Siev« 127.
(Posamezna številka 8 vinarjev,)
V Trstu« v torek, S. mala »17
Letnik XI!?.
IrVa;* vsak dan,
tudi ob n ? del jati ob 5 zjutraj.
In praznikih,
l.-f! :,fcvo; u:ca Sv. Fraati'kJ AsiIkc^J 3t 20. !. n.r.Mr. — (h^! i se	uredTictvti Usta. Ncfraak;rira pisma se n«
š^njcinajo in rokopJ'i s- ne vračajo.
pcro6<*.
lelefon uredništvi In tiprave Stev. i 1-57.
Naročnina - n a 5 a : Za cc!o leto.......K	31 20
Za pol teta..................15*60
za trt ciesere......................	780
* • nedeljsko Izdajo za celo leto.............	620
ca pol leta....................., 3-60
Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo po 8 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v Jirokosti ene kolone.
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vla.
Osrnrtnlcc, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.—'
vsaka nadaljna vrsta ............. 2.—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema Inseratnl oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno 1« upravi .Euinostl" — Ph?a in toži se v Trstu.
Uprava in inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. FrančiSki AsUkega St 20. — PoStnohranilniinl račun 5t. 841.652.
Politično tiruftvo „Edinost44
sklicuje svoj
za nedeljo, 13. majnika 1917, ob 1« dop. v dvorani „Slovanske Čitalnice* v Narodnem domu.
I »NEVNI RED: !. Nagovor predsednika.
2.	Poročilo tajnika.
3.	Poročilo blagajnika.
4.	Volitev novega odbora.
5.	Slučajnosti
ODBOR.
Avstrijsko uradno poročilo.
1)1 NAJ, 7. (Kor.) Uradno se razglaša: 7. inaia 1917.
Vzhodno bojišče. — Vsled ugodnem viemena je bilo včerai obojestransko letalsko delovanje zelo živahno. V vzhodni Galiciji ste bili včeraj sestreljeni 2 so-\ rj/ni letali.
ItDihnsko in jugovzhodno bojišče. Nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pi. Hofer. fml.
ffemšKo uradno poročilo.
BEROLIN, 7. (Ker.) Veliki glavni stan. 7. maja 1917.
Za p c dno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprehta: Pri Lensu in Arrasu je dosegel topovski boj zvečer zopet večjo srditost. Razširja se preko Bullecourta proti vzhodu. Sovražnik nadaljuje obstreljevanje St. Ouentina, ki je provzročilo v mesiu požare, na katedrali zopet nove poškodbe. — Armada nemškega cesarjevi-ča: Po težkih izgubah dne 5. maja so Francozi včerai zaenkrat opustili nada I j ne napade. Sele popoldne so napadle močne sile med fortom Malmalsonom in Braye; bile so povsod odbite. Zvečer in ponoči so bili izvršeni srditi napadi severno La fauva in med cesto Soissons—Laon in Ailles. Po hudih bojih, tekom katerih smo izvojevafi krajevne uspehe in prizadejali sovražniku težke izgube, so naše hrabre čete obdržale vse postojanke. Med Aille-som in Craonnom so se Izjalovili srditi delni napadi Francozov. Na zimski gori so se vršili boji cel dan. S krepkim navalom Mno z*>pet zavzeli severno pobočje, ki smo je obdržali proti več sovražnim naskokom. Francozi so se morali umakniti na južno pobočje. Planota ie ostala nezasedena. Chevreu\ je v n2ši posesti. Tudi ta veliki bojni dan bitke ob Aisni je bil uspešen za nas. Od 5. maja dal)e je bilo med Soissonsom in ReimSom ujetih 9 oficirjev in 725 mož in uplenjenih 41 strojnic in brzostrelnih pušk. Včeraj je bilo sestreljenih 14 sovražnih letal.
Vzhodno bojišče. — Razven posamičnega ognja je bilo mirno na fronti.
M a c e d o n s k a f r o n t a. — V kolenu Cerne ie topovski ogenj naraste! za-časno do znatne srditosti. Slahejši so-v razni pehotni oddelki, ki so tipali proti našim postojankam, so bili z lahkoto odbiti. Zapadno Vardarja so se sunki so-vražnika proti bolgarskim poljskim stražam izjalovili.
Prvi generalni 'Kvartirmojster; pl. Ludendorff-
VEĆERNO POROČILO.
BEROLIN. 7. (Kor.) Veliki glavni stan. 7. maja 1917.. zvečer.
Na arraški fronti se nadaljuje močni topovski boj v posameznih odsekih. Pri Roeuxu kakor tudi med Foniaine m Rien-courtom so bili angleški napadi krvavo o J biti. Pri Bullecourtu se boj še nadaljuje. Ob Aisni so se na obeh straneh Craonela izjalovili močni francoski napadi.
O bojih na zapadu.
BEROLIN, 6. (Kor.) VVolffov urad po-r >ča: V gigantskih bitkah na zapadu so
Iposla'i Francozi in Angleži dosedaj že na J milijon mož v boj. Angleži so zastavili do-sedij skupno 44 divizij, od teh 12 divizij žc v drugič, kar odgovarja približno številu 700.000 bojevnikov. Francozi so s 53 divizijami (nad 400.000 mož) zaman poizkušali izvojevati zmago. Edini rezultat vcMcih naporov so velike izgube.
BEROLIN, 7. (Kor.) Wolffov urad poroča: Francoski poraz 5. t. m. se kaže po dopolnilnih poročilih veliko večji, kot se je dalo pregledati prvotno. Francozi so po topovski pripravi, ki je daleč presegla \ sc. kar se je doživelo dosedaj, proti višinski črti Chemin des Dames zastavili v prvi črti nad petnajst divizij ter so bili v sled nezaslišanih krvavih izgub prisiljeni, da so pošiljali v boj zmerom večje rezerve, ki so jih v hitrici pritegnili z vseh ostalih delov svoje fronte. Najtežje izgube in minimalni krajevni uspehi so bili rezultat najsilnejšega napora, za katerega je bila Francija zbrala vse razpoložljive sile. Boji dne 5. in 6. t. ni. spdajo med najtežje in za sovražnike med najbolj krvave vseh dosedanjih francoskih ofenziv. Ti boji se bodo za vse čase šteli med najponosnejše častne dnove cesarjevičevih armad ob Aisni in v kampanji. Četrta arraška bitka se je končala ter Angležem vkljub zastavitvi mas na ljutfeh in materijalu na .30 km dolgi fronti ni donesla drugega uspeha kot razvalino vasi Fresnoy severno Scarpe.	__
Bolgarsko uradno porodio.
