500 mrtvih in več kakor 3000 ranjenih. Pričakujoči izid bitke so transportne ladje, polne čet, pristale pri Gallipoliju. Ofenziva (?) ob Marmarskem morale počasi razvija, ker so tla vsled visokega snega na meter globoko omehčana. Bulgari imajo Se vedn.i zasedeno črto Rodosto, Čorln, Čerkeskej, Midi j a. Turške prednje patrulje so dosegle postajo Simeki, pa so se vrnile. Carigrad, 14. februarja. Po avtentičnih poročilih je ostala predvčerajšnja bitka pri Bnlairju največja v obnovljeni vojni, neodločena. Začela se je ob 4. uri popoldne in končala včeraj ob ranem jutru vsled utrujenosti obeh strank. Turki so vztrajali na svojih postojankah. Nasprotniki — Bulgari, Grki in Srbi — so bili napadeni od treh strani. V boj je poseglo i turško i grško brodovje, prvo južno, drugo severno od Gallipolskega polotoka. Ta bitka je bila brez dvoma najznamenitejša v vsej vojni. Izgube na obeh straneh so velikanske; kako ljut je bil boj, kaže razmerje mrtvih in ranjenih: 2 proti 3. Bulgari so se naglo umikali (?) in so pustili mnogo ranjencev v bula-jirskih jarkih. Carigrad, 14. februarja. Sem so dospela poročila o veliki bitki, ki se je vnela na ozemlju med Šarkjojem, Mu-ratli in Kešanom. Podrobnosti niso znane. Frankobrod, 14. februarja. »Frankfurter Zeitung« poročajo iz Carigrada: Porta ni tako zmagovita, kakor se glase turška »zmagovita« poročila. Finančno slabo stanje zelo ovira vojaške račune. Veliki vezir dela na vse kriplje, da dobi denar, če se tudi turški sindikati branijo denar posojati. Carigrad, 14. februarja. Govori se, da so Bulgari s streljanjem iz topov pri Rodostu ob izkrcavanju turških vojakov potopili dva lokalna parnika. Neki drug transportni parnik, ki naj bi bil vojake pri Šai'koju izkrcal, tega ni mogel storiti, ker je drla v spodnje prostore voda. Neki pomožni parnik, ki je vozil vojake, je pa pri Marmarskih otokih zavozil na obrežje. Carigrad, 14. februarja. Pri Kara-Durnuu ob Črnem morju ponesrečena turška oklopnica »Assar-i-Tevfik« je popolnoma izgubljena. V prostorih za stroje zijajo 7 ma široke luknje. Poveljnik oklopnice, ki je imel ukaz, naj podpira ofenzivo izkrcani turških čet pri Midiji, je večkrat brezžično brzojavil, da se radi čeri ne more obrežju bolj približati. Došla so pa drugačna povelja. Ko so se na ponedeljek zjutraj pojavili Bulgari pri Derkosu, je oklopnica za vozila s polnim parom med obstreljevanjem na čeri. Moštvo se je rešilo. Ker so vsi rešilni parniki z ozirom na nevtralnost pomoč odklonili, je ukazala vlada križarici »Messudie« in dvema torpedovkama, naj branita ponesrečeno oklopnico in naj, če mogoče, vsaj topove. rešijo. Po izgubi »Assar-i-Tevfi-ka« razpolagajo Turki le še s sedmimi za boj sposobnimi vojnimi ladjami. X X X IZPRED ODRINA. Sofija, 14. februarja. »Agence tele-graphique bulgare« poroča: Odrin se obstreljuje dalje. Nekateri deli mesta gore. Neki turški oddelek je z orožjem dezertiral v bolgarsko taborišče. Carigrad, 14. februarja. »I.abah« poroča, da so Assumpcionisti v Odrinu svojim bratom v Carigradu brzojavili, da je mesto z živežem še za 8 mesecev preskrbljeno. Pouk v šolah se nadaljuje. Zdravstvene razmere v mestu so izborile. Brzojavno ravnateljstvo sprejema razven uradnih brzojavk tudi zasebne brezžične brzojavke do 60 besed. Neki turški častnik je po brezžičnem brzojavu svojo rodbino obvestil, da je v mestu dovolj živeža in municije. Pariz, 14. februarja. »Agence Havas« poroča iz Sofije: Vlada priporoča vojaški oblastem, naj prouče možnost, da se nevtralizira za inozemce mestni del Karagač. XXX SRBSKA POMOČ BULGARIJI. Belgrad, 15. februarja. Poučeni krogi trde, da je ministrski svet, ki je trajal cele tri ure in mu je prisostvoval tudi srbski poslanik v Sofiji, Spajalko-vič, sklenil odposlati v Tracijo še 8G.GG9 mož in 150 havbic in oblegovalnih topov Bolgarom na pomoč. V kompenzacijo prizna Bulgarija srbsko posest nad vsem ozemljem, kar ga je osvojila srbska vojska. XXX BOJ ZA SKADER SE JE ZOPET PRIČEL. (Brzojavka našega posebnega poročevalca.) Cetinje, 15. februarja. Naša artile-rija od 13. t. m. sem zopet obstreljuje Skader, in sicer citadelo in poljske ntrdbe pred gradom. Turki slabo odgovarjajo. Na celi črti se vrše manjši spopadi. Armada se utrjuje in čaka oja-čenj za artilerijo, da naskoči Brdico. V Cetinje prevažajo neprestano ranjence. Cetinje, 14. februarja, (fz uradnega črnogorskega vira.) Včeraj in predvčerajšnjem je obstreljevala črnogorska ar-tilerija, ki je bila v ravnini nastanjena, trdnjavo Skader-Tepe. Turška artileri-ja je le slabo odgovarjala. Na celi črti so se bili neznatni boji. Črnogorci se pripravljajo, da transportirajo topove na Brdanjol. Srsko-črnogorski oddelek, ki operira proti Brdici, gradi utrdbe iu pričakuje velikih topov. Turške izgube na Brdanjolu so bile zato tako velike, ker so izgubili svoje prve postojanke, napravili tri protinapade, da jih zopet DOSEDANJI BOJI PRED SKADROM. (Od našega posebnega poročevalca.) Cetinje. Splošen napad na Skader se je pričel dne 6. t. m. s strahovitim artilerijskim dvobojem med črnogorskimi in turškimi baterijami. Pod varstvom artilerijskega ognja so naskočile črnogorske in srbske kolone Taraboš, Brdanjol in Brdice — najvažnejše utrdbe južno in vzhodno od Skadra. Po groznem klanju je padel Brdanjol 8. t. m. ob 3. uri popoldne, seveda z izgubami, kakoršnih Črnogorci še niso utrpeli v nobenem boju. Tri dni so neprestano grmeli topovi, pokale puške in žvenketali bajoneti. Črnogorske izgube znašajo do 3000 mrtvih in ranjenih. Nad 4000 Turkov pa je obležalo mrtvih med okopi Brdanjola. Na Brdici in Tarabošu vzdržujejo Črnogorci in Srbi vse dozdaj zavzete pozicije, višine same so pa šc v rokah Turkov. Turška posadka je odrezana od Skadra, dobro preskrbljena z municijo, a živeža nedostaja, kakor pripovedujejo turški ujetniki. Koliko časa se bodo držale zadnje turške pozicije, se ne more določiti, a eno je gotovo, da se naskoku črnogorske in srbske vojske ne boclo mogle ustavljati. Ujetniki zatrjujejo, da je Hasan Riza bej ubit, katerim govoricam pa nihče ne verjame. Obe vojski v tem trenutku počivata, da spravita ranjence z bojr nega polja in pokopljejo mrtvece. Vsa znamenja pa kažejo, da je to samo mir pred novim, še hujšim viharjem. Turki so uvideli, da ni rešitve zanje, a kljub temu trdovratno do skrajnosti branijo zadnje svoje pozicije. XXX SV. STOLICA IN VPRAŠANJE SKADRA. (Brzojavka našega posebnega poročevalca.) Cetinje, 15. februarja. Pooblaščen od Sv. Stolice, demontira srbski primas mons. Dubrečič v današnjem »Glasu Črnogorca« vesti »Reškega Novega Lista«, »Pucke Slobode« in drugih listov, češ, da se je Sveta Stolica obrnila do Londona, Pariza in Dunaja s prošnjo, cla se Skader priklopi Albaniji, ker priznati ga Črnigori, bi pomenilo, izročiti tamošnjc katolike njihovim neprijate-ljem. Sedanji, kakor tudi bivši papeži zelo cenijo kralja in črnogoro. Primas ogorčen demontira te tendenčne vesti, ki žalijo najsvetejša čutila črnogorskih katoličanov. XXX KONFERENCA POSLANIKOV. Belgrad, li. februarja. Tukajšnji politični krogi izjavljajo, da sta bili pri zadnjem sestanku poslanikov Avstro-Ogrska in Italija poraženi, ker so velevlasti, med njimi celo Nemčija, odklonile predlog, da bi upravo Albanije organizirali Avstrija in Italija. XXX NOVO VPRAŠANJE. London, Včeraj sc jc konferenca poslanikov bavila z določitvijo snej vzhodne Albanije. O rezultatu ni nič znanega. Tukajšnji politični krogi trdijo, da avstrijska diplomacija zato tako vztraja na tem, da Skader pripade Albaniji, da