Leto LXV PoStnlna plačana v gofovfni V Ljubljani, v nedeljo, dne 10. januarja 1937 štev. 7 a Cena 2 Din Naročnina mesečno ^^^^^^ ^^^^ A. ^^^^^^^^ ^^^ ^^^^^^^^^ ^^ Ćek. račun: Ljub- 25 Din. za inozem- МИг ^j^T^fc V ^^^ 6 ^^^^^^^^ ^^^^^^^ Mana sivo — ne- ццљ^ ШИВ МШ Н^ ШШ ■ ______________ш ^Вш |ол4''za ce- ^^^^^^^ Ш^Ш ^^Л ш g И^^ШШ^* ^^НН^к н Ш^Ш M w Ш ^^и inozemstvo 120 Din ЧШНШј AH0 Ш ff^P ШШ Ш ^ШШ V^l Uredništvo je v ^Јг JL^ ^^^^^ ЈШњШ^* J ЈШЛшШШ^ ^^^^^ U p r a v a : Kopitar- Kopitarjevi ul.6/111 i jeva ulica štev. 6. Telefoni uredništva in uprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96 -! Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Ob viru živi'eni a Nemci v španskem Maroku Umih samo proti dodelitvi hotonij Francoski vojni minster hiti v Alriko Tolikrat slišimo v javnosti povdarjeno načelo, da je družina osnovna celica družbe in naroda. Ako so močno in zdravo družine, so zdravi tudi narodi in morejo upali na veliko bodočnost. Ako pa hira ta srčika družbe, nujno propada tudi narod in je žc zapisan, hitrejši ali počasnejši smrti, razen če se ntu posreči notranje prerojenje — potom družine. To je tako priprosta in jasna resnica, kakor enostaven matematičen račun. In če nas kaj preseneča v sodobni družbi, nas mora presenetiti tole dejstvo: še nikdar niso bili narodi tako prežeti racionalizma kot dandanes; nikdar so jim še ni vtepala toliko v glavo potreba po osvojitvi novih zemlja in podjannljenju drugih narodov; nikdar morila še niso velike in male države kazale toliko poželjenja po tem, kar imajo drugi, in tako malo zadovoljstva s tem, kar je njihova last: Pri vsem tem pa stoletja in tisočletja nazaj družina najbolj kulturnega ilcla sveta, naše Evrope, ni bila nikdar tako zelo bolna, kakor je v naši dobi. Več desetletij so neprijazni francoski sosedje s škoilo-željem objavljali statistike in računali čas, ko ho število rakev liadkrililn število zibelk v Franciji in ko bo najstarejši kulturni narod Evrope nastopil definitivn» pot izumiranja. Toda danes Francija nikakor ni več ue edina, ne osamljena in niti ne vodi več na žalostnem potu navzdol. V hitrih skokih so se ji približali narodi, ki so še včeraj s prstom nanjo kazali: Angleži, Škandinavci, Nemci, Avstrija... Med njimi ni več tekma za življenje, ampak tekma za- smrt. Vendar na zunaj še vse tako izgleda, kot da ni smrtne kali v življenjskem organizmu: Koloni-jalni narodi so še pokorni ; na mejah stoje velike in izvrstno oborožene armade, ki naj varujejo narodno posest; Francija, Belgija, Nemčija, Češka, Švica grade silovite obrambne črte iz jekla in betona v večno obrambo državnih meja, in Neniei kar naprej ponavljajo, da rabijo več prostora za svoj narod ... Ko pa motrimo gibanje prebivalstva po teh državah, primerjamo naraščanje umrljivosti in padanje rojstev, se pa moramo nehote vprašati: koga naj varujejo jekleno trdnjave, ki so zgrajene za večnost? Čemu več prostora za narod, ki ga bo v svojih lastnih mejah kmalu imel preveč? Kje so bodoči dediči, ki naj uživajo, kar je bilo pridobljenega z delom, z mečem ali z zvijačo? Nehote se spominjamo starega Kima, ki je vladal skoraj vsemu tedaj poznanemu svetu. Dokler so bili Rimljani nravno zdrav in veren narod, so stremeli za visokimi ideali in so tudi politično obvladali svoj ogromni državni teritorij. Ko pa so pričeli nravstveno propadati, so uvideli, da telesa njihovih vojščakov niso več zanesljiv zid pred zunanjimi sovražniki. Pričeli so graditi svoje utrjene limes, svoje Maginotove črte, katere pa zdravim in svežim barbarom niso mogle več zapreti pota v Italijo in v sam Rim. Ali bodo moderno Evropo oteli razni Magino-tovi obrambni pasovi pred sovražniki, ki preže na njeno dediščino? Ali jo bodo obvarovali pred azijskim barbarstvom? Težko, ko pa je sovražnik znotraj obzidja, ko je žo pod lastno streho. Vemo, kje je odpomoč, kje je edino zdravilo. Toda velika večina morda celo lastnih čitatcljev bi se nam smejala kot utopistoin, kot nerealnim sanjačem, ako hi postavili trditev: Več kot letala, topovi in obrambni pasovi hi evropskim narodom koristilo, ko hi med njimi vstal» nekaj takih mož, kakor je bil Marco d'Aviano, sv. Janez Kapistran ali sveti Frančišek Šaleški, ki bi v ljudstvu zopet vzbudili poginu živeti in spoštovanje do rojenega in še nerojenega življenja. In ti oznanjevalcï duhovnega prerojeuja hi morali imeli vsaj poslansko imuniteto, da bi mogli pozvati k spreobrnjenju ne le najnižje socialne plasti, ampak tudi vodilne, bogate in vladajoče kroge, da hi tudi tem zaklicali brez strahu kakor Janez Krstnik: Kar počenjate, vam ni dovoljeno! Potrebna je namreč obnova nravi, ki hi prenovila tudi vse ostalo življenje. Mnoge evropske države se bore oficielno proti boljševizmu. Državne policijo so na lovu za njihovimi trojkami, skrivališči in tajnimi tiskarnami, a iste države mirno gledajo agitacijo, ki naj ileinorali-zira nravi, pospešuje svobodno ljubezen, preprečuje rojstvo otrok, celo na svojih prometnih sredstvih, kakor na železnicah, prinašajo reklamo za uporabo aiitikoncepcionelnih sredstev ... Evropi ni prav nič nevarnih 10 milijonov sovjetskih bajonetov. Neprimerno nevarnejši je sovražnik, ki ze biva v hiši, ki znotraj izpndjeda zdravje in odporno moč evropskih narodov, kar sc vidno javlja v propadanju družine. Kako je v tem pogledu nieil našim narodom? 'Zal. moramo ugotoviti, da tudi Slovenci kaj malo zaostajamo za »naprednostjo« drugih narodov. Neštetokrat smo na tem mestu žo dvignili krik /.a gospodarsko pomoč delovnim stanovom, da si bodo mladi ljudje mogli ustanavljali lastna ognjišča in da bodi) žc ustanovljene družine mogle živeti človeka vredno življenje. Vendar niaterielne težave, ki so vedno bilo in vedno bodo pri- razmeroma revnem narodu, no hi smele biti razlog, da sc Boga postopoma iziinja iz družinskega življenja. Ne glejmo po nasprotnikih, temveč se ozrimo kar v lasten, katoliški krog in se vprašajmo: kje se opravlja skupna jutranja in večerna molitev, kakor so jo opravljali še naši starši? Molitev pred jedjo iu po jedi je mnogokje postala neznana stvar. Isto jo seveda tudi z obiskom svete maše in drugih verskih opravil. Saj je nedelja po mnogih družinah. kar tiče bogoslužja, dejansko odpravljena. Nič več ne zbiru družine k skupni, ljubi domačnosti, ki jo morajo čez teden zaradi dela doma pogrešati, Vsak član družine jo preživi po svoje: eden na izletu, drugi v gostilni, tretji na plesu. Nedeljska družinska skupnost je izgubljena in i njo tudi nedeljski mir in odpočitek. Nikdar se (oliko ne pi-jančujc kol ob sobotnih večerih in oli nedeljah. Ponedeljski listi pa prinašajo eele stolpce o škandalih. pretepih in ubojih. Družba ne najde zunanjega miru. ker ne pozna več notranjega. Človek si ne vzame več časa. da hi se sprostil navlake, ki se iiiii čez teden nabere v d um, in da hi svoje ravnanje korigiral ob večnih postavah v družbi sam s seboj ali tistimi, ki so mu po sreu in duhu najbližji. ,• Kjer se Roga izrine iz druiine. se vanjo vseli polno »problemov«, za katere nihče ne najde prave rešitve. Tako je tudi žo sam zakon postal velik »probleme. Ako si dva človeka pred Bogom obljubita večno zvestobo, si bosta s časoma ie znala kako urediti da pojile. Tudi. ee je težko. Tudi, če so razočaranju. Tudi, čo zakon ui prinesel uresni- Pariz, 9. januarja. A A. Jutranji ?»Echo de Pariš« piše danes o delovanju Nemcev v Maroku. List meni, da se sedaj ponavlja incident z Agadir jem v letu 1911. Nemčija se žo vsidruje v rudnike v španskem Maroku. Toda rudniki so le postrunski del dobičkov, ki si jih Nemčija ob-Ijuhlju v španskem Maroku. Nemčija hoče dobiti na svojo stran predvsem domačine. Tako hoče dvigniti domačine proti Francozom v Maroku in Alžiru. List pravi, da je Sohacht rekel, da je to najbrž »začetek nove dobe glede razdelitve k o I o n i jc. Nato ponavlja list, da bo francoska mornarica imela svoje letošnje zimske vaje ob severnoafriški obali. Daladier ho odšel 15. januarja v Afriko, da pregleda francoske posadke v severni Afriki. Vse te nevarnosti bi se mogle odstraniti samo tedaj, piše list, če bi se Anglija in Francija odločili za blokado Španije. Današnji i A mi du peuple« objavlja članek, v katerem pravi, da je Nemčija na najboljši poti, da si privzame zelo nevarno vlogo. Nemčija bo ali ostala v š p a n s k e m M а r o k u, ali pa bo zahtevala, da ji naj drago plačamo umik iz Španije s kolonijami, ali pa še hujšimi koncesijami. Navzočnost Nemčije v španskem Maroku bi pomenila stalno nevarnost za francoske posesti v Afriki. To se bo zgodilo, če se v zadnjem trenu'ku v Franciji ne zbudi na viden način čut za samoohranitev. Francoska posadka v Fezu je dobila nalog, da neprestano pazi nu razvoj dogodkov ter da takoj stopi v akcijo, če bi bilo potrebno. Vojaki ne sinejo iz mesta. Vsi dopusti so ukinjeni, čustniki pa so bili nujno poklicani z dopustov v svoje baze. V francoskih vladnih krogih trdijo, da Francija ne h» prav nič premišljevala, temveč da ho v resnem slučaju intervenirala tudi v španskem Maroku, če ne bo šlo drugače. Francija se je v tej zadevi obrnila tudi na vlado Velike Britanije ter se vodijo nujni razgovori. Francoski protest v Burgosu Vojašnice za Nemce v Marohu Pariz, 9. januarja. A A. (Havas.) V pooblaščenih krogih so dopoldne dali te-le podrobnosti o diplomatskih besedilih, ki upravičujejo korak francoske vlade v Burgosu glede na glasove, po katerih se v španskem Maroku pripravljajo vojašnice za nemške čete. Čl. 5. dogovora iz leta 1912. pa določa, da se Španija obveže, da ne sme odtujiti, ne odstopiti v nobeni obliki, tudi začasno ne, svojih pravir v reloti ali delno na področju, ki spada v sistem vplivnosti!« zone. Zdi se torej, da dejstva, ki so utemeljila francosko deiliaršo pri burgoški vladi, vsebujejo neizpodbitno kršitev gori navedenih besedil. Iz Ijondona se čuje, da se je včeraj britanska vlada bavila (udi s poslabšanjem položaja v Maroku ter je bila izražena želja, da se nujno sestane posebni odbor pooblaščencev, ki bi imel nalogo, da t« nevarnost odstrani v zvezi z meščansko vojno v Španiji. Ta posebni odbor naj bi bil sestavljen zopet od predstavnikov Velike Britanije, Francije, Nemčije. Italije. Rusije in Portugalske. Člani tega odbora naj hi imeli tako široka pooblastila, da bi lahko pravnoveljavno razpravljali o vseh vprašanjih v zvezi z Marokom in tudi podpisali eventuelne sklepe. Casablanca, 9. januarja. AA. Havas: Zadnje dni so Nemci izkrcali močne oddelke v Mellili. Oddelki so zasedli razne dele mesta. V pristanišču se je usidralo troje nemških rušilcev in več nemških podmornic. Nemški inženirji in rudarji so zasedli rudnike v ozadju mesta Mellile. Prevladuje vtis, da hočejo Nemci kar ostati v Mellili. Pariz, 9. januarja. A A. Havas: O zbiranju francoskega brodovja vzdolž marokanske obale se uradno izjavlja, da se brodovje res zbira, vendar pa gre samo za redne zimske vaje. Ze lani je francosko brodovje manevriralo tod okoli. Wladimir d'Ormesson piše v »Figaru«, da se širijo vesti, da bodo prišli kmalu močni nemški oddelki v špansko Larisso v španskem Maroku. »Mi moramo dvigniti visoko svoj glas, da kaj takega nikdar ne bomo dopustili. Naša vlada mora jasno reči svojo besedo. V tem slučaju lahko točno računa, da se hodo vsi Francozi kot en mož zbrali za njo.c V »OeuvreiK piše ga. Taboui, da se sedaj struna čudno napenja. Včeraj so francoske oblasti opozorile vlastodržee v Burgosu na vsebino sporazuma med Francijo in Španijo zaradi dogodkov v Tetuaiiu in Mellili. Ta energični protest v Burgosu obsega čisto točne navedbe o n a-v z o č n o s t i nemških uradnikov, častnikov i n vojakov v španskem M a r o -k u. Našteva tudi vso utrdbe, ki jih grade Nemei, in opozarja, da se je španska vlada v letu 1912. obvezala, da ne bo dopustila, dn bi se kakšna tretja država vscdla na ozemlje španskega Maroka. V isti številki objavlja Kayser članek, v katerem pravi, da je sedaj prišel čas, »da mora Francija jasno povedati do kod hoče iti.« »Populaire;; piše, da je sedaj načelo o ne-vmešavanju v rokah Anglije. Načelo, ki mora sedaj zmagati je: »Španija Špancem!« Pariz, 9. januarja, c. Francoski listi tudi v svojih večernih izdajah grmijo proti Nemčiji in proti njeni nameri, da hoče zasesti španski Maroko. Vsi francoski listi so soglasni in presojajo sedaj naenkrat špansko državljansko vojno tako, kakor da ne gre več za borbo med dvema ideološkima frontama v Španiji, ampak da gre sedaj samo za to, da se Nemčija vsede nekje ob Sredozemskem morju. Listi tudi pišejo, da se je sedaj vsa Francija zbudila in vsa Francija se v tem trenutku nacionalno enotna kot že dolgo ne zbira, da brani francosko posest in varnost. Listi v večernih izdajah sploh ne objavljajo komentarja DNB. ki v imenu nemške vlade pravi, da ni res, da bi bil samo en nemški vojak v španskem Maroku ali pa v Španiji. Pač pa listi objavljajo v širokih naslovih, da se je danes izkrcal nov oddelek nemških čel v Mellili. Jutri se izkrca nov polk nemških vojakov v Centi. Za nemške vojake pa so še drugod pripravljene vojašnice. Nemški vojaški železniški strokovnjaki so tudi že prevzeli špansko železnice v španskem Maroku. y f-^J -, „Vojna tulcev v Španiji Londonski „Times" o položaju na frontah a * t C F Mû V« Г- f A «fiBEI London, 9. januarja, TG. Tukajšnji »Times« priobčuje izčrpno poročilo o bojih v Španiji. Uvodoma piše člankar, da bi bilo krivično vse branilce Madrida imenovali komuniste in vse napadalce M&ùiida imenovati fašiste General Franco sam n> noben fašist. Toda obe stranki sta pod vplivom skrajnih struj in inozemska vmešavanja so ta vpliv še povečala. Nacionalistično letalstvo je v rokah Italijanov in Nemcev. Ugotovljeno je, da so proti sovjetskim bombnikom uporabljali nemške protiletalske topove na električni kontrolni pogon, Rusi pošiljajo čez Barcelono in Valencio neprestano orožje in bojni material rdeči vladi ter so zadnje tedne snloh čisto sami vodili obrambo Madrida. Nemška pehota v Španiji šteje okroglo lO.CO mož. Najhujša borba med tujci je pri Madridu. Skoraj ne mine dan, da ne bi prišlo_ do kakšnega težkega zračnega boja med ruskimi bombniki, ki so najhitrejši, kar jih letalska industrija pozna, in nemškimi lovci, ali kakšne manjše borbe med nemškimi Junkerji in sovjetskimi bojnimi letali. Če bi bili tujci Španijo pustili na miru, bi bila vojna že davno končana. Inozemstvo pa je iz državljanske vojne napravilo borbo med komunizmom in fašizmom. Čete na madriski fronti so mešane. Na nacionalistični strani prevladuje »tujska legija«, ki šteje 15.000 mož, ki jih podpira manjše število Nemcev, ki pa nastopajo sami, ne da bi se med Špance mešali Poleg teh se nahaja pri nacionalistih še večje število italijanskih, portugalskih in drugih prostovoljcev. Nemci so oblečeni v sivo uniformo, ki je nekako na sredi med nemško in špansko uniformo. Lahko jih vidimo vsak dan, kako prevažajo po velikih cestah okrog Madrida težke avtomobile, vozove z živežem in manjše in težje topove. Pred Madridom je tudi dosti karlistov. Pri Talaveri in Toledu, ki jih sovjetska letala mnogokrat bombardirajo, naletiš na mešane čete, toda lurbanov je dandanes mnogo manj kot svoje dni. Maroške čete so manj odporne in so silno umirale. Zdi se, da je okroglo 90% vseh Marokancev, ki so prišli prve dni v Španijo, umrlo na fronti ali od bolezni. Nacionalisti do sed-ïj niso doživeli nobenega poraza, razen pri Gijonu. Člankar zaključuje z domnevo, da Španija po končani vojni ne bo mogla ostali ne komunistična in ne fašistična. Zdi se, da se ne bodo več pozdravljali s stegnjeno roko