SOFIJA. 6. (Kot.) Generalni štab poroča: Macedonska fronta: V kolenu Cerne podnevi in ponoči srdit sovražen ogenj v presledkih. Na višini 1030 živahen boj z minami. Na desnem bregu Vardarja iužno Gjevgjelije so se po močni topovski pripravi sovražne enote bližale našim pred-stražam. Zapadno Dojranskega jezera živahno obstreljevanje naših prednjih postojank s topovi, mino v kami in strojnicami. V nižini Seresa je bilo topovsko delovaje na obeh straneh živahnejše. Poročnik Burkhardt je sestrelil vzhodno Cerne en sovražen pri vezni balon. — Na romunski fronti mirao.__
Turtko uradno porotllo.
CARIGRAD. 6. (Kor.) Iz slavnega stana se poroča: V Iraku ie splošni položaj nei7premenjen. Dva ruska eskadrona s strojnicami, ki sta poizkušala prekoračiti gornji tok Dijale. sta bila odbita In sta ostavila na bojišču 10 mrtvih. — Na kav-kaški fronti živahno delovanje naših patrulj. — Na sinajski fronti je šest naših letal izdatno in uspešno obmetalo z bombami sovražni glavni stan.
Sovražna uradna poroiHa.
Italijansko poročilo.
6. majnika. — Na trentinski fronti topovske akcije, ki so bile v ozemlju Astica in na planoti Asiaga srditejše. Na pobočjih Zugne in v dolini Lagarine je ena naših patrulj prodrla v sovražne jarke in privedla s seboj več vojnega materijala. Na fronti Julijskih alp je bila sovražna artiljerija delavnejša pri Gorici in v severnem oddelku Krasa. Naša je izvršila koncentracijsko streljanje pri Volčji Dragi in Komnu. Zvečer se je posrečilo nekemu sovražnemu oddelku po srditi topovski pripravi zasesti eno naših prednjih postojank pri Gorici. Podoben napad na naše postojanke na Volkovnjaku na Krasu je bil gladko odbit.
Uspehi nemških podvoduikov.
BEROLIN, 7. (Kor.) Wolifov urad poroča: Naši podvodniki so v Kanalu, Biskajskem zalivu in v Severnem aiorju potopili vnovič 11 parnikov, skupno 31.000 ton. K prejšnjim objavam je prišteti še potopitev S oboroženih angleških parnikov <24.000 ton) in ene angleške jadrnice.
Nač. adm. štaba mornarice.
Nova Rusija.
Dnevno povelje generala Kornilova.
PETROGRAD, 6. (Kor.) Vrhovni poveljnik pet rog rajske ga okraja, general
POD LISTEK.
Miliionar, ki te izginil.
Roman. Francoski spisal Evgen ChaveUe.
—	Čutim. da vstaja v meni neka naravnost neumna želja. — je dejal Hanibal, ki je neprestano gledal denar.
—	In kaka je ta želja?
— I>a bi poizkusil, al? bi se teh par bornih zlatnikov, ki jih imam v žepu. moglo z u-pehom upreti moči vaše srečne zvezde. Ali imava še toliko časa, da bi napravila ta poizkus?
—	Seveda, dovolj časa. moj dragi ka-
pitan. kajti dvoboj se je zaradi plačila nekega d'*iga. ki se mora plačati prei. odhodi! za štirindvajset ur.
Ker Hanibal ni mislil na nič drugega, kot da bi si prilastil, če ne ves kup denarja, ki je ležal na mizi, pa vsaj dobršenti del. in je
zato z vso vnemo vlekel iz žepa svoje zlatnike, ki jih je dobil od Avrore. zato tu Ji ni opazil smeška. ki je zaigral baronu okoli ust. ko mu je predlagal, da bi igrala.
Preden nadaljujemo svojo povest, moramo podati nekoliko pojasnil. De Lozeril je namreč govoril resnico, ko je dejal Fou-quieru, da nc misli več na markizo. Ko je zagledal Pavlino, se je najprej zbudila v njem poltena strast. Čutil je v sebi le po-željenje pohotneža, ki misli samo na zadovoljitev mimogredoče strasti. Drugače pa si je še vedno hotel ohraniti markiza kot svojega bankirja, ki ga je bogato oskrbi je val z denarjem za vse njegove lah koži vske »potrebe.
Toda de Lozerilu, ki se je lovil za bogastvom po vseh mogočih potih, sc je nenadoma pokazalo sredstvo, po katerem bi mogel priti obenem do posesti mladega dekleta in zaželjenega bogastva. Takoj je skoval njegov zli duh peklenski načrt, ka-
Kornilov, je izdal sledeče dnevno povelje: Izvedeli smo, da zbira sovražnik močne sile proti naši-severni fronti. Nemška trgovinska mornar ca se nahaja pred Li-bavo pripravljena, da takoj, ko se iztaja led, vzame na krov čete in jih izkrca pod zaščito brodovja morda celo blizu Petro-grada. Da se ustanovi nova mogočna armada, zavaruje glavno mesto proti napadom s strani sovražnika in ojači pri-borjena svoboda Rusije, odrejam reorganizacijo rezerv okrožja v smislu izdanih navodi! in ukazujem, da se nemudoma prične vežbanje teh rezerv za boj. Te reorganizirane čett bodo v smislu izjave provizorične vlade ostale v Petrogradu in morale biti pripravljene, da branijo državljansko svobodo; v slučaju kakega proti Petrogradu naperjenega sovražnega gibanji: bodo morale takoj nastopiti proti sovražniku in ga pri dohodih h glavnemu rnestu uničiti.
Nezadovoljstvo s Kerenskim.
KOPENHAGEN, 6. (Kor.) »Berlingske Tidende« poroča iz Petrograda: Kolikor je mogoče dognati, je izvrševalni odbor delavskega in vojaškega odseka nezadovoljen tudi s Kerenskim. posebnim zaupnikom odbora v vladi. Očita se mu, da se ni poprej posvetoval z odsekom, predno je privolil v ministrskem svetu v odpošilja-tev note Miljukova ententnim vlastim. Najbrže bo poizkušal delavski svet odstraniti iz vlade vnanjega in vojnega ministra in ju nadomestiti z možmi, ki bodo v stikih z delavskim svetom in proti vsaki osvojevalni politiki.
Rekviriranje bakra v Rusiji.
PETROGRAD, 6. (Kor.) Provizorična vlada j^ odredila rekviriranje zalog bakra v evropski Rusiji in Kavkazu.
Ustanovitev centralne agrarne komisije na Ruskem.
PETROGRAD. 6. (Kor.) Na odredbo provizorične vlade je bila ustanovljena v Petrogradu osrednja agrarna komisija s kmetijskimi odsek; po vsej Rusiji, ki ima namen, da zbira poročila o kmetijskih potrebščinah prebivalstva in izdela agrarni zakon, ki se predloži konstituantk Istočasno ponavlja vlada poziv na kmete in vojake, naj čakajo mirno na zakon in ne rešujejo agrarno vprašanje po lastni volji, da se prepreči popolna desorganizacija.