bi trgovinsko pristanišče za Srbijo ne bilo v Draču in da bi Debar ter Ohrid prišla pod albansko oblast, ker hoče zasigurati sebi takozvano »Via Egnatia«, to je prometno zvezo iz Drača po dolini Škumbija skozi Elbassan k Ohridskemu jezeru na Bitolj in Solun. Avstrijska diplomacija projektira tu železnico, da bi bilo Jadransko morje po albanski progi zvezano z Egejskim, tako da bi Srbija ne prišla tu v poštev. Ako bi sc ta načrt hotel res uveljaviti, nastanejo nove velike težkoče, ker avstrijska diplomacija Skader, Prizren in Djakovo baš zato reklamira za Albanijo, da bi bila ta proga rentabilna. Na drugi strani se povdarja, da bi Italija ne pustila Avstriji izvršiti tega načrta razun če se Italiji pripoznajo iste pravice. Tako sc albansko vprašanje vsled v«like važnosti, ki mu jo avstrijska diplomacija pripisuje, vedno bolj opasno zaplet?.. XXX GRKI NISO ZA VOJSKE NA KOPNEM. Carigrad. Italijanska bojna ladja, zasidrana v carigrajski luki, je dobila z druge italijanske ladje izpred Valone brezžično brzojavko, ki potrjuje poročilo o strašnem porazu grških čet pred Janino. Grki so bežali v divjem neredu in izgubili nad 2000 mrtvih in ranjenih. XXX GRKI PROSIJO SRBE ZA POMOČ. (Brzojavka »Slovencu«. Belgrad, 15. februarja. Grki so prisili srbsko vlado. »Ia jim pošlje pred Janino na pomoč eno divizijo. XXX ALBANSKEGA UPORA PROTI SRBOM NI. (Brzojavka »Slovencu.« Belgrad- 15. februarja. Vesti dunajskega Čisopisja o nekem gibanju, oziroma protisrbskem vojnem pohodu 30.000 Arnavtov z Iso Boljetincem na čelu, so izzvale v tukajšnjih merodoj-nih mestih veliko začudenje. Po njihovem zatrdilu ni na teh vesteh popolnoma nobene resnice. Niti prej niti v poslednjih dneh ni bilo opaziti nikakega pokreta med Arnauti. Srbska posadka iz Drača, Tirane, Debra in Elbasana javlja o polnem miru v okolici in pri Valoni. XXX BROŠURA O ALBANIJI, SRBEJI IN AVSTRIJI. (Brzojavka »Slovencu«.) Belgrad, 15. februarja. Danes je izšla brošura pod naslovom: »Albajaija, Srbija in Avstrija« s podpisom »Balca-nicus«. Trdi se, da se pod tem psevdonimom skriva S t o j a n P r o t i č. Pisec izvaja, kako Albanija skozi dolgih li vekov ni nikoli pokazala dr/.avotvorne sposobnosti. Albanci se nikoli niso po-vspeli nad plemenske skupine; vedno so bili plačanci tujih sil. Nikoli sc ni med njimi pojavila resna avtonomisti-čna borba. Pisec dokumentarično dokazuje, kako je idejo avtonomijo Albanije najprej isprožila Italija, dočim jej je Avstrija nasprotovala, ker je nameravala Italija z avtonomijo preprečiti vpliv Avstrije. Sedaj se je stvar obrnila. Pisec dalje dokazuje, kako je Srbiji vedno pretila nevarnost obkoljeraja, izolacije; nahajala se je med kladivom in nakovalom. S sedanjo vojno se jc rešila turškega nakovala. Sedaj se pa zopet poskuša zanetiti srbsko-bulgarsko na-sprotstvo. Toda ti poizkusi ne morejo uspeti, ker vežejo Balkance istovetne koristi in je zato njihova zveza močna in čvrsta. Ako je Avstrija v srbsko-bul-garski vojni posredovala za Srbijo, je to storila na podlagi'tajne konvencijo iz 1. 1881. tor je to bila njena dolžnost in pa zaslužena pokora, ker je bila Srbija nepripravljena potisnjena v to vojno. ' Prigovor z izvestne strani, da je Srbija ruski vazal, bi utihnil samo tedaj, ako bi Srbija postala vazal nekoga drugega. Najtežji položaj na Balkanu ima Srbija. To je tudi vzrok njenim notranjim neprilikam in veliki nervoznosti in razdražljivosti. Kljub vsemu temu je Srbija, z vojno modro preprečila izolacijo in se rešila nakovala; sedaj bo čvrsto vztrajajoča v slogi z zavezniki in simpatijah Rusije krepko napredovala, medtem ko bo doba obstanka Albanije, ako sploh pride do nje, le kratka. — Brošura je z ozirom na pisca izzvala veliko zanimanja. XXX Turška križarica »Hamidije« je priplula v Malto. — »Reuter« poroča z Malte, da je »Hamidije« priplula v Malto radi viharnega morja. Ni znano, kam ladja zopet odplovc, ker mora Malto, če ni poškodovana, v 24 urah zapustiti. Sodijo, da »Hamidije« odplove v Jonsko morje. — »Tanin« dementira poročilo o koncentraciji ruskih čet na Kavkazu. Empui položaj' v Carigradu. (Pismo iz Carigrada.) Kljub površnim poročilom, ki zatrjujejo, da je v Carigradu vse mirno, se niti o dozdevnem miru nc more govoriti. Ng mine ura brez rabuk ali celo krvavih spopadov z vojaštvom in vsak dan je nekaj ducatov ljudi ustreljenih. Javne zgradbe straži vojaštvo s strojnimi puškami, poslaništva pa moštvo štacijskih ladij. 5—7000 evropskih mornarjev je vedno pripravljenih, da se izkrcajo. V navadnih razmerah bi toliko vojaštva pač zadostovalo, toda v sedanjih dneh jo tudi to število premajhno. Ne sme se namreč pozabiti, da Turke kljub veliki politiški razcepljenosti vendarle druži duh krvave o s v e t e proti kristjanom. Naučili se Turki dosedaj niso ničesar, najmanj pa mladoturki. Prva njihova skrb po državni prekuciji so bili njihovi politiški somišljeniki. Tem so povsod pomagali do vladnih jasli. Zadnja denarna sredstva so porabili za vojaštvo, da si njegovo naklonjenost kar mogoče dolgo ohranijo. Organiza-vorne iu oživljajoče moči pa mladotur-štvo nima. Popularna oseba je danes Enver bej. Poleg velikih nevarnosti, ki so s tem človekom združene za obstoj Turčije, preti državi še večja pogibelj i od ireregularnih aziatskih hord, ki jih i je mladoturška vlada nakopičila v Ca-! rigradu. Te čete, ki štejejo do 50.000 mož, so v vojaškem oziru brez vsako vrednosti, pač pa v polni meri izvršujejo svojo nalogo, strahov a ti carigrajski m o b in pleniti njegovo bomo imetje. Torišče teh iregularnih hord označujejo nepregledna pogorišča in pa cela polja mrtvih trupel. Vse, kar je premičnega, odneso ti ljudje. Za Carigrad so te čete usodepolne, ker so lahko vsak čas vržejo na vlado. Celo sultanove palače niso varne pred njimi. Sedaj pa še oni tisoči mohamodan« skih izseljencev, ki so v novembru lanskega leta bežali iz Macedonije in Tra-cije v Malo Azijo, a se danes vračajo v obilnih masah na za i v Carigrad. Ko so bežali v Azijo, so imeli seboj vsaj še vozove, konje in nekaj orodja, sedaj pa prihajajo nazaj kot raztrgan in napol izstradan mob. Tucli te je treba preživljali, toda ker je hrane vedno manj, so spopadi teh gladnih mas s policijo vedno hujši. Vrh vsega zla so se začelo zopet epidemije. Vse te elemente navdaja grozna besnost proti kristjanom in Evropejcem sploh. Kar je Bulgar, Srb ali pa Grk, mora v ječe in izgine za vselej, ali pa se deportira v Malo Azijo in ondi enostavno potolče. Največjo skrb povzroča vladi finančna mizerija. Vojna stane vsak dan do Sinpol milijona kron, ker zahtevajo \ojni liferantje takojšnje plačilo in samo v izrednih slučajih dovolijo kratek rok. Danes razpolaga baje vlada zopet z vsoto 50 do 60 miljonov kron. Politične in socialne nevarnosti za vlado so v sedanjem času velike. Vse jo proti sullanu in proti ustavi. Iz strahu pred morebitno invazijo, oziroma vsled nevarne situacije vlade, prepeljavajo ponoči vse sultanove zaklade čez Bos-por. Kdo ve, kaj bo iz tega kaosa. Zadnje upanje Turčije je, da se velesile do-cela spro, kajti potem ji pride kdo na pomoč. Izpred so «a. Nadučitelj Janko Jeglič je vložil proti Antonu Likozarju, nadučitelju na Rakovniku, zasebno ovadbo radi prestopka zoper varnost časti, ker je An-! ton Likozar začetkom decembra 1912 j govoril, da je on (Jeglič) nagovarjal tr-; govko Ivano Tičar h krivemu pričevanju. Janko Jeglič ni hotel Likozarja ! kot svojega stanovskega tovariša takoj ! gnati pred sodišče in jo, zavedajoč so j svoje nedolžnosti, pozval Likozarja naj-| poprej, naj prekliče svoje neresnično j trditve kot neutemeljene in brez vsake I dejanske podlage. Ker je pa Likozar trdovratno tajil svoj prestopek, rekoč, i da on nima navade žaljivo govoriti o i svojem stanovskem tovarišu, ni pre- ostajalo Jegliču drugega, kot iskati si zadoščenja pri sodišču. Tukaj so je zatekel Likozar k izgovoru, da je prestopek zastaral. Po zaslišanju prič se je pa dognalo da je Jeglič svojo tožbo vložil še pravočasno. Priča g. učitelj Labernik jo izpovedal, da je prišel k njemu dne 6. decembra 1912 Likozar in nekako vesel in v dobrem razpoloženju začel sam od sobo pripovedovati o Jegličevi aferi, rekoč: »No, sedaj je pa šel Jeglič nagovarjati »Tičarco« h krivemu pričanju«. Nadalje je pripovedoval Likozar napram njemu: »Je že sklenjeno; Kregar je rekel, da bodo z njim (Jegličom) jako trdo postopali; Jeglič mora odstopiti v občinskem svetu in stranka ga ne smo v noben zastop več voliti.