Posamezna številka 1 K. PoStnlna plačana v gotovini. Štev. 275. V HUDIM v sredo, dne i. decembra m Leto M •SLOVENEC« velja m poMt m we strast Jigg- slavil« la t Ljubljani: m •••« >«to naprej. & 180>— is pol leta „ .. m bo«— m oetrt lota „ .. „ u,-n easMMc , ,.n IS«— Be taesometvo oeloletao K2«K M Sobotna izdaja: es Za oolo Mo .. .. .. K 30'— • . . _ 34*— Suostolpna petltrrsta (M mm široka tn 3 mm visoka ali nje prostor) sa enkrat . . . po K 6*— poslana Itd. .. po K »•—, Pri večjem natoolln popust. lfajmaajfil oglas 58/8 sim &l\ {shaja tssS dan IsvtemSl po« »edeljek ta daa po nraanlk«, ob S. url zjutraj Uredništvo J« v lopttarjan ulici iter. 6/UL ----,Jal e« ae vrsisja; aetraaklraaa pisma se ae sprejemajo. Urada. telef. št*. SO, npraro. štv. 328. Političen list za slovenski narod. Uprava je v Kopitarjevi nI. B. Ba&n poBtae lino. 1 ljubljanske St. «50 sa oarofalao In it 349 sa oglase, I arstr. ta talke 24.797, ogr. 28.511, bosa.«bare. 7583. I lfoltocem SLS! V nedeljo ste, zvesti klicu S, L. S., oddali svoje glasove za može, ki Vam s svojim dosedanjim delom trdno jamčijo, da bodo v ostavotvorni skupščini zastavili vse svoje sile za zmago načel, za katera ste 28. t. m. šli v boj. Vaša možatost, zna-čajnost in zvestoba so tembolj občudovanja vredne, ker sc nasprotne sile niso še nikoli s tako ljutostjo in brezobzirnostjo zagnale t naše vrste kakor sedaj, ko niso okušale samo razcepiti moči našega ljud-tstva « pomočjo nalašč v liberalne namene Ustvarjene Samostojne kmetske stranke Sa razplamtiti najnižje strasti ter zlorabili njega naravno teženje po izboljšanju neznosnih družabnih razmer — temuč so telo posegli po orožju sumničenja najbolj poštenih bojevnikov za ljudski blagor in krščansko svetovno naziranje. Vi, ki ste preteklo nedeljo kljubtemu šli na volivno bojišče, e katerega je S. L. S. izšla kot najmočnejša izmed vseh drugih v naši deželi, ete tisti, ki jc nikoli in pod nobenim pogojeni nc boste zapustili in na katere so stranka lahko zanese kakor na skalo, kljubujoče tudi najstrašnejšim viharjem. fTa boj je bil ognjena preizkušnja, ki je pokazala, koliko jeklenih značajev in na-ifielno neomajnih mož šteje stranka kr-sčanskoimslečega slovenskega ljudstva in kako moremo zidati nanjo, naj pridejo še iiako težki dnovi! Zastopniki, ki ste jih izvolili, pa bodo šli v boj za vaše pravice s Čisto neomajno srčnostjo in ljubeznijo, ki ffte jo vi 28. t, m. tako sijajno izpričali. Načelstvo S. L. S. ffoaiucem SLS s Izvojevall ste časten uspeh! Dokazali &te, da trezno in pametno presojate aedanji čas z vsemi njegovimi neprilika-ad, obenem pa ste dokumentirali svojo resno in odločno voljo za krščanski socializem. Socialna pravičnost naj zmaga, da bo vsakc.mu človeku tudi ua zunaj dano biti človek! Vaša zavednost in odločnost, ki ste jo pokazali na dan volitev, je porok, da se bo to v doglednem času tudi zgodilo. —• Hvala Vam za zaupanje, ki ste ga izkazali SLS in po njej tudi meni! Na delo mi vsi! Dr. A. Gosar. nega is, Danes sta potekli dve leti, kar sc jc Izvršil najvažnejši dogodek v zgodovini Jugoslovanov. Dan 1. dcccmbcr 1918 je naravnal tok vsega našega življenja v novo smer, ta dan je otvoril vrata v novo dobo. Osnovala se jc država Srbov, Hrvatov in Slovencev. Slučaj jc hotel, da slavimo drugo obletnico svojega tijedinjenja v trenutku, ko so se izvršile volitve v ustavodajno skupščino. Rezultat teh volitev na prvi pogled opravičuje bojazen, da se bo konsolidacija političnih razmer v prid naši mladi državi zavlekla, ker so dobili radikalni elementi v njej veliko moč. Kdor pa globlje premotriva s£var, uvidi, da jc uspeh slruj, ki ogrožajo okrepitev države, samo prehodnega pomena. Ujedinjenje Sovenccv, orbov in 'Hrvatov jc diktirala nujna življenska p6treba, naša država je produkt zgodovinskega razvoja, je nespremenljivo dejstvo, b kateremu so nas vedle naše nara/.nc kulturne in gospodarske težnje. Začasni uspeli separatistov na eni in socialnih utopistov na drugi strani ni znak, aa državna misel nima iai V ljudskih masah, ampak je izraz sočas-/ nega nezadovoljstva vseh socialno zapostavljenih slojev z režimom, ki se jc po ujedinjenju po sili zakona vztrajnosti uveljavil v naši državi. Potreba, dati državi demokratično ustavo, povzdigniti naše gospodarstvo, dvigniti bogate zaldade Jugoslavije, zasi-gurati mirni razvoj in napredek vseh ljudskih slojev ter dvigniti naš ugled pred ino-stranim svetonv, jc tako življenjska, močna in kategorična, da lahko upamo na pozitivno delo konslituante, ki bo tem lažje postavila državo na trdne temelje, čimbolj bodo vse stranke in frakcije ljudstva prišle do besede, formulirale svoje zahteve in jih spravile v sklad z občo blaginjo. Čc bo šlo delo v tej smeri, smemo pričakovati, da bo ujedinjenje, kojega drugo obletnico danes slavimo, dobilo trdno in neomajno podlago v moderni ustavi iu socialno pravični postavodaji, pa kateri tako hrepenijo vsi sloji ljudstva, ki neizmerno trpe od posledic svetovne vojske. Tako se bo tudi vzgojila in utrdila državna misel, premagal vsak'separatizem in onemogočila demagogija na eni ter reakcija na drugi strani. Čeprav utegne država prestati šc marsikatero težko izkušnjo, bo izšla iz nje zmagovita! To jc naše trdno prepričanje. Bolecisif. Poraz demokratov v Sloveniji je popoln. Na Štajerskem in Kranjskem so dobili po en mandat in v Ljubljani, nekdanji demokratski trdnjavi, tudi samo en