Kozaški svet proti nasprotnikom provizorične vlade.
PETROGRAD, 7. (Reuter. — Kor.) Kozaški svet je sprejel sklep, po katerih Je oborožene ali neoborožene poulične demonstracije proti vladi smatrati za izdajstvo na ruski svobodi.
Izvoiski potrjen kot poslanik v Parizu.
BERN, 6. (Kor.) Provizorična vlada je potrdila Izvolskega kot veleposlanika v Parizu. Izvoiski je izročil predsedniku Poincareju svoje poverilno pismo.
Socialistična mirovna konferenca v Stockholmu.
STOCKHOLM, 6. (Kor.) Vsled napačnega razlaganja namer nizozemske delegacije mednarodnega socijalističnega urada. ki se je pojavilo v listih, je izdala ta delegacija soglasno sledečo izjavo: Delegacija energično odklanja vsako razlaganje, kakor da namerava propagirati kak poseben mir med posameznimi vojujoči-mi se vlastini. Izjavlja, da je njen nainen le. -Ja propagira splošni mir na podlagi načel mednarodnega kongresa v Kopen-hagnu 1. 1910. Delegacija ni nikogar orodje in se tudi ne bo ozirala na intrige, pa naj pridejo od katerekoli strani.
SOFIJA, 6. (Kor.) Poslanca Kolovarov in Kirkov sta odpotovala danes na- stock-holmsko konferenco.
Manifestacija za žensko volMuo pravico na Dunaju.
DUNAJ, 6. (Kor.) Na danes se vršeči veliki socijalistični skupščini za žensko volilno pravico, na kateri je bilo navzočih več tisoč oseb, je bila soglasno sprejeta resolucija gospe Popp, ki poživlja socija-listične poslance državnega zbora, da naj po otvoritvi parlamenta predlagajo podelitev splošne in direktne volilne pravice ženskam.
teretnu je hotel žrtvovati markizo de Bra-geron. če bi se mu upirala.
V desetih minutah je de Lozeril popolnoma obral ubogega Hanibala.
—	Res, nesramno srečo imate! — se je jezil kapitan, žalostno gledajoč za zadnjim svojim zlatnikom, ki ga je de Lozeril spravil v svoj žep.
—	O! — je menil melanholično baron, — in ali je pa tudi res to sreča?
—	Strela! Menda da!
—	Da, priznavam, je sreča____tola zelo
opoteča; brez dvoma bom jutri zopet nesrečen.
—	In to bo le pravično, kajti vedno človek nc more biti srečen, — je godrnjal kapitan.
—	O, moj ljubi Hanibal, kako morete govoriti tako pregrešno____ko ste vendar sam živ dokaz, da so ljudje, ki so neprestano srečni.
RAJHSTAG.
BEROLIN, 7. (Kor.) Proračunski odsek državnega zbora je nadaljeval razpravo o razmerah v zasedenih poljskih ozemljih. Državni tajnik >Jr. Helffericli je izjavil, da obstoja pravec za upravo Poljske v tem, da naj se nemški in poljski interesi po možnosti združijo. Ako se pomisli, v kakem stanju šo nam Rusi prepustili Poljsko, zamore naša uprava že sedaj pokazati znatne uspehe. Zato je popolnoma pravične in potrebno, da sotrpi na žrtvah težke vojne. Očitanje Poljakov, da snovanje državnega sveta prepočasi napreduje, je razumljivo. Toda velika razcepljenost Poljakov na verskem in narodnostnem polju dvojno otežkuje nalogo. Državni tajnik je zaključil z besedami, da je po osrednjih vlastih v razglasu napovedana poljska politika tudi še danes edino pravilna in možna. Odsek je sprejel nato skupno resolucijo, ki dovoljuje vsem v rajliu zaposlenim delavcem iz zasedenega ozemlja Poljske in Litavske v njihovem razmerju napram delodajalcem iste pravice kakor domačim delavcem, posebno pravico menjanja delovnega kraja; istotako se jim po poteku delovne pogodbe ne sme zabraniti povratek v domovino.
BEROLIN, 7. (Kor.) Ustavni odsek državnega zbora je nadaljeval razpravo o predlogih glede izpremembe državne ustave. Sprejel je danes predlog, ki stremi za tem* da se dovoli kancelarju in njegovemu namestniku pravica, da smeta govoriti v zbornici ob vsakem času, tudi azven dnevnega reda, dočim smejo nastopati ostali člani zveznega sveta le tekom posvetovanja o razpravnih predmetih. Dalje je sprejel odsek predlog, ki omogočuje nejavne seje rajhstaga, kar je bilo dosedaj izključeno. Predlog pravi: Razpravljanje a odnošajih države napram v nanj i m državam se zamore vršiti v nejavni seji.
Minister Canepa v Parizu.
BERN, 6. (Kor.) Glasom »Petit Parisic-iia« ie prispel italijanski minister Canepa v Pariz. Imel bo važne konference z ministrom Viclettoin in pristojnimi oblastmi, posebno o aprovizacijskih vprašanjih.
Poziv angleškega kralja glede varčevanja z žitom.
AMSTERDAM, 6. (Kor.) Angleški kralj je izdal dne 2. maja sledeči slovesni poziv na narod: V prepričanju, da je varčevanje z žitom najsigurnejše in najuspešnejše sredstvo za uničenje naklepov sovražnikov Anglije in dosego skorajšnjega uspešnega konca vojne, in v sklepu, da se stori vse, kar je mogoče, za dosego tega namena, poživljam nujno vse one, ki imajo sredstva za nakup kake drugačne kakor žitne hrane, da naj kar najbolj varčujejo z žitom. Zavživanje kruha naj se omeii v domačem gospodarstvu vsaj za eno četrtino in moka naj se uporablja le za izdelovanje kruha.___
Demokratizacija Avstrije.
Pod tem naslovom je priobčila »Neue Ziircher Zeitung« sledeči članek:
Sedai se tudi na Ogrskem ne morejo vee odtegniti učinkovanju ruske revolucije. Cesar Karel je doposlal ministrskemu predsedniku ročno pismo, ki ga poživlja, naj predloži vladarju predloge za razširjenje volilne pravice. Tudi na Ogrskem je morala vlada misliti na to, da zahteve ljudstva, postajajoče vedno živahneje vsled ruskih dogodkov, prehiti, da se ne bo kazal prevelik kontrast z Rusijo. Kakor se zagotavlja oficijozno. je pred vsem namen. da se podeli volilna pravica vsaj enemu delu tistih bojevnikov, ki so bih doslei izključeni od političnih pravic. \s: imejitelji hrabrostnih svetinj naj bi volili odslej.
