Le Valli del Natisone su Internet www.lintver.it novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajui@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale grappo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir - 0,77 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art 2 comma 20/b Legge 662/% Filiale di Udine TAXE PERETE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy St. 32(1069) Čedad, Četrtek, 9. avgusta 2001 Storia Natura Cultura www.lintver.it Topoluove an Livek ries dobri prijatelji Resolucija o položaju dvojezične in glasbene šole O financiranju manjšine v Trstu Na 170 so v nediejo 5. avgusta šli par nogah iz To-poluovega na Livek. Tala liepa navada obiskov pri sosiedih, ki se ponavlja vsako lieto na pobudo kulturnega društva Rečan an krajevne skupnosti Livek, je vzbudila veliko interesa med našimi ljudmi tudi za-vojo tega, ker nas pelje po stazicah an štupienjah naših te starih, ker poderja zidove med nami an našimi prijatelji v Sloveniji, ker nam nakazuje, kajšen bo sviet Cez kako lieto, ko na bo med Slovenijo an našo de Zel o obednega konfina. Dvie sosiednje skupnosti so se to parvo zbrale v cierkvi, kjer sta duhovnika Franc Rupnik an Azeglio Romanin zmolila mašo, po- tlè pa vsi kupe v sienci, na travniku dol blizu igrišča. Bilo je lepo an veselo, ku vsako lieto do sada. glej tudi na 8. strani V torek 7. avgusta se je v Trstu sestala posvetovalna komisija, ki je doslej sodelovala z deželno upravo pri porazdelitvi sredstev, namenjenih kulturnim dejavnostim slovenske manjšine v Furlaniji-Julijski krajini. Sklicala in vodila jo je odbornica za kulturne dejavnosti Alessandra Guerra, ki je tudi potrdila, da je komi-nija zakonsko povsem osnovana. Sklep komisije je bil, da bi morale vse ustanove, ki so poimensko navedene v deželnem zakonu prejeti ista sredstva kot doslej. Petim milijardam, ki jih za tekoče leto predvideva zaščitni zakon bo namreč dežela dodala (anticipirala) 2 milijardi iz postavke za leto 2002. Prispevke za športna društva naj bi za tekoče leto zamrznili, saj so jih prejeli iz druge postavke. Isto velja za slovenske emigrante. Odbornica Guerra je v svojem uvodnem govoru podčrtala, da je nova deželna vlada hitro in učinkovito ukrepala za reševanje perečega stanja slovenskih zu- šole in ji dodelijo sredstva, na katere je doslej računala. Člani komisije so pozitivno ocenili potek razprave, obstaja pa še vedno velika skrb o tem, kaj bodo lahko naše ustanove prejele njim namenjena sredstva. Sama odbornica Guerra je povedala, da mora vsa zadeva isti še skozi pristojno deželno komisijo, šele nato lahko deželni odbor sprejme ustrezne sklepe in sproži postopek za izplačilo. Do tega pa naj bi prišlo šele konec oktobra ali v začetku novembra. Deželna odbornica za kulturne dejavnosti Alessandra Guerra stanov in organizacij. Povedala je obenem, da je v svojih stikih z ministrom za dežele La Loggio izpostavila poseben položaj glasbenega šolstva in špetrske šole. Lete namreč ni v seznamu poimenovanih ustanov za financiranje, zaenkrat ni niti podržavljena. S tem v zvezi je komisija na torkovem sestanku izglasovala resolucijo o nujnem posegu Rima. V primeru, da ne bi v tem šolskem letu dvojezična šola zaživela kot državna šola, so predlagali naj ji za eno leto podaljšajo status privatne Tudi Novi Matajur gr© na počitnice. Prihodnja številka bo med vami 30. avgusta. Anche il Novi Matajur va in vacanza. Il prossimo numero uscirà il 30 agosto. srečne poòitnice: VSIEM )/• * A J 7,r / s_o— BUONE VACANZE Cividale ha voglia di “vigilantes” Trieste ci ha rinunciato, Udine ha ridimensionato il piano. Cividale, chissà... In-. tanto ci prova. La giunta comunale guidata da Attilio Vuga l’ha chiamata “strategia di rassicurazione della comunità civica”. In altre parole anche Cividale vuole i suoi “vigilantes”. Al sindaco è stato dato mandato affinché richieda alla Direzione regionale competente un finanziamento, per altro abbastanza cospicuo (940 milioni), per dare corpo al piano elaborato dalla Polizia municipale. In esso sono prese in esame le caratteristiche del rischio in cui si trova il territorio cividalese, in particolare “la presenza di clandestini, il vandalismo ai danni dei beni culturali e alle abitazioni private, i furti di beni e-sposti alla pubblica fede, i reati e illeciti ambientali”. Le aree a rischio individuate sono quelle di Rualis, del centro storico e di borgo S. Pie- tro. Le azioni previste prevedono l’“attivazione di un sistema di monitoraggio degli obiettivi sensibili con telecamere”, azione che andrà fatta, si specifica nel progetto, nel rispetto della privacy, alla creazione di un sistema di rete di “testimoni potenziali” mediante l'ausilio di personale volontario che verrà “reclutato” tra i membri di associazioni combattentistiche d’arma, tra personale delle forze dell'ordine in quiescenza, disoccupati, studenti. Questi saranno dotati di telefoni cellulari e macchine fotografiche, non di armi, si specifica nel piano. Il progetto prevede anche il concorso, da parte del Comune, alle spese che i cittadini meno abbienti incontrano per la riparazione di eventuali danni materiali, derivanti da fatti di microcriminalità, e per il sostegno psicologico ai cittadini danneggiati dagli stessi fatti. Dall’opposizione consiliare battaglia nella prossima as- dure critiche e la promessa di semblea. (m.o.) ACQUISTA AL MIGLIOR PREZZO ORO - ARGENTO PERSONALE SPECIALIZZATO VALUTERÀ’ E CONVERTIRÀ’ IN DENARO CONTANTE TRATTATIVE RISERVATE MASSIMA DISCREZIONE CIVIDALE DEL FI Stretta S. Maria di Corte 20 TEL 0432-730932 TEL 0338-6627325 Aktualno V soboto 11. avgusta naj bi obiskal Ljubljano ski premier Janez Drnovšek, ki je doslej previdno molčal, je vsekakor na spletni strani vlade (www.gov. si) pojasnil svoja stališča. Vprašanje je že urejeno z mednarodnimi sporazumi, ki sta jih obe strani ratificirali. Izhodišče je mirovna pogodba iz leta 1947, temeljna akta pa sta o-simski sporazumi in rimski sporazum z leta 1983. V skladu z njim Slovenija, ki je prevzela dediščino Jugoslavije, redno vplačuje obroke dogovoijenega znezka na fiduciarni raCun pri Dresdenski banki v Luksembourgu. Doslej se je na ta račun steklo že 50,8 milijonov dola-ijev, zadnji obrok v višini 8,5 milijonov dolarjev bo Slovenija odplačala prihodnje leto. Tretji dokument, ki dokončno rešuje vprašanje optant-skega premoženja je takoi-menovani “španski kompromis” iz leta 1996, ki je del pridružitvenega sporazuma med Slovenijo in EU. Dejstvo je, da ce bi italijanska stran ponovno odpirala to vprašanje, bi to imelo evropske razsežnosti tudi zato, ker bi se lahko tudi drugje odprle rane iz druge svetovne vojne, kot recimo med Češko in Nemčijo, kar si v Evropi nihče ne želi. Pisrao iz K Stojan Spetič Vrh v Genovi je bil nekakšna seja upravnega sveta globalnega tržišča. O nezadržni globalizaciji tržišC in gospodarjenja, ko ni veC tekočega traku in so tovarne raztresene po svetu, tam pač, kjer je delovna sila cenejša, vodilne strukture pa na sedežih sedmih multinacionalk (štiri so ameriške), sta pisala že Marks in Engels, potem je Lenin analiziral imperializem kot višjo stopnjo kapitalizma. Danes je globalizacija stvarnost, kateri se z desnice zoperstavljajo zagovorniki “malih domovin”, zapiranja meja in protekcionizma, z leve pa zagovorniki novega, pravičnega mednarodnega gospodarskega reda, brez surovega izkoriščanja revnih, suženjstva mladoletnih, požganih gozdov in umazanih voda. Ne gre torej za ukinjanje globalizacije trga, pač pa za nove globalizacije, katerim mora dati zagona tisti del človeštva, ki se zaveda vne-bovpijočih krivic in išCe naCin, kako jih je