niti s pestjo, marveč da bodo vsi šli na delo z geslom: Španija Špancem! na ustih. Dunajska vremenska napoved. Pretežno jasno, zjutraj in tudi čez dan zelo mrzlo, nn višinnh naraščanje temperature. Zagrebška vremenska napoved. Hladno in precej jasno. čenja vseh sanj in pričakovanj. Čim več sc morata drug z drugim in drug z» drugega boriti, tem trdneje ju bo čas zvaril skupaj. Toda radi verjamemo, da je brez žive vere danes zakon za vse življenje postal skoraj nemogoč. Ljudje so namreč postali tako komplicirani, tako zahtevni, sebični, se puste toliko vplivati, zapeljevati in so nestalni, da inore samo še edini, vseedini Bog, v katerega verujeta oba zakonca, izsiliti zakonu tisto resnobo. ki je z» življenjsko skupnost neobhodni) potrehna. — Takih namrov seveda ni več najti v romanih, ki pišejo o »ljubezni«. Tozadevne literature, ki rešuje (a »problem«, je ie toliko, da jo svet skoraj več ne bo mogel obseči. Zato pa tudi skoraj ne pozna več prave, resnične ljubezni, liste ljubezni, ki išče svoje sreče v sreči ljubljenega. Isto je s »problemom« padanja rojstev. Da. veliko s» krive neugodne gospodarske razmere. Toda, ko bi to bil edini vzrok, bi bogatini imeli rele kopice otrok. Tudi tega »problema«, s katerim je združena rast in obstoj naroda, ne bomo rešili sani» z boljšim gospodarstvom. Kajti pesimizem, ki ga mnogi starši kaiej» v strahu pred p»t»iustv»iii, ni drugega k»t prikrila sebičnnst. T» vprašanje bodo v stanu rešiti le plemeniti ljudje, ki p» duhu in črki verujejo in izpolnjujejo božjo postawi. Ne-sebičneii. ki hočejn hiti v življenju več kol uživalci snovnih dobrin, ki imajo široke poglede in odprt» srre za življenje drugih, tako da tudi sebe pozabijo. Idealisti in ne malenkostni pesimisti, ki I so nezmožni stremeti po največjih vrednotah življenja. — katere jc mogoče doseči le z velikimi žrtvami — samo ti so pripravljeni darovati družbi, narodu in Rogu vedno novi, vedno mladi dih življenja. Boga nazaj v druiine in druihn. pa hud» rešeni vsi tisti pereči problemi, od katerih zavisi usoda Evrope in tudi našega naroda. drin. Koliko tu'cev ie v Španiji Pariz, 9. januarja, b »New York Herald« poroča, da sta v Cadix prispela včeraj dva nemška motorizirana bataljona, od katerih je bil eden takoj odprcmljen proti Cordobi, med',e:n ko je drugi ostal v Sevilli. Zaradi teh vesti je zavladalo v Parizu veliko vznemirjenje, ki se je poleglo šele po polnoči, ko so prispele v Pariz vesti, da je britanski minister Eden poklica! k sebi nemškega odpravnika poslov 1er mu dejal, da brez ozira na špansko-francosko pogodbo iz 1. 1912 in ne oziraje se na versajsko pogodbo, prepoveduje Nemčiji, da zasede španski Maroko. Po informacijah, ki jih je prejelo angleško zunanje ministrstvo in ki iih je objavila tudi pariška izdaja »Newyork Heraldn«, se bori na strani generala Franca sedaj že 52.000 inozemcev, od teh 40.000 Nemcev in Italijanov. Odnosi Nemčije in Italije v Španiji je 2 : 1, Na strani rdeče vlade v Valenciij pa se bori vsega 12.000 inozemcev, od katerih je 30% Italijanov, nato pridejo Poljaki, Čehoslovaki, Holandci, okrog 1000 je Angležev, najmanj pa je Rusov, ki pa imajo poveljujoča mesta v svojih rokah. Franco zmaguje Burgos, 9. januarja, b. Iz glavnega nacionalnega štaba v Salamanci poročajo, da nacionalisti uspešno prodirajo v okolici Pozuela in da so do sedai zasedli tudi vas Araraca. Pri tej priliki so imeli branitelj Madrida 1000 mrtvih, nacionalistom pa je pade! v roke velik vojni plen. Pri velikih borbah okrog Pozuela, ki so ga nacionalistične čete zasedle, so imeli republikanci nad lOJO mrtvih. V teku včerajšnjega dne je k nacionalistom pobegnilo zopet okrog 200 republikanskih čet iz mednarodne brigade, ki izjavljajo, da je stanje v tej brigadi nevzdržno. Gre po večini za j ljudi, ki so se jim delale najlepše obljube, da bodo delali v ozadju za dobro plačo, potem pa so jih komunisti gnali v strelske jarke, kjer ne dobijo niti hrane ter tudi plače ne smejo zahtevati. Kdor se le z na'man;šo gesto upre, ga takoj ustrelijo. Zaradi tega je večina vojakov iz mednarodne brigade zelo poparjena ter nekateri vojaki komaj čakajo, da se osvobodijo pekla. Dal e so belj ugotovili, da so republikanske čete v zadnjih borbah uporabljale dum-dum naboje v strojnicah, zaradi česar je bilo mnogo vojakov težko ranjenih. Dal e se govori, da se je zaradi zadnjih neuspehov ubil polkovnik Mangnda, ki mu je bilo poverjeno vodstvo važnega sektorja na madridskem bojišču. Burgos, 9. januarja, c. Nacionalistične čete so danes zasedle vas Ararako pred Madridom. Sedaj je vsa reka Manzanares v rokah nacionalistov. Ofenziva generala Molle, ki traja sedaj že četrti dan, je preračunana tako. dn se mora zaključiti samo z zavzetjem Madrida brez kakega obleganja ali pa prekinitve ofenzive Opoldne ob 12.30 so nacionalistična letala zopet bombardirala Madrid. Poročita rdečih Madrid, 9. januarja, c. Obrambni svet Madrida je opoldne objavil, da je pritisk nemških in nui-rokanskih čet na odseku pri Araraei še zmeraj silno hud in tudi ne bo popustil, k*>r imajo na. cionalisti v ozadju silne rezerve. Republikanski oddelki trdovratno tiranijo svoje položaje. Pri tem jih podpira rdeče letalstvo. Madrid. 9. januarja, b. Sesti dan prve letošnje ofenzive proti Madridu stopa v odločilno fazo. I Ze od rane zore grmijo pred Madridom topovi, ki so motili mir vso noč med petkom in soboto. Sovražnik skuša z vsemi silami prodreti severo-I zupadno bojišče. Včerajšnje zboljšanje vremena je dalo povod za novo akcijo pehoti in motoriziranim . oddelkom, ki so neprestano naskakovall republikanske postojanke na odseku Pozuela-A raraca. Milijardo dolarjev (45 milijard Din) za vojsko Washington. 9. jan. Predsednik Roosevolt jo predložil kongresu proračun za leto 1937-38. Izdatki so določeni na 6.157.999.000 dolarjev, dohodki pa na 7.293.607.(100 dolarjev. Ogromna vsota jo določena za vojsko, in sicer 980.763.000 dolarjev, kar pomeni največjo vsoto v zgodovini USA, izdano v ta namen. (Proračun za leto 1936-37 je iinel za vojsko določenih 888.000.000 dolarjev.) Večji del te vsote je namenjen mornarici, ki bo takoj naročila v ladjedelnirah 2 nad-drednota, vsak po 50 milijonov dolarjev, 12 rušil-cev in 6 podmornic; gradi se pa že oziroma bodo spustili v morje 1 ladjo letalonosko, 1 veliko in 3 male križarke. 20 rušilcev in 4 podmornice. Zo pomorsko letalstvo zahteva Roosevelt 49 milijonov 500.00(1 dolarjev, drugih 60.000.000 dolarjev pa zahteva za letalstvo kopne armade, ki mora dobiti 520 novih letal. Pomnoži pa se seveila tudi moštvo kopne armade in vojnih ladij. Anglija in IlaVja jamčila tudi za naše obale London, 9. januarja. Kljub veliki napetosti, s katero tukajšnji diplomatični krogi sledijo razvoju vprašanja državljanske vojne v Španiji, oziroma stališča, ki ga zavzemata v tej zadevi Italija in Nemčija, zavzema prijateljski dogovor o interesih na Sredozemskem morju med Anglijo in Italijo veliko prostora tako v listih, kakor v razgovorih. Z ozirom na Balkan je važna ugotovitev, da ima sredozemski pakt med obetna velesilama veliko •važnost in vrednost tudi za Jugoslavijo. Grčijo in Turčijo, katerim ta dogovor jamči nedotakljivost njihovega ozemlja, kolikor meji na Sredozemsko morje. V Rimu so prepričani, da bo to tudi veliko pripomoglo zbližanjii med Jugoslavijo in Italijo. o katerem tudi v Londonu sodijo, da je neizogibno in da bo sledilo v kratkem času. O tem se je govorilo v Londonu za časa obiska, ki je bil pred podpisom sredozemskega pakta med Anglijo in Italijo. Med Turčijo in Francijo Pariz, 9. jan. b. Turška vlada je poslala francoski vladi nov predlog za rešitev epora glede Aleksandrete. Nov predlog je bil včeraj objavljen na sestanku turškega zunanjega ministra dr. Ruždi Arasa in francoskega poslanika v Ankari Ponsola. Desničarski »Figaro« trdi, da ni nobenih izgledov, da bi Svet Zveze narodov odgodil «voio sejo, ki je že sklicana dne 18. januarja. List trdi, da bo vprašanje Aleksandrete pri tej priliki ponovno proučeno. Predvidevajo, da bo turška delegacija pred zasedanjem Zveze narodov odpotovala v Pariz 1er tam razpravljala o zadevi s francoskimi državniki. Turška delegacija namerava baje odpotovati iz Ankare 11. januarja. Francoski ministrski predsednik Leon Blum bo osebno sodeloval pri rešitvi tega spora. Ankara, 9. jan. c. Turški zunanji minister Tevfiik Ruždi Aras odpotuje v ponedeljek na čelu velike turške delegacije v РатГг, kjer se bodo začela pogajanja med Turčijo in Francijo zaradi Sandžaka in Aleksandrete. Pogajanja se bodo razvijala na podlagi novih predlogov turške vlade. Zunanji minister Ruždi Aras je zaprosil predsednika Ataturka, da naj se vrne takoj v Ankaro, da mu predloži nove predloge, ki jih je izdelal. Antiohija, 9. januarja. AA. (Havas). Neki elementi, naklonjeni Turčiji, so hoteli manifestirati za Turčijo, in so priredili stavko v Antiohiji. Učenci srednjih šol so pa priredili sprevod in nosili si-rii&ko zastavo. Okoli tisoč teh učencev je prišlo pred stanovanje opazovalca Društva narodov, nato so pa poslali deputacijo pristojnim obla-stvom, in izročili spomenico. Dijaki so ves čas peli sirijsko himno in vzklikali: Živela Sirija! Manifestacija se je končala brez incidentov. Preosnova nemške vlade Hitler govori 30. januarja o Španiji in o kolonijah Ziirich, 9. jan. TG. »Neue Ziircher Zeitung« objavlja daljši dopis iz Berlina o nameravanih preosnovah nemške vlade, ki ne bi zadele samo nekaj osebnih sprememb, marveč bi se nanašale tudi na ustavnopravno področje. Državni kancler Hitler bi ostal še nadalje vrhovni vladar Nemčije in tudi neke vrste vzvišeni državni kancler, toda vse upravnopolitične posle ministrskega predsedništva pa bi odložil in jih izročil G б r i n g u , ki bi postal »državni ministrski predsednik«. Pot generala Goringa navzgor bi s tem šla zopet za en korak dalje. Gôring je danes že ministrski predsednik Prusije, vrhovni poveljnik zračnega brodovja, diktatorski predsednik nemške gospodarske štiri-letke. Sedaj bi zlezel na najvišje mesto za Hitlerjem. Hitler bi se potegnil bolj v svoj Berchtes-gaden, med tein ko bi Goring vladal v Berlinu. Druga preosnova bi obstojala v tem, da bi nemška vlada po angleškem zgledu imela dvoje vrst ministrov, tako imenovani »ožji kabinet« in »širšega«. Ožji ministrski svet bi imel v rokah politično vodstvo države na znotraj in na zunaj. Tudi nekatera druga ministrstva bi se ali preosnovala, ali pa bi dobila nove ministre. Sedanji notranji minister Frick bi odstopil ter prevzel ministrstvo za vere, ki bi ga zapustil Rust ter šel služit na kakšno drugo mesto. Tudi dr. G ô b b e 1 s a čaka razširitev njegove oblasti, ker bi se odslej — po nameravani reformi — gotovi deli notranjega in verskega ministnstva neposredno Dunaj, 9. jan. TG. Poročevalna agencija »Sud Est« (ki jc pod vplivom bivšega zunanjega ministra Titulesca in torej piše neugodno za sedanjo vlado — op. ured.), javlja iz Bukarešte, da je vladna kriza odprta in da je bil ministrski predsednik Tatarescu dalje časa pri kralju ter se o krizi ž njim razgovarial. Kakšni sklepi so bili na dvoru storjeni, javnosti ni bilo sporočeno. V okolici vlade pa namigavajo. da je kriza v zvezi l najnovejšim razpletom polrtike na Balkanu. Finančni minister Angelesu. ki ie hotel odpotovati v inozemstvo, je dobil nalog, nai ostane doma, prometni minister Franasovici. ki sc nahaja v Parizu, pa je dobil povelje, da se vrne hitro domov. podredili ministru za propagando. V vlado bi vetopil tudi neki major H S h n I e i n , ki je sedaj vodja vsedržavnega avtomobilskega zbora. Poverili bi mu državno ministrstvo za promet, ki bi ga dosedanji minister F.ltz von Riibenbach zamenjal s poštnim ministrom. Propagandno ministrstvo zanika poročilo inozemskih časopisov, da hoče Hitler kot kancler odstopiti in se zadovoljiti samo z vladarskim naslovom ln posli »fiihrerja«, kar je enakovredno s predsedniškim mestom v državi. Kakor se vidi, Nov poklic: Dajanje krvi bolnikom Belgrad, 9. januarja. AA. Odkar eo mnogoštevilni poskusi v preteklosti omogočili postaviti na zaneslijovo osnovo možnosti transfuzije krvi v človeka na človeka, je ta način postal važno sredstvo za zdravljenje vseh mogočih akutnih in kroničnih bolezni, celo v takšnih primerih, ki so pred uvedbo transfuzije veljali za brezupne. Za transfuzijo krvi so se jxmujali ljudje človečanskih čustev, ki so to storili iz človekoljubnih nagibov; bili so člani raznih slojev j^rebivaistva. Nikoli jih ni bilo dovolj. In to je pogosto [ximenilo katastrofo za bolnika. V današnji dobi nezajjoslenosti so se mnogi med prejx>trebnimi zatekli k transfuziji krvi kot edinemu [Kiklicn. Na vsem svetu so se bolnišnicam začeli prijavljati poklicni dajalci krvi iz vrst zdravih ljudi, sposobnih, da preneso nekaj puščanja krvi, za kar so dobili posebno nagrado. ■■■шнишшаммпппмпшш Uradno glasilo ljudske stranke (maršala Ava-resca) »Indreptares■< objavlja neke vrste uradno poročilo stranke«, da je vladna kriza dejansko že odprta in da je treba začeti takoj politične razgovore o vprašanju, kdo bo nasledil vlado Tataresca«. List povdarja nadalje, da se maršal Averescu o vprašanju vladnega nasledstva še ni izrazil,« ker se želi posvetovati najprej s kraljem, če bi do tega prišlo, da bo njemu poverjena častna naloga, da sestavi novo vlado». Predsedništvo vlade pa ie izdalo uradno obvestilo, da so vse govorice o kakšni krizi vlade vzete iz zraka in tendenciozne. navedeno zanikanje nikakor ne spodbija reforme, kot je zgoraj nakazana. Trdovratno tudi govore, da namerava Hitler sklicati državni zbor za 30. januar 1er pri tej priložnosti dati neko važno izjavo o zunanji politiki. Zdi se, da bo govoril o Španiji in o kolonijah. V inozemskih krogih v Berlinu obstoja bojazen, da bo Hitlerjeva izjava zopet neko novo presenečenje, nek nov udar po mizi, kot so bile vse njegove dosedanje izjave, ki so še vsakokrat postavile Evropo pred nova dejstva. Ker je postala transfuzija krvi dokaj pogost način zdravljenja, zlasti v kirurgiji, so se v vseh državah ustanovila središča za transfuzijo krvi, središča, katerih naloge so mnegostranske. Potreba po takšnem središču se je jiokazala tudi v naši državi. In tako se je po zaslugi upravnika splošne državne bolnišnice in ravnatelja centralnega higienskega zavoda s pojxilnitn razumevanjem in pomočjo ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje ustanovil odsek za transfuzijo krvi pri splošni državni bolnišnici v Belgradu. Ta trenutek je to prvi odsek te vrste na Balkanu. Odsek za transfuzijo krvi se je ustanovil j>red 4 meseci, njegova pojxiliia ureditev se je končala pa te dni. Izdelan je tudi pravilnik, ki ga je odobril minister za socialno politiko in narodno zdravje. Po tem pravilniku jc naš odsek za transluzijo krvi ne samo edini na Balkanu, temveč po svoji organizaciji tudi edini v Evropi. Medtem ko v drugih državah posvečajo največjo pozornost na bolnika-sprejemnika krvi. je pri nas ena izmed najvažnejših nalog odseka pažnja o podelovalcih krvi samih tako z zdravstvenega kakor socialnega stališča. Že v začetku je odsek za transfuzijo krvi pazil pri izberi podeljevalcev krvi in jc vestno pregledal njihove sposobnosti. Kol edina zaščita podeljevalcev krvi se jim je po vestnem in vsestranskem zdravniškem pregledu izdala legitimacija z zdravstvenimi jXKiatki. Tako opremljenih jiodelje-valcev krvi ie kmalu bilo več ko 100. Takrat se je začelo njihovo organiziranje. lianes se v določenem številu iu po časovnem redu najemajo dežurni podeljevalci krvi. Razdeljeni so v dve skupini, v