Povsem krivo bi bilo pa. ako bi v postopanju vlade hoteli videti le koncesijo zahtevam demokracije. Razširjenje volilne pravice pomenja v tem slučaju slabljenje madjarskega režima, pornenja, da se hoče priti naproti slovanskim elementom Ogrske, ki so imeli doslej politično le malo besede. Sedanji volilni red je tako prikrojen, da imajo ob vseh okoinostih Ma-djari moč v rokah. Vsaka izprememba na tem mora neizogibno zboljšati položaj ne-madjarskih narodnosti. Ogrska vlada pristavlja sicer svoji oficijozni izjavi tolažbo, da sc »temeljna načela volilnega z^akona nimajo omajatt in ne ogrožati vodilni politični položaj inteligence«, to je: da se nima odstraniti madjarsko gospodstvo! Ali, očitno je. da ne bo mogla preprečiti, da sc ta hegemonija vsaj skrči.
S tem je podal cesar Karel ogrsko vzporedno podobo nenadnih vladnih dogodkov v Avstriji. Tudi sklicanje drzavne-zbora ki je sedaj definitivno določeno za dan 30. maja, je pred vsem umeti kot kcncesijo slovanskim narodom Avstrije. In še značilneje je bilo, kar se je dogodilo potem. Oba zastopnika nemških meščanskih strank sta v protest proti Slovanom prijaznemu postopanju vlade odstopila in delegacija nemških strank Avstrije se je obrnila s pritožbo do cesarja. Zdi se. da 4 je vlada računala z obstrukcijo nemških
skupin državnega zbora, in te poslednje so se morda nadejale, da cesar — da se ne izpostavi tej nevarnosti — odneha od svojega prejšnjega sklepa. Ali — ostal je trden. Proti njihovim željam ie postavil odločen >-ne in dekret o sklicanju državnega zbora je^ bil objavljen, kakor je bilo napovedano. Še več! Vlada je celo zahtevala od Nemcev, naj sprejmejo soodgovornost za novo politiko napram Slovanom! Cesar je izjavil, da ne privoli prošnji obeh ministrov za odpust iz službe in je ob enem ministrskemu predsedniku, ki je pred vsemi oficijelno odgovoren za novo orijentacijo, izrekel svoje »živo zadoščenje«. Cc bi sc nemške stranke vzprotivile temu ukazu, bi prišlo do očite vojne med njimi in cesarjem, česar pač ne bodo hotele rizkirati.
Ogrom se je grenka krogliica posladila s tem, da je voditelj madjarske večine ostal na oblasti. 2c od iznenadne odgoditve odrske poslanske zbornice se je vedelo, da grof Tisza uživa zaupanje krone, ki nikakor ne misli na to, da bi šla skupno z ogrsko opozicijo. V ročnem pismu cesarjevem ogrskemu ministrskemu predsedniku je to dobro razmerje sedaj izrecno potrjeno.
Posneli smo ta izvajanja, da-si bi lili ne hotei! podpisati v polnem obsegu, ali pridružiti se vsem trditvam. Trebalo bi — korigirati marsikaj.
Razne politične vesi!.
Nevaren spor v netnškonacijonalnein
taboru. Nedeljska »Tagcspost« objavlja pod zaglavjem: »Volitev predsednika. Vprašanje usode parlamenta , naslednja velezaniniiva izvajanja: Nemški Natio-nalverband. ki šteje okoli sto članov, ie predvčerajšnjim z 38 glasovi — osem članov se je vzdržalo glasovanja — imenoval poslanca dr. Grossa, dosedanjega voditelja Nationalverbanda, za predsedniškega kandidata. Iz števila glasov izhaja, da dr. Gross nikakor nc uživa zaupannja onega Verbanda, ki ga je imenoval, kajti število 38 je tako klaverno, da predstavlja komaj tretjino Verbandovih članov. Poslanec dr. Gross nikakor ne uživa zaupanja onega predsednika, ne mogel v polni meri zanašati niti na oni Verband, ki ga je postavil za kandidata, položaj, ki že sam po sebi vzbuja resne pomisleke. Še nevarnejša pa naravno postaja stvar, če se upoštevajo ostale stranke. Ne more se trditi, da bi si bil poslanec dr. Gross kot načelnik Nationalverbanda pridobil spoštovanje vseh strank v Oni meri. da bi ga splošno priznavale kot avtoriteto. Še neugodnejše pa postaja razmerje, če bi se hotelo vprašati volilstvo. Onih 38 poslancev je pač oddalo svoje glasove poslancu Grossu, njihovi volilci bi mu jih najbrž večinoma odrekli. Vsekakor stoji kandidatura poslanca dr. Grossa na zelo slabih nogah, in tako ; o-menja ta način rešitve predsedniškega vprašanja resno nevarnost za National-verband in za parlament sploh. Ni manjkalo glasov, ki so izjavljali odkrito, da poslanec dr. Gross že kot načelnik Verbanda nima siiosobnosti, da bi dobro vodil Verband: tem manj bi rpa mogel voditi ves parlament, kjer bi stal nasproti najrazličnejšim strankam in narodom. Predzgo-dovina te volitve je za alpske dežele posebnega pomena: želja Nemcev v alpskih deželah je bila, da naj bi eden njihovih naipriljubljenejših in najizkušenejših mož. poslanec Dobernig. zasedel predsedniško mesto, in to tembolj, ker so bile alpske dežele popolnoma prezrte pri sestavi kabineta. Tem bolj bi se bila mogla ta žeija upoštevati s strani sndetskih dežela. --Nemški radikalci pa so pobijali kandidaturo poslanca Doberniga in tako onemogočili tudi to gotovo skromno željo alpskih dežela. Poslanec Dobernig je umeknil svojo kandidaturo, da bi ne razbil Verbanda. Ali je prav storil tako, ali ne, je vprašanje samo zase. Eno pa je bilo in je vsekakor gotovo: Poslanec Dobernig je dokazal kot predsednik delegacij, da ima sposobnosti za vodstvo velike korporacije tudi v najtežavnejših razmerah. Koncem a on ca gre za to, da zbornica postane ob vseh okoliščinah zmožna za delo in dovrši ona dela, ki Jih zahtevata od nje država in prebivalstvo. V precejšnji men je odvisno to tudi od predsednikove zmožnosti. Tako dobiva predsedniško vprašanje preko ozkega okvira stranke svoj pomen za državo hi narod. Onih 38 poslancev Nationalverbanda ni izbralo srečno. — Torej spor zaradi zborničnega predsedništva v nemškem Nationalverbandu, ki naj bi po teh izvajanjih .pomenjal resno nevarnost ne samo za Nationalverband, temveč tudi za parlament. Da, za Nationalverband že, ne vemo pa, zakaj naj bi bil v nevarnosti parlament, če se gospodje nemški nacijo-nalci prepirajo med seboj za predsedniški stolec? Stvar ni samo smešna, temveč obenem za vse ostale .narode in stranke v Avstriii naravnost tako žaljiva, da je treba odločnega odpora proti njej. Pa bi bilo res dobro, da bi peščica ljudi, ki se preriva za predsedniško mesto, morda sedaj prav v zadnjem času, tik pred- otvoritvijo parlamenta in po vsem avstrijskem prebivalstvu brez razlike narodnosti in strank tako težko pričakovano vzpostavitvijo
Stran II.