mogoCe preseci. Torej globalizacija socialnih pravic delavcev in njihovih sindikatov, svetovno vlado, ki naj ureja tudi finančne tokove kapitala. Kako? Rešitve, ki jih predlaga novo gibanje so preproste in niso revolucionarne. Tobin taks, se pravi davek na mednarodne finančne špekulacije, da bo iz tega sklada mogoče podpirati revne in nerazvite, za katere so dostojno življenje le oddaljena razsvetljena izložba. Globalizacija je tudi pretok informacij in svobodne misli. Ne gre samo za Internet. McLu-han je upravičeno pisal o svetu, ki je z naprednimi komunikacijskimi sredstvi, predvsem televizijo, podoben “globalni vasi”. Čarodej televizijske “globalne vasi” je pri nas Silvio Berlusconi. V stremljenjih, da bi s Cim višjim odstotkom gledalcev čimveč zaslužil z reklamo, si je te dni zabil tak avtogol, da ga še dolgo ne bo pozabil. Ustvaril je televizijsko oblast, prikazal rožnat svet, zmagal na volitvah, sedaj pa je žrtev lastnega izuma, ki vCasih pokaže tudi resnico. Ze deset dni gledamo ure in ure televizijskih posnetkov o brutalnosti policije v Genovi, kjer je pokazala bistvo desnice, ki je šibka z nasilnimi in nasilna s šibkimi. Posnetki so podrli marsikatero izmišljeno “uradno resnico”, kot naprimer, da je mladi Carlo Giuliani padel, ker ga je zadel kamen demonstrantov. In naj se Berlusconi in Fini še tako napenjata, javno mnenje je ogorčeno in zaprepadeno. Navsezadnje ni italijanska policija ubila demonstranta vsaj trideset let! Nesmiselno odklanjanje preiskovalne komisije parlamenta je bila le gola trma, in bojazen, da bo na dan prišlo spoznanje, da je Berlusconi le nadutež, ki mu skrajni desničarji dovolijo, da sedi pri krmilu vlade in ščiti svoje osebne koristi, medtem ko nasledniki fašistov prevzemajo oblast v najdelikatnejših organih države. Dejstvo, da je med incidenti v operativnem štabu karabinjerjev v Genovi sedela Cetvorica poslancev Finijeve stranke je dovolj zgovorno. Italijanska iplomacij v Sloveniji a Roberto Antonione, ki je bil še to pomlad prvi mož Furlanije-Julijske krajine, je šel na prvi službeni diplomatski obisk k sosedom Slovencem, ki so bili, že spet po zaslugi edinega Časnika, ki je pisal o teh stvareh, že nekaj Casa prej silno razburjeni. Tako v svojem komentarju v sobotnem Delu ugotavlja rimski dopisnik osrednjega slovenskega časopisa Tone HoCevar. Tržaški II Piccolo je metal pasje bombice in skrbel za svojo naklado, kdo bi mu mogel zaradi tega zameriti, v Casu kislih kumaric pa sploh ne. Slovenci bodo dali, kar je našega, je bilo prebrati med vrsticami, in mednarodni in meddržavni sporazumi so zastareli in jih ne velja več upoštevati, nam je sporočal Gianni De Mic-helis. Tisti, ki je pred dobrim mesecem v Ljubljani kot Častni gost nazdravljal ob naši desetletnici. Ko so mu prišepnili, da pretirava ali pa je sam ugotovil, da je šel predaleč, se je v istem Časniku popravljal, povedal je, da govori sam zase, da ni ne glasnik ne minister v senci za balkanske zadeve. V Ljubljano je šel Antonione in ne De Michelis. S Slovenci se je pogovarjal o marsičem, o tistem, česar se vse slovensko občestvo najbolj boji pa ni bilo besede, je slišati iz uradnih krogov. O hišah ezulov in/ali optantov, o imetju, ki naj bi ga dobili nazaj tisti, ki so tam nekoč živeli, ni bilo govora. Najbrž zato, ker je jasno, da to v resnici ni slovenska, temveč italijanska težava: Slovenija je svoje plačala. Antonione je samo na srečanjih z novinarji govoril tudi o inovativnosti, ki si jo je v Trstu in morda samo za tamkajšnje prilo- žnosti to poletje izmislil Gianfranco Fini. Kaj je inovativnost, je zdaj pravzaprav še skrivnost, morda tudi za Anto-nioneja. Najbrž nekaj, kar za Slovenijo ni slaščica ali korenček. Nekaj, kar si bo treba v Rimu še do konca izmisliti in domisliti, od razmerij sil v hiši, kjer domujejo svoboščine pa bo odvisno, kako grenko bo in koliko bo stalo. Veliko manj, Ce tudi v prihodnje, ob prihodnjih srečanjih, podobnih Antonionejeve-mu obisku v Ljubljani, na realne odnose ne bo vplival vsak Članek, vsak intervju in vsak komentar. Samo tisto, kar se bodo politiki in diplomati naravnost in na glas pogovarjali in o čemer se bodo dogovorili. In potem jasno in glasno povedali javnosti, seveda. Podoba Lepe dežele dandanes, komaj dva meseca po preobratu in zamenjavi v vladnih palačah, ki sta bila pričakovana in napovedana, ni preveč jasna. Predsednik vlade je izpeljal že veliko vnaprej začrtanih in prednostnih nalog in načrtov, zakoni se kar vrstijo, veCina Hiše svoboščin v obeh domovih parlamenta je tolikšna, da vladajoča koalicija stori, kar hoče in kakor hoče. Nič nenavadnega, tudi v drugih državah se zgodi tako, čeravno ni zmeraj zdravo. Ampak v Italiji se ljudje Ze glasno sprašujejo, kdo je v resnici šef, odkar je nominalni šef dosegel že skoraj vse, kar je hotel. Nekateri se veselijo, nekateri se bojijo, nekaterim je všeč, drugim vse prej kot to. Ne vem, zakaj ste presenečeni, je izjavila gospa, ki se piše Daniela Fini. Tako Tone Hočevar, dopisnik Dela iz Rima. (r.p.) Due ricorsi sui boschi alla Chiesa Insieme per l’ambiente La Slovenia, assieme a Bulgaria, Cipro, Lettonia, Malta e Slovacchia è diventata membro dell’Agenzia europea per l’ambiente (EEA). Il negoziato per l’adesione all’Agenzia si era chiuso nell’ottobre dell’anno scorso, l’accordo poi è stato ratificato dal consiglio dei ministri dell’UE e dai paesi candidati ad entrare nell’Unione Europea. L’Agenzia europea per l’ambiente è la prima delle 11 agenzie dell’UE ad a-prire le porte ai paesi ancora in fase di avvicinamento all’UE. Attualmente ha 24 membri: i quindici, i sei paesi candidati e inoltre Norvegia, Liechestein e I-slanda. Beni alla Chiesa: due i ricorsi Contro la decisione del Ministero dell’agricoltura che aveva restituito alla Chiesa slovena, in natura, oltre 8 mila ettari di bosco, inclusi nel Parco nazionale del Triglav sono stati presentati due ricorsi. Alla magistratura si è ri- volta l’avvocatura dello stato che ha il compito di tutelare gli interessi dello stato nei procedimenti legali. Ma al Tribunale amministrativo, per impugnare il decreto, ha fatto ricorso anche la società incaricata di gestire il patrimonio boschivo della zona interessata. La stima del valore dei boschi restituiti non è esatta, questa la motivazione. Gli esperti di Bled affermano che nella stima non sono stati valutati gli investimenti affettuati negli ultimi dieci anni, l’oculata gestione del bosco ed i 140 chilometri di strade boschive ne hanno inoltre aumentato ulteriormente il valore iniziale. Meglio con la Croazia I rapporti tra Slovenia e Croazia negli ultimi tempi sono leggermente migliorati. Stà a indicarlo anche un recente sondaggio sulla questione del confine con la Croazia, sul quale i due governi hanno recentemen- te trovato l’accordo. Che si tratti di un accordo vantaggioso per la Slovenia lo pensa appena il 12,1 per cento degli intervistati, ben il 40,8 per centro ritiene tuttavia che sebbene l’accordo non sia positivo per la Slovenia, ciò nonostante sia accettabile. Un’opinione del tutto contraria all’accordo è stata e-spressa dal 19,8 per cento degli intervistati, mentre il restante 27,3 non conosce i contenuti dell’accordo o non ha un’opinione in merito. Ottimi matematici La Slovenia è stata rappresentata da 4 studenti u-niversitari alla competizione internaziale di matematica, tenutasi recentemente a Praga. Vi hanno partecipato 185 studenti in rappresentanza di 49 università di 24 paesi. I quattro ragazzi sloveni si sono fatti davvero onore conquistando uno dei primi premi, un secondo ed un terzo posto ed una menzione. Il migliore di tutti è stato uno studente ucraino