Naročnino mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno t20 Din, za inozemstvo 140 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/lH ^^^^^
Telefoni uredništva: duevuo služba 2050. — nočna 2996, 2994 in 2050
Izhaja vsak pondcljka in
2 nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011. Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992
dan zjutraj, razen dneva po prazniku
Krtza v Avstriji
Pcsebna v to svrho ustanovljena komisija je Ugotovila, da so avstrijske zvezne železnice tri leta zaporedoma, 1927, 1928 in 1929 darovalo dunajskemu konjskemu dirkališču, oziroma Jokejklubu vsakokratno vsoto 125.000 šilingov (en milijon Din). Komisija pa ni ugotovila, iz kakšnih gospodarskih razlogov so zvezne železnice bile tako naklonjeno dunajskemu jahaškemu klubu. Edino dejstvo, ki bi j so dalo spravili s lem v zvezo, je istočasen vstop generalnega ravnatelja železnic v la športni klub, kjer se shaja vse, kar hoče biti Sik v Avstriji. Na- ; ialje je komisija našla, da so zvezne železnice dale vsem uradnikom, ki so leta 1928., ob priliki nem- ' Skih pevskih slavnostih na tako vzoren način vodili i zelo pomnožen promet, dvojno mesečno plačo, ki pa v celoti niti daleč ne doseže izdatkov, katere je be- j ležilo knjigovodstvo. Predsednik železniške upravne komisijo dr. Jurij Giinther je ob priliki svojega 00 letnega rojstnega dne sprejel iz rok darežljivih zveznih železnic vsoto 60.000 šilingov (pol milijona dinarjev) kot nagrado za njegov trud.
Avstrija je s posredovanjem Društva narodov dobila veliko posojilo, katero jo nameravala porabiti za elektrifikacijo in izpopolnitev svojega železniškega omrežja. Elektrifikacija je bila razen okolice Dunaja izvršena na vseh progah med Švico in St. Johann im Pongau, ler med nemško obmejno postajo Rosenheim in Bischofshofenom. Vso druge proge so nedotaknjene. Komisija, o kaleri zgoraj govorimo, so je zanimala tudi za to vprašanje in je našla, da so se pojavili mogočni gospodarski vplivi, ki so izvajali pritisk na železniško upravo, k je elektrifikacijo potem namenoma zavlačevala. Ti vplivi, tako se govori, so bili finančnega značaju in no izvirali v velikih preinogovnh truslih.
Zvezna železniška uprava je izjavila, da vsled pomanjkanja denarja ni mogla gotovih enotirnih prog razširiti na dvotirne. Analiza tajnega fonda zveznih železnic je dokazala, da ta izgovor no drži in da se je tudi tukaj zasledilo, kako so gotovi industrijski krogi denarno posegali v upravo železnic.
Spričo ie dolge vrste nečednih dejstev, je v javnosti in v parlamentu izbruhnilo upravičeno ogorčenje, ki je strmoglavilo vrhovno vodstvo železniške uprave. Krščansko socialna stranka sc je najbolj zavzela za reforme in po svojem predsedniku Vaugoinu, ki jc podpredsednik ministrskega sveta in zvezni vicekancler, predlagala dr. Strafella, ravnatelja graškib cestnih železnic za generalnega ravnatelja zveznih železnic. Dr.. Strafella ie znan organizator in slovi kot mož železne pesti. Že večkrat v preteklosti je v Gradcu imel priliko pokazali svoje zmožnosti, ko je lomil štrajke železniških naslav-Ijencev in skoreda. zrevolucioniral graško mestno upravo s svojim ovini tramvajskim načrtom. Dr. Strafella jo poleg tega zanesljiv pristaš krščansko socialne stranke. Ko se je njegovo ime objavilo, se je na strani socialistov takoj zbudil val protestiranja. Arbeiterzeitung pa je poleg običajnega strankarskega protesta namigovala, da ima dr. Strafella nečedne roke. Slednji je bil prisiljen tožiti. Prvo sodišče, kateremu je predsedoval dr. Povvalac, je sicer »Arbeiterzeilung obsodilo, vendar ne tako kol je dr. Strafella pričakoval. Proti razsodbi je bil vložen priklic.
Podkancler Vaugoin, ki jo v rovarenju socialistov in vsenemškili pristašev proli dr. Strafelli zrl samo političen manever, je zahteval, da mora biti dr. Strafella takoj imenovan. Proti temu se je v ministrskem svetu dvignil minister za trgovino dr. Schuster, ki je odgovoren tudi za železnice, ter po-' nudil odstavko. Kancler Schober se je istotako postavil na stališče, da se imenovanje dr. Strafella ne sme izvršili prej, nego je vzklicno sodišče izreklo svojo razsodbo, ker sicer bi izgledalo, kakor da hoče vlada napraviti pritisk na sodne oblasti. Podkancler Vaugoin .ie apeliral na svojo stranko, da ga podpira, kar je ludi storila v izjavi z dne 23. septembra. Zvezni kancler je vztrajal na svojem stališču., nakar je podkancler izročil svojo demisijo in tako postavil zvezno vlado pred nevarnost ministrsko krize. Isto jo storil krščansko socialni minister za poljedelstvo dr. F6dermayer. Ministrski svet je nato pooblastil kanclerja, da poda demisijo vse vlade.
To jc zunanji potek vladne krize, ki ima na prvi pogled čisto osebni značaj, ki je pa v resnici politična. Zvezni kancler dr. Scbober, kljub velikanski delavnosti, katero je razvijal tekom svojega vladanja, ni izpolnil vseh obljub, ki jih je dal krščansko socialni stranki, ko ga je kandidirala za zveznega kanclerja. Med temi obljubami se nahaja, kol se jo zvedelo, tudi izvedba rarinskega programa, ki bi bil naperjen proli nasledslvenim državam. Žilni monopol, 1:1 bo uzakonjen tekom novembra — če tega kriza ne prepreči — je en del tega programa. Zvezni kancler je v tem pogledu korakal zelo previdno. Krščanski socialci pa tudi očitajo Schoberju, da jo bil v boju proti social demokratom mlačen. Oni bi želeli, tla pride kmalu do volitev, od kaloriji pričakujejo znatne okrepitve, če ne absolutne večine. Vsekakor bi se radi znebili Landbundn in njihovega predsednika Šumija, sedanjega notranjega ministra. To bi značilo, da se jc vpliv nacionalističnih organizacij ojačil, in, da bi prihodnje volitve po nemSkem zgledu utegnile znatno okrepili nacionalizem, ako bo našel podporo pri krščanskih social cih.
Ml v Jugoslaviji smo na izidu sedanje krize zelo interesirani. Nam bi bilo ljubo, če bi se v sosedni državi uveljavil kurz, ki bi omogočil prijateljsko in Iskreno sodelovanje. Mi bi nasprotno nc želeli, da pride Avstrija pod knuto vsenemSke gonje. Zvezni kancler ni bil naš prijatelj, n tudi ui bil na -sovražnik. Mi bi obžalovali, če bi na njegovo ineslo prišel Človek s politiko vseuemškega pritiska na narodnoslne manjšine in ua slovanske -esede V1 kakor mi. tako misli vsa srednja Evropa.
Odstop avstrijske vlade
Dr. Schober se umakne iz političnega življenja?
Dunaj, 25 sept. as. Danes popoldne ob 16.30 se jc zadnjič sestal na sejo dr. Sohobrov knbi- ^ liet. Že po par minutah razprave je vlada sklenila, da spričo demisijo podkanclerja in vojnega ministra Vnugoinn ter trgovinskega mi- ! uistra dr. Schusterjn poda celokupno demisijo. Zvezni kancler dr. Schober je dobil pooblastilo, da predloži zveznemu predsedniku Miklasu demisijo vsega kabineta. Dr. Schobrov kabinet je vladal natančno eno leto. Dr. Schober se itinak- I nc iz političnega življenja z upravičeno ne-voljo, ker so ga izrinile intrige strank. Dne 25. septembra 1929, ko je prevzel vlado, ni od-povoilal svojega mesta kot predsednik policije.
ter je vse leto obdržal stanovanje policijskega direktorja, v katerem jc vodil velik del svojih državnih poslov. Dr. Schober je izjavil svojim prijateljem, da ludi vodstvu policije noče več obdržati, temveč ila sc bo umaknil na svoje posestvo Pcrg v Zgor. Avstriji. Ali mu bo javnost tu dopustila, je še vprašanje. Govori se. da ga hočejo pridobiti za to, da naj bi prevzel vodstvo nove politične stranke sredine, kateri bi se zaradi njegove politike na Dunaju, v Zgor. Avstriji in na Koroškem skupno z Landbun-dom obetali uspehi.
Domneva sc. da bo nova vlada, ki bo prevzela posle po dr. Schobru, strankarska vlada.
V parlamentarnih krogih so prepričani, da bo bodoči mož Vaugoin. Zvečer jc zvezni predsednik Miklas žc začel konference s predsednikom narodnega sveta dr. Giirtherjem in lic jutri nadaljeval razgovore z vrtditclji strank Kot gotovo se govori, da bo finančni minister v novem kabinetu zopet dr. Kicnbock.
Vaugoinu poverjena sestava vlade
Dunaj, 25. sept. AA. Po kratkem posvetu ministrskega sveta jo vlada dr. Schobra dcini-sijonirala. Prcziilent Miklas jc poveril sestavo novega avstrijskega kabineta podkanclerju Vaugoinu.
Velik neuspeh italijanske politike
Zgrešena špekulacija z nemškimi volitvami
Pariz, 25. sept. as. Danes izjavlja uradni francoski komunike, da so se francosko-italijanska pomorska pogajanja v Ženevi ukinila, ker so po zadnjem sestanku ostala brezuspešna. Poskušati hočejo še, da bi se zo birokratičnem potu pripravil sporazum med obema državama. Listi cčitajo Musso-liniju, da jc po izidu nemških volitev menda mislil, da sme nastopili ostreje iu da bo mogel doseči od Francijc nove koncesije. V pariških pogajanjih s strokovnjaki is stavila Italija sprejemljive predloge, priznala Franciji majhno nadmoč glede velikih križark, zase pa zahtevala majhno premoč za male križarke. V Ženevi pa je Italija zepel naenkrat absolutno zahtevala popolno pariteto. Petit Parisieti« omenja zato, da jc radi lega tudi jasno, zakaj jc Grandi naenkrat odpotoval v Rim. Fran-
coski delegat Massigli je celo ponudil Italiji pariteto za ladijske enole, ki sc imajo na novo zgraditi do leta 1936, italijanski delegati pa tega predloga nili niso sporočili v Rim.
Milan, 23. sezi. as. Fašistični vladni listi naglašajo, da je francoska vlada pokazala odločno voljo, da z Italijo ne sklene nobene obvezne pogodbe glede brodovja. Francoski pomorski gradbeni program ostaja pri tonaži od 000—700.000 ton, ki jih je zahteval Briand na podlagi posebnega tolmačenja člena 10, pakta Društva narodov. Oficijozni »Popolo d'Italia« očita Franciji, da bojkotira in sabolira razorožitev, dočim jc Italija pokazala pripravljenost, ker se pogajanja niso več vršila po strogem načelu paritete, temveč po formuli enake vrednosti, ki jc olajšala tudi pomorski sporazum med Anglijo in Ameriko.
Velike
izpremembe v fašističnem režimu
Pred ostrejšim zunanje političnim hurzom
Rim, 25. sepl. *F'oglio d' Ordini objavlja prošnjo generalnega tajnika fašistične stranke Avgusta Turatija na šefa vlade Mussolinija, naj ga osvobodi sedanje dolžnosti in mu dovoli, da sc brez kakšne penzije ali sinekurc vrne med navadne prc-stekc.
Foglio d' Ordini« v isti številki priobčuje pismo Mussolinija, v katerem šef vlade ugodi prošnji dosedanjega generalnega tajnika stranke tn obenem pohvali njegovo delo.
Službeni list obenem objavlja, da bo šef vlade predlagal velikemu svetu imenovanje G i o v a n n i G i u r a l i j a , predsednika poslanske zbornice, za glavnega tajnika stranke. Obenem se pozovejo v veliki svel Ciano, De Štefani, Rossoni in Turati.
Motivi teh velikih sprememb zaenkrat še niso znani, brez dvoma pa so posledica velikih na-sprotstev v stranki. Sicer bi bila zlasti demisija Turatija, ki že peto leto energično in obenem previdno vodi stranko, nerazumljiva. Ta sum sc potrjuje tudi, ker se govori, da bo podal ostavko ludi minister za zunanje zadeve Grandi, katerega
resor da bo prevzel Mussoiini sam. Različna mnenja v stranki, tako se sodi, sc tičejo zunanjepolitičnega kurza Italije. Dočim sta Grandi in Turati za miroljubno politiko, sc jc Mussoiini bojda cdločil za oster kurz.
Novi generalni tajnik Giurati jc bil rojen leta 1876. v Benetkah in jc jurist. Aktivno jc sodeloval pri ustanovitvi italijanske iredentislične organizacije .Trento e Triestot, kateri ie bil leta 1913. tudi predsednik. Udeležil se je vojne na soški fronti, bil večkrat težko ranjen in odlikovan. Fašizmu se jc takoj pridružil in bil med drugim tudi minister novih pokrajin. V novi zbornici je bil izvoljen za predsednika.
Imenovanje Giuratija za glavnega tajnika stranke jc simptomatično, ker je z njegovim imenom in smerjo najtesneje združen problem Julijske krajine, ki ga novi tajnik razume seveda v najekstremnejšem italijanskem smislu in kar bo imelo seveda svoj izvesten vpliv, tudi na zunanjo politiko. Na vsak način pomeni imenovanje Giuratija v politiko Italije poostrenje kurza. (Turati je bil iz Parme.)
Rusko žito preplavlja tržišča
Sovjetske cene so za tO odstotkov nižje
London, 25. sept. Velik vtis je napravila v trgovskih in finančnih krogih vest o lem, da jc sovjetska vlada podpisala na vseli glavnih tržiščih Evrope in Amerike važne pogodbe o dobavi ogrom-nih količin žila za ceno, ki jc za 10 odstol. nižja od drugih. Zaradi prevoza leh količin so sovjetska oblastva najela prevozne ladje z nad (>00.000 tonami. Del lega brodovja z nad 300.000 tonami jc že
v ruskih pristaniščih, kjer nakladajo žito. Ta vest je vzbudila ogromno scnzacijo tudi v Newyorku, kje rso žitne cene hudo padle. Listi zahtevajo, naj vlada uvede preiskavo o tem, ali Rusija ne zasleduje političnih ciljev s to akcijo. V tej zvezi trdijo, da je ruska vlada prodala mnogo več žila, kakor ga ima na razpolago, lo pa zalo, da s tem povzroči umetni padec žitnih cen.
Spremembe in dopolnitve invalidskega zakona
Belgrad, 25. septembra. AA. V zvezi z zakonom o izpremembah in dopolnitvah invalidskega zakona z dne 4. julija 1929 in njegovih sprememb z dne 4. tlecembra istega leta smo prejeli tole pojasnilo:
Izpremembo in dopolnitve invalidskega zakona z dno 4. julija 1929 in njegovih izprememb in dopolnitvah z fine 4. decembra 1929 so delo komisije, ki so bili v njej zastopniki' predsednika ministrskega sveta, ministra vojske in mornarice, ministrov financ, socialne politike in narodnegu zdravja in predstavnikov glavne kontrole, višjega invalidskega sodišča in osretlnjega odbora udruženja vojnih invalidov.
Po $ 1. leh izprememb breme, dokazovanja, da izginoli bojevnik ni pobegnil ali se ni predal sovražniku, leži na državnih oblastvih, a no kakor doslej nn zainteresirani stranki, ki zahteva invalidsko podporo oziroma denarno pomoč.
§ 2. razširja krog oseb, ki jim je priznana pravica do invalidnine. Po leni paragrafu so vojni invalidi s pravico do invalidnine vsi bojevniki, ki so brez lastne krivde zaradi kakršnekoli bolezni med vci'no oslepeli.
-.i 3. odreja invalidske prejemke, ki iih bodo orelem.r vojni invalidi t.žitoma njihove rodbino. ,ir,i->,,,. | . i , invnljdi h vuli v invalidskem d« tlivi i n ',.. ,r v b _ i .i t Vi /« It.'., .. bokzii.
4., 5. in 10. prinašajo najvažnejše določbe. V smislu teli odredb bodo vojni invalidi prve skupine, to se pravi vojni invalidi s 100% nesposobnosti za pridobitno delo, ki je potrebno za preživljanje in ki so brez drugih podpor, prejemali invalidnino ter osebne in rodbinske doklade brez ozira na premoženjsko stanje, lo se pravi ne glede na višino osnovnega neposrednega davka, ki ga plačujejo osebno ali njihovi zadružniki. Invalidi z manj kot, 100 do 90% nesposobnosti za pridobitno delo bodo imeli odslej pravico do invalidnine in dodatke, ako ne plačajo več ko 200 Din osnovnega neposrednega davka. Cenzus je s toni povišan za te invalide od 120 na 200 Din.
Po g 0. vdove, ki so v aktivni državni ali samoupravni službi ali ki prejemajo osebno pokojnino, nimajo pravice do invalidske podporo zase Vdove dobe invalidsko podporo za deco ne gletle na to. ali prejemajo polog svoje plače oziroma osebne pokojnine še draginjske doklade za nje, pod pogojeni, dn deca ne prejema prejemkov ali pokojnine po očelu.
S 7. priznava roditeljem, ki imajo polnoletnega sina, pravico do denarne podpore pod pogojem, tla njihov sin ni sposoben za hranitelja, lo se pravi, tla ni s svojim rednim telesnim ali umskim stanjem sposoben za vzdrževanje.
<» 8. ureja pravo do prejemov invalidskih premikov oseb, ki prebivajo v inozemstvu.
S 9. govori o obči seji višjega invnlid*i<cgn «od;š'-H. čegar odločitve so obvezne za v.w oddelke.
s M obseg" dr' '"be, ki logično posle I t.' wU. i i ii iz'i, i nit suh !:i -i ..ltii!>c.
Iz srednješolske službe
Belgrad, 25. sepl. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja sla na predlog ministra prosvete v soglasju s predsednikom ministrskega sveta premeščena: Na gimnazijo v Karlovec za profesorja v 4 a/I Gregor Kranjčcvič, prof. gimnazije v Mariboru, po potrebi službe; na lil. gimnazijo v Ljubljani za profesorja v 4/1 Vinceuc Marinko, prof. gimnazije v Hruševci, po laslni prošnji.
Belgrad, 25. septembra, m. Na tretjo državno realno gimnazijo v Ljubljani je premeščen za prol. v I. 4. Vincenc Marinko, na drugo moško gimnazijo v Belgrad je premeščen v I. 5. g. Zoran Kranjec, na gimnazijo v Jagodini v 1. t. g. llinko Šuman.
Namestitev učiteljstva na meščanskih šolah
Ljubljana, 25. sept. AA. Nu meščanskih šolah v dravski banovini so bile izvršene naslednje premestitve učiteljstva: Na Jesenice Puhr Dragotin; v Krško Medved Stane; v Ljutomer Lindluer Alfonz; v Mežico Domnik Drago. Stanič-Koželj Olga; v Ormož Černut Janko: ua Rakek Klinar Terezija; v Ribnico Roti Ootard, Slapšak Ana. Sbipšak Dora: k Sv. Lenartu v Slov. goricah Verovšek Marija; v Šoštanj Theuerschuh Ivan: v Trbovlje škerjanec Metod. Brandstettor Marjeta, Erbežnik Jožica; na Vič Pehani Milena, Černivec Katarina, .lankovič Bratislav; v št. Vid nad Ljubljano Vanič Ladislav, Korene Henrik. Hvala Just; v Vojnik Konečnik Milena v Zgornjo Šiško Prekuh Jožica; v Novo mesto Štrbenk Karel; v Senovo Christof Dragotin, \1-bert Zlata; v Brežice Polaček Dragica; v Tržič Oman Oton; v Slovenjgradec Jenko Alojzij; v Dol. Lendavo z.a začasnega ravnatelja Dobernik Simon.
V službovanje meščanskim šolam so dodeljeni: Zupan Marija Iz Sarajeva na L dekliško mešč. šolo v Celju, Verbič Ivan iz Krškega na I. deško m. 5. v Ljubljani, Tavčar Marija iz Krškega na I. deško m. š. v Ljubljani, štancar Antonija iz Zgor. šiško na 1. dekl. m. š. v Ljubljani, Serajnik Marija iz. Celja na I. dekl. ni. š. v Mariboru, Kromar Julijo iz Brežic na I. dekl, m. š. v Mariboru. Trosi Janko za ravnatelja v Ribnici, Novak Marija iz L dekl. m. š. v Ljubljani v Zgor. šiško, Mervič Anton iz Ribnice za ravnatelja v Novo mesto, Andrejčič Olga iz Brežic v Novo mesto, Gorišek Josip iz Mežice za ravnatelja v Senovo, Zupančič Ana za ravnateljico dekl. m. š. v Celju, Vanda Milan iz Ptuja v Vojnik.
Seja prosvetnega sveta
Belgrad, 25. sept. in. Glavni prosvetni svet jc začel z rednimi sejami. Razpravljal bo o učnem načrtu za srednje šole, ko bo la gotov pa o učnem načrlu za osnovne šole in končno za učiteljišče.
Tečaj za učitelje
Belgrad, 25. sept. iti. Prosvetni minister je izdal naredbo, s katero razpisuje natečaj za učitelje za defektno deco. Sprejetih bo 51 kandidatov, ki morejo biti učitelji in učiteljice vseh banovin. Natečaj jc stavljen na zelo široko osnovo in obsega načrt za delo za slepe, gluhoneme in slaboumne otroke. Ravnatelj tečaja jc dr. Marko Krstič, upravitelj moškega učiteljišča. Na tečaju btjdo predavali naši najboljši strokovnjaki, predavanja se prično 8. oktobra na moškem učiteljišču in bodo trajala do 1. julija. Takrat bodo morali polagati kandidati izpit in sicer iz enega glavnega predmeta (slaboumnost, slepota, gluhoncmost) in enega stranskega predmeta.
Zborovanje hat. duhovnikov
Djakovo, 25. septembra, u. Včeraj 24. septembra se je vršila v Djakovu glavna skupščina Udruženja vseh katoliških duhovnikov Jugoslavije. Na skupščino so pri&li delegati posameznih škofijskih udruženj, vsega skupaj okoli 50 delegatov. Skupščini jc predsedoval zagrebški župnik dr. Lon-čarič, navzoč je bil tudi djakovski nadškof dr. Akša-movič. Razpravljala so se važna vprašanja, ki zadevajo duhovnike v materialnem in moralnem pogledu. Dan preje pa se je vršil socialni tečaj za duhovnike.
To naia naše trgovske mornarice
Split, 25. sepl. u. Z naročenimi ladjami bo naša trgovska mornarica znašala do I. jan. 1931 370 lisoč ton. V lo tonažo so vračunani samo paroli rod i.
Najvažnejše do-ločbe prinaša S II. Po leh do-| ločbih b. lo imele t.sobe. ki so na podstavi s jo. invalidskega zakona izgubili' pravico do invalidnine, i.ivaliiipodpore hm n'f denant' pcmofi.
kt teh
jemkov Ju dne
Mandžurci se polastiti Pekinga
Kakšen je položaj Kitajske — Mahinacije tujih držav
tamlon, 25. septembru. Politični položaj v Kitaj«, ki st> ie skoro celo leto nahnja v popolni anarhiji, se je u> dni čisto ime-nad« preobrnil.
Znano je, tla se šef imitkinške vlade, ki velja /a edino lagntimno iu mednarodno priznano vlado zedinjenegae Kitaj«. Oankajšek, nahaja letos v bojnem stanju * generaloma Jeiuihauoai in F en j u 1 j a n o m , ki predstavljat« severni Kitaj s Pekingom kot središčem.
Ta borba je hila letošnje poletje prekinjena |K> pohodu užnokitnjskih komunističnih krdel iz Kantona, ki so zavzela mesto Čanša in ga požgala ter grozila Hankovu, pa so se naposled razpršila.
Nato se je ta mesec zopet začela vojna med lankinškimi četami in pekinško armado, ki ni vrinesl« nobenega rezultata.
čisto iznenada se jo zdaj vmešal v to diktator •(andiunije. čanauljan, sisi znanega umrlega ""aocsrlina, ki roti d ir« v Mukdenu. čnnsuljan je z Armado 140.000 moderno oboroženih moi, v pohodu iz Mukdena ua Peking Peking zavzel in se
Kdo vprašuje?
-Jutro« jemlje \ svoji številki od 23. t. m. iaš odgovor, v katerem smo popolnoma jasno in precizno razložili smisel našega članka »Centrum docet«, na znanje. Pravi. da. če je tako, potem ni nobenega spor* med nami. Pravi pa, da mu nismo odgovorih na vprašanje, ali odobravajo gospodje, v katerih imenu da piše -Slovenec«, jugoslovanski program od 4. julija in ali se hočemo iskreno z enakimi dolžnostmi in enakimi pravicami pridružiti nastajajoči narodni jugoslovanski fronti? »Jutro* naj oprosti, če mu na to odgovorimo, da je to vprašanje od njegove strani največja predrznost. Mi nismo v svojih dveh člankih o tent vprašanju absolutno nič govorili niti nanj kaj aludirali, marveč smo ob v olivnem vspehu centra zgolj precizirali principijeltto stališče katoličanstva z ozirom na narodni in državni problem moderne Evrope. Zato nimamo absolutno nobene dolžnosti odgovarjati »Jutru« na vprašanje, o katerem nismo ničesar govorili. Drugič ps odrekamo listu, ki ie bil glasilo bivše demokratske stranke, vsako moralno legitimacijo, da nas o našem stališču glede jugoslovanskega programa od 4. julija sprašuje. »Jutro« nima niti najmanjše pravice, nam tako vprašanje stavkati, ker ie stranka, ki jo je »Jutro« svojčas zastopalo in v koje mentaliteti piše še danes, jugoslovansko misel in program, ko je vladaia. v svoje partizanske namene popolnoma izpačila in kompromitirala. Ali naj tisto žalostno zgodovino Pepe-reži-nu zopet ponovimo v teh stolpcih? Ker najbrže tudi »Jutro« tega ne želi, zato mu svetujemo, naj rajši sprašuje sebe. ali spada v enotno fronto resničnega in pravega jugoslovanstva, oziroma naj se dostojno pripravi za kaj tacega. Vprašanje, ki ga je stavilo Jutro* na nas, pa bodo rešili med seboj drugi. Mi namreč, fo bedi podčrtano, ne pišemo v imenu nobene stranke ali grupe, kakor »Jutro« na-migava, ampak samo kot popolnoma neodvisno glasilo tolmačimo načela katoliškega ljudstva.
Zadnja slovenska šola — zaprla
Trst. 25. septembra, p. V Trstu je obstojala pri Sv. Jakobu še zadnja edina slovenska šola. Dne 23. septembra 1930 je tržaška prefektura po nalogu iz Rima zaprla še to šolo.
Pred sejo VZS
Belgrad, 25. spet. Z. Sekcije vrhovnega zakonodajnega sveta so končale s pregledovanjem ma. terijala, ki se nahaja pred vrhovnim zakonodajnim svetom. Zakon o zaščiti mater, otrok in dojenčkov je dobil naziv »Zakon za zaščito narodnega podmladka«. Sekcije so pregledale tudi 15 pravilnikov iz resora ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje. Higijenska sekcijia je vzela v pretres zakon o zdravnikih, ki pride na dnevni red prvega rednega zasedanja vrhovnega zakonodajnega sveta, ki se sestane jutri. Med na-&rti je tudi obči gradbeni zakon, ki posveča posebno pažnjo večjim občinam, da bi se tam, kjer so gostejše naselbine, predvideli regulacijski načrti.
Gospodarski adresar
Belgrad, 25. sept. z. Tekom tega leta izide Velik gospodarski adresar, ki bo obsegal naslove naših izvoznih in uvoznih tvrdk, industrijskih in trgovskih podjetij.
Angleško brodovje obišče Split
Reka. 25. septembra, p. Snoči Je lz reške luke odplula angleška eskadra 7 vojnih ladij, ki so bile tam 8 dni. Odplule so v Split, kjer ostanejo do 2. oktobra.
Belgrajske vesti
Belgrad, 25. sep. tn. Minister za socialno politiko in narodno zdravje je izdal dne 22. t. m. na-redbo o spremembi plačilnih razredov za pokojninsko zavarovanje zasebnih nameščencev v Sloveniji in Dalmaciji. Ta naredba velja že s 1. oktobrom 1.1.
Belgrad. 25. septembra, m. V soboto 27. sep tembra se vrši kongres zemljoradniških zadrug, iknterega bo otvoril dr. Sibenik, poljedelski minister.
Belgrad. i'3. septembra, nt. Palrijarh Var-nava je prepovedal pravoslavni duhovščini obiskovati gledališča, kavarne, kiua in javne lokale. Za-brana je izdana v obliki naredbe, ki obsega 14 točk, ki določajo vedenje pravoslavne duhovščine. Naredba je bila izdana radi številnih pritožb, ki so prihajale radi obnašanj« nekaterih pravoslavnih duhovnikov.
Belgrad, 25. sept. A A. Na osnovi člena 77. zakona o srednjih šolah je minister prosvete sklenil v soglasju • predsednikom ministrskega sveta odpustiti brez pravice na odpuatnino suplenta v 9/1 Milana Fabjanoviča v Kranju in Pranja Uršiča v Kočevju.
Belgrad, 25. septembra, m. Včeraj jo odpotoval v Niško Banjo predsednik vlade general Peter Živkovič v spremstvu ministra brez portfelja Ni-kole Uzunoviča.
Belgrad, 25. septembra, tn. Danes je. prevzel svoje ]>osle novi rektor belgrajske univerze dr. Vlado Mitrovič, prof. tehnične fakultete.
Belgrad, 25. sept. m. V nedeljo se bo poročil V Belgradu inšpektor v ministrstvu za šume iu rude g. Ing. Borošič s hčerko dr. Ribarja, bivšega predsednika narodne skukpščine. Poročal bo diakovski škof dr. Akšamovič.	i
proglasil za diktMorJa vsega severnega Ki taja, raz-pršivii armado severnih »vsUikib« generalov Jen-sihana in Fenjnlfana.