zunanje dežurne in notranje dežurne Tako imajo bolniki v nujnih primerili podnevi in jio-noči /e pripravljene krvodajalce. Zunanjih dežurnih dajalcev krvi je 15. če je |x>treba, pa pridejo med notranje dežurne, ki jili je 5. Oboji dobivajo za dežurstva hrano trikrat na dan. Zunanji dežurni se po naklonjenosti upravnika duševne bolnišnice preživljajo v duševni bolnišnici, notranji dežurni imajo pa v splošni državni bolnišnici svojo poftbno barako s posetljaini, razsvetljavo, kurjavo in hrano, fiolrebuo za krepitev organizma, ko nastopijo dežurstvo, se okopa|o in timijejo ter dobe čisto perilo iti ne uporabljajo za nobeno delo. Kadar nastane potreba po katerem izmed Kako se je treba borili proti komunizmu Vatikansko mesto, 9. jan. TG. Osservatore Romano« objavlja daljii članek, v katerem razpravlja o vprašanju: »Kako se je treba boriti proti komunizmu« in navaja sledeče misli: »Gibanje, ki ima za cilj, da povdarja dolžnosti premožnih ljudi in ki hoče življenjske možnosti revnih in delavskega stanu olajšati, ni komunistično gibanje, ampak odgovarja popolnoma človečanskerau in krščanskemu nazoru, ki ga je katoliška cerkev vedno učila. Komunizem podira ccrkve, pobija poštene nedolžne državljane, ruši ustanove in razkraja kulturo na polju dejstev. Proti temu komunizmu se je treba boriti tako, kakor pač dejstva zahtevajo. Ta borba proti takšnemu komunizmu ni nič drugega kakor križarska vojna poštenih ljudi, ki se nc dvigajo proti oblasti, ampak samo proti zločinstvu in barbars!vu. Kdor v tem boju stoji ob strani, je zagrešil krivično dejanje. Kdor išče izgovorov, da bi se mu ne bilo treba v to borbo vmešavati,-stori krivico, in vsaka kapitulacija, vsak umik pred takšnim komunizmom je zločin. Zločin ne sme slaviti zmagoslavja in čednosti ne smejo biti prezirane. Komunizem bo najbolj uspešno premagan, če se bodo prave življenjske vrednote zopet obnovile«. Božič na dvoru Belgrad, 9. januarja. AA. Na prvi božični dan je bila ob 10.30 v dvornem hramu na Dedinja služba božja, ki so ji prisostvovali Nj. Vel. kralj, Nj. kr. Vis. kraljevič Andrej, Nj. kr. Vis. kne/, namestnik in kneginja Olga ter kneževiča Aleksander in Nikola. Navzoče so bile ludi dvorne dame, civilni in vojaški dom Nj. Vel. kralja. Po končani službi l>ož.ji so navzoči čestitali Nj. Vel. kralju iu članom kraljevskega doma božične praznike. Danes, na tretji božični dan je bila zaradi rojstnega dne Nj. Vel. kraljice služba božja z blagoslovom v dvornem hramu na Dedinju. Služba božja se je začela ob 10.30. Navzoči so bili Nj. Vel. kralj, Nj. kr. Vis. kraljevič Andrej. Nj. kr. Vis. knez namestnik in kneginja Olga ter kneževiča Aleksander in Nikola. Prisostvovali so ji tudi dvorne dame in civilni in vojaški doni Nj. Vel. kralja. Belgrad. Q. januarja. AA. Za praznik Kristusovega ro|stva in novega leta so dobili Nj. Vel. kralj, Nj. Vel. kraljica Marija. Nj. kr. Vis. knez namestnik in kraljevski dom čestitke od uslanov in zasebnikov iz države in iz tujine. Po najvišjem nalogu je pisarni Nj. Vel. kralja čast izreči zahvalo ustanovam in jjosameznikom za jooslane čestitke in vsem tistim, ki зо se pri tej priložnosti vpisali v dvorne kniige. Belgrad, 9. jan. AA. Nj. Vel. kraljica Marija je dobila na svoj rojstni dan čestitke, ki izražajo miroljubne želje za dolgo življenje in srečo Nj. Vel. Po najvišjem nalogu je pisarni Nj. Vel. kralia čast izreči zahvalo vsem. ki so poslali čestitke, in oni, ki so se pri tej priložnosti vpisi:!; \ dvorne knjige. Iz postne službe Belgrad, 9. januarja,^ AA. Postavljeni so: za inšpektorja 5.' skupine Franc Javor, pošta Ljubljana 1, kontrolor 6. skupine za višjega kontrolorja 6. skupine Ivan Stibil, Josip Schager in Josip Filipić, pošta Ljubljana 2, kontrolorji 7. skupine, za kontrolorja 7. skupine Nuša Lavrić, pošta Ljubljana 1, Dragica Kuralt, pošta Ljubljana 6. Im enovani so za uradnika 8. skupine Feliks Franci, pošla Ljubljana 1, Marija Sedlar, pošta Split 1, za prometnika 8. skupine Matko Kucler, pošta Ljubljana 2, Ludvik Parkelj, pošta Ljubljani 1, za pomožna uradnika 9. skupine Emerik Aple-nac in Valirijan Osipović, pošta Ljubljana 1, za pomožnega tehničnega uradnika 9. skupine Izid ir Horvat, mestne ttt. sekcije v Ljubljani, za pomožnega manipulanta 9. skupine Slavko Magdič, pušla Ogulin, Maks Jereb, pošta Ljubljana 2. za pomožnega tehničnega manipulanta 10. skupine Josip Sentočnik, 5. ttt. sekcija Maribor. Belgrajske vesti Belgrad, 9. januarja, m. V Daruvarju je umrl poslanec JRZ Milan Dobrovič. Kot njegov rid-mestnik bo prišel v narodno skupščino Vinko Vod-trečil. Zagreb, 9. januarja, b. Današnja škofovska konferenca se je pričela ob 9. dopoldne in bo predvidoma trajala do ponedeljka. V Zagreb je danes prispel tudi papeški nuncij msgr. Hermenegildo Pellegrinetti. b njih, ga pokličejo in jx> izvršeni transfuziji zapiše zdravnik v njihovo legitimacijo jioleg drugih jxxlatkov tud' količino iniščane krvi, dajalec dobi pa še nadalje hrano v bolnišnici, in sicer 21 dni. Pri uas je uvedba prehrane dajalca krvi po transfuzija edina te vrste na svetu. Njen namen je dvojen: da se dajalcem krvi zaj.unči dobra iu brezplačna hrana, ki jih hitro spravi na noge. in da denar. ki ga dobe od splošne državne bolnišnice za transfuzijo, lahko pošljejo svoji družini, kar tudi redno store Vpoštevuti je treba, da so dajalci krvi večidel nezaposleni delavci, ki so si tako ustvarili nov poklic, in do neke mere zagotovili obsloj svoji družini. Nagrado za puščano kri izplača dajalcu splošna državna bolnišnica, in sicer za kri za siromašne bolnike po 500 Din do 500 kuhi kov krvi in za vsak nadaljnji kubik |>o I Din več. Količina puščane krvi se giblje v mejah največ do 000 kubikov, če je pa a l'-i • !rel)a se vef- pokličejo šc drugega dajalca. Bolniki, ki leže doina plačajo splošni državni bol-nošnici jx> svoji davčni odmeri; to je urejeno s |4>-sebnim pravilnikom. Od tega zneska se plača dajalcu krvi denarna nagrada jxi lestvici, določeni |v> posebnem pravilniku, morebitni prebitek se pa naloži v sklad, ki služi za podporo dajalcem, če pridejo v hudo stisko ali zbole. I ogosto se pripeti, da premožnejši bolniki iz lastnega nagiba povečajo nagrado svojemu krvodajalcu pa tudi drugi zasebniki in ustanove pošiljajo prostovolmc prispevke in tako podpirajo prosnoh tolikanj važne ustanove. Nad/oretvo nad denarjem odseka za transflu-лјо krvi vodijo upravnik splošne državne bolniš-nce. sef odseka гл transfuzijo krvi in po en šef o|ierativnega oddelka. Po transfuziji pregledajo dajalca krvi po preteku 21 dni. da ugotovc njegovo zdravstveno stanje in stanje krvi; če še nadalje izpolnjuje potrebne |xigoje, se mu vrne legitimacija. ki mu jo vzamejo po puščanju krvi in izplačilu nagrade za to. Takšen dajalec lahko ponovno |ioslane naprej zunanji dežurni, kadar pride na njega vrsta. Z ustanovitvijo odseka za transfuzijo krvi je naša država obogatela za sodobno «nejalno medicinsko ustanovo, zdravnikom ^jilcšnc državne bolnišnice je pa olajšano delovanje. Prerokbe o papežih (K poročilom o bolezni sv. očeta) Vsakemu izobraženemu človeku je gotovo znano, da obstoja nek papeški horoskop, to je knjiga, ki prerokuje ali napoveduje usodo naslednikov na prestolu svetega Petra. lloroskoj>e so v srednjem veku sestavljali navadno na podlagi konstelacije zvezd, pod katero je bil kdo rojen, pa tudi iz raznih drugih astroloških, geoloških in drugih znakov in okoliščin rojstva. Ti horoskopi pa tudi v moderni dobi niso izginili, ampak igrajo veliko vlogo vsakokrat, kadar se človeštvo nahaja v kakšni hudi gospodarski stiski in moralni krizi. Danes na primer taki horoskopski koledarji izhajajo na primer tudi pri nas v Ljubljani. Seveda pa je večina človeštva danes napram takim prerokovanjem več ali menj skeptična, dočim so v srednjem veku uživali skoro brezpogojno avtoriteto. Velika večina takih horoskopov seveda nima večje vrednosti, nego jo ima katerakoli praznil vera, nekaj pu jih je, ki so dosegli v resnici zgodovinsko znamenitost, ker se je baje veliko, kar so najx)vedovali. tudi izpolnilo. To more seveda, biti le goli slučaj ali pa je v nekaterih primerih produkt globoke intuicije ali, kakor bi rekli slovensko, uvidnosti, oziroma daleko- in globoko-vidnosti, ki iz neznanih nain znakov izvaja več ali manj zanesljive zaključke za bodočnost. Najznamenitejši od vseh horoskopov v zgodovini je horoskop papežev ali takozvane »Pre-rokhe sv. Malahijec. Ta ssveti Malahija.. je so stavil dolgo vrsto gesel v latinskem jeziku, od katerih pripada vsako enemu nasledniku na prestolu sv. Petra od 12. stoletja naprej in se konča s papežem, ki bo zadnji na svetu. Kdo je ta sv. Malahija? V resnici je obstojal sv. Malahija, ki je bil nadškof irskega mesta Annagh in je leta 1135 umrl v rokah svojega prijatelja sv. Bernarda v sloveči opatiji Clairveaux. Ze kmalu so začeli dvomiti, dali papeški horoskop v resnici pohaja od tega svetega škofa, in se je o tem napisalo v teku zgodovine veliko razprav. V sedemnajstem stoletju je dokazoval jezuit Men-estier, da so Malahi-jeve prerokbe goljufija, ki z irskim nadškofom r inmjo nobene zveze. Nepobitne dokaze za to prinaša znani zgodovinar pajiežev Pastor, ki seveda zastopa tudi mnenje, da tem prerokbam ne gre nobena vera, ker so produkt j>raznovernosti in špekulacije. Danes pa že skoro za gotovo vemo, kdo je ta horoskop setavil. To je namreč Cecca-relli di Bevagna, ki se je s takimi stvarmi bavil po poklicu in je bil za vlade Pavla V. nekako okoli 1610 ubit ali pa si je sam končal življenje. Vendar pa ta goljufija ni navadnega značaja. Zakaj papeški horoskop si je do današnjega dne več ali manj po pravici ohranil neke vrste nerazumljivo avtoriteto. To ima pač svoj vzrok v4em, da je malokateri papež, kateremu bi se geslo, katerega mu je dal »sveti Malahija«, ne prilegalo, kakor je to jiotrdila ujegova dejanska zgodovina oziroma življenje; seveda je treba vjioštevati. da je mnogo gesel takih, da se jim prilegajo najraz-ličncjjše življenjske okoliščine, kakor je to pri vseh takih »prerokbah*. Vendar pa je moral poklicni ponarejevalec Ceccarelli, sin šestnajstega stoletja, imeti velik dar intuicije, ker je veliko jireroiib resnično jako presenetljivih, to se pravi, da se čudovito zlagajo z življenjem dotičnega pa-jieža. Malahijeve prerokbe se začenjajo s papežem Celestinom 11. /. letom 1143, kateremu je avtor jiridal geslo »Ex castro Tiberis«; |iapež je bil namreč rojen v Citta di Castello ob Tiberi. Drugi moto v horoskopu, »Inimicus expulsus«, velja Ce-lestinovemu nasledniku Luciju II., ki se je jxt rodovini imenoval »Caccaianemick (Goni sovražnike!). Preskočimo nekaj stoletij. Geslo 3>Bos pas-cens« odgovarja papežu h'alikstu II. (1455), v ko-jega grbu je pasoči se vol. Geslo »Piscator mi-norita« pripada Sikstu IV. (1471), ki je bil član minoritskega reda in sin nekega ribiča. >Bos Л1-hanus in portu« označuje Aleksandra VI. (1492), ki je bil škof v mestih Albano in Porto in ima v grbu vola. Seveda lahko rečemo, da je Ceccarelli ta gesla lahko sam sestavil na podlagi papežev, ki so živeli pred njim, kar bo veljalo za nekatere papeže, kojih življenske okoliščine so bile splošno znane. Razmere v srednjem veku pa so bile take, da o večini teh papežev tudi Ceccarelli ni mogel vedeti tistih življenskih okoliščin, ki so |>o njihovih geslih označene, ker je bilo v tistem čusu neznanje- vjirav strašno, in to tudi v izobraženih krogih pn v samem Rimu, kjer so papeži stanovali. Gotovo pa so najbolj zanimiva gesla, ki jih navajajo prerokbe sv. Malahije fio letu 1610, ko je bil Ceccarelli, ako je res brez dvoma dokazano, da je on avtor tega horoskojia, že mrtev. Papež Gregor XV. (1721) ima geslo »ln tri-bulatione pacis«, kar jiomeni razburkan, mir ogrožajoči čas, kar za tega papeža, ki je pomiril takratne velike homatije po svetu, res velja. Za Benedikta XIII. (1724) imamo geslo »Miles in bello«, to je vojak v boju; v resnici je ta papež v času, ko so divjale jx> vsej llaliji borbe na vseh koncih in krajih, pri|>oniogel k potlačitvi državljanskih in tujih vojsk v svoji domovini, s čemer se je izkazal tako kot velik patriol kakor kot skrben branilec vere. Za papeža Pija IX., ki je vladal za časa velikih revolucij leta 1818, imamo Malahija geslo »Crtix de eruce«, in v resnici je ta papež v svojem, največje dramatike jiolnem življenju veliko pretrpel. Pa še drugače se to geslo čudovito ujema z dobo njegovega vladanja. Ko je namreč Pij IX. |>o prizadevanju oziroma orožju savojske dinastije leta 1870 izgubil Rim. je njegovi vladi, ki ima znamenje križa, sledi'a vlada savojske hiše, ki ima tudi križ v grbu (Crux de cruce jK>nieni dobesedno: križ iz križa ali križ [x> križu). »Lumen in coelo« velja za papeža Leona XIII., ki ,jn imel v svojem grbu zvezdo (luč 7. neba). To geslo pa se da tudi primeriti na znane Leonove okrožnice in delovanje, ki je v resnici razsvetljevalo njegov vek. Za jiapeža Pija X. ima Malahija geslo »Ignis ardens«, to je »plameneči ogenj«. Kakor vemo, je Pij X. nastopil prestol sv. Pelin na dan sv. Dominika, v kojega grbu je goreča haklja. Za časa svojega papsževanja pa je l'ij X. resnično gorel za vero in versko življenje, jjosebiio pa za sveto Evharistijo. Geslo njegovega naslednika Benedikta XV. je >Kcligio depopu-lata«, kar se vprav čudovito ujema z okoliščinami njegovega pontifikata, zakaj narodi so za tega časa v resnici jiozabili verske nauke in jim obrnili hrbet ter so začeli svetovno vojno. Ui je za vero imela še hujše |>osledice. Sedanjemu jjapežu Piju XI. velja geslo »Fides intrepida« (neomajna vera), in tudi lo je presenetljivo, zakaj sedanji jiapež se ne zavzema samo z vso silo verske mi-sijone med podani, ampak se bori tudi proti sodobnemu poganstvu v Evropi in boljševiškim naukom z duhovnim mečem neustrašene vere. Pri mnogih geslih seveda tudi v tej dobi velja, da je potreba nekoliko izumetničene ra7.lage, da jih spravimo v sklad z dejanskim življenjem onega, kateremu veljajo. Po »prerokbah Malahije« sedaj vladajočemu papežu sledi samo sedem papežev, in sicer »Pastor a n g e I i c u s« (angelski pastir), »Pastor et n a u t a« (papež in brodnr), »F I o s f I o r u m« (roža rož), »Do m «dieta le luna« (luna v sredini), »De la bore s o 1 i s« (o trudu sonca) in »G I o r i a o I i v a e« (>dika oljke,« kar je najbrž v zvezi /. delom 7.a mir. ker sta oljkina vejn in sad znamenji miru). Papež, ki ima to geslo, bo nosil, kakor trdijo te prerokbe, ime Petra II., s katerimi bi nastopil konec sveta in Cerkve na zemlji. Čeprav seveda tudi za ta gesla velja, kar smo rekli o drugih, da jionienijo namreč gola ugibanja. je vendar značilno, da se 7Л »Malahijeve prerokbe<- javnost še vedno zelo zanima in da celo znani vatikanski zgodovinar in pisatelj Francesco Zanetti v svojih najnovejših delih o ieli prerokbah razglablja. Kriza vlade v Romunqt V ospredju vlada maršala Avaresca Raztreseni slovenski udje Stara slovenska rudarska kolonija pod Fruško goro Pogled na Vrdnik. Na levi samostan Ravanica Vrdnik, 3. januarja. Širši slovenski javnosti je malo znano, da je bila pred leti v Vrdniku najmočnejša slovenska rudarska kolonija na jugu naše države. Svoje dni je tu okoli 700 slovenskih rudarjev pod zemljo služilo vsakdanji kruh zase in svoje številne družine. To je bilo v časih dobre gospodarske konjunkture, v časih, ko se rudarji niso marali tako pogosto seliti iz enega rudnika na drugega in iskati skoraj vsak mesec nove zaposlitve. Danes je tu drugače. Večina slovenskih rudarjev, predvsem kopačev, je morala vsled pomanjkanja dela oditi iz Vrdnika