mandat. Niti na Štajerskem, niti na Kranjskem število demokratskih volivcev ni doseglo količnika, samo v Ljubljani, kjer so demokratje s sigurnostjo računali na dva mandata — »Jutro« je napovedovalo celo tri — so presegli količnik. Ta strahoviti poraz je demokratsko stranko strahovito poparil. Demokratsko časopisje skuša katastrofalni poraz demokratov ma&kirati z vpitjem, da je Slovenska ljudska stranka dobila manj mandatov, kakor je upala. To argumentacijo bi si demokratje prav lahko prihranili, ker so njihovi listi sami opc-tovano poročali, da pričakujejo od 136 do 150 mandatov! In sedaj ta demokratski polom v Sloveniji in ne mnogo boljše na Hrvatskem! Pri tem pa pozablja demokratsko časopisje, da Ljudska stranka ni dosegla zaenkrat šc stavljenih ciljev kakor da bi notranje bolehala! Na znotraj je Slovenska ljudska stranka močnejša nego je bila prej kdaj. Začela sc jc šele uprav konsolidirati in številke, ki jih je postavila v prvem boju Hrvatska pučka stranka, so častne in dokaz, da gre Ljudska stranka veliki bodočnosti nasproti. Vsi nasprotniki so bili edini in složni v naskoku na Ljudsko stranko, toda Ljudska stranka se je držala. V čast ji štejemo, da se ni posluževala demagoškega programa kakor socialisti in Samostojna kmetijska stranka ali komunisti v Beli krajini. Samostojni in socialisti so na Štajerskem najuspešneje agitirali z lažjo, da je dr. Korošec predal Slovence Srbom, in z republikanskim programom. Ko bi bila Ljudska stranka na Hrvatskem in v Sloveniji hodila isto pot, bi bilo danes deset mandatov Radičevcev manj in toliko več ia Ljudsko stranko; volivne vrste- SLS bi izkazovale danes vse druge številke. Toda SLS sc nc bori s takimi sredstvi, ampak z odprtim vizirjem in odkritim programom, ker njena bodočnost ne sloni na trenotni'. uspehih, kakor jih vidimo pri strankah, ki bodo ravnotako hitro izginile kakor so nastale, kakor Samostojna kmetijska stranka. Pribiti pa moramo ludi, da je SLS n a j m a n j d v a m a 11 d a t a izgubila vsled protizakonite določitve volišč. Drž. odbor jc tu očilo kršil zakon! Po tri do šest občin jc ponekod spoji) v c;:o volišče, in sicer tako nenaravno, da je bilo siccr prav za demokratske centre, nc pa za pristaše SLS; nekdo jc ta demokratski volivni manever dobro in točno označil s primero: Iz Št. Vida so šli glasovat na Šmarno goro, iz Šmarne gore pa v Št. Vid. Na Štajerskem so volivci potrebovali ponekod osem ur hoda, ako so hoteli izvršiti svojo volivno pravico. Zato se nI čuditi, da je bila udeležba razmeroma tako slaba, zlasti na Štajerskem. Doma so ostali samo pristaši SLS, druge stranke, ki imajo svoje glavne mase v industrijskih krrjih in mestih, niso bile niti ocl daleč tako prizadete! Na Štajerskem je bilo 118.197 volivnih upravičencev, glasovalo jih je pa 69% in na Kranjskem jc udeležba komaj presegla 78 %. Demagoštvo se samo stre, zdrava in poštena načela pa končno orodrejo in v državnem odboru nikdar več ne bo sedel gospod Ribnikar! Ali demokratska stranka razume sedaj, zakaj nosi SLS pokonci glave, ko jih demokratje povešajo in na tem prav nič nc bo izpremenila neokusna primera o »žabi« v »Slov. Narodu«. ^©vgp SEaSilsassl^sa nlega mlnisffra Sforze cs SSovendS* v pssrSasusnftu. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Trst, 30. nov. V italijanski zbornici jc dne 26. novembra govoril zunanji minister grof Sforza o Slovencih. Med drugim jc dejal: »Slovencem bomo zagotovili najobsežnejšo prostost v narodnem in kulturnem oziru. Za nas bo to častna dolžnost (impegno d' onore) in akt politične modrosti. Zato smo tudi uverjeni, da se bodo naši novi slovenski državljani tudi v tem oziru čutili takoj zadovoljene, da pripadajo veliki državni sili, ki krepka in zanašajoč sc na svojo brezprimerno kulturo z najvestnejšo skrbjo čuva nad njihovim domačim življem!« — (Silno lepo se slišijo ti obeti grofa Sforze. Če so voditelji naše države prišli do zaključka, da kaže iz višjih ozirov prepustiti del slovenskega naroda italijanski državi, potem pozdravljamo te besede grofa Sforze in želimo, da od strani oficielne Italije tem besedam zunanjega ministra sledijo v najkrajšem času tudi odločilna dejanja. Op. ured.) imamo časa, da privedemo nazaj fe zap7-Hance h Koroštvu (zum Kartnerturu); v življenski dobi ene generacije mora biti vzgojno delo dokončano. Tega nc bodo mogla storiti oblastva in vlade, koroško ljudstvo samo mora to preskrbeti; dom, šola in cerkcv morajo sodelovati pri tesu celivnem delu (Heilungswerk).« — V na-daljnem govoru jc omenjal, da so je bes.?., da Urbana Zamika spremenila v dejanje, in cla se je pomaknila jezikovna nteja v enem stoletju za eno miljo proti jugu, a brez pritiska in brez umotničenja (Kiinste-lcien). po koroških navadah 'Kartner Ge-brauchen), mora biti dovršeno to koroško delo. Mislim, da je odveč vsak tiadaljni komentar in prerokovanje, kakšna usoda čaka koroške Slovenci; po teh, v slovesni .obliki izrečenih besedah z avtoritativnega mesta. Res pravi dr. Lemež, da sc bo žalska uprava ozirala na — v mirovni pogodbi zaščiteno manjšino. — Lahko si mislimo, kakšna bo ta »zaščita« od uradqc strani in od — zloglasnega Heimatsdieis-sta. — Vendar — o tem sem sc namenil pisati v posebnem članku. Kajti eno stoii: rojakov na Koroškem ne smemo niti en dan zapustiti z vidika. Proti koncu svojega govora sc je dotaknil dr. Lemež tudi prihodnjih volitqv v občinske zastope in pa v