Na ta način ije postal mukdenski guverner arbiter med severom in Nank ingotu iu prav zu prav odločilni faktor notranjepolitičnega položaj« v vsem Kitaju. Njegovi nadaljnji nameni so pa popolnoma neznani. Eni menijo da bo podprl muiikinško vlado z namenom, da se južnokitajski komunizem popolnoma za tre, drugi pa pravijo, da je njegovo razmenje do Cankajšeka odklonilno, ker se je muk-denaki diktator že pogajal s pekinško vlado. Mogoče se bo čatisuljan zadovoljil, da vlada vsemu severu, mogoče pa se bo polastil še Nainkingn in tako postal unifikalor Kitaj«, ako je to sploh mogoče.
Na vsak način pa je položaj Čankajšeka malo-dnne definitivno in popolnoma omajan. Njegova avtoriteta je padla na ničlo in ni izključeno, du ga lastna nacionalistična stranka pusti popolnoma pasli. ker je opozicija v stranki zaradi njegovih dikta-
torskih metod bila že dosedaj velika. Tako bo čan-kajšek, na katerega so se polagale tolike natte,
da bo zedtnil Kitaj, estal nekaj časa samo figur«, ki preti inozemstvom predstavlja Kitaj. Dolgo pn mu tudi tn vloga ni več usojena.
Poučeni krogi pristavljajo, da je najnovejši preobrat kitarskih razmer pripisovati seveda vplivom Inozemskih drŽav, ki s pomočjo dolarja, funtu ali rublju spretno dirigirajo generale, da delajo situacije, kakor »o pač v korist te ali one velesile. Kdo — prnšujo — jo pomagal Čansuljanu oborožiti armado 140.000 mož z letali in tanki?
Zasedba Pekinga po mandžurskih četah je zgodovinsko zanimiva v toliko, ker so Mandžujci s tem činom zasedli Peking po 286 letih vdrugič. Prvič so se namreč polastili Mandžujci Pekinga in z njim vlade vsega Kitaj« leta 1644., ki so po svoji dinastiji vladali Kitaju do leta 1912., ko so bili pregnani po revoluciji in se je proglasila kitajska republik« pod Juanšikajem, kitajskim »Bismarkotnc.
„Jaz in moj prijatelj Briand"
Anglija zahteva za vojna posojila obresti v zlatu
Pariz, 25. sept. or. Angleška vlada je ravno kar predala francoskemu zunanjemu ministru noto, ki obravnava francoska vojna posojila, ki so bila razpisana v Angliji. Posojila, o katerih nota govori, so sledeča: 1915 v iznosu od 002 milijonov frankov, 1916 v iznosu od 450 milijonov 700.000 frankov; 1918 v iznosu od 520 milijonov frankov. Obresti so se plačevale v frankih. Odkar je Francija svoj denar stabilizirala na enoto, ki predstavlja eno petin-sko vrednost predvojnega franka, so angleški posojevalci, ki so posojilo plačali v zlatu, na obrestih zgubili ravno štiri petine, ker Francija sedaj plačuje obresti v novi valuti. Angleški upniki so se obrnili na svojo vlado h protestom in so zahtevali, da naj oficijeluim potoin iztirja od Francije plačevanje v zlati valuti.
Angleška nota je posledica tega protesta. V noti navaja angleška vlada, da je tudi Francija v
dveh slučajih Izterjala od svojih vojnih upnikov plačevanje v zlatih frankih. Ta dva slučaja sta Brazilija in Jugoslavija. Znano je, da je zadeva srbskih vojnih dolgov, katere je sprejela Jugoslavija, prišla preti razsodišče v Haagu, ker je Francija vztrajala na stališču, da mora Jugoslavija plačevali obresti ne v današnjem franku, ampak v predvojnem, ki je bil vreden petkrat toliko. Isto se je zgodilo tudi v slučaju Brazilije. Zanimivo je, da so se poslužili angleški upniki jugoslovanskega slučaja, da napravijo pritisk na francosko vlado v pokrepitev svojih zahtev. Predmet bo gotovo prišel pred kako mednarodno razsodišče. V francoskih političnih krogih je nastop Anglije zbudil precejšnje ogorčenje, posebno ko je šele preti nekaj dnevi angleški zunanji minister v Ženevi na novinarskem banketu v zelo vznesenih besedah napival svojemu prijatelju Brian-du in slavil tradicijonelno ljubezen med obema državama.
Seja ljubljanske občinske uprave
NadaUevanje poročila s 5. strani
Sledilo je poročilo gradbenega odseka, ki ga je podal predsednik odseka in podžupan prof. Jarc. Prošnji zadruge - Dom za vrnitev odstopljenega sveta za novo projektirano cesto v svetokrižkem okraju, se ugodi. Zamenjava parcel in arundacija parcele se dovoli Pekovskemu društvu v Linhartovi ulici. Cernetovim dedinjam se dovoli odpis parcel. Popravilo mežnarije v Spodnji šiški se dovoli le »0 silo, ker leži hiša izven regulačnega načrta Ljubljane. Inž. Franc Miklavcu se dodeli za odstop poti parcela št. 152-4 k. o. Kapucinsko predmestje. Prošnji Božo Račiča za kup dela parcele št. 284-2 v Ko-leziji se ugodi. Kupna cena se določi na 20 Din na kvadratni meter. Pritožbi Paljk Leopolda proli predpisu kavcije za troloar se ugodi in se mu zniža na 100 Din mesečno. Pritožba Gregorca Aniona zoper predpis trotoarja se zavrne. Pritožba Humer Josipa proti predpisu kavcije za trotoar se tudi zavrne. Prošnja Pavšič Fr. za odpust kavcije za trotoar se zavrne, pač pa se zniža na 150 Din mesečno. Pravtako prošnja Kremžar Alojza in Ivana za odpust kavcije za trotoar. Prošnja Janežič Vinka za odpust kavcije za trotoar se zavrne, zniža pa se na 100 Din mesečno. Pritožba Zupanec Ivana proti predpisu kavcije za trotoar se zavrne, zniža se mu pa na 100 Din mesečno. Prošnji Volkar Antona za omilje-nje zahtev stavbnega dovoljenja so ugodi. Pritožba Innes dr. Orličeve in Kodre Ernesta proti stavbnemu dovoljenju se zavrne s pripombo, naj se naslovi na za to kompetentni urad. Prošnji mestne občine ljubljanske za stavbno in uporabno dovoljenje za prvo stanovanjsko barako v mestni jami na Vodovodni cesti in za drugo stanovanjsko barako istotam, se ugodi. Prav lako se da stavbno dovoljenje za povečanje mestne klavnice, kakor tudi za gradnjo mostu čez Mali graben in čez Gradaščico. Ugodi se prošnji mestne občine ljubljanske za stavbno dovoljenje za barake na Galjevici pod pogojem, da oskrbi potrebno kanalizacijo. Pritožba Koslerjevih dedičev proti novemu regulačnemu načrtu mesta Ljubljane, se zavrne. Pritožbi Perlesovih dedičev proli novemu regulačnemu načrtu mesta Ljubljane, se ugodi, ker nova projektirana cesta ni potrebna.
Parcelacija parcele št. 30-1 »Zadruge državnih uslužbencev za nabavo stanovanj., se dovoli, ako se izpolnijo pri komisijonelnem ogledu stavljeni pogoji. Isto velja za prošnje Zavašnika L. za parcelacijo parcele Št. 484 k. o. Sv. Peter 1, Kušarja Fr za parcelacijo parcele št. '182 k. o. Sv. Peter I, Sem-rajca L za parcelacijo parcele št. 485 k. o. Sv. Peter I, Tavčarja-Kovača za parcelacijo parcele št. 275-1, Puha Josipa za parcelacijo parcele št. 458 k. o. Sv. Peter I in dr. Krejčija in soposeslnikov za parcelacijo pare. št. 473. Predlog o razlastitvi sveta g. Zalte za razširitev Gledališke ulice se odloži. Prav lako predlog za odstopitev sveta za Pot na Grad. Predlog g. I. Hribarja za zgradbo razglednega stolpa na šišenskem vrhu, se odkloni. Za strokovno mnenje vprašana Zveza za tujski promet so je izjavila proti razglednemu stolpu, češ, da je šišenski vrh premalo dostopen, in je z ozirom na proračun 290 j tisoč dinarjev predlog preuranjen. Pač pa se naroči mestnemu gospodarskemu uradu, naj da na vrhu hriba posekati drevje, da bo omogočen razgled. S lem je bil zaključen referal gradbenega odseka, nakar je dr. Jože Bohinc podal poročilo personnl-no-pravnega odseka. 0 prošnjah ■'« sprejem v ljubljansko domovinsko občino. Dovoli se sprejem 13 osebam proti plačilu takse v zneskih od 100—500 dinarjev. Filipiču pa «e odkleni, ker še ne stanuje 10 let v Ljubljani.
Poročilo socialno pravnega odseka se preloži na tajno sejo, prizna se pa načelno zvišanje meščanskih podpor vdovam od 200 Din na 25 ) Din in sirotam od 250 na HOD Din.
Poročilo iu predlog obilnega odseka glr>dc pristojnosti obrtnega odseka za podeljevanje koivesij se po debati svetnikov dr. Fetticha. inž Župančiča, g. Mihelč.iča. se odkloni, ker spada podeljevanje obrtnih in industrijskih koncesij po zakonu p,-,d konipetenco občinskega uvela. Prav tako se sprejme predlog dr. Fetticha, naj se podrobni predlogi le;?a odseka obravnavajo na tajni seji.
Sledi (Innnliijjnii v(iji(i>y članov v odseke. Dr. Fettich orettlaeR. naj šteje finančni bdsek od-
slej 12 članov, kar svet sprejme. Zalo vstopita v finančni odsek mesto svetnika Mohoriča svetnika Lu-kan in Likozar; v upravni odbor mestne elektrarne me3to Mohoriča Kregav; v upravni odbor meščanske imovine mesto Jenka nihče; v odsek za pogajanja z bansko upravo zaradi električnega toka mesto Mohoriča prof. Jarc;vobrlno-Lndustrijski odsek mesto Mohoriča nihče j v direktorij mestne zastavljalnice mesto čeča Mihelič; v krajevni šolski cdbor mesto čeča Lombar; v policijsko-zdravstveni odsek pa mesto Piska Olup. Zaradi preobloženosli pa je izstopil Lukan iz disciplinarne komisije in persoiialno-pravnega odseka; zato vstopi v disciplinarno komisijo Urbas in v personalnc-pravni odsek Turk.
Samostojni predlogi.
Sprejmejo se samostojni predlogi:
1.	obč. svetnika Likozarja glede dvignjenja električnih obločnic na Št. Jakobskem in Starem trgu;
2.	obč. svetnika Likozarja za razsvetli te v Hrenove ulice s plinsko razsvetljavo;
3.	obč. svetnika Likozarja: a) glede tlakovanja Hrenove ulice, b) Sv. Florijana ulice, c) cestišča Žabjeka, d) glede naprave asfaltnega pločnika v Zvezdurski ulici, e) glede naprave asfaltnega pločnika po celi Rožni ulici, f) glede poprave napisa na spomeniku D. M. na Št. Jakobskem trgu;
4.	obč. svetnika Šterka Petra, Lombarja Al., Rajnarja Josipa in Orehka Frana za ureditev kanalizacije oz. ponikovalnic na Šišenskem hribu in ob jx>ti, ki pelje iz omenjenega hriba pod gozdom proti stari šišenski cerkvi;
5.	in predlog istih a) glede ureditve zidu okoli slure šišenske cerkve, obnovitev cerkvene fasade in odstranitev ali obnovitev obstoječe mežnarije, b) glede preureditve dosedanje ceste pod Gozdom v vozno in pešpot, odstranitev Koslerjevega zidu oz. ograje (plank) ter ureditev kunalizacije in primerne razsvetljave ob omenjeni cesti, in še nekateri drugi manjši predlogi.
Nato je vprašal obč. svet. Ravnihar, zakaj še do sedaj mestna uprava ni sklenila pogodbe z Ma-loželezniško družbo radi dovoljenja, da se sme proga graditi po cestah, ki so last občiiie in zakaj ni s predhodno pogodbo izročila Maloželezniški družbi obligacije 6% posojila, ki jih je prodala Maložel. družbi za 16,000.000. Vprašanje, zakaj družba do danes ni izplačala presežka od njej dovoljenega posojila v znesku 13,500.000.
Odgovarja mu župan dr. Ptic in pravi, da je bila gradnja sklenjena že pod vladnim komisarjem Mencingerjem ter potrjena po višjih oblastih in tla je danes občina po zakonu dolžna finansirati graditev. Zgodila se je sicer mala fortnelna napaka. Ve pa, da izvirajo vse pritožbe proti sedanji graditvi le iz tega razloga, ker bi vsak rad imel tramvaj ob hiši. Odlašati z graditvijo pa občina ni smela več, ker je že zadnji dve leti utrpela radi tega zadosti veliko škodo. Do pogodb med Maložel. družbo bo pa gotovo v kratkem prišlo. Svetnik Ravnihar se /. odgovorom zadovolji in vpraša, zakaj so zastala pogajanja z bansko upravo za dobavo električnega toka. Predlogi in načrti so tu, stvor naj se ne zanemarja, da no bo mogoče občina kriva. Zupan dr. Puc mu odgovori, d« je prav o tem govoril z banom dravske banovine ing. Semecem, prav v tem smislu, da bi se stvar pospešila in je izjavil, da ima upanje, da bo stvar prišla v kratkem do ugodnega zaključka zlasti zato, ker nameravata obe plati primerno popustiti.
Nato vpraša občinski svetnik, kaj je s predlogom. ki sia ga vložila že zdavnaj obč. svetnika Jeglič in Maser zr. pepravo hodnika na Sv. Pelr.t crsti nI Stritarjeve kavarne naprej. Župan odgovarja, da priznava potrebnost, popravila in obljublja, da bo pogledal. kam jn zginil predlog. Obč. svet. Mih: Ičič vprašuje, zakaj že zdavnaj sklenjeni predlogi ne i-.vrše. Odgovarja župan, da primanjkuje denarja in d:> znlo napredujejo sklenjena dela tako pečss1. S leni se j? zaključila javna srja otčinskcga sveln ljubljanskega in takoj nn'.s zr.č li lajna seja.
■/^■■rl,-'( 1 v J1 l* M 1,1 ;> v;> , ...	P j j,'.;, m ,!nl
no, c blat no; . ; 'rciucnHva, (opičja
Proračun čsl. republike za leto 1931
Radi indiskretnosti visokega uradnika j« čsl javnost izvedela za gtavne postavke v novem proračunu preje, nego je predlagani finančni zakon pitfel pred parlament. Izvede.a je iz nemikih li »tov »Prager Presse« in »Prager Tagblatt«,
Na prvi pogled je videti, da je finančni minister dr. Engiii opustil politiko, ki jo je zasledoval celih pet let, to |e politiko stabilnosti proračuna. Izdatki v novem proračunu so predvideni na 9838 milj. Kč, torej za 472 mili. več kot lefoSnji' prejemki pa 9843 milj., torej 424 milj. več kot le-tošnji. Proračun je torej za malenkostno vsoto 5 milj. aktiven.
Mot ivaci,a ugotavlja, da bo v prihodnjem le. tu državna blagajna obremenjena za novih 600 milj., kar pa ne bo imelo za pos edico novega obdavčenja državljanov, ampak se bo vzelo iz prihrankov, ki so bili prihranjeni v boljših časih (posebno za časa t. zv. »občanske- koalicije, kjer je minister Sramek, ki je takrat vodil posle predsed-nika vlade, prihranil nekaj nad 900 milj, dasi bi »smel« po proračunu prihraniti le 30 milj.) Pozot-nost vzbuja dejstvo, da finančni minister ie sedaj sega po prihrankih, kar bi kazalo, da nastopa važna kriza, ker so davkoplačevalci že itak preobremenjeni.
Zanimive so nekatere postavke izdatkov. Tako n. pr. finančno ministrstvo 2985 (+ 86) milj.; vojno ministrstvo 1400 milj. (nespremenjeno), k temu je treba prišteti še 315 milj. iz fonda za opremo; prosveta 1010 H- 55) milj.; soci alno skrbstvo 865 (+ 41) milj.j javna dela 800 (+ 77) milj.; no-j tranje min. 699 (-f 8) milj.; justica 310 (+ 10) milj.; poljedelstvo 244 (+ 2) milj,-, zunanje min. 170 (+ 3) milj.j zdravstveno min. 157 (-f 11) milj.j predsed-1 ništvo min. sveta 52 (+ 4) milj.; trgovina 48 (+ 2) j milj.j parlament 43 (-j- 1) milj.; penzije in preskrba 932 milj.
Prejemki so preliminirani za 428 milj. večji kot za letošnji proračun. Poročilo samo ugotavlja, da to ni normalen in naraven prirastek, ki bi mogel biti na,več 2%. Isti tudi ni narasel iz izvan-reclnih prejemkov, ki so v dobi gospodarske depresije nemogoči. Pač pa je ta prirastek nastal iz rezetve, brez katere bi bilo ravnotežje proračuna porušeno, če se ne bi hotelo seči k novim davkom.
Povišanje izdatkov je preliminirano na 472 milj. le formalno, praktično pa na 545 milj., ker ;>ošta plača železnici 73 milj., kar ima že v prejš-njem proračunu. Tudi tukaj ni povišanje narmalno (t—2%) in služi pred vsem novim nalogam n. pr. uvozni listi; reparacije 114 milj., staropenzijonisti 135.4 milj.; dalje božična renumeracija ali 13. plača 111.5 milj.; resistemizaclja 77 milj.; brezposelni 51 milj. itd.
To so torej nekatere številke, kakor jih predvideva novi finančni zakon za leto 1931. Sicer se k njim še povrnem, zaenkrat je pa treba ugotoviti, da so omenjene številke ie fiicuic, ker češkoslovaško politično življenje se vrši, začenja in konča pri zaprtih vratih ministrskega sveta in dobi parlament v roke predlogo, za katero so se preje veditelji sporazumeli, samo k glasovanju. Torej sprememb ne bo.
Ustavljena kampanja
italijanskih listov
Rim, 25. sept. p. Danes je bila popolnoma ustavljena kampanja, katero je vodil te dni glavni organ fašistične stranke proti jugoslovanski mornarici in češkoslovaškim Sokolom. Fašističen list »Tevere« prinaša vest, v kateri pravi, da je kapitan >>Morosinija« Olivotto dal preiskovalni komisiji vse potrebne podatke, iz katerih je bilo mogoče narediti sodbo, na kakšen način je prišlo do nesreče. Njegove izjave, da so popolnoma resnične, ker je on eden najboljših itali anskih pomorščakov. Objavil jih je že svoj čas v fašističnih listih. Njegove iziave pa so po sodbi inozemskih pomorskih strokovnjakov kompromitirale samo njega samega. O satisfakciji češkoslovaškim Sokolom pa fašistični tisk ne sporoča ničesar, ravno tako tudi ne o intervenci ah italijanskih oblasti.
Po praških
demonstracijah
Praga, 25. sept. as. Včerajšnje protinemške in protižidovske demonstracije v Pragi so se končale šele okoli polnoči z napadom na Nemški dom, katerega pa je policija preprečila. Češki levičarski listi obsojajo izgrede, izjavljajo pa, da je upravičena zahteva, da se zrepovejo nemški govoreči filmi. Praški župan dr. Baxa je v svoji intervenciji v notranjem ministrstvu zahteval prepoved takih filmov z utemeljevanjem, da praški Nemci zlorabljajo nemške govoreče filme za provokacije. »Narodni Politika« piše, da je potrebno nadaljevati take demonstracije po načrtu. V interesu vamosti države bi se morale še enkrat pregledati vse koncesije za kinematografe. Tudi morajo izginiti tuje-jezični napisi na trgovinah, ki pod francosko znamko prikrivajo sovraštvo proti Cehom.
Novi guverner franc. nar. banke
Pariz, 25. sept. AA. Guverner francoske Narodne banke Moreau, ki namerava demisijonirati, bo prevzel vodstvo velikega privatnega bančnega koncema. Za guvernerja Narodne banke bo ime novan sedanji podguverner Moret.
Seja Zveze jugoslovanskih mest
Belgrad, 25. sept. z. Na sejo jugoslovanskih mest, ki se vrši 29. t. m. v Ljubljani, pride kot delegat belgrajske občine njen II. podpredsednik g. Dragotin Krstič. Na seji se bo razpravljalo predvsem o komunalnih in finančnih problemih naših mest, posebej še o davkih in drugih bremenih.
Zagrebški šport
Zagreb, 25. sept. z. Za današnji lahkoatlelski miline med pariškim vseučiliškini klubom in zagrebško univerzitetno reprezentanco je vladalo veliko zanimanje med našimi športnimi krogi. Obisk je bil rekorden. Zmagali so Zagrebčani v raZmer ju točk 63:51.
Hmelj
Niirnbcrg, 25. septembra. Dan« je bilo pripeljanih na trg po železnici 100 bal hmelja, na vozovih pa 20 bal. Bilo je dosii povpraševanja in predanih 30o bal. Srednji gor-ki hmelj jc dosegel ceno 40—45 Mk. srednji in prvovrstni hallertauski 60-85 Mk. Za inozemski hine1 ui bilo kupijo. Tendenca je neizpremenjeno mirna.
Dunajska vremenska napoved. Severne Alpe: bplj oblačno, i:v :ži zapad ni vetrovi in zopet iz-pifsnipnliivn vreme. Jiižnp Aha" boli uldačim. giner pa malo izpremembe vremenskega značaja.
Pokojni župnik LSakovič
M. Sobota, 25. septembra.
Včeraj je bil v lepi savski dolini na slovenskem Dolnjem Siniku pokopan velik sin Slovenske krajino — g. župnik Jožef Sakovič, ki je bil ena najmarkantnejših oseb ne le med duhovniki, marveč tudi med svetnim izobraženstvom naše ožje domovine in ga je. radi visoke inteligentnosti občudoval vsak. ki je bil prišel z njim kedaj v stik. Podlegel je groznemu raku, ki mu je razjedel ves jezik in mu je načel že grlo, lako da revež že skozi več mesecev ni mogel zavživati nobene hrane razen neznatne količine tekočin, katere so mu spuščali po posebni cevi v želodec.
Umrli je bil tako značilen pojav, da tnu ni najti kmalu enakega. Bil je sin naše lepe Goriške. Ona mu je vklesala jeklen značaj: Rodila ga je ulove lisica, mali in tega se je on zavedal vedno in povsod. Studijo jo dovršil v madžarskih šolah. Od njili je prevzel vse, kar so mu mogle nuditi, a ostal je Slovenec, kakor v gimnaziji, lako v bogoslovju. To je bil ludi v življenju. Kaplanoval je v večjih župnijah. Med ostalim ludi na Tišini, kjer je imel za šefa znanega narodnega delavca, od madžarskih oblasti jireganjanega panslavisla, č. kanonika dr. Franca ivanocyja, ki je <1 o sedaj največji sin Slovenske krajine. Po smrti župnika Salaija je dobil župnijo Turnišče in je tam ostal do predlanskega leta. Takrat jo radi bolezni in radi drugih razmer zaprosil za vpokojilev. Po upokojitvi so je podal med rabske Slovence na Dolnji Sinil; in lam je za-tisnil sedaj oči k smrtnemu spanju
Kot duhovnik je umrli župnik Sakovič 'bil mož gorečnosti in velike ljubezni do revežev. Zidal je dve cerkvi, in sicer župno cerkev v Turni-šču in ekspozituro v Veliki Polani.
Sakovič se je udejstvoval tudi kot pisatelj. V časih, ko je začela madžarska oblast ■/. vso odločnostjo raznarodovalno delo pri vogrskih Slovencih«, je bil med tistimi, ki so se s pisano besedo borili za pravice svojega ljudstva. Z dr. Iva-nocijem, Slepcem, Kleklnom, Bašom, Kuharjem je bil sotrudnik Kalendarja, Marijinega lista in poznejših Novin. V branvbo narodnih pravic - vogrskih Slovencev« je često zapisal zelo težke besede oblasti. Z drugimi vred je veljal za nevarnega panslavisla in jc najbrž ravno lo vzrok, da ni dobi! kakega višjega mesta, dasi je bil po svoji visoki izobrazbi sposoben za najvišja mesta.
Tudi na Siniku je delal za svoje slovensko ljudstvo. Pripravljal je slovensko izdajo beril in evangelijev za nedelje in praznike ler molitvenik »Stara molitvena knjiga Smrt ga je zalotila uied delom.
Slovenski venci so pokrili sveži grob. Kalnega so obkolili: nad SOletna mati, sorodniki, Slovenci iz Turnišča, bogojinske, črensovske, gornje-lendavske župnije ler tisoči rabskih Slovencev. Ne-jiozabnemu pokojniku bo vetrič nosil pozdrav iz Slovenske krajine in šumljajoča Raba bo pola uspavanke velikemu Slovencu, ki je delal za narodno osvoboditev svojega ljudstva in po naključju spi smrtno spauje med še neodrešcnimi slovenskimi brati.
ELIDA
SHAMPOO
tajnost divnih las
Jugoslovani v Avstraliji
Zagreb, 25. septembra.
Včeraj jo dospel v Zagreb Josip Mikuličii-Rodd, iz ugledne sušaške rodbine, ki je polnih 20 let živel v Avstraliji. Ril je že jired petimi leti enkrat v domovini, pa se je spel vrnit v Avstralijo, od koder je zdaj jionovno prišel na obisk.
Mikuličič je povedal zanimive stvari o življenju naših ljudi v daljni Avstraliji. On sam se je v to deželo preselil že davno pred vojno in jo je v teku časa vso prepoloval. Kmalu se je popolnoma priučil angleščine ter ga tamkaj sploh smatrajo kol pravega Angleža. Razvoj je šel celo tako daleč, da je pozabil celo materin jezik in se ga je komaj spel privadil, ko ie pred 5 leti prvič po dolgih letih prišel domov.
Med svetovno vojno je Mikuličič sodeloval kol vojak na francoski fronti v sestavu angleške armade. Takoj po vojni se je vrnil v Sydney v Avstralijo, kjer si je s pridnostjo in vztrajnostjo pridobil precej premoženja. Zdaj je v Sydneyu veletrgovec.
O življenju naših v Avstraliji je gospod Mikuličič pripovedoval, da je vseli Jugoslovanov lam kakšnih S do 10.000, največ Dalmatincev z otoka Korčule. Zadnja lela so doseljevanje v Avstralijo znatno omejili, ker že ludi tamkaj čutijo |K>sledice vsesplošne brezposelnosti in gospodarske krize. V vseh podjetjih, kjer delajo naši ljudje, jih imajo za zelo dobre, pridne delavce, zaradi lega imajo prednost jiovsod.
Smrtna nesreča v Gorjah
Gorje, 15. šepl.
Včeraj so je pri nas zgodila pretresljiva smrtna nesreča. G. Franc Ženina, cerkveni ključar župne cerkve, je splezal na oreh, da ga otrese. Nenadno pa je izgubil ravnotežje in omahnil na tla ter nepremično obležal. Ljudje, ki so videli usodni padec, so takoj prihiteli na pomoč in poslali nemudoma po zdravnika. G. dr. dr Glerija je takoj prihitel. a je na žalost moral ugotoviti, da je bil usodni padec smrten: nesrečni mož si je zlomil tilnik.
Rajni Žemua zapušča vdovo in deset nepreskrbljenih otrok, ki osiroteli plakajo za svojim rediteljem. Pokojni je bil izvrsten krščanski mož, odločnega katoliškega mišljenja, ki ga ni nikdar skrival v javnosti. Delal jc v tovarni na Dobravi 25 let, kjer je med delavstvom s svojo poštenostjo in odločno besedo vedno ugodno vplival in bil jako priljubljen. Bil jo v apostolstvu mož in redno mesečno prejemal sv. Zakramente. Bog mu bodi plačnik za vse dobro, kar je storil. Preostalim naše iskreno sožalje.
Kapitan Prodan večkrat odlikovan
Ni še pozabljena nesrečna katastrofa v Paš-nianskem zalivu, kjer se je italijamskli parnik >Moro©ini« zaletel v naš parobrod »Karadjodjet. Na našem parniku je poveljeval kapitan Roman Prodan, ki se je po izjavah najrazličnejših potni-kov-ooividcev ob nesreči zelo hrabro in junaško obnašal. Pokazal je veliko prisotnost duha ter dovolj strokovne sposobnosti. Zadnjo nedeljo jo bilo izročeno Prodanu v Ti valu na slovesen način odlikovanje rumunskega kralja Karla 1. red Ru-munske krone«. Odlikovanje je Prodanu izročil župan občine Tivat v prisotnosti občinskih odbornikov in ljudstva. Že prej je bil Prodan odlikovan tudi od našega kralja Aleksandra z redom »Svete Save« IIL razreda. Razen tega bo kapitan Prodan prejel češkoslovaško odlikovanje.
*
Nelčev Francek umrl
Včeraj smo poročali o strašni nesreči v va sici Pudobu v Loški dolini, katere žrtev ie bil mali, Olelnj Francek Nelc. Tega so s hudimi poškodbami prepeljali v bolnico v Ljubljano. Zdravniška pomoč pa malčku žal ni mogla ohraniti življenja, ker so bile |x>škodbe pretežki, lako. da je mali Francek včeraj ob 11 dopoldne umrl.
6 žensk utonilo v morju
Težka nesreča na morju
Na dalmatinski obali, v kanalu med Provlako fti otokom Uljanom, kakšnih 10 milj od Zadra se jc te dni zgodila ležka nesreča, ki je zahtevala poleg velike gmotno škode ludi 6 človeških žrtev. Na tem otoku imajo kmetje iz notranjosti več vinogradov, kjer se je začela trgatev grozdja. Na trgatev so vozijo kmetje z jadrnicami čez kanal.