dell’università di Odessa. Po Antonioneju minister Ruggero Obisk v Ljubljani Roberta Antonioneja, podtajnika v zunanjem ministrstvu, je potekal v prijateljski atmoferi in je potrdil prijateljstvo med sosednjima državama. Niso se torej uresničile napovedi, že zlasti tržaškega dnevnika, da bo obisk priložnost za ponovno odprtje vprašanja vračanja premoženja istrskim beguncem. O tem vprašanju Antonone ni govoril, zagotovil je slovenskemu kolegu Iztoku Simonittiju, da Rim ne bo oviral Ljubljane na poti v Evropsko unijo, nasprotno, da podpira njena prizadevanja in si Zeli še več sodelovanja, še zlasti na gospodarskem področju. V ospredju pogovorov je bilo tudi vprašanje ilegalnega priseljevanja. Slovenski državni sekretar je v zvezi z okrepitvijo policijskih sil na meji dejal, da Slovenija sicer razume skrbi italijanske strani, a da enostranski ukrepi niso najboljši. Oba sogovornika pa sta se strinjala, da je policijsko sodelovanje med državama učinkovito in ga gre okrepiti. Antonione, ki gaje na večerji sprejel tudi zunanji minister Dimitrij Rupel, je dejal, da bo nova italijanska vlada naredila vse za zaščito slovenske manjšine v Furla-niji-Juljiski krajini. Obisk je sodil v okvir priprav na skorajšnji obiska italijanskega zunanjega ministra Renata Ruggera, ki je napovedan za 11. avgusta. Sicer skrb, da bi istrski begunci spet postali kamen spotike v meddržavnih odnosih je bila utemeljena, saj je bilo v italijanskih vladnih krogih slišati, da se je treba vprašanja lotiti inovativno. Kako to pojmujejo v Rimu zaenkrat ni še jasno. Sloven- Kultura 2001 Lietošnji Senjam beneške piesmi Nove piesmi so posneli na kaseto Senjam beneške piesmi je rezultat miesce an mie-sce truda avtorjev, godcev an pievcev. An kadar jo publika prviC posluša, le takrat piesam zaživi. Nje življenje pa je po navadi zelo kratko, tri veCere sejma, potle malomanj, de jo ni druge parložnosti za poslušat tele piesmi v živo. Ostanejo pa nam kasete. Kulturno društvo ReCan jo je posnelo tudi lietos an, sevieda, je posebne sorte, saj so bile piesmi pobožne, cerkvene. Kaseta je liepa, saj so bile predstavljene pesmi zelo različne med sabo po besedilu, glasbi in tudi sestavi izvajalcev. Ob kaseti je tudi brošurica, v kateri so lietos natisnili tudi partituro, kar je pametno. Tudi ta je dobra pot zato, da nove beneške piesmi postanejo ljudske, “domaCe” an se vključijo v bogat zaklad beneške peismi. Kdor želi brošuro in kaseto, naj se obame na društvo ReCan an njega predsednico Margherito Trusgna-ch. Da Omero a Kubrick Si terrà a Cividale venerdì 17 agosto, alle 21, la prima nazionale di “Dall’Odissea di Omero all’Odissea di Kubrick”, un viaggio fantastico nello spazio e nel tempo tra cinema, musica, letteratura e storia. I protagonisti dell’iniziativa, che avrà luogo nella chiesa di S. Maria di Corte ed è organizzata dall’associazione per lo sviluppo degli studi storici e artistici di Cividale, saranno il direttore d’orchestra Daniele Agiman, il docente di storia e filosofia Mario Lizzerò, l’attrice Marianna E-sposito ed il docente di letteratura inglese ed esperto di cinema Andrea Oldrini. AMedàna travino e poesia Dopo un anno di pausa ritoma a Medana, nella Goriška Brda, il festival internazionale “Dnevi poezije in vina” (Le giornate delle poesie e del vino) organizzato dalla casa editrice studentesca di Lubiana, dalla collana Beletrina,, dalle associazioni “Dnevi poezije in vina” e “O-poka” e dal Comune di Brda. Il festival si tiene dal 21 al 26 agosto e comprende una serie di letture, durante le serate, di una trentina di giovani poeti provenienti dall’Europa e dagli Stati Uniti. Il programma, coordinato da Aleš Steger, prevede un incontro di presentazione e di saluto, che avverrà martedì 21 agosto, alle 21, presso la casa della famiglia Klinec, che è tra i sostenitori più importanti della manifestazione. A partire da mercoledì 22, presso la casa che fu del poeta Alojz Gradnik, si terranno le letture poetiche seguite dalle degustazioni dei vini del Collio sloveno. La conclusione del festival avverrà sabato 25 quando verrà tra l’altro proiettato il documentario “Piši mi, Medana... Piši mi, ljubezen” per la regia di Jasna Hribernik. H mondo della traduzione stavolta si ferma a Topolò Dal 27 agosto al 1° settembre rincontro u Linguaggi di-versi” Che Topolò possa diventare un “cantiere” culturale aperto tutto l’anno è u-no degli obiettivi degli organizzatori e di tutti gli amici della “Postaja”. Ora un avvenimento permetterà al paese di ritornare ad essere, a poco più di un mese L’iniziativa, denominata “Linguaggi di-versi / Različni jeziki”, è la naturale prosecuzione dell’incontro avvenuto lo scorso anno a Balatonfured, in Ungheria, dove i poeti Michele Obit e Luciano Paronetto e le traduttrici bulgare Stefka Hru-sanova e Temenuga Zaharjeva hanno svolto un lavoro di traduzione incentrato sulla poesia ungherese delle giovani generazioni. Quest’anno l’appuntamento, coordinato da Obit, prevede una prima parte durante la quale saranno tradotti in italiano e in bulgaro quattro giovani poeti sloveni (si tratta di Aleš S-teger, Taja Kramberger, Peter Semolič e Primož CuCnik, i primi tre già ospiti in passato della “Postaja”) che saranno pure presenti a Topolò. Una seconda parte sarà dalla conclusione dell'ottava edizione della manifestazione, al centro dell’attenzione. Topolò sarà infatti la sede, dal 27 agosto al 1° settembre, di un incontro tra persone interessate all’argomento della traduzione. tinger, già presente alla “Stazione di Topolò” lo scorso anno. In tutto una dozzina di persone che vivranno a Topolò per una settimana e conosceranno la nostra realtà. I risultati dell’iniziativa, che è organizzata dalla Z-veza slovenskih kulturnih društev - Unione dei circoli culturali sloveni con il contributo finanziario dell’assessorato alla cultura della Provincia di Udine, verrà presentata pubblicamente nella serata finale durante la quale sarà proposto anche il nuovo numero della rivista culturale “Koan” contenente le poesie tradotte lo scorso anno dall’ungherese. Anche le poesie tradotte quest’anno saranno successivamente pubblicate in un fascicoletto. invece un seminario, al quale prenderanno parte altre persone legate soprattutto al mondo culturale dell’area mitteleuropea, dall’Austria all’Ungheria, ma anche dalla stessa Be-necia, per approfondire alcune esperienze sulla traduzione intesa non solo in senso letterario. Alcuni esempi sono il contributo dell’architetto Renzo Rudi sui “passaggi” avvenuti nell’architettura del nostro territorio negli ultimi decenni, mentre un aspetto più sociologico e u-mano verrà toccato da Paul Bernard, originario del Burkina Faso ma che da anni vive in Veneto, a proposito dell’integrazione degli extracomunitari nel nostro Paese. Altri ospiti saranno il poeta ungherese Imreh Andras e il traduttore austriaco Ludwig Har- La famiglia di Martino 39 Appendice 2 Faustino Nazzi Questo Cappellano torna alla carica nel 1612. Si lamenta “modestamente” presso il Capitolo che Martino ha osato, “con poco rispetto, anzi temerariamente et sfacciatamente in danno dell’anima sua et pernicioso e-sempio, proferir verso esso Rev.do parole ingiuriose et disdicevoli et di più anco a posta con li tuoi a- nimali grossi di cadauna sorte che ti ritrovi haver farli notabile danno nelli suoi prati; perciò essendo implorato il suffragio nostro” ti ordiniamo, sotto pena di lire 100, “che non debbi in nessun modo ragionar né in detti né in fatti detto Rev.do né tan poco lasciar che li tuoi a-nimali gli faccino danno nelli suoi prati et luochi”. Martino obietta ed appella perché il Picecco tenterebbe di contestare tradizioni secolari. Le vicende lassù al Santuario non fanno che ripetersi in monotona successione e in un passamano dei protagonisti. La colpa di tanto disagio non credo sia il Capitolo con i suoi canonici, mansionari e cappellani o quella po- vera gente che si abbarbica a quei cocuzzoli quasi a raschiare l’orizzonte della ricchezza. Piuttosto la colpa di tutto è quella statua della Madonna issata al vertice di quel “luoco santissimo et di devotio-ne”, che con i valori proclamati non ha nulla da spartire. La sua effigie “nera”, di rabbia si spera, più che grazie, saetta fulmini contro quella masnada che la frequenta e la saccheggia. Nulla di più pagano di quel luogo “Alto” che ha umiliato la Madre di Dio, riducendo il “Sì” (Le. 1,38) dell’umanità tradotto nella vita di ogni giorno, ad un magico e supertizioso miracoli- smo, documentato a iosa dai folclorici ex voto. Si sono perseguite le streghe per strappare loro i segreti del mestiere e trasferirli tali e quali sulla Madre di Dio! La madre di Dio “ella fu donna come è la mia femena”, brontola silenzioso Martino, incredulo lui stesso come Giona; non adorate “un zocho”, non bruciate l’olio nelle lampade: “è meglio conzar le verze”; non adorate le particole, ma quel Cristo che ci ha restituito i nostri sudori e fatiche assunti come carne e sangue suoi: “quod ho-mines credunt, esse labo-rantes et genuflectentes”. Gli stiracchiamenti degli squassi ed il sangue che cola dalla fronte di Martino per le bastonate di un prete le abbiamo già viste e in uno che, quando ci voleva, le gridava forte: “Nolite dare sanctum canibus, neque mittatis margaritas ante porcos” (Mt. 6,6), “progenies vi-perarum” (Ivi, 12.34), “generatio mala et adultera” (Ivi 12,39), “vae vobis scribae et pharisaei hypo-critae” (Ivi, 23, 27), “ser-pentes, genimina vipera-rum” (Ivi, 23, 33), “disce-dite a me maledicti in i-gnem aeternum” (Ivi, 25,41).., “cazzo, imbriachi, ruffiani, furfanti, ladri, matti, puttani, becchi fottuti...”. Četrtek, 9. avgusta 2001 4 Odprli Kantino v Julijcih V soboto 21. julija so otvorili v bližini Bele Peči (Fusine Laghi) gostinski obrat s sobami “Kantina v Julijcih”, povsem obnovljeno restavracijo, ki je bila zaprta več desetletij. Domačinka Majda Jalen je obnovila družinski obrat s pomočjo in spodbudo moža JoSkota Jelena in otrok Ksenije, Katje in Igoija, ki ji pomagajo tudi pri upravljanju lokala. Hotelček, ki se nahaja čisto ob meji na poti med Belo Pečjo in Ratečami, razpolaga s šestimi sobami in kakim ducatom ležišč. To zmogljivost se lahko po potrebi poveča z aranžmaji Bed & Breakfast v soseski. Glavni adut Kantine, kot so lahko ugotovili številni gosti na otvoritvi (npr. tr-bižki župan Franco Baritus-sio in zastopnik Promotoura Peter Gerdol), je odmaknjena lokacija, domačna struktura, ki ima vse lastnosti planinske koče, a je lahko dosegljiva in primerna za počitek tako v zimski kot v poletni sezoni. Ob tem gre omeniti domačo kuhinjo, od žgancev do kranjskih klobas, saj tu je, kot pravijo upravitelji, “edini košček Kranjske v Italiji”. Na območju belo-peških jezer se namreč stekajo štiri geografske regije: Koroška, Kranjska, Primorska in Furlanija (Benečija). Področje ob jezerih je doživelo velik turistični razcvet v prvi polovici prejšnjega stoletja, ko so v ta namen celo odprli železniško postajo in je tedaj Ivan Jalen, ded gospe Marije, zgradil najprej hotel in kasneje, v dvajsetih letih, še restavracijo v slogu Jugendstil, ki je sedaj obnovljena. V sedemdesetih letih so restavracijo zaprli, ko se je masovni turizem preusmeril na bližnja smučarska središča. Sedaj pa, ko turisti spet odkrivajo redko naseljene in odročne kraje, je pravi trenutek za tovrstne iniciative. V Kanalski dolini je več slovenskih turističnih realnosti in lepo bi bilo, da bi se sporazumele za sodelovanje pri promociji. Slovensko deželno gospodarsko združenje iz Čedada jim je, na osnovi dosedanjih pozit-vnih izkušenj (Vabilo na kosilo, Arengo itd.), lahko v oporo in spodbudo. Družini Jalen-Jelen čestitamo za pogu- mno investicijo, pri kateri so bila dragocena evropska sredstva OpenLeader, in ji želimo obilo poslovnega uspeha. Za informacije in rezervacije: telefon 0428.651332, fax 651921. Davorin Devetak Primož Pipan, mlad študent ljubljanske fakultete za geografijo, je bil pred nekaj tedni na obisku v naši redakciji skupaj s skupino študentov, ki so na taboru v Breginjskem kotu raziskovali Benečijo. Takrat nas je Primož prijazno povabil, naj obiščemo piranske soline v Sečovljah pri Portorožu, kar smo rade volje naredili. Primožev julijski oddih letos vključuje - tako kot se spodobi - hribe in morje, čeprav nima kaj opraviti s klasično, konzumistično varianto počitnikovanja. Takoj po opravljenem raziskovalno - geografskem taboru v Breginjskem kotu je namreč Primož dosegel Sečoveljske soline, kjer je že tretje leto zapored vodil dvotedenski mednarodni delovni tabor. Sedmerica prostovoljcev iz prav tolikih evropskih držav je dva tedna utrjevala ilovnate nasipe muzejskega dela solin, poglabljala jarke in pobirala sol. Vse je potekalo na tradicionalen način, natančno po sistemu, ki je bil do nedavnega v rabi dolga stoletja. Tabor je organiziral Zavod za prostovoljno delo Voluntariat, ki je slovenska sekcija mednarodne organizacije Service Civil International. Skupina mladih je bivala v preprosti hišici nekdanjih solinarjev v bližini poslopja današnjega muzeja. To sta bila dva tedna pridnega dela v pomoč Ri-naldu Boninu, upokojenemu solinarju, vztrajnemu oskrbovalcu še aktivnega predela solin, ki sodijo v režijo piranskega pomorskega muzeja Sergej Mašera. Tudi Primož je po treh letih dokaj izkušen solinar, kar je možno razumeti iz tekoče razlage: “To so bile nekoč Piranske soline. Predel Fontanigge je bil opuščen leta 1965. Samo še soline Lera delajo in sodijo v Drogo Portorož. Letno pridelajo 5-6 tisoč ton soli in to je sol prve kvalitete. Sicer pa je bila proizvodnja v slovenskih solinah večinoma opuščena, ker se sol ob kateri se morska voda po dotočnem kanalu Giassi pretaka v evaporacijske bazene. Tamle voda samo iz-hlapeva in se gosti. Zadnji so na vrsti kristalizacijski bazeni, kjer sol kristali in se tudi pobira. Primož kot posebno odliko solin slovenske obale navaja dno krista-lizacijskih bazenov, ki je prekrito s “pètolo”. To je posebna podlaga, na kateri se sol pobira, naravna skorja iz blata in morskih alg. Aprila in maja spustijo vodo iz kristalizacijskih bazenov in podlago namažejo s črnim blatom. Potem spet zalijejo z vodo, da se mo-drozelene alge oprimejo blata in v nekaj tednih nastane kompaktna skorja, ki se ji pravi “pètola”. Sol se na pètoli grabi ali zriva skupaj s posebnim lesenim strgalom, nekakšni- le, kjer so soline tudi v Sto-nu in Ulcinju. Drugod, kjer te tehnologije ne poznajo, je sol\)b pobiranju rjava. Delo na solinah ima poleg pridelovanja soli še druge neobhodne faze, med temi utrjevanje nasipov, kar je bolj zimsko delo. Za to je treba znati uporabljati “pa-loto”, “baticion” “in “palo-tin”, starinska lesena orodja, ki so v rabi še danes. Vse te in še mnoge druge podrobnosti so se solinarji prostovoljci pod vodstvom Primoža Pipana naučili od veščega Rinalda Bo-nina, ki velja v solinarstvu za nekakšno institucijo, sedaj pa skrbi za solinarski muzej. Mladi prostovoljci vsako leto dajo svoj doprinos, da se to pomembno delo ohrani, pa čeprav le še kot pričevanje iz preteklosti. (d.u.) Quei gradini rubati alla casa dei Kravarščak Iz sedmih evropskih držav na prostovoljno delo v soline očitno bolj izplača uvažati iz južnih krajev, denimo iz Tunizije, Sicilije ali Krete. Po Primoževi razlagi se tehnika delovanja solin Fontanigge začne s plimo, mi grabljami, ki se jim reče “gavero”. Primož podčrtuje, da je za to treba imeti občutek, še posebej, ko je pètola mlada in tanka. Iz kupčkov soli se odcedi voda, potem pa se sol s “ka-rjolami” spravi v skladišče. Ce je pètola v redu, je sol povsem bela. Ta naravni “know-how” so solinarji prinesli z dalmatinskega otoka Paga. Sicer je pètola značilnost le jadranske oba- Pogled na soline danes in Primož Pipan, vodja delovnega tàbora Era una scala bellissima che portava in una casa bellissima. Non era grande, solo 8 gradini che terminavano su un pianerottolo. Ora quella scala non c’è più, ovverossia i gradini sono stati portati via. Si dice che un furgone o un camion bianco sia arrivato sull’imbrunire ed alcuni individui abbiano provveduto allo scempio. Quei gradini di pietra erano lì probabilmente dal 1830 (la data è scolpita in una pietra angolare della casa) e portavano nella casa dei Kravarščak in quel di Presserie, piccolo paese del comune di Stregna. Attualmente la casa non è più abitata, come non lo sono, purtroppo, tante case dei nostri paesi. Ma quei gradini portavano in una casa che ha un fascino particolare e misterioso, di una bellezza e di una fantasia costruttiva unica, considerando quando e da chi è stata costruita. Quei gradini di pietra scolpiti a mano hanno visto passare su di loro tanti piedi, spesso scalzi, tanti destini umili e tenaci, ma con una dignità morale certamente sconosciuta a coloro che quella sera li hanno portati via. Probabilmente tra qualche settimana quei gradini faranno bella mostra in una casa o in una villa magari miliardaria ma costruita con lo stesso cattivo gusto e la stessa volgarità che è il tratto che distingue quelle persone. Certo l’unica cosa che avrà un’anima in quella casa saranno quei gradini. Per chi ci legge, se vedrà una piccola gradinata in una casa triste e brutta anche se sontuosa e grande, si ricordi che il posto di quella scala è a Presserie, davanti alla casa Kravarščak, lì dov’era da 170 anni. Adriano Gariup četrtek, 9. avgusta 2001 Praznik Alcune proposte di manifestazioni culturali delle prossime settimane Slovenski brusačev V Solbici, v rezijanski dolini bo v soboto 11. in nedeljo 12. avgusta že tradicionalni praznik rezijanskih brusačev, ki «o jim prav v tisti lepi gorski vasici po Kaninon leta 1998 posvetili spomenik. Praznik se bo zaCel v soboto ob 10. uri s krajšo svečanostjo pred spomenikom, ki vrednoti skromno in težavno delo brusaCa, ki je Rezijane popeljal po vsej Evropi in dlje. Pravi praznik se bo zaCel zvečer ob 20.30. uri pod zvezdami, ob muziki in plesu rezijanskih citir in bunkul. Zanimivo bo tudi v nedeljo zjutraj, ko bodo brusači v raznih kotičkih vasi od desete ure dalje kazali svoje veščine. Kdor želi lahko prinese s seboj škarje ali nos, mu ga bojo rade volje nabrusili. Ob 11. uri bo maša, od 15. ure bo na ogled muzej brušaCa. Avgusta bo tel muzej odprt (9-12, 15-19) vsak dan, septembra bo z istim umikom odprt le ob nedeljah. Sv. Lovrenc v Viškorši V Viškorši, v tipanski občini, bojo v teh dneh praznovali njih patrona Svetega Lovrenca. Praznik bo potieku v kraju, ki mu domačini pravijo “Jama”, kjer so športne strukture v Viškorši. Senjam se zaCne že v petek s praznikam emigranta. Ob 10. bo maša, popudan bojo igre za te Kulturna ponudba je poleti kar se da živahna mlade, turnir v malem nogometu in nagrajevanje tistih gaspodinj, ki imajo najlepše rože in nabolj va-blijive vrte. Ob 19. uri bo že deveti štafetni pohod, od 21. dalje ples s disko tour Sweat dance. V soboto 11. že ob 6. uri zjutra se zaCne pohod na vrh Velike Gore (Gran monte), kjer ob 11. uri bo maša, ki jo bo piei} zbor Montenero iz Premarjaha. Nato bojo slovesno odprli nekdanjo vojaško blnico, ki so jo popravili in sedaj služi kot planinski bivak. ZveCer v vasi, od 21. ure naprej bo spet ples, tokrat “Sabor latino” z latinskoameriškim ritmom. V nedeljo 12. popoldne bo spet živahno, v programu je veC igri med njimi merjenje noci z vrvjo. Nastopile bojo tudi znamenite Tigri di Monteaperta. ZveCer glasbeni program. Biennale di grafica La Biennale di grafica di Lubiana è una delle più interessanti e quotate al mondo. La prima edizione si tenne nel 1955 e fu la prima occasione di incontro, nel segno dello stesso a- Pizzi d’Idrija Idrija è una bella cittadina slovena, famosa a livello europeo per le sue miniere di mercurio e per i preziosi pizzi eseguiti al tombolo. Agosto è forse il momento più adatto per vistarla. Dal 24 al 31 agosto si svolgerà la tradizionale “Festa dei pizzi” che raggiungerà il suo culmine domenica 26 agosto quando nella piazza centrale della cittadina, a partire dalle ore 15, ci sarà una gara nazionale nel creare pizzi. Divisi in diverse categorie gareggeranno sia i ragazzi che gli adulti. Come si vede dalla fotografia non sono affati rari gli uomini che mostrano creatività e grande abilità nel destreggiarsi al tombolo. Da vistare, oltre ad una miniera trasformata in museo, anche il museo della città, veramente ben allestito in cui è possibile vedere sia la storia della cittdina, sia lo sviluppo storico dell’attività estrattiva. Uno scorcio della città di Lubiana more per l’arte, di paesi separati dalla cortina di ferro. Vi parteciparono artisti europei, ma anche provenienti dagli USA, dall’allo-ra URSS, dall’Asia e persino dalla Cina. Fino ad oggi vi hanno esposto 5.800 artisti provenienti da 80 paesi. L’edizione di quest’anno, la 24. che può essere visitata fino al 16 settembre, è caratterizzata da diverse esposizioni. Nelle gallerie Moderna e Jakopičeva c’è “Svet grafike”, una selezione delle opere di 40 grafici, provenienti da tutto il mondo. Con il titolo “Fundami-na nella galleria del Centro grafico internazionale c’è la mostra, costituita in sostanza da tre mostre personali, dove si presentano i tre artisti che hanno influito in modo decisivo sullo sviluppo dell’arte: Zoran Mušič, Andy Warhol e Mimmo Paladino. La terza mostra di grande interesse è la grande e-sposizione dedicata al vincitore della Biennale del 1999, il più innovativo tra gli artisti britannici Richard Hamilton. Il primo premio quest’anno è andato un’altra volta ad un artista inglese, Damien Hirst, premiati anche la croata Ines KrasiC e lo sloveno Peter Ciuha. Iz Cente v Bovec Festival Foklore bo prav gotovo priklical v Cento dosti ljudi iz vsepovsod, kar je seveda veC kot razumljivo, saj je program res bogat in zanimiv, s skupinami, ki prihajajo iz vseh celin, kontinentov. Gostje letošnjega mednarodnega festivala v Centi, ki je že 32. po vrsti, so skupine iz Martinike, Mehike, Portugalske, Argentine, Rusije, Slovaške, Tajske (Thailandia) an Toga v Afriki. Festival se zaCne v če-tartak 16. avgusta na targu v Centi ob 21 uri, ko bomo lahko gledal skupino iz Mehike. V petak 17. ob 21. uri v parku pri šolah bo otvoritev z nastopom vseh skupin. V soboto 18. le tam an le ob 21. uri bo poseben veCer posveCen Mehiki, Tajski, Rusiji an Martiniki. Glavni moment festivala bo v nedeljo 19. avgusta. Ob 10. uri zjutraj bo maša, na kateri bojo vse skupine v svojih nošah. Potle jih bo sprejel župan Tollis v karminski hiši. Popudan ob 17. uri bo sprevod po miestu. Na koncu bo v centru Cente pravi senjam folkore. Tudi lietos bo delček manifestacije potoval v Bovcu, kjer bosta plesala v ponedeljek 20. avgusta skupini iz Toga in Argentine. V torak 21. ob 21 v Centi spet nastop vseh skupin an veseu zaključek letošnjega festivala folklore. San Donato a Cividale Sabato 18 e domenica 19 agosto viene riproposto a Cividale per il secondo anno consecutivo il “Palio di S. Donato”, tradizione secolare dell’estate civida-lese ripristinata dall’attuale amministrazione comunale. L’edizione 2001 prevede alle 16 di sabato l’apertura del mercato medievale, alle 18.30 il corteo storico che da borgo di Ponte sfilerà fino a piazza Duomo, quindi alle 19 la sfida tra i cinque campioni dei borghi cittadini nella corsa pedestre. Dalle 20 sono previsti spettacoli di strada con giullari e musici. Domenica 19, dopo la messa dedicata in mattina- ta al patrono di Cividale, si ripeterà il corteo storico, quindi alle 11.30 i campioni verranno abbinati alle radio in TV 2e kak tiedan se vsako veCer po radiu Spazio 103, ki je privami radio videmske nadškofije, lahko poslušajo tudi slovenske oddaje. Vsak dan (samuo v nediejo ne), od pandiejka do sobote, od 20. do 21. u-re po radiu govorijo po slo-viensko. Oddajo vodi skupina maldih Goričanov. Od veCera do veCera se lahko poslušalec spozna s slovensko kulturo, z delovanjem slovenskih kulturnih sredin in seveda s slovensko glasbeno sceno. Le iz Vidma oddajajo e-notedensko oddajo, v tem primeru televizijsko. Kot smo že poročali je to rezultat dogovora med Telefriuli in Tv Primorka iz Nove Gorice. Slednja oddaja v-sako soboto ob 18. uri polurno oddajo, namenjeno prvestveno Slovencem v Furlaniji, v njej pa je pregled najpomembnejših vesti in dogodkov tedna. Ponovitev je ob ponedeljkih ob 7.30. uri. famiglie del borgo. Alle 18.30 ulteriore sfilata di nobili e cavalieri, alle 19.30 in piazza Duomo si svolgerà la gara di tiro con l’arco e balestra che vedrà contrapposti cinque arcieri e cinque balestrieri, due per famiglia. Più tardi verrà consegnato il Palio di S. Donato al borgo risultato vincitore sommando i punti delle gare di tiro e della corsa. Finale con spettacoli di strada e spettacolo pirotecnico. Čedad: filmi na odpartem Lietos poliete drugic Cedajski kamun organiza-va predvajanje filmov na odpartem, v prestoru nad Nadižo za občinskem kulturnem centru an cierkvico Svetega Martina. Prestor je zaries liep nie ki, ni za upat druzega ko de bo lie-pa ura. Vsi filmi se zaCnejo ob 21.15 minut. V programu so: 13. avgusta Billy El-liot, 14. Zadnji poljub (L’ultimo bacio), 15. Norosti cesarja (Le follie dell’imperatore), 20. Cho-colat, 21. Sovražnik za vrati (Il nemico alle porte) an 22. Neuke vile (Le fate ignoranti). Kraška ohcet V nedeljo 26. avgusta bo na Tržaškem “Kraška ohcet”, ki bo letos morda še bolj zanimiva tudi za beneške ljudi, saj novic ima svoje koranine v naših dolinah. Prireditev, ki ima etnografski značaj in predstavlja stare Zeni-tovanjske običaje, se bo zaCela v sredo 22. v Repnu s petjem in glasbo iz Istre, Krasa in Benečije. V četer-tek je na sporedu fantovska in dekliška, ki potekata ločeno, a na koncu praznujejo vsi skupaj. V petek je podoknica, v soboto pa prevoz bale, ko se obujanje starih običajev prepleta s prazničnim in veselim razpoloženjem . V nedeljo ob 10. uri bo maša an poroka v cierkvi na Repentabru. Naj povemo, da vsi od novicev in prie do va-bljencev morajo biti oblečeni v nošo in da je bilo na zadnji kraški ohceti veC kot sto noš. 6 novi matajur____________________________________________________________________________ - Četrtek, 9. avgusta 2001 A H 7" Tra una decina di giorni le formazioni valligiane riprenderanno gli allenamenti in vista dei campionati Valnatisone, fl 9 settembre l’esordio in Coppa Regione La Valnatisone ini-zierà la sua annata calcistica domenica 9 settembre, alle 16, tra le mura di casa. L’impegno è quello della Coppa Regione, della quale alcuni giorni fa sono stati diramati i calendari. La squadra di S. Pietro affronterà la Ju-ventina, una delle quattro squadre inserite nel girone I. Mercoledì 12 settembre, alle 21, la formazione allenata da Degrassi giocherà in trasferta a Venzone. Il girone di qualificazione si concluderà domenica 16 settembre con la gara, prevista per le 16, tra la Valnatisone ed il Vermigliano. Appuntamento sportivo alla “Festa di S. Rocco" In campo le riserve di caccia In occasione della “Festa di S. Rocco” a Merso di Sopra di S. Leonardo, che inizierà venerdì 10 per concludersi martedì 16 agosto, sono state organizzate anche due manifestazioni sportive. Le partite eliminatorie del 1° torneo di calcetto tra le Riserve di caccia delle Valli del Natisone inizieranno sabato 11 e proseguiranno il giorno successivo. Tutte le partite si gio- cheranno sul campetto sintetico presso la palestra della scuola media di Merso. Le finali del torneo sono programmate nell’ultima giornata dei festeggiamenti, martedì 16 agosto. Domenica 12 agosto i ciclisti potranno misurarsi nella gara di mountain bike di orientamento, che avrà come luogo di partenza e di arrivo il parco festeggiamenti di Merso di sopra. Lo sport sale a Solarje La Pro Loco Drenchia organizza per domenica 12 agosto, a Casoni Soiarie, la “Festa dello Sport 2001”. Alle 9 saranno aperte le iscrizioni alla “Marcia ecologica” non competitiva di otto chilometri. La quota d’iscrizione di 10 mila lire comprende anche una maglietta. La manifestazione è aperta a tutti e si svolgerà con qualsiasi tempo. La partenza sarà data alle 10, con il tempo massimo di percorrenza di due ore. Alle 14 inizieranno le premiazioni. Il ricco montepremi messo in palio consiste nella consegna di riconoscimenti ai primi e secondi arrivati dai 5 ai 7 anni maschili e femminili, ai primi e secondi dagli 8 ai 10 anni maschili e femminili, ai primi e secondi dagli 11 ai 13 anni maschili e femminili, ai primi e secondi dai 14 ai 16 anni maschili e femminili. Premi anche alla prima donna e alla donna più anziana, all’uomo più anziano, al primo alpino (con cappello), al primo residente del comune di Drenchia, al primo emigrante classificato, oltre che al primo assoluto. Inoltre saranno consegnati premi speciali per i gruppi più numerosi. A partire dalle 15 si disputerà anche un torneo di calcetto per ragazzi presso il locale campetto. Vacanze finite, si torna sui campi Novità sulle panchine: a S. Pietro c è Degrassi mentre la Savognese punta su Bruno Moricchi Il tempo delle vacanze calcistiche è volato, gran parte dei calciatori si è mantenuta in forma giocando nei vari calcetti amatoriali mentre i dirigenti sono alle prese con le iscrizioni ai prossimi campionati e con il “mercatino” dei dilettanti. Ad iniziare per prima a sudare sarà la prima squadra della Valnatisone, che anche quest’anno sarà impegnata nel campionato di Prima categoria. La guida tecnica della squadra, che inizierà gli allenamenti lunedì 20 agosto, è stata affidata al professor Fulvio Degrassi. Per lui e per la società sanpietrina l’obiettivo è quello di non dover soffrire come la passata stagione. Una salvezza con qualche giornata di anticipo sarebbe già un risultato positivo. Il “mister” Degrassi aveva lasciato S. Pietro dopo la vittoria del campionato Juniores, andando ad operare nelle vesti di preparatore atletico a Gonars a fianco dell’allenatore Paolo Miano. Il suo ritorno a S. Pietro avviene dopo la trionfale stagione che ha visto la squadra di Gonars ottenere l’accesso al campionato di Promozione. Due giorni dopo la Valnatisone, mercoledì 22 agosto, la Savognese del presidente Fedele Cantoni inizierà la sua nuova avventura con alla guida un nuovo allenatore, il cividalese Bruno Moricchi. La società gialloblu per la prossima stagione avrà sulle divise il marchio della Banca Credito Cooperativo di Manzano, filiale di S. Pietro al Natisone. L’Istituto bancario ha recentemente offerto un pullmino per il trasporto dei ragazzi delle squadre giovanili della Valnatisone. A proposito delle giovanili, l’appuntamento per tutte è per lunedì 27 agosto presso