« Druga priča, vodja salezijaaiskega zavoda g. dr. Valjavec je izpovedal sledeče: »Prvič mi je Likozar pravil, da so že stvar odkrili, da so že dobili listine, da je Jeglič že priznal, da se bo stvar še naprej preiskovala, da mu je (Likozarju) župan sam pravil, da bo odslej z Jegličom samo ipsmeno občeval, da so dali Jegliču denar za revne dijake, pa jc šel k Tičarju, delal, kakor bi blago kupil, pa si je vzel samo pobotnico. Likozar je pristavil: »Koliko je Jeglič s tem škodoval svoje tovariše in da je Jeglič največ kriv, da je neki Capuder umrl.« D r u g i č jc govoril Likozar napram dr. Valjavcu, in sicer sam od sebe: »Tako daleč je prišlo, da je Jeglič ,Tičai'co silil h krivemu pričevanju.« Likozar je nastopil za svojo trditev dokaz resnice, in sicer po priči Ivani Tičar in Mariji Capuder o resničnosti svojih trditev in po disciplinarnem aktu. Danes dopoldne ob 11. uri se je imela razprava nadaljevati. C. kr. okr. sodnik dr. vitez pl. Grasselli je stranki še enkrat pozval, da naj se spravita. Po skoraj enoumeni spravnem prerekanju se je sklenila poravnava. Obtoženec je podal naslednjo izjavo: Nadučitelj Likozar na Rakovniku, preklicujem in obžalujem, da sem govoril zadetkom decembra 1912, da je g. nadučitelj Janko Jeglič nagovarjal Ti-čarico h krivemu pričevanju ter izjavljam, da tudi preklicujem in obžalujem svojo trditev, da bi bil nadučitelj Jeglič največ vzrok smrti učitelja Capudra, povdarjajoč, da sem bil k zgoraj navedenim žalitvam zapeljan po napačnih informacijah. Slednjič se zahvaljujem, da mi je Janko Jeglič te žalitve odpustil. Zavezujem se trpeti stroške svojega zastopnika, morebitne sodne stroške in pa tri četrtine stroškov zasebnega obtožitelja po sodni odmeri pod izvršbo in postavnim rokom. Zasebni obtožitelj umakne nato obtožbo v celem obsegu, nakar proglasi sodnik dr. vitez pl. Grasselli oprostilno razsodbo, ker sta se stranki poravnali. Dnevne novice. '+ Laška fakulteta v Trstu. Proračunski odsek v dunajski zbornici je včeraj sklenil s 35 proti 4 glasovom ustanovitev italijanske pravne fakultete v Trstu, najpozneje v zimskem semestru 1915/16. Odklonjen je bil predlog dr. Verstovška, da se fakulteta nastani v Roveretu, ravno tako predlog, da se v Trstu ustanovi slovensko-itali-janska fakulteta (s 25 proti 13 glasovom.) Enaka usoda je zadela Vrstov-škov predlog, da sc ustanovi v Ljubljani slovenska pravna fakulteta in Duli-bičev predlog, da se polagajo izpiti na italijanski fakulteti tudi v slovenskem in hrvaškem jeziku. Propadel je nadalje Dulibičev predlog o recipročni veljavi zagrebških izpitov v Avstriji in dr. Erlerjev predlog, da je za kandidate na italijanski fakulteti zagotoviti popolno znanje nemščine. Sprejeta je bila resolucija dr. Verstovška, ki pooblašča vlado, da pripravlja ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani. Za poročevalca v zbornici je določen dr. Rosner. Laška fakulteta je torej v odseku končana in pride v kratkem času v zbornico. I-Irvaško-slovenski klub oziroma njegovi člani so storili svojo dolžnost v proračunskem odseku, storili bodo svoje tudi v zbornici, naj se že večina v parlamentu za Trst ali proti njemu odloči. Večina strank v parlamentu kar tekmuje v naklonjenosti proti Lahom. Najbolj so seveda občudovanja vredni Lahi sami, ki naravnost mojstrsko prenašajo hinavsko ljubezen svojih prijateljev, ki dobro vedo, da bo gosposka zbornica naredila čez Trst svoj križ. Naravnost vzgledno se seveda obnašajo pri tem vprašanju dr. Ravniharjevi prijatelji in »napredni Jugoslovani« kakor bi jim dunajski poročevalec »Naroda« dejal. Ti bi najraje že kar danes Lahom univerzo v Trstu na krožniku prinesli. In ti ljudje pekaj čvekajo o slovanski vzajemnosti! — Domoljubov! skupni odjemalci naj izvolijo upravi »Domoljuba« čem-preje sporočiti stalno število odjemalcev za loto 1913, da more urediti konočnt nalog lista in preskrbeti za priredbo naslovov. + Kokalj se je pritožil! Zoper sklop deželnega odbora, s katerim jc prevzela dežela kranjska garancijo za h r a n i ln o vloge v »L j u d-s k i p o s o j i 1 n i c i«, se je pritožil na upravno sodišče dr. Alojzij Kokalj. Istočasno je na veliki boben udaril »Slovenski Narod«, iz česar jo bilo sklepati, da liberalci sploh čudeže pričakujejo od upravnega sodišča zoper deželni odbor. Ta njihova nada pa jih je kruto varala, ker je upravno sodišče K o k a 1 j e v o pritožbo zavrnilo s kratko pripombo, da razsoja brez nadaijne obravnave, ker se od njega grajano poroštvo njegovih pravic neposredno ne dotika in sploh ne posega v njegovo zasebno pravno območje. To se pravi podomače: liberalci, molčite, ker vas stvar nič ne briga! — Luigi Calcotu lavorov venec na glavo! -f Pri Nabiranju udov za Družbo sv. Mohorja se spomiujajto »Slovenske Straže«. -f Kmečka zveza za kočevski okraj je priredila preteklo nedeljo shod na Gori, Poročal je poslanec g. Bartol o novih deželnih zakonih v korist kmeta ter delu S. S. S. za povzdigo blagostanja kmečkega stanu, V imenu občine je bivši župan gospod Karol Knavs zaprosil navzočega poslanca, naj se kolikor mogoče kmalu ustanovi živinska zavarovalnica. Govoril je za njim tajnik Kmečke zveze g. K. Škulj. V krepkem govoru je med ponovnim odobravanjem naglašal pomen in potrebo organizacije kmetov v skupno korist kmečkega stanu. Podal je več slik in zgledov skupnega dela iz zgodovine slovensko-hrvaškega kmeta. Prepričevalna beseda je dvignila vse navzoče može, da so pristopili vsi k Kmečki zvezi. Udeležba je bila najboljša, do malega vsi možje cele občine. Shod je sklenil peticijo na državnega poslanca gospoda Povšeta za reformo hišnorazrednega davka v smislu njegovega predloga v parlamentu. — Zlate poroke. Iz Šenčurja pri Kranju. Te dni smo imeli v naši fari lepo 6lav-nost, zlato poroko Antona in Marije Mo-harjeve, po domače Jerebova. Mohar je star 74, žena pa 72 let. Zlatoporočenca je v cerkev spremilo 31 parov. — V kratkem bodo obhajali zlato poroko pri Blajnetovih in najbrž na tihem tudi pri vulgo Drožarju. — Zaročil se je v Kranju g. dr, Šimen Dolar, c. kr. gimnazijski profesor, z gdčno. Hildo Pučnikovo, hčerko posestnika in krojaškega mojstra v Kranju, — Namesto venca na grob č. g. Dra-gasnika je daroval po »Miru« gospod državni in deželni poslanec Fr. Grafen-auer za štrajkujoče delavce v Vevčah 5 K in za »Slovensko Stražo« 10 K, ker je bil dragi pokojnik štrajkovec zoper vse krivice in je bil stražar na slovenski meji. — Nesreča pri vožnji. Dne 12. t. m. okrog 9. ure dopoldne sta peljala 73-letni Janez Bojane in njegov sorodnik Jožef Žagar iz Spodnje težke vode pri Novem