EDINOST- štev. 127.
V Trstu, dne 8. maja 1917
ustavni!« razmer, s svojp vladcželjnostjo ogrožala najvitalnejše koristi države in ničnega prebivalstva. Tu se vidi prejasno. da nemškim nacijonalcem ni prav čisto nič za koristi države, za koristi prebivalstva, temveč edino le za to, da bi sedeli sam: pri p Ini skledi in tudr sami zajemali iz rje; \ >e Tugo jim ni cisto nič mar. Je pač res zadnji čas. da avstrijski narodi temeljito obračunajo s temi zajedavci na telesu naše države in njenih narodov, ki pa so poleg tega še tako predrzni, da si laste Krt baje edini upravičenci za to, ime državo vzdržujočega življa. Ravnanje nemškega Nationalverbanda izpoJkopava temelje države tako očitno, da pač ni treba nobenega dokaza več za to, kako nujno je potrebno, da se korenito enkrat za vselej napravi konec temu počenjanju.
Priprave za šesto volno posojilo na Priaiorsken*.
V	veliki namestništveni sejni dvoran: sj je v seboto vršil pod predsedstvom namestnika dr. barona Fries-Skeneia razgovor tržaških denarnih zavodov in zavarovalnic. v katerem se je obširno razpravljalo o potrebnih ukrepih za pospeševanje še tega vojnega posojila. Namestnik je ot oril sejo z naslednjim nagovorom:
\elecenjeni gospodje! Šestič se obrača dr/ava na svoje državljane s prošnjo, da naj i; dajo na razpolago za nadaljevanje vej ie necbhcino potrebna sredstva. S prost« \ oljno. edinstveno soudeležbo vseh. ki iii i je pri sreu usoda naše domovine, naj bi se tudi nadalje vzdržal tekom težkega vmiiega časa na varni podlagi naš državni kredit, v čigar prej neslutenem razv<-iu smemo zreti s ponosom znamenje svoje dajatvene zmožnosti. Obenem naj bi >e pa tudi položil temelj za državno finančno politiko bodočih dni, katere naloga bo. da težka vojna bremena razdeli smo-treno in pravično na način, ki zagotavlja posameznikom možnost kulturnega napredka. našemu gospodarskemu življenju pa predpogoje za povzdigujoč se nadalini raz\oj in posebno za našo konkurenčno zmožnost na svetovnem trgu. Nadaljevanje naše dosedanje posojilne politike bo za to naravnost odločilnega pomena, in tudi v tem smislu morem reči, da so s posrečitvijo novega posojila, ki ga namerava se^aj z et najeti država, zvezane prav tako življenjske koristi posameznika, kot narodnega gospodarstva. Z zadoščenjem moremo pou dar jati na Primorskem, da smo se vedno v polni meri zavedali pome mbnosti vojnih posojil. Vkljub kar najugodnejšim razmeram in vzlic največjim težavam se je pri zadnjih vojnih posojilih posrečila zagotovitev častne udeležbe Primorja in dosega svot, katerim gre največji pomen ne samo glede na njili neposredni učinek, temveč tu ii z oz in mi na naš položaj predstraže avstrijske vsevkupne države ob Adriji. Prav posebne zasluge ste si pri tem pridobili vi, veleceniena gospoda, kot predstavitelji tržaškega tigovinskega in finančnega življenia, čigar krepka udeležba pri vojnih posojilih ostane znamenita za vedno. Na enako učinkovit način so tudi prečastita duhovSčina in učkeljstvo, politične oblasti in poštna uprava po^ krepkovoijnim vodstvom g c.spo J a dvornega svetnika pl. Kamlerja pripomogli do dosege lepega usi>e!ia. Tako torej ostanimo tudi tokrat zvesti svoji izkušeni organizaciji in upam, da bo zato zadostovalo danes, če se. na-ii< vezuj )č na doseda 'e delovanje, po-razgovorimo o posameznostih nove akcije. za katero bo tudi tokrat posloval kot namestništveni poročevalec gospod na-liiesfiištveni svetnik dr. Bernard Karimn-ski. Ce vas torej, velecenjena gospoda, pozivijem danes, da zopet zastavite svoje izkušene moči za dobro stvar, sem prepričan. da moj klic, kateremu ste tolikokrat sledili radorvoljno, vkljub vsem teža-\ am tudi tokrat ne bo zaman. Saj moremo vendar danes, po novih, sijajnih vojnih činih na suhem in na morju in ncslutenih izt-remembah in prevratih v taboru naših nasprotnikov, četudi presojamo stvar kar najtrezneie in naistvarneje. spoznavati ja^ne znarie za to, da se bliža konec se-lianiega težkega časa. Naj bi bilo šesto vojno posojilo zopet mogočen izraz naše volje, da zmagamo, naj bi pa tudi pripomoglo Kot mirovno posojilo v najlepšem pomenu besede, da se ustvarijo predpogoji za skorajšnji srečni zaključek vojne ter z okrepitvijo naše finančne hrbtenice prnlajo našemu gospodarskemu življenju v mirnem času, ki je kakor upamo, bl'zu, nove možnosti za delovanje. V tem smislu vas j oz i vam ponovno najtopleje na sodelovanje.«
V	lazpravi, ki je sledila nato in so se je ukležili zlasti baron Rihard Albo.i kot z * topnik trgovinske in obrtne zbornice t. - Tržaške hranilnice. Pašami, ravnatelj podružnice Avstro-ogrske banke, Karel Sc!iwtz, generalni ravnatelj zavarovalnice, in (ia t ier, ravnatelj Ja iranske banke, se ie 1» : io izraža1 o prepričanje, da se tudi pri šes* c m vojnem posojilu posreči v Trstu dosega poopisov, s katerimi bo mesto 1 oaovno stalo \ prvi vrsii avstrijskih občin. Baron Aibori ie poudarjal, da si je Trst v svesti, kako veliko je vsevkupna avstrijska vlr/ava žrtvovala za mesto in kako zelo je zvezana njegova usoda z uvjJo monarmje. Ker se je po nasvetih namestništva za četrto in peto voj.io po-s< ;. k jst . uiiena organizacija za agitacij-sk.) delovanje obnesla prav dobro, se je sklenilo, da se obdrži ta organizacija ;n se satno razširi v marsikaterem oziru, zlasti gl-^e malih podpisov. Vodja poštnega ii r^/ojasiega ravnateljstva, dvorni svetnik dr. pL Kamler je zagotovil krepko sodelovanje p*, šinili uradov pri posojilnem delu.