il polisportivo comunale di S. Pietro al Natisone. Si ritroveranno assieme i ragazzi della categoria Juniores, allenati dal nuovo mister Claudio Baulini, i Giovanissimi del riconfermato Renzo Chiarandini e gli Esordienti dell’inossidabile Nereo Vida. Tutti al completo per prepararsi in attesa dell’inizio dei rispettivi campionati di appartenenza. L’obiettivo al quale pun- Gianluca Gnomi della Savognese so la Pesca di beneficenza gestita dall’Audace. A loro disposizione ci sarà un incaricato della società per le delucidazioni e informazioni riguardanti le pratiche di tesseramento. In questi giorni alcuni calciatori tesserati per le nostre società valligiane sono distratti dai canti delle “sirene” che promettono mari e monti pur di assicurarsi le loro future prestazioni. Il malcostume continua ad espandersi velocemente di stagione in stagione allargandosi a macchia d’olio. Infischiandosi delle società di appartenenza dei tesserati, alcuni personaggi cercano di convincere i calciatori a cambiare casacca, magari facendo balenare sotto i loro occhi qualche pesante banconota. Se l’affare poi non va in porto, in attesa di favorevoli sviluppi c’è sempre aperta la porta degli amatori o addirittura l’anticipato addio all’attività calcistica. Chiusa questa non esaltante parentesi, passiamo alle buone notizie. Ci è stata segnalata con grande soddisfazione delle parti interessate la riconferma del giovane difensore valligiano Michele lussa, di Tiglio, nell’Udinese calcio anche per l’imminente stagione calcistica. Michele difenderà i colori della squadra Allievi che giocherà nel campionato nazionale . Un altro giovanissimo, Alessandro Predan di Pon-teacco, è approdato dalla Valnatisone alla maglia bianconera. Sarà un componente della rosa della ri-costituita squadra degli E-sordienti dell’Udinese assieme ad una trentina di coetanei dalle belle speranze. (p.c.) La squadra dell’Audace sarà anche quest’anno impegnata nel campionato di Terza categoria Davide Beuzer (Giovanissimi), sotto Luca Zufferli (Esordienti) tano i dirigenti della Valnatisone, in questo caso, è quello di preparare e soprattutto formare i ragazzi che abbiano le capacità e la mentalità per un prossimo futuro nelle squadre valligiane maggiori. Le ultime chiamate, lu- resta di à. Rocco dal 10 al 16 agosto, tutti i genitori che vogliono avvicinare i loro ragazzini allo sport calcistico, e che abbiano o siano vicini al compimento degli otto anni d’età e sono nati dal 1° gennaio del 1991 in poi, possono rivolgersi pres- nedì 3 settembre, saranno per le due formazioni dell’Audace di S. Leonardo, la squadra maggiore che giocherà il campionato di Terza categoria ed i Pulcini. A Merso di Sopra, in occasione della tradizionale Kronaka novi matajur četrtek, 9. avgusta 2001 7 SPETER Speter - Mojmag Flokič roza Renato an Cecilia Qualizza bota Se varvala an zibala, saj sta rata Se ankrat nono an nona. Njih hči Federica je rodila lepo čičico, ki se k-liče Anna, tata od te male je pa Mauro Cleber. Družini, ki živi v Mojmagu an Se posebno majhani Anni, ki je parvi otrok mladega para, želmo vse dobre v življenju. Speter Poroka v Atli V saboto 4. avgusta sta se poro- čila v cierkvi v Ažli Erika Gariup iz Spietra an Alessandro Aliata iz Ažle. Imiel so kupe z njih Zlahto an parjatelji pru lepo ojcet. Lepuo je, de an tala nova družina, ostane v naSih dolinah, tuk ima Se posebno novica glaboke korani-ne, saj so nje starši iz ČepleSišč an Kodromacev. Eriki an Alessandru želmo vse dobre v njih skupnem življenju. Gorenj Barnas Imiel smo novice Nasa vasnjanka Marisa Coren se je oženila. Pred utar jo je peju Romeo Pontoni iz Kosce v rečanski dolini, Stok mu pravijo po domače. Oženila sta se v saboto 4. avgusta an puno žlahte an parjatelju se je zbralo okuole mladih noviču za se veselit kupe z njim. Mladim novičam, ki bojo Ziviel v Kozci želmo, de bi bila nimar takuo srečna an vesela, ku tisti dan, ki sta se vzela. SAUODNJA Jeronišče Žalostna iz naSe vasi V čedajskem Spitalu je umarla naša vasnjanka Pierina Chiabai, uduova Oballa. Perinca, takuo ki so jo vsi klical, je učakala vesoko starost 95 liet. Rodila se je v Ošnijem v Galeta-novi družini, za neviesto je paršla v Jeronišče. Močna, kuražna an dielu-na je bila an je imiela veliko druži- no, šest otruok: Stier puobe Franco, Umberto, Beppino an Giorgio an dvie čeče Lucio an Mariuccio. Bila je puno puno krat nona an bisnona. Pogreb ranjke Perince je bil v če-tartak 2. avgusta popudan v Sauo-dnji. Nje velika družina an puno ju-di se je zbralo za ji dat zadnji pozdrav. Naj v mieru počiva. PODBONESEC Brišča Zbuogam Ida V čedajskem Spitalu je zatisnila nje trudne oči naša vasnjanka Ida Domeniš, uduova Pollauszach iz naše vasi. Učakala je lepo starost, 85 liet. Nje pogreb je biu v Briščh v torak 7. avgusta popudan. jih prave... Tudi tole zadnjo nediejo je parletielo puno Triestinu v Benečijo. Adan od telih je zamerku adnega Benečana, ki je ribe loviu na zelenin tra-vnjace. Sedeu je gor na kamane, nastaknu glisto na tarnak an vargu dugo žimo, par-vezano na palco od bambusa, dol v travo! Triestin nie viervu njega očem, de morejo videt tajšno neveri-etno rieč, an subit mu je paršlo tu glavo za parjemat za norca tistega neumnega Benečana. Se j’parbližu an ga poprašu. - La sta pescando sior? - Sicuro, perché non si vede?, oguori Benečan. - Ma ghe ze pesci in sto prato? - Abbastanza, je jau smehe Benečna. - Ma abboccano? je prašu saldu z ironijo. - Altroché! Lei è già il quattordicesimo!!! Dva parjatelja, ki se nista videla že od mladih liet, sta se srečala v gostilni. - Kuo je tiste, de si obliečen ku ženke an vas načiprijan? Nisi migu ralu gay? - Ja, ja, sem pru gay. Vieš, kuo je svi-et, sem sparieu tolo razvado, tel vicjo od moje družine! Tud moj bratje gay, an tud muoj tata, an muoj nono sta! - Ma alora v vaši družini niso obedne-mu všeč ženke? - Pač, pač, moji sestri!!! *** Grofica je bla orga-nizala an “te danzante” v nje velikem gradu. Kadar orkestra je začela gost argentinski tango, an mladenč je prašu grofico, če more plesat z njo. - Oh ja, Se zvestuo, je jala grofica. Kadar sta nardila an “ca-sque” ji je uteku an “rumorin” an subit potle je začelo smar-diet. Imbaracana grofica je jala mladenču: - Bi bila rada, de bi tuole ostalo med nam! - Za glih reč, ist bi biu rajš, de bi čirkola-lo!!! An Sveta Lucija nad Barcami vabi na senjam, ki bo 26. avgusta Na Liesah s škofam je biu doplih senjam Zadno nediejo julija smo imiel v lieški fari doplih senjam. Pravi Senjam, tist od beneške piesmi, ki je biu lietos posvečen cerkveni, pobožni piesmi, je biu v cierkvi Marije Dobrega Sveta popudan. Zju-tra pa je bila slovesna maša, ki jo je darovau sam vi-demski nadškof, mons. Pietro Brollo, kupe z nasi-mi duhovniki don Azeglio Romanin, Emil Cencig an mons. Marino Qualizza. Berila an molitve so bile v maši po italijansko an po sloviensko. Skof Brollo, ki takuo, ki kaže naša fotografija tle blizu je pa-rjeu iz mladih rok Piera tudi puno domačih dobruot, je v nediejo tudi biermu našo mladino an na koncu se je z našimi mladimi an našimi gaspuodi tudi slikal (gor na varhu). Pogledimo, duo so bili biermani lietos gor na Liesah: z leve Trusgnach Luca, Giorgia an Massimiliano Zufferli, Valentino Flo-reancig, Ljuba Crainich, Tania Vogrig, Valentina Zufferli, Nicole Giro, Ila-ria Vogrig, Manuela Fele-tig an Guion Marco an Giacomo. Videmski škof se je ma-lomanj cieu dna ustavu na Liesah, saj je po maši imeu kosilo v lieški telovadnici z biermanci an njih družinam potle pa, takuo ki smo zadnjič napisal, je po-slušu tudi piesmi Letošnjega sejma beneške piesmi, po-hvalu dielo avtorju an organizatorju an