mestu iz gozda »Podgorjanccm«, imenovanega »Korito«, na vozu s parom konj prage za železnico. Ker se pa jima ni bilo mogoče ogniti slabe in ozke poti, sta morala po isti peljati težak tovorni voz s pragi tudi po onem mestu pota, kjer je le-ta najbolj ozka — nekako med dvema usedlinama — in radi senčnate lege ledena. Radi omenjene ozke poti ni bilo mogoče iti vozniku poleg voza; iti je moral zadaj, ali spredaj pred konji. Spredaj pred konji je hodil v kritičnem času tudi 37 letni starček Janez Bojane. Bojane je spodrsnil na ledu ter se radi svoje starosti ni mogel takoj pobrati, ali pa je bil celo v neposredni bližini konj, da je bilo vsako tako rešilno početje nemogoče. Prišel Je pod konje in končno pod voz. Vsled te nezgode je začel Bojane ječati, kar je takoj začul njegov vozni spremljevalec in sorodnik Jožef Žagar. Ta se je potrudil z v bližini se nahajajočimi osebami, starčka rešiti, kar je bilo pa prepozno; čeprav so ga izpod voza rešili še živega, a je potem takoj umrl vsled neznosnih notranjih poškodb. Njegovo truplo je prepuščeno sodni odločitvi radi morebitnega vzroka. — Smuški tečaj v Bohinjski Bistri-cl se nadalujje jutri, v nedeljo, dne 16. februarja t. 1. Zbirališče ob 9. uri zjutraj pred hotelom Triglavom. — Zimski šport. Zimsko športno poročilo iz Bohinjske Bistrice se glasi: Temperatura — 6 C pod ničlo, vreme jasno, sanka lišče prav dobro, za smuči ugoden sneg v senčnatih legah. — Zatiranje strupenih kač na Kranjskem je povzročil lansko leto na Kranjskem deželni odbor s svojo tozadevno okrožnico na županstva, v kateri je razpisal premijo po 1 krrmo za glavo strupene kače. Ljudstvo se jo spravilo z ve- liko vnenio na pokončavanje kač in jih je pobilo neverjetno veliko množino. Iz 222 krajev jc došlo 265 pošiljatev v deželni muzej, kjer so razbirali in določevali glavo v prirodopisnem oddelku. Skupno število odposlanih kačjih glav znaša 23 371; med njimi pripade 15.035 glav na strupeno kačo (14.623 modrasov, 316 gadov, 7 bosonskih gadov in 69 črnili gadov) in 8336 na nestrupene lcače (7059 smokulj, 83 gožev, 878 kobralik, 316 beloušk), poleg tega je bilo vposla-nih tucli 88 glav slepičov — na Dolenjsko odpade 11.925 glav (8005 modrasov, 12 gadov, 3149 smokulj, 61 gožev, 996 kobrank, 102 belouški); na G o-renjsko 5223 (2546 modrasov, 282 gadov, 7 bosenskih gadov, 60 črnih gadov, 1829 smokulj, 11 gožev, 373 kobrank, 115 beloušk); na Notranjsko 6223 (4072 modrasov, 22 gadov, 29 črnih gadov, 1781 smokulj, 11 gožev, 209 kobrank, 99 beloušk). Navedeni pregled in podatki nam kažejo, cla so se v zadnjih desetletjih strupene kače po naših krajih izredno močno razmnožile ter je v vsakem oziru odobravati sklep kranjskega deželnega odbora, ki priporoča zatiranje strupenih kač. Pri uničevalnem kačjem lovu so pa trpele občutno tudi nestrupene kače. Belouška in kobranka manj, ker ju ljudje poznajo; najhujše se je godilo smokulji, ki velja splošno pri nas za strupeno. Nekateri jo zamenjujejo z gadom, drugi zopet jo poznajo pod imenom »rjava kača«. Zato so pošiljala županstva iz vseh krajev naše dežele mnogoštevilne po-šiljatve glav nestrupene kače. V gospodarstvu prirodc so nestrupene kače vsekakor potrebne; nekatere izmed njih pa koristijo tudi človeškemu gospodarstvu z uničevanjem miši in raznega mrčesa, zato nikakor ne moremo soglašati z zatiranjem nestrupenih kač. S stališča prirodno - varstvenega gibanja sc zatiranje kač sploh ne more odobravati — z ozirom na izredno pomnožitev strupenih kač na Kranjskem pa lahko zagovarjamo 'njih pokončavanje. Vsekakor pa bi bilo priporočljivo, da se skuša pri tem, v kolikor je pač mogoče, omejiti in preprečiti preganjanje nestrupenih kač. — Železniška nesreča med Zagorjem in Savo. Rešilna dela na progi so sedaj popolnoma končana. Trajala so celih 12 ur, ker je bilo treba pospraviti 12 vozov, ki so bili popplnoma razbiti. Danes so pričeli pospravljati one štiri vozove, ki so padli v Savo. — Pogreb ponesrečenega strojevodje Kascha se je vršil danes popoldne iz ljubljanske deželne bolnice. — Štrajk v terpedni tovarni na Reki končan. Z Reke poročajo: Med tukajšnjo tovarno za torpede in delavci, ki so štrajkali, je prišlo do popolnega sporazuma. Policija je obljubila strogo preiskavo proti inženirju Durksu, ki je s svojim protidelavskim postopanjem povzročil štrajk. Durks bo od svojega mesta za toliko časa suspendiran, dokler ne bo končana preiskava. Delavci prično že v ponedeljek z delom. — Ubegli čevljar. V Stopičah je čev-ljaril Jakob Knez. Bil je v začetku zelo priden in dober delavec. Zato je zadobil zaupanje in so mu nosili ljudje iz okolice delat. Imel je zelo veliko dela. Dne 9. februarja je pa Knez pobral nanoše-no blago, usnje in denar od strank in je odšel. Pri g. kaplanu Hočevarju si je izposodil še 20 kron in pri Berkopcu 50 kron, v Novem mestu pri Haiderju 20 krop ter odšel s tem in nanošenim usnjem, katero je stalo skupno 297 kron. Baje je šel v Ameriko ali v Srbijo. Knez je korpulenten, velik človek, ima črne lase, berke in oči ter na obrazu sledove prestanih koz. Knez je teh reči že vajen, ker je nekaj sličnega pred leti storil v Št. Janžu. — Od pomožne blagajne, katero je ustanovila Zadruga rokodelskih in sorodnih obrtov v Kranju in katePfje pristopilo od 1. februarja, ko je pričela poslovati, že nad 300 članov, se pojasnjuje z ozirom na zadnji zelo neumestni napad liberalne strankarske zavisti v zadnji številki »Save« sledeče: Pomožna blagajna posluje na podlagi pravil, katera so strogo po v zakonu določenih predpisih sestavljena. Pomožna blagajna ni zadruga z omejeno ali neomejeno zavezo, torej nje člani ne prevzamejo ni-kakega jamstva za njene obveznosti. Ona jamči upnikom le s svojim imetjem. Vodstvo je zategadelj preskrbelo pravočasno in sc ni bati, da bi blagajna prišla v zadrego. Pomožna blagajna jc bila vstvarjena v podporo obrtnikom in njihovim uslužbencem, ne pa v podporo političnih strank.Pomožna blagajna bo uradovala tako, da vsestransko pomaga obrtnikom, predvsem pa njenim članom. Pomožna blagajna se ne bn ozi- | rala, ali jo znanemu dopisniku v »Savi« j prav ali no, da gre svoja začrtana pota, I temveč bodo zanjo slejkoprej msrodnj- 1 ne izključno le koristi obrtnikov. — Izobraževalno društvo »Kranj« priredi jutri v nedeljo ob polosmih zvečer dve predstavi: »Mati svetega veselja« in »Kjer je ljubezen, tam je tudi Bog«. — Mlinarski shod sklicuje za ne-deljo ob devetih dopoldne Jugoslovanska strokovna zveza v gostilno »Pri zlati ribi«. — Avtomobilno vožnjo hočejo vpeljati okrog Velike noči med škofjeloškim kolodvorom in Škofjo Loko čez Poljane, G. vas do Žirov. S tem bi bilo zelo ustreženo močno hirajočemu prometu obeh bogatih dolin: poljanski in selški. Pomisleka vredne bi pa pri tem bile slabe ceste. Nujno potrebno bi bilo, da bi se čim preje začela graditi nova cesta s škofjeloškega kolodvora do Loke, ker stara bi težko zadostovala za še večji promet. Kakor čujemo, so stvari v najboljšem tiru. — Žalostna smrt treh bratov. Vče. raj se je v Vodicah pri Medvodah obesil posestnik Franc Javh. Slučaj je čisto poseben zaradi tega, da sta enake smrti umrla tudi njegova brata, in sicer se je Jožef Javh obesil na podstrešju svoje hiše v Primskovern dne 6. decembra 1911, Ja:nez Javh pa tudi na Primskovern blizu svojega doma leta 1910. -— Ženo svojega gospodarja odpe« ljal. Neki Ivan Volavčnik, rojen baje v Zagrebu leta 1889., je od oktobra lanskega leta služil za hlapca pri Petru Hvala v Zaliscu, občina Grahovo. V nedeljo 26. m. m. je gospodarjevo