Namestništveni poročevalec za stvari vojnega i osc;i1a namestništveni svet/vo lec d^". Kamini bo tudi tokrat ;nterc-sentom \ sak čas na razpolago s svetom n dc-jnjem.
Aorovizacllske stvari.
GOVEJE MESO.
Jutri, v sredo, 9. t. m., se bo prodajata nova partija prvovrstne govedine proti izkaznici za živila, ki se preščipne v notranjem delu pod štev. 39. Na vsak odmerek izkaznice za živila se bo moglo dobiti V« kg govedine. — Prodaja se prične ob 6 zjutraj v naslednjih mesnicah: Spangher, Barkovlje 230; Benedettich, ul. Boroević 45; Trocca, ul. Commerciale 3; Cadorini, ul. nadvojvode Josipa 11; Ouintavalle. ul. Poste 3; Stanislawsky, ul. S. Spiridione 10; Perlatti, ul. Sanita 9; Vosak, ul. Cereria 6; Stabile, ul. S. Mi-chele 5; Stanich, ul. S. Oiusto 10; Ro-della, ul. Beccherie 11; Polacco, ul. Bec-cherie 47; Pasqualini, ul. Marije Terezije 41; Simonetta, ul. Legna 4; Polacco, ul. Torrente 30; Godigna, ul. Giulia 27; Pin-ter, ul. Farneto 9; Mornig, ul. Acquedotto 17; Penso, ul. Giulia 17; Periatti, ul. Bar-riera 4; Loy, ul. Barriera 43; Jenco, ul. lstituto 4; Polacco, ul. Sciiefontane 44; Ferluga, ul. Media 46; Cooperative Ope-raie. ul. Settefontane; Cooperative Ope-raie, ul. S. Marco; Pozzi, ul. Settefontane 1; Rizzian, ul. deli' Istria 1; Pousche, ul. dell Rivo 34, Gatznig, Ske-enj 50; Godina. Skedenj 138.
Cene:
Prednji deli s priklado po K 7*44 kg. zadnii deli s priklado po K 8'80 kg.
Domače vesti.
Rojstni dan cesarice Zite. V srcOo, 9. t. m., se bo povodom rojstnega dne Njenega Veličanstva cesarice in kraljice vršila ob K) dopoldne v stolnici sv. Justa slovesna pontifikalna služba božja. Namestništvo vabi c. kr. oblasti, urade in državne učne zavode, da se udeleže te službe božje kolikor mogoče polnoštevilno.
Slovo bivšega cesarskega komisarja od občinskih funkcionarjev. Prejeli smo: V nedeljo zjutraj so se zbrali v sprejemni dvorani mestnega magistrata predstojniki posameznih magistratnih uradov, da se poslove od svojega šefa, dvornega svetnika Ivana Krekich-Strassolda pl. Treu-landa povodom njegove službene premestitve k c. kr. namestništvu v Opatiji. Dvorni svetnik pl. Krekich-Strassoldo se je predvsem z iskrenimi besedami zahvalil na uspešnem in kolegijalnom sodelovanju svojih podrejeucev v težkih časih, tekom katerih je vodil usodo občine, poudarjajoč, da se ima, ako je mogel storiti kaj koristnega za mesto, zahvaliti na tem izkušenim svojim sodelavcem. Magistratni asesor dr. Ludovik Gabrielli je izrazil nato globoko obžalovanje vseh podrejencev nad odhodom tako ljubeznivega predstojnika, naglašajoč, da mu njegov neumorni trud za blaginjo občine in njegova dobrohotnost zagotavljata trajno hvaležnost podrejenega osobja. Nato je sekcijski svetnik dr. Albert pl. Hirsch-Stronstorff, bivši namestnik cesarskega komisarja, izrazil ista čuvstva v imenu magistratu dodeljenih državnih uradnikov, poudarjajoč, da je bil dobrotni predstojnik vsem trajen vzor zvestega izpolnjevanja dolžnosti. — Dvorni svetnik pl. Krekich-Strassoldo se je ginjen zahvalil za izrečene mu posloyilne besede ter je zaključil poživljajoč prisotne, da bi bili v enako izkušano oporo tudi njegovemu nasledniku in prijatelju.
Sklepanje pogodb, nasajanje in dobavljanje krompirja. Ura.Ino nam javljajo: Kakor sporoča urad za ljudsko prehrano, je sklepanje pogodb za nasajanje in dobavljanje krompirja žetve 1917. 'dopusten le v omejenem obsegu in pod gotovimi predpogoji. Sklepanje takih pogodb se more principijelno dovoliti le mestom z nad 20.000 prebivalcev in velikim industrijskim podjetjem z več tisoč delavcev. Sklepanje pogodb za sajenje od strani takih podjetij je izključeno tedaj, če občina, v katere upravnem območju leži podjetje, tudi sklepa pogodbe za sajenje. V pogodbe je sprejeti številke in izmera parcel, zasajenih s krompirjem in vezanih po pogodbah, in katastralne občine, v katerih leže parcele. Ce so se pogodbe sklenile v lastni kron o vin i, bo deželna politična oblast, v vseli drugih slučajih pa urad za ljudsko prehrano določal najvišje množine krompirja. preko katere ne sme iti dobava.