in si poiskati zaposlitve po bosanskih in srbskih rudnikih. Vrdnik se omenja že zelo zgodaj. Leži ob podnožju gozdnate Fruške gore, ki so jo poznali že stari Rimljani. Iz Sirmiuma, današnje Sremske Mi-trovice, je vodila čez Fruško goro cesta do Donave. Fruška gora sama spominja na naše mehko zasanjano hribovje po Dolenjski in Štajerski, je izredno lepa izletna točka predvsem za Novosadčane in Belgrajčane. Poleti radi lepih izprehodov po senčnatih gajih, pozimi pa radi primernih predelov za smučanje. Radi lepih in primernih prajcv je Fruška gora kar posajena s pravoslavnimi samostani, od katerih je najbolj znan samostan Ravanica v Vrdniku. Ti samostani imajo skoraj vsi lepe knjižnice in so že od nekdaj stali kulturno precej visoko. Predvsem radi bližine Novega Sada, ki je bil, kakor znano, pred zedinjenjem pravo kulturno žarišče srbske kulture, srbske Atene, kakor so ga navadno ponosno nazivali. Samostan Ravanica je znan tudi radi tega, ker v njem hranijo truplo nesrečno umrlega carja Lazarja in njegovo tuniko, ki jo je baje nosil ob usmrtitvi. Ljudstvo se večina peča z vinogradništvom. Že zelo zgodaj je pa pričelo izkoriščati tudi rudno bogastvo teh krajev. To seveda na najenostavnejše načine in brez večjih naprav. To so bili začetki sedanjega rudnika, ki je bil do 1880 leta samostanski. To so bili prvi začetki sedanjega rudnika, ki je bil Tega leta ga je pa od samostana kupil zagrebški trgovec Gustav vitez Pongratz. Ta je rudnik izkoriščal do leta 1907, ko ga je od njega kupila država. Rudnik se je od leta do leta lepo razvijal ter je bila do njega izpeljana tudi 20 km dolga železniška proga od Rume. Vitez Pongratz je prvi poklical v svoj rudnik slovenske rudarje, ki so bili radi strokovne izvežba-nosti že tedaj na dobrem glasu. Prišlo jih je precej. Tudi z družinami. Uprava rudnika jim je zgradila Se precej udobna stanovanja. Dober zaslužek pa tudi ostali življenjski pogoji so sčasoma privabili v Vrdnik vedno več slovenskih rudarjev tako, da je poleg stare delavske kolonije nastala še nova. Vsega skupaj je bilo tu zaposlenih do 700 slovenskih rudarjev. Življenje teh ljudi je bilo pač tako, kakršno je navadno življenje slovenskega rudarja. Naporno, toda tedaj dobro plačano. Delavstvo tedaj še ni poznalo novih »praznikov«, delavnikov brez dela in zaslužka. Naš rudar je kljub svoji navidezni robato-sti prinesel s seboj našo domačo pesem, ki jo je ob nedeljah in praznikih spremljala tudi harmonika. Razposajeno je odmevala v daljo, toda v njej je bilo le skrito hrepenenje po domu, po domači besedi in pa težko spoznanje, da le malokdo od onih, ki se je v svet za kruhom Dodal, zopet naide Dravo pot domov. Vhod v rov »Južno okno<>, katero je leta 1931 zalila voda Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutrai na prazen želodec kozarec naravne FRANZ IOSEF grenCice. Registrirano od Min. soc. pot. tn nar. idr. S. br. 15.485 od 25. V. 1S35. Nad 33 milijonov je šlo v Ljubljani 30 let katoliškega izobraževalnega dela v Celju Celje, dne 8. januarja 1937. Na dan novega leta je minilo 30 let, kar je osnoval v Celju takratni celjski mestni vikar Ivan Gorišek, sedaj župnik na Gornji Ponikvi «Izobraževalno društvo«, ki je poslalo matica vseh drugih društev v Celju in okolici. To društvo je vzniklo v dobi. ko so tudi na Štajerskem hoteli dalekovidni kulturni delavci izvesti v življenje načela in ideje prvih slovenskih katoliških shodov in v dobi, ko so na Štajerskem začele pokali strune slogaške politike, in si je utirala zmagovito |xit ideja načelne jasnosti v vseh področjih javnega življenja. Ustanovnega občnega zbora, ki je bil v veliki dvorani Narodnega doma. se je udeležilo izredno veliko somišljenikov novega gibanja. poleg tega pa še tudi nekaj zagovornikov stare slogaške politike, ki je pomenila za katoliško narodno zavest vedno le nazadovanje in propast. V taki atmosferi se je torej vršil ustanovni občili zbor. Slavnostni govor je imel dr. Anton Korošec, ki je bil takrat prvič izvoljen za državnega poslanca v avstrijski državni zbor. Za njim je nastopil sklicatelj občnega zbora vikar Gorišek, ki so ga med govorom nasprotniki srdito napadali. Novo društvo ie takoj zajelo zlasti mladino slovenske celjske okolice, posebno v velikem številu so pa pristopali k društvu tudi tovarniški delavci. Kmalu se je razvila pod skrbnim vodstvom prvega knjižničarja, profesorja Antona Cestnika, knjižnica. Že 1. 1908 je bil ustanovljen tudi telovadni odsek, ki je bil med prvimi na bivšem šla- Trgovskim in zasebnim nameščencem ! Vaša dolžnost je. da se vsi do zadnjega udeležite zborovanja, ki ga prirede vse zakonite organizacije zasebnih in trgovskih nameščencev > sredo, dne 13. januarja ob pol 20 v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Zborovanje bo velika manifestacija in zahteva: za razširjenje pokojninskega zavarovanja na vso državo; za popolno samoupravo za naš Pokoj, zavod; za pokojninsko zavarovalno obveznost tudi za trgovsko sotrudnike, strojnike z izpiti iu zobne teliti iKo; za zboljšanje pokojninskega zakona glede znižanja starostne meje in zavarovalne dobe. Pokažite, da sto solidarni in nepopustljivi pri obrambi svojih eksistenčnih pravic! Društvo združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije v Ljubljani. Razrešena uprava kamniške gasilske župe Kamnik, 8. jan. Osrednji odbor Gasilske zajednice Dravske banovine je razrešil relolno upravo kamniške gasilske župe in imenoval v upravo nove može. Razrešeni so starešina Anton Cerer iz Kamnika, namestnik starešine Ignac Tome iz Moravč, tajnik Franc Faj-iliga iz Kamnika, blagajnik Janko lluniar i/, Stranj in člani uprave inž. Rudolf Wilmann iz Domžal, Gregor Hribar iz Ihana, Jakob šare iz Lnkovice in Anton štebe iz Most. V začasni župni upravi je imenovan za starešino Nande Novak iz Nevelj, za namestnika Viktor Engelman iz Šmartinn, za tajnika I. Pire iz Stranj, za blagjnika Anton Štebe Iz Vlost, za člane uprave pa Gregor Repanšek iz I lomni. Franc Kovač i/. Studenca, Peter Maeelj iz Krašnje in Ivan Sršen iz Domžal. Gasilska zajednica v Ljubljani je iz tehtnih razlogov razrešila upravo kamniške gasilske župe. V razlogih se navaja, da je dokazano, da je razrešena župna uprava iz neupravičenih razlogov razreševal nekatere izvoljene člane četnih uprav, odnosno predlagala njihovo razrešitev, ali pa predlagala, da se pravilno izvoljeni člani gasilske župe in gasilskih čet ne potrdijo. Pogoste so tudi pritožbe o neupravičenih izključitvah in odklonitvah sprejema med članstvo čet. Zaradi nezakonitega in nepravilnega postopanja pri četnih upravah je izstopilo iz gasilskih vrst mnogo zaslužnih članov. Nova začasna uprava kamniške gasilske župe bo v zakonitem roku izvedla volitve in napravila red pri onih gasilskih četah, kjer so ве pokazle zgoraj omenjene nepravilnosti Razrešena uprava bo izročila posle novi imenovani upravi v nedelio dopoldne v easilskem domu v Kamniku. jerskem. Društvo je imelo tudi zelo agilen tam-buraški zbor. Po nekaterih neuspelih poizkusih pa je šele po vojni ustanovil sedanji celjski župan Alojzij Mihelčič pevski zbor, iz katerega je nastalo sedanje samostojno pevsko društvo Celjski zvon. V prvih povojnih letih so se zelo razgibala tudi kmečka dekleta in osnovala številčno močnejši odsek Dekliško zvezo, ki je bila pred kratkim zopet poživljena. Ves čas svojega obstoja je Izobraževalno društvo, ki se je 1926 preimenovalo v Katoliško prosvetno društvo, zelo uspešno gojilo tudi dramatiko. Mnogo se je igralo že pred svetovno vojno, po vojni je bila ustanovljena Gledališka družina, ki se je tudi pred nedavnim časom osamosvojila. Ob raznih prilikah: pri prosvetnih večerih, dramat-skili prireditvah in raznih proslavah je sodeloval tudi salonski orkester. Da je moglo društvo vsa leta tako uspešno izvrševati svojo nalogo, je v veliki meri zasluga Ljudske posojilnice v Celju, ki je dala društvu na razpolago lepe prostore in ga tudi sicer vsestransko podpirala. Društvo hoče ta svoj pomembni jubilej obhajali v soboto, dne HO. in v nedeljo, dne 31. januarja t. I. V soboto zvečer bo v veliki dvorani Ljudske posojilnice slavnostna akademija s pestrim sporedom, pri kateri nastopijo zastopniki vseli nekdanjih in sedanjih društvenih odsekov. Drugi dan ho po slovesni službi božji slavnostno zborovanje v Orlovskem domu. Govoril bo predsednik Prosvetne zveze v Mariboru, prof. bogoslovja g. dr. Josip Hohnjec. Božje zapovedi vel'a;o tudi za tovarnarje! Kranj. 9 jan. V Rusiji so boljševiki odpravili cerkvene praznike pri nas jih pa v tem posnemajo kapitalisti. V Kranju sta dve tovarni Jugočeška in Jugo-bruna, ki zaposlujeta nad 2000 delavcev. Ti dve tovarni sla na praznik sv. Treh Kraljev bilo cel dan v polnem obratu, lako, da se večina delavcev ni mogla udeležiti božje službe. Ni čudno, če je zaradi takega početja ljudstvo močno razburjeno. Ljudstvo od blizu vidi, kako tovarne lirez pravega vzroka in posebne potrebe la-korekoč prezirajo zapovedane Gospodove praznike ter s tem delajo pohujšanje. Na drugi strani pa tovarna s tem, da obratuje, sili na delo tisoče katoliških delavcev in delavk, kateri vedo, da je praznik treba praznovati in jih po katoliško obhajati. Vsak delavec ima pravico do nedeljskega počitka, razen v veliki sili iu potrebi. S takim ravnajem pa tovarne delavce silijo, da morajo opuščati praznovanje Gospodovih dni, če ne izgube kruh. l'a se potem so čudimo, ako beremo, da materialistični komunisti odpravljajo krščanske praznike! Vsaj med nami naj bo konec takega početja! — Kronična zapeka in njene slahe posledice, posebno pa motnje v prebavi, se morejo preprečiti z že davno preizkušenim sredstvom za čiščenje, z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo. ki se tudi po daljši porabi izkazuje kot zelo odlična. Oni, ki bolehajo na želodcu in črevih. pa pijejo »Franz-Josefovo^ vodo, so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom. Ogl. rng S. br. W74/.15. Vlomilec na hefu z ukradenim pse m Zapogc, 7. januarja. V Zapogah pri Smledniku je na praznik svetili Treh kraljev med sv mašo, ki je ob 6 zjutraj, vlomil v župnišče ne/.nan vlomilec, ki je vse sobe preiskal in vse premeta!, iskajoč gotovo denar, ki ga pa ni dobil. Odnesel je nekaj predmetov v skupni vrednosti 400 din, med temi tudi žunnikov s iniokres in britev. Odpeljal je potem s seboj mladega župni-kovega psa ter odšel z njim na Skaručno, kjer e tudi med sv. mašo, ki je tam ob 7, vlomil v Ingli-čevo gostilno, pa so ga moški, prišed«i ravno od maše. presenetili in odpodili. Odnesel 'e samo nekaj malenkosti. Ko so fantje leteli za njim. jim je prelil z ukradenim samokresom in tako ušel. Da ic bil isti tat kot v Zapogah, so spoznali po župnikovem psu, ki ga je peljal s seboj na vrvici, a se mu ie potem na begu odtrga! in pritekel čez dolgo časa nazai domov. Drobne Kaj pravile? ! v j/i Cimkur je nekoč pisni kritiko o neki kn jigi, ki je danes že (Iudiio pozabljen». Ocenil jo je približno takale: Slovenska literatura je stavba. ki naj jo Urade dobri zidarji. Stavbi so potrebni zidovi, za zidove kamni ter sem in tja tudi pest blatu. Ta knjiga pomen ju za našo literaturo blutoU Sič vet, nič manj! Sedaj nas pu vprašam, kdo je med nami, ki bi mogel odločna in jasna povedati, kaj vse spada v slovensko literaturo in kaj ne. To velja /lasti za našo prevodno književnost, ki se je boliutno razširila. Učnim, du maramo Slovenci svoje moči bolje izrabljali in s svojimi sredstvi l>olj varčevati. V naši prevodni knjiievnasti pa ti prevaja kar vsakdo, ne glede na to, ali je opravičili ali ne. ali zna nemški ali kakšen drugi svetovni jezik, /.lasti pa ne na to, ali zna slovensk i. še hujše pu je. to. da prevajajo v slovenščino vse pahni kn ji g, ki jili prav nič ne potrebujemo. kil ji g. ki so bodisi blato, bodisi nima jo nobene umetniške vrednosti■ MajliujŠe pa je to. ila nam mnogi založniki po svojih akvi-/iterjih m produjulcili ponujajo to blago za svetovne umetnine , češ. (la jih je spisat ta in tu lins, Franco/, \emec. /id itd. Nu drugi strani pa nemo. da je v resnici polno lepili literarnih umetnin, ki pa jih Slovenci še nimamo v domačem prevodu. Kes je, da pravega izobraženca nihče ne bo s tem premolil, toda nima vsak Slovenec možnosti, da se dovolj razgleda pa svetovnem literarnem obzorju. V.uto kupi in sprejme pač, kar mu ponujajo. Čehi so pred 10 leti prevajali prav vse, kur je v francoSčini izšlo, toda so .se te svoje razvade kmalu otresli, ker je bila njim sumim v škodo. Ta razvado morama tiuli mi opustili, saj je zadnji čas za ta. \i namreč vse dobro, za kar delajo razne založbe po svetu! novœe KORN 20. junija in od Na svetovno razstavo v Pariz se bomo peljali z odprtim avtobusom v dveh različnih variantah. Prva varianta od 0. do t. clo ti") avgusta: Ljubljana. Lienz. Innshruck. Konstanz. Schaffhausen, Slrass-bourg. Nancy. Pariz, Saarbriicken, Stuttgart. Muni-lien, lieiligenblut, Ljubljana. Druga varianta: or) 4. do 18. julija in od 5. do 19. septembra: Ljubljana. Benetke, Gardsko jezero, Milan. Turin, Mont Ceniš, Grenoble, Lyon, Pariz. Bnsel. Luzern. St. Morilz. Bolzano. Ljubljana Vsako potovanje bo trajalo t") rini. Poleg tega se bodo vršili izleti v Benetke, Monte Carlo, Nizzo. Rim. Grossglockner. Salzkammergut, Češko, Dolomite. Dubrovnik in Maria /Celi in bo še več krajših potovanj po tu zeinstvu. Zahtevajte prospekte. Prijave. in podrob ne informacije v Okoniovi izletni pisarni, Ljubljana. hotel »SIoik. Kol vdar Nedelja, 10. januarja: (1. nedelja po Razgla-šenju Gospudovem.) Sveta družina. Viljem, škof; Agaton, papež. Ponedeljek, 11. januarja: Higin, papež; Pavlin Oglejski, škof. ,Voi>i grobovi -j- Šolski upravitelj g. V. Zirkelbach. Umrl je o dolgem bolehanju v petek zvečer g. Zirkelbach iljem, šolski upravitelj v Primskovem pri Kranju. v 57 letu starosti. Zapušča ženo in 6 nepreskrbljenih otrok. Pogreb bo danes, v nedeljo, ob 4 popoldne na Primskovem. Naj v miru počiva! Pieostalim naše sožalje! + Frančiška Anion. Sv. -lurij ob Taboru: Že drugi dan novega leta so spét zapeli šentjurski zvonovi v slovo Šmonovi mami v Sv. Juriju ob Taboru. Krlor jo je poznal, se je razžalostil. predvsem otroci. katere jo zadel s tem že drugi udarec v istem letu. Ne bomo več videli nje, ki je pomagala samo drugini, zlasti bolnikom, ne bo več v cerkvi molila sv. rožnega venca pred sv. mašo in kesanja prod obhajilom kot jo to delala vsak dan že več ko 30 loi, ne bo več vsak dan pri sv. maši in sv. obhajilu, za druge in drutrim v vzpodbudo kol že desetletja. Z njo je legla \ grob goreča časti I kn presv. Srca Jezusovega. saj je bila naročena na Glasnik, odkar izhaja, vneta članica Marijine družbe za žene in Tretjega reda, vneta molivka čast Kralju vesoljstva za mir med narodi, dolgoletna abstinetinja. Kot je v življenju vdano pretrpela več bolezni, operacij, težav in udarcev, zlasti smrt moža in lansko izgubo hčerko .lulko. tako je Bogu darovala bolečine hude in kratke bolezni, še na Nedolžnih otročičev, en teden pred pogrebom smo jo videli pred obhajilno mizo, z vso pobžnostjo je na Novo leto, dan pred smrtjo prejela sv. Popotnico vse, kar je imela, izročila z:i sv. maše in takoj drugi dan šla po plačilo h Kralju vesoljstva, ki naj bo njeno obilno plačilo. Naj bo tu obenem izročena zahvala g. ž. Jožefu Pečnak za daljši vzpodbuden pogrebni nagovor in stoterim domačim in tujim, ki so prihiteli, da so jo 4. januarja spremili na zadnji poti. Zdaj počiva na lepem šentjurskem pokopališču |w>leg moža in hčere, s katerimi se, kot upamo, raduje v presv. Srcu Jezusovem v nebesih. Bog