odsotnost porabil v to, da mu je ukradel dve gnjati in 16 litrov žganja in nato s Hva-lovo ženo vred neznano kam pobegnil. Poštenjakovič je kakih 25 let star, majhen, plavih las in brk, govori dolenjsko narečje in zna tudi nemško. Nadel si je najbrže napačno ime. — Zdravstveni zastop za Kranj in okolico je imel minuli ponedeljek sejo, na kateri je sklenil petodstotno naklado na direktne davke za okolico kranjsko, za mesto samo pa šestodstotno do-klado. Če ostane kaj prebitka, se taisti porabi kot fond za novo bolnišnico v Kranju. — Županstvo v Kranju se trudi, da bi odpravilo beračenje v mestu. V ta namen razpošilja polo za prostovoljne prispevke. Iz teh prispevkov hoče mestnim ubožcem preskrbeti toplo večerjo, vrhu tega pa jim nakupiti nekaj gorke zimske obleke. — Občni zbor Zadruge rokodelskih in sorodnih obrtov v Kranju se bo vršil v nedeljo ob devetih dopoldne v zadružni pisarni »Nova pošta«. — Smrt v tujini. V Ameriki so umrli naslednji rojaki: V Emposimnu, Pa., je ubilo v gozdu Ivana Germeka iz Male vasi pri Ljubljani. — V New Yor-ku je umrl Ivan Ožbold podomače Nac-kov iz Bresta pri Rakeku. — V Cleve-landu so umrli Vincenc Udovič, star 30 let, doma iz krškega okraja; 18 let stari France Dolinar (nekateri ameriški listi poročajo Jerič) iz Logatca. — V Forest City, Pa., so našli utopljenega Frana Verbiča podomače »Bliks«. V blaznosti je šel v vodo. NOTRANJE POLITIČNE ZADEVE. Državni zbor. — Ogrske zadeve. — Odstop poveljnika mornarice. Proračunski odsek je včeraj s 35 proti 4 glasovi sklenil, da se ustanovi laška pravosodna fakulteta v Trstu; poučevati se prične na njej v šolskem letu 1915-1916. — Ker se s tem sklepom vlada ne strinja, sodijo, da se gosposka zbornica izreče za Dunaj. — V finančnem odseku so včeraj razpravljali o vpogiedu v trgovske knjige glede na osebno dohodnino. — Odsek ogrskega državnega zbora za volilno pre-osnovo je pričel včeraj podrobno razpravo o volilni preosnovi. — Iz Pulja se poroča, da se bodočo nedeljo noslovi mornariški poveljnik admiral grof Monteccuccoli od mornarice, ker hoče odstopiti. Ko A novice. k Slovenska kršč.-socialna zveza za Koroško ima dne 23. februarja 1913 ob 2. uri popoldne v veliki dvorani hotela »Trabesinger« prvi občni zbor. — Nato sledi ob 5. uri popoldne: Prvi protial-koholni shod koroških Slovencev. Spored: Pogubni vpliv alkohola v verskem in narodnem oziru. Ustanovitev sveto vojske. Zvečer ob 7. uri se predstavlja igra: »V krvi«, igrajo podljubeljski igralci. REVOLUCIJA V MEHIKI. Iz glavnega mesta Mehike se dne li. t. m. poroča, da se peti dan boj med vladnimi četami in vstaši še ni odločil. Granate so padale po celem mostu in veliko poslopij poškodovale. Pokanje pušk in prasketanje strojnih pušk je bilo strašno. Poslopji kubanskega in 1 belgijskega poslaništva sta tako po-1 skodovanl. da f>o iu morali stanovalci zapustiti. Francoski konzulat so mw" v poslaništvo premestiti. Vlada in vsta-ši hočejo do skrajnosti boj izvojevati. Dne 14. t. m. ob pol 3. uri se je ogenj na obeh straneh ustavil. Merske novice. š Zmaga. Pri občinskih volitvah za občino Jurjevški dol v Slov. goricah je pri občinskih volitvah zmagala stranka »Kmetske zveze«. Za župana je bil izvoljen J. Kraner. š Katoliško izobraževalno društvj pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah ima dne 23. t. m., v nedeljo, ob 3. uri popoldne v cerkveni hiši občni redni zbor v tem redu: Govor gospoda dr. Hohnjeca, društvena poročila in dekla-macije. š Umil je v Staremtrgu pri Slovenj-gradcu 63 letni veleposestnik Mihael Anžič. Rajni je bil 24 let župan. — Pri Sv. Martinu pri Vurbergu je umrl mlad veleposestnik Jožef Rajko. — Na Te-harjih je umrl bivši nemškutarski teharski župan Val. Kovač. — V Gornjem-gradu je umrl slikar Jožef špeh. š Požar. Pri Sv. Petru pod Sv. gorami je pri gostilničarju in cerkvenem ključarju Antonu Mošet nastal požar, ki je upepelil hišo in vso premiči uno. š Smrtna kosa. Umrl je v Konjicah sodni oficial Filip Hvaleč. Zadel ga je mrtvoud. — V Hočah pri Mariboru je umrl bivši konjiški lekarnar Fleischer, star 84 let. Bil je rodom Nemec iz Češkega. — Ogenj. Št. Jurij ob Taboru 14. februarja 1913. Dne 12. februarja zvečer ob pol 9. uri je zgorel baronu Witenbachu v Kapli velik kozolec in vsa krma na kozolcu ter v gospodarskem poslopju. Zavarovan je bil baron pri teh dveh stavbah za 17.000 K. Škoda daleč presega vso svoto. š Stekel pes je v Ormožu in okolici obgrizel več oseb, med njimi tudi gospo Rakušcvo. Vse so morali spraviti v Pa-steurjev zavod na Dunaju. V Ormožu in okolici so postrelili vse pse, ki so prišli s steklim v dotiko. Razven tega je razglašen nad Ormožem in bližnjo ter daljnjo okolico strog pasji kontu-mac. š Smrt v kamnolomu. Posestvik Leopold Bratko v Sv. Trojici v Slovenskih goricah je imel nedaleč od hiše v posesti kamnolom. Nekega večera po večerji je šel v kamnolom, da bi pripravil za drugi dan. Ker se pa predolgo ni vrnil, ga je šla žena iskat in ga je našla v kamnolomu mrtvega. V temi je zašel pod plat ruše, katera se je utrgala in ga podsula. š Izkopane starine. Iz Slovenjgrad-ca poročajo: Notarju dr. Winklerju se je po dolgem trudu in delu posrečilo v naši okolici najti del starega rimskega mesta (Collatio) Doslej se je z izkopavanjem odkril velik tempelj z vežo, tržišče, več hiš, smer ulice in mestno pokopališče z več lepimi mavzoleji. Izkopavanje misli notar v večjem obsegu nadaljevati. š Semenj v Kozjem. Veliki živinski in kramarski semenj se vrši dne 24. svečana t. 1. v Kozjem. Sejmarji se opozarjajo na novo mestno tehtnico, katera bo ta dan brezplačno na razpolago. Vstop v sejmišče za živino je vstopnine prost. š Odlikovani orožniki. Deželno orož-niško poveljstvo v Gradcu je postajnega poveljnika Janeza Kocbek iz Celja zaradi njegovega marljivega sodelovanja pri požaru neke tovarne javno pohvalilo in s pohvalnim izpričevalom odlikovalo. — Nadalje je javno pohvalilo orožnika Martina Grubič in Jožefa Sever radi izdatne podpore svojega poveljnika pri požaru neke tovarne in Francetu Kodela in Jakobu Gorjup vsled marljivega zasledovanja znanih kurjih tatov izročila pohvalna izpričevala. — Dva brata umrla eden za drugim. Mariborskemu zdravniku dr. Franku sta umrla nagloma eden za drugim dva brata. Bila sta oba tudi zdravnika. No rozvalinan liberalnega nerodnega gospodarstvo. Gospodje, ki časih pišejo o potrebi skupnega »narodnega sveta« za Slovence, so si zadnjič zamislili veliko jugoslovansko politično organizacijo »brez klerikalcev«, a so pri tem dobili od Hrvatov in Srbov pošteno po slamnati glavi, kajti Hrvati in Srbi vedo, da se velika dela ne da delati s par liberalnimi odvetniki in profesorji — brez ljudstva. Tako kot v politiki je ta gospoda Jugoslavijo sijajno osrečila tudi s svojimi narodnogospedarskimi akcijami: »Glavna posojilnica«, »Zveza slovenskih zadreg«, »Trgovsko-obrtna zadruga v Gorici«, »Mi-earska zadruga v Solkanu«, »Agro-Mer-iur« itd. V teh časih je bilo naše uredništvo polno liberalne gospode. Dan na dan so gospodje kar švigali v naše uredništvo, podajali so si kljuke in sentimentalno zavzemali visoka stališča ter javkali: kar se enemu Slovencu zgodi na narodnogospodarskem polju, to boli vse . . . treba je, da smo že enkrat na narodnogospodarskem polju složni , . . časopisje naj brez razlike preneha z napadi na gospodarske zavode ... Mi smo gospode debelo gledali in jim prijazno povedali, da so gotovo brali stare številke »Slovenca«, v katerih smo to že večkrat pisali, Dejali smo gospodom, da je to