Zadnje dni pa je v Primorju divjala silna bupo. Tn ko so se kmetje te dni vračali na jadrnici čez kanal v svoje domove na celino, jih jo zalotila takšna burja, da je jadrnico z vsem blagom In vsemi ljudmi zvrnilo. Nn jadrnici jo bilo kakšnih 20 ljudi in okrog 80 hektolitrov mošta, napravljenega iz letošnjega grozdja. Vsfe to je hkratu jx>žrlo morje in nastala je silna panika.
Ljudje so se otepali in vpili na pomoč, plavali so, kolikor je kdo mogol in znal. Mošt v sod-Cktli je šel ludi po vodi. Prišla je na pomoč druga jadrnica, ki jc večino ljudi rešila, vendar i*> jp utonila ena vdova in pet deklei.
Pravih stikov med izseljenci v Avstraliji ni. Tudi društveno življenje je na ničli. V vsej Avstraliji je dvoje naših društev: eno v Sydneyu, je osnovano šele pred poldrugim letom ler je po številu precej močno in tudi delavno. Mikuličič sani je predsednik lega društva ter toži. da so do društvenega gibanja naši ljudje v Avstraliji zelo nezaupljivi ler zaradi tega zelo jiočasi pristopajo kot člani.
Naši ljudje so v Avstraliji.največ zaposleni po rudnikih; nekateri zelo dobro zaslužijo. Precej je tudi obrtnikov, ter so si nekateri pridobili že precejšnje premoženje. Bratje Madjeriči iz Čakovca n. pr. imajo v Avstraliji tovarno pohištva, ki dobro dela in napreduje. Drug izseljenec ima tamkaj tvornico čokolade. Razen teh je več drugih |>riine-rov, da imajo naši ljudje večje trgovine, nekateri se jiečajo celo z izvozno in uvozno trgovino. G. Mikuličič je mnenja, da bi morala naša država v Avstraliji ustanovili vsaj en konzulat. Zdaj imamo v Avstraliji le dva častna konzula, ki pa niti ne znala našega jezika, niti ne poznala naših prilik ne zemlje in ne interesov, kaj šele potreb naših izseljencev v Avstraliji. Naši ljudje v lej deželi morajo po mnenju gospoda Mikuličiča na vsak način dobiti tjakaj svojega človeka, ki jih bo razumel in za nje delal, ki bo pa obenem delal za utrditev in jioglobilev trgovskih stikov med Jugoslavijo in Avstralijo. Češkoslovaška je lo že zdavnaj storila in ima tamkaj celo trgovsko zbornico.
Radi komunistične propagande
Izpred mariborskega velikega senata.
Maribor, 25. septembra.
Delavec Friderik Judar je rojen 18. oktobra 1900 v Špičniku in stanuje v Mariboru na Koroški cesti 33. Danes se je zagovarjal pred senatom pe-torice, ker se obtožuje, da je dne 8. junija t. 1. na Špičniku nagovarjal Friderika Skergeta, da prestopi k komunistom, s čimer je zakrivil zločinstvo po ČL 1, točka 2 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Obtožnica pripoveduje: Judar ne poseduje ničesar; navzlic temu pa živi dobro in jio-piva po gostilnah. Dasi že leto dni nič ne dela, stanuje v gostilni, Judar priznava, da je imel mnogo denarja, ki si ga je pridobil s tihotapstvom; ugotovilo se je tudi, da jc prejel Judar od tukajšnje glavne carinarnice manjše vsote denarja na račun svojih stroškov za odkritje tihotaj>cev. V obtožnici se navaja, da se je obdolženec, ki sam priznava, da je tihotapec, brez dvoma sam ponudil carinarnici za zaupnika, da bi tem lažje sam ter nemoteno izvrševal svoje tihotapske posle. Razen tega izpoveduje priča Friderik Škarget, da ga je Judar dne 8. junija t. 1. nagovarjal, da pristopi h komunistom; dobil bo mesečno plačo 2000 Din in ne mu bo treba opravljati težkih kmetskih del in tudi ne iti k vojakom. Nadalje izpoveduje škergel, da mu jc Judar ob tej priliki zatrjeval, da je pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu pridobil že 10 oseb za komunistično propagando. Tudi mu je Judar zabičal, naj molči. ker je sicer v nevarnosti, da ga radi komunistične jiropagande kaznujejo. Obtoženec pa taji krivdo. Razpravo je vodil ss. Lenart, dr. Lešnik. K o Iš e k , dr. A ž m a n , S e n i c a prised-niki. Obtožbo zastopa namestnik drž. pravdnika Sever.
Razprava je trajala do pol 1 jiopoldne, Ker so se v teku razprave pojavili novi momenti, se je radi zaslišanja novih j>rič proti obtoženemu Judar-ju razprava preložila,
2O letna pravda
Kočevje. 25. sept.
V Podproski v Dragi je ob glavni cesti hišica kočevskega Slovenca. Kanalizacija glavne ceste .je tako nesrečno speljana, da vsa voda. ki kol hudournik pridrvi iz gornjega dela vasi, udere na vrt omenjene hiše in nanaša pesek, blato in vso grdobijo. Velik del vrta je že na ta način uničen. Voda pa si je skopala odlok iz vrta naravnost pod hišo. Kadar je hud naliv, se uboga družina trese v strahu, kdaj se bo udrla hiša, ker voda vsako lev bolj gospodari v podzemlju hiše. Mož se je preit 20 leti že obrnil za pomoč na razne instance, < kot kočevski Slovenee jx>d nasilnim germaaiizatorjem KUnzlom kot cestnini odbornikom nikdar ni uspel. Minila je vojska in stara država, mož jo začel pravdo zopet v novi državi. Prihajale so komisije od velikega župana, od oblasti, od cestnega odbora, a vse je ostalo pri starem. Mož prosi, komisije pišejo, odločajo, naročajo, a voda uganja svoje hudobije kot da bi vedela, ila je ni sile, ki bi jo ukrotila. Pa vendar bi se z malo stroški dalo vse regulirati, a kot je videli volje ni. Mož ne pride do pravice! Nekateri stalno zadržujejo iz starega nasprotstva do kočevskega Slovenca vsako izboljšanje. Zato kličemo bansko upravo na pomoč. Vsaj pred zimo pomagajte, da ne zgine hiša in prestrašena družina v globino! Končajte pravdo vsaj nn 20 letih ubogemu kmetičul
Roparski umor pred sedmimi leti
Pred 7 leti obsojen en krivec — Danes sojen drugi osumljenec
Pred novomeškim senatom
Novo ni c s t o , 25. sept.
Danes se je začela pred novomeškim kazenskim senatom kazenska razprava proti Slavku Pintarju, ki ima sledeče ozadje, kakor ga navaja obtožnica:
Dne Iti. junija 1923 je nek fant v Smoletovi bosti nabiral gobe. Pri tem nabiranju jc našel med dvema gabroma nedaleč od državne ceste, ki vodi iz Ljubljane na Brežice, truplo mrtvega posestnika Rajerja Janeza iz Sel pri Ratežu. Sodna komisija je ugotovila, da je bil Rajer pobit na cesti, iu sicer z nekim tankim orodjem in da ga je potem morilec, s ceste zvlekel v jarek. Ugotovilo se jc tudi, da je bil Rajer,ju vzet ves denar razen nekaj drobiža. Ukrenjene so bile takoj poizvedbe in je orožništvo ugotovilo, da sta se prejšnji večer okrog vinjenega Rajerja sukala neki Zinger Franc in pa Slavko Pin-tar, sin |iosestnika in gostilničarja v Novem mestu. Proti njima je bila nato uvedena preiskava in odrejen preiskovalni zapor.
Zinger obsojen na smrt in pumilošvcn, Pintar oproščen.
Žingerju Francetu se je krivda kmalu dokazala, da je bil namreč udeležen pri umoru posestnika Rajerja, dočim se je Slavko Pintar lakoj zagovarjal s tem, da v kritičnem času ni mogel biti pri umoru, češ da je prišel okrog pol 2 zjutraj, to je jio času, ko je bil skupaj z Rajerjem, nekam na obisk in ostal tam do jutra. Kazensko postopanje je. bilo nato proti njemu ustavljeno. V zimski sezoni je nato jx>rotno sodišče v Novem mestu razpravljalo o obtožbi zoper Franceta Žingeria, ki je bil potem, ko so porotniki j)otrdili obe jim stavljeni glavni vprašanji, radi roparskega umora obsojen v sinil na vešalih. Kasneje pa je bila Žingerju z ukazom Nj. Vel. kralja Aleksandra smrtna kazen odpuščena in zamenjana s kaznijo težke ječe v dobi 20 let. Zinger je bil nato prepeljan v kaznilnico v Maribor in tamkaj še sedaj prestaja svojo kazen.
Kako je Zinger izdal Pinterja.
V kaznilnici pa je prišel Zinger sku|iaj z nekim Antonom Srebotnjakom in temu sčasoma zaupal, da se je s Slavkom Pinlarjem dogovoril, da bosta Rajerja napadla in oropala ter da sta to jio-tem tudi izvršila. Povedal mu je tudi, da je takrat Pintar pobral ves denar Rajerju in da on Pintarja radi tega ni izdal, ker mu je Pintar obljubil, da ga bo podpiral v času, ko bo zaprt. Srebotnjak je nato Žingerju obljubil, da. bo po prestani kazni skušal dobiti od Pintarja nekaj denarja in da ga mu bo poslal. Ko je bil Srebotnjak prost, je ob neki priliki, ko je imel opravka pri policijski direkciji v Ljubljani, tudi izdal, kako naročilo je dobil od Zingerja. Policija je seveda ukrenila potrebne korake, nakar je bila zoper Slavka Pintarja od okrožnega sodišča v Novem mestu dovoljena obnova kazenskega postojianja.
Obdolženec Pintar je tudi jiotem, ko je bil aretiran, vztrajal pri svojem prvotnem zagovoru, vendar jia so ua razpolago taki dokazi, iz kalerih samih je že razvidno, da je Pintar vsekakor kriv. Predvsem je tu priča France Zingar, ki je sedem let molčal in držal besedo, katero je dal Pintarju.
Nasprotno jm ni bil tak Pintar, ki Žingarju ni po-slal nikakega denarja, četudi mu ga je ta obljubil. Sedaj se jo tudi ugotovilo, da je bila bivša natakarica Jožefa Staric, katera jo dokazovala Pintar-jev alibi in ki je v tem času umrla, nezanesljiva priča.
Ta priča Jožefa Slarič je, kakor že omenjeno, bila glavna opora Pintarju in je s svojo prisego potrdila zagovor Pintarjov, v kolikor se tiče alibija. Njena sestra pa je nasprotno sedaj povedala, da ji je pokojna Jožefa nekoč omenila, da, je kol priča zaslišana povedala, da je jirišel Pintar eno uro ali še več preje k njej, kakor je prišel v resnici. Ko ji je nalo sestra očitala, da je krivo prisegla, je samo vzkliknila ah . Poleg tega so pa še druge okolnosti, predvsem nekatere jiriče, iz katerih izj>ovedi nedvomno sledi, da je Zinger delal skupno s Pintarjem.
Kdo in kako .ic umoril Rajerja.
V tem oziru je treba pripomniti, da je Zinger na porotni razpravi leta 1923. vedno tajil, da bi umoril Rajerja ter povdnrjal: »Jaz ga nisem.« Zanimivo je tudi predvsem, kako Zinger jiopisuje umor sani. Pravi namreč, da sla so kritično noč oba skupno odpravila, da umorita Rajerja, ko jki sta videla, da se on ponovno vrača v Novo mesto po neko stvar, je šel Zinger spal. Kmalu za tem jia ga je prišel Pintar klicat, češ da gre Rajer vendar domov, nakar sla šla oba zopel na prežo ter zasledovala in napadla Rajerja v Smoletovem gozdu, ki je oddaljen od Novega mesta približno 20 minul. Tu ga je udaril Pintar po glavi s francozom in je bil pokojni Rajer takoj mrtev. Obremenilno je za obtoženca tudi to, da je bil kljub svoji 261etni starosti 14krat kaznovan, med tem |ietkrat radi tatvine in dvakrat radi goljufije. Je veseljak in se rad udaja hazardni igri. Takrat, ko je izvršil zločin, je bil star 19 let. Državno tožilstvo predlaga, da se kaznuje radi roparskega umora. Ker pa je bil tedaj, ko je izvršil zločin, še mladoleten, smrtna kazen ne pride v poštev.
Razprava preložena
Razprava se je začela danes ob 9 dopoldne in je trajala do 17 z odmorom od 12 do pol lo. Priče, ki so bile zaslišane, so izpovedale enako kakor pri preiskovalnem postopanju. Zanimiva jf bila zlasti
konfrontacija med obtožencem Pintarjem in pričo Zingorjom.
Priča Žili gor je vztrajal na resničnosti svojega pričevanja.
Obtoženec pa je to odločno zavrnil. Ker je obtoženec vztrajal na tem, da se zasliši še priča neki Žigon in obtoženčeva mali. o sodišče sklenilo da zaslišila še ti dve priči in je bila radi lega razprava odgodena do 0. oktobra t. I.
Pet članskemu senatu je jiredsedoval sodnik okrožnega sodišča g. svetnik Kuder, votaaiti sc bili gg. dr. Dolenc. Hočevar, L u z n a r ir Kacijan, državnega tožilca je zastopal namesl nik g. dr. Kovač. Obtoženca je zagovarjal g dr. F u r ! a n.
Tragična smrt mladega ameriškega Slovenca
Pueblo, Colo.
Grozno nesrečo je doživela družina Rojic, ki je pretresla tudi vso tukajšnjo farmarsko naselbino in okolico mesta Puebla. Pri lej nesreči je namreč izgubil življenje Rojčev sin Edvard, slar 22 let. V soboto 30. avgusta je nekoliko zaostal pri svojih prijateljih. Ko je ]>rLšel domov, je druga družina že odvečerjala. Ljubeča mati mu je dala zadnjo večerjo. Še pošalila sta se. Med drugim mu ie rekla mati, Edvard, jutri je nedelja, bomo šli k maši, boš šel tudi. Potem je šel malo pred osmo iz hiše. Mati mu je še rekla, naj f>azi, da se ne l>obije, da naj vozi počasi. Vzel je motorno kolo in se od[>eljal proti Pueblu. Na poti je dobil še enega svojih prijateljev iz Kansasa, ki je delal tam na farmah. Edvaril je bil vnet igralec z žogo. Pripravljal se. je za drugi dan v nedeljo po|ioldne, da pojde igral žogo v Boon, Colo., zato je šel v mesto, kupit si novo žogo. Ko se je vračal proti domu jio cesti Santa Fe, ki je betonirana, je pri 11. milji pridrvel iz dvorišča italijanski farmer s 15 konji, ki jih je podil, ker so prišli na njegovo dvorišče. Pogledal je še popreje jx> cesti, če kdo prihaja, ker pa ni videl nobene luči, je začel poditi konje. Ko so bili konji na cesti, je farmar zagledal, da nekdo vozi z veliko naglico \>roli konjem. Vedel je, da sc mora zgoditi nesreča in (e [»oskušal voznika opomniti, naj vozi jiočasi, 'a ga pa ni mogel razumeli.
Naenkrat je motorno kolo zadelo v konja in mlado življenje Edvardovo je bilo končano v sekundi.
slrani prizadevajo, da sina najdejo in ga predstavijo jKjliciji ter ga rešijo težkega suma.
Važno vlogo je igral dalje skrivnosten moder avtomobil, ki se je tisti čas pojavil v bližini hiše. iz katere je Elfrida tako nenadoma izginila. V avtomobilu so bili trije mladeniča in vse je iz-! gledalo tako. kot da so prišli nalašč po Elfrido.
Neka dama je povedala na j>oliciji, da je slišala v pristanišču pogovor dveh mladih ljudi, ki sla se j »ogovarjala o zločinu. Iz pogovora je dobila vtis, da mladeniča vesta za podrobnosti skrivnostnega slučaja, zato zdaj policija tudi lo dvojico vneto išče.
Skrivnostna smrt mlade deklice
Policija v Pančevu ima že par dni jiolno delu z raziskovanjem izredno zanimivega in skrivnostnega slučaja. Izginila je neka Elfrida Mihalko, ki so jo našli mrtvo v Donavi, ni pa še dognali o, ali gre za zločin ali morda za prostovoljno smrt. Zaslišanih jc bila že vrsta prič. zasliševanje se vrši po dnevi in jio noči, toda nihče ne moro prinesti v zadevo prave svetlobe. Gre posebno za ročno lorbico. ki jo je pokojna imela in je ž njo vred izginila. Preiskali so obalo Dunava vzdolž več kilometrov, dalje v6e njive in pašnike v okolici, toda brez uspeha. Za torbico je razpisana velika nagrada tistemu, ki bi jo našel in izročil oblastem.
Dan prej predno je izginila, je govoril z Elfrido nek študent iz Pančeva, ki pa je zdaj odsoten. Ni točno znano, ali se omenjeni študent nahaja tremotno v Ljubljani ali v Gradcu, zato je jiančevska policija v obe omenjeni mesti poslala nujni brzojavki s plačanim odgovorom. Izprašani so tudi že starši tega" študenta, ki se tudi s svoje
Krvav konec ,ciganskega' zakona
Zaklal svojo ženo sredi ulice.
V	ciganskem delu Skoplja je prišlo v sredo do krvave rodbinske dramo, ki je razburila celc mesto. Neki Milan Dinič je na sredi ulice stekel za svojo ženo Veliko, izvlekel iz žepa nož in z njim oklal svojo ženo. s katero se ie bil |wročil pred 8 leli in katera mu je rodila že trojo otrok, ki so stari 5 in 2 leli, zadnji pa 18 mesecev. Vzrok strašnega zločina je menda zakonska nezvestoba, kot jc potem povedal zločinec na policiji, kamor se je šel sani javil lakoj jio izvršenem zločinu.
Oženil se je Milan prav za prav na ciganski način, in sicer je ženo kar kupil od njenih staršev za 4000 Din. Ves čas la prav za prav v slogi živela, šele, ko sla se pred Iveina mesecema priselila v Skoplje, je razmerje postalo vse bolj ne znosno. Žena Velika, ki doslej ni bila vajena velikega inesla, je moža, dom in otroke čisto pre-pustila usodi in se ni več brigala za nikogar * družini. Hotela ,je celo moža zapustili. Tega pa mol Milan nikakor ni inogel trpeti in je moževa raz burjenost in ljubosumnost rasla -Jo vrhunca.
V	sredo opoldne je srečal ženo, ko je od hajala z doma, in tedaj jo sredi ulice skočil V njej in ji zasadil žepni nož naravnost v vrat. Par-krat je sunil, naposled pa je nožem dobesedno vrtal po goltancu uboge žrtve, ki se je zastonj zvijala |kx1 krvoločnim morilcem. Nalo se je sam javi) na policiji, kjer so ga zaprli. Zeno Veliko so hitre odpeljali v bolnišnico, kjer |>a nimajo uj>anja. de bi ostala pri življenju.
Pri zaprtju
2—3 ARTIN-dražcjc zvečer, milo in pravilno izpraznjenje zjutraj. - Dobiva se v vseh lekarnah. Vsebina škatlje, za 8 Din, zadostuje za 4—6 krat.
DIŠAVE SLON
iKaj pravite ?
V tint. sodobnih ljudeh, je močan in očil po-11 on ua našo veliko kulturo in civilizacijo ler z neprikritim pomilovanjem zremo nu pretekle roti ore, ki jim ni bilo dano, da bi Uveli v 20. učitelja.
Pa, velika ie kultura iu omika sodobnega človeštvu. In vsestranska. KuUivirana /ti samo umetnost in ne samo tehnika in industrija, kulti-virana je ludi revščina, ki je prav tako napredo-ralu. kakor bogastvo. In kullivirana 'je ludi neumnost. I se je narasllo v našem stoletju, ničesar nismo isgubiii, kar smo podedovali od prednikov.
Moderne, kullivirane in civilizirane neumnosti zrcalo je film (govoreči, barvani uli nemi).
Toliko neumnosti, neokusnosti in špekulacije : najbolj primitivnimi čuvstvi, ni najti v nobeni knjigi. Izobraženci, ki se prežimo smejejo romanom Courts-Matlerce, se naslajajo še nad dosli slabšimi zgodbami v filmu, ki so si vse enake, kakor jajce jajcu.
Filmski šund in filmski kič, lo je vir, iz katerega. v pretežni večini sodobno človeštvo, ne iz-vzemii intelektualcev, črpa hrane za svoje duševno in čuvstveno življenje.
Vabilo Podružnica JUHO miM
Ljubljana, Šelenburgova ulica slavi
dvajsetletni jubilej
in priretli v petek 26. in soboto 27. septembra
sveCaao kuhanje Kave z darili
Naš slovenski Lisieux
-aČe. me boste v nebesih hoteli razveseliti, mi pogosto sestavite kako lepo pesmico. Tako je dejala sv. Mala Terezija v zadnji bolezni svoji rodni sestri Pavlini.
Tudi uii smo jo hoteli razveseliti, -- ne le s pesmico, temveč z ljubko kapelico, ki smo jo zgradili v Karmelu na Selu pri Ljubljani. Čo je Mala svetnica zagotovila, da jo s pesmico iznena-tlimo, koliko bolj jo vzradosti ljubka kapelica na Selu. Kako hvaležno se bo smehljala dobrotnikom, ki so dan na dan, leto za letom poklanjali svoje velikodušne prispevke, tla vzraste tudi na naših domačih tleh vsaj skromno svetišče Male Cvetke — naš mali slovenski Lisieux. Tisočerna zahvala vsem stavbenikom ljubezni, ki so v lihi odpovedi plemenito gradili kamenček na kamenček. Njihova imena se liki mozaik bleste v Terezikini kapelici na Selu. Z novega oltarja, ki je delo priznanega veleugletlnega ljubljanskega kamnoseka g. Al. Vodnika, bo Čudodclka naših dni trosila vsem dob"ot-nikom najlepših tajskih rož. Mati Agneza je izredno radostjo pozdravila načrt za slovensko svetišče Male Cvetke v našem Karmelu na Selu. V dokaz prijateljskih naklonjenosti je čestitki pridružila tudi dragoceno svetinjo svoje svetniške sestre in jo podarila za njen novi oltar (košček kosti). Vsi ne moremo poromati v Lisieux. Na Selo nam je pot bližja in vselej prosta. Saj je sveta Terezika ista tukaj in tam in njene rože so neusahljive.
Posvečenje novega oltarja sv. Terezije, Deteta Jezusa bo pred njenim letošnjim godom. Slovesnost obsega sledeči spored:
V	četrtek 2. oktobra bo ob 16 govor premi-1 ost nega g. kanonika Alojzija Stroju. Nato blagoslovljen,je rož in litanije z blagoslovom.
V	petek 3. oktobra, na god sv. Terezije Dele ta Jezusa, ob pol 5 tiha sv. maša. Ob 6 posvečenje novega oltarja sv. Terezike. Svečanost izvrši prevzvišeni knezoškoi: dr. Roiman, ki bo koj nato ma-ševal pri oltarju male karinelske svetnice. Ob 6 bo ludi pri glavnem oltarju tiha sv. maša. — Popoldne ob 16 govor preč. g. kurata Fr. Bonača in litanije 7, blagoslovom.
V	nedeljo 5. oktobra ob pol 6 in tri četrt na 7 tiha sv. maša. Ob pol 8 slovesna sv. maša za vse žive in mrtve dobrotnike kapelice sv. Male Terezije. Popoldne ob 16 govor č. g. frančiškana in pete litanije z blagoslovom.
Tudi sicer bo v novi kapelici večkrat sv. maša za dobrotnike, ki so pripomogli, da je ljubka svetnica pripela svoje gnezdeče na lihi krov se ls ke ga Karmela. Ob godu Male Cvetke naj zveni vsem njenim častilcem še prav posebno vdano hvaležni: Bog |K>vrni!
Lov za nedolžnim
Filmska gonja na uliei.
V ueki zagrebški ulici je te dni prometni stražnik hotel ustaviti nekega kolesarja, ker se mu je zdel sumljiv. Kolesju- se ni brigal za straž-nikovo povelje ter je pedal na kolesu le še bolj pritisnil. Stražnik je nato potegnil revolver in ustrelil ž nji m v zrak, da bi pobeglega kolesarja ustrašil. Tudi to ni pomagalo, kolesar je podil s kolesom svojo pol dalje. Še bolj je pospešil vožnjo. To je stražnika še bolj utrdilo v veri, tla ima opraviti s sumljivim človekom; skočil je po ulici in nekaj časa tekel za kolesarjem ler vpil nad ljudmi, naj neznanca ustavijo. Ker je bil pa kolesar le urnejši, je stražnik skočil v prvi avtotaksi in ž njim zasledoval sumljivega kolesarja. Na policiji so poleni dognali, tla gre za inkasanta Okrožnega urada, ki ni niti malo sumljiv. Plačati pa bo moral kazen zaradi neposlušnosti uradne osebe.
Koledar
Petek, 26. septembra: Ciprijan in Justina, nučenca; Vigilij, škof.
Osebne cesli
= T/, vojaške službe. Po službeni potrebi So odrejeni za vodnika 3. bataljona 28. pešpolka peh. podporočnik Ciril Legat; za blagajnika 6. zra-koplovnega polka intendantski podporočnik Franjo Mikolič; za zdravnika 21. pešpolka san. kap. 11. razr. dr. Nikolaj Kapusto; za zdravnika 10. topniškega polka san. poročnik dr. Dušan Šterič in na službo v lekarno glavne voj. bolnice lekarniški poročnik Vilim Bergman. _ Kot voj. državni go jenr.i na tehnični fakulteti univerze v Belgradu se sprejemajo med drugimi inženjerski poročnik Stanislav Bauer, inž. podporočnik Vladimir Predavec in inž. podporočnik Branko Poljanec.
— PEOE —
odstrani takoj in brez slodu »Creme Orisol" .Dobiva se v lekarnah, drognrijah In parfamerljah. Za lo-ca: »Oosmochemta, Zagreb, Sralčtklaaovu O. Telefon 4'j-'j'j
Mala kronika
* Delavska politika« — opice — človek. Pod tem naslovom prinaša mariborski Slovenski gospodar. z dne 24. t. m. sledečo notico: V svoji številki z dne 20. septembra je Delavska politika zopet načela poglavje iz socialdeino-kratakega katekizma o opici kot pradedu človeka. Na Kitajskem blizu Pekinga so našli prastaro človeško lobanjo in nekaj zob. Znanstveniki — kateri, lega Delavska politika ne. i>ove — baje pravijo, da ima tu lobanja več sorodnosti z lobanjami opic, ter so baje tudi ugotovili, da izhaja človeški rod iz dveh vrst opic. Azijska plemena so baje potomci orangutana, afriška plemena pa izhajajo od gorile in šimpanze. -Delavska politika naj bi izjavila svoje .ziianstvoiiiško. mnenje o lom, ia katere vrste opic izhajajo Evropejci, zlasti tisti, ki verujejo v socialdemokratski katekizem.«
•fr Obvestilo vsem članom in prijateljem. Od ministrstva notranjih tlel, oddelek za državno zaščito, smo prejeli z razpisom z dne 7. avgusta I. I. odobrena nova pravila Strokovne skupine privatnih in trg. nameščencev, ki se z omenjeno spremembo preosnavlja v Strokovno zvezo privatnih in trg. nameščencev Jugoslavije.. Organizacija ima svoj delokrog po vsej Jugoslaviji in ima pravico povsod ustanavljati podružnice, kjer se zbere vsaj 10 članov. S tem je dobilo krščansko nameščenstvo svojo sindikalno organizacijo in njegov interes je, tla se je oklene v borbi za pravico, eksistenco in kruh. Vsi smo poklicani k sodelovanju -— stari in novi borci. Javili se je treba na sedežu organizacije, v prostorih JSZ, Delavska zbornica, Ljubljana. Naj nikdo ne misli, da ni poklican ali da je odveč! Strokovna organizacija je naša najširša nameščen-ska zadeva. — Vulant Milan, I. č. predsednik.
-k Vpisovanje v občo obrtno in strokovno nadaljevalno šolo za mizarje v št. Vidu nad Ljubljano se bo vršilo v nedeljo 28. 1. m. od 9 do 12 v šolski risalnici. Novo vstopivši učenci morajo prinesti s seboj zadnje šolsko izpričevalo. Na strokovni šoli se bo otvoril tudi letos lil. razred in tečaj za mizarske pomočnike.
-k Vpisovanje za dr. Krekovo meščansko gospodinjsko šolo v Zg. Šiški pri Ljubljani je 29. in 30. seplembra t. 1.
ic Vpisovanje v brezplačno gospodinjskko nadaljevalno šolo v Mostah pri Ljubljani se vrši v nedeljo dne 28. seplembra 1930 od 10—11 ure v šolskem poslopju v Mostah. Priglašenke naj prinesejo s seboj zadnje ispričevalo. — Vodstvo šole.
•k Jagode ob vinski trgatvi. Ga. Nežika Jereb iz Trebnjega nam je poslala šopek jagod, ki jih je nabrala v vinogradu v Trniču v času vinske trgatve. — Srčna hvala!
ic Avto v Neretvi. Blizu Jablenice v Hercegovini se je zrušil s ceste globoko v reko Neretvo avtomobil nekega sarajevskega peka. Zgodilo se je to na ovinku, ki je zelo oster in na katerega je šofer menda pozabil. Človeških žrtev ni bilo, trije potniki, kolikor jih je bilo ua avtomobilu, so nekoliko pobiti.
ic Obilen lov v Primorju. Ribiči v Krtljevici, Bakarcu in v Bakru so v zadnjih dveh dneh nalovili skupno 3200 kilogramov rib, ki so vse takoj prodali v Italijo.
-k Eden najcečjih slovenskih pisateljev je je brez dvoma Ivan Pregelj. — Krasna izdaja njegovih Izbranih spisov, katere so doslej izšli štirje zvezki, se bo nadaljevala v Zbirki domačih pisateljev, ki jo je pokrenila založba Jugoslovanske knjigarne. Kot peti zvezek izide sijajni zgodovinski roman Magister Anton letos o Božiču. Naročniki Zbirke domačih pisateljev in vsi interesenti za resnično dobro slovensko knjigo trajne vrednosti, naročite si takoj doslej izišle zvezke Izbranih spisov Ivana Preglja; predbeležite se na Zbirko domačih pisateljev, kajti nabavne ugodnosti - mesečno plačevanje ter na polovico znižana cena za nadaljnje zvezke, za doslej izšle pa 25% popust — so take, da omogočajo vsakomur nakup najdragocenejših knjig! Knjigotrška cena za doslej izišle zvezke je Din 45.— za broširan in Din 00.-- za v celo platno vezan izvod.