povrni Sinonovi mami vsa njena dobra dela in dobre vzglede. Naj počiva v miru! Osebne vesli — Poroka. Dne II. januarja 1937 se poročita v župni cerkvi v llotederšici g. Leopold Pe'kovšek iu gdč Kune Marija oba iz Ilotederšice. Ženin je najmlajši sin iz obče spoštovane in ugledne hiše Mabjancve. Mladoporočencema želimo cbilo sreče in božjega blagoslova na novi življenjski poti. IkSfc^. ^ Si. Sv -». «fc. -«v s» -t, • — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zlu traj na prazen želodec kozarec naravne »Frunz-.lo !.ef grenčleec Na Kofcah bo v nedeljo 10. t. m. sv maša ob 10. uri. Na praznik sv. 1 rch kraljev je začel padati suh sneg na zmrznejno podlago. — Vremenska napoved: Kvropa: \Ta vzhodu je umirjen val hladnega zraka s snežnimi zameti. Na ga hodu Evrope toplo in lepo vreme. Jugoslavija : Oblačno « snegom v sredini državo, na jugu in v vzhodnih krajih. Doloma oblačno v Podonavju. jasno na Primorju in v Sloveniji .Temperatura se je znižala v vsej kraljevini. Kalinovlk minus 7, Omi-šnlj plus 12 stopinj. Napoved za (Innés: hladno vreme. pretežno oblačno v vzhodni polovici, Itn Zahodu jaeiio. Sneg v vzhodnih in južnih delih države. — Pojasnilo! Prejeli smo tole pojasnilo z ozi-rom na našo notico od 0. t. m.: Tvrdka Bata d. d. Borovo, je po izjavi njenega zastopnika v pravdi zoper mene popolnoma domače jugoslovansko podjetje, katero nimn nobenih zvezo z Balo v Zllnu,? kaierega je zadeval moj govor na shodu »Akcije svoji k svojim (in no n« shodu Narodne Odbrane) dne 7. oktobra 1934 (in no leta 1933). Na omenjenem shodu sem nastopil kot govornik lo zato, ker je bil shod le gospodarsko- odn. jiiolžvajalno-zaščiinoga značaja. Moj govor tudi ni bil nikakšen napad na kakršnokoli domače podjetje, niti sam kot tak ni bil napad na tuje podjetje; temveč samo obrambni govor proti vzrokom propadanja čevljarskih eksistenc, kateri izvirajo iz inozemstvu, tujega kapitala ter sistema, katerega je zanesel k nam Bata kot tujec. Toliko javnosti v pojasnilo. — Franjo Kristan, čevljarski mojster, Ljubljana. Celovška cesta 85. — Huda nesreča. V ljubljansko bolnišnico so danes pripeljali z Jesenic 32 letnega hlapca Ivana Potočnika, stanujočega v Cankarjevi ulici 6. Potočnik je kopal gramoz, ki ga je zasul. Potočniku je zlomilo oba nogi ter mu povzročilo hude notranje poškodbe. Maj ne bo dneva brez »Jainin-Pekatet«, ker dobro diše, ker se jih vsi vesele in ker prinašajo k dobremu razpoloženju družine. — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 9. t. m. je objavljena »Do-polnitev uredbe o razsodniških odborih«, dalje »Izprememba uredbe o razsodniških odborih«, »Odločba o ustanovitvi preizkuševališča za volno v Belgt-adu«, »Pravilnik o ustroiu in poslovanju preizkuševališča za volno v Belgradu in »Odločbe občne seje državnega sveta: K § 133. zakona o občnem upravnem postopku: — K § 59., odst. (1) in (2), uradniškega zakona in § 61., prvemu in drugemu odst., zak. o drž. prometnem osebju; — K S 254 zak. o uradnikih in k čl. 158. zak o uradnikih za 1. 1923.« — V lastnem interesu vsakega bolnika, ki si želi ozdraviti astmo plučne in njim slicne bolezni, svetujemo, da se okoristi s ponudbo tvrdke PU1ILMANN & Co.. Berlin 615 Miiggellstrasse 25<25a. ki obstoja že mnogo let. ki brezplačno raz-posilia poučne brošure s slikami. Pazite na oglas na strani — Velik porast cen surovemu kakavu v zrnih. Mednarodni zapetljaji. zlasti pa veliko oboroževanje skoro vseh evropskih držav, je posledica podraženja večine predmetov. — Tako je v zadnjih mesecih poskočila cena surovemu kakavu v zrnu za preko 100%. To je povzročilo v inozemstvu kakor tudi pri nas znatno podraženie čokolade in čokoladnih izdelkov. Dr. Pregelj Ivan. Osnovne čr'ice z književne teorije. 112 strani, cona zvezana Din 24, založila jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — Knjižico, katero so vsi izobraženci in učeča mladina željno pričakovala je sedaj izšla. Saj do sedaj Slovenci :'e nismo imeli zares priročne in enotne knjige, o vprašanju, ki se zlasti v šoli pri pouku slovenščine neobhodno potrebuje. Saj pride vsak od časa .do časa v polo/aj, da želi v teh vprašanjih pojasnila. Posebno pa bo z izdajo «Osnovnih črticT u stre Mig našim profesorjem, in dijakom, ki bodo ^cbilf/a drobne knjižice vsa' pojasnila iz književne leorift, katero so sedaj morali iskati po raznih knj'tfafi.' Pojmi ?o ja no'razloženi podani v kleni predelavi. Knjiga obravnava najprej epično pesništvo, nalo liriko. dramat'ko. prozo. Zanimiva in za vsakogar praktično norabna pa so koncu kniige: Osnovno pregledana vprašanja in odgovori iz epike, lirike, dramatike in proze. V drobnejšem tisku pa so podani jiotrebni orisi in pregledi vsake književne vrste po posameznih književnostih s posebnim ozimni na slovensko, hrvatsko in srbsko. Delo zato toplo priporočamo —Obrtniški koledar 1937 vsebuje važne in koristne nasvete za vse stroke. Čevljarje opozarjamo na por.ebne strokovne tabele. Vsak kdor ima posla z obrtniškimi organizacijami, naj ga naroči pri Obrtniškem društvu v Ljubljani, Beethovnova 10. — Ivana Cankarja celotno delo, Z 20. zvezkom zbranih spisov že dokončana izdaja tega velikega dela, ki ga je s hvalevredno požrtvovalnostjo oskrbela Nova založba v Ljubljani«. Vsak zvezek posebej ima ostro očrtan urednikov uvod (Iz. Cankar) in književno zgodovinske opombe, ki pomagajo razumeti pisateljevo duhovno podobo in kažejo njegovo živo zvezo z življenjem slovenskega naroda. Zbrani spisi Ivana Cankarja so eno najmočnejših prič slovenskega duha in zaslužijo, da si jih oskrbi vsak zaveden Slovenec. — Jugoslovnnsko-bolgarska liga v Ljubljani obvešča svoje člane, da bo dne 16. in 17. t. m. v Belgradu kongres vseh Jugoslovansko-bolgarskih lig v Jugoslaviji in Bolgarsko-jugoslovanskih društev v Bolgariji. Generalna direkcija državnih železnic je dovolila udeležencem kongresa četrtinsko vožnjo od Ljubljane do Belgrada in nazaj. Ker velja ugodnost četrtinske vožnje samo za člane lige in to samo s posebno legitimacijo, opozarja vse, ki se žele udeležiti kongresa, da si pri ligi-nem tajniku g. V. Bučarju (Miklošičeva cesta 22b, II. nadstr.) pravočasno preskrbe legitimacijo, najkasneje do 14. t. m. Istotam se dobe tudi podrobne informaciie glede kongresa in potovanja. Vozna ugodnost velja za odhod iz Ljubljane od 14.—18., za povratek pa od IS.—21. januarja. Odbor JBL. — Vaše stanovanje Vain opremi udobno, moderno in najceneje tapetništvo li. Zakrajšek«, Ljubljana, Miklošičeva 34, tel. 34—84. — Dobro не lioste počutili danes'zvečer, ako boste vzeli dobro kopelj za noge, kateri pridenele pravo sol sv. Roka. Bolečine bodo takoj zginilo, kurja očesa se bodo tako omehčala, da boste iste z lahkoto odstranili z roko. Moč in življenjska sila |H)ljeta po Vaših udih in Vašem tolesu po taki kopel ji. — PRI RAZPOKANI KOŽI, ozeblinah, lišajih in izpuščajih čudovito deluje »OBLAKOVO KA-MILIČNO MAZILO«. — Па boste stalno zdravi je jxitrebno. da rod no pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic. srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. — V fit. I ir/ti rinit Ljubljano se zafinr esperantski totaj Jutri »h pol 8 7,vt"'er v narodni SoM. — Šmarje n ml Ljubljano. Kiti. prosvetno ili-uStvo priredi v nedeljo 17. jam. ivli .1 iHupoJtlne in oh 7 «večer prtu Hinešno komedijo v :t. dejanjih. Seivpluove «vi. j n."-p . Prid i(rri> Iki i udi petji! тлвкека zhrcrn. Prjju-Ii-lll sniohn, pridete in nepoln Mo dvornim, do zadnjega količku I Ropar na cesti obstrellen in prijet Burno iivijenje vlomilca Ivana Shopina Poizvedovanja Z.ntrhrl se je minil Itizbečiir. rjave liurvr / Mu Iiso pod vratom. t.iis-lmik nn) »e zttlnsi nit KuirlovHki eesli il v Irnfiki. Iznuhil ho le t v i len 3nl na pofttl med ZnliUknr. J <1 v o ulico in bolnišnico im se nuprona nnJditnUu oil-dnU v Znlokurjevi ulJoi 10. Ljubljana, 9. januarja. Takoj po novem letu je nastala za ljubljansko |iolii'ijo mrzlična napetost. Stari zakriti sovražnik ljubljanske policije in še hujši sovražnik železnih blagajn Ivan Skupin so je namreč odločil, da zopet nastopi svojo pustolovsko pot v Ljubljano. Ljubljanska policija je še pred novim letom bila prepričana, da je Ljubljano za nekaj časa očistila vlomilcev in bolj nevarnih tatov, izsledila je Radoševiča in njegovo tolpo, na sledi je bila za Srčnikovo tolpo, ki jo je kmalu |>o novem lotu tudi res ujela, toda Ivan Skapin pa je zločinec vse težjega kalibra. Ko je kriminalni urad ljubljanske policije v najstrožji tajnosti obvestil svoje detektive agente in pa stražnike: »Skapin se bliža! Zahtevamo najstrožjo pozornost!« je sleherni agent ali stražnik, ki služi vsaj nekaj let pri policiji. takoj vedel, za koga gre. Mlajši stražniki, nastavljeni v zadnjih letih, pa so deloma vedeli že iz pripovedovanja starejših,.deloma pa so se informirali, kdo je Ivan Skapin, vznemirjen pa je bil sleherni. Od 2. januarja dalje, ko jo Skapin prekoračil mejo, pa do anoči se je pozornost slehernega usluž-benca policije podvojila in jioostrila. Kriminalni urad Ljubljanske policije je bil zadnje dni do časnikarjev v ledeni rezervi, samo da ne bi kaj izvohali o Skapinu. Da bi zabrisal pozornost časnikarjev, jim je radevolje dal na razpolago skoraj vse podatke o Radoševiču, Srčniku in drugih domačih vlomilcih. Vendar so časnikarji zaslutili, da imata nadzornika kriminalnega oddelka Močnik in Žajde-la v »paci« nekega moškega, ki je najstrožje vklenjen celo takrat, kadar ga zaslišujejo vpričo stražnikov. Ta mož je znal samo italijanski in le nekaj malega srbohrvatski. Rile so tudi govorice o nekem poskušenem vlomu na Dunajski cesti, toda kaj namerava policija z bednim Italijanom, ni mogel uganiti nihče . Ta Italijan je bil namreč prva sled, ki jo je policija vestno preiskovala, da je dognala, kje je sedaj v Ljubljani njegov voditelj, glasoviti Ivan Skapin. Kdo je Ivan Skapin? Življenje Ivana Skapina je kakor pester detektivski ali pustolovski roman. Fant se je rodil lela 1902, po svojih starših pa jo pristojen v Vijiavo, sedaj pod Italijo. Ob prevratu ni opliral v Jugoslavijo, čejirav jo bil tu zelo pogosto, temveč je ostal italijanski državljan. Izučil se je strojnega ključavničastVa. Njegov mojster, ki ga je učil, je bil s fantom zadovoljen. Močan dečko, dobro razvitih prs. je pokazal veliko zanimanje za kovine. Posebno spretno je znal prižigati in rezati kovinske plošče. Dobri mojster najbrže ni slutil, za kaj bo fant to svojo spretnost še nekoč uporabljal. Le nekaj je mojstru grenilo radost nad izvrstnim učencem. Zdelo se mu je namreč, da fant prav nič no spoštuje tuje lastnine. Komaj 13-letnega fantička so leta 19iô, v času splo'me razrvanosti In divjanja svetovne vojne, dobili, ko je zapravljal denar. Gladko eo mu dokazali manjšo tatvino in od lakrat naprej se je pričel debeliti na policiji album s podatki o tatvinah in vlomih Ivana Skapina. Kljub tej nezgodi, ki se je pripetila Skapinu še kot obrtniškemu vajencu, je fant le napravil pomočniško izkušnjo. Nekateri pravijo, da je bil prav dober ključavničar. Toda v fantu je živela slara strast. Šestnajst let mu je bilo, ko je doživel prvo čast, da ga je policijski fotograf — bilo je takoj po prevratu — ovekovečil naravnost v obraz in pa s strani. Ta slika je v policijskih aktih še dobro ohranjena in kaže dečka živahnih potez in smelih oči 1er očitne prebrisanosti. To je bila prva policijska slika Ivana Skapina. Toda od tedaj dalje se je čim dalje bolj množila zbirka fotografij, prstnih odtisov in osebnih opisov v policijskih aktih. Slike — redno po dve in dve — kažeta, kako se je nekdanji drzni deček vedno bolj razvijal v prebrisanega lojwva in v sedanjo zverino, ki se ne ustraši skoraj nobene ovire več. Mož Skapin je sedaj že skoraj plešast, toda ohranil je brutalno nasilje in strast na svojem obrazu. Morda prav zato uživa Skapin v zločinskem podzemlju Ljubljane in pa Julijske Krajine neomajen ugled, strah in splošno |X)slušnost. Že s 16, 17 leti se jo Skapin specializiral na vlome v železne blagajne. Ljubljančani dobro vemo, kako so se v Ljubljani množili neštevilni vlomi, izvedeni na najbolj čudovit in na najbolj nepričakovan način. Tu je bilo vlomljeno v banko, tam zopet v trgovsko hišo, tam v zasebno blagajno. Nihče ne ve, pri koliko vlomih je sodeloval Skapin. Vemo samo o vlomih, ki mu jih je policija dokazala in za katere je bil obsojen, fako je bil obsojen po prevratu zaradi treh velikih vlomov pri Zorinanu v šiški, v občinsko hranilnico pri Sv. Jakobu ob Savi in zaradi vloma v Mariboru. Obsojen je bil tudi še zaradi drugih vlomov. Skupno je presedel v jetnišnicah in kaznilnicah nuil 12 let. Ko je bil zadnjič obsojen, ga je okrožno sodišče obsodilo, da bo po prestani kazni enkrat za vselej izgnan iz Jugoslavije. Kazen je 1. 1934 odsedel, nalo pa je moral v spremstvu naših spremljevalcev, ki so imeli bajonete na puškah in zanesljive revolverje v žepih, čez Rakek v Julijsko Krajino. Toda sodišče reče eno, zločinec drugo. Pojavljali so se vlomi še naprej tudi na tej strani meje. Kaj jo kradel na oni strani in koliko vlomov je tam zagrešil, ni znano. Skoro gotovo pa je, da ima na vesli dva velika vloma, namreč veliki vlom pri Kunstlju na Vrhniki, kjer io odnesel okoli OO.tHNi din gotovine. To je bilo lela 1934. Dalje ima na vesti tudi vlom v tvrdko Bat a v Ljubljani, kjer je odnesel 36.000 din Sodišče in ljubljanska policija sta ga preganjali zaradi teh dveh vlomov s tiralicami, torla Skapin je bil že na oni strani meje. To je bila sploh njegova stara navada, da je Iu uplenil večji znesek denarja, nato pa hitro izginil čez mejo, dokler ni denarja zapravil, nakar je zopet prišel v Jugoslavijo pogledat, ali more kje napravili večji »udarec«. Ko jo izbruhnila vojna med Italijo in Abe-sinijo, so italijansko oblasti poklicale tudi Skupina, da jo odslužil svoj vojaški rok. Bil je poslan v Abesinijo. Kako se je lamkaj boril, ni znano. Policija je pri njem sedaj zaplenila dve sliki, ki ga kažela kol čvrstega italijanskega vojaka v polni bojni uniformi s čelado na glavi. Druga slika pa ga kaže, kako se solnči na toplem afriškem solncu, kateremu izpostavlja svoja medvedja prsa. Vojna v Abeslniji je minila in Skapina so Italijani poslali domov. Skapin je lakoj zasnoval načrt: v Jugoslavijo grem. Ljubljano poznam, tam se 1m> dalo kaj napraviti Mislil je seveda vlom, kamorkoli in kjerkoli, samo da se niti posreči. Ni šel sam. Dobil je Se dva pajdaša ter se odpravil z njima po znanih skrivnih mu stezicah mimo Rakeka čez mejo. Skapin in -n njegov tovariš sta srečno prekoračila mejo, tretjega |>ujduša pu so ujtjfi naši obmejni stražniki in ga vrnili v Italiio. To je bilo dne 2. januarja Od tedaj dalje pa je bila ljubljanska policija zaupno že obveščena, da je Skapin na [>oii v Ljubljano Policija, ki je še iz drugih virov izvedela za nameravani prihod nevarnega Skapina. je takoj zastražila vse važnejše kraje v Ljubljani, poostrita nadzorstvo na periferiji in ukrenila sploh vse potrebno. samo da bi ji Skapin padel v past. Prvi vlom pa je Skapin v družbi s svojim tovarišem napravil tam, kjer bi kdo najmanj pričakoval. Predsnoč-njini ponoči jp bilo namreč vlomljeno v dalmatinsko gostilno Ivana fiarete in v čevljarno Ivana Jeršetn ria Tyrševi cesti 37. Oba vlomilca — bila sta namreč Skapin in njegov tovariš — bi gotovo odnesla kakšen denar. Težkih tisočakov sicer ni-, sta pričakovala, pač pa nekaj za prvo potrebo, da bi mogla lažje zasnovali večji vlom v kakšno banko. Toda tedaj se je zbudil čevljar Jerše, ki je slišal sumljiv šum v svojem lokalu. Skočil je pokonci ter skozi okno pričel klicati: i Na pomoč, na pomoč!