deželni zbor, Žc enkrat sem se v kratkem telefoničnem poročilu iz Celovca dotaknil v »Slovencu« tega vprašanja (dne 2. novembra), a že drugi dan potem je zašumelo v nemških listih. Toda tudi o tem v prihodnjem članku. Nekaj naj 5e podam iz dr. Lemoževt>-ga govora. — Končujoč je izjavil: »Močne italijanske čete. ki so doslej v prostoru med Beljakom, kanalsko dolino in bovško ! sotesko kot ententna sila za vzdrževanje reda in v varstvo skupnih interesov skrbno vzdrževale stražo, se umaknejo v malo dneh. — Korc5ka ne sme pozabiti, koliko zahvale dolguje v onemoglost in zapušče-nosfc obsojena republika Nemška Avstrija Italiji za njeno zaščito v potrebi in stiski,« Ali bo po teh besedah še kdo dve -mil, da je bila predvsem Italija, ki nam jo zasekala globoko rano ua Koroškem, da nas je potem lahko vrgla ob tla v Primor- (Karntner Landesversammlung.) O tej prvi seji, ki je bila zopet v slavnostno okrašeni deželnozborski sejni dvorani v Celovcu dne 26. novembra t, 1., poroča . Klagenfurtcr Zeitungo: v št. 270 od 26. t. m., da so bili vsi poslanci v slavnostnih oblekah, in da so bili navzoči tudi za usodo Koroške zaslužni možje: deželni poveljnik, podpolkovnik Hiilgerth, freg. ka-pit. (avstrijski delegat pri plebisc. komis.) Peter Pirkham in dr. Reinlein, —• Slavnostno zborovanje je dvoril predsednik Lukas z daljšim govorom, v katerem sc je obregnil zlasti v »ljubljansko vlado«, spo-minjajoč se potem bojev za Koroško in zasedbe po jugoslovanskih četah, vsled. česar sta se morali umakniti tudi deželna vlada in deželna uprava, spočetka v Špital ob Dr. in kasneje v Št, Vid na Gl. — Glasovanje 10. oktobra jc bila zmaga dežele Koroške in republike. Avstrije; eminentno važnosti za državo, ker jc postala visoka stena Karavank državna meja. Obenem pa jc glasovanje odklonitev vojaške monarhije SHS. Za Lukasom jc govoril deželni upravitelj (Landesverwcscr) dr. Artur Lemisch (Lemež). »Nikdar več,« — jc dejal — »se ne bo smela jugoslovanska drzovitosf pre-drzniti, da bi zahtevala, da bi se vsedli odposlanci srbskega kralja na vojvodski prestol in nikdar več cc nc bodo drznili balkanci zapovedovati v Koroškem deželnem dvoucu .. .< V nadaljncm govoru sc jc zahvaljeval vsem, ):i so delo-ali za »oprostitev« Koroške, nato pa je dejal: »Pri upostavitvi domovine ne smejo ostati pozabljeni oni 15.278, ki so glasovali pri plebiscitu za priklopitev k Jugoslaviji. Menimo, da jc med temi pač mnogo 'iseč zapeljanih, l;i jih moramo zopet narediti Ko- iu < Fr. K rcsce.«. ITu kopito; pravi po domače: ki jih moramo šiloma poneni-čili! — Op, oor.) -'Le eno človeško dobo Ker smo imeli nekoč mladino, ki je bila večen podnet vsega narodnega življenja, smo so vzdržali tudi v največjiih trenutkih in doživeli svobodno in ujedinjeno Jugoslavijo. Morali bi obupati uad svojo bodočnostjo, te no bi bila današnja mladina vsaj iz istega kova ko nekdanja, kor vse bolj ugodne razvojno možnosti, ki jih nudi ravno svobodna država, zahtevajo, da je današnja mladina celo boljša od najboljše nekdanje. Mi verujemo v rodoljubje mladine in zato smo prepričam, da uvažuje mladina v celoti klic nove dobe, ki nastaja za naš narod in da pomaga z vso dušu, ko uekdaj prva med vsemi. Piva in najvažnejša naloga jo danes takojšnja iu krepka pomoč vsem onim, ki so iz* postavljeni brezobzirnemu političnemu in gospodarskemu in nacijonalnemu pritisku tujega nasilnika. Tudi tu mora stopiti prva na plan naša mladina, sama dajati in sama zbirati z vso požrtvovalnostjo idealne mladosti. Nima mnogo mladina, toda s svojo vztrajnostjo lahko mnogo nabere ter pridobi v krog na-birateljev množico drugih, vso one, ki so dovzetni za idealno požrtvovalnost. Naši mladini širom domovine, v mestih in vaseh veljaj klic: Vsak uaj prevzame prostovoljno nurudni davek za Jugoslovensko Matico in druga narodnoobrambna druživa! Vsak naj z \ucmo in neumorno nabira iu naj ne izpusti nobcuc prilike. Komur jc ua frcu usoda domovine, usoda odtrganih, nesrečnih, stradajo-čih in zatiranih bralov, bo pridobival nove nabiralce. Danes jo premalo resnesli v mladini in preveliko mlačnosti v narodu. Jvo so vedno bolj utrjuje tujo gospodstvo na Primorju iu v Koroški iu padajo tam l>om-be na nedolžne ljudi, ,-ie pri na» vodno bolj ninože zabav c in veseiice. Tam preko tuga, pri nas du prešerno veselje! To kričeče nasprotja Sti1 M* % ~iatf E Seaemft* Staf. Ttt. odpravite vi mladi in čisti, a če že morajo biti zabave, uvedite povsod svoj davek — davek mladine. Na vseh veselicah, vseh zabavali in v*eh prireditvah naj se nabira vstopnina in prispevki za uasa obrambna društva pri vseh onih. ki t ni njo srce in voljo prispevati za našo stvar. Po vseh šolah naj se snujejo krožki, ki organizirajo nabiranje, da eo bo ono vršilo v ledu in splošno. Ti krožki noj otopijo v zvezo z našimi obrambnimi društvi, ki jim dajo vse informacije in legitimacije, da bo nabiranje urejeno in čim najuspešnejše. Z delom pa je treba pričeti takoj, da bo Se prvi december, naš največji narodni praznik proslavljen z vašim plemenitim delom — z davkom mladine. Vsesplošen mora postati te davek in ni-kdo so mu no sme odtegniti, ker pred nami je velik nlj, za katerega je treba ogromnih žrtev. Prvo in krepko pomoč pa dajte vi mlada, '/Jata tirca —- svojim davkom mladine! Zato na delo, na zbiranje! Albanski problem. »Frankfurter Zeitung« dne 24. novembra t. I. prinaša na uvodnem mestu dopis iHermann Wcndla iz Debra, pisan meseca septembra AVende! popisuje razmere v Albaniji m prihaja do zaključka, da Albanija :?aenirrat nikakor ni zrela za samostojnost. 000 ovac, dasi jih jc štel včasih 80.000. Za Jugoslavijo jc raz vozi janjc albanskega vozla zato tako težavno, ker nima to- in onstran svoje meje opraviti s posameznimi kršitelji državljanskega reda, ampak udarjata tu drug ob dfttgega dva družabna reda, dve kulturni stopnji, dva pravna pojma, da — dve dobi: plemenska ustava in moderna država, barbarstvo in civilizacija, krvna osveta in kazenski zakonik, pradoba in sedanjost. V Belgradu pa sede oa varnem jugoslovanski komunisti in sanjajo o albanski sovjetski republiki v okviru združenih balkanskih sovjetskih republik. Kdor odklanja moskovsko šablono in gleda albanskim razmeram do dna, ve, da Arnavti, ki žive še danes v razmerah, ka-koršne so bile 1000 let pred Kristusovim rojstvom, ostro ločeni po plemenih, jeziku in veri, danes še niso zreli niti za narodno idržavo. »Neodvisna«, ^samostojna« Albanija ne bi bila drugega nego naselbina italijanskega imperializma, gnezdo nemirov zu. sosede in tako tudi vedni vir nevarnosti r« svetovni mir. Idealne rešitve za albansko vprašanje 1» resnici ni, zato bi bilo še najprimerneje, da izroči zveza narodov upravo nevtralizirane in internacionalizirane Albanije •jugoslovanskemu in grškemu sosedu dotlej, dokler gospodarski in kulturni razvoj tudi med albanskimi masami ne izpodrine plemenskega čuta ia ga nadomesti z narodno zavestjo. Wendel sc tudi v albanskem vprašanju kaže dobrega poznavalca razmer na Balkanu in političnih niti, ki se pletejo okoli njih. Vsekakor predstavlja albansko vprašanje eno najkočljivcjših za našo notranjo in zunanjo politko. Izid volitev na Kranjskem. LDU Ljubljana, dne :'.0. novembra. Rezultat volitev v konstituanto za volilno okrožje Ljubljana — Novo mesto (Kranjsko voliluu okroljo) je na podlagi oficielnega skrutinija alnvnecn volilnega odbora nastopen: Oddani vlaaovf v političnem okraju L Cerknica 2.473. 2. Črnomelj o.828, a. Kamnik 7.214, 4. Kočevje 5.437, 5. Krnnj 9.035, (>. Krško S,297, 7. Litija 6.431, S. Ljubljana — okolica 10.840, 9. Novo mesto 7.291, 10. Radovljica «-500. Skupaj 67.851. Krogi jie v skrinjicah je bilo So manj, kot je glasovalo volivcev. SLS je dobila 28368 glasov, SKS 15.641, komunisti 9.142, socialisti 7.134. JDS 4.500, NSS 2633. StroSki za Interallfirano plebiscitno komisijo. Kakor znano, jc prenehala med zavezniška plebiscitna komisija (Interallied Plebiscite Commission) v Ccicrvcu s svojim poslovanjem dne 18, novembra t, I. in jc prešla s tem dnem vsa oblast v pflebiscit-nem ozemlju na Koroškem v upravo avstrijskih oblasti. Naše čitatulje utegne zanimati, koliko znašajo stroški naših dobrih zaveznikov, zato jim postrežemo z naslednjimi številkami, kj pa ne vsebujejo stroškov Avstrije in naše clržare. — Glasom predloženega sumaričnega obračuna znašajo sktrpni stroški v francoskih frankih in sicer angleško sekcijo francosko sekcijo italijansko sekcijo 1,974.746 fres. 723.900 » 627.970 c Skupno 3,326.616 fres. Koliko znaša to v naši ali pa avstrijski valuti, si lahko izračuni vsakdo sam. Kic so vsi i oda tki Avstrije in naSe države?! — Bo pač treba precej globoko poseči v mošnjiček obema. Račun angleške sekcife je naravnost ogromen. Seveda: luksus na tuje stroške sc lažje prenaša. In Anglež je sportsman. Njemu jc izdatek postranska stvar, zlasti č©. njega ne boli. A boli ga ne, čc se uvažuje, da jc imel predsednik. Peek dnevno okrog 1200 (en tisoč dvesto) dinarjev za. svoje »nepristransko« — rvdelo'.. — Stat nominis umbra Razna poročila? POŽIGI SINFAJNOVCEV. LDU London. 30. nov, (Brezžično.) Kakor poročajo iz Dublina, je v soboto uničil v Corku požar Union Hali. LDU London, 30. nov. (Brezžično.) Policija jc zaplenila načrte za nameravano teroristično akcijo sinfajnovcev, Kakor poroča »Evening Standard«, so sinfajnovci nameravali napasti razen ministrov' in njihovih rodbin, tudi na Angleškem prebivajoče družine onih policistov, ki službujejo na Irskem, V maščevanje za uspešen boj proti vstaškemu gibanju na Irskem so sinfajnovci nameravali požigati hiše v /Angliji. Radi požigov v Livcrpoolu. in Londonu so vsa mesta, ki so najbolj ogrožena, od sobolc dalje zastražena. Vlada je napravila energične korake, da bi preprečila pobeg požigoJcev iz Anglije, Vse angleške in irske Tuke so 6trogo zastražene. Doslej sc jc že posrečilo več udcleženccv požiga v Liverpoolu aretirati, ko so se. hoteli z ladjo -vrniti na Irsko. Vendar sc jc žc več zločincem posrečilo pobegniti, STAVKA V RIMU- LDU Rim, 29. nov. (Štefani) Delavci v elektrarnih obratih so vsled nesporaz- umljcnj gospodarskega značaja z upravo občinske elektrarnicc pričeli stavkati. Občinska uprava jc podvzela vse potrebno, da bi zagotovila nezmanjšano razsvetljavo mesta in gonilne moči za cestno železnico. Opolnoči so dale oblasti vse elektrarnice. zasesti po vojakih in so postavile ob vseh električnih napeljavah stražnike. Tehnično službo opravljajo državni inženirji in ženijske čete. Pri zasedbi obratov sc ni dogodilo nič posebnega. AVSTRIJA IN ZVEZA NARODOV, LDU Pariz, 29. nov. (DunKU) V nasprotju z različnimi časopisnimi vostmi ugotavlja Agence Havas, da sc Francija pripustitvi Avstrije k zvezi narodov nikakor ne bo upirala, temveč da je že v lo privolila, seveda s pridržkom, da se s tem strinjajo države, na katere meji Avstrija, Splošno sc zdi. da bodo kmalu odstranjene vse ovire in da so francoski odposlanci v Ženevi delali na to. LJUDSKO GLASOVANJE V ŠLEZIJI. LDU Pariz, 30. nov. (DunKU) Listi priobčujejo iz iondonskih virov vesli, da so pogajanja med Lloyd Georgem in Ley-guesom v vprašanju ljudskega glasovanja v Zg. Šleziji popolnoma uspela. Da. se ohrani red in mir v glasovalnem ozemlju, se botla Nemčija in. Poljska pozvali, naj oni upravičenci, ki so bili v Gornji Šle^ji rojeni, a so se nato izselili, nc glasujejo na glasovalnem ozemlju samem, temveč v kakem kraju, zasedenem po zavezniških četab, na primer v Ivoelnu. Ako imenovani državi ta predlog odklonita, naj sc pri prste ti upravičenci, ki jih cenijo na 300.000, h glasovanju ; icer na glasovalnem ozemlju, vendar nc skupaj z domačini, temveč kakih 8—14 dni kasneje. V tci točki sc IJovd George popolnoma strini?! s fran-cosKin) stališčem- MEDNARODNA ŽELEZNIČARSKA KONFERENCA. LDU Amsterdam, 30. nov. (DunKU) Tclegraaf • javlja iz Londona, da sc jc v Memorial Hali otvorila mednarodna železničarska konferenca, ki jo je sklicala mednarodna zveza transportnih delavcev. Zastopanih jc bilo 1,357.000 železničarjev iz Nemčije, Holandijc, švedske, Dansfce, Francije, Luksembttrške, Avstrije, Anglije in Belgije. Voditelj angleških železničarjev Thoma jc v svojem govoru izjavil: Vojna je povzročila, da sc delavski razredi vseh dežel nc dajo več izkoriščati. Sedaj ko je vojna končana, čutijo delavci, da se morajo prizadete rane ozdraviti in da se mora delavstvo med seboj spraviti. Ako bi so bili delavci že med. vojno razumeli, bi morda nc prišlo do dogodkov zadnjih let. Nismo še dosegli konca boja. V Angliji se pripravlja za prihodnjo mesece srdit boj, in sicer se bo bil ta boj za čisto druge zahteve delavcev, kakor doslej. Angleško delavstvo meni, da mu ne bo treba lc prenašati bremen, temveč da sc bo lahko tudi udeleževalo smotrene uprave železnic. In za to udeležbo pri upravi železnic se bo vodil prihodnji boj. Železničarska konferenca jc sprejela resolucijo, v kateri pozdravlja splošno uredbo 8-urnega delavnika in poživlja sodru-gc vseh držav, v katerih se tej zahtevi protivijo, da uporabljajo svojo gospodarsko moč. Kolibo bo uellal »Slovenec"? Z ozirom na novo veliku podraženje papirja in vseh drugih potrebščin so sc morale z novim letom dvigniti cenc vsem časopisom. Počenši z novim letom 1921 bo torej znašala naročnina na »Slovenca«: za en mesec . , , » , 25 K za četrt leta . , , . . 75 « za pol leta . , . «. . 150 « za celo leto . . « , . 300 « Za inozemstvo (Italija, Švica, Nemčija, Francija, Amerika itd.) velja »Slovenec* 45 kron na mesec. Uprava »Slovenca*. Dnevne novice. — Veličastna zmaga S. L. S. v škoiji Loki. Veliko veselje je zavladalo v Škof ji Loki po volitvah, S. L. S. je zmagala tako sijajno, kakor še nikoli ne. Škofja Loka doslej .»liberalna«, je v velikanski večini v S. L. L. Izid glasovanja je nasleden: S. L. S. 225 glasov, JDS 99 glasov, NSS 23 glasov, socialni demokratje 19 glasov, komunisti 30 glasov, SKS 20 glasov. Liberalci so kar tulili od jeze. Najhujši je bil Jože Zi-herl, sodni kanclist v Ljubljani, ki je huj-skal na javnem trgu: Sedaj pa v roke nož in podavimo vse farje! Priče »o na razpolago! — Svetujemo pogorelim liberalcem, naj še uganjajo protifanško gonjo, a prepričani naj bodo, da jih bo pri prihodnjih volitvah popolnoma spravila s političnega pozorišča brez vsake škode! Zavednim, discipliniranim pristašem v Škof ji Loki pa vsa čast! Živela S. L. S.! — Volitev v Novem mestu. Tako srditega volivnega boja dolenjska metropola še ni doživela. Dr, Žerjav jc prišel trikrat bodrit svoje zveste demokrate, pohvalil je njih tradicionelno zvestobo, ljubeznivo pa pripomnil, da se ta njihova zvestoba premalo pozna v okolici. Narodni socialisti so štirikrat naskočili našo trdnjavo. Krnetje-obrtniki so se pripravljali eno leto s tedenskimi guljaži, popivanjem in plesi na boj. Pri neki seji je sicer eden izmed obrtnikov pripomnil, da veljaj tisti za »šufta«, ki bo šel s kako stranko razen z obrtniki, vendar pa so sc obrtniki in trgovci povečini naslonili ua samostojne kmete. Visokošol-ci, mlajši učitelji in železničarji (s par izjemami, so iskali strehe pri komunistih. Vsi ljubljanski govorniki in lepaki, ki so prihajali z vsakim vlakom v pestrih hojah, so izpraševali vest »klerikalcem*. Vsekako pa Ljubljančani nimajo posebno visokega mnenja o Novomeščanili, ker so jih pitali s tako gorostasnimi budalostmi, da jc bilo poštenih jpeščanov sram. In rezultat ? SLS. je ohranila število 70 volivcev vkljub temu, da so jo zapustili mnogi obrtniki radi slovesne obljube g. Ogriča, da bodo obrtniki zase, da nc marajo nobene stranke. Lc-ti samostojni.kmetje-obrtniki so dobili 85 glasov. Največ zaslug za prospeli teh samostojnežev ima poleg g, Ogriča mizar g, Malovič, ki je bil priljubljen iu zvest pri-žtaš žc različnih strank. Demokratje so vrnili ljubezen dr. Žcrjavovo s 117 glasovi. Narodni socialisti so slabo opravili s 26, bolje komunisti s 44, Etbin Kristan jih je pa odnesel 6. Vseh glasovalcev jc bilo 348, u h glasovanju jih ni prišlo 85. Dasi so vse stranke iz kože devale »klerikalce«, so lc-ti prav zadovoljni in nimajo še ramena | izumreti. — Če bi bilo Novo tneslo državica zase, bi vestni demokratje prevzeli pravosodje, ker je zasesti še nekaj važnih mest "ri odmik dalie, ooštn in finance, zu- f" 'HM nanjo politiko pa vsaj do Ljubljane. Kniet-je-obrtniki bi si pridržali obrt in trgovino, ker to najbolj nese za tedenske gostije. Maloštevilni klerikalci bi se zadovoljili z bogočastjem, ki v samostojnem, demokratskem mestu itak nc povzroča preohložitve z delom. Komunisti bi skrbeli za agrarno reformo, po kateri kriče kozje steze novomeške, narodni socialisti bi prevzeli notranje zadeve, zlasti na magistrata, da bi ne izpustil v drugo toliko imen« se naučil abecede in pravopisa. Socialni demokratje bi pa tvorili močan opozicijski blok. — Naročnina na »Domoljuba« to »Bo* foljuba«. Naročnina aa »Domoljuba« bo znašala v novem letu 30 K za oelo leto oziroma 16 K za pol leta; ^Bogoljub« bo pa veljal 10 K za celo leto. V inozemstvu treba plačati za »Domoljuba« 50 K, za Bogoljuba« pa 15 K v naši veljavi. — Protest jngoslovmkega dijaitvat proti dogovoru mod Italijo in Jugoslavijo se je vršS 22. t m, v Pragi. Sprejeta Je bila resolucija, da jugoslovanska visokošolska mladina ne prizaava in nikdar ne bo priznala pogodbe, po kateri bi Jugoslovani izgubili milijon najbolj izobraženih in pa najbolj zavednih ia junaških Jugoslovane*-., Po sliodu »o šli Študentje v iaprevodu fc jugoslovanskemu poslaništvu na Mafi Strani, kier so resolucijo oddali, — Za begunce. Koncem tekofiega leti poteče ugodnost brezplačne vožnje v Jugoslaviji in tudi v zasedenem ceeinljn. Vsem, ki se sami ne morejo preživljati v Jugoslaviji brez begunske podpor«, a bi se radi vrnili v domovino, kjer se nimajo pripravljenega stanovanja, naznanjamo, dfit nam je sporočil Deželni urad za varstvo beguncev v Gorici, da ima v barakah pri Viscu in Cervignanu pripravljeno stanovanje za 600 ljudi. Generalni civilni komisarijat v Trstu pa jc objavil, da dofoijd begunci, kateri se v tem let« pcmuMU begunsko podporo še za dva meseca, pt tudi v prihodnjem letu jih boda podpirati, če ne bodo mogli dobiti si dela in bodo brez zaslužka. Kdor želi odpotovati in S® tam naseliti začasno, naj se zgtasi pri okr, glavarstvu, ki mu izda 1. prepustnico (brezplačno in brez kolka), 2. potrdilo, da je prejemal begunsko podporo, in 3. na* kaznico za prosto vožnjo. Transporti odidejo iz Ljubljane 11., 15. in 20. decembra. Pa tudi drugim beguncem svetujemo, da se čimpreje povrnejo v svojo ožjo dropo-vino. Kdor ostane v Jugoslaviji po preteku t. 1., ne bo več begunec, ampak brez- Saven izseljenec, dokler ne dobi člržav-„ mstva, Čas bi bil, da izgine beseda »begunec« in vse, kar je s tem v zvezi: Begunski urad. Urad za. zaščito beguncev, Begunski odbor, Begunski sosvet itd. Be~ gtmei! Ali vemo, kje je naš dom? Če je porušen, vrnimo se, da zgradimo še lepšega! — PoJredovalm urad za begune«*, — Raspis službe. Odbor >Katoliškega tiskovnega društva« v Ljubljani razpisuje novoustanovljeno mesto osrednjega upravitelja. — Prosilci s potrebno kvalifikacijo naj vloie prošnjo do 30. dec. 1920 pri predsedstvu K. T. D. Pojasnila o delokrogu in službenem razmerju istotam. — V gavodu sv. Stanislava priredi 4ra> m&tski odsek S. O. Shakespearejovo igro >Julij Cezar c v nedeljo, dne 5. decembra 19130 ob poj 3. uri popoldne. Vabimo! — Zadružna šola se otvori zopet v letošnjem zimskem tečaju. Vpisovanje sc vrši pri ravnateljstvu državne trgovske šole v Ljubljani, Kongresni trg št. 2, dne 6. decembra od 9. do 12. ure dopoldne. Pogoj za sprejem v Zadružno šolo je dopolnjeno 16. leto in dovršena ljudska Šola, K vpisovanju je treba prinesti krstni list in zadnje šolsko izpričevalo ter 20 K kot vpisnino, šolnine ai nobene. Pouk sc bo vršil na drž, realni gimnaziji, Poljanska cesta, in se začne v torek 7. decembra, ob 3. uri popoldne. Zadružna Šola bo trajala približno do, konca aprila 1921. —* Ravnateljstvo. — U. kongres Jadranskega zbora v Zagrebu sc ne bo vršil, kakor javljeno dne 5. in 6. t, m., ampak pozneje. Določeni dan se objavi pravočasno. — Tajništvo Jadranskega zbora v Ljubljani. — Zimska sezona ob Boh. Jezeru. Hotela ob Boh. jezeru Sv, Duh in Sv. Janea ostaneta otvorjena vso zimo. Izletnikom in tujcem so na razpolago zakurjene sobe. Tudi hotel Zlatorog satane pozimi odprt, Vsled izredno čistega zraka in gorkega solnčnega obseva učinkuje zimski gorski klima mnogo bolj poživljajoče in krepču-joče nego poletni ter vpliva jnko dobro-dejno na dun in telo. Zatorej priporočamo oslabelim in vsled prenapornosti utrujenim večltratno, vsaj po nekaj dni trajajoče bivanje v čistem in lica zardevajočem gorskem zraku. Zima v gorah je zdravnica; kdor tJCja nc veruje, naj preizkusi! Pojasnila daje Tourist Office, Dunajska ccsta štev. 18. — Iz Plibcjrka na Koroškem. Dne 24. novembra t. 1, je prišel bivši gerent Janko Rožman obiskat st{ojo mater, ki se še ni preselila, in jc ob icncm hotel pospraviti skupaj svojo opravo ter vse skupaj potem odpeljati na aedanjc bivališče v Guštanj. Komaj je dospel k materi v Pliberk, tla bila žc dvr, nemško, orožnik« v stanovanju T. V«Ietnr»8tCurka v treh dejanjih, spi«al Kurt pl. Krauiz. To igro, ki jc polna pristnega humorja in zelo učinkovita, bo vpri-•zoril Ljudski oder jutri — na narodni praznik— ob pol osmi uri zvečer v Ljudskem domu. Občinstvo naj si preskrbi vstopnice v trafiki gospe Modiceve v Kopitarjevi ulici iu v prodajalni Nove založbo na Kongresnem trgu. lj Sej«, Nove viuložbe sc vrši v četrtek ob osmi uri zvečer v navadnem prostom. Udeleže naj se je vsi odborniki. lj Zveza nradnic in trgov, nastavljenk Krekove prosvete danes nima predavanja, temveč v petek, 3. dccembra zvečer. Predaval bo g. vseuč. prof. dr. Gregor Rožman. lj Prosveta frančiškanske župnije priredi v četrtek dne 2. decembra ob 8. uri zvečer v dvorani na porti frančiškanskega samostana zanimivo predavanje, ki ga bo imel g. urednik Fr. K r c m ž a r. Vabimo k obini udeležbi. Ij Družabni klub priredi prihodnji ponedeljek (6. t. m.) ob S. uri zvečer v srebrni dvorani hotela Union (I. nadstr.) družaben sestanek s predavanjem g. župnika F. S. Finžgarja. Prijatelji in gostje dobrodošli! lj Ljubljanskemu občinstvu. Ljubljansko prostov. gasilno in reševalno društvo priredi tudi letos svojo običajno božičnlco. Tem potom se obrača do si. občinstva, posebno do trgovcev in zavodov, da mu, ko se oglasijo pooblaščeni člani pri njih, naklonijo darovo bodisi v darilih za srečolov, ali pa v denarju. Odbor podpisanega društva upa, da se temu eminentno humanitarnemu društvu ne bo odbijalo prošnje in da se bo si. občinstvo v obi-lem številu in radodarno odzvalo isti. — Odbor »Ljublj. prostov. gasila, m rešev. dr.< lj Vpisovanje v »Ruski krnžok« se vrši ta teden Jurčičev trg št. 3, II. nadstr. V soboto zvečer ob 6. uri bo sestanek vseh članov, pri kateri priliki se bo govorilo o učnih urah in obenem sc plača mesečna članarina. lj Dražba zaplenjenih konj — huculi — se vrši v četrtek dne 2. deccmbra ob 3. uri popoldne na pristavi »Vnovčevalni-ce« na Zelenem hribu pri Dolenjskem kolodvoru, Le resnim kupcem je dovoljen vstop. lj G. medicinec Valič naj se jutri v četrtek zglasi v naši upravi. Prosveta. pr »Društvo slušateljev filozofske fakultete« priredi III. javno predavanje pod naslovom »Telo in duš a«. Predavanje je razdeljeno na štiri dele. Predava gosp. univ. prof. dr. France V e b c r. I. V petek 3. dec. ob 8č uri zvečer: Bistvo duševno-sii. II. V sredo 8. dec. ob 10. uri dopoldne: Lastno stališče napram metafizičnim hipotekam o razmerju med dušo in telesom. III. V nedeljo 12. dec. ob 10. uri dop.: Brezčasna harmonija med duševnim in neduševnim svetem. IV. V čcirtck .16, do-cembra ob 8. vri zvečer: Stopnje življenja in pomen kulture. Vsa predavanja se vršijo v zbornici na univerzi (bivši deželni dvorccL Vstopnine: Sedež 5 IC, stojišče 3 K. Predprodaja vstopnic pol ure pred začetkom vsakega predavanja. Predavanja bodo poljudno-znanstvena ter tako razumljiva in dostopna vsakomur. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. — Odbor. BORBA ZA AVTONOMIJO V VLADL Beigrad, 30. nov. (Izvinjo) Danes se je nadaljevala razprava o načrtu ustave, kakor ga je izvedel minister za konstituanto. Najprej se jc razpravljalo o vprašanju, v koliko delov naj se razdeli država. Večina ministrov je bila za razdelitev države v take pokrajine, ki bi imele od 200 do 600 tisoč prebivalcev. Edino pokrajine okoli Belgrada, Zagreba in Ljubljane bi lahko imele 800.000 prebivalcev. V koliko oblasii bi bilo treba razdeliti državo, ie ni določeno. Pojavilo sc je mišljenje, da je treba državo razdeliti najmanj na 30, največ pa na 80 pokrajin. Tako bi ideja administrativne samouprave postala povsem iluzorna. Dr. Korošec je najodločneje nastopil proti takim načrtom ustave in zahteval razdelitev države v velike avtonomne pokrajine, zaokrožene n.i podlagi kulturnih, političnih in gospodarskih raz-j mer. Ustanovitev pokrajin na podlagi šte-' vila prebivalcev je matematično in ni 'v » soglasju z razmerami ter je nepravilno. Dr. Korošcc se glede razdelitve na pokrajina in njihovo velikost, kakor lo misli večine. ministrov, ni mogel ž njimi zediniti. Zahteval je za pokrajine pokrajinske vlade s pokrajinskim zakonodnjslvoro. Dr. Drin-lcovič in Kovačcvič se nista udeležila seje. VLADA ZA DVODOMNI SISTEM. LDU Beigrad, 30. nov. (ZNU) Na vče-rajšnn ministrski seji so r0xprayJiflU o ustavnem načrtu z ozirom na samoupravne cdinice. Med drugim je bil sprejet dvo-zbornični sistem. Senat bo obstajal iz 100 članov, ki sc bodo volili na devet let, tretjina njih pa se bo obnavljala vsaka tri leta. Senator mora biti star 40 let in mora imoti najmanj srednjo šolo. CENTRALISTIČNI ROŽIČKI SKS INNSS. Beigrad, 30. nov. (Izvirno.) Na današnji seji ministrskega sveta jc dr. Kukovec razvijal svoje misli o načrtu ustave. Postavil se je na povsem centralistično stališče. Po njegovem mnenju naj bi ii^eli po-krajirski zbori samo posvetovalen značaj. Izavil je, da sta tega mišljenja tudi Samostojna kmetska stranka in Narodnosocta-listična stranka, ki da sta samo krili demokratske stranke. VPRAŠANJE POSLOVNIKA. Beigrad, 30. nov. (Izvirno.) O poslovniku za konstituanto se v ministrskem svetu še ni razpravljalo. V volivnem zakonu je odrejeno, da poslovnik za konstituanto izdela vlada v sporazumu z volivnim odsekom narodnega predstavništva. Ker ta odsek o tem vprašanju nc soglaša z vlado in ker je tudi demokratski član izjavil, da noče sodelovati, je zadeva dvomljiva. IZID VOLITEV. Beigrad, 30. nov. (Izvirno) Dosedaj znani rezultati volitev so naslednji: Radikalci 96, demokrati 94, komunisti 55, Ra-dlčevci 51, Ljudske stranke 24, kmetske stranke 39, republikanci 4, muslimani 28, Ribarac 1, Hrvatcka težaška stranka v Bosni 5, Hrvatska Zajcdnica 4, Frankovci 1, socialisti 9, Bunjevci 4, narodni socialisti 2 porlanca. Zagreb, 30. nov. (Izvirno) Na Hrvatskem je izid volitev sledeči: Demokrati 18, Hrvatska zajednica 4, Radičevci 51, Ljudska stranka 3, socialisti 1, komunisti 5, Hrvoj 1, Frankovci 1 poslanca. IZID V ČRNI GORI. I.DU Zagreb, 30. nov. (ZNU) -Riječ-poroča iz Cetinja, da so po končnem rezultatu v Črni gori pripadli demokratom 3 mandati, demokratskim disidentom 1, komunistom 4, republikancem 1 in radi-kalcem 1 mandat PRVA NALOGA KONSTITUANTE. LDU Zagreb, 30. nov. (ZNU) »Jularnji list« poroča iz Belgrada, da bo prvo delo konstituante verifikacija mandatov, potem pa bo konstituauta prešla na razpravo o ustavi. To delo bo trajalo štiri do šest mesecev, nakar sc bo konstituanta pretvorila v zakonodajno skupščino in bo trajala dve leti. Prihodnje volitve bi se imele vršiti koncem leta 1922, ali začetkom 1923. DVOMI O DELAZM0M.0STI KONSTITUANTE. LDU Zagreb, 30. nov. (ZNU.) ^Narodno Djeloc prinaša informacije iz Belgrada, da se v tamošnjih političnih krogih zelo komentirajo volilni rezultati ter se smatra, da bo konstituanta morala dati dokaz, da res moro delati. Ako bi se pokazalo, da se v konstituanti na temeljit današnjega razmerja strank no more priti do rezultata, bi bilo potrebne nove volitve. NEZADOVOLJNOST Z D' ANNUNZI-JEM. LDU Florenca, 30. nov. (Štefani.) V porazgovoru z urednikom lista »Nuovo Giornalc« je izjavil general Ceccherini, da ga je nesoglasje v tehničnih stvareh, nc pa politično nesoglasje prisililo, zapustiti Reko. Njegov položaj da je postal neznosen, ker so nekateri elementi iz bližine D' An-nunzija izpodkopali njegovo avtoriteto kot zapovedujočega divizijskega komandanta. Ako bi bil položaj na Reki nevarnejši, bi doprinesel vse žrtve in bi ostal. Ker je D' Annunzio uvedel smešno vojaško organizacijo, sta mu on (Ceccherini) in polkovnik Sani poslala pismo, kjer sta izjavila, da se smatrata prosta prevzete obveznosti, služiti organizaciji. — Ceccherini jc dejal naposled, da meni, da sc niti nSLOVTIT*EC«, poštenjaka:', delati kupčije,, pri kateri ae za riziko 700 kron zasluži 9300 kron. Jugoslovanski skladni koledat za leto 1921 je ravnokar izšel v zalogi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani. Cena 30 kron. — Trgovci dobe popust. Žepni koledarček za leto 1921 je tudi izšel istotam v prikupljivi ia pri* ročni mali žepni obliki in zelo okusni vezavi. Cena 12 kron, trgovci dobe znaten popust. ijjobijaiiu 308 m n. m. viš. (Jas Or.uxi>-va-rna Ma.ru-ciieter v mm ljrruo-v O L'«ilUrvcu .liloronca v G Mabo, vetrov f&davihu V OiUi 29., 11. L'1 1) 742 3 08 megla 30./11. Vb V41-5 4-5 05 megla 3 30./11, 14 h 740-0 + 7 0-3 megla Muči Vas glavobol? Zobobol? Trenje v udih? Malo Fellcrjevcga pravega Elia flujda in odpravljene so bolečine! 6 dvoj-natih ali 2 veliki špccijalni steklenici 42 K. Državna trošarina posebej. Fellerjev I-!za mentolni črtnik en komad 12 K. Želodec Vam ni v redu? Nekaj pravih Fellerjevib F.lza-krogljic! Tc so dobre! 6 škatljic 18 K. Pravi balzam 12 steklenic 72 K. Prava švedska tinktura 1 velika steklenica 20 K. — Omot in poštnina posebej, a najceneje. E u g e n V. Feller, S t u -bica donja, Elsa trg št. 134, Hrvatska, C. a nje sarezno cementne sSfesne opeke s pri lično 400 modeli. }. Ba:c-boršek, Šmartno pri Litiji. 5-j?>fi in zimsko blago rimski UUlUJnu piuiu sc proda. ■— VpraSa se v upravniStvu .Slovenca" po l Ste/. 4826. ViSnJev ski vešča najfinejSe-ilPU ga dela Sče primerne službe, Krem tudi k boljSi rodbini kot vzgojiteliica. Ponube na up. tega lista pod „§IVILJA 48C3\, Drnita M* lePa lumeno pleskana rlUliU OO. pol pokrita kočij«, skoro nova, za enega ali dva konja. Cena po dogovoru. Poizve se v upravi lista pod KOuIJA 4803. Brez poseonega ojvest-la. Večje trgovsko podjetje v L«ub Ijam išče dssponenta, ki je vcSč špecerijske in žclezninske stroke. Biti mora iudi dober korespondent in po možnosti knjigovodja. Reflektujc sc le na dobro moc .i daljšo urakso in kolikor mogoče visoko trgovsko Šolsko moorazbo. Naslov pOvc pods tev. 'iSuprava lista. Podpisana javljata v svojem in v imenu vseh osti lih sorodnikov tužno vest, da jc njih ljuba teta, blagorodna gospa svetilke, namizne, viseče in tUIiu za kolesarje, Uarb-d in go-rivce priporoča lgn V o te, Ljuoljana Sodua ulica žt. 7. lSčc se za Spccerijsko trgovino v Ljubljani. Ponudbe pod .Špecerijska rrgovtna «743' na upravništvo ..Slovenca". DcrjcasraG^'.:. kola) Komati brivec Goreujavas 49 pri Bibnici naznanja p. u. Občinstvu otvoritev nove brivnicc in se priporoča v obiiui obisk v ponedeljek due 29. nov. 1920, pievidena s tolbžili svete vere, boguvdano preminula. Pogreb se vrši v sredo dne 1. decembra 1920 ob uri popoldne iz luže žalosti VVolfova ulica štev. 1 na pokopališče k Sv. Kr.žu. Sv. maša zadušnic* se bode brala v četrtek dne 2. decembra v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja. V Ljubljani, 1. dec. 1920. 3eno Seemaun, zobozdravnik. Ema Schmitt. Mestni pogrebni zavod. u E.!:ssM|jsisf, » lasinea danit* MisUčena cesta 3 obrestuje hranilno vloge i:o čistili 3% Ljudska posojilnica v Ljubljani jc največja slovenska posojilnica in jo imela koncem marca 131U nad miiiionov Kron vlog m nad 1 milijon ensloiisoč kron rezervni!! zakladov. Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici) na hipoteko in v tekočem računu. Ljudska posojilnica stoji pod uepourednim državnim nadzorstvom. acianuuanc:ca'-oaaaaac3anaaaaaE3B V Ebenu št. 19, pošta Kočevska Reka, ge proda talsoj enoaadstropna vita, pripravna za gostilno in obrt, ima o sob, 2 kuhinji, nokaj pohištvu, hlev, sadni vrt, senjak, 2 senožeti, 2 njivi, l gozdič,