vabu vse, naj bojo tardni v die-lu za obdar-žat svoje kulturne navade. Detajl od lesenega oltarja cierkve Sv. Lucije Sveta Lucija na varhu briega varje sauodenjsko an rečansko dolino Ze puno an puno liet. V cierkvi-ci, ki nosi nje ime an je na grebenu glih nad Barcami, bojo imiel v nediejo 26., avgusta liep praznik. Tist dan inaugurajo ci-erku, ki so jo prav v telih zadnjih cajtih postrojih Za tuole se je trieba zahvalit, takuo ki pravijo vasnjani, Deželi, ki je dala finančno podpuoro an gaspuodu Natalinu Zuanella. An se-vieda tudi tiste, doložemo mi, ki so dielal. Vasnjani iz Dolenjih an Gorenjih Bare an iz Ahtovce vabijo vse na ina-uguracjon postrojene cir-kve Sv. Lucije, ki bo, kot rečeno, v nediejo 26. avgusta. Maša bo glih opudan. Poseban praznik za Sv. Jakob Ankrat so bile nieki zaries posebnega tiste nove hiše, ki so jih kakih 40 liet od tega zgradil med Hlocjam an Liesam. Tle par nas vsaka družina je imiela svojo hišo, naj je bla majhana al velika, naj je bla rie-vna al bogata. Blizu lieške cierkve so pa tentega zazidal parve apartamente. Ku tu mieste... Reči so šle napri, vasi gredo na manj an ljudi, ki žive v tistih hišah jih je sada glih za adno beneško vasico. Takuo, de ni nič čudnega če so sami or-ganizal njih senjam sv. Jakoba. Iniciativa je paršla od žen an takuo v sriedo 25. julija so organizal vičerjo za vse. Imiel so tudi godca, Claudia, kar pride reč, de je biu praznik ries veseu an domač. Kar pa je vse razveselilo je, de je na telem Sv. Jakobu bla tudi komara Libera Mainardis, ki je pomagala priti na sviet puno našim otrokam. Z nje simpatijo je puno parpomagala, de so se vsi imiel lepuo. četrtek, 9. avgusta 2001 V nediejo bojo v Matajrje, potlè v Kravarje Brez tonkaču ni pravega sejma Kadar so se naši te stari zmislili pregovor “vsaka vas ima svoj glas”, more bit so imiel pred očmi an v mislih naše turme an zvonuo-ve. Zak je ries, de oni so poznal vse glasuove an so za-stopil, kje zvoni že po glasu zuonuov. Vsaka vas je mimo tega imiela tud svoje navade, svojo “šuolo” tonkaču an manjku ankrat na lieto, kadar je biu senjam, so bili tudi “ežami”. Mladi an stari tonkači so pokazal, vse kar so znal, vasnjani so pa radi poslušal, kuo se je odmevalo po cieli dolini an grede “sacal” tonkače an hvalil te narbuj dobre. Zadnje lieta so spet oZi-viel tolo lepo navado an po sejmih napravjajo še tekmovanja, gare, kamar vabijo tudi skupine iz sosednjih vasi. Parva liepa parložnost za uživat ob naših domačih zvonuovih bo v nediejo 12. julija ob 14. uri popudan v Matajurje, kjer bojo praznoval senjam Svetega Louron-ca. Organizal so pravo te- novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR ar.l. Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: PENTAGRAPH s.r.l. Videm/Udine Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novlmatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina-Abbonamento Italija: 52.000 lir Druge države: 68.000 lir Amerika (po letalski posti): 110.000 lir Avstralija (po letalski posti): 115.000 lir Postni tekoči rafiun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Za Slovenijo-DISTRIEST Partizanska 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 2ko rafiun SDK Sežana St 51420601 -27926 Letna za Slovenijo: 5.000 SIT SP Včlanjen v USPI Associato aTUSPI kmovanje an med sabo se bojo merile skupine iz Kravarja, Kozce, Marsina, Livka an Tarbija, pa tudi dvie skuadre domačih tonkaču. Ob 18. uri v nediejo popudan bo pa premjacjon te narbuojših. Ko smo že pri sejmu Svetega Louronca v Matajurju poviejmo še, de se začne v soboto 11. avgusta ob 19. ur, kadar odprejo kioske, potle bo ples s slovenskim ansamblom Adria. Druga dan, v nediejo 12. odprejo kioske že ob 11. uri, ob dvieh popudan začnejo njih “dielo” tonkači, potle bojo pa igre za te male an te velike, zvečer pa bo spet ples le z ansamblom Adria od 20. ure napri. Tisti od pro-loko Vartača, ki so senjam organizal, so po-skarbiel tudi puno dobruot, takuo de na bo obedan ne lačan, ne Zejan. Se buj kunštni so v Kravarje, kjer so že na diele za njih senjam, ki bo 24., 25. an 26. avgusta. Kulrurno Professore cerca abitazione in affitto anche arredata entro 10 chilometri da Civi-dale. Chiamare o-re pasti 0432-281207 oppure 328-8788743. CERCO casa o appartamento in affitto nelle Valli del Natisone, possibilmente in luogo tranquillo e soleggiato. Telefonare ore pasti al numero 0432/751303. društvo StandreZ (circolo culturale Sant'.Andrea) je li-etos že drugo lieto organi-zalo pravo “Suolo” za tiste, ki se želijo navast tonkat. Iniciativa Zeli očitno vzbudit ljubezen za tolo lepo beneško navado posebno pri naši mladini. Takuo tisti, ki bi se rad navadu tonkat, naj gre v Kravar od torka 21. do petka 24. avgusta. Od 17. do 19. ure ga bojo te narbuojši domači mojstri učil “meštierja”.Senjam v Kravarje, kot rečeno, se začne v petak 24. avgusta, ko bo ples z našo priljubljeno Kekko band. V saboto 25. bo godu ansambel Oasi, v nediejo so pa spet povabil Kekko band. Tudi lietos so posakrbiel an za otroke an jim napravli vič igri an tudi mali nogomet. Na fotografiji Marcello Gosgnach - Urbanu an sin Dennis Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 11. DO 17. AVGUSTA Skrutove tel. 723008 Cedad (Minisini) tel. 731163 OD 18. DO 24. AVGUSTA Spietar tel. 727023 Prapotno tel. 713022 Cedad (Fomasaro) tel. 731264 OD 25. DO 31. AVGUSTA Cedad (Fomasaro) tel. 731264 Zaparte za počitnice / Chiuse per ferie Podboniesac: od 13. avgusta do 2. setembeija Fomasaro (Cedad): do 12. avgusta Fontana (Cedad): od 13. avgusta do 2. setembeija Sriednje: od 20. do 26. avgusta Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoC se more klical samuo, ce riceta ima napisano »urgente«. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Cedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v torak od 14.00 do 16.00; Cedad. v pandiejak an spedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727084) Kada vozi litorina 12 Čedada v Videm: ob 6.*,6.36*,6.50*, 7.10, 7.37*, 8.07, 9., 10., 11., 12., 12.17*, 12.37*, 12.57*, 13.17,13.37*,13.57,14.17*. 15.06.15.50.17..18., 19.12, 20.05 Iz Vidma v Cedad: ob 6.20*, 6.53*,7.13* 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30, 10.30, 11.30, 12.20, 12.40*, 13.*, 13.20*, 13.40, 14.*, 14.20, 14.40*, 15.26,16.40, 17.35,18.30,19.45, 22.15*, 22.40**. * samuo čez tiedan -** samuo nediejo an prazniki Nujne telefonske številke Bolnica Cedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad....703046 Karabinierji.............112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Cedad 705611 URES-INAC 730153 ENEL..............167-845097 ACI Cedad 731762 Ronke Letališče..0481-773224 Muzej Cedad 700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola 727490 K.D. IvanTrinko 731386 Zveza slov. izseljencev...732231 Dreka.................721021 Grmek..................725006 Srednje................724094 Sv. Lenart.............723028 Speter................727272 Sovodnje...............714007 Podbonesec 726017 Tavorjana..............712028 Prapotno..............713003 Tipana.................788020 Bardo.................787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost 727553 Pohod čez namišljeno črto na pobudo društva Rečan Iz Topoluovega na Livak za utardit prijateljstvo An lietos je kar liepo število beneških ljudi sparjelo vabilo od društva Rečan an šlo par nogah, po stazi, čez zeleno mejo, na Livak. Vpisalo se je 170 ljudi. Na Livku ku po navadi so beneške parjatelje sparjeli pru toplo. Čakala jih je ku nimar muzika, a tele krat ni bluo ramonike, pač pa tel poseban inštrument na voziču. Miez parjàtelju so se imiel vsi pru lepuo