« Slučajno je pntruljirnl |xi Dunajski cesli tedaj stražnik, ki je takoj pri hitel. Stražnik je videl, kako se je neki moški naglo pognal iz lokala ter izginil v temo. Stražnik je obenem spoznal, da je še en vlomilec v lokalu in je hotel tega aretirati. Toda tudi drugi vlomilec se ni itdal kar tako ter je hotel tudi zbežati. Stražnik je stekel za njim. ga dohitel in aretiral. Na policiji je aretiranec v slabi hrvaščini povedal, da je 28 letni Kornelij Portelli, doma iz okolice Vidma na Beneškem. Po poklicu je baje konjski trener. Kornelij so je malo izvijal, tajil in prisegal, da nič ne ve, kmalu pa so jo vdal in povedal, da je bil njegov tovariš, ki je stražniku ušel. nihče drugi — kakor Skapin. Policija je sedaj torej vedela, da je Skapin res v Ljubljani. Pričela je še bolj temeljito poizvedovali ter dobila res neke sledi za njim. Snoči okoli 10 pa je policija naletela na iskanega Skapina nekje na skrajni točki mestnega roba. Ko so policijski stražniki in agentje naleteli na Skapina, je sprva skušal pobegniti. To že ni bilo več mogoče, ker je hitro spoznal, da je popolnoma obkoljen. Tedaj se je odločil za tisto, kar je že prej v svoji družbi obljubljal: »Vem, da me iščejo, toda živega me ne bodo dobili 1 Poprej jih bom jaz nekaj, nato se bom pa še sam!« Potegnil jc revolver. Agentje so vedeli za zločinčevo grožnjo, zato so zločinca prehiteli, napeli proti njemu revolverje in prvi strel je padel. S kletvico se je zgrudil vlomilec Skapin: strel ga je zadel v desno stegno. Njegov odpor je bil zlomljen in se je nato dal mirno prijeti in odvesti na policijo. V njegovih žepih je policija našla več vlomilskega orodja in pa revolver i Browning* s šestimi ostrimi naboji. Revolver je bil popolnoma pripravljen za takojšnje streljanje. Skajiin se je torej pripravljal na lo, da njegova aretacija no bo nobena šala. Ranjeni Skapin je bil prepeljau v bolnišnico. Toda policija ve, da more tak nevaren vlomilec pobegniti kljuli. rani. Xuko je nad Skapinom bdel stražnik, pripravljen vsak čas onemogočiti beg nevarnega zločinca. Zdravniki so pregledali Skapina danes dopoldne tudi rentgenološko. Izkazalo se je, da je krogla Skapinu predrla samo meso na desnem stegnu 1er da ni nevarno ranjen. Poškodovana ni niti ena kost, niti ena važnejša žila. Že dopoldne se je moral Skajiin preseliti iz bolnišnice v bolj varno jetniško bolniško sobo v sodni palači. Obenem je policija danes prijela neko žonsko. Ta ženska zaenkrat niti ne sluti, da ima jiolicija Skapina že v rokah in policija upa, da bo iz nje izvabila še marsikaj. Strah ljubljanskih železnih blagajn je zaenkrat torej zopet zntonil za daljšo dobo za varne zajiaho. Ivan Skapin bo moral očitno dolga leta počivati, toda če ne prej, bo imela policija prav gotovo vsaj čez leta ponovno z njim posla. Vlomilska strast, kateri je Skapin zapisan in vea vdan, ga ne bo nikoli več pustila. Kamnik Mlečna akcija na kamniški šoli. Protiluberku-lozni dispanzer, ki je lansko spomlad izvršil preizkušnjo okuženja pri otrocih obeh kamniških šol, je ugotovil skoro 40% otrok okuženih. Med temi otroci so mnogi izredno slabotni, katere je treba okrepiti, če hočemo, da jih obvarujemo pred ev. obolenjem. Zato je protituberkulozna liga organizirala za revne in slabotne toplo prehrano v glavnem odmoru šolskega pouka. Pri pregledu seznama otrok se je našlo, da bi vsaj 130 otrokom bilo treba nuditi okrepčilo. Zato je liga prosila razna društva in podjetja, da prisjievajo primeren znesek za to mlečno akcijo. Sama s svojimi sredstvi ne zmore tako obširne akcije, ker vzdržuje svoj protituberkulozni dispanzer, ki poleg tega' stalno prehranjuje več jetičnih bolnikov. Za mlečno akcijo so prispevali: občina Kamnik 1400 Din. tovarna Remec Co 1000 Din, tovarnar g. Knaflič 400 Din (mesto venca na grob g. Jele Najmanj z Zagreba), Vincencijeva konferenca 300 Din, Kolo jugoslovanskih sester 300 Din, odbor Rdečega križa v Kamniku 300 Din, Društvo za otroško varstvo 300 Din, Sokolsko društvo v Kamniku 200 dinarjev; skujmo 4.200 Din. Obljubili so pa še prispevke lov. Titan in pu delavsko pevsko dru-šlvo »Solidarnost«. Tako bo z vsemi temi prispevki mogoče nuditi 80 najbolj potrebnim otrokom okrepčilo. — Ako pa se najde še kak dobrotnik, bo mogoče to število povečati. Poudariti pa se nain zdi umestno, da je bilo to akcijo mogoče oživotvoriti le z veliko pomočjo kamniškega župana g. Strgarja in sedanje obč. uprave, ki je dala na razpolago svojo kuhinjo v mestni siro-mašnici in osobjo, |>oleg tega pa tudi denarno pomoč. — Razveseljivo je )>a prav tako važno dejstvo, da je uprava obeh šol kukor tudi celokupno učiteljstvo akcijo toplo pozdravila in obljubila svojo pomoč in sodelovanje. — Zopet nov dokaz, da je tudi v Kamniku mogoče marsikaj ustvariti, če se strnejo sile! — Vsem, ki so akcijo kakorkoli podprli, veljaj javna zahvala! Novo mesto Občni zhor krajevne organizacije JRZ v Novem mestu bo v četrtek dne 14. januarja 1937 ob 8 zvečer v veliki dvorani Prosvetnega doma. Vstop je dovoljen lo članom. Občni zlmr okrajne obrtne zveze za novomeški okraj bo v nedeljo 17. januarja 1. 1. ob pol 10 dopoldne v dvorani Rokodelskega doma Vsi obrtniki članj so vabljeni, da se tega občnega zbora polno-stevilno udeležijo. „Oče laži" - je spregovoril V Mariboru izhaja neka revija, ki je prava «lika, kaj vse more in sme med Slovenci nekaznovano in nemoteno izhajati. Revija hoče biti »ilustrirana, kulturna in družinska«, v resnici pa pa je nekulturna v najbolj grobem smislu, proti-družinska, samo ilustrirana je. V decembrski številki je objavila dve sliki iz lepe Finske, »po kateri steza Nemčija svoje prste«, kakor da Slovenci nimajo drugega poslanstva, kakor da branijo Finsko pred prsti Nemčije, in eno sliko, ki je komunističnega, in dve eliki, ki sta izrazito brezbožniškega kova. Da bomo mogli spoznati, kako more taka stvar , ki se ji na prvi pogled pozna nemški izvor, kljub strogemu tiskovnemu zakonu mirno v javnost, ee moramo seznaniti tudi s članki te revije, ki so ji kot potni list, s katerim gre nemoteno po slovenskem svetu. V članku »Čemu nacionalizem« obravnava vprašanje o narodnosti, ki je v naši državi dovolj pereče in dovolj važno; od tega, kako na to vprašanje odgovoriš, je v naši državi precej odvisno. Ta nekultura in protidružinska ilustrirana revija odgovarja tako, da narodnosti prav za prav ni, ker ni nobenega znamenja, po katerem naj bi se narodnost ločila od druge. Tako jezik tem marksistom ni noben znak posebne^ narodnosti, ker »en narod govori lahko več jezikov«, n. pr. Jugoslovani; »Dasi se smatramo za enoten narod, govorimo vsaj dva različna jezika; slovenščino in srbohrvaščino (ne glede na macedonščino i. dr.). Kateri narodnosti naj pripadajo mutasti? (Samo to vprašanie ie vredno marksistične demagogije). Tudi vera tem marksistom ne daje nobenega znaka posebne narodnosti, ker »so člani istega naroda lahko raznih koniesij. Tako so n. pr. Jugoslovani večinoma pravoslavni, katoliki in moha-medanci.« Na podoben način ta revija odpravi tudi druge znake narodnosti (domovino, narodno tradicijo, značaj prebivalstva, šege in navade), da pride do zaključka, »da nimamo niti enega objektivnega, povsem zanesljivega znaka za narodnost«. Tako se torej ta revija lirez sramu postavi na stališče najbolj grobega jns-arskega unitarizma, kar dovolj razodeva notranje sorodstvo glede narodnosti in v vprašanjih, na katere odgovarjata priloženi sliki. Marksisti na univerzi se sicer bi-jejo za slovenstvo, za slovensko univerzo, za slovensko šolstvo, prvi hočejo biti v vrstah branilcev naše narodnosti, ker je v Ljubljani in zlasti na univerzi to potrebno, sicer bi akademiki spoznali njihov pravi obraz in marksisti bi na univerzi niti ust ne smeli odpreti. V Mariboru pa marksisti te legitimacije menda ne potrebujejo, zato narodnost brez obotavljanja zavržejo in si preskrbijo jns-arskemu duhu, ki še ne premagan, všečen potni list, s katerim mirno nesejo mimo državnega pravdnika kulturnobojni, ščuvajoči eli-ki, ki jih prilagamo v ponatisu. redovih nekaj bolnišnic in šol. Marksizem pa se z dokazi in pametjo ne peča, on samo vrže podobo, da bi napravila vtis, in pod njo postavi nedoločen napis: »Božič in Novo leto pod orožjem.« Druga slika je vredna prve: Zopet črna postava z napol zakrinkanim obrazom, ki se reži kakor tele pred novimi vrati, z verižico okrog vratu (ali je na koncu verižice križec ali ne, e slike ni videti), v eni roki revolver, v drugi pa vsebina in glavni namen cele slike: na drogu s papeževim tromim križem zastava, na njej pa nemški napis: Kat. akcija. K vsej obliki pa spada napis: »Katoliška akcija, ki se je v Sloveniji nekateri že otepajo.« Nož med zobmi, revolver v rokah, v ozadju pa ognjeni plameni — to naj bi bila torej znamenja katoliške akcije! Ali je bila v Rusiji, kjer sta nož in revolver igrala tako odločilno vlogo, katoliška akcija tako razširjena? Ali Stalin strelja svoje nasprotnike v znamenju katoliške akcije? V čigavem znamenju je torej pobil in pregnal že toliko duhovnikov? Ali nemški fašizem zaničuje in zalezuje duhovnike in vso Cerkev v znamenju katoliške akcije? Ali v Španiji mori otroke in ženske, duhovnike in redovnike katoliška akcija? Ali katoliška akcija kop!je iz grobov osušena trupla karmeličank. da jih oskrunja in pase svojo strast na njih? V Evropi, pred našimi očmi umirajo duhovniki in njim vdani verniki od krogel, nožev in sibirskega mraza — slovenski marksist pa si nam upa pokazati katoliško akcijo z revolverjem in nožem in plameni! Slovenec sam bi tega ne zmogel, zato je bilo treba seči v nemško zalogo, pa tudi tja je take slike poslal marksizem, mednarodni »oče laži«. Ali ne bi na zastavo bolj spadal napis: »Diktatura proletarijata«? Tako dela marksizem! Nič ne dokazuje, nič ne razlaga, vrže sliko in jo pusti, naj deluje sama po sebi, kakor mrhovina, ki emrdi že s tem, da leži. Namen je očiten: vsak, ki si je prid-žal samo lastno pest, odrekel pa se je lastni pameti, naj bi udaril, ko prvič sreča duhovnika. Za tako razpoloženje pa je treba laži, laži, veliko laži in kričeče laži. In če se bo eden prepustil tem vplivom in bo udaril, mu drugi, ki ima bolj trezno glavo, tega ne bo pustil in ga bo udaril nazaj; kadar jih bo na vsaki strani po sto, je državljanska vojna tu, klanje med brati. Zato je še povsod, kier je bila taka propaganda tako nemoteno dovoljena kakor pri nas, prišlo do državljanske vojne, zato se toliko bolj čudimo, kje je bil tiskovni zakon, ki je nalašč za to izdan in ki je sicer tako buden, ako za Slovence zahtevaš pravico. Ali niso take slike v slovenskem mesečniku zadostno znamenje, kje smo? Doba miru ie minila, dobe, v kateri je bila narodna noša dovolj močno sredstvo za obrambo narodnosti, ni več, prav tako ni več dobe, v kateri je bilo dovolj iti enkrat na leto na božjo pot. Take slike so neizpodbiten dokaz, da smo sredi fronte, kjer propade vsak, ki se umakne ali ki se ne bori dovoli požrtvovalno in pod enotnim vodstvom. Požrtvovalnost moramo dati mi, vodstvo pa daje katoliška Cerkev. Čujte in molite! Katoliškemu tisku pa na stežaj odprite svoja vrata! Članom JRZ v Ljubljani Manifestaciishi shod JRZ Nad eno leto vršimo lepo delo t organiziranjem Jugoslovanske radikalne zajcdnice v mestu Ljubljani. Tiho in mirno je bilo to delo, a polno idealizma in požrtvovalnosti. Temu delu in navdušenju številnih neumornih sotrudnikov po mestnih krajevnih organizacijah gre zahvala, da stoje danes naše vrste v Ljubljani — številčno močnejše kot kdajkoli — pripravljene za sleherno nalogo, ki bi jim jo naložila politična potreba. Iz vrst vas samih je vznikla želja, da bi se po dolgih letih zbrali vsi prijatelji našega voditelja dr. Korošca v slovenski prestoliri k skupni manifestaciji, ki naj pokaže, da je Ljubljana (udi politično vredna prestolica Slovenije, one Slovenije, ki je pred kratkim tako enodušno in odločno pri občinskih volitvah dokazala, da je v zvestobi do slovenskega voditelja prav nič ne more omajati. Ta vaša želja naj se izpolni V nedeUo, dne 17. jan. 1937 ko se bo oh desetih dopoldne vršil v prostorih hotela »Union« Vabimo vas, ki ste se med prvimi oklenili stranke, da prav vsi na tem shodu sodelujete. Na posebnih sestankih, ki se bodo » tednu pred shodom vršili po vseh ljubljanskih krajevnih organi zacijah in ki se jih polnoštevilno udeležujte, se boste lahko seznanili s podrobnostmi organizacije shoda. Vabimo pa. tudi vse one, ki se iz kateregakoli razloga v stranko še niso včlanili, pa znajo pravično ceniti obnovitveno delo sedanje vlade. Iskreno povabljeni naj liodo prijatelji iz ljub ljanske okolice, ki niso doslej še nikdar manjkali, kadar je bilo treba v skupnem zboru pouda riti našo zvestobo in neomajno voljo do dela za dobro države in drage nam Slovenije. Pridite, da v skupni manifestaciji izpovemo svojo odločno voljo za delo in napore, ki naj slovenskemu narodu zagotovijo nemoteni razvoj in lepšo bodočnost. V Ljubljani, dne 10. januarja 1937. Za mestni odbor JRZ v Ljubljani: Dr. Adlešič Juro, poslovodeči podpredsednik. Nekaj ljudskih glasov o dobrem tisku Ena predstavlja tolsto telo, oblečeno v nekakšno duhovniško obleko, kako varuje ali celo blagoslavlja celo zbirko najstrašnejšega orožja, v ozadju je polno križev, tudi granate so mesto z napisi tvrdke zaznamovane s križci, da bi se na ta način še bolj poudarila izumetničena zveza duhovništva, cerkve in križa z oboroževanjem, pokrajina je vsa v ognju, samo ta temna postava oe ie vzpela nad tlačani, nad vsem pa p!ava mesto goloba — aeroplan. Celotna slika je dovršeno bogokletstvo, kakor ga je zmožen samo marksizem, »oče laži«. Ako bi bil sliki priložen seznam duhovnikov, ki so ravnatelji ali upravni svetniki ali lastniki velikih tovaren za težko orožje ali voditelji oboroževalne industrije, bi bila slika ob neki meri hudobije še nekako razumljiva. Toda takega seznama ni in ga ne more biti, ker kaplani, župniki in škofje nimajo nobene zveze s ftanoni, tudi Cerkev kot celota po vsem svetu nima nobene tovarne za orožje, pač pa 6vojih Iz mnogostranskih in mnogovrstnih glasov in sodb, ki smo jih v preteklem letu slišali tolikrat o našem dobrem tisku, smo izbrali sledeče, ki bi mogle služiti predvsem upravam naših slovenskih listov v premislek in postopek. To stoji: Naše neprenehljivo delo bodi: širjenje dobrega tiska. Vendar s to važno zadevo je tako kakor z vsako važno naredbo, za katero je treba poskrbeti, da se tudi dejansko resnično izvede in tako evojo koristnost in upravičenost Izkaže v življenju. Poudarjati samo načelo, ne pa tudi načina, kako naj se to stori, je le na tablo zapisana naloga, ki je še daleč do svoje izvršitve, j Mnogi namreč ne pomislijo, v čem obstoja i plodno in pravilno širjenje dobrega tieka. Ali v j tem, da bi imeli kolikor mogoče veliko število dobrih listov? Ne v tem! Zakaj ne? Ker ni mogoče, da bi ura našega številnega dobrega tiska dobro šla, dokler je nihalo gospodarskih razmer našega maloštevilnega naroda tako počasno in nezanesljivo. Širjenje dobrega tiska more biti v naših danih razmerah le v tem, da bi imeli manj listov, a za te, ki naj bodo, več, veliko več naročnikov. Številnost listov je vsekakor v škodo številnosti naročnikov pri enih kakor pri drugih listih. Manjše število naročnikov pa zadržuje obenem tudi na-I predek in razmah vsakega lista. Vsak dober organizem ima in imej toliko organov, kolikor jih potrebuje. Nihče pa nas doslej ni mogel prepričati 6 »ein, da bi bilo za naš sedanji in narodni položaj