■k Med kot hranilo malih otrok. Izjava dr. Silvi ju Magni v Pistoji o medu se glasi: Na |>obudo g. tir. Val. Dukeskija, ki mi je opisal blagodejni učinek medu pri odreji svojega otroka, rabim sedaj že dolgo časa kot sladilo pri prehrani dojenčkov mesto sladkorja med, in sicer so se vršili poizkusi v večjem obsegu v našem zavodu za odgojo dojenčkov. Priznati moram, tla so bili uspehi pri uporabi maslo-mlečnatih preparatov Czerny in Kleimschied za prehrano dojenčkov v obče zadovoljivi. Zal so se i>okazal i prej ali slej pri dojenčkih znaki, ki so kazali na to. da manjka v prehrani, kar bi moglo storiti prehrano popolno. Ravno iz tega razloga sem nadomestil na pobudo zgoraj imenovanega g. zdravnika pri umetni prehrani naših dojenčkov sladkor z medom. Sedaj zamo-reni potrditi, da se je poizkus izborilo obtiesel in tla so uspehi resnično dobri. Otroci jemljejo radi lako umetno hrano, pridobijo na živahnosti in postanejo mirni. Iztrebki so popolnoma enaki onim otrokom, ki se hranijo z materinim mlekom, razvoj je popolnoma enak razvoju dojenčka, ki ima na razpolago zadostno množino maternega mleka. Kaj vsebuje med, da je zmožen, pridejan maslo-močnatemu liranilu, uadomesliti i>opolnonia ma-terno mleko, mi je seveda neznano. Tcda na podlagi svojih obširnih poizkusov lahko trdim, da vsebuje med one skrivnostne snovi, ki so zmožne ne samo ohraniti življenje, ampak jiovzročati rast otroka, torej iste snovi, ki jih vsebuje materno mleko.
*Parna kopel Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani je po renoviranju zopet redno odprla, in sicer za moške ob torkih in sobotah, za ženske ob sredah in petkih, vsakokrat od 14 do 18. — Pršne in kadne kopeli so razen v ponedeljkih odprle vsak dan za moške in ženske od 8 do 19, ob nedeljah pa od 8 do 12.
•k Bolečine in tiščanje v želodcu, zaprtje, gnilobo v črevesu, okus po žolču, alabo prebavo, glavobol, belino na jeziku, bledico odpravi, kdor češče pije naravno »Franz-Josef« grenčico, poln kozarec zvečer, preden gre spat. Zdravniki-specijalisti za bolezni v prebavilih pravijo, da je treba »Franz-Josef« vodo toplo priporočati kot zelo smotreno, domače zdravilno sredstvo. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in v špecerijskih trgovinah.
mmmmmmmmmm
Nova portugalka s Trške gore, ka* piteljske, najboljše kakovosti je prispela. Toči se pri „LE0NU" : Leon Pogačnik, Kolodvorska ulica
m
Ljubljana
Dve zantmlvi potnici v Ljubljani
Danes sta prispeli v Ljubljano dve zanimivi potnici, Miss L u c y C a r r in Miss H i 1 ti a C 1 a p -c o 11 ter sta se ustavili pri svoji prijateljici gospe Miklavčlčevi, soprogi prokurista Zadružne Gospotlarske banke. V aprilu sta odpotovali iz Aucklanda na Novi Zelandiji ter sta preko Avstralije, Indijskega oceana in skozi Sueški kanal po morski poti dospeli v London. Ko sta si dobro ogledali Angleško in Irsko, sta potovali še po Belgiji in Nemčiji ter si zadnjo nedeljo ogledali pasi-jonske igre v Oberammergau-u. V par dneh odpotujeta naprej v Italijo in potem preko Švice v Pariz, oti tam pu preko Severne Amerike in Tihega oceana zopet nazaj v Avstralijo. Ne moreta se na-čuditi naravnim lepotam naše domovine ter posebno o gorenjskih gorah pripovedujeta, da se jima zdijo najlepše na svetu.
Nov cestno policijski red
Na ljubljanskih cestah vlada sedaj že takšen prometen kaos, da vse te razmere prav kričijo po reformi in remeduri. Brezobzirni so vsi enako, vozniki, avloniobilisti in pešci. Prve držijo vsaj nekoliko v šahu prometni stražniki, medtem, ko za pešce ui nikjer nikakih določil, po katerih naj bi se urejal promet. Pa so nujno potrebna, vsaj v nekaterih glavnih j>rometnih žilah. Tako hodijo na primer pešci po frančiškanskem mostu po sredi in po obeh hodnikih v obe smeri, kar povzroča je večno umikanje in izogibanje, mesto, da bi hodili pešci v eno siner po enem hodniku, po drugem pa pešci v drugo smer. Prav isto velja tudi za najliolj prometne ulice, tako Šelenburgovo ulico, Prešernovo ulico, Stari in Mestni trg, Dunajsko in Miklošičevo cesto in druge prometne žile. Na drugi strani je premalo preskrbljeno za snago in higijeno ulic. Ljudje pljujejo j>o ulicah, da je grdo, mečejo ogorke, ostanke sadja in papir na tla, skratka: ljubljanske ulice so čez dan nesnažne, tla nas je lahko sram.
Razne proste parcele sredi mesta, na primer celo ona na oglu Kesljeve ceste iu Slomškove ulice, pa služijo kar za odkladanje smeti.
Avtoniobilisli in posebno inotociklisti vozijo ponoči s polnim izpuhom, daijejo brez potrebe signale s hupo etc. Neurejeno je otlvažanje smeti, plakatiranje po mestu, otlvažanje gnojnice, neurejeno je še vse polno takih stvari na ljubljanskih ulicah in cestah. Skratka in v enem stavku:
Ljubljani manjka moderen, sodoben, velikemu mestu primeren e.estno-polieijski red.
Zato je na današnji seji vložil podžupan g. prof. J are predlog:
O izpremembi eestno-pnlicijskega reda.
Sedaj veljavni cesliio-policijski red je obč. svet sprejel v seja 10. sept. 1897. Jasno je, tla je med lem mnogo določil zastarelo. Saj nima n. pr. sedanji cestno- p o I ioijsk i red nikakih predpisov o vožnji 7. avtomobili in motocikli. Vrh tegu je težko, dobiti še kak izvod. Zato je nujno, da se po zgledu drugih mest (Zagrebu), izdela nov cestno-polieijski red. Zaslišali bo treba seveda predhodno policijsko upravo, avtoklub, itd.
Zalo predlagam: Magistratu se. naroča, naj izdela do konca tekočega leta osnutek novega cestno-policijskega reda in ga predloti občinskemu svetu.
Tako upamo, dn bomo dobili prihodnje leto nov cestno-policijski red, ki bo končno veljavno odstranil vee nerednosti z ljubljanskih cest.
Ljubljanski gasile i odlikovani
Starosta češkoslovaške gasilske zveze gosp. AJolf Seidl je poslal predsedniku gasilskega kongresnega odbora g. Rihardu Engelsber-g e r j u šest spominskih gasilskih kolanj za člane ljubljanskega gasilskega društva.
Odlikovani so bili gg. Milko Hojan, En-gelbert G o s t i š n , Tone Hojan, Franc M ež e k , Stanko Pristovšek in Ivan Tomažič. Odlikovanja so bila že izročena. Mestni fizik dr. Mavrici j Rus, ki je vodil vso snmaritansko službo na kongresu, pa je bil odlikovan z redom gasilske •lieške zvezde. Odlikovanje mu je bilo izročeno včeraj.
Načrti za carinarnico potrjeni
Včeraj je dobila mestna občina iz Belgrada obvestilo, da so načrti za carinarnico in sicer za za stavbe, z izijemo nekaterih manjših del, potrjeni v celoti. Mestna občina je pooblaščena, da ta dela razpiše. V kratkem se bodo dela za zgradbo carinarnice pričela. Stroški bodo kriti, kakor znano, iz kaldrminskega fonda, lz tega fonda bode prihodnje leto tlakovanih tudi več cest v obsegu nad 60.000 kv. metrov.
Tatvina porcelana pojasnjena
Včeraj smo poročali o zanimivi najdbi policijskega detektiva Lavriča, ki je odkril nekje na Prulah zakopan zaklad porcelana, vrednega več tisočakov. V zvezi s to najdbo so bile aretirane štiri osebe, ki so stanovale v bližnji baraki. Policija je zdaj ugotovila, da je bila tatvina jiorcelana izvršena v Gorupovi ulici pri neki stranki. Ni bil pa najdeni porcelan ves, kolikor ga je bilo ukradenega. Policiji se je posrečilo najti sled še za ostalo množino ukradenega porcelana, ki je prav tolikšna, kot prvo najdena.
V neki baraki v Zgornji Šiški so na podlagi teh sledov res našli še en zaboj porcelana. Tamkaj sla ga skrila dva tielavca, ki sta bila poleg že aretiranih oseb tudi udeležena pri tatvini in ju je policija zdaj tudi aretirala. Sta to F. K. in Š. A., stara ptička in znanca na ljubljanski policiji. Tatvina porcelana je bilu v Gorupovi ulici izvršena že v pozni pomladi, ko so prenavljali dotično stanovanje, kjer so bili aretirani zaposleni kot delavci.
© Gob šc nc zmanjka. Jesensko vreme, sem in tja malo plohe in dež, zelo pospešujejo rast gob (»o gozdovih. Z nabiranjem tega pridelka si marsikatera revna družina na kmetih vsaj za silo opomore. Na ljubljanski trg je donos zlasti v tržnih dneh, v sredah in sobotah, precej bogat. Včeraj je bilo gob na trgu izredno veliko. Ob semenišču so stale na treh dolgih vrstah stenic košara pri košari, bilo jih je tlo 70, v njih pa sami lepi jurčki. Mnogo je bilo ludi lisičk. Gobe so prodajali po 10—12 Din kilogram ali v mericah po 4—6 Din. Tržno nadzorstvo budno pazi na vse prineseno pridelke, zlasti pa na gobe, ki so v stanu povzročiti zastrupitev. Vse gobe morajo biti prerezane čez vrh glavice in tudi čez, štor. Čr-vive ali drugače poškodovane gobe tržno nadzorstvo brezpogojno odstrani s trga Včeraj 60 lako •»zaplenili 2 veliki košari gob, okrog 20 kilogramov. Tudi v sredo so organi tržnega nadzorstva uničili 2 veliki košari gob, okrog 20 kilogramov, i
O Steg ljubljanskih skavtov. Stegov sestanek se vrši v soboto dne 27. t. 111. ob pol 7 zvečer v Zeleni dvorani hotela »Union«. Udeležba za vse člane stega obvezna! — Stegovodja.
0 Regulacija cen na trgu. Časih se kdo pran Jio nepotrebnem zale/tava v delo mestnega tržnega nadzorstva. Je to tiho. komaj opazno delo, ki pa ni brez učinkov na Irgu. Zadnje dni se na primer tržno nadzorstvo zelo trudi, urediti regulacijo cen najvažnejših živilskih vrst na Irgu. Domača jabolka, ki so bila z ozirom ua slabše vrste res predraga, no bodo smela imeti odslej višje cene kot 6 Din. Tudi belokranjsko grozdje v ceni ne bo smelo biti dražje kot 6 Din. Dalje je bilo belokranjskim prodajalcem grozdja sporočeno, tla na trgu ne bo več dovoljena prodaja »šmamice«, bela vrsta grozdja, ki so jo v zadnjem času prinašali na trg cele množine. Prvovrstno grozdje iz Smedereva bo na trgu seveda dražjo, ker z ozirom na boljšo Sorto in na drag dovoz ni mogoče pritisniti cene še bolj na nižje. Sicer pa znižujejo cene smederevskega grozdja prodajalci sami, ko vidijo, da za drag denar grozdje ne gre v denar. ; Za 7—8 Din kilogram se dobi že prvovrstno groz-j d je iz Smederova, ceneje pa najbrž ne bo šlo. Na , ljubljanski trg pripelje grozdre z Smedereva en sam prodajalec, ki ga prodaja iz prve roke, sin nekega vinogradnika. Preti par leti je bil tlovoz tega grozdju precej bolj bogal, zato je šla cena celo na 6 Din kilogram. Tudi gobam bo odslej naprej spet tržno nadzorstvo določevalo dnevno ceno.
© Ljubljanskim v Hubadovi župi včlanjenim pevskim društvom! Na podlagi tajnikove okrožnice nemudoma študirajte Koroške narodne pesmi za 10. okt. t. 1., in sicer moški zbori le tri moške zbore, mešani pa 3 moške in 3 mešane. Notni inaterijal dobile v par dneh pri tajništvu župe. Moški zbori naj poleg narodnih vadijo še E. Adamičevo »Molitev« (Ti, ki si nas ustvaril). Skupna vaja za združene moške zbore bo v Glasbeni Natici, dne 8. okt. zvečer ob osmih, skupna vaja za mešane zbore pa dne 9. okt. zvečer ob osmih istotam. Društva naj v teh večerih svoje vaje opuste. Udeležba vseh pevcev in pevk naj bo polnoštevilna pri vajah in na nastopu. — Župni pevovodja.
0 Nesreča pri delu. Delavec Sedlar Franc, zaposlen v Strojnih tovarnah in livarnah, si je včeraj po nesreči pri delu zlomil roko. Prepeljali so ga v bolnišnico.
© Lekarne: Nočno službo imaijo: Mr. Trn-koezy ded., Mestni trg 4 in Mr. Ratmor, Miklošičeva cesta 20.
Dob pri Domžalah
Preteklo sredo smo položili k večnemu po« čitku virskega župana g. Franca A u m 11 n a. Pogreb, kakršnega dobska fara šo ni videla, je pričal, kako zelo priljubljen in spoštovan je bil blagi pokojnik. Takoj za križem so v žalnem sprevodu korakali šolski otroci z učiteljstvom in šolsko zastavo, sledili so z društveno zastavo na čelu člani Katoliškega prosvetnega društva, čigar neumorno delavni predsednik je bil pokojnik, gasilna društva z domžalsko godbo, ki je krasno igrala pretresljive žalne koračnice. Preti krsto so gasilci nosili l(i krasnih vencev, za krsto pa je sledila nepregledna množica ljudi, ki so od blizu in daleč prihiteli spremit na zadnji poti prerano umrlega. Ves sprevod, ki sta ga uredila načelnik virskega gasilnega društva g. Pučko in vrtnar g. Cvetko, je bil tlolg nad 1 kilometer. Pred hišo, v cerkvi in ob odprtem grobu se je z lepo ubranim petjem pod vodstvom pevovodje g. Mazovnika poslovil od svojega zvestega člana cerkveni pevski zbor. Po sv. maši je krenil žalni sprevod na pokopališče. Nobeno oko ni ostalo suho, ko so se od nepozabnega pokojnika poslavljali trije govorniki, in sicer v imenu cerkvenega pevskega zbora pevovodja g. Mazovnik, v imenu Katoliškega prosvetnega društva g. Kavka ter g. učitelj Ur ban č i č, ki je v izbranih besedah opisal vrline in zasluge pokojnikove. Pogreba, ki ga je vodil g. dekan Be-š t e r ob asistenci obeh gg. kaplanov, se je udeležilo več okoliških županov in zastopnikov okoliških občin. Iz Cerkelj je prihitel na pogreb iskren prijatelj pokojnika bivši dobski kaplan g. A in -b r o ž i č. Pokojni Auman je bil izredno vnet za katoliško časopisje, naročen je bil na »Slovenca«, »Slovenski liste, »Domoljuba«, »Bogoljuba« in še na osem drugih katoliških časopisov. Kako skrben in vesten je bil, priča naslednje dejstvo: Ko ga je pretekli petek nenadoma napadla huda bolezen, je najprej v silnih bolečinah uredil vse občinske in domače zadeve, nato je šel k zdravniku v Domžale, od tam pa je šel sam naročit avtotaks, ki ga je zvečer prepeljal v Leonišče v Ljubljano. Njegove zadnje besede na Viru so bile: Če bom umrl, naj mi zapojo... I11 ta želja 6e mu je izpolnila. Počivaj v miru, predragi France, mi vsi Te bomo ohranili v trajnem spominu.
Vič
Žalostna slika se je nudila v soboto popoldne pasantoin Tržaške ceste, ki nazorno kaže vpliv alkohola. Sredi popoldneva je kolovratila stara znanka policije proti domu. Preden je prišla tlo doma, so jo ob Tržaški cesli vrgli iz več gostiln, ker ji pametni gostilničarji niso dali več pijače. Za njo pa se je vila procesija otrok, ki so s slastjo peslušali psovke, in kletve, katere slovenski slovar ne premore, dokler je stražnik ni spravil v policijski zapor. Take žalostne prizore nudi ta ženska perijedično, ter apeliramo na oblast, da napravi enkrat konec in spravi take ljudi tja, kamor spadajo. Saj je brez takih pijanskih prizorov dovolj pohujšanja za našo mladino na javnih cestah.
Iz javne torbe. Napisne table na naši pošti še vedno ni. Ljudje pa iščejo pošto po vsej občini. Manjka tudi poštnih nabiralnikov, ter moramo nositi pošto včasih pol ure daleč. Mesec dni je že minilo, odkar so že plačani stroški za naprava javne telefonske govorilnice, pa je še danes ni mamo!
Poročil se je v nedeljo učitelj g. Albin Petelin z gdč. Fanči Kozamernikovo, priv. uradnico. Želimo obilo sreče 1
Občni zbor Prosvetnega društva se bo vršil v petek 26, t. 111.
Ljudski kino Glince predvaja jutri ob 8 zv »Pat in kamerad kot kJativiteza« in predigro v 4 dejanjih.
Važna seja ljubljanske občinske uprave
Ljubljana, 25. septembra.
Mestno dvorano na magistratu sedaj popravljajo, in zato se je vršila današnja seia ljubljanskega občinskega sveta v univerzitetni zbornici.
V	spomin pokojnim
Občinsko sejo je otvoril ob 5 župan dr. Puc in podal predsedsfveno poročilo. Takoj v uvodu je v lepem govoru omenajl tržaški zroces in njegov izid. Spomin pokojnih so občinski svetniki počastili z enominutnim molkom.
Zahvala Cehostovakom
Nato je župan nadaljeval: »Največjo zahvalo nje.) Iskrena hvala ji za to. Toda največjo zahvalo smo dolžni češkoslovaški javnosti in njenemu časopisju brez razlike, ki so z največjo odločnostjo pokazali nam svoje prijateljstvo in ljubezen. Naj vedo, da jim tega ne pozabimo nikoli in da nam je geslo »zvestoba za zvestobo« postalo narodno geslo.« (Kliči: »živeli Čehoslovaki!«, navdušeno ploskanje.)
Manifestacija za kralja
Zupan ie nadaljeval: »Solnce je 6. septembra z zlatimi žarki sijalo na Banjico pri Belgradu, kjer je videlo stotisočglavo množico ter odposlanstva naše vojske ia vseh delov naše države, pehoto in konjenico, mornarico in artilerijo, tehnične čete in v zraku grmeče aeroplane. In vsa ta silna množica je polna navdušenja vzklikala svojemu ljubljenemu kralju, ki je ta dan izročal nove prapore svojim četam, ter s tem činom ustvaril nov simbol zedinjenja te rustvaril novo čvrsto vez med brati od Triglava do Vardarja. In skoro istočasno je proglasila visoka vlada svoj trdni sklep, da preidimo k organiziranemu delu za oživotvorjenje jugoslovanske ideje v cilju, da ustvarimo silno, jako državo, v kateri bomo i Srbi i Hrvati i Slovenci stremeli proti istemu cilju polnopravni drug poleg drugega. Ne uvidim, zakaj bi baš mi, ki smo ob meji, ne začeli utirati pot takemu delu. Zakaj naj ne bi mi, »divji Balkanci«, ne dokazali svetu, da mamo biti veliki tudi v medsebojni solidarnosti in medsebojni ljubezni, da znamo biti res narod, ki je pobornik miru in reda in nositelj najvišje kulture, ki bo s ponosom smel zahtevati svoje mesto pod solncem med drugimi narodi Ce nas je dobra volja delati tako. lanko mirno gledamo v bodočnost. Mi smo v prvi vrsti poklicani, da začnemo s takim delom, a obljubo, da bomo delali v tem smislu, storimo s tem, da zakličemo iz vsega srca: »Živel naš kralj, živela Jugoslavija!« (Viharni klici »Ži-vio!« in dolgotrajno ploskanje.)
Podžupan prof. Jarc je nato predlagal naslednjo brzojavko:
»Gospodu predsedniku ministrskega sveta generalu Petru Živkoviču — Belgrad.
Vzradoščeni nad velikimi dosedanjimi uspehi kraljevske vlade za konsolidacijo Jugoslavije ler za njen gospodarski in kulturni napredek izjavljajo vsi člani občinske uprave mesta Ljubljane, da hočejo, sledeč manifestu Njegovega Veličanstva in deklaraciji kraljevske vlade, kakor doslej tudi v bodoče delovati v duhu medsebojne strpnosti, zbliževanja in harmonije za blagor mesta Ljubljane in kraljevine Jugoslavije.«
V	utemeljitev te brzojavke je podžupan prol. Jarc izvajal:
»Kraljevski Zagreb je doživel te dni velik dan, ko je manifestiral za državo. Veselimo se tega dogodka v bratovi hiši in se radujemo z brati. Res je. da je doslej bilo med nami in Hrvati neko težko ozračje, ki je kaiilo bratsko razmerje. Upamo 'n vemo, da je s lem led končno prebit. Dvoje naj poudarim ob tej veseli priliki: Take manifestacije so memento inozemskim špekulantom, ki računajo z razdorom med Jugoslovani in so dokaz elementarnega uspeha kraljevskega manifesta z dne 6. jan. 1929, zakona z dne 3. oktobra 1929 in deklaracije z dnem 4. jul. 1O30. V polpreteklem času smo čuli dosti izjav političnih voditeljev, nikogar pa ni bilo, Id bi narodu, prenasičenemu partizanstva in neplodne strankarske borbe, povedal lo, kar si je vsak pošten Jugoslovan že zdavnaj želel in kar je tako laiiidarno izrekel general Živkovič:
»Ne samo popolna državljanska in plemenska enakost in ravnopravnost, temveč tudi popolna zakonitost in delo, medsebojno zaupanje, strpnost, bratstvo, ljubezen in sloga, nai bodo osnovna in vodilna načela našega dela!«	.
Ali ne zveni iz teh besed jugoslovanski etos.J Ali ni istoveten s krščanskim etosom? Se v času najhujših političnih bojev, ko so bile strankarske strasti razpaljene do dclirija, je uprava mestne občine ljubljanske nepričakovano nastopila pot medsebojnega razumevanja in sporazumnega dela. Uspehi tega sarnozatajevanja in sporazumnega dela, te uvidevnosti za resnično korist Ljubltane, so vidni: elektrarna, tramvaj, regulacija Ljubljanice, kanalizacija, carinarnica, tlakovanje cest itd. itd. dokazuje, 'kako prav smo imeli takrat. Enako cenim moralni uspeh Živeli smo tedaj v atmosferi nezaupanja, geslo homo bornim lupus je veljalo celo v osebnem občevanju.
Nisem absoluten optimist. Nismo še popolnoma prebrodili mlakuže partizanstva. Ni mogoče čez noč otresti raz sebe prah strankarske omejenost, in strankarskega terorizma. Ali če skusamo drug drugega umevati in tudi v pravem času drug drugemu odnustiti, bomo premagali tudi še to zadnjo fazo Treba je da delamo v duhu deklaracije kraljeve vlade. Zaio se stavimo na razoolago za dobrobit našega mesta in lugoslavije!« (Burno ploskanje.)
Brzoiavka ministrskemu predsedniku je bita nato z velikim navdušenjem sprejeta.
Občinski svetnik Ivan Hribar predlaga, naj se fupan zahvali telegrafično županu incsta Prage za dokaze simpatij in ljubezni. Nato izvaja:
»Zbiramo se okoli Nj. V. kralja, da krepko podpiramo njegovo delo in da gremo za njim z volio ki zmaguje, in z delom, ki prodira. Na., ve ves svet da smo složni in v slogi močni!«
Občinski svetnik Josip Turk omenja v svojem govoru veličaslveni gasilski kongres, ko se je na tako veličasten način manifestirala jugoslovanska
T)ne 28 septembra je po dolgi, mukepolni bolezni umrla moja žona
MARIJA WASILJEVNA POPOVA
Pogreb bo v soboto, dne 27. septembra ob 14 It hiralnice sv. Jožefa (Vidovdanska ulica).
Aleksander Popov.
solidarnost. Pa tudi sedaj dobiva jugoslovanska gasilsk* zveza dopise češkoslovaških gasilcev, ki vsi izražajo slovansko ljubezen in vzajemnost. Velika hvala gre tudi češkoslovaškim časnikarjem, da se je slovanska vzajemnost tako krasno manrfesli-rala.
Zupanova naznanita
Po tem govoru nadaljuje župan dr. Puc svoje jjredsedstveno poročilo. Prečita dopis »Jadranske pfovidbe«, ki se zahvaljuje za izkazano sožalje ob katastrofi parnika »Karadjordje* ia za poslano r>omoč svojcem ponesrečencev na tem parniku v znesku 10.000 Din. Le vztrajnosti in hrabrosti pogumnih mornarjev se je zahvaliti, da ni prišlo še do večje katastrofe. Občinski svetniki sprejmejo to pismo na znanje z velikim odobravanjem.
Župan sporoči dalje zahvalo bivšega župana is častnega meščana g. Petra Grasselija za izkazano počastitev ob priliki njegove 80 letnice.
Nato sporoči župan, da je ministrstvo za javne zgradbe odobrilo načrte za regulacijo Ljubljanice za prvo tranšo, katere stroški bodo znašali 6 milj. Din. Zahvala da se je to vprašanje rešilo, gre pred vsem Nj. V. kralju. Dalje je isto ministrstvo odobril« načrte za zgradbo carinarnice, za kar bodo znatni stroški 27 milj. Din, ki bodo kriti iz kaldrminskega fonda. Odobrena so vsa dela, razven instalacijskih del, to je napeljava elektrike, plina in vodovoda, kar pa pride na vrsto pozneje. Dela bodo najbrže v kratkem razpisana. Zupan poroča dalje, da je bil dosežen z železniško upravo tudi sporazum za povečanje in preureditev glavnega kolodvora v Ljubljani. O podrobnosti vseh treh emi-nentno važnih vprašanj za Ljubljano, so naši čita-telji že poučeni,, ker smo že o vsem precej obširno poročali.
Župan sporoči nato, da je dosedanji občinski svetnik Ivan Mohorič, tajnik Zbornice za TOI, odložil čast občinskega svetnika zaradi svoje preobremenitve v javnem delu.
Poročila finančnega odseka
poda občinski svetnik Tavčar
Poroča najprej o pr^pevku mestne občine za vzdrževanje uradnih prostorov okrajnega glavarstva v Ljubljani. Mestna občina je slej ko prej na stališču, da ni dolžna plačevati za fo prslopje, temveč so dolžne okoliške občine. Mestna oočina se je tudi pritožila proti takemu odloku banske uprave in upa, da bo s svojo zahtevo prodrla. Vendar pa mora založiti 85.000 Din za popravo poslopja, ki pa jih bo zahtevala nazaj, ako uspe njena pritožba. Občinski svet je dovolil ta kredit iz proračunske rezerve.
Po novem zakonu je mestna občina dolžna vzdrževati poslopje policijske uprave v Ljubljani. Z banska upravo je bil dosežen še kolikor toliko ugoden sporazum, tako, da nosi mestna občina 90% vseh stroškov, 10 odstot. pa občine Moste, Vič in Zgornja Šiška. Mestna občina mora plačati za to 870.000 Din. Dalje mestna občina prevzame garancijo v znesku 40.000 Din za novi policijski avtomobil Za nastanitev gojencev policije pa se poviša kredit od 36.000 na 47.000 Din, kolikor znaša najemninska pogodba z lastnikom poslopja.
Zaradi zgradbe novega mostu na Of>ekarski cesti je odpadla dosedanja mitnica pri mostu, na drugi strani pa se bo morala zgraditi nova mitnica na desnem bregu Malega grabna in je občinski svet zato dovolil znesek 60.000 Din.
Gradbena zadruga učiteljstva Srednje tehnične šole je prosila, naj mestna občina dovoli likvidacijo. Mestna občina je bila namreč tej zadrugi garant za stavbene kredite. Občinski svet je dovolil likvidacijo, garancijsko razmerje pa se je preneslo na člane te zadruge.
Občinski svet je nato ugodil prošnji Franje čelešnikcve za zgradbo kieska in dovolil v ta namen 7000 Din.
Mestna občina bo odprodala mestnemu uradniku Davorinu Štoparju stavbno parcelo za Bežigradom po ceni 12 Din za kvadratni meter.
Za popravo javnih spomenikov
v iznosu 43.400 Din se kredit odobri. Hkrati se obravnava pri tej priliki predlog gradbenega odseka o popravi Robbovega vodnjaka. Tozadevni proračun Zpaša 38.000 Din; z ozirom na to, da je j>ro-računska rezerva za to lelo že izčrpana, predlaga župan dr, Puc, da se preloži jjoprava ua drugo leto. Hkrati omenja, da bi bila po|»ava radi kasne jeseni najbrže nemogoča. Omenja, da je na popravo Robbovega vodnjaka mislil občinski svet že pred dvema letoma in je v starem aktu bila označena vsota 5000 Din za popravo vodnjaka.
K besedi se oglasi dr. Bohinc in opozarja, da občina ni dolžna skrbeti le za javne spomenike po mestu, ampak tudi za pokopališke spomenike in omenja spomenik judcnburških žrtev, ki klice po popravi. Se preloži prav tako na prihodnje leto.