j>Neuosterreiehische Blatter«. Prejeli smo sporočilo, da začne skoro izhajati nov, modern domovinski mesečnik. List da bo v notranji in vnanji politiki nastopal za državne interese, demokratične principe in gospodarsko pravičnost. Mesečniku da bo cilj: cesarstvo Nova Avstrija, zgrajeno na državni enotnosti in sporazumu med narodi. Cena mu bo 2 K za četrtletje. Izdajatelj in odgovorni urednik bo lians A. Feller v Karlovih varili. — Dobimo torej novega sotrudnika na gradbi Nove Avstrije. Dobrodošel! Pozdravljamo tudi načela. ki jih proglaša, in cilje, ki jih hoče zasledovati. Svoje stališče napram državnim interesom označajo narodi sedaj s sijajnimi čini, ki ne dopuščajo nobenih dvomov in ki so odraz tradicijonelnega čutstvovanja. Za demokratične principe je naš narod slovenski že zato, ker je demokratičen ves njegov ustroj. Za gospodarsko pravičnost mora biti, ker v našem narodu že ves njegov položaj zahteva kon-ccntracijo vseh sil in zaio tudi pravično uredbo med gospodarskimi interesi vseh stanov. Proti enotnosti države niso bili avstrijski slovanski narodi nikdar, ker iščejo uresničenja svojih stremljenj v okvirju države. In kako bi ne pozdravljali sporazuma med narodi?! Saj je krvavo
potreben ravno nam, da se od vežejo in razrešijo vse tiste in najbolje narodne sile, ki so jih dosedaj absorbiH narodni boji in ki bi se po doseženem sporazumu mogle staviti v službo za reševanje drugih velikih nalog na polju kulture, gospodarstva in socijalnih reform. Vendar ne more biti naš pozdrav novemu podjetju danes že brezpogojen. Obile izkušnje s sličnimi pojavi silijo v previdnost in rezervo. Saj vsi trde, da hočejo sporazum in mir! Toda vprašanje je: kak mir in na kakih podlagah, po kakih načelih?! Je-li snovateljem Nove Avstrije res za sporazum, ki bi interese države harmoničnno spojil z onimi narodov? Le sporazum, ki bo dajal državi zavest, da ščiti sebe, če je zaščitnica interesov vseh narodov, a tem poslednjim zavest, da ščitijo sebe, če ščitijo državo: more biti v podlago za resnično pomlajeno, moderno, na vse strani zavarovano — Novo Avstrijo!
Razdeljevanje sadik. Cesarski komisar razglaša: Mestni magistrat je poskrbel, da se bodo danes začele prodajati sadike za povrtnino. Kdor jih potrebuje, naj se obrne v občinski vrt pri Sv. Justu (ul. sv. Justa št. 4).
Prodaja tobaka v predmestnih okrajih. V objavo naslovov tobačnih trafik za predmestne okraje so se od strani c. kr. t*ia:nćne direkcije vrinile nekatere pomote, katere se sedaj .popravijo nastopno:
I.	okraj (Carbola zgornja in Skedenj). Izkaznica št. 1 do vštevši 87 Čarbola zgor. 181 (in ne 131), Izkaznica št. 349 do vštevši 418 Carbola zgor. 211 (in ne 539).
II.	okraj (Sv. M. Magd. zgornja in spodnja). Izkaznica št. 385 do vštevši 452 Sv. M. Magd. zgor. 432 (in ne 302). Izkaznica št. 521 do vštevši 588 Sv. M. Magd. spod. 305 (in ne 519). Izkaznica št. 838 do vštevši 885 Sv. M. Magd. spod. 1038 (in ne 1838).
III.	okraj (Kjadin, Rocol in Lonjer). Izkaznica št. 189 do vštevši 282 Rocol 48 (in ne 263). Izkaznica št. 355 do vštevši 414 Kjadin 538 (in ne 727). — Ostali naslovi ostanejo neizpremenjeni.
Žrebanje efektne loterije na korist tržaški vojni oskrbi se je vršilo včeraj pod vodstvom finančnega komisarja dr. R. Millocca. Izžrebane številke priobčimo jutri. — Dobitki se bodo mogli »d-vigati od srede naprej vsak dan od 10 dop.»do 1 pop. in od 4 pop. do 7 zvečer v komitej-nem lokalu, ulica S. Antonio št. 3, pritličje, kjer bodo tudi na vpogled originalne liste.
Odškodnina za oddane kovine. Anagra-fični urad (ulica Sanita št. 25, III. nadstr., vrata 58) bo izplačeval danes odškodnino za vse komisije na vsa potrdila do štev. 3950.
Županstvo Komensko, sedaj v Sežani, naznanja svojim občinariem, raztresenim širom Avstrije, da se je doseglo s prošnjo, da so posamezna vojaška krdela v županstvu občine Komen začela plačevati stanarino. Ker pa županstvu mnogo družin še sedaj ni prijavilo svojega sedanjega bivališča, ali preselitve itd., vabimo jih, da to takoj store v svojo lastno korist in olajšavo točnega uradovanja. Pripominja se pa, da vojaki niso po vseh hišah nastanjeni. Onim pa, ki se pritožujejo, da ne dobijo točnega odgovora, ali1 rešitve, kadar so se obrnili do županstva v £gki stvari, se naznanja, da županstvo nima samo s par strankami korespondence, temveč z vso občino. To v znanje.
Odbor za obnovitev Goriške v Ljubljani, Dunajska cesta 38, uljudno prosi vsa si. županstva političnih okrajev Gorica, Tolmin in Sežana, naj mu blagovolijo čimprej naznaniti natančni naslov svojega urada.
Tržaška posojilnica in hranilnica naznanja, da sprejema podpise na VI. avstrijsko vojno posojilo in vabi vse manjše slovenske zadruge, društva in korporacije, posebno one v tržaški okolici, da naj se poslužujejo pri tem, kolikor pač mogoče, gori imenovanega zavoda, kjer dobe vsa .potrebna pojasnila in prospekte brezplačno. Posojilnica je pripravljena, nuditi posebno manjšim podpisovalcem vse primerne in možne udobnosti.
Mestna zastavljalnica. V sredo, 9. t. niše bodo od 9V2 dop. do 1 pop. prodajale na iavni •dražbi dragocenosti, zastavljene meseca junija leta 1915. na svetlotnodre listke serije 137 in sicer od št. 38.501 do št. 38.900. Popoldne od 3¥2 do 6V2 se bodo prodajali nedragoceni predmeti, zastavljeni meseca junija leta 1916. na rumene listke serije 139 in sicer od št. 50.801 do št. 52.800. — Dragocenosti, zastavljene na rdeče listke serije 138, ki se ne rešijo ali se njih zastava ne obnovi »do 20. t. m., se pošljejo zopet nazaj na Dunaj v shrambo c. kr. shrambnemu uradu. Stranke se pczivljejo, da rešijo zastavljene predmete v zgoraj imenovanem roku. Uradne ure za stranke so: v ponedeljek, torek, sredo, četrtek in petek od 8 dop. do 1 pop. in v soboto od 8 dop. do 12 opoldne ter od 3*30 do 6 pop.
Prošnja. Gospod Josip Kastelic, ki je v soboto, dne 5. t. m., vzel v kavarni Commercio omot, misleč, da ga je pustil tain g. Pavel Pelničar, je naprošen, da prejeti omot vrne, ker je last tretje osebe.
aa	MALI OGLAf		I::
□□ ca □□		M rainnajo po 4 atoi. basad«. j Mula« tiakaaa toaada m nit- j aaia aaktat ni. — Nalaujb! : priatojhiaa aaaia 40 atotimk. t|	□□
ković 80 vin., g. Leben 3 K, g. Gorak 80 vin., g. Dekleva 50 vin., g. Kralj 1 K, ga. Gregorič 2 K, g. Schmidt 2 K, g. Dav. Najden 10 K, g. Jard 30 vin., N. N. K 1'50, N. N. 50 vin., Miljavec 50 vin.
Ga. Ivka Miheiićeva daruje namesto udeležbe pri prireditvi v korist CMD ženski podružnici K 10; g. Žgur daruje v isti namen K 10; g. Sedmak K 2.
IIHBBHBII
Iščemo
KUPI
žaklje t sake vrste Antoc Ven i ca, ulica Jreneo 4.	lil G
laklle
vsake vrste kupuje Jakob Margon. Via Solitario 21 (primestni bolnišnici). 1061
za neko posebno delo katero bode 5 trajalo mesec dni. Zahteva se poznanje 5 " slovenskega in italijanskega jezika. "
Ponudbe na
= Jadransko Danko al. S. tficold 9 i
Iščemo
DATRV 1	prodaj je 2 vagona vina črnega in
rV*lir X 2 vagona belega I vrste. — Proda se tudi v manjših množinah. — Hribar Viljem na Opčinah.	1096
AffffH PA meblirana soba, na razpolago je tudi UUUU M5 kuhinja. Via Commerciale štev. 14. 1. nad , desno.	£
(Kim A vrni naravno, proda se v večji VinO UPOl In manjši množini, daci-rano in voznine prosto. Pojasnila daje G. Festi ul. Carlntia št, 12.	1105
IZZf) «a strojepisko in korespondentko 15tw 1B veščo nemškega in hrvaškega ali slovenskega jezika. Cenj. ponudbe na urad za Aprovizacijsko deželno upravno komisijo v Trstu, Trg Sv. Ivan štev. 4, I. nadstropje.	1104
Ker občni zbor, sklican na 7. maja t. 1. ni bil sklepčen,
vabi
Tržaika posojilnica In hranilnica
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
na
kateri bo sklepčen ob vsakem številu navzočih zadružnikov po § 49 zadr. pravil in
ki se bo vršil
v nedeljo, dne 20. noja 1917 eb 10. uri lopoMie v veliki dvorani v lastni hiši
Piazza della Caserma št. 2).
DNEVNI RED:
1.	Letno poročilo in potrjenje letnega računa.
2.	Razdelitev čistega dobička.
3.	Poročilo o gospodarstvu z rezervnim zakladom.
4.	Razni predlogi.*)
5.	Volitev nadzorništva.
TRST, dne 8. maja 1917.
NAČELNIŠTVO.
*) § SO. Vsak zadmžnik sme pri občnem zboru staviti predloge, kateri ni-o na dnevnem redu.
O teh predlogih pa občni zbor ne more precej sklepati, ampak le odloći, 6e se sploh vzamejo v pretres ali če se morajo izročiti posebnemu odteka, a i nadzorstvu, ali pa načelatvu, da se o njih poroča v bodočem občnem zboru. Ti predlogi b# morajo postaviti na dnevni red bodočega občnega zbora.
§ IVAN KRŽE - Trst
□	Piazza San Giovanni 1.
□	TnlnAn kuhinjskih in kietarskih potreb-
♦	LlllUsU ščin od lesa in pletenin, Škafov. 5 brent, čebrov in kad, sodčekov, lopat, re- § P šet, sit in vsakovrstnih košev, jerbasev in -
♦	metel ter mnogo drugih v to stroko spa-
3	dajočih predmetov. — PRIPOROČA svojo
4	trgovino s kuhinjsko posodo vsake vrste P bodi od porcelan**, zemlje, emaila, kosi-
tavja ali cinka, nadalje pasamantorje, kletke ftd Za gostilničarje pipe, kroglje, sesalje ln stekleno posodo za vino I. t. d. i. t. d. ^
Ponudbe na
Jadransko banko, ul. S. tffcold 9
iiMBiinraB&Bi^^n
|
[ra|
štiri prostore v pritličju *
v svrho pisarne v bližin! ulic Miramar,
I Stadion, Barrlera vecchia in Riva Gru- = mula in sicer za {as enega meseca. §
PnnuHhp na	»
wil
I Josip struckel1
Trst, vogal Via Maria Teresa-S. Caterina
Novi dohodi volnenega blaga za moške in za ženske obleke, svilenina, etamine, batist gladek in čipkast. Čipke za obleke kakor tudi bogata izbira okraskov in ovratnikov i. t d. i. t. d.
Preda se
posestvo
obstoječe iz dveh hiš, gospodarskega poslopja, velikega sadnega vrta, 14 oralov zemlje, vinograda in gozda. Oddaljeno je 3 km od železniške (o-stmje ter se nahaja na glavni cest! pri farni ccrkvi in je pripravljeno za veako obrt. — Pojasnila daje žapan-tvo v Tomuiu.
Mno-fotoMičnl oteliš
Trst. nllco del Rlvo it U (pridige) Trst
Izvršuje vsako fotografično delo kakor tudi razglede, posnetke notranjost lokalov, porcelanasto plošče za vsakovrst. spomeniko. POSEBNOSTI POVEMNJI Ki VSAKE FOTOGRAFIJE m Iiadi udobnosti gosp. narouui-kov sprejema naročbe in jih ia-vršuje na domu, qv. tudi zunaj mesta po najzmornejšib Conah.

tt
Trst, ul. de! Rivo IPj. hI
GAMBRINUS
fl
Trst - Via Stadion 10 - Trst
Odprt o4 8*2 zvečer naprej
Cena: L vrste K 2. II. urste Ki.
si
m
&
vsaki veter Ob 9'/.
velita mm predstava.
I MT Vstopnina K t-— H 1
DAROVI.
Vstopnino k nedeljski prireditvi so pre-plačali: g. Jakob Tavčar 10 K, vojak Kar-
r,
Msrnica
G. PSno
v Trstu se je preselila na Corso št. 15
v bfvSo zlatarnico O. Zercowltz & Fig Ho.
Velika fzbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne.	Cene zmerne.
druge kovine
kakor Mi vsakovrstne železnine
kupuje
MARCELLO SCABAR
Trst - Ulica Vienna 17.
ZOBOZDRAVNIK
Dr. i. Čermak
v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste.
Izdiranje zobov brez :-: bolečine. :-:
Plombiranje, UMETNI ZOBJE


- 7i
Oerlta	* higljMltnlin razku2eyalnlm patentnim „Pralnim praškom"
perilo PATENT „WAS€HPULVER"
llmhulto	tovarn« kmUMh proizvodov v Hrastniku.
umivan«	Izključna zaloga za TRST. ISTRO in DALMACIJO
_ " _ «i£SSANDRO MARANGONI - Trst, ulica Chiozza 30.
roke dobi so napririf-ij pri vsah prodajalnah losfvln, mirodilnlcah in zalogah mila.