potrebno, niti ne ko- 1 ristno, da izhaja pri nas toliko listov, ki naj jih Pevski tečaj Pevske zveze v Celju Dne 4. in 5. je bil v Orlovskem domu v Celju I pevski tečaj Pevske zveze, ki ga je vodil pevovod-ja Zveze prof. M. Bajuk. Udeležba je bila zelo razveseljiva iz vseh bližnjih župnij, večinoma mladi, idealni fantje. Predmet tečaja je tvorilo več obširnih referatov, med drugimi o naši pevski organizaciji vobče in o nalogah Pevske zveze ter o njenem dosedanjem delu podrobneje Pevovodja je pionir prave pevske umetnosti, on je duša vsakega zbora, zato je veljal drugi referat pevovodjem in njihovim dolžnostim. Ritmika in pravilno tiMiranie je temelj vsake glasbe, zato je predavatelj v na-slednem referatu obravnaval analizo ritma od prvotnih začetkov enostavnega do zloženega ritma. Ker smo imeli vmes tudi nekaj praktičnih pevskih vaj v zboru, je prišlo zelo prav, žal radi pomanjkanja časa skrčeno, predavanje o lepi knjižni izreki. To bo za enotno izreko posebno potrebno nam na Štajerskem, kjer imamo marsikje svojo izreko, ki je od obče knjižne i po naglasu i po vo- kalizaciji zelo različna. Za skupno petje, ki ga bomo začeli sedaj po okrožjih gojiti, bo nujno po-t Ibna enotna izreka. Pri tečaju smo sklenili, da bomo v prihodnjih tednih organizirali pet novih okrožij in začeli z rednim živahnim delom po zgledu tovarišev na bivšem Kranjskem, kjer so dosegli zbori že tako izredno lepe uspehe. Posebno nas je razveselila navzočnost odličnega glasbenega delavca preč g. dr. Ivana Jančiča, konzist. svetnika in župnika iz Št. Petra, ki je i vztrajal ves prvi dan od začetka do konca, da nam je nudil vzoren zgled. »Celjski zvon« nam je prav lepo nudil sobo in posodil ves potrebni material ter nam stal z vsem potrebnim požrtvovalno ob strani. Pevski zvezi smo za njeno požrtvovalno delo hvaležni in prosimo že zdaj, da bi nas v prihodnjem poletju sklica!» k tridnevnemu tećaiu. Za pet tih'h minut Praznih svete Družine.) V listih apostolov Paola in Petra je oci me.it z naročili in opomini za krščanske družine. Težko pa bi našli n apostolskih listih mesto, ki l>i one čednosti, ki o/ar ja jo življenje o družbi in zlasti n družini z žarom lepote in sreče, tako prisrčno in toplo priporočalo, kakor jih priporoča današnje prazniško berilo iz lista so• Paola Kološanom (1, 12—i?j. Pojdimo o duhu n družinski krofi, kjer so osi udje, starši in otroci, opravljeni po apostolooem naročilu: »Oh-lecite si kakor izvoljenci božji, sveti in ljubljeni, prisrčno usmiljenje, dobroti jioost. ponižnost, milobo, potrpežljivost ; prenašajte drug drugega in si odpuščajte, če ima kdo na kom kaj grajati; kakor je Gospod vam odpustil, tako tudi vi; na vse to pa oblecite ljubezen, ki je vez popolnosti. c Ne bi bila takšna družina >podoba rajati' Kdor bi vanjo stopil, bi ga objelo ugodje, češ: Tukaj je dobro biti. Najsrečnejša pa bi bila takšna družina sama, res v globini duše srečna: mir bi v njej kraljeval;; vsi bi bili Hogu hvaležni, hvaležni pa tudi drug drugemu, zavedajoči se. da k skupni sreči svoj delež vsak prinaša; veselje bi bilo v njej, y preljubo veselja, ki bi ga dihale besede, ki bi kipelo v pesem, In mir Kristusov naj kraljuje v vaših srcih, h kateremu ste bili tudi poklicani v enem telesu. In hvaležni bodite. Beseda Kristusova naj v obilju prebiva med varni; v vsej modrosti drug drugega poučujte ter opominjajte, in s psulmi, slavo-spevi in duhovnimi pesmimi hvaležno prepevajte Bogu v svojih srcih.': Poglejmo pa tudi o družinski krog, kjer nI prisrčnega usmiljenja, ni dobrotijivosti in ponižnosti, ni milobe in potrpežljivosti, odkoder je /.bežala ljubezen: zato tudi ni ne miru ne hvaležnosti ne lepe besede ne radostne pesmi. Je to sploh še idružinat? Razvalina družine, senca pekla! Da bi praznik nazareške Družine zbudil o družinah, ki nosijo krščansko ime, živ smisel za družinsko življenje in družinsko srečo, vroče hrepenenje po družinski sreči in krepko voljo za družinsko srečo! -In vse, kur delate, v besedi ali v dejanju, vse storite v imenu Gospoda Jezusa in po njem zahvaljujte Boga in Očeta!< pira in naroča slovensko ljudstvo. Ne smemo ie govoriti in pisati o našem malem in ubogem ljudstvu, temveč moramo tudi v dejanju in življenju računati, da je res tako. Dobra zdravstvena naredba v mestih je zdravnik epecialist, vendar na deželi in povsod, kjer je le po en zdravnik, ,e zaželen zdravnik za vse bolezni. Take je tudi z listi. Dobro je, da ima vsaka stroka svoje glasilo, če ga le more imeli; vendar našemu ljudstvu so najbolj dobrodošli tisti lisli, ki imajo najmanj na drobno določeno smer in gradivo in torej najbolj mnogovrstno vsebino. Zakaj nas med veemi Mohorjevimi knjigami vsako leto najprej in najbolj zanima koledar? Zaradi svoje mnogovrstnosti. Istega sprejema so v slovenski hiši na deželi deležni listi, ki prinašajo vsakemu nekaj. Seveda smo tudi mi te blage volje, da želimo vsem tistim ki srečno izhajajo doslej, naj še sreč-neje izhajajo zanaprej; vendarle moramo k tej želji takoj pristaviti še drugo željo. Naj se uprave vseh naših dobrih listov nekoliko približajo in pogovore med seboj, da se v izhajanju svojega lista ne bodo držale vse enega in istega termina. Ob prvem dnevu vsakega meseca prihaja v hišo preveč mesečnikov, da jih večkrat zlasti ob poletnem času družini ni mogoče vseh prebrati, ampak le pregledati. Širjenje dobrega tiska pa ne obstoja toliko ali samo v njegovem naročanju, kolikor ali mnogo bolj branju. Nepravilno razdeljeno prihajanje naših dobrih litov in p^leg njih številnosti tudi krivo, da 6e dobri tisk ne bere vselej in jiovsod v isti smeri, kakor se naroča. Število naročnikov še ne pomeni vedno (udi števila bralcev Marsikam pride kateri list ne kot zaželjen gos' ampak kot svetopisemski nadležen prijatelj. Ali i/ tega ne smete sklepati, da naše ljudstvo noče, marveč verujte. da ne more biti v tolikem obsegu vdano dobremu tisku. Dokaz da se n. pr. naši verski listi tudi med našim izobraženstvom ne bero vselej s potrebno pozornostjo, je misel, ki se še vedno tu in tam sliši ali bere, da naši izobraženci še nimajo svojega verskega lista. Večina n 'ih verskih listov se je zadnji čas le preveč ozirala na inteligenco, da je ta ali oni verski list skoraida v nevarnosti za svojo prejšnjo poljudnost in domačnost Na versko prosvetnem kakor cerkvenem polji' bi pač ne smelo biti razlike med izobraženstvom in ljudstvom, zato naj bodo naši verski in cerkveni listi tako urejevanj in pisani — in še enkrat poudarjamo- veči noma so tudi — da jih more s pridom brati preprost kakor izobražen bralec »škof sem« je zapisal bamberški škol Albert v svojem pastirskem listu: »vendar grem vsako nedeljo če sem doma poslu šat govor stolnega kaplana da me spomni na resnico, ki jo sicer sam vem pa jo v svojem vsestranskem delu včasih pozabim.« Mislimo, da razdalja med našim izobraženim bralcem in med dobritn, poljudno pisanim našim Artiče pri Brežicah Za dekanijo Videm se bo osnoval dekanijski odbor dne 17. januarja ob 10 v društveni sobi v Artičah. Vabljeni so predsedniki in tajniki vseh proevetnih društev videmske dekanije, da se tega sestanka in občnega zbora gotovo udeleži;. — Za božične praznike in nedeljo pred »Tremi kraljic nas je razveselil Marijin vrtec skupno z šolski» mladino z zelo priljubljeno mladinsko igro »Pe-trčkove poslednje sanje: v splošno zadovoljnost pod vestnim vodstvom požrtvovalne gdč. Pograjc. — Večkrat nas je že tudi šolRka mladina s petjem v cerkvi razveselila in lo pod njeno skrbno roko, za kar ji izrekamo svojo toplo zahvalo. — Knjižnica P. D. je odprta vsako nedeljo od 9 do 11 in nudi zelo lepe nove zanimive knjige. Domžale V nedeljo dne 24. januarja ob pol 4 nam v Društvenem domu zaigra salezi jonska mladina z Rakovnika brilantno opereto »Kneževič iz Trebizon-de« v treh dejanjih. Nad SO oseb nastopa v krasnih španskih kostumih ob spremljavi številnega orkestra. Vstopnice si rezervirajte v konsumii v Društvenem domu. Jesenice Krekovo Prosvetno društvo na Jesenicah priredi v sredo, dne 13. januarja ob 20 prosvetni večer, na katerem bosta predavala gg. dr. Joža Lov-renčič o goriškem preroku Gregorčiču in dr. Dvornik o problemu »Kje je naš izhod?«;. Radeče nri Z*d. mostu Ponovitev božičnega misterija »Henrik, gobavi vitez«. Na željo mnogih ho »Kmetska knjižnica« danes ob pol štirih popoldne ponovila dobro uspelo igro »Henrik, gobavi vitez«. Saj mnogi niso mogli pri predstavi v nedeljo v dvorano, ker jo majhna, gostov pa je bilo veliko. Da se ustreže šo ostalim, zato bo ponovitev. Vabimo vse, da se spet obilno udeleže, zlasti pa tisti, ki se prvič niso mogli. Pravi užitek je videti in spremljati to dobro igramo igro. Pridite! Lepaki so zadnji čas spet nekaterim na poti. Čakamo samo časa, kdaj bodo naši »meščani« tako dozoreli, da bodo pustili stvari, ki niso njihove, na miru. Upamo, da bo to kmalu. Dol pri Hrastniku O Španiji. Pisatelj Mirko Javornik bo prihodnjo nedeljo 17. januarja predaval na Farni univerzi v Dolu ob treh popoldne o Španiji. Predavanjo bodo spremljale skioptične slike. Za predavanjo vlada veliko zanimanje posebno za to, ker je bil predavatelj sam v Španiji in bo tako gotovo globlje razložil v/.roke revolucije, ki terja toliko človeških življenj. Začetek bo točno ob napovedani uri. Ljnhljana Komenskega ul.4 Telefon «t. 9621 Dr Frane Derganc M-prmirij kinrp. n( i f. Ordlnir»: 11.-L verskim časopisom ne sme biti daljša, kakor je bila razdalja med tem škofom in med njegovim kaplanom. Eno dobro stran, pravite, pa je vendarle prinesla množica naših dobrih lislov. V medsebojni tekmi so se dvignili "oblikovno in vsebinsko. Ne tajimo, da je pri večini naših verskih listov res tako. Vendar si upamo ponavljati vprašanie: Ali bi nc bila taka verskoprosvelna 'ekma večjega pomena, da je manj tekmovalcev pa bi li tekmovali za našo najširšo stvar? Ali ne bi bila tekma čast-nejša če bi bila njen '.činek ta. da imamo ni"d katoličani v lugolaviji Slovenci najboljši dnevnik, najboljši tednik, najboljši mesečnik? Morebiti je naš »Slovenec«, »Domoljub« in »Bogoljub« že na tem glasu gotovo pa že na tem potu Nas katoli'ke Slovence more in mora v sedanjih razmerah rešiti le tisti dobri tisk, ki prihaja v skoraj sleherno našo hišo vsak dan; gntnvn pa v sleherno družino vsak teden in vsak "mesec. Ljubljanske vesti 1 Gg. veroučiteljem. V torek 12. januarja ob pol 8. zvečer bo g. univ. prof. dr. Andrej Snoj v srebrni dvorani Uniona predaval o Palestini. I Božidar Jakac zaključi danes ob 7 zvečer svojo razstavo slik iz Norveške. Slovenije in portretov. Ob 11 dopoldne je zadnje vodstvo. Vodi slikar sam. Opozarjamo zamudnike. 1 Dr. Zenkl pride v Ljubljano. Dne 17. januarja dospe iz Prage v Ljubljano znani češkoslovaški politik dr. Peter Zenkl, predsednik socialnega odseka mestne občine v Pragi. Zenkl si je ustvaril v sodobnem svetu znamenito ime s svojimi socialnimi ustanovami, katere so bile na njegovo iniciativo zgrajene in po njegovih navodilih organizirane. Ljubl'ano obišče na povabilo mestnega župana dr. Adlešiča. V Ljubljani bo imel 18. januarja ob pol 7. zvečer v unionski dvorani veliko predavanje o socialnem skrbstvu v Pragi. V Ljubljani bo imel tudi konferenco z zastopniki delavstva in socialnih ustanov. Ogledal si bo dalje ljubljanske socialne ustanove. Obenem obišče dr. Zenkl tudi druge kraje Jugoslavije, kakor Maribor in Zagreb, kjer bo imel nodobna predavanja in konfe- Jesensko in zimsko blago za obleke, površnike, plašče, suknje itd. v bogati izbiri nudi Drago Schwab Ljub ,ana, Aleksandrova c. 7. Velika zaloga konfekcije za gospode in dečke. I Katoliška akademska društva Danica. Zarja in Savica bodo priredila v času od 11. jan. do 11. februarja 1037 ciklus predavani, v katerih bodo obravnavana najbolj aktualna kulturna, socijalna in gospodarska vprašanja. Predavanja bodo vsak ponedeljek in četrtek ob 20 zvečer. Kraj in tema predavanja bosta vsakokrat objavljena v "Slovencu«. Prvo predavanje bo v ponedeljek, II. januarja ob 2(1 v Akademskem domu, Miklošičeva cesta 5. Predaval bo g urednik France Terseglav o temi: Kulturni cilji in zahteve slovenskega naroda. — Društva pozivajo vse svoje člane, da se vsak teh predavanj udeležujejo polnoštevilno, vabijo pa ludi člane Slov. kat. akad. starešinstva in vse, ki se za vprašanja zanimajo. 1 Križem severne Amerike je vodil na snoč-njem prosvetnem večeru g. predavatelj prof. dr. I. Knific številne poslušalce. Pot je držala od mesta do mesta z ene obali na drugo obal, znamenitosti narodnega parka, Niagarskih slapov, obiski pri naših rojakih. Zanimivi so bili njegovi vtisi, ki jih je doživel na dolgem potu. Do 100 slik je pojasnjevalo njegovo predavanje Kljub temu, da je predavanje trajalo precej pozno, so poslušalci vztrajali in napeto sledili njegovi besedi. Naslednje predavanje pa nosi naslov: Nova velesila v radijskih valovih, predavanje bo imel univ. prof. g. inž. Marij Osana 1 Osem vagonov premoga. Ljubljanski Rdeči križ je v teku zadnjega meseca razdelil med 650 revnih ljubljanskih družin okoli 8 vagonov premoga. Revne družine so prejemale po številu članstva po 100, 200 in 300 kg. Posebno se je za to akcijo zavzel marljivi upravnik skladišča Rdečega križa g. Anton Jagodic, ki je osebno na velesejmu delil potrebnim premog. Med. univ. dr. Vladimir Milavec ipecijalist za kožne in spolne bolezni ter kozmetiko naznanja, da je pričel z ordinacijo Aleksandrova cesta 16, pritličje Diatermija! Ord. od 1,—3. Ločeni čakalnici! I Prijave za znižanje dopolnilnega davka k zemljarini se morajo vložiti do 41. januarja 1937 pri mestnem poglavarstvu v Ljubljani, Mestni trg '27,111. soba št. 48, kjer se tudi dobijo tozadevne tiskovine za ceno Din 0.50 Več je razvidno iz razglasov, ki so nabiti na vseh mestnih deskah. I Mestno poglavarstvo opozarja vse posestnike ob državni cesti. št. 2 na odseku rued gostilno »Kmet« v Zg. Šiški do cerkve v št. Vidu in dalje, da ne odstranjujejo, premikajo ali pokvarijo raznih mejnikov, regulacijskih kamnov in značk ter ostalih trasirnih znakov tod., ki se sedaj postavljajo zaradi tlakovanja ceslisa. naprave pešpoti, ureditve cestne železnice in označbe regulacijskih črt na tem odseku ceste. Ponovno se opozarjajo vsi posestniki. ker se bo v nasprotnem primeru postopalo |io obstoječih zakonskih predpisih in bodo krivci kaznovani. I V Ljubljani so umrli od I. do 7. januarja 1437. Jerneje Igor, 10, lel sin uradnika, Aljaževa cesta 13. — Breskvar Valentin, 76 let, zasebnik, Švabičeva ulica 3. — Perme Josip, -16 let, prokurist tvrdke Medic in Zanki. Ilirska ulica 20. — Meglic Marija, sestra Neinezija. 30 let, usmiljenka. Slom škova ulica 20. — Boltežar Marija, 83 lel. postrež-nica. Japljeva ulica 2. — Vene Ivana, 63 let. kuharica, Japljeva ulica 2. — Ape Marija, roj. Wel-litsch. vdov. Bolland. 86 let, vdova davč. kontrolorja, Vidovdanska cesta 0. — Utnek Fran. 21 let, trgovski pomočnik, Aleševčeva ulica 44. — Lampic Marjeta, roj. Trontel, 00 let. zasebnica. Japljeva ulica 2. — Kregar Janez. 75 let, posestnik Sleparija vas 18. — Gorš-ič Ivana, roj. 1'odlogar, 70 let, užitkarica. Ilovica 64. — Zupančič Terezija, roj. Mren, 82 let, zasebnica. Vidovdanska cesta 0. _ Strniša Aleš, 70 let, kurjač v tovarni, Vidovdanska cesta 0. — Mervar Jožela. roj. Roilz, ?o let, vdova krojača. Gradišče 11/11. — Drexler Ludovik. 73 let, nadsprevodnik drž. žel v pok.. Vodovodna cesla št. 42. — Sturni Franc, 63 lel, delavec, Vidovdanska cesta 0. — Zorman Cecilija, vdov. Brajar. roj. K rušit, 71 let, žena upok. železničarja. Zaloška cesta 122, Moste. — Vodnik Marija, roj. Bizovičar, 75 let. vdova upok. žel. strojevodje. I Iranilniška ulica 2. — Kirchschlager Moric. 