Nato izvaja dr. Fettich, da hi bila mestna občina na vsak način dolžna, da postavi spomenik žrtvam 20. sept. leta 1Q08 Lundru in Adamiču. Kakor je Čul, je bil baje spomenik že izdelan in vprašuje, kje so ovire, da ne stoji. Baje za sedanje razmere ni več primeren. Zadeva naj se premisli in pregleda in jx>stavi postavka v novi proračun za bodoče leto. Odgovarja mu žujian dr. Puc, da so se o tem spomeniku razgoVarjali že pred dvema letoma in da je spomenik, ki je pravzaprav še ne-dovršen, po izjavi umetniških izvedencev nemogoč. Pač pa ima dr. Krisper v lasti osnutek za spomenik Adamiču in Lundru na Pogačarjevem trgu, katerega bo gotovo skušala občina postaviti prihodnje leto, če bo le mogoče zbrati potrebne denarne vire; da bo proslavila junaka 20. septembra.
Predlog o kreditu za
zavarovanje stekel električnih ur
v iznosu 737 Din letno se odobri. Medklic: »Pa da ne bodo stale!«, nakar se sklene, da se bo tudi temu posvečala pažnja. Predlog o kreditu za ureditev prostora otroškega zavetišča na Gradu v znesku 16.000 Din se sprejme. Mestni gospodarski urad je ugotovil nujno potrebo otroškega zavetišča ua Gradu, saj je samo na Gradu okrog 140 oirok, ki so nujno potrebni zavetišča. Pri predlogu o kreditu za napravo drvarnic pri mestnih barakah v gramozni jami ob Vodovodni cesti v znesku 16.000 dinarjev se oglasi občinski svetnik Turk in predlaga, da naj občina, ki ima zadosti prostora, da na razpolago svet da se postavijo barake drugje in da garancijo, da se bodo zidale, da bo na ta način jama čim prej izginila. S tega »zloga je bil proti predlogu. Odgovarja mu Ivan Tavčar, da še ni predloga, da bi se barake popravile in postavile, vendar je dolžnost občinskega sveta, da skrbi tudi za te prebivalce in jim omogoči življenje. Odprava barak naenkrat ni mogoča, sicer pa |e itak vse provizorno. Odgovarja še župan dr. Puc, da v teh barakah stanujejo najrevnejši med revnimi, ki gotovo nimajo niti za najemnino, in da je dolžnost
Mala se J1 rodila Janja,
Majka boža jo in peva: „Pazl dobro, dete malo, ko dorasteS, pa boš znalo -Brez Albusa nI pranja I"'
/t/^lO-
Perilo In obleke dojenCkov In dece se pero navadno vsak teden. Za to opravilo Je najbolj pripravno ALBUS-TERPENTIN0V0 MILO v komadih po pol kilograma. Ni samo izdatno, temveč je poleg tega tudi jamstvo, da se perilo in dečja obleka tudi desinficira. V interesu vsake
dobie matere je, da uporablja
ALBUS-TERPENTINOVO MILO
Maribor
□	Pogreb tragično umrlega St. Bezjaka
se je izvršil včeraj pojioldne ob 15 iz mestne mrtvašnice na Pobrežju ob veliki udeležbi z žalostno usodo mladega dijaka sočustvujočega občinstva. Pogreba se je udeležil tudi gimnazijski profesorski zbor z ravnateljem dr. J. Tomin&kom, nadalje sošolci in drugi zavodovi dijaki. Toplo in prisrčno jx>-slovilno besedo je izpregovoril profesor verouka g. Alojzij.Rezman, gimnazijski pevski zbor pa je v lK)sle<lnje slovo zapel turobno žalostinko.
□	Pred malim senatom se je zagovarjal včeraj radi zločinstva tatvine 331e!ni špediter Franc Korbevc. Najprej je v noči na 28. marca t. 1. odnesel Josipu Hoedlu iz Gradca iz zaprte avtomobilske delavnice raznega orodja, pripravnega za izvršitev vloma. V noči na 30. marca pa je vlomil v upravo Delavske zavarovalnice zojier nezgode v Gradcu ter iz železne blagajne odnesel 4917.28 šilingov gotovine. Razpravi je predsedoval sodnik dr. Lešnik, Kolšek in dr. Ažman prisednika. Ob-
; tožbo jo zastopal nameslnik drž. pravdnika Sever. Korbevc je bil obsojen na sedem let robi je in trajno izgubo častnih pravic. Obsojen je bil zaradi vlcina, izvršenega v delavsko zavarovalnico, dočim je bil zaradi vloma v HtSdlovo delavnico oproščen. Po razglasitvi razsodbe je dejal Korbevc: »Bos ich bin verurteilt vurdn?« — Sledil je smeh.
□	Smrtna kosa. V Wildenrainerjevi ulici 14 je umrla v starosti 75 let Marija Kartin, vdova po veletrgovcu in mati zobozdravnika dr. Kartina. Blagoslovitev zemskih ostankov blage pokojnice bo jutri ob 16 pri hiši žalosti, nakar se [»okojničino truplo prepelje k Sv. Juriju ob j. ž., kjer ga bodo pokopali na tamosnjem farnem pokopališču. — Na
I Teznem 28 je v starosti 79 let umrla zasebnica Mar-1 gareta Peršon. Pogreb bo jutri ob 17 iz mrtvašnice na mestnem pokopališču v Pobrežju.
□	Gostilnifarskn nadaljevalna šola. Vpisovanje učencev in učenk v vse tri razrede gostil ni Carske nadaljevalne šole bo v sredo dne i. oktobra od 15 do 18 v prirodoslovnem kabinetu dri. trgovske akademije v Mariboru na Zrinjskega trgu t. K vpisovanju mora prinesti vsak vajenec oziroma va-jenka rojstni list, zadnje šolsko izpričevalo in potrdilo zadruge o vplačani vpisnini in šolnini. Oboje dobe vajenci v Zadružni pisarni, Vetrinjska 11. Vsi gostilničarji, rcstavralerji, kavarnarji in hotelirji se opozarjajo, da morajo vsi njihovi vajenci in vajenke brez izjeme obiskovati gostil ničarsko nadaljevalno šolo; zalo jih je Ireba v izogib neprijetnih posledic pravočasno vpisati. Ponavljalni izpiti bodo dne 2. in 3. oktobra od 15 dalje. Reden pouk prične v ponedeljek, dne 6. oktobra ob 15.
□	K uboju v Schneiderjcvem vinogradu. Včeraj je jiolicija zasliševala petošolca Kolšaka in Sema. ki sta usodej>olnega popoldne bila skupaj z ubitim S. Beziakom; izj>ovedala sta, da sploh niso
i imeli pri sebi nobenega grozdja in da so liamera-. vali pobirali gobe. Ol daleč so zapazili čuvaja, ki 1 je začel nekaj vpiti, nakar so vsi trije iz strahu zbežali. Nato sla zažula še strel.
□	Iz zastavljalnice. Pri tukajšnji zastavljal-| niči se bodo prodali' zastavljeni predmeti, in sicer
od efektov Št. 9.888—11.895 in šl. 20.005—22.805 od drai^ocenosli. ako se najkasneje do 11. oktobra ne dvignejo ali pa podaljšajo. Dne 13. in 14. oktobra ostane zavod zaprt.
□	Za ubogega slepca jc poslala neimenovana iz Ljubl jane 80 Din. Živeli posnemovalci I
občine, da jim olajša življenje, kolikor mogoče. Občinski svet nato odobri predlog finančnega odseka. Pritožbam proti odmeri prirastkarine pritožnikom: Perdan Regina, Skrbeč & Bartol, Jankole Zinka, Demšar Lovro in Tromar Ivan, se delno ugodi.
Pritožbe Zalazuika T. in Lasana Ivo proti odmeri sanitetno obrtno-kontrolne davščine se zavrnejo.
O prošnji društva Zoo za namestitev zoološkega vrta v Tivoliju sklene svet, da tivolskega ribnika za sedaj ne odstopi, pač pa je pripravljen podpirati društvo po možnosti gmotno* če izbere drug prostor za nastanitev Zoa. Hkrati priznava požrtvovalnost in trud predsedstva Zoo, ki jc že toliko storilo za izvedbo zoološkega vrta v Ljubljani.
Sledila so poročila drugih odsekov.
Nadaljevanje na drugi strani.
□	Na včerajšnjem trgu so organi mestnega
tržnega nadzorstva zaplenili večjo količino jx>kvarjenih gob, ker se je med njimi boholiio razpasel in razmnožil »rjavi ježek«.
□	Iz gledališke pisarne. Priglasi za gledališki abonma se še vedno sprejemajo pri gledališki blagajni od 9 do f>ol 13 in od 15—17. Ugodnosti abonmaja so splošno znane; abonenti dobe v sezoni 25 predstav; od teh je 15 dramskih in 10 glasbenih.
□	Naročila je sprejemal in predujme pobiral... 28 letnega Z. L. so dolgo zasledovali in iskali. Za razne ljubljanske in druge tvrdke je sprejemal naročila za uaj razi ičnejše blago in prevzemal tudi predujme, za kar pa ni bil pooblaščen. Slučaji, da niso stranke prejele naročenega blaga, prizadele tvrdke pa ne predujmov, so se tako množili. da so za Z. L. izdali tiralico, dokler se ni posrečilo mariborski policiji, da ga je spravila na vai no.
□	Svedrovci v mariborski okolici. Oglasili
so so pri posestniku Ivanu Lešniku v Dolgošah &5 ter mu odnesli iz spalne .-»obe razne obleke in blaga v skupni vrednosti 400(1 Din, razen tega 200 Din v gotovini. — Očividno isti svedrovci so vlomili tudi v trgovino Angele Potokar pri Sv. Miklavžu na Dravskem polj« in pofulili večje količine blaga v skupni vrednosti 15.120.28 Din.
□	Zaradi neprevidnega ravnanja z orožjem. 17 letnemu kmelskemu sinu Francu Methau/.u od Sv. Lenarta v Slov. goricah se je nenadoma sprožila flobertovka in mu je šel strel skozi desno stran trebuha. Ponesrečenca so prejieljali v tukajšnjo bolnišnico.
□	Pekrski gasilci imajo dno 5. oktobra pri Tomšetu svojo običajno Irgatveno prireditev. Dobiček je namenjen za odplačilo novega avtomobila.
□	Pod natovorjen voz je prišel 46 letni jiolj-ski dninar Valentin Purger iz Sv. Lenarta. Kolo voza mu je šlo preko leve noge ter mu jo zdrobilo. Purgerja so prepeljali v splošno bolnišnico.
O Dobra brana v javni kuhinji na Slomškovem trgu št. 6 v A-razredu opoldne in zvečer Din 8.30, v B-razredu Din 12.30, v C-razredu Din 14.30. Priglašajte sel
Šoštanj
Praznik kmečke samozavesti bo v nedeljo! Nedeljsko zborovanje Kmolske zveze naj privabi od blizu in od daleč kmetovalce, da pokažejo, da še živi v slovenskem kmetu zavest, jionos, ljubezen do rodne grude. In še več: manifestacija narodne in katoliške zavesti naj bol Zalo: pridite, pridite! — Začetek zborovanja jc lakoj po pozni službi božji — okrog 10 dopoldne. Kot glavna govorniku na zborovanju nastopita dva odposlanca centralne Kmetijske zveze.
Izpreinembe v tovarni. Ravnatelj v Wosch-nagovi tovarni g. Ooričar ie poda! ostavko na sVoj položaj.
Tudi Šoštanj se bo oddolžil desetletnici koroškega plebiscita, proslava se ho vršila 11. lil 12. oktobra. V soboto 11. bo koroški večer s predavanjem, petjem, deklamacijami itd., naslednji dan, v nedeljo zjutraj, pa bo v farni cerkvi maša-zaduš-nica za padle koroške junake, nalo bo na prostem javno zborovanje.
Svetinje
K članku >200 letnica župnije Svetinje« je bilo pripomniti, da Svetinjska cerkev ni bila v začetku podružnica Vel. Nedelje, ampak podružnica sv. Miklavža.
Proslava so je vršila liajslovesm je, Prevzvišenega knezoškofa dr. A. Karlinu, ki «o je pripeljal v nedeljo jiopoklne v Ivimjkovce, )e čakala ne-jneglednn množica ljudi. Sprejelo ga je 28 jezdecev, 20 kolesarjev ter iviinjskovsko gasilno društvo. Farani so storili vse, da bi tem li\pše sprejeli svojega nadpastirja. Cerkev 'je bila zunaj in znotraj zelo lepo okrašen«, kar gre posebna čast svetinj-skim fantom in dekletom. Iskrena hvala gre goap. Gorjupu, ki nam je tako le|>o razsvetlil cerkev. Vsa čast pa požrtvovalnemu g. U. Jaklu, ki se nI strašil smrtnonevarnega vefurnega dela, da jo montiral elektriko nn vrh zvonika. Zvečer je bila pod-oknica prevzvišenemu. ki jo je priredil svelinjski cerkveni zbor iu godba na pihala pod vodstvom g. Gustla Rnkuša. ler ivanjkovsko gasilno društvo pod načelstvoni g. Vinku Polaka.
Kako grade novi ljubljanski tramvaj
Na Jezerskem grade Prosv• dom
Pogled na progo cestne železnice od velesejnia proti tovarni Union.
Ljubljana, 25. septembra.
Mnogo glasov smo že culi v našem listu o bodočem ljubljanskem tramvaju, zato danes prinašamo par sličic iz del, ki rah zahteva graditev proge v Aiško.
Potem ko so na vozili precejšnje kupe močnih tračnic ob hodnike na Gosposvetski cesli, so začeli z veliko vnemo izkopavati temelje za bodočo progo. Začeli so ob železniškem prevozu ob velesejmu, kopali naprej mimo Keršiča in stare šišenske cerkve do mitnice.
Danes so pa dela že tako napredovala, da je •prehod ob začeti progi za vsakega zanimiv in poučen vpogled v carstvo moderne tehnike. To dokazujejo tudi mnogoštevilne gruče radovednih in maitiželjnih, ki se ves dan zbirajo ob najzanimivejših in ogleda vrednih mestih ob progi. Da pa ne bodo prikrajšani vsi tisti naši naročniki, ki radi zaposlenosti čez dan nimajo časa, da bi si ogledali dela na progi in njih napredek, prinašamo par sličic o najzanimivejših delih na šišenski progi.
Kako grade temelje.
Gradbo proge v Šiško in na Vič je prevzela Svetovnuznaua tvrdka Siemens in Schuckert, ki je predala gradbena dela firmi F. E. lloffelner, ki ima svoj sedež v Deutsch Beneschau na Češkem in na Dunaju. Varjenje tračnic je prevzela firma Elektrotherinit iz Berlina. Progo gradi danes okrog 50 delavcev-, precej od teh so firme poslale iz svoje domovine, drugi pa so domačini. Da se uporablja pri gradnji tudi inozemsko delavstvo, bo razumljivo, če premislimo, da zahteva taka gradnja strokovno izobraženega delavstva, ki ga pa pri nas žal še ni. Zanimivo je, da je šef firme lloffelner, ki vodi gradbena dela na progi, sm rajnkega Hoffel-nerja, ki je gradil pred 30 leti sedanji stari ljubljanski tramvaj. Isla firma je leta 1026. gradila tramvaij tudi v Osijeku. Delo se bo vršilo samo dotlej, dokler bo to dopuščalo vreme, nakar se nadaljujejo dela spomladi.
Dela so danes napredovala že toliko, da so izkopani temelji od železniškega prevoza pri velesejmu do mitnice v šiški. Do šišenske cerkve so položene že tračnice, ki so nekako do Keršiča že zvarjene. Delo, ki se vrši na tej progi, bi obstojalo iz sledečih panog. Izkopavanje temeljev in njih iz-gradba, polaganje tračnic in njih zvarjeuje te" končno dvig zvarjene proge in nje točno uravnavanje.
Temelje kopljejo v dosedanji temelj ceste 60 cm globoko. Pri izkopavanju so marsikje naleteli na različne kanale, plinske vode in električne kable, ki so jih potrebam primerno preložili, oziroma poglobili. Ko re bil izkop za temelj izvršen, so nasuli najprej debelega ostrega grušča in nato pa drobnejšega in ga s težkimi valji stlačili in uravnali. S tem je bil temelj v glavnem gotov. Mnogi mislijo, da bodo progo zabetonirali. To pa ne odgovarja resnici. Na tako stlačeni kameniiti temelj so položili nato tračnice, ki so dolge po 18 m in precej močnejše, kakor 'jih ima sedanji ljubljanski tramvaj. Pri tovarni Union so napravili odcep za dvotirno progo, ki bo šla od Uniona do železniškega prevoza, kjer se bo združila zopet v enotirno, ki bo križala železniški tir, nakar se bo razcepila in zopet dvotiroa šla do kavarne Evrope. Od tovarne Union naprej pa bo proga enotirna. Gre po levi strani, kar ije vsekakor zanimivo. Raz-stoj tračnic je točno 1 m, kot pri starem tramvaju.
Kako varijo tračnice.
Najzanimivejše je brez dvoma zlaganje in varjenje tračnic v eno samo dolgo tračnico. Na dovršeni temelj polože na močne lesene lilodiče tračnice in jih zlože skupaj lako, da se konec prve dotika začetka druge. Nato uravnajo obe tako. da sta točno v isti črti in korizontalni legi, nakar poloze čez oba konca močno železno okrog 250 kg težko pripravo, ki jo privijejo na oba konca. S to pripravo morejo'potiskati tračnici skupaj in narazen, kakor lo zahteva potreba. Priprava je podobna okenskemu okvirju, tako, da vidimo v sredi konca tračnic popolnoma prosta, in je tako velika, da namestimo v tej odprtini še vse, kar je potrebno za varjenje tračnic. Okvir je pritrjen na tračnice e prečnimi stranicami, ki se tesno oprimejo tračnic in sc nato z močnimi vijaki trdno privijejo na tračnice.
Ko sta tračnici na ta način zvezani, se začno priprave za varjenje. Najprej ostrugajo oba konca
Termit gori v kotliču nad kalupom. Zadnji trenotki pred varjenjem.
Sl. Ruperi
Delavca brusita in gladita že zvarjeno in oklesano tračnico.
Delavci čakajo eno uro, da se železo v kalupu strdi in kalup ohladi, nakar ga razbijejo. Tam kjer je pred dobro uro še zijala špranja med tračnicama, je sedaj kopa železa, ki je zvarila tračnici. Z oatrimi dleti odtešejo odvisno železo in opilijo in zbrusijo gornji del tračnice, da je prav tako gladka kot dntgod.
Mogoče se bo kdo, ki ve, da se pri železniških progah radi raztezanja v poletni vročini tračnice ne dotikajo točno ena druge, vprašal, kaj se bo zgodilo pri tej eni sami tako dolgi zvarjeni tračnici. Saj se bo poleti morala taka dolga tračnica vendar že precej podaljšati in to mora končno povzročiti nesrečo. Naj upošteva, da se tračnica, ki bo do vrha zakopana v zemljo ne bo mogla močno segreti, ker bo oddajala toploto hladnejši okolici: kamenju in prsti. Nadalje je vsa tračnica en sam blok, ki bi se že raztegnil, če bi se .mogel. Zakopan v zemljo in pre vezan s prečnimi vezmi, pa tega ne more in zato se bo raztezna sila v dolžino javljala le kot notranji pritisk v tračnici brez zlih posledic.
Žaganje.
Zanimivo je ludi žaganje Iračnic. Dasi je dolžina proge točno izračunana in bi se torej lahko nabavile tračnice v takih dolžinah, da bi se točno ujemale, polagajo večkrat zaradi varnosti daljše. Varjenje so namreč lahko ponesreči, in konca po ponesrečenem varjenju nista več dobra za ponovno varjenje. Če gre pa vse v redu, je pa včasih tračnica predolga, naprej je jni ni mogoče pomakniti, ker so na ovinkih posebej izračunane in ukrivljene tračnice, ki se ne smejo premikati, ne naprej, ne nazaj. Odvisne konce je ireba torej odžagati. Žaga je pritrjena na posebnem vzvodovju in ob-ležena z veliko železno utežjo, ki pritiska žago v tračnico. S posebnim dolgim drogom vleče delavec žago sem in tja in tako žaen. Pičle četrt ure zadošča, da je razmeroma velika tračnica pre-žagana.
Ko bodo tračnice zvarjene, 'ih bedo s posebnimi dvigalnimi napravami dvignili do prave višine. jih uravnali ter zakopali. Sedanja dela se vrše po najmodernejših sistemih in napredujejo jako hitro. Okrog 43 patentov iz najrazličnejših panog tehnike uporabljajo pri graditvi. Nnrvnžnoišl od je gotovo termit, čigar točne sestave nihče ne
auvuvi uv vai jciijc iiaviuv/.
Upamo, da bodo dela ludi v bodoče dobro napredovala in da se bomo prihodnje lelo že lahko vozili po modemi urogi z modernimi vozovi v Šiško.
Sedaj se je začelo jiovinogradih prvo branje zgodnega grozdja. Precej je tudi plesnivega in gnilega, ki se mora posabeij pobrati že sedaj. Vzrok je zadnje deževje, ki je trajalo predolgo. No pa škoda ni velika in ne bo raditegn izostala vesela pesem: »En hribček bom kupil,« ob branju. Letos ga bo veliko.
Sedaj se spravlja krompir, ki je dal letos tudi dober pridelek. Le ajda nas je precej varala. Lepo je sicer pokazala v začetku, a jo je dalj časa trajajoča suša zelo zadržala v rasti in potem je pa zopet dež lil predolgo ter je veliko zrnja zarjavelo. Koruze, ki se tudi ravno sedaj pospravlja, bo tudi veliko, tako da bo naš kmet leiošnjo zimo že lahko brez skrbi jedel svoj vsakdanji kruh. Tako, dragi rojaki, le veliko na berite, da se boino drugič že pri moštu kaj pomenili.
Koroška Bela
Nobenega spomina o šolskem pouku še nimamo na Javorniškcm Rovtu, zakaj šolsko poslopje, katerega hočejo gobe uničiti, je v popravilu: seveda brez delavcev. Kredit še ni odprt. Precej visoko smo Rovtarji, pa bi vseeno radi kaj znali. Prosimo merodajno oblast, naj čimprej pospeši popravilo šole. Začasno pa bi nam iz naklonjenosti morda uprava KID prepustila eno sobo na Pristavi, kjer je že svoje-časno bila šolska soba. Hvaležni bi ji bili za to.
V tovarni na Javorniku je zmečkalo roko tov. delavcu I. Jekovcu. Družinski oče je. Pred leti inu je že par prstov odrezalo na roki in tudi na nogi sc je že ponesrečil.
Tračnico žaean*
Kranj, v septembru.
Enkrat so že časopisi precej obširno poročali o zanimivi in privlačni gorski jezerski dolinici ob 30 letnici proslave obstoja »Češke koče« pod Grintovcem. Prilika bogve koliko razgledovati se po obs'-" ' in razmaknjeni, toda zelo romantično pisan ini, ki jo od vseh strani čuva in bdi nad . veličastvo gora, sc takrat ni niidiln. Ko pa sem pred nedavnim časom zopet posetil ta blaženi kraj miru, svežega planinskega zraka in gorske tišine, ki jo semintja prekinja ropot motorja, šumljanje studencev in tisto značilno zvonkljanjc zvoncev živali, katera sc pase in sprehaja po zavidljivo lepih planotah, tedaj se mi je tudi na Jezerskem samem nudilo marsikaj, česar nisem mogel preiti brez zanimanja. Med drugim sem tudi zvedel, da grade na Jezerskem par korakov spodaj šole nov »Prosvetni dom«, zbirališče zavedne Jezerske mladine, ki naj utira pot kulturnemu preobra-žanju prebivalstva, ki naj predstavlja in kaže kot barometer višino in napredek ljudske izobrazbe v sicer oddaljeni jezerski dolini, ki pa jc zadnja lota radi avtobusnega prometa in velikega dotoka letovišča rje v, zlasti jKileti, živahna in glasna bolj kot vsaktera draga gorska vasica.
»Prosvetno društvo« na Jezerskem obstoji od decembra meseca leta 1927. Zavednim, mladim agilnim fantom se je tedaj posrečilo ustanoviti kulturno matico na Jezerskem v obliki »Prosvetnega društva«. Pobudo za delo .je dal g. Srečko Liniovšek, organ fin. kontrole. Pristo-
IJttlamer
V meščansko šolo v Ljutomeru, v prvi razred je letos na novo vstopilo 73 učencev, 38 dečkov in 35 deklic. Skupno šteje meščanska šola v Ljutomeru 156 učencev oziroma učenk. Večinoma so to kmečki sinovi in hčere iz okolice Ljutomera, Križe vc in Gornje Radgone. Precej jih je tudi iz Prek-murja. Prekmurje nima meščanske šole razen v Dolnji Lendavi.
Stavbene podjetnosti v Ljutomeru ni. Čemu bomo pa zidali, če ni potrebe. Pravijo, da se Ljutomer nič nq razvija. Enak je, kakor je bil pred desetimi leti. Razen osnovne šole, nimamo v celem mestu niti ene dvonadstropne hiše. Čemu, če smo z malimi zadovoljni. Saj se tudi v teh da stanovati. Pa imamo v svoji sredini take, ki bi lahko zidali, to se pravi, imajo denar. Pa ni prevelika sila za stanovanja. Če se eden izseli, pa pride drugi na njegovo mesto. Drug drugemu delamo prostor. Meščani smo pa le. Nekdo je sicer šaljivo dostavil, da je Ljutomer zalo postal mesto, ker je za trg pre-blaten Jezičnik! — Hotel sem reči: inicijatlve bo treba za razvoj Ljutomera.
pilo je takoj nad 30 članov. Sprva jc društvo imelo le majhen oder in knjižnico. Začasno Je za prireditve uporabljalo salon hotela »Kazina« tako v sezonah 1927-28 in 1929-30, v sezoni leta 1928-29 pa pri Iludinti na Sp. Jezerskem. Predstave, zlasti one v »Kazini«, so imele zadovoljiv gmoten uspeh, dočim pri Ilud-.inu radi premajhnih prostorov in oddaljenosti ne toliko. Iskrena želja in smoter vsega dela pa je bila društvu gradba »Prosvetnega doma«. Tako je društvo leta 1928 dobilo prostor, nadarbinski svet od g. župnika, kjer naj bi se postavil bodoči dom. V jeseni se je začelo s planiranjem terena in so člani prihajali radevolje na kuluk, da pripravijo prostor. Obenem so pobirali.jio vasi in povsod našli pri vaščanilt dobrohoten odziv. Nabrali so precej lesa. Tudi občina Jezersko je dala podporo v obliki lesa. V letu 1929 v poletju so priprave napredovalo in dozorevale. Napravila se je apnenca, sejal jjesek in vozil gramoz za zidanje. Vmes so se pozimi vršile predstave »Dramatičnega odseka«. Tako so priprave do spomladi 1930 dospele v oni stadij, ko se je lahko začelo z gradnjo. I/.vršila se je še zadnja planacija, ki je tudi dala kamenje za zidavo. Meseca julija so zidarji napravili dvorano. Zidalo se je po načrtu, a radi pomanjkanja denarja bolj v majhnem obsegu. Vse pa je pripravljeno tako, da se lahko poveča in zviša. In tako bo zgradba do ziitne najbrž v glavnih obrisih gotova in dvorana za sezono pripravljena.
Ob tej priliki je treba jiolivalo izreči vsem članom, ki so delali kuluk, dramatičnemu odseku, občanom, ki so jiokazali veliko razumevanje za stvar, in leta 1928 akoijo gmotno jxid-prli, občini Jezersko in g. župniku za veliko naklonjenost društvu. Prihodnje leto se bo »Prosvetni dom« jiopolnomn dogotovil in slovesno blagoslovil in bo zopet skovan en močan člen v veliki verigi krščanske prosvete, vzgoje in izobrazbe, ki Ivo zavedni slovonski živelj jezerske dolinice branila pred bližnjim sosednjim vplivom tujcev.
Ko sem zn vse te novice zvedel, nisem mogel drugače, da sem mladim in pogumnim pijonir-jem in oračem katoliške prosvete in napredka k delu prav iskreno čestital in želel čim večje uspehe.
Drugič pa bom povedal še kaj t> gospodarstvu, o letoviščarjih in podobno.	—e—.
Knjižnica prosv. društva se jc letos zopet ' pomnožila za precejšnje število novih knjig. Za člane in društvene prijatelje je knjižnica odprta vsako nedeljo po dopoldanski službi božji.
Električni kabel bo položila KID od »rezer-varja« na Javorniškcm Rovtu do tovarne na Javorniku, Kje bo položen, so določili žc v Juliju.
Cerklje
Predavanje o zadružništvu 'je imel preteklo nedeljo tu referent za zadružništvo pri lir. banski upravi, dr. M i 1 a v e c. — Poslušalci smo bili zelo zadovoljni, kajti g. predavatelj govori tako 6tvarno in jasno, da mu v tem ni zlepa kdo kos. Pa tudi poljudno je njegovo govorjenje, dočim opažamo, da mestni ljudje večinoma na kmetih ne znajo govoriti, ker govore kar le mogoče učeno in prepleteno s tujkami, ki jih lcmet ne razume. V lepem slovenskem jeziku povedano pa tudi kmečki človek vse razume.
Letošnja letina je kar lepa. Toče smo bili po-jjolnoma obvarovani. Vinogradi so tudi lepi. Edino to ije hudo, ker niso še vsi ljudje pametni. Nekateri — hvala Bogu ne mnogi — so tako nespametni, da so te dni že pričela trgati. To bodo pač pili sami in ostali brez denarja.
Za poškodovance po toči v okolici Višnje gore so naše vasi zbrale zrnja, ki smo ga že odposlali in ga bomo še poslali prizadetim revežem. Prav je tako, saj ne vemo, če ne bo treba tudi nam kdaj prosjačiti in tedaj bomo našli odziv.
Hišni davek od kmečkih hiš prav to dni pobirajo, pa ne gre nič kaj gladko. Ljudje kar ne morejo razumeti, da prejšnje oblasli in sedanja banovina ni eno iu isto.
Konjice
Naš konjiški družabni krog je po odhodu č. g, kaplana Zafošnika v Celje, izgubil zopet drugega člana t. j. organista in tajnika kmečke hranilnice in posojilnice g. Alojza Križnika, ki je šel iskat nadaljnje izobrazbe v glasbi' in zadružništvu na Dunaj. Delaven in agilen član v našem društvu, dober organist in pevovodja, je jiosebno izkazal svoje zmožnosti na zadružnem polju kot tajnik naše kmečke hranilnice in posojilnice, katero je tako vestno in vzorno vodil. Na njegovi poti mu želimo obilo sreče in uspeha.
Ponikva
V nedeljo dne 28. septembra nas obišče Pro svetno društvo »Skala« od Sv. Petra pri Mariboru, Ta obisk je deloma romanje na rojstni dom Slomšeka, deloma pa nas hočejo člani razvedriti s poučnim predavanjem, primernimi igrami in s tambu-ranjem. Vsa prireditev se vrši pod župnijskim kozolcem po večernicah. Povabimo vse, ki se zanimajo za Ponikvo, pa ludi za vrle Šentpeterčane.
Imeniten obisk
smo imeli na kvaterni petek. Gosp. Lojze Sunčič, agilni kaplan od Sv. Križa na Slatini, je pripeljal dva odlična gosta in sicer gosp. kanonika dr. Alojzija Merharja, našega stavnega pesnika Silvina Sardenka in msgr. g. dr. Aleša Uše-liičnika, ki sta si ogledala rojstni dom Slomšeka, oreh pred cerkvijo in cerkev samo.
Š podbiranjem grozdja so že začeli ua' Tiče-vem in Dolgi gori, s pravo trgatvijo pa začnejo pozneje, ker bi bilo sicer vino le prekislo. Razne ujme se precej poznajo, posebno na Dolgi gori.
Občinski tajnik gosp. Tremi, je odložil definitivno svojo naporno službo. Želimo mu mirnega pokoja v svoji hišici
Poizvedovanja
Na velesejmu v gostilniškem paviljonu Gospodarske zveee je bil najden velik zaklopni (Ša-nir) ključ. Lastnik ga dobi v upravništvu Slovenca«.
iz društvenega življenje
Stolna prosveta priredi prihodnjo nedeljo dnft 28. t. m. za svoje člane in prijatelje popoldanski izlet v Dol. Posebej naročeni avto odide s Krekovega trga ob 2 (14), nazaj nas odpelje iz Dola ob 7 zvečer. Odbor vabi k obikii udeležbi, seveda le v slučaju lepega vremena
tračnic na zgornjem delu, torej tam, kjer je zareza za kolesa.Nato jih poslednič točno uravnajo in vlože v špranjo, ki je nastala radi strugarja, ploščico iz železa, ki vrzel izpolni. Za tem sitsnejo z vijaki oba konca tračnic močno skupaj, s čemer bi bile priprave končane.
Nato polože čez konca tračnic od obeh strani dva polovična kalupa (livarski model), ki sta narejena iz posebnega peska, ki se dobiva le v St. Poltenu na Gornjem Avstrijskem. Kalupa morata biti popolnoma suha, zalo ju suše na vročeni zraku; ker sta suha zelo krušljiva, ju drži skupaij železno ogrodje. Kalupa sla seveda votla in položena tako čez tračnice, da pride votlina prav nad oba konca tračnic. To votlino zalijejo potem s tekočim železom, ki zvari oba konca.
Ko sta kalupa prisilno pritrjena na tračnici in špranje zamazane z ilovico, začno segrevati kalup in tračnici pod njim s plamenom bencinskega plina. V posebnem valju poleg je bencin, z zračno črpalko jioženejo po cevi pod pritiskom bencin. Cev gre skozi košarico z zaročim ogljem. Radi vročine se bencin v cevi skoro v trenutku spremeni v pare, ki silovito udarjajo iz cevi, kjer se vnamejo. Izredno vroči plamen šviga skozi luknjo v kalup in ga segreva, prav tako pa tudi konca tračnic v kalupu. Tako segrevajo približno 15 do 18 minul Kalup je že popolnoma razbeljen, tračnice žare v rdečkastem siju. V kalupu pa gospodari vročina nad 1000° C.
Sedaj je že vse pripravljeno, da s tekočini železom zalijejo tračnici. Na posebnem nastavku, vrtljivem okrog navpične osi, ije pritrjen stožfast kotliček, s pokrovom. Stožec znotraj je obložen z zmesjo, ki se tudi pri zelo visokih temperaturah ne stopi. Na dnu ima majhno luknjico, skozi katero teče kasneje staljeno železo v kalup. Skozi lo luknjico vtaknejo žebelj tako, da gleda konica spodaj ven, namj pa polože zamašek iz negorljivega azbesta. Nato nasujejo v kotliček termita, t. j zmesi, v glavnem iz zdrobljenega aluminija in železnega oksida. Ta zmes se da užgati in med gorenjem odvzame aluminij železnemu oksidu kisik, tako da nastane železo in aluminijev oksid. Pri tem procesu pa se »proste ogromne množine toplote, tako da vlada v kotliču temperatura krog 3000° C. Pri tej silni temperaturi je seveda železo tekoče.
V termit v kotliču zataknejo malo vrečico smodnika, s katerim kasneje zažgo termit. Nato kotlič pokrijejo in ga zavrte tako, da je žebelj, ki gleda »podaj iz kotliča točno nad luknjo kalupa. Skozi luknjo v pokrovu zažgo vrečico smodnika, termit se ob njem vname in v par trenutkih je v kotliču le še tekoča zmes železa in aluminijevega oksida. Nato potisne delavec z železnim drogom žebelj, ki gleda skozi luknjo, v kotlič. Ta izrine azbestni zamašek in skozi luknijo se vlije tekoče ter belo žareče železo v kalup. Tam zalije konca tračnic in jih radi silne vročine zvari. Varjenje jo končano.
Plenarna seja Zbornice za TOI
Ljubljana, 25. septembra 1930.
Danes dopoldne se je vršila plenarna seja Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, reprezentance našega gospodarstva. Obravnavane so bile vse važne zadeve našega gospodarstva, posebno pa aktualni dogodki. lz razprav je razvidno, kako obsežno delo vrši naša zbornica za pospeševanje gospodarstva, zlasti pa obrtništva, kateremu posveča največjo pažnjo,
Uvodoma )e predsednik Ivan Jelačin ml. pozdravil zastopnika banske uprave svetnika dr, Ra-teja ter sporočil, da je banska uprava odobrila proračun Zbornice za 1930. Ker je svetnik R. Ster-mecki odložil svoj mandat, je na podlagi voii'ne uredbe poklican v Zbornico Peter Osterc iz Bel-lincev,
Predsedstveno poročilo
Nato je predsednik podal obširno poročilo o delovanju Zbornice v dobi od zadnje plenarne seje pa do danes. Iz poročila, ki ga je plenum z odobravanjem vzel na znanje, posnemamo v glavnem sledeče:
Splošni položaj.
V letošnjem letu se je vse naše gospodarsko življenje razvijalo v znaku padanja cen na blagovnih tržiščih. Uspeh in obseg poslovnega prometa sta se znatno skrčila in zaostala za prejšnjimi leti. Industrijska podjetja so morala omeevati produkcijo, ker je eksport nazadoval zlasti v lesu. V težkem položaju je Zbornica imela dosti dela. Prvenstveno pa je obračala pažnjo omiljenju trdot v davčni praksi, ki radi potrebe večjega donosa davkov ni dovolj upoštevala težkega poslovnega položaja,
Trgovinska politika.
Leta 1930. jc v trgovsko-političnem oziru odločilno. Prišli smo na križpotje, k'er se bo morala tudi naša država odločiti, da svojo dosedanjo "preveč liberalno politiko pod pritiskom politike inozemskih držav zamenja z politiko intenzivnejše zaščite domačega dela. V nizu mednarodnih sporazumov je omeniti trgovinsko pogodbo z Romunijo, obmejni sporazum z Bolgarijo, uveljavljenje minimalnih carin v prometu z Brazili o in Egiptom. Za našo gospodarsko propagando in razvoj zunanje trgovine pa dobiva vedno večji promet tudi Zavod ta pospeševanje zunanje trgovine.
Zakonodajno delo.
Zak onodajno delo je bilo jako obilno in plodno. Od zadnje plenarne seje sem je bilo uveljavljenih mnogo več za gospodarstvo važnih zakonov, najvažnejši pa je gotovo med zakonskimi projekti načrt novega obrtnega reda. Zbornica je predložila konkretne izpreminjevalne predloge in najbrže- bo skupno z zakonom o zbornicah predložen vrhovnemu zakonodajnemu svetu še to jesen. Vprašanje zbornic se je obširno obravnavalo na letošnji konferenci zbornic in prodrlo je stališče večine, da naj ostanejo zbornice skupne. Kar se tiče snovanja odsekov za kmetijstvo po vzgledu belgrajske trgovske zbornice, za enkrat še ni odločitve.
Davčne zadeve.
Novi državni proračun za 1930-31 je prinesel povišanje izdatkov, iz finančnega zakona pa so bile letos izločene odredbe legislativnega značaja. Ba-novinski proračun tvori poleg državne notacije še 16 raznih banovinskih davščin. Povprečna obremenitev po banovinskih davščinah je v naši banovini zelo velika. Za potrebe oddelka za trgovino, obrt in industriio je določenih 3.48 mil. Din, lo je za podpore nadaljevalnim šolam, tečajem za izobrazbo učiteljstva, za pospeševanje obrta in trgovine in za pospeševanje tujskega prometa. Zbornica bo stremela delo v banovini dopolnjevati z delom svojega zavoda za pospeševanje obrta. V davčni zakonodaji imamo velike spremembe. Izvršila se je reorganizacija finančne uprave. Izpre-menil se je zakon o neposrednih davkih, kjer je prinesla sprememba določil glede sestave rekla-macijskih odborov veliko iznenadenje. Poleg gospodarskih zbornic so zastopane sedaj tudi druge zbornice na škodo gospodarskih. Uredilo se je vprašanje bonov, nadalje izmera vojnice, katero pa bi bilo treba znižati. Uveljavljen je bil troša-rinski zakon, revizija taksnega zakona je pa izvedena le deloma, V avtonomnih financah so mnogi ukrepi povzročili povišanje občinskih izdatkov, ikar je občine prisililo na nalaganje novih davkov. Ob vsaki priliki se je naglašala nu:na potreba ureditve samoupravnih financ z zakonom Pritožbe proti davčni praksi so naperjene skoraj izključno proti oceni čistega dobička, kjer se kažejo razne trdote novega zakona. Praksa priredbe vedno bolj kaže, da je nujno potrebno poenostaviti priredbo s tem, da se vsaj manjši davkoplačevalci oproste vlaganja prijav in enotnost ocenjuje dohodke pav-Salno, kakor je Zbornica že predlagala Zbornica •|e izvedla v teku leta 1930. mnogo važnih načelnih akcij v davčnih zadevah.
Položaj trgovine.
Slaba konjunktura je konkurenco v trgovini zelo poostrila. Zakonodaja pa je mnogo pripomogla k ozdravitvi razmer. Uveljavljen je bil zakon o pobijanju nelojalne konkurence, nadalje zakon o razprodajah, konkurzni zakon in zakon o pri-»Ilni poravnavi izven konkurza, Stalne so pritožbe proti prepovedanemu zbiranju naročil potnikov pri zasebni stranki. Tudi glede krošniarjenja, ki t resnici ogroža obstoj manjših podeželskih obratov, je ponovno intervenirala. Nadal;e so za trgo-zino bili uveljavljeni še drugi važni zakoni, kakor >e je tudi uredilo vprašanje odpiranja in zapiranja obratovališč.
Soclalno-politična vprašanja.
V ospredju socialno političnih vprašanj stoji danes vprašanje revizije zakona o zavarovanju delavcev. Že v zadnji seii je Zbornica podala svoje pTedloge za revizijo zakona o zavarovanju delavcev, zakon o zaščiti delavcev in zakon o inspek-. ciji dela. Kakor se čuje, je načrt za revizijo zakona o zavarovanju delavcev že gotov. Zbornica posveča posebno pozornost Trgovskemu bolniškemu in podpornemu društvu. Nadal e je zahtevala, da se tablice opasnosti za uvrstitev obratov v nevarnostne razrede pri nezgodnem zavarovanju temeljito revidirajo, Zbornica je imenovala svoje delegate v upravne odbore oz. ravnateljstva javnih borz dela. Interesanlno je, da je naša država ratificirala 20 mednarodnih konvencij dela in da zavzema v tem oziru med vsemi državami, ki so * članice Društva narodov, tretje mesto.
Obrtniške zadeve.
Kakor v trgovini, lako se je občutila kriza •udi v obrtništvu, kjer se opaža pojemanje naročil. Na deželi povzroča pomanjkanje zaslužka splošna oslabitev kupne moči kmeta. Mehanizacija dela vedno bolj izpodriva obrtniško delo, legalni konkurenci se pridružuje ?e nelegalna konkurenca j krošnjarjev. Kljub vsemu pa imamo zabeležiti lep
napredek v kakovosti obrtniških izdelkov, zlasti mizarske stroke, ki v tehniškem in v umetniškem pogledu dosega inozemsko konkurenco. Zbornica j« imela veliko dela obrtno-pravnega značaja. Povsod je ščitila interese obrtništva ter žrtvovala izredno mnogo za obrtno nadaljevalno šolstvo.
Na koncu poročila je podal predsednik statistiko zborničnega poslovanja, ki kaže obsežnost dela v uradu.
POROČILO RAČUNSKIH PREGLEDNIKOV.
V imenu računskih preglednikov je poročal o zborničnem računskem zaključku zb. svetnik Jernej Ložar. Revizija in žkontracija je ugotovila pravilnost vknjižb. Zborničnemu generalnemu tajniku dr. Franu Windischerju je bil podeljen absolutorij. Premoženje posameznih zakladov je znašalo konec leta 1929. (v tisočih Din): zbornični 2.749, pokojninski 1.981, za prireditev razstav 145, za volitve 103, za pomoč mali trgovini in obrti 8, za izdajanje učnih knjig 79, za obnovo centra'ne kurjave 73, za zbirke 80, Zavod za pospeševanje obrti 229, obnova inventarja 29. Poročilo je bilo sprejeto na znanje.
O pritožbi lekarnarja Sušnika iz D. Lendave proti odmeri zbornične doklade je poročal zb. kon-zulent Fr. Žagar. Pritožba je bila kot neosnovana zavrnjena.
Prometna vprašanja
Referent zb. tajnik Ivan Mohorič je ugotovil, da železniško omrežje v Sloveniji tudi po dograditvi prekmurske in rogaške železnice ne predstavlja zaokrožene celote. Potiebni sta šc dve železniški zvezi: Št. Janž—Sevnica in Kočevje—Sušak. Sedaj pa smo še vedno navezani na inozemske luke, katerih tarifna politika ni za naše interese. Ker je vse ostalo urejeno, ostane le še rešitev finančnega vprašanja in treba bo najeti za te proge posojilo. Nadalje je treba zgraditi še drugi tir med Zidanim mostom in Zagrebom, nadalje otvoriti železniški promet z Madjarsko. Stalno se poudarja potreba ojačenja kamniške proge in upati je, da se bo preuredil vendarle tudi ljubljanski glavni kolodvor. Poleg teh večjih del so pa potrebna še manjša gradbena dela na mnogih krajih. Zlasti je potrebno še popravilo Savinjske proge in preureditev konjiške železnice v normalno tirno. Pri presoji gradbenih potreb železniškega imrežja dravske banovine je treba uvaževati dejstvo, da dajejo subotiško, belgrajsko in saraevsko železniško ravnateljstvo skupno s petkrat tako velikim omrežjem, kakor je ljubljansko, komaj polovico one tonaže, ki jo daje naše področje v izvoznem prometu. Važno je, da je železniška uprava končno vendarle stopila v stik z gospodarskimi krogi, ki se zavzemajo zlasti za moderniziranje potniškega prometa z uvedbo motornih vozil, katerih je na-nočenih 56 in jih bo del dobilo tudi ljubljansko j železniško ravnateljstvo. Tarifni odbor je imel letos veliko dela z blagovnimi tarifi. Železniška uprava je izvedla dalekosežno a obenem enostransko tarifno reformo ter je za sirovinske predmete (skoro dve tretjini celokupne tonaže) zvišala tarife in tako občutno oškodovala gospodarstvo. Zlasti je škodoval naši premogovni industriji velik uvoz inozemskega premoga. Sedanje železniške tarife bremene zlasti zbornično področje, kjer se ne more posluževati cenene vozne poti, kar prihaja zlasti v korist inozemskemu uvozu. K izpadu dobav premoga za vzhodne dele države, je prišlo še dejstvo, da so letos državne železnice znižale svoje nabave za 40% in s tem poostrile položaj v naših revirjih. Poleg rudarske industrije je treba pomagati s tarifnimi olajšavami tudi lesni industriji in trgovini, katere zastoj se čuti v najširših plasteh. Potrebno je, da naša železniška uprava stopi takoj v stik z italijansko železniško upravo, da se naša direktna tarifa za promet z Italijo revidira na isti podlagi, kot je sestavljena direktna tarifa za promet z Avstrijo. Treba je, da naša železniška tarifa bolje ustrega potrebam gospodarstva. Proračun prometnega ministrstva je treba reformirati tako, da se vsi dohodki železnic porabijo za železniške svrhe, da se železniški promet ne obremenjuje še s posebnim davkom, nadalje pa naj se izdatki za ne-ielezniške svthe krijejo iz splošnega državnega proračuna.
Zb. svetnik Strgar iz Kamnika predlaga resolucijo, ki zahteva zgraditev ceste Kamnik—Luče.
Za reformo davka na poslovni promet
Leta 1921, uvedeni in 1922. izpopolnjeni davek na poslovni promet je neenakomerno obremenjeval naše gospodarstvo, kajti eno četrtino vsega davčnega donosa je dala Slovenija. Razumljivo je, da so gospodarski krogi stalno nastopali za odpravo tega davka Reforma tega davka z dne 12. julija t. I. je skušala odstraniti trdote tega zakona s pavšalizacijo faz, Pavšalizacija ima dobre in slabe strani. Prevladujejo pa dobre. V kombiniranem skupnem davku na poslovni promet bi bilo dobro, da bi se prevzel iz Avstrije odkupni sistem, kar pomeni zlasti za obrtništvo velike ugodnosti. Nadalje bi bilo treba določiti fakultativno ali obligatno prevalitev (za slednjo določiti kazenske sankcije). Nadalje naj se plačilo z menico ne smatra za plačilo v gotovini. Paziti pa je zlasti treba, da ne bo produkt dvakrat obremenjen. K tem izvajanjem poročevalca zb, konzulenta Žagarja, je ugotovil sv. Lenarčič, da se naj vedno upošteva težak položaj celokupnega našega gospodarstva.	•
Izenačenje čekovnega prava
Poročevalec zb. tajnik dr. Ivan Pless ugotavlja, da gredo stremljenja v vseh gospodarsko naprednih državah za tem, da se menično in čekovno pravo izenači na mednarodni podlagi, da bodo veljali s časom glede menice in čeka v vseh državah enaki normativni predpisi. Naš novi menični in čekovni zakon kaže, da se je v skoro vseh bistvenih določilih prilagodil zaključkom haške konference za mednarodno privatno pravo, Ta konferenca in mednarodna trgovska zbornica sta za enotne predpise o menici in čeku, ki naj bi se postopoma uveljavili v vseh državah. Zato se je vršila letos spomladi v Ženevi konferenca za izenačenje meničnega prava. Na drugem zasedanju, ki se bo vršilo januarja 1931, pa bodo obravnavane konvencije za izenačenje čekovnega prava. Resolucija ženevske konference prosi vlade, da prouče projekte, o katerih bodo razpravljam na drugi konferenci, zaslišale pa naj bi tudi strokov-nj«ke prizadetih krogov. Ministrstvo pravde je Zbornico pozvalo, da se izjavi o načelnih vprašanjih glede izenačenja. Zbornica je izvedla pismeno anketo ter dobila izjave strokovnjakov interesentov ter jih bo poslala ministrstvu pravde. Zbornični plenum ie 7, odobravanjem vzel na znanje predloge referenta glede naslovnega vprašanja.
Za znižanje poštnočekovnih pristojbin
Tudi o tem vprašanju je poročal zb. konzu-lcnt Žagar. Poštnočekovni promet pri nas stalno narašča, vendar še nc dosega dimenzij drugih držav. lako pride na primer v Nemčiji na 50 prebivalcev en račun, v Češkoslovaški na vsakih 100 preb., pri nas pa šele na 675 preb. Visoke pristojbine izgledajo same na sebi nizke, toda pri velikem prometu so prav znatne, tako, da imajo n. pr. za prenos nakaznic na čekovni račun skoro pro-hibitiven značaj. Zato si puste gospodarji nakaznice raje izplačevati v gotovini. Za one, ki imajo velik nadrobni promet so pristojbine visoke. Zato predlaga referent, da skleni plenum podati Poštni hranilnici tale predlog za znižanje poštnočekovnih pristojbin: Pristojbina od vsakega dobropisa ali vplačila naj se zniža od 50 par na 20 par, pri zneskih do 100 Din pa na 10 par. Provizijo za izplačila v gotovini naj se zniža od 'A proinila na % promila. Pristojbina za prenos nakaznic na čekovni račun naj se zniža od 1 Din na 20 par. Cena poštne položnice naj se zniža na polovico. Plenarna seja je sprejela ta predlog soglasno.
Delo
Zavoda za pospeševanje obrti
Poročilo v obrtnem pospeševanju je podal predsednik Zavoda Ivan Ogrin. Treba je poskrbeti našim ljudem dovolj zaslužka v domačem kraju in predvsem dekti za napredek obrti. Zbornica je napravila velik korak naprej, ko je z lastnimi sredstvi v lastnem delokrogu ustanovila iani Zavod za pospeševanje obrta. Če primerjamo delo v sosednjih državah, vidimo, da nas čaka še mnogo. Poda kljub vsemu moramo ugotoviti, da se kakovost naših obrtnih izdelkov vedno bolj izboljšuje. Idealno bi bilo, da si zgradi obrtništvo lastni dom, ki ne bi bil dom za reprezentanco, ampak dom za obrtno izobraževanje. Poleg pouka obrtnikom bo pa treba še obrtnikom organizirati skupno nakupovanje surovin itd., celo vrsto za obrtnika zelo pomembnih zadev. Pritegniti bo treba strokovne moči k delu in upati je, da bomo v prihodnjem letu s skromnimi razpoložljivimi sredstvi mnogo naredili za povzdigo našega obrtnega stanu. Državni obrtno pospeševalni urad je prešel k banovini in prav bi bilo, da se doseže smotreno sodelovanje zborničnega zavoda s tem uradom, kakor tudi sodelovanje večjih mest. Nato predlaga referent, da se poslovnik zavoda spremeni v tem smislu, da se izvoli v ožji odbor še en trgovec.
Po poročilu podpredsednika Ivana Ogrina je ugotovil Ivan Jelačin, da je bilo prvotno zamišljeno pri zavodu za pospeševanje obrti obeh oblastnih samouprav ter mestnih občin Ljubljana, Maribor, Celje. Podal jc kratek historijat ustanovitve zavoda ter izjavil, da se vedno odkrito trudi za ublažitev nasprotstev in da je bil vedno objektiven. Ne samo po 6. jan., ko so bili položeni novi temelji državi, ampak že koj, ko je bil izvoljen za predsednika zbornice, se je ravnal po načelu, ki so bila kasneje izražena v manifestu 6. jan. Vedno se je zavzemal za podporo obrtništvu in pri tem premagal mnoge težkoče. Dobil pa je dopis banske uprave z dne 29. marca 1930, v katerem se mu naroča, da naj upošteva pritožbe, ki se nanašajo na neupoštevane manjšine, postopanje zavoda in neupoštevanje obrtnih zadrug. Zato mu je bilo naročeno, da naj se pri volitvah upošteva manjšina, in da se izpolnjujejo predpisi glede zasliševanja zadrug, nadalje, da se dela sporazumno z državnim zavodom in nadalje, da se uredi stvar s strokovnimi glasili. Zato predlaga, da se izvolijo v eksekutivo zavoda Jelačin, Ogrin, Hohnjec, Remec, Florjančič in Rebek.
Samostojni predlogi
Glede na izjavo predsednika, da ne bo trpel dveh blagajn, ugotavlja zbornični podpredsednik Ivan Ogrin, da nima nikakega posla z denarjem, ker gre vse skozi glavno blagajno. Nato predlaga interpelacijo na predsednika, ker se na raznih obrtnih sestankih še vedno pojavljajo glasovi, da Zbornica ni bila pravilno izvoliena, kar pomeni briskiranje. Predsednik odgovarja, da bo na podlagi poslovnika dal odgovor na prihodnji seji. Nato sta govorila Volk in Rebek v smislu znanih svojih predlogov. Zbornični svetnik Rojina pa je predlagal, ker je debata nepotrebna, da se stvar vrne v odsek. Nato ugotavlja g. Ogrin, da se je delalo vedno po zakonu in da se polagajo vedno računi. Glede na očitke manjšine o postopanju di-spenziranja ugotavlja g. svet. Ložar, da se ni zgodilo ničesar proti zakonu, pač pa da se je skušalo pomagati obrtnikom. Pri glasovanju je dobil predlog predsednika Jelačina za izvolitev v eksekutivo 20 glasov, proti pa je glasovalo 11. Po glasovanju je zb. svetnik Vrečar izrazil željo, da ne gre pogrevati starih stvari, nadalje je bil Rebek pozvan k sodelovanju. Konštatira pa, da je obrtni odsek vedno pravilno posloval. Glede poslovnika je treba ugotoviti, kakor je ugotovil zb. generalni tajnik dr. Windischer, da je treba poslovnik spremeniti, ker je bil prvotni poslovnik narejen za slučaj drugačne organizacije Zavoda, kakor je sedanji Zavod. Rebek je predlagal, da se ukine izdajanje glasila »Jugoslovanski obrtnik« in da se da podpora »Obrtnemu vestniku« in dvema gostil-ničarskima listoma. Plenum pa je sklenil, da se dajo v tem oziru Zavodu proste roke. »Jugoslovanski obrtnik« pa bodo pošiljali vsem šolam in zadrugam, uredništvo in upravo pa prevzame zb. osobje.
Poročilo o delovanju Zavoda je podal zb, tajnik dr. Pretn ar. O delu Zavoda, kakor tudi o načrtih za 1931 smo pa že poročali v našem listu 12. t. m., ko so se vršile seje odsekov Zbornice.
Zb. svetnik Bruderman predlaga, da Zbornica prosi bansko upravo, da naj na podlagi čl. 21. pravilnika za pobiranje občinskih trošarin nujno odredi, da se pobiranje občinskih trošarin prilagodi zakonitim odredbam.
Zb. svetnik Vrečar prosi plenum, da sc zavzame Zbornica za to, da se tudi rokodelci, ki so samostalno drugim na službo za odškodnino, z izključno aH pretežno uporabo lastne telesne moči, uvrstijo v smislu zakona o neposrednih davkih v III. davčno skupino.
Zb. svet. dr. Rekar predlaga, naj Zbornica izposluje, da se število članov reklamacijskih odborov v Ljubljani in Mariboru poviša najmanj za 8, da bodo mogli biti v njem v zadostni meri zastopani trgovina, obrt in industri:a, ki tvorijo nad 98% vseh davkoplačevalcev, nadalje, da članstvo v reklamacijskem odboru ne bo vezano na bivališče v kraju, kjer zaseda reklaniacijski odbor.
Zb. svet. ing. Remec predlaga akcijo za znižanje poštnih pristojbin z aeroplansko pošto, ki so bile pred nedavnim povišane, pa se jih poslužuje naša trgovina in industrija v vedno večji meri.
Zb. svet. Krištof španiček predlaga, nai Zbornica opozori bansko upravo aa stalne kršitve
obrtnih predpisov s prošnjo, da izda banska uprava v tem oziru ponovno stroga navodila vsem okr. načelstvom, da se vsaj deloma zajeze kršitve, ki se dogajajo zlasti po deželi skoro dnevno.
Zb. svet. Rebek pledira za obvezno zavarovanje obrtnikov, ki pa naj bi bilo ločeno od delavskega zavarovanja. Zavarovanje naj bi bilo bolezensko, nezgodno in starostno.
Zb. svet. Volk predlaga akcijo za znižanje bremen malih obrtnikov, Sušnik pa, da se na skupni dohodek do 10.000 Din ne pobira dopolnilni davek.
Ob zaključku seje jc predsednik čestital bivšemu predsedniku Zbornice k njegovi zlati poroki. Nato je pozval vse člane, da naj prenehajo brezplodne burne debate, da se naj izglade na-sprotstva, tako du bomo vsi lahko složno delali za procvit naše trgovine, obrti in industrije.
TEČAJI ZA KAPUNJENJE.
Perotninarski odsek kmetijske družbe je priredil dne 26. avgusta in 20. septembra t, 1. tečaj za kapunjenje perotnine v valilnl centrali tega odseka, Linhartova ulica 9, pod vodstvom predsednika tega odseka g. Scher-ja, ki je izvršil operacije in demonstriral orodje za kapunjenje po metodi prof. P. Collignona. Zanimanje za te tečaje je bilo precejšnje. Obiskali so med drugimi tečaje interesenti iz najbolj oddaljenih krajev naše banovine, Prijavilo se je toilko frekventantov, da mora napraviti odsek še nadaljnje tečaje. Da imajo kur-zi popoln uspeh, kaže dejstvo, da so nekateri frek-ventanti prvega tečaja pokazali pri drugem tečaju
vse spretnosti, ki jih operater potrebuje.
*
01JZI) v avgustu. Po pravkar objavljenih podatkih OUZD v Ljubljani se je število članov v avgustu 1030 v primeri z julijem 1080 zmanjšalo od 102.275 na 102.269 (povečalo se je število ženskih članov, padlo pn število moških), nadalje tudi število bolnikov od 2728 na 2662, odstotek pa od 2.07 na 2.60%. Povprečna dnevna mezda jc narasla od 26.84 na 20.93 Din, skupno od 2.745 lia 2.756 milij. dinarjev.
Podpiranje sadnih drevesnie. Kr. banska uprava dravske banovine je izdala navodila glede, podelitve podpor sadnim drevesnicam. Podpore so lahko deležni le oni drevesničarji, ki goje za oddajo vrste, ki so določene po sadnem izboru za dravsko banovino. Podpora se podeli tudi ob ustanovitvi drevesnic, če so nove ]>otrebne. Kdor dobi podporo, se bo moral držati navodil sedaj izdanega pravilnika.
Borza
Dne 25. septembra 1930.
DENAR
Današnji devizni trg beleži le malenkostne izpremembe tečajev. Zaključena je bila edino de-viza Curih, katero je dala Narodna banka. Znatnejše pa so bile kompenzacije.
Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2277.50 bi.. Berlin 1345.50 bi., Bruselj 787.52 bi., Budimpešta 988.89 bi.. Curih 1094.40— 1097.40 (1095.90), Dunaj 797.27 bi., London 274.57 bi., Ne\vyork 56.38 bi., Pariz 221.81 bi., Praga 107.62 bi., Trst 295.84 hI.
Zagreb. Amsterdam 2274.50—2280.50, Berlin 1344—1347, Bruselj 787.52 bi., Budimpešta 988.89 bi., Curih 1094.40—105)7.40, Dunaj 795.77—798.77, London 274.17-274.97, Nevvvork ček 56.89 bi., kabel 56.39—56.59. Pariz 221.81 bi., Praga 167.22— 168.02, Trst 294.822-296.822. - Skupni promet brez kompenzacij je znašal 4.397 milij. Din.
Belgrad. Amsterdam 2274.75—2280.75, Berlin 1344—1347. Budimpešta 987.39—990.39, Curih 1004.40—1097.40, Dunaj 705.77—798.77, London 274.17—274.07, Newyork 56.28—56.48, Pariz 220.81 -222.81, Praga 167.02-167.82, Milan 294.55-296.55.
Curih. Belgrad 0.12875, Amsterdam 207.85, Atene 6.675, Berlin 122.74, Bruselj 71.86, Budimpešta 90.235, Bukarešt 3.07, Carigrad 2.445, Dunaj 72.75, London 25.05375, Madrid 55.30, Ne\vyork 515.475, Pariz 20.2425, Praga 15.30, Sofija 3.735, Trst 26.995, Varšava 57.75, Kopenhagen 137.05, Slockholm 138.50, Oslo 137.925, Helsingfors 12.975.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Med državnimi papirji je bila danes znatnejše zaključevana vojna škoda, katere tečaj pa je popustil. V ostalih državnih papirjih lii bilo zaključkov, tečaji so pa tendirali navzdol. V bančnih papirjih so bili običajni zaključki v delnicah Poljo-in Jugobanke po neizpremenjenih tečajih. Nadalje je bila zaključena tudi Zemuljska banka. Industrijski papirji beležijo promet v delnicah Oultmanna in osješke Sečerane po običajnih tečajih, nadalje pa je popustila Trboveljska.
Ljubljana. 8% Bler. pos. 97.25 bi., 7% Bler. pos. 85.75 bi., Celjska 160 den., Ljublj. kred. 122 den., Praštediona 925 den., Kred. zavod 170—180, Vevče 124 den., Stavbna 40 den., šešir 105 den.. Ruše 280—300.
Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. 87.75—88.50, agrari 55.75 bi., vojna škoda ar. 434—136 (437, 437.50), 6. 436.50—437.50, 12. 436—437 (437, 436 436.50), 8% Bler. pos. 97.75 bl„ 7% Bler pos. 85.25 —86, 7% pos. Drž. hip. banke 84.25—85.50, 6% begi. obv. 75.50—76.50. Bančne delnice: Ravna gora 75—80, Hrvatska 50 den., Katolička 36—40. Poljo 56—56.50 (56), Kreditna 96 den., Union 191 — 194, Jugo 77.50—78.50 (78), Lj. kred. 122 den.. Medjunurodna 06 den.. Narodna 8126—8250, Obrtna 36—40, Praštediona 922.50—923.50, Etno 152.50— 160, Srbska 188 den., Zemaljska 131—132.50 (132). Industrijske delnice: Nar. šum. 25 den., Guttmann 155—160 (155), Slaveks 60 den., Slavonija 200 den., Danica 105 bi., Pivara Sar. 180—190, Drava 215 d„ Šečerana Osjek 309.50-312 (310), Nar. ml 20 den., Vevče 124 den., Isis 44—50, Ragusea 397—400, Oceania 200 den.. Jadr. plov. 550—600, Trboveljska 386-387 (387), Cement Split 250 den.
Belgrad. Narodna banka 8170—8250, 7% inv. pos. 89.50—90, agrari 55.50—56.50, vojna škoda 451.50-452.50, 10. 454.50- 455, 11. 458, 12. 461.50 8% Bler. pos. 100.50, 7% Bler. pos. 89, 7% pos Drž. hip. banke 88.50.	./op«
Notacije naših državnih papirjev v inozemstvu. London: 7% Bler. pos. 84—85, Nevvvork- H% Bler. pos. 95.50-97, 7% Bler. pos. 83.25-84 1% pos. Drž. hip. banke 82.125—83.
Dunaj. Podon.-sa vska-jad ran. 90, Wiener Bankverein 17.65, Creditanstalt 47.25, Escompteges 159, Zivno 91.70, Mundus 157, Alpine 24 65 Trboveljska 48.05, Rima Murany 82.60.
Žitni trg
Tudi danos je vladala na žitnih trgih slaba tendenca. Cene so pri nas ostale neizpremenjene, vendar z izrazito tendenco navzdol. Danes je začela trgovati promptna nova po 92.50, stara pa se trgnje po 105. Umetno sušena se trguje po 90—100. Položaj je v splošnem nejasen, zlasti v Ameriki kjer pa je zopet prižakovati skorajšnje pojasrtitve.
V Ljubljani so notacije neizpremenjene.
Novi Sad. Vse neizpreinenjeno. Promet: 20 vagonov pšenice, i vagon ovsa, 20 vagonov koruze. 8 vagonov moke. Tendenca nespremenjena.
Usoda zaprtih poljskih poslancev
Razgovor zagovornikov s pravosodnim ministrom - Nov tntervju maršala Pilsudskega - Osebni napad na socialističnega poslanca
Usoda poljskih poslancev, ki so zaprti v Brest-Litovsku, stalno zanima poljsko javnost, posebno pa sedaj po zadnjem intervjuvu mar-Sala Pilsudskega, ki je jasno namignil, da aretacij opozicijonalnih poslancev se ni konec. Čeprav do sedaj še nihče ni mogel priti
Avstrijski trgovinski minister
stopil.
Sr.huster. ki je od-
v stik z zaprtimi poslanci, so vendarle prodrle v javnost vesti o življenju aretirancev v vojaškem zaporu.
Opozicijski listi poročajo, da je vsak poslanec zaprt posamezno. Celice so po it metre dolge in po 2 metra široke- V vsaki celici je železna postelja s slamnjačo, stol in majhna miza, na kateri je nemogoče kaj delati. Jed prinašajo v ječo častniki, pred celico pa stra-žijo navadni vojaki. Poslanci gredo vsak dan euo uro na sprehod, toda za časa sprehoda se ne smejo z nikomer razgovarjati, niti ne med seboj. Vsakega aretiranca spremlja po en stražar. Kaditi ne smej« niti v celicah, niti na sprehodu; sploh pa v celi trdnjavi ni dobiti ne tobaka, ne cigaret.
Te dni je minister pravde Car sprejel dekana pravne fakultete in tri odvetnike, bi bodo branili aretirane poslance. Ministru pravde so stavili nekaj vprašanj, med drugim tudi. če namerava vlada prepeljati aretirane poslance v civilni zapor. Minister ('ar je odgovoril, da zapor v vojaški ječi ni v nasprotju z državnimi zakoni, ki da dovoljujejo, da se tudi civilne osebe lahko zaprejo v vojaški zapor in obratno. Minister je nadalje tudi dejal, da so poslali aretirancem v Brest blankete s polno-mcčjem za branilce. Ko bodo te blankete izpolnjene, se bodo poslale onim odvetnikom, ki jih bodo aretiranci sami izbrali. Higijenske razmere v zaporu so popolnoma dobre. Ravno tako je tudi dobro zdravstveno stanje aretirancev. To potrjuje zdravnik, ki vrši vsak dan pregled. Vsi aretiranci gredo vsak dan na sprehod in se dosedaj še nihče ni pritožil niti «lravniku niti sodnim oblastem. Kar se tiče pošiljanja paketov aretirancem, je minister dejal, da bo to zadevo rešil po odobrenju poljskih oblasti, ki pa se bodo strogo držale predpisov. Nadalje je minister tudi izjavil, da je njegova želja, da so v vseh stvareh dela po ustavnih predpisih.
Po tem intervjuvu so objavili poljski listi j intervjuv časnikarjev z državnim tožilcem Mi- i chalovskim, ki je pobijal trditev, da bi poši- ! Ijanje kake malenkosti aretiranim poslancem moralo imeti dovoljenje vojnega ministra. ! Opozicijski tisk je namreč objavil vest, da se j mora vojno ministrstvo prositi, če hoče kdo aretirancem kaj poslati v zapor. Državni to- ; žilec je nadalje izjavil, da so aretiranci v zad- i njem času z dovoljenjem oblasti dobivali v za- ! por knjige, šah in druge malenkosti. Micha-lovski je dalje dejal zastopnikom listov, da so 1 aretiranci zdaj nameščeni v dveh lepo ureje-nih prostorih.
Odvetniki obtoženih so po intervjuvu pri ministru pravde imeli dolgo konferenco, na kateri so soglasno sklenili, da vlože protest
proti aretaciji opozicijskih poslancev Ln da se v javni resoluciji zahteva, da jih takoj izpuste na svobodo.
Iz senzacionalnega intervjuva maršala Pilsudskega, ki ga je nedavno dal, pa se vidi, da energičen nastop proti poljski opoziciji še ni končan, ampak se nasprotno lahko računa z aretacijo novih opozicijonnalnih poslancev, ker je maršal Pilsudski govoril o novi transi, ki da bo poslana v brestovske zapore.
V Varšavi se še ni poleglo razburjenje, ki ga je izzvala sobotna bitka v parlamentu. Očividci so v varšavskem tisku takole opisali žalostni dogodek: V soboto dopoldne okoli 10 je prišel v parlamentarno palačo vpokojeni polkovnik Wyžl-Sciežynjski in vstopil v restavracijo, kjer je v družbi nekaterih poslancev sedel glavni urednik socialističnega >Robot-nika* in vodja poljsko socialistične stranke Niedzialkovski. Polkovnik je stopil k njemu iu ga dvakrat udaril s palico po glavi, tako da se je ves krvav nezavesten zgrudil na tla. Ostali poslanci so se vrgli na napadalca, toda so ga spustili, ko jim je povedal, da ne gre za političen, ampak oseben obračun radi grde informacije, ki je bila objavljena v »Robot-niku-. Slučaj je v varšavski javnosti izzval veliko ogorčenje. Napadi na znane osebnosti so tam že kar na dnevnem redu. Javnost še ni pozabila, kako so pred nekaj leti neznanci v častniških uniformah premlatili bivšega finančnega ministra Zdziechovskega, potem kako je bil tepen književnik Novaczynski in nedavno poslanec Dombski. Poljski listi vidijo v tej podivjanosti javne morale resen opomin za bodočnost.
Peking je menjal svojega lastnika. Kitajsko mesto Peking, iz katerega prinašamo karakteristično cest-10 si i krt s slovefimi vrati, so 22. septembra brez boja zasedle foto mandžurskega guvernerja gene-
rala Čang-Hsi-Lianga (v krogu).
nika meseca 1843 je odrinil sir John s fregatama Teror in ■■Erehus«, da poišče severo-srapadno pot v Tih < cean. Od tedaj je preteklo 14 let, preden se kaj zvedelo o usodi oziroma pogibelji teh ladij. Po triletni odsotnosti raziskovalcev je vlada priredila obsežno iskanje, ki je trajalo skoro deset let. Preiskali so do 11.000 km tečajnega obrežja Severne Amerike, preden so avgusta 1851 našli na otoku Beachv sledove Frankiinovega zimskega taborišča. Ta kraj leži do 5000 km daleč od Be-
Um na slanikc je v polnem teku. Tipična stika z obrežja Severnega morja: slanike nalagajo v sode,
da jih potem razpošljejo po svetu.
Žrtve tečajne puščave
Ce se je po 30 letih posrečilo najti ostanke švedskega raziskovalca Andreeja, bodo morda pozneje naleteli tudi na kosti ostalih ponesrečenih potovalcev v dežele skrajnega severa. Njih lista ni tako dolga, šteje samo 141 imen, pomeni pa toliko muk in požrtvovalnosti, da ne obledi tudi v primeri z najbolj krvavimi vojnimi številkami. Dvanajst v tečajnem ledu pokopanih potnikov je izginilo šele pred dvema letoma. To je šestorica od moštva Nobilovega zrakoplova, in druga šestorica, ki je z Amundsenom na čelu na francoskem letalu hitela na pomoč Nobilovi ekspe-diciji. Ostalih 120 mož se je ponesrečilo pred več kakor 80 leti v bližini Bafinovega otoka. To je moštvo angleškega raziskovalca sira Johna Franklina, ki je v svojem času prav tako slovel, kakor pozneje Amundsen. Maj-
lega otoka, kjer je umrl Andree. Tako je raz-sežno kraljestvo večnega ledu. še osem let pozneje je našla po Franklinovi vdovi opremljena skupina raziskovalcev več okostnjakov in zapiske na otoku kralja Williama, kakih 500 km daleč od Beachyja. Iz teli zapiskov so zvedeli, da je moralo Frankiinovo moštvo leta 1846. zapustiti obe ladji, ker ju je stisnil led. V Evropi so razsajale revolucije, a nesrečni mornarji so tavali skozi dve leti po ledeni puščavi. Do človeških naselbin niso prišli. Sir John Franklin in del moštva je podlegel razmeroma kmalu mrazu in pomanjkanju. Ostalih 100 mož je romalo naprej do leta 1848., iz katerega izvirajo zadnji dnevniki. Onemogli so in umrli sredi večnega snega. Njihovi grobovi so nam še neznani.
»Bm *«ST£J3a Bft-M aSFiJS" -
uoino opremo srednjeveških vitezov. '
močno spominja
na
Varnostna padala za letata
V zadnjem času se jc v Združenih državah ponovno pripetilo, da je letalo, ki je bilo prisiljeno, da se spusti na tla radi defekta, pilot predčasno zapustil in je tako letalo napravilo veliko škodo, če se je zaletelo v kako poslopje. Zato so v Ameriki ponovno energično zahtevali, naj se bolje poskrbi za take slučaje. V mnogih slučajih je kriv pilot, ki predčasno zapusti letalo, ki potem brez vodstva lahko povzroči ogromno škodo. Kapitan ladje, ki se potaplja, zapusti ladjo šele potem, ko je poskrbel za varnost vseh potnikov. Ravno tako bi moral tudi pilot zapustiti letalo zadnji. Edino sredstvo, ki bi se dalo uporabiti, jc to, da bi pilot, preden t>t zapustil letalo, slednjega naravnal, da bi padlo na tla na takem kraju, kjer bi ne bilo ni-kakih poslopij. Ker pa je to mogoče le v malo slučajih, so sedaj prišli ameriški in/c-njerji na novo idejo. Konstruirali so tako padalo, ' ' bo lahko vzelo v svoje varstvo celo letalo. Pilot ga bo prav lahko s svojega sedeža odpri, če bo letalu pretila nevarnost. Med padanjem bo imel pilot priliko ustaviti motor in bo letalo lahko brez škode lepo počasi pristala
Letni praznih zamorcev
Veliki letni praznik, ki ga praznujejo ameriški zamorci, ki so še preostali iz angleških časov Severne Amerike, namreč njihovi potomci, so tudi letos praznovali v Vil mingtonu. Kakor pred 175 leti, so tudi letos prišli tisoči zamorcev iz vseli krajev Združe nih držav, da se zopet enkrat snidejo s svo jimi sorodniki, znanci in prijatelji, s katerimi se vidijo samo vsako leto enkrat. Ta letn: praznik ima svojo tradicijo še iz onih časov, ko zamorcem še ni bilo dovoljeno zbirati se v skupine. En sam dan v letu jim je vendar bilo dovoljeno, da so prišli skupaj. Ko je bila v Združenih državah odpravljena sužnost in ko so ludi za črnce nastopili boljši časi, so vseeno obdržali praznovanje tega praznika v spomin na one čase, ko jim Še ni bilo dovoljeno zbirati se. In tako praznujejo .ta praznik še vedno. Letos se je zbralo v Viling-tonu 10 do 12 tisoč zamorcev Opaža pa se pri tem prazniku napredovanje zamorcev v vseh ozirih. Včasih so se pripeljali na praznik v vozovih, v katere so bile vprežene mule in osli, dandanes pa se pripeljejo v luksuznih avtomobilih in z jahtami, ki so slavnostno okrašene.
Radio
Programi liadio-Ltufoftcnna t
Petek. 26. septembra: 12.00 Dnevne vesti
—	plošče. 13.00 Ca s, borza, plošče. 18.00 Koncert radio orkestra. 19.00 Dr. L. Sušnik: Francoščina. 19.30 Oa. Bartolova: Tvoj dom — tvoj ponos. 20.00 Prof. Pengov: Izrabili ali koristni efekt stroja. 20.30 M. Rus in g. Mezefova. 21.30 Plošče mesto radio orkestra. 22.00 Časovna napoved in poročila.
Sobota, 27. septembra: 12.00 Dnevne vesti — plošče .— 13.00 Cas, borza, plošče. — 18.00 Koncert radio orkestra. — 19.00 Oa. Orthaber: Angleščina. — 19.30 Dr. Valter Bohinec: Aktualna ura.
—	20.00 Plošče. — 20.30 Prenos iz Belgrada.
Drugi programi >
Sobota, 27. septembra:
Belgrad: 12.45 Opold. koncert radio kvarteta.
—	17.30 Narodne pesmi s spremljanjem kitare. — 19.30 Umetnost cerkve sv. Jurija v Oplencu, predavanje. — 20.00 Plošče. — 20.30 Klavirski koncert. — 21.30 Koncert sokolskega pevskega društva iz Vel. Bečkereka. — Bndapest: 19.30 Koncert komornega orkestra. — 20.45 Koncert ciganskega orkestra. — Dunaj: 19.30 Koncert orkestra in solistov. — 20.35 »Lepa Helena«, opera. — Milan: 19.30 Večerni končen zabavne glasbe. — 20.40 Komedija. — 21.15 Veliki pevski koncert. — Praga: 17.00 Popoldanski koncert ork. 19.55 Koncert ruskega goslarja. — 21.00 Koncert godbe na pihala. — 23.20 Plesni večer. — I.angenberg: 17.30 Koncert ua mandoline. —• 20.00 Veseli večer. — 24.00 »Mojstri jazza«, plošče. — Rim: 13.30 Opoldanski koncert zabavne glasbe. — 17.00 Popoldanski koncert radio orkestra. 20.35 Veliki pevski koncert. — 23.00 Plesna glasba jazz-orkesfra. — M. Ostra va: 17.00 Koncert zabavne glasbe. — 18.00 Plošče. — 19.55 Koncert ruskega goslarja. — 22.30 Koncert zabavno glasbe. — Leipzig: 19.30 Pevski koncert — 20.00 Trikrat |K>ročcni samfec«, slušna igra. 22.30 Plesna glasba.
Ameriški milijarder \V. K. Vanderbilt in njegova zena sla se pripeljala v Bremen, odkoder bosta potovala po Evropi
Avtomobil - junak romana
Med ruskimi pisatelji, ki so se pojavili po izbruhu revolucije, je 11 j a Ehrenburg nedvomno eden najbolj nadarjenih in sloves, ki se o njem čezdalje bolj širi po vsem kulturnem svetu — sam je namreč postavil svoj šator v Parizu in skrbno obrisal revoluciiski prah s čevljev — je kar odličen. Pri nas že poznamo njegovo ime. Tu pa tam smo ga čitali v naših dnevnikih, a obiskovalci naših knjižnic in drugi ljubitelji knjig so navdušeni od njegovih romanov »Ljubezen .Jeanne Ney«, »Ju-lio Jurenito«, »Michail Lykow«, »Zarota enakih (Gracchus Babeuf)«, ki jih požirajo v nemškem ali francoskem prevodu.
Ni čuda, da si je priboril Ehrenburg simpatije zapadnih narodov — saj je aparat njegovega pisateljskega talenta — kljub marsikateri novi in lastni potezi, dokaj podoben sedaj na zapadu priljubljeni mešanici realizma in trpkega lirizma. Saj je Ehrenburg kozmopolitsko usmerjen mcž, kakor se modnemu evropskemu pisatelju priliči. Saj ima dobro porcijo indiskretnosli, ki velja evropskemu človeku dandanašnji za častni atribut duha, ki hoče priti resnici do dna in jo golo — kar se da, seveda — predstaviti resnice in golote željnemu či-tatelju. O, nočem biti tako ironičen, dasi me in-diskretnost žali, da bi se posmehoval njegovemu zares dosti bistremu očesu, njegovemu zares dosti prodirnemu opazovanju. Boli le tisti literarni ame-rikanizem, ki pretvarja na zagoneten način v osnovah umetniško delo in kričeč reklamni plakat in spet čitatelju druge vrste neprijetno, malce ogabno diši. Tako je, da kljub, sijajnim domislicam, kljub prizorom, ki te zgrabijo in drže s svojo veličastnostjo, pisatelju ne moreš brez pridržkov v tem ali onem pogledu priznati, da je dovršil delo, ki je v sebi zaokroženo, z vsemi začimbami opremljeno, točno pretehtano in kot celota zadovoljivo. Tako je, da plačuje danes skoraj vsak pisatelj svoj obo-lus mamonu in muzi...
Ilja Ehrenburg je torej napisal roman, ki nosi
V	originalu naslov »10 KS«, v nemškem prevodu pa »Das Leben der Autos« (Malik-Verlag, Berlin). Nekaj povsem novega je Ehrenburgova kn iga: življenjepis avtomobila. Napisal je zgodovino postanka avtomobila, njegov razvoj vse do današnjega dne — in ob tem razvoju, ob tem življenju stroja koraka pred avtorjevimi očmi razvoj, življenje človeka — prepleta se drugo z drugim na tako preprost in samo ob sebi razumljiv način, da čitatelj šele polagoma spoznava skriti pisateljev namen, ki ga je položil v svojevrstno delo in ki pride do bežnega sintetičnega izraza v sedmem poglavju: »Avto ne pozna svoje domovine. Kakor petrolejske aikcije ali kakor klasična ljubezen gre brez težav preko meja, Po skalovitem norveškem gorovju lazijo italijanske »Fiat«. V »Renaultovih« taksijih drgotajo po izvoženih moskovskih ulicah vsikdar nemirni »speciji«. »Ford« je povsod prisoten, v Avstraliji, pa je tudi na japonskem. Amerikan-eki »Chevrolet«-tovorni avtomobili prevažaio tobak oa Sumatri in palestinska jabolka. Madridski bankir ima nemško »Mercedes«, »Citroenova« 10 KS v izložbah Piccadillya ali Unter den Linden izvabi marsikateremu mimoidočemu poželiiv in hrepeneč pogled. — Avto je prišel, da dokaže neuvidevnemu človeku, da je zemlja resnično okrogla, da j« srce le pesniški rekvizit, da nosi človek dve uri v sebi: ena kaže kilometre, druga minute.,.«
Vse stvari, ki nam jih pripoveduje Ehrenburg
V	svoji knjigi, so zelo zanimive, mnoge te zabavajo in mnogokrat te spelje naled — mnogokrat pa se mu ti, ki si le čitatelj in drugega nič, prav sam rase nasmehneš, deš, da mu ne verjameš in da je dragi avtor postavil na glavo, kar bi po vsej pravici moralo stati na nogah — pa ne zato, ker misli, da bo s lem napravil Resnici uslugo, marveč zato, ker dan današnji pišejo pisatelji knjige zato, da postavljajo na glavo stvari, ki so dolgo stale na nogah — morda meneč, da bi tem ubogim in utrujenim nogam nekaj počitka prav dobro delo.
s. š.
Max Reinhardtov seminar za režijo in dramsko umetnost na Dunaju. Akademija za glasbo in dramsko umetnost na Dunaju otvarja pravkar vpisovanje v M. Reinhardtov seminar za režijo te dramsko umetnost. Pri tej priliki je nedavno ustanovljena »Gesellschaft der Freunde eiiner Wie-ner Theaterhochschule« izdala lep ilustriran prospekt o smotrih seminarja, čigar vodstvo je poleg Reinliaidta v rokah prvovrstnih in po vsem svetu znanih profesorjev. Seminar ne bo služil le bodočim gledališkim igralcem in režiserjem, marveč tudi tistim, ki se nameravajo posvetiti gledališki kritiki, scenografiji in dramaturgiji. Kdor se priglasi za sprejem v te tečaje, mora položiti sredi oktobra sprejemni izpit pred komisijo, kateri bo načeloval Max Reinhardt. Omenjena ■»Gesellschatt der Freunde einer Wiener Tlieaterhochschule , Wien L, Walfischgasse 13, ki je ustanovljena zlasti za olajšanje zvez z inozemstvom, je rade volje na razpolago vsakomur, ki bi se zanimal za študij tega seminarja.
Spori
Kriza v J. IV. Z.
Naša napovedovanja, da bo prišlo zaradi denarja, ki ga je zaslužilo reprezentančno moštvo v Južni Ameriki, so v polni meri uresničila. Se celo več. Najodličnejši predstavniki belgrejskega nogometa so podali demisijo. So to ljudje, ki so doslej stali vedno na čelu, čim se je sprožila misel, kako dvigniti nogomet na mednarodno višino. Njih trud je popolnoma uspel, kar najbolj jasno dokazujejo ravno uspehi naše reprezentance v Južni Ameriki. In ti ljudje zaradi dobička, ki je nastal radi teh uspešnih tekem, zapuščajo organizacije, za katere so dolgo dobo neumorno delali. Predsednik J. N. Z. in S. K. Jugoslavije arhitekt Šafarik, (vezni kapitan in velik organizator nogometa ing. Simonovič ter dr. Živkovič, predsednik B. S. K. so podali demisijo z izjavo, da se ne bodo več udejstvovali v nobeni nogometni organizaciji.
Nehote sc moramo vpraiati, ali je to potrebno in zakaj je prav za prav prišlo do te krize.
Ozadje je sledeče. J N. Z. je sestavil moštvo iz igralcev Zagreba, Splita, Subotice in Belgrada. Večina igralcev se radi tega, ker njih podzveze niso priznale J. N. Z. v Belgradu odpovedali sodelovanje. Radi tega je bil J. N. Z. v veliki stiski, kajti izdal je za voznino v Južno Ameriko okoli 100.000 Din. Pa denar bi bil izgubljen, če reprezentančno moštvo ne bi odpotovalo, V tej stiski so se obrnile vodilne osebnosti J. N. Z. do B. S. K., naj da. svoje igralce. Obljubili so B. S. K. polovico dobička od turneje po Južni Ameriki. Zato je B, S. K. dovolil potovanje osmim igralcem svojega p-vega moštva. Krasne uspehe tega v sili sestav' ;>nega moštva smo vsi občudovali. Radi teh uspehov je tudi naravno, da je bilo v Južni Ameriki veliko zanimanje za igre naše reprezentance in tako in le radi tega je nastal tako velik dobiček, ki presega 400.000 Din, obenem pa presenetil celo največje aptimiste.
Po dogovoru bo moral dobiti B. S. K. polovico čistega dobička. Seveda ne bi bili ljudje, če se ne bi našli, ki zavidajo B. S. K. to lepo vsoto. Na stvari je najbolj zanimivo, da ravno delegat tiste podzveze protestira, ki je J. N. Z. prisilila do pogodbe, čeprav ustmenc, z B. S. K. Govoričenje o amaterskem športu je demagogija. Zakaj pa potem računa recimo kakšen prvorazreden klub Zagreba ali Splita za gostovanje v Ljubljani vsoto od 7 do 15 tisoč dinarjev? Ali je mogoče to amatersko? K sreči stojimo Slovenci v tej krizi, ki jo je povzročila zavist, ob strani in nismo direktno interesirani. Kajti tudi če bi J. N. Z. ostala cela vsota, bi odpadel le majhen del na naše klube. Če bi pa morali v tem sporu že zavzeti kakršnokoli stališče, bi pa bilo edino pravilno, da pripada B. S iC odškodnina, To pravico bo B. S. K. uveljavil tudi pred rednim sodiščem. Upajmo pa, da bo prišlo čim prej do razčiščenja. Kajti J. N. Z. v krizi in B. S. K. najmočnejši klub ravno tako v krizi, ni v korist Jugoslovanskega nogometa.
Propagandni lahhoatletski miting SK Ilirije
Točen tekmovalni red lahkoatl. mitinga SK Ilirije, ki se bo vršil v soboto popoldne in v nedeljo dopoldne na igrišču Ilirije, in sicer za se-niorje, juniorje in dame, je sledeči: Sobota: 1. Ob 15.30: 100 m sen., predtek; 100 m jun. (1912—14), predlek; skok v dalj, dame. — 2. Ob 14.40: 800 m, dame; krogla, sen. — 3. Ob 10: 60 m jun. (1915—17) predtek; 60 m dame, predtek; skok v vis, jun. (1912—14). - 4. Ob 16.20: 100 m jun., finale; 100 ni dame, predtek; skok v vis, sen, — 5. Ob 16.50: krogla, dame; disk, sen. — 6. Ob 17.15: skok v vis, dame; krogla (5 kg), jun. (1912—14).
—	7. Ob 17.45: 4 X 100 m, daine. — Nedelja: 1. Ob 10: 100 m finale, dame; 100 m finale, sen.
—	2. Ob 10.10: 1000 m jun. (1912-14); kopje, dame. — 8. Ob 10.25 : 60 m finale, dame; 60 m finale jun.; skok v dalj, sen. — 4. Ob 10.45 : 400 m, sen.; disk, dame. — 5. Ob 11.10: 80 m zapreke, dame; skok ob palici, sen. — 6. Ob 11.35: 1500 m, sen.; skok v dalj. jun. (1912—14). — 7. Ob 11.55: 4 X 100 m, sen.
Mariborski šport
Ustanovni občni zbor »Mariborskega smučarskega kluba«. V sredo zvečer se je vršil v hotelu »Zamorc« ustanovni občni zbor »Mariborskega kluba«. Udeležba je bila jako velika. Občni zbor je otvoril predsednik pripravljalnega odbora g. Vetrih, ki je v svojem govoru naglašal namen M. S. K. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik g. inž. Saša Mis; podpredsednik g. Bruno Parma; tajnik Franjo Vetrih; blagajnik Marjan Novak; odborniki: g. inž. Kudelka, Franjo Perič, Miroslav Ferenc, Vili Forstnerič, Nikola Andrin, Ignac Pirnat. V nadzorni odbor sta bila izvoljena g. dr. Marin in Vili Forstnerič.
SK gorotau. V soboto 27. septembra ob pol 8 strogo obvezen sestanek prvega in rezervnega moštva. Posebno se še pozivajo naslednji člani: Petrič, Jenko, Trček, Tičar, Sušnlk, Pire, Struna, Kavšek, Anžifi I„ Sagadin, Uršič in Kic. Točno in vsi I — Načelnik.
SK Ilirija (lahkoatl. miting). Za danes, v petek ob 20.30 so vabljeni vsi nu sestanek v kuvurno Evropo (klubski lokal) sledeči gospodje; kap. Vizjak, Čop, Bultezar, Pevalek 1. in II., Miklavčič, Malikovec, Oblak, Ulaga, Kos, Betetto, Rotar, Kreč, dr. Kuhe!, dr. Lapajne, prof. Ančik, Medic, Gtvi-dovec, šporn, Malič. Prosiijo se tudi gg. sa vezni sodniki, du so udeleže sestanka. Gre zu sestavo točnega sodniškega zbora. Ker je program zelo pester, je potrebno sodelovanje vseh teh gospodov.
Inozemski šport
RAZNO.
Visoka zmaga nemških boksarjev. V Miinclie-nu so priredili velik mednarodni boks turnir amaterjev med Nemčijo in Španijo. Iznenadili so Nemci v vseh kategorijah, kajti dosegli so razen ene izjeme same zmage. Le v poltežki kategoriji so Španci dosegli neodločen rezultat. Celotno srečanje se je tako končalo s sijajno nemško zmago v razmerju 15 : 1.
Stribling je bodoči nasprotnik Schmelinga, tako namreč se sliši. Ameriška National Boxing Association je namreč Striblingu priznala pravico, da kot prvi izzove Schmelinga. Po francoskih poročilih pa pride kot drugi na vrsto orjak Carnera, ki si je na svoji dolgi turneji križem Amerike vendar znal priboriti ugled v očeh Američanov.
Prvi ooraz svetovnega molstra. Američanu Vincentu ^ichardu jo v Forest Hillsu uspelo, da je premagal na svetovnem teniškem turnirju pro-fesionalov doslej nepremagljivega Koželuha. Slav- j ni Čeh je izgubil igro s 6 :2, 8 : 10, 3 :6, 4 : 6.
Hirschleld zopet dober. Rutinirani nemški lahkoatlet je popolnoma okreval od prestane ne- j sreče. Poslednji njegovi rezultati pričajo, da je prišel že v svojo staro formo. V Neidenburgu je pred kratkim dosegel v metu krogle daljavo 14.85 , metrov in v metu diska 40.76 m. Vidimo, da je v metu krogle že prilično dober, dočim mu disk še nekoliko nagaja.
Nemci v skrbeh. V Dresdenu se bo 28. septembra vršila velika internacionalna nogometna tekma med Nemčijo in Ogrsko. To bo deveto srečanje med obema državama. Doslej so Ogri zmagali štirikrat, Nemci enkrat, dočim so se končale tri tekme neodločeno. Nemci so že sestavili svojo rezrezentnnco. ki pa je razen dveh igravcev ponolnoma druga od one, ki je v tem mesecu zgubila s 5 : 6 napram Danski. V novem nemškem teaiuu so tudi trijp novinci, ki so sicer izborni, vendar pa prvič nastopajo v državni reprezentanc' Kako bo izgledal rezultat, to je danes največja skrb nemških športnikov.
LAHKA ATLETIKA
Francozi v Luksemburgu prvi. Zelo slabo vreme, saj je nekaj časa deževalo do skrajnosti, je bilo krivo, da so rezultati zelo slabi. V končni klasifikaciji so Francozi dosegli 25 točk in s tem prvo mesto, dočim so se morali Nemci s 24 točkami zadovoljiti z drugim mestom. Belgija kot tretja si je priborila 11 točk in Luksemburg kot "Četrti konkurent 10 točk.
Dr. Peltzer premagan. Ni šlo, pa čeprav je nemški najboljši tekač na srednje proge zastavil vse sile v dosego zmage nad čudovitim Francozom Ladoumegue. Borba med obema se je vršila v Berlinu na mednarodnem lahkoatletškem turnirju v teku na 1500 m. Zmagal je Francoz v času 3:53,7 min. Dr. Peltzer je bil drugi, in sicer kakih 40 m za zmagovalcem.
Švicarji slabši od Avstrijcev. Na Dunaju se je vršil velik mednarodni lahkoatletski turnir med Švico in Nemško Avstrijo. Skoraj pričakovati je bilo, da se Švicarji ne bodo obnesli, kajti v letošnji sezoni so še prav malo pokazali. Srečanje se je končalo z visoko zmago avstrijskih lahkoatletov, ki so dosegli 70 in pol točke, dočim so se morali Švicarji zadovoljiti z 52 in pol točkami. Rezultati so bili naslednji: 100 m Vogl (Švica) 10.8 sek.; 400 m Rinner (Avstrija) 50.2 sek.; 800 m Pugl (Avstrija) 1 :58 min.; 1500 m Pugl (Avstrija) 4: 10.2 min.; 5000 m Leban (Avstrija) 15 :54.6 min.; 4 krat 100 m Švica 43.3 sek.; 110 m lese Langinayer (Avstrija 15.8 sek.; skok v daljavo Pointner (Avstrija) 6.09 m; krogla Vetter (Avstrija) 13.71. m; kopje Wessely (Avstrija) 56.65 m; skok s palico Kirch-hoff (Švica) 3.40 m; disk Janousch (Avstr.) 44.66 m (nov avstrijski rekord).
Poljska—Japonska. ŽenHki reprezentanci obeh navedenih držav sta se srečali v lahkoatletskem dvoboju. Turnir, ki se je vršit v Varšavi, se je končal s poljsko zmago. Poljakinje so dosesrle 55 točk, dočim so se morale Japonke zadovoljiti le z 38 točkami.
Iz službenih objav
Razglas o licitaciji, Kraljevska banska uprava razpisuje s skrajšanim rokom 15 dni I. javno pismeno licitacijo zu oddajo gradbenih del za ureditev cestišča z dvojno prevlako s katranom, oziroma asfaltom ali emulzijo: 1. na banovinski cesti I. reda Celje—Laško km 0.0 do km 1.4 in 2. na banovinski cesti 1. reda Celje—Teharje km 0.0 do km 1.52. Predvidena je prt navedenih cestah dvojna površinska prevleka v vročem ali mrzlem načinu. Pri vročeni načinu je treba izvršili prvo prevlako s katranom s pridutkom niekstalta ali asfalta, drugo s pramekeom. Za izvršitev po mrzlem načinu je v ponudbi treba navesti vrsto pouudene emulzije. Za obe cesti je treba položiti skupno ponudbo v obliki enotnega popusta v gdstotkih na cene uradnega proračuna, ki znuša ud 1. 307.239 D#i. ad 2. 512.595 Din, skupaj 819.834 Din. Licitacija se bo vršila pri 1. odseku tehničnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani, Turjaški trg 1, v torek, dne lo. oklobra 1930 ob 11 dopoldne.
Razglas o licitaciji. Kr. banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem Tegulacije potoka Belce v Bohinjski Bistrici kot
II.	etape del iz kaldrminskega fonda v skrajšanem roku prvo javno oiertno licitacijo nn dan 16. oktobra 1930 ob 11 dopoldne v sobi št. 17 lehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani. Ponudbe se morajo glasiti v obliki enotnega popusta v odstotkih na cene odobrenega proračuna, ki znaša 296.530 Din.
Dražbeni oklici. Pri sodišču v, sobi št. 3 bo dne 21. oktobra 1930 ob 9 dražba nastopnih premičnin: I. pašnik parcel vi. st. 264 d. o. Sela; cenilna vrednost 16.137 Din 80 p, najmanjši ponudek 10.758 Din 60 p, vadij 1614 Din-, II.. solastnin-skih pravic do '/isd vi. št. 85 k. o. Rajhenav, pripadajočih k pod I, navedenemu zemljišču, solasl-ninskih pravic do 4/i»« vi. št. 85 d. o. Rajhenav, pripadajočih vi. št. 272 d. o. Sela, ter solastninskih pravic do 4/>mi vi. št. 85 d. o. Rajhenau, združenih z vi, št. 273 d. o. Sela; cenilna vrednost 38 Din 40 p, najmanjši ponudek 25 Din 60 p, vadij 4 Din;
III.	solastninskih pravic do 'A vi. št. 105 d. o. Mozelj, združenih z vi. št. 62 iste d. o., in solastninskih pravic do Viki vložka 90 d. o. Mozelj, združenih z vi. št. 62 d. o. Mozelj; cenilna vrednost 443 Din 40 p, najmanjši ponudek 295 Din 60 p, vadij 44 Din 50 p; IV. solastninskih pravic do a/«s vi. šl. 252 d. o. Mala gora, združenih z vi. št. 32 d. o. Mala gora, ter solastninskih pravic do sorazmernega dela vi. št. 251 d. o. Mala gora, ki so istotako združene z vi. št. 32 d. o. Mala gora; cenilna vrednost 142 Din, najmanjši ponudek 47 Din 50 p, vadij 14 Din 50 p. Okrajno sodišče v Kočevju, odd. U. — Dne 27, oktobra t. 1. ob 10 bo pri sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin; zemljiška knjiga: Rogatec, vi. št. 234. Cenilna vredn-ost 29.711 Din, vrednost pritikline 700 Din, najmanjši ponudek 20.274 Din. Okrajno sodišče v Rogatcu. — Pri sodišču v sobi št. 3 bo dne 30. oktobra 1930 dražba nastopnih premičnin: 1. ob poldevetih zemljiška knjiga Črni potok, vi. št. 36, cenilna vrednost po odbitku bremen, ki jih je prevzeti brez zaračuna na največji ponudek 16.191 Din, vadij 1619 Din; 2. ob poldesetih zemljiška knjiga Novi lazi, vi. št. 45; cenilna vrednost 1685 Din, najmanjši ponudek 873 Din, vadij 168 Din; 3. ob pol 11 zemljiška knjiga Novi lazi, vi. št. 267, cenilna vrednost 7815 Din, najmanjši ponudek 5000 Din, vadij 781 Din 50 p; 4. ob pol 12 zemljiška knjiga Briga, vi. št. 181 in 102-1; cenilna vrednost 20.049 Din 39 p, najmanjši ponudek 13.366 Din 26 p,- vadij 2004 Din 94 p. Okrajno sodišče v Krčeviti, odd. II.
Javna ustna dražba. Na osnovi odloka kr. banskfe uprave v Ljubljani razpisuje Vodna zadruga za osuševanje lendavske doline prvo javno ustno dražbo v skrajšanem roku, za izvršitev delne regulacije potoka Lendave od 30.460 km do 30.729 km. Licitacija se bo vršila v pisarni zadruge, Dolnja Lendava št. 51, dne 6. oktobra ob 11 dopoldne. Predračunska vsota 30.998.95 Din. — Na osnovi odloka kr. banske uprave v Ljubljani razpisuje Vodna zadruga za osuševanje lendavske doline v smislu § 86.—98. zakona o državnem računovodstvu prvo jarno ustno dražbo v skrajšanem roku, za izvršitev delne regulacije potoka Lendave od 30.160 km do 30.460 km. Licitacija se bo vršila v pisarni zadruge, Dolnja Lendava št. 51, dne 6. oktobra 1930 ob 11 dopoldne. Predračunska vsota od 42.750 Din.
Vpis v trgovski register. 1. Za v r š n i ki C o., trgovina z. mešanim blagom na Če-šnjici. Družabniki: Znvršnik Ignac in Lotrič Franc.
Jugočeška, jugoslovansko d. d., Kranj. (Vpisano zvišanje glavnice od 10 na 20 milj.
T e k s t i 1 b a z. a r . družba z. o. z. l/briše se poslovodj<t: Pole Karol. Vpiše se poslovod-kinja: Čok Marica, soproga odvetnika v Belgradu.
Autotaksi M ""^"T
Novo mesto-Kandlia Telefon št. 1K
•Swr>0 ^»Zod
Rz£<zo
l^ss
• > —. -n


= * »i —- ® S
js-Js"
o ia
i</> 0 «
juti ti"' a — z _

Klatež
1-5-
1-ši'itto 5 u j e os
č« ca '3 -g fr » gos SO
SiSS-m £2 i 8- s *
a »J! » ^
P >■ N ^
I 1115*
fl^l
•a -r. OJ «
JU
I
" S - . w> »O ► - s
IsJais
a vi i
Iz stfclrsklh spominov. Povest. A. J. Maksimova Prevel in s pripombami popolnil Ivan Hribar.
Prebudila sva se iz prijetnega poluspanja in se vrnila k hladni brezbarvni realnosti. Ko sva odhajala, sva se nehote ozrla nazaj. Utica, obvita z magnolijam!, naina je postala mil spomin: v njej sva spoznala vso silo medsebojnega nagnjenja. Kar se mene tiče, sem zapuščal utico z neobjasnivim obžalovanjem; najrajše bi bil ostal v njej, umrl v njej...
;;0h, deca, deca,<r sprejel naju je dobrosrčno Var-lamov, sedeč že pri mizi. -Ako klepečeš, ne pozabljaj, da hoče utrujen starček jesti... Da, jako sem se utrudil, in to begajoč samo za poslom svojega spoštovanega prijatelja Kuzme. No, Aleksej, takšno sem, bratec, šalo napravil, da moreva tvojo stvar menda smatrati rešeno.«
Ob zadnjih Varlamovih besedah zadrhte vsi živci v meni. Ozrem se na Sašo in opazim, da je njeno dra-žestno lice smrtno pobledelo.
Starček, ne opazivši najine zmede, nadaljuje:
»Vendar je treba še marsikaj dovršiti in mislim, da bo Aleksej moral v Petrogradu ostati še pičlih štirinajst dni.«
To naju nekoliko pomiri. Pred vsem naju je čakalo dva tedna sreče, vpijanjenja, potem pa ... Toda bolje je ne misliti o bodočnosti!
Čas je v sladostnem opijanjenju vzajemne ljubezni potekal hitro, neopaženo. Ljubila sva se molče, brez strastnih podvigov, brez prisrčnih objasnjevanj. Najina ljubezen je ostajala v okvirju spoznane dolž-
nosti, katere se nikdo naju dveh ni mogel odločiti, da poruši...
Pisma, ki so prihajala od očeta, so govorila o nujnosti povratka v Irkutsk. V vsakem je starček povpraševal, bode-li kaj kmalu pravda končana in ni skrival svojega nezadovoljstva zaradi moje dolge odsotnosti. O moji ženi je pisal nejasno z besedami, katerih razumeti nisem mogel, pa tudi ne hotel. Razen tega je iz njegovih pisem prosevala neka pritajenai, čudna, meni neznana skrb. Poznal sem svojega očeta, da je živel izključno le svojemu poslu in da ni bil pristopen za postranske vtise. V tem ga je pa očividno mučila neka misel, ki ni bila v nikakšni zvezi z opravili njegovega vsakdanjega življenja. Prikovan po ljubezni na Petrograd, kakor Prometej k skali, se mi ni mudilo domov in nisem se želel poglabljati v nejasna namigavanjia svojega očeta. Saši še celo o prejetih pismih nisem ničesar omenjal, tla bi je ne spominjal na bližajočo se ločitev...
VI.
Štirinajst dni je prešlo ko en dan! Nekega jutra, ko sva midva sedela v priljubljeni najini utici sredi tropičnega rastlinstva, je prišel k nama Varlamov radostnega obraza...
"Ura!.; je izpregovoril in si je mel roke. Zmagali smo. Pravda je končana in dobljena. Pojdiva, mladenič, da popijeva kozarček penečega ... Zares je vredno orositi tako srečen izid pravde .. .<r
Ko bi se bil moj spoštovani gostitelj manj zanimal za to novico, bi bil nedvomno opazil, kako so naju potrle njegove besede. Toda on se ni zanima! za najino zmedo in je veselo nadaljeval*
»Ta srečna okolnost pa ni, da bl morala Imeti vpliv na tvoj odhod. Skrajne sile ni; doma počakajo, nam bi bilo pa žal, ko bi se morali tako skoro ločiti.«
Oprimem se teh besedi, ko rešilne deske:
»Da. Tem bolj, ker mi je neobhodno potreba Izvršiti še nekaj naročb in završiti svoj neveliki posel,« hitim odgovoriti.
»Čisto prav, je pritrjeval dobrodušni starček, ostani nam še nekaj časa gost, potem pa z Bogom v Irkutsk ... Sedaj pojdiva orosit završelek juridičnih sitnosti.«
Jeli vam potreba dostaviti, da nisem racunil s časom, ko sem se odločil, da ostanem? Dnevi, tedni so potekali; jaz pa sera pooabil dolžnosti sinu in moža in živel sem le sedan jim ...
Vendar je to brezumstvo moralo imeti svoj konec. Razplet je prišel hitro in nepričakovano. Nekega jutra je bilo. V mojo sobo stopi Praskovja s pismom v roki
~ Od kosa?« jo vprašam burno in v skrbeh, ko da slutim, da prinaša pismo žalostne vesti zame.
>Pismonoša ga je prinesel in ker nobenega sluge ni bilo doli.. .<r.
Ne da poslušam Praskovjine marrije, iztrgam pismo iz rok deklice, kateri se je moja trenotna razburjenost jako čudna zdela. Na zavitku zagledam ir-kutski žig. Pismo je bilo otl oteta in se je glasilo:
Aleksej Kuzmič! lz časnikov in ne oil tebe sem zvedel, da jc moja pravda končana. Zanašajoč se, da se lakoj vrneš, ti nisem pisal. Videč pa, da si pozabil na vse svoje dolžnosti, ukazujem ti pod zapretnjoi
n^otnvatroira rvi-rvl/l otctim A n „; *H„; in . 1, • .i	nn
vvv.v. U»vgu	vmv/iO,TU) UU DI O.It t 1 It UTUJOVt Ut JUU
prejemu tega pisma na poti domov.«
Alali oglasi
Vjaka beseda 50par ali prostor drobne vr>lice1500in. Najmanjši Zfiesek5Din.0glaiinad 9 vrstic seračunajo viš/e.Zaoqlase *troqo litovskega in reklamnega značaja vsaka vr»tica 20ih.
Najmanjši zne$ek10Din.Pristojbina za "šifroEDin.Vjakoglaj treba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo le.čejepriložena znamka. Ček. račun ljubljana10.3Wel.^t.23-2ž
tlužbodobe
Učenka
se sprejme takoj z nai-manj dvema razredoma meščan, šole, delavna, večjo trgovino mešanega blaga pri I. Schauperl, Dobrna pri Celju.
Pekovskega vajenca
se takoj sprejme. Prednost ima oni, ki se jc že učil. - M. Novak, pekar na, Sevnica ob Savi.
Kuharica
samostojna, vešča vseh gospodinjskih del, se takoj sprejme. Predstaviti vsak dan med 1—2. Naslov v upravi -»Slovenca« pod št. 10.096.
Spretno dekle
iščem za entlanje, ažuri-ranjc in strojno vezenje v Kranj. - Naslov v upr. •Slovenca« pod št. 11018.
Jnserati
v-Slovencu*
. imajo največji uspeh:
lasjužek
Iščem
i a irse kraie v državi zastopnike za prodaio no ve oatriotične slike Prodajo je odobrilo in omogočilo pristojno ministr stvo. Zaslužek 3—6000 Din mesečno Obrniti sc je osebno ali pismeno Izdavačkoi kancelariji Beograd, Kolarčeva 3/1.
Pouk
Gosli poučuje
biv. učitelj konservato-rija, Študcntovska ulica 9/1.
Šoferska šola
prva oblast, konc., Ča-mernik, Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugoauto). — Tel 2236. Pouk in praktične vožnje.
Stanovanja
Dijaka
mlajšega, sprejmem stanovanje in hrano. Šva-
Majhna soba
zračna in z elektriko, v sredini mesta, 5 e odda akademiku. — Naslov v upravi lista štev. 11.067.
Stanovanje
2 sobi, kabinet, pritikline, blizu sv. Krištofa, se odda takoj ali 1. novembra. Vsa pojasnila pri upravi »Slovenca« pod št. 10.731,
Dve stanovanji
se oddasta s kuhinjo in eno sobo s 1. oktobrom. Val. Vodnikova ulica 32, Zelena jama.
Sostanovalka
poštena, s svojo posteljo, sc sprejme. Zelena jama, Prešernova ul, 18, priti.
Več gospodov
se sprejme na stanovanje in hrano, mesečno z vso oskrbo 650 do 700 Din. Dobra domača hrana, sobe čiste in zračne. Manjše mesto blizu železnice, z lepo okolico. Primerno za starejše gospode ali upokojence, ki žele v zdravem, mirnem kraju živeti. - Ponudbe na oglasni odd. »Slov.
bičeva ulica 15, vrata 10. pod »Mirni dom 11.045«.
Štajerska sadjarska zadruga
v Mariboru, Miklošičeva ulica 2
nakupuje vsako množino vse vrsto
namiznih, kakor prešnih jabolk
plačuje najvišje dnevne cene in prevzema blago vsak dan v Miklošičevi ulici 2
Naša srčno dobra blaga mati, oziroma tašča, stara mati, sestra, svakinja in teta, gospa
Marija Kartin poj. Poubp
vdova po veletrgovcu
je danes, dne 25. septembra ob 7 zjutraj po mučni bolezni, pre-videna s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala.
Blagoslovitev nam nepozabne pokojnice se bo vršila v soboto, dne 27. septembra ob 16 v hiši žalosti v Mariboru, Wildenreinerjeva ulica 14.
Zemske ostanke bomo položili v nedeljo, dne 28. septembra ob 9 po sv. maši zadušnici pri Sv. Juriju ob juž. žel. v rodbinsko grobnico k večnemu počitku.
Maribor-Sv. Jurij ob juž. žel. , 25. septem. 1930.
Dr. Franc Kartin, Oto Kartin, dr. Herbert Kartin, Josip Kartin, sinovi. - Minka Kartin roj. Knez, Marica
Kartin roj. Požek, sinahi — ter vsi ostali sorodniki.
Posestva
Prima posestvo
ca 5 ha prodam ali dam v najem. Posestvo leži 3 km oddaljeno od mesta Kraljeva. Pojasnila daje Dobr. Plešinac, Gostivar.
Kompleten vodnjak
sc proda. - Poizve sc: | gostilna pri »Tičku gričku«.
Grahom moka
se zdravniško priporoča ljudem, ki trpijo na prebavi in vsem, ki uživajo veliko mesa. Razpošilja I po 5 kg za 40 Din po poštnem povzetju Pavel | Sedej, umetni mlin, Ja-vornik, Gorenjsko.
Parkete
hrastove in parjene bukove ima stalno v zalogi A. Kane, tvornica parke- I tov, Mengeš - Slovenija.
Vilo
popolnoma novo, enonad-stropno s 6 sobami, kopalnico in vsem drugim komfortom in pritiklina-mi, kakor z velikim sadnim in grednim vrtom na krasni in solnčni legi, blizu Leonišča v Ljubljani, oddam v najem, event. tudi prodam. Najemnina samo 3000 Din. Pogoje in naslov pove g. dr. Trco Luci, odvetnik v Ljubljani, Dunajska cesta 29.
Majhno posestvo
se išče v bližini želez-	Puhasto perje
nicc ali večjega kraja z	Uilogram 38 Din raz_
lepo hiso ali dvorcem m	^ tju naj.
parkom. Hisa na| ima	1
Gostilničarji pozor!
Pristno ljutomersko staro j vino, izborile kvalitete, | razprodajam po 5 dinarjev liter, - Gjuro Valjak, | Maribor, Kino Union.
, , .	mani 5 kg. . Potem čisto po možnost, vodovod in be)o f k ,3oD '
električno uč. Plača se	jn čislj £ 25Q Q
tako, v gotovini. Ponud-	L Brozovič< Zagrebi Mica
bc s sliko in natančnimi	g2 Kemjč čistil*ica perja
podatki pod st. »377« na
Jugomesse, Zagreb, Je-	'
Restavracija
v Zagrebu, na najboljšem prostoru, v cen- | trumu, z vsem inventarjem in dolgoletno po- I godbo se takoj proda. Samo resni reflektanti od I stroke naj se javijo na od žag se dobijo v vsaki naslov Gjuro Val j a k, [
Maribor, Kino Union.
lačičev trg 5.
Prodamo
Drva, odpadki
količini pri tvrdki Ivan Šiška, tovarna parket v Metelkovi ui. 4. Tel. 2244.
Vinske sode
večjo množino ali ludi I
...	. 'posamezne po 3, 4, 7, 10
kratke za mene do g0 hli kakor tudj I
nc kletarske potrebščine ... .. r. ■ ,	.. in stroje takoj prodam
Telefon 28-20 in 25-95. jem se oddajo dve izbor_ ni vinski kleti. - Gjuro
lll.a za obijanje
oblane za pode prodaja po zelo nizki ceni

Zahvala
Vsem, ki so z izredno mnogobrojno udeležbo pripomgoli, da je imel naš iskreno ljubljeni in nepozabni sin, brat in stric, gospod
Franc Auman
tako veličasten pogreb, naša iskrena zahvala. Posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini, domačemu občinskemu odboru in zastopnikom okoliških občin, krajevnemu šolskemu odboru, učiteljstvu in šolski mladini, Katoliškemu prosvetnemu društvu v Dobu ter gasilskim društvom z go^io, ki so v tako častnem številu spremili blagega pokojnika na njegovi zadnji poti. Naša iskrena zahvala tudi gg. govornikom, ki so se v lako lepih in ganljivih besedah poslovili od rajnega, kakor tudi cerkvenim pevcem v Dobu, ki so ae oddolži , svojemu zvestemu pevskemu tovarišu s prekrasnim petjem pred h.šo žalosti, v cerkvi in na grobu. Srčno se zahvaljujemo vsem darovalcem krasnih vencev, enako tudi vsem, ki so nam ob nenadomestljivi j7gubi leraztlt svoje sožalje in nam v teh težkih dneh nudili svojo pomoč.
Vsem skupaj še enkrat: Bog plačaj!
Vir pri Domžalah, dne 25. septembra 1930.
Žalujoči ostali.
Valjak, Maribor, Kino | Union.
Ta.
Ia £>iXr ^Ae^vtoa; jCi/vvroo
itlJli
MifcMZOSG
o»UVioZifc, v
Oom.^ivu
Debele
luikinastpfitrobe
: kupite nalrmeje pri tvrdk
A. VOLK, LJUBLJANA
Resi jeva cesta 24.
Kupimo;
Hidravlično prešo
za izdelovanje olja, v dobrem stanju, kupim. Bac, M. Sobota.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cet.
Star baker
medenino, cink, kupuje ( »Iris«, Maribor, Pobrežje j - Zrkovska 10. 1
nc
Jekleno mrilo vpliva brezbarven obraz. Šele barva ga poživi. Zato uporabljajte »Khasana 6u-perb kremo«. To oranžasto lepotilo (ki ili šminkal) se individualno različno spremeni čim ga smotreno razmažote po licu v rožnat lesk nežno oatrezajoč Vašemu bistvu, da ni mogočo odkriti umetnega
pripomočka.	......
Isti učinek ima »Kbaanna Superb rdečilo*. ki podeli Vašim ustnam mladostno sveiitio in zdravje. poleg tega pa jib povdari zadostno, vondar ne prokrlčeče.
»Khasana Superb kremac. kakor tudi to rde-čilo je odporno napram vremenu, vlagi tn — po-tjaboui. Samo a milom bo da odstraniti barvilo..
/
SUPERB
Zaloga za Jugoslavijo: JUGOPHflRMACIJA D. D.
ZAGREB Oddelek kozmetike
Dr. M. Albersheim, Frankfurt a. M. - London
Skladišče za Jugoslavijo: Jagopliarmacija d. d., Zagreb, Oddelek kozmetike.
Umrla jc naša dobra mati in stara mati
Ana Kink
vdova žel. čuvaja
v 86. letu starosti. — Pogreb bo v petek v Rajhenburgu.
Žalujoči ostali.
Zahvala
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja povodom smrti naše predrage soproge, mame, sestre, tete in svakinje, gospe
Marije Ražem
kakor za poklonjene krasne vence in cvetjc, sc tem potom najtopleje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo dolžni gg. zdravnikom, čč. sestram-usmiljcnkam, gg. pevcem, društvu »Soča«, klubu Primork, Kolu jugoslovanskih sester ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so nepozabno pokojnico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti.
Maša zadušnica se bo darovala v sredo dne 1. oktobra 1930 ob 7 zjutraj v župni cerkvi sv, Jakoba, Ljubljana, dne 26. septembra 1930.
Žalujoči ostali.
	''•V .'"-r. v-'	i -., i.' v		it-.' .-.-..v:	\
					
Zahvalo
Najlepše sc zahvaljujemo vsem, ki so z nami žalovali ob smrti našega ljubega rajnkega, gospoda
Franca Ramovša
in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poli fer 7. rožami in venci okrasili njegov grob.
Borovnica, dne 25. septembra 1930.
Rodbina Ramovševa.
Izdajatelj: Ivan Hakoveo.
Urednik: Franc Kremžar,