naše resno stališče in da iskreno želimo, da se bi to res zgodilo, da pri nas ni treba tozadevnih intervencij, odločnih intervencij je pa treba pri malenkostnih ljudeh v liberalnih uredništvih, ki se še niso nikdar držali takih dogovorov in so še vselej, kadar jim je bilo le megoče ugrizniti kako naše podjetje, ušli preko ojnic . . . In potem so kmalu stopile pred nas velike številke, milijonske postojanke, s katerimi je liberalno narodno gospodarstvo oškodovalo ljudi, prišli so potem mimo nas tudi razni Sokoli Bončarji in naše časopisje je pisalo tako dostojno, da so se nam čudili najbolj naivni liberalci. Še več, včasih niti dejstev nismo registrirali. Liberalni narodni gospodarji so se cedili zadovoljnosti. Čakali so samo trenot-ka, da se nam dostejno zahvalijo.In sedaj se v resnici zahvaljujejo. Veliki možje »Glavne posojilnice«, »Zveze slovenskih zadrug«, »Trgovske obrtne zadruge goriške«, »Agro-Mercurja« so že na delu in tekmujejo med seboj, kako bi v liberalnem časopisju več nažvižgali o nekem Polanjn-kotu, ki jc iz »Jadranske banke« odnesel 40.000 K, a je pri tem že danes jasno, da radi tega noben Slovenec ne bo šel v kon-kurz. Gospodje vpijejo, predno vedo, kdo bo 40.000 K plačal. Ta strast je vsekakor značilna. Vsi gospodje, ki so pri liberalnih milijonskih škandalih deklamirali v našem uredništvu »visoka stališča«, so se poskrili, liberalni časnikarski dolgoušci pa plešejo sedaj divji ples okolu edinega Polajnkota. Le škoda, da ob liberalnem časnikarskem riganju ne bodo pokrite žrtve izvestnih liberalnih zavodov. »Polajnko je bil klerikalec«, se dere vse liberalno časopisje. Mi pa nismo vpili: Pobegli B o n č a r je bil navdušen Sokol, cela vrsta Sokolov je sodelovala v prid ljudstvu pri »Glavni posojilnici«, požrtvovalni Sokoli so vodili »Agro Mer-curja« itd. Tu imate celo vrsto pristnih liberalnih korifej, ki so se proslavile z narodnogospodarskim delom, ki bo Slovence stalo milijone in stotine eksistenc! Da pokažemo način »Narodove« pisave, ponatiskujemo iz »Naroda« to-le: »Defravdant Polajnko je služboval pred par leti v Logatcu; bil je tam tako vnet klerikalec, da je dobil vstop tudi v boljše klerikalne hiše, in sicer se je zanimal za take hiše, v katerih so imeli za možitev godna dekleta. V taki klerikalni hiši je imel hrano brezplačno in tudi večjo vsoto denarja je izpumpal z obljubo, da bo hčerko poročil. Seveda je prevaril hčere in mamice in storil tudi razne goljufije.« Tako poizkuša »Narod« vse zvreči na »klerikalce«. Iz Logatca pa smo dobili danes dve pismi, ki v bistvu to-le poročata: Ko je bil Polajnko v Logatcu, je bil skoziinskozi liberalec, kakor je bil dolg in širok. Ako bi bil naš, bi bil zahajal v našo družbo; tako je pa kot pisar pri dr. Krautu bil zagrizen liberalec, ki je hodil samo v liberalno družbo, v liberalno bralno društvo ter je popival z logaškimi Sokoli. Kar se pa tiče »Narodovih« namigavanj o klerikalnih hišah in Polajnkovih razmerah v teh hišah, je pa vse nesramna laž. Verjemite, da so logaška dekleta toliko poštena, da še takega privandranca ne pogledajo. Polajnko je in ostane v liberalnem registru. Tu je bil defravdant Polajnko ravno tako znan liberalec, kakor njegov brat.« V Logatcu so vsi popolnoma na jasnem, čegav je bil Polajnko. Tudi v Ljubljani ni bil v nobenem našem društvu. Za »Narod« bi bilo najbolje, da Polajnkota nam ne vsiljuje na tako sumljiv način. Zadovoljen naj bo, da nas ni pri nastavljanju tega človeka nihče vprašal za informacijo. Kar je bilo doslej v Ljubljani defravdan-tov, so vsi izšli iz liberalne družbe. »Narodovo« divjanje pa naj bo enkrat za vselej zlat nauk za naše ljudi na vse strani, »Narodu« pa priporočamo, naj Polajnkota pusti v miru zauživati pri »Jadranski banki« z lahkoto dobljeni denar, pa naj prične pisariti o posameznostih sanacije vložnikov in dolžnikov »Glavne posojilnice«. To bo ljudi mnogo bolj zanimalo. Ostanite v svoji gncjnici in s svojim smradom ne kvarite zdravega ozračja. Mohorjani - vsi se spomnile »Slovenske Me"! UnDljinske novice. Ij Seja odbora S. K. S. Z. je v ponedeljek ob 8. uri zvečer. lj Misijon pri Sv. Petru bo končan jutri v nedeljo popoldne. Ob dveh sklepni govor, nato procesija s sv. R. T e 1 e s o m po istih potih kakor na Veliko soboto: iz Sv. Petra ceste v Škof jo ulico, Prisojno ulico, na Martinovo cesto v cerkev. — Ves čas je bila velikanska udeležba, cerkev vedno polna, zvečer popolnoma nabita, da niso mogli vsi notri. Včeraj zvečer in pri stanovskem govoru za-moške je bila prostorna cerkev polna samih mož. Z današnjim dnem je bilo obhajanih devet tisoč osem sto oseb. lj Še nekaj o obrežju Ljubljanice. V sredo smo poročali, kako se bodo ob poglobljeni Ljubljanici, prvotno od frančiškanskega mostu do Obrezove hiše, projektovane betonske stene okrasile, da bodo dajale obrežju res poseben, živahen znažaj. V občinskem svetu ljubljanskem je, kakor znano, stavil občinski svetnik Ivan Kregar predlog, naj se vpraša strokovnjak, kako puste obrežne zidovi spraviti v sklad z okolico. Ta predlog je bil v občinskem svetu soglasno snrejet. V odseku je občinski svetnik g. Pammer imel jako srečno misel, da je predlagal strokovniaka v osebi arhitekta K e 1 -lerja. Načrti Kellerjevi so res nekaj divnega: razdeljene zelene ploskve ob Ljubljanici, različni nastavki, polni pestrega cvetja, bo dalo obrežju nekaj nrivlačnega. Na straneh novega frančiškanskega mostu so projektovana h Ljubljanici štiri stopniišča. Ob Marijinem trgu v bližini mostu bosta s+a-druga nasproti drugi dve lični hišici ena za tramvai. ena za. trafiko ali kaj sečnega, v bližini mostu so potem ob Ljubljanici projektovane tri dunline, na desni in levi na je okrnjeno obrežje deloma z betonskimi cvetlični™' 'Tiarami, deloma s podstavki, nad katerimi se vijo pergule ali divia trta. Pri Gerberju bodo zopet »tonnice h Ljubljanici, istotako pri Gledališki stolbi. Tu je projektovan tudi prijeten, zeleni kotiček s klopmi ob Ljubljanici. Tudi ob Jurčičevem treru in ob Obrezovi hiši so projektovane stopnjice h Ljubljanici. Na drugi strani Liublianice so pro-iektovane stonnjice ob Ribjem trgu, pri Krojaški ulici, Radeckiievem mostu. Kleparski stezi in Vodni strzi. Z leni kostanji ob straneh bodo še povečali utisek obrežja. Pričakujemo, da bo občinski svet vse storil, da so ta krasni projekt tudi izvrši. lj Predavanje v Eokode'skem cTo-mu. G. Ivan Ogrin, stavb, mojster in svetnik trgovske in obrtne zbornice, bode jutri, dne 16. t. m., ob 10. uri dopoldne, v dvorani Rokodelskega doma nadaljeval svoje zanimivo predavanje o stavbinskih slogih, na kar opozarjamo mojstre in pomočnike. lj Šentjakobsko prosvetno društvo ima v nedeljo, dne 16. februarja, ob"5. uri popoldne v društvenih prostorih svoj redni občni zbor. Člani se s tem vljudno vabijo k polnoštevilni udeležbi. lj Koncert Slovenske Filharmonije. Spored jutrišnjega koncerta pod vodstvom opernega kapelnika gosp. C. M. Hrazdira: 1. Zalateo: »Monte bello«, koračnica — 2. O. Strauss: »Tiralala«, valček po motivih operete »Hrabri vojak«. — 3. Ziehrer: Potpourri iz operete »Po-stonači«. — 4. Parma: »Rosita-Bolero«. 5. Weber: Ouvertura k operi »Oberon«. 6. Hrazdira: »Moravsko-vlaški motiv«, simfoniška škica. — 7. Fučik: »Počme elegique«. — 8. Dvorak: »Slovanski ples«, I. vrsta, št. 3. — 9. Prochaska: »Gavotte Empire«. — 10. Bizet: Orkest. suita št. 2 iz opere »Carmen«. — 11. Ba-yer: »Punčke«, valček. — 12. Končna koračnica. lj Pri včerajšnjem glasovanju o laški fakulteti v proračunskem odseku je bil predlog poslanca M a r k h 1 a , naj se na državni obrtni šoli v Ljubljani ustanove nemške parale lke odklonjen. lj Turki se še vračajo. Sinoči se jo iz Soluna čez Trst mimo Ljubljane s posebnim vlakom peljalo 235 Turkov. lj Zlato poroko sta 10. t. m. praznovala magistratni pomožni uradnik v pok. g. Gregor Eržen in njegova soproga Elizabeta. Se mnogo let! lj Polajnko »prijeta. Po Liubljanl so razširjeno vesti, da so defravdanta Polajnko v Strassburgu prijeli. Te vesti niso resnične. Polajnko je bil res v Strassburgu od 5. do 8. t. m. a je iz Strassburga odpotoval. Pač pa so v Strassburgu zaplenili 4000 K, katere je Polajnko naložil pri neki tamošnji banki. lj Občni zbor »Muzejskega društva za Kranjsko v Ljubljani«. V sredo, dne 19. t. m., se vrši ob 6. uri zvečer v predavalnici deželnega muzeja (dohod Bleivveisova cesta) občni zbor »Muzej skega društva za Kranjsko«. lj Vojaški prjmcnadni koncert so v Zvezdi se vrši jutri ob pol 12. uri. lj Glavni nabor za mesto Ljubljano se vrši 17., 18. in 19. aprila. Dne 17. aprila pride k naboru I. in II. razred domačih, dne 18. III. razred domačih in I. razred tujih in dne 19. II. in III. razred tujih nabornikov k naboru. lj Najdena utopljenka. Včeraj so našli v Ljubljanici v Vevčah truplo pogrešane vdoveA dele Košmeljeve, rojeno Dominik 1. 1870. v Železnikih, katera je odšla od doma, kakor smo že poročali v ponedeljek. Nesrečnica, kateri se je bil omračil um, je zapustila tri nepreskrbljene hčerke. Njeno truplo so prenesli v mrtvašnico pri Devici Mariji v Polju. lj Prijet vlomilec. K tej notici se nam še poroča: Dne 10. t. m. je bilo vlomljeno v I. nadstropju v stanovanje hišne posestnice Ivane Malinove v Ka-runovi ulici št. 6 in bila ukradena zimski suknja z baržunastim ovratnikom, rjav suknjič, zlata ovratna verižica in dva uhana. Tatvine je bil sumljiv nek mlad moški, ki je povprej vprašal v hiši za stanovanje in rekel, da je ključar pri tvrdki Samassa. Policija je pričela takoj povpraševati po vlomilcu, toda brez vspeha. V četrtek popoldne pa je neka gostilničarka obvestila stražnika, da se v gostilni nahaja nek moški, ki se ji zdi sumljiv. Ko je potem prišel še drugi stražnik, sta neznanca povabila seboj. Le-ta je bil videti zelo razburjen in jc rekel, da je njegovo ime Rudolf Sibel, da je po poklicu ključar in da stanuje na Dunajski cesti št. 11. Ko sta ga stražnika peljala, je prišedši Pred Škofijo pobegnil in ušel na Grad, kjer sta ga stražnika zopet ujela. Njegovo pravo ime je Matija Pintar. Pri sebi je imel kukalo, srebrno že;nsko uro in ovratno verižico ter različne ključe. Oblečen je bil v suknjo, katero je bil ukradel Ko-runovi. Pintar je šele 4. t. m. prestal v Mariboru zaradi goljufije trimesečno kazen, odkoder se je' odpeljal v Ljubljano ter se zadrževal v Kolodvorski ulici. V nekem prenočišču se je izdal za Ivana Kotnika, ključarja iz Celovca, v drugem pa za Rudolfa Spitzerja, mizarja iz Krumpendorfa. Kriminalna raz-vidnica je tu dognala, da je Pintar zelo nevaren vlomilec in vtihotapec, katerega pozna od 26. oktobra 1909, ko je bil v trnovski cerkvi vlomil nabiralnik, poleg tega pa ogoljufal več strank. Izročili so ga sodišču. lj Umrli so v Ljubljani: Marija Mulec, strežnica, 71 let. — Ivan Brezovar, mestni ubožec, 77 let. — Ana Fric, vdova sodarskega pomočnika. 60 let. — Josip Amigoni, premogar, 29 let. — Marija Pucsko, sodnikova vdova, 81 let. lj Zopet Amerikanci. Včeraj sta na južnem kolodvoru službujoča nad-stražnika Večerin in Kržan zopet are- Betežnost In glavobol, omotica In šumcnfe po ušesih so prikazni, katere mnogokrat nastanejo vsled slabega želodca. — Pol kozarca naravne Franc Jožef-ove grenčice odvaja brez bolečin ta pogostni vzrok motenja v prebavi in učini s tem, da preneha pritisk ! se ga h če prav izrabiti. Ribjemu olju se mora po Scottnvcm načinu odvzeti težka prebav-1 ivost, uepiijeten duh, zoprn okus m vse napake, ter ga pripraviti bolj užitnega in okus:ic.šega. Na ta način | rid bljena EmuLzua ' ima vse prednosti navadnega ribjega olja v najvišji meri, povzroča dober tek, je zelo redilna in lahko prenesl iva, da jo prenese tudi najbolj o; čutl.iv želodec. Po redni rabi Scotlove emulzije se >c v kratkem času opazi sp ošno o.ačenje. Kdor že i to doseči na se odloči, čim I reje tem b; Ije, za zdravl,enje s Scottovo emulzijo, r ona originalni Jtcklenid ie k K W v. Dob sc v vseh t»k«rn 'h Kdor pojile M vin. v /namk.ih ni SCOTTP. BO\VNE. O.m b H Dunaj Vit., in sc sklicuje.na ta časopis, dostavi se mu cm roli-Ijatev potom lekarne za poskušnjo. to ce, soproga vaškega načelnika g. Justa Tence. V torek jo bil pogreb. GOSPODARSTVO. Semenj v Eandlji. Prihodnji četrtek, dne 20. svečana 1913 bo v Kandiji semenj za govejo živino, konje, prašiče in drugo blago. — Tečaj za knjigovodstvo v Rudol-fovem se zaključi v nedeljo 16. t. m. dopoldne. Na popoldne pa je sklicala zadruga ra rokodelske in sorodne obrti obrtniški shod, ki se ga udeleži tudi zastopnik Zavoda za pospeševanje obrti. Vabi se k obilni udeležbi. — Redna prebava je podlaga zdravju. Herbabny-jev Sarsaparilla sirup je izvrstno in neškodljivo odvajalno sredstvo, ki vedno dobro in nežno učinkuje. To sredstvo zdravniki že nad 40 let uporabljajo pri bolnikih, ki slabo prebavljajo. Izdeluje samo: Dr. Hell-mannova lekarna »ZurBarmherzigkeit« Dunaj VII. Kaiserstrasse 73—75. Dobi se v lekarnah. Sprejme se 480 spreten mlekar pri »Mlekarski zadrucji" v Polhovem Gradcu pri Ljubljani. Plača po dogovoru. Trgovina z mešanim blagom se odda takoj v najem v Begun.ah na Gorenjskem. VpoSteva se posebno gospodična oziroma samostojna gospa za sprejem trgovine v najem. Marija Jeglič, Pober zaslužek! 497 večje trgovine z mešanim blagom želi svojo dosedanjo službo maja ali junija spremeniti. Ponudbe pod „Vesten 498" na upravo ,Slovenca'. 473 Načelslvo. NA IZBIRO pošilja tudi na doželo: Krasno 1125 lcokop Skorkovskg in sin izvozna tvrdka blaga za moško iti ženske obleke, HUMPOLEC, ČEŠKO. Na željo damo izvršiti moške obleke. naravna alkalična kislina najboljša difefična m Dsuežujnča pijača preizkušena pri želodčnih in črevesnih ka-tarlh. obisfnih >n mehurn.h boleznih, katero priporočajo tiajveljavnejši zdravniki kot bistveno poripiralno sredsioo pri karlovovarijskem in dragih kopeliških zdravljenjih in kot poznejše zdravilo po kopeljih 24 38 in trajno porabo. (VII.) zvirek: Giessfifiitpl Sanerbronsi, železniška posiaja, zdravilno kopališče pri Karlovih variti Prospekti zasfoni In franko. V Llabilani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalmcah in trgovinah z jestvinanii in vinom. Zaloge pri Mihael Kaslner*u. Peter Lass-nlku in flndrel Sarabonu. LlubiJana. u Ravnokar jc izšla v naši zalogi molitvena knjiga, ki se je že v svojih poprejšnih izdajah priljubila in katera se je občutno pogrešala, posebno odkar je pošla v trgovini že sedma izdaja. Molitvenik obsega krasna premišljevanja Kristusovega trpljenja in je nova izdaja na novo prevedena iz izvirnika in v mnogih pomanjkljivih točkah izboljšana. Ta lepa knjiga, ki bo nudila veliko duhovno korist nosi znani naslov: 1 Šola ponižnosti, pokorščine in ljubezni do smrti. Premišljevanje in molitve v čast bridkega trpljenja in smrti našega Gospoda Jezusa Kristusa. Po nemški izdaji priredil Fr. Ks. Steržaj. Cena: platno, rdeča obreza K 2-60, šagrin, zlata obreza K 3-60. Nova izdaja te knjige jc tiskana na fin, tenak papir in ima molitvenik kljub svoji obširnosti, prav priročno žepno obliko, kar je tudi velika prednost novega natisa. Istodobno priporočamo sledeče nabožne novosti: šmarnice. Cena: deča obr. K 2-— 2)r. 3gs. Jerss, jVtati čudovita. * šagrin, zlata obreza K 3*—. Te šmarnice se ne priporočajo samo kot šmarnično berilo, temveč bodo zbog svoje prekrasne vsebine, ki je skozi in skozi dog-matičnega izvora, služile tudi pridigarjem, posebno pa voditeljem Marijinih družb pri izdelovanju govorov. tfolažba dušam v vieah. zlata obreza K 2'—, šagrin, zlata obreza K 2'60. 'IIPi tot^lilfa Nauk blaženega Gr in j ona Mon- ciljna Stv. fortskega o pravipobožnosti do Matere božje. Rdeča obreza K 1'60, fin šagrin zlata obreza K 2'40. ^PaI" MoVtP^^ življenje udov tretjega reda sv. Frančiška. J Ul V liCUCaa Spisal O. Nikolaj M e z n a r i č. VI. natis 1912. Okusno vez., rdeča obr. K 1*80, zlata obr. K 2*40, fin šagrin K 3-20. Molite bratje! Molitvenik arskega župnika bi. Janeza Via-neja. Z velikim tiskom. Cena: rdeča obreza K 1*20, zlata obreza K 1'80, fin šagrin, zlata obreza K 2*40. Ta molitvenik ima velik tisok pa zelo priročno žepno obliko in lepo vsebino. Za slabovidne je zelo priporočljiv. Cerkvenim zborom priporočamo: P. An ge lik Hribar, Postni in velikonočni uapevi za mešani zbor. Partitura K 240, glasovi a K —'60. Fr. Kimovec, Rihar renatns. 21 posmi našemu Gospodu za mešani zbor. Partitura K 3'—, glasovi a K —'60. (Obsega poleg drugih tudi več postnih in velikonočnih napevov.) Ant. Foorster. Cantica saera I. del za 4 enake (ženske ali moške) glasove K 2'40. Ant. Grum, Cerkvena pesmarica za Marijine družbe I. del za 4 enake (ženske ali moško) glasove K 2-—. Ant. Foorster, 12 Fange lingua — Tantum ergo za mešani zbor. Partitura K 1*80, glasovi a K —'50. Dr. A n t. C h 1 o n d o w s k i, Sanctc Joseph. Invocatio za soli, mešani zbor in orgle. Partitura K —'60, glasovi a K —-10. Prav lahka a vendar zelo efektna in lepa skladba. Za praznik sv. Jožefa najpripravnejša, p. Hugolin Sattner, Missa Seraphica za mešani zbor in orgle ali orkester. Partitura K 3'20, glasovi a K —'50. Ant. Grum, Deset pesmi k blagoslovu za mešani zbor. Part. K l-—. Najnovejše: Ant. Grum, 10 velikonočnih pesmi za mešani zbor Partitura K 1'20. st. Premrl, Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih. 20 pesmi v čast svetnikom za mešani zbor. Partitura K 2'40, glasovi a K -60. Ta zbirka jc ravnokar izšla in bo cerkvenim zborom prav dobro došla, saj nismo imeli dosedaj nobene zbirke, ki bi nudila pesmi v čast svetnikom. Fr. Gerbič, Slovenska maša v čast sv. Frančiška Sera-f nskega za mešani zbor. Partitura K 1'SO, a K —-20. BsKvsrnn o imuni Zaloga vseh vrst sukna, platna ter Bianufakturnega blaga. trgovina na debelo in drobno. LJubljasia, Stritarjeva hI, Valilni aparat vali bolje kot vsaka kokoš. Na poskuSnjo zastonj. G. MOCKE, Pottendorf štev. 40 pri Dunaju. Stotine referenc in spričeval iz cele monarhije zastonj in franko. 181 (10) Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože tekom 3 dni brez bolečin ne odpravi moj uničevalec korenin Ria-ma-zUo— Cena lončku z jamstvenim pismom 1 krono. 336 Poštni predal 12/160 Ogrsko. Kemeny (Kasta) 1. pri kemični tovarni v Ljubljani. Naslov pove uprava „Slovenca" pod „št. 254". (Znamka za odgovor). 254 Perje za postelje in puh priporoča po najnižjih cenah EMIL KRAJEC preje F. Hiti 3534 Pred Skolifo štev. 20. Zunanja naročila se točno izvršujejo ot> lepem sprehajališču, s solnčno lego, se pod ugodnimi pogoji proda. Vprašati je na Cesti na Rožnik štev. 41. 408 Iščem učenko v trgovino z mešanim blagom, katera je dovršila 6. razred. Glavna stvar je, da ima lepo pisavo, ter zmožna v računstvu. IVAN ŽARGI, trgovec, Kamnik. 426 Samo pri nas pristno. Zelo ugoden nakup 40 METROV OSTANKOV zefira, voile, flanele in drugega pralnega blaga, zelo lepi v dolgosti od 1—8 metrov, sortirani. Pošilja sc po povžetju, franko za 18 kron. Najboljša razpošiljalnica V.l. HavIiCBK 5 Bratje, Podebrad; fGeško): Od teh ostankov se vzorci ne morejo razpošiljati. Kolekcija vzorcev modnega blaga in manufakture z navedbami nizkih cen pošiljamo franko. 116 Išče se posojilo na posest. Vknjižba drugo mesto. Obresti plačam po 6'/2°/o. Vsako leto se odplača 1000 K svote. Naslov pove uprava »Slovenca« pod šifro 1948/455. t oblastveno potrjeno učilišce krojnega risanja. Dobi se tudi kroj po životni meri. lstotako se izdelujejo obleke točno in po primerno nizki ceni. Franja Jesih, 4172 Ljubljana. Stari t ti 28. V Črni pri Prevaljah, blizu cerkve je naprodaj novo zidana, enonadstropna 1 * z gospodarskim poslopjem Hlr JI in velikim vrtom, ležeča ob ||I3Q glavni cesti. Ponudbe spre-jema in pojasnila daje M. Slanic, v Črni, Koroško. 456 Dva še dobro ohranjena 21 železnim zastorom in senčno streho proda po nizki ceni Simon Kme>etz, Ljualjano, Kolod-467 vorska ulica št. 26. na vodo in izvrstna lesna trgovina v okraju z SIT n\m skladišča m sm, se proda vkup, ali vsako zase. Vpraša se pod „Dobra eksistenca 458" pri upravi „Slovenca". Znamka za odgovor. 458 za pcmlaiifiisko in poletno sezono sso. Kupon. 310 nBjr. dolg, za i} ^ Kompletno moško obleko i kupon >5 kron (suknjo, hlače, telov- 1 kupon 17 kron nik) zadostno, stane le t 1 kupon 20 kron Kupon za črno salonsko obleko K 20' —, kakor tudi blago za površniko, fcurifltovsku obleke, svileni kamgarn in blago za damsko obleke, pošilja po tovarniški ceni kot roelna in solidna, dobroinana zaloga tovarniškega sukna Vzore! zastonj in franito. Vslod direktnega naročila blaga pri tvrdki Siegel-Imboi tz tovuruc imajo zanebulfcl mnogo prednost1. Vsled velikega blagovnega prometa vedno največja izbira povsem svežega blaga. Stalne, na|niž|e cene. Tudi najmanjša naročila so izvršo najskrbneje, natančno po vzorcu. 404. «(S" i tf , z mešanim blagom in poljskimi pridelki v znano premožnem trgu na Spod. Štajarskem so takoj odda Velika poslopja v najboljšem stanu in legi. Velik promet, lepa zaloga svežega blaga po ugodnem direktnem nakupu. Interesenti naj se oglasijo pod „Srečka 457" na upravo Slovenca". (Znamka za odgovor). 457 Izredni uspeh, ki sem ga dosegel pri svoji M K d iti ziim kav v vseh slovanskih pokrajinah, me nagiba, da iznova opozarjam na ta svoj prvovrstni izdelek, ki po svoji kakovosti in nizki ceni ne pozna nobene konkurence, ter se smatra za neobhodno potreben predmet za vsakdanjo rabo v vsakem gospodinjstvu. Z vzorno in skrbno postrežbo sem si pridobil v vseh slojih prebivalstva popolno zaupanje in z zadoščenjem moram na tem mestu naglašati, da se znatno množi krog mojih odjemalcev. Obrnite se torej z zaupanjem na mojo izboino tvrdko in prejeli boste za 4 K 5 kg izborne žitne kave poštnine prosto na vsaki pošti. Vsaka pošiljka je zašita najskrbneje v zelo močno platneno vrečo in vsebuje vrhutega še dragoceno premijo: predmet, poraben v vsakem gospodinjstvu. Obrnite se takoj zaupno na tvrdko Jos. Veseiy, ?S°f86 in postali bodete za vedno moj stalen odjemalec. 324 potniki v severno in južno jRroeriko se vozijo sedaj ;e po domači avstrijski progi Trst — New York, Buenos Aires, ». o de Janeiro, Santos i. t. d. z najnovejšimibrzoparniki zdvema vijakoma, električno razsvitljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih jeza vsakega potnika preskrbi j eno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, svež kruh, posteljo, kopelj itd. Odhod parnikov: v severno Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni. Nova linija Trst—Kanada odhod parnika 15. III. v Portland 12. IV. Gueebec. Vsakovrstna pojasnila daje rade-volje brezplačno in prodaja vozne liste glavni zastopnik za Kranjsko, Štajersko in Koroško Simon 3