00 let. stavbni nad3vetnik. Aleševčeva ul. 20. - Petelinšek Albin. 56 let. delavec. Zvezna ulica 5, Moste. — Verbovc |era. 84 le' služkinja. Sv. Pelra cesta 47. v ljubljanski bolnišnici umrli: špruk Marjeta, 2 meseca, hči kliiičavničaria. Vič. Brdo 147. — Celi Ivana. 4 intsece. hči krojaškega pomočnika, (iraj-ska plan. >а I. — Spetič Marija, 27 let. delavka. Pre-Jovičeva ulica 21. Moste. Cadež Anton. 20 let, dninar, Borovnica. — I eržan Ida. roj Barbie, 37 lel. žena bančnega uradnika, Tržaška cesla. — Ostrelič Josip. 54 lel. trgovski zastopnik, Stari }r(j |1. — Mlinar Ignacij, 52 let. delavec. Tržič, Ljubeljska cesta 58. -- Elesini Edvard. 30 let, delavec, Knailjeva ulica I0. Belina Pranja, 8 mesecev, hči delavca. Lipičeva ulica 2. -- Renko Ciril, 12 let, sin tesarja. Renko št. 15, občina Št. Lambert pri Litiji. — Jankole Neža, 78 let. postrežnica. Sv. Pefr-i centa 62. — Verčko Lovro. 57 let, kapeian ] razr v pok., Marmontova ulica 10, — Berdajs Marija, I mesec, hči žel. uradnika, Cesta 20. oktobra 7. — Zankar Andrej, občinski sluga, 60 let, Domžale. — Urbančič Jakob, 36 let, posestnik, Brezje 25. občina Motnje. — Ropotar Lucija, 45 let, poljska dninarica, Briše 37. — Knapič Marija, 75 let. delavka tobačne tovarne v pok., Galjevica št. 192. — šurca Marija, roj. Keršinar, 59 let, služkinja, Glince, C. IX/9 — Krašovec Ivana. roj. Osredkar. 41 let,, žena banov, cestarja, Gorica 14 pri Moravčah. 1 Sestanek Jugoslov. kirurškega društva, sekcija Ljubljana, v torek, dne 12. t. in. ob 18 v predavalnici ženske bolnišnice v Ljubljani. Spored: Prof. dr. Zalokar: Perforatio uleri; dr. Liinnček: Hernia uteri; dr Lavrič V.: Carcinoma 1. 1920—86; dr. Novak: Myom in graviditeta. Kino Kodeljevo igra danes ob 5. in 8. in jutri ob 8. dvojni spored- »Idol opere« (Nino Martini) in »Artiste« (Harry Piel). Danes ob 3. matineja »Artisti«. I Čigavo je ukradeno blago7 Ljubljanska policija poizveduje za lastnikom 51 opranih vreč za sol in moko, ki jih je pred mesecem dni oddal pri posestniku Francu Sojerju v Plešivici pri Brezovici, rekoč, da pride drugi dan po nje. Toda do sedaj ga še ni bilo. Vreče so bile gotovo kje ukradene. Lastnik naj se zglasi na ljubljanski policiji ali na prvi orožniški postaji — V Zgornjem Kašlju je policija pri nekem prijetem tatu zaplenila kolo znamke »Styria«. Lastnik ga dobi na sodišču, oddelek 9. 1 Se vedno grda razvada. Ponovno smo prosili in opozarjali vse «tstnike večjih hiš. naj ne dovolijo kolesarjem, da bi vozili s kolesi naravnost z dvorišča skozi vežo na ulico. Naša opozorila so zalegla za nekaj časa, sedaj pa se je ta razvada ponovno pričela. Iz Mahrove hiše vozijo nekateri kolesarji celo ob tržnih urah na Krekov trg, ki je prav tedaj najbolj prometen, prav tako vozijo iz drugih hiš in to tudi v opoldanskih urah, ko gre mimo vse polno olrok. Hišni gospodarji bi morali opozoriti posamezne obrtnike v svojih hišah, da je to nedopustno in končno je tudi policija tu. da .skrbi za izpolnjevanje svojih lastnih prometnih odredb! Ako so bodo ti primeri ponavljali, bomo prihodnjič bolj natančno pokazali s prstom na tiste hiše, iz katerih kolesarji ogražajo osebno varnost pešcev. Kolesarji, bodite obzirni in se vsedajte na svoja kolesa šele na ulici! 1 St. .lakobska prosveta rubi к predavanju, bi I« danes ob pol 8. zvočer v veliki zuiknielij.i župnišču. l'rolava vaeučiliStoi profesor K. dr. Andrej Snoj o BoUoliomu. 1 hrust vo prijateljev gltuben. naraščaja ima svoj uetamoviiii ob(Sni -/.lun' v sredo, dne 20. januarja ob H zvečer v sejni dvor-umi na Hiu«i»traitn s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo pripraivlj«itang-u odboru. 'J. Sprejem pravil. 3. VoM'fcvn. I. Ev. sprememba praiviiJ ln rimiri predlogi. ,i. Shi6ininosti. I Kino l'tt prodvutja danes ob 1, B in 8 zvečer veileWilm Crue rožo'. V «lavni vlogi nastopa Lilinm Rairvey. 1 Veselo opereto tKnelevlč iz Trebuonaet i «ulovilo dijaki salezlijaiiiMkc«« zavoda na Rttkovniikn v nedeljo, dne 17. januarja ob pcliiili v zavodov« dvorani. Programe, ki veljajo m vstopnice, dobite v kMiiI " prod cerkvijo. Rer/.ervirajto pravočusnol Lopuga petja, godbo i'11 smeha v polni mori! 1 sNaša skrinja* (druStVo) priredi 21. t. m. predavanje tNaie noie, njih pomen in njih u/xtrabat * wkiopliiontoi slikami v dvorani fra.nûièknilskega kou-vik la. .1 KatoliSUo prometno društvo ~a frantlškunslto župnijo imui v torek dm«' 11 t. m. ot, 8 zveîinr v divo-rani Sei-afiiivskega kolegiju svoj redmi sestanek. Na sestanku bo produvai g. ravnatelj dr. Kaipo] Capuder |> tM orali baljSevtlkih metod*. Člani Lil prijatelji dru. štva vljudno vabljeni!. I Prosvetno društvo Trnovo, priredi v sredo 13. j; in n n rja ob ЗП v drnStveneir domu Karunova ulica 14, \. rodni prosvetni ve.V.r katetri lwi posveëen /.imimi.vo. jitihn lil naravnim lepotam Severne Amerike. G. pro. davnteij prof. dr. Ivan Knific. bo predaval o svojih iitbiih, katere si je nabral na potovanju križem Amerike. Predavanje I») »prem-lilailo 100 diiaixral'tivov, katere je g. predajvaielj sam prinesel s seboj. Nn to zanmiiivo predavanje oiioy.n.r.inmo Iti vabimo vso ftlnne !n pri j atol j c družtva. — Odbor. 1 Spored koncerta, ki ga priredi vlrtuoz na čelu prof. Slavko Popov. 1. Beethoven: Sonala v u-duru, 1. Saint-Saons: Koncert v a-molu v 1 stavku. 3. u) Brneli : Kol Nidrei, a) Scliumami: Sanjarije, c) Moskovski: Kitara, č) Ituliuiuiltinov: Elegija. 1. a) Faiire: Ilavanera, b) Popor. Pesem. Na klavirji spremlja umetnika prof. Marijan Li.povfceik. Koncert se vrii v petek, due IS. t. m. oh 20 v maili Ril harmonični! dvorani in so sedeži na raeipulago od julri dalje v kiiji-g«rni Olnebone Mmtlce 11« Kongrosnem trg". Društvo absolventov dri trgovskih šol v Ljubljani obvešea vse absolvente, da bo redni mesečni se. slauek v četrtek II t m. ob 'S. kakor vedno, v restavraciji Zvezda. Sestanek je zdrulen 7. predavanjem g. tir, V. Mersola: Niišu /,nš;*i»ta Iboln.iška znv.i-rovaiijn v zvezi ■/, aikeijo za ra'/SIritov ljublj. bolnlS. niče). Predavanje jo zelo aiktiinilno im nnatno, da bo obisk i>oiiioSte viilen. Obenem o|H»zarjatiio neza.posh-iic absolvente im absolventke naj se v laslnem Interesu udeleže sestanka, ker je na razpolago /opel nekaj službenih mest — tokrat za absolventke. Razdeljevalo se brslo tudi člmiiMke legitimacije. Odbor. 1 Ženski odsek Sent pete t ske proevete. I10 imel v IHinodeljek, U. t. 111. svoj redni sestamek v društveni dvoran.1. Na sporedu .le predavanje gdč. Alliée I,obar. jeve. 1 .Vor esperantski teta] bo zaéel Klub «tporan-tistov v Ljubljani v sredo 1.1. januarju ob '!» v klu-bovBin lokalu, Cankarjevo nabrežje 7-1 Vpiše lahko vsnikdo, učiilnu malenkostna. I Nočno sliiibo imajo lekarne, danes: inr. Rn-karčiif, Sv. Jakoba trg !); mr. Humor, Miklo&ličeva resi« 'JO in mr. Gart,us, Moste; Jutri mr. SuSnilt, Marijin trg 5: mr. Kurfllt, OosposvrtAkti cest« 10 in mr. Bobiner ded., lilmska eost» .11. 1 Fantovski krniek na Kodetjevem t*> Imel juiri redni sestanek s predavanjem o katoliški soeialni aik«!j i. 1 Ženski odsek Salezijanske prosvnte va Kodetjevem bo imel v lorek ob 8. sestanek, mi katerem bo lav/govor o prrurcdHvii soelaii.kov. Pridite vse im ločnot Predsednica Cerne. 1 Dekliški odsrle Salezijanske prosvele na Kode-Ijavein bo Imel v sredo ob S. ročma dela. 1 Kino Kodeljevo Igrn danes ob ri 111 8. in Jutri oh 8, Idol opore- C-V.il 10 Murthinl in Artiste (Пмггу Piel). Cerhveni vestnih Duhovne vaje -a iene bodo v Tlonili' Deviec Mo. go^nn od il. do 'Si januarja. — 1'rijative se 1111 Pred. stojnlAtvo l.lehli-iiluriiovega zavoda. Ljubljana. \m-b rože v trg, 8. C|itiil{anisHc Qlcdaliiic ... ............iiHiiiiilHIllimnuiilIliHiK DR4МЛ - «iičeiek ob 20. Vislelja. in јнлшаПа ob 15: Itepoitev. Mlnrtinsk.1 pred slava, t/.vem. //nllane eene o|»-ii. nistike ge Ljubico Kamne n tenoristu gosii. .'r. Maksa Adriana. l/.ven Znižane e,ne ml :sn THn navzdol. Ob SI»: Pri treh mladinkah, lzve.11. Gostovanje ge. Marier- Bruineii Lulaxieve. Zn./.anr ceno od :ri tiln navzdol. Ponedeljek, U. januarju: Zaprlo Torek, 12. InmiM-.ln: Serlljskl brivee. Itisl \ Sr«lft. 13. jiHinarjat Cavalier<0 rustteana. Otumačl. It od Sred n. Četrtek, II. jaiiunrjA: Pri treh mladenkah. Izven. КпМглпе rrnr od 30 Hln navzdol. PoteJc, Ift. januarja: Zaprto. Spominski koncert Emila Adamiča Ljubljanska Glasbena Matica je priredila v |>o-smrlni spomin velikega mojstru slovenske umetne pesmi t Emila Adamiča koncert, na katerem je bila z raznih strani prikazana njegova vokalna umetnost in so v doeego te raznostranosti nastopili tudi prav različni umetniki in umetniške skupine. Zgoščen obris pokojnikovega življenja ter značaj in pomen njegove umetnosti ,!<■ najprej v govoru prikazal prof. Marijat Lipovšek Zlior Glasbene Matice je pod vodstvom dirigenta M. Poliča nastopil kot prva izvajalska skupnost in je izvedel tri Adamičeve nn -nne zbore (V snegu, Mlad junak, Smrt carja Samuela), med katerimi je posebno močan tretji, ki je nastal v poslednjem času in je nekaka sinteza Adamičeve zborske pesmi. Spominu pokojnika ee je nato oddolžil mladinski zbor Trboveljskih slavčkov, ki je s svojim dirigentom Šuligojem predstavil daljšo vrsto mladinskih pesmi deloma a capella, deloma s spremlje-vanjem klavirja. Na sporedu so bile skoro večji del narodne, ki jih je Adamič obdelal (kar bi moralo biti označeno!), nekaj pa je bilo originalnih 1er je bil v njih p azan različni značaj. — Dva samospeva je prisrčno zapela tudi Rezika Korit-11 i kova. Slovenski vokalni kvintet, ki ga v petju Adamičeva umetnost nu sploh trdno podpira, je na tem koncertu zapel tri moške zbore, med temi zvočno masivno zasnovano Zdravico, nekako špansko občuteno Serenado ter pristno domače Završke faille. Značaj Adamičevih samospevov je nakazal basist Julij ISe-tetto in je umirjena, nekako sanjavo zamišljena resnoba zadihala iz pesmi Noč je tožna in Koi iz tihe, zabljene kapele sproščeno veselje ali vsaj dobra volja pa ne je javila v pesmi Pri studencu ter v Planincu. Zaključni nastop je imel Učiteljski pevski zbor, ki je sedaj privzel naziv Emil Adamiča ter je pod \odstvom svojega novega dirigenta Milana Pertota podal več mešanih zborov pokojnega skladatelja. V pričetku tri duhovne pesmi, ki so nastale v zadnjem času 1er so to nekako v predrene-sančni čas po kompozilorni način segajoče obdelave treh starih napevov izza časa proteslantizma. Tem je sledila balada Vragova nevesta, ki ji jasni raznostrani vplivi ne morejo dati prave enotnosti; zaključek vsemu pa je bila znana reminiscenca Tički lepo pojo. V kolikor je celotna kompozitorna snov potrebovala klavirske spremljave, jo je oskrbel dirigent Danilo Švara, Tako je izzvenel koncert v pietetnem razpoloženju do pokojnega skladatelja in je to razpoloženje prešlo tudi na vse navzoče, ki so v polnem številu posetili na novo predelano Filharmonično dvorano, V. U. Delovanje ženske bolnišnice v Novem mestu Novo mesto. 7. januarja. Statistika banovinskih slovenskih bolnišnic zadnjih lel kaže, da je imela od 1. 1932 največji prirastek ženska bolnišnica v Novem mestu. Inko da se nahaja po svoji frekvenci na tretjem mestu med slovenskimi banovinskimi zdrastvenimi zavodi. Sedanje vodstvo zavoda, ki načeluje bolnišnici od I. 1932, si je postavilo za svoj cilj ne samo strokovno izpopolnitev notranjega bolniškega obrata, ampak je poleg lega zlasti polagalo važnost na to, da je bolnišnica vodila vsako večjo zdravstveno in socialno akcijo v prid podeželja Dolenjske in Belekrajine. V preteklem letu je zavod rešil dvoje perečih vprašanj: z ureditvijo separiranega porodniškega oddelka jo ustvaril varno zavetišče trpečim materam našega podeželja, ki je še pred nedavnim časom predli jačilo |>o številu težkih septičnih komplikacij, nastalih v glavnem vsled žalostnih socijalnih prilik, v katerem živijo naše dolenjske in belokrajinske matere. Zaupanje podeželja v sedanjo zdravniško organizacijo zavoda se zrcali najbolje v številu porodov, ki se je od 1. 1932 skoraj potrojilo. in v številu septičnih smrtnih slučajev, nastalih pri porodih izven bolnišnice v okoliških okrajih, ki j>> padlo za polovico. Drugo žalostno (»glavjt; pa se tiče protituberkulozne akcije. Dosedanji statistični podatki o razširjenju jetike v dolenjskih in belokrajnskih okrajih so izkazovali prenizke številke. Ле-1е sedaj, ko se ie vodstvu bolnišnice posrečilo s sodelovanjem tukajšnje protituberkulozne lige ustanoviti protitubur-kulozni dispanzer, ki posluje v bolnišnici za raz-sežen okoliš 5 okrajev vzhodnega dela naše ožje domovine, bo mogoče registrirati in poiskati vso slučaje posebno odprtih jeličnih bolnikov in /.apo-četi učinkovito in sistematično protituberkulozno borbo. Številčno je delovanje zavoda tako-le: zdravniško pomoč je poiskalo v bolnišnici vsega 2.963 oseb. Od teh je, bilo zdravljenih v bolniškem sta-ležu 2.149. v bolniški ambulanci 127, v dispanzerju 687 oseb. Od bolnic zavoda je bilo odpuščenih 1448 ozdravljenih (67.4%), 494 izboljšanih (22.9%), 42 neozdravljenih (1.9%). V bolnišnici se je ined drugimi zdravilo 151 akutnih nalezljivih bolezni. 104 slučaji pljučne tuberkuloze (med njimi 33 odprtih jetik) 1er 55 slučajev izvenpljučne-kirurške tuberkuloze. V porodnišnici sla bili sprejeli 302 porodnici. Zdravniško službo ,je vršilo poleg upravnika-primarija dr. Milana Červinke še pet sekundarnih zdravnikov in zdravnik-specija-list 7,a pljučna obolenja. Zdravniške storitve so bile med drugimi: 1006 operacij, 1296 renlgeno-loških preiskav, 742 mikroskopskih in bakt. pregledov ter 1205 drugih laboratorijskih opravil. V bolnišnici posluje, kakor že zgoraj navedeno. protituberkulozni dispanzer l. reda (»od vodstvom specijalista-ftizeologa dr. Josipa Prodana s sodelovanjem zdravnikov bolnišnico. Vse rentge-nološke, laboratorijske preiskave in razni operativni posegi se vrše v bolnišnici. Dispanzer je začel poslovati 2. maja 1936 ter je imel v preteklem letu 687 ordinacij. Med svojimi bolniki je naštel 76 sluča jev odprte jetike. Večina teh bolnikov sploh ni slutilo kakšno težko obolenje tli v njih prsih, še manj pa so se zavedali nevarnosti, katero so predstavljali za svojo bližnjo in daljšo okolico. Težki; slučaje je napotil vodja dispanzerja v zdravilišča ali v bolnišnice, večinoma v oba novomeška zdrastvena zavoda. Za tekoče, leto ima uprava l>olništiice v načrtu postavitev posebne stanovanjske hiše za ekonoma, zdravnike in bolniško oaobje. V izpraznjenem traktu 1. nadstropja pa bo poiem uredila котрМ-ni oddelek 7.a tuberkulozna obolenja (pljučnih in izven pl jučnih oblik) ter preuredila prostore za laboratorije in moderno fizikalno terapijo. Najstarejša slovenska domača obrt Praznik največje slovenske domače obrti bi lahko imenovali občni zbor 500 članov broječe zadruge Zveze lesnih domačih obrti v Ribnici, ki je na semanji dan, dne 2. januarja I. 1. imela svoj redni letni občni zbor. Zadruga združuje izdelovalce suhe robe in krošnjarje. ki jo razpečavajo in |x>pravljajo v domači državi in v smislu trgovske pogodbe tudi v Avstriji in Italiji, ki tvorita močan trg za lo robo. Načelnik zadruge, g. škulj Karol, je ob najboljši udeležbi, saj je bilo čez 250 članov, poročal o delu v preteklem letu. ki je bilo jako ugodno. Po naklonjenosti ministrstva Irgovine, se je uredilo po besedilu trgovske pogodbe krošnjarjenje v Avstriji in s tem, da so se izdale nove obrtne knjižice, katere izključujejo razna tihotapiva, ki se je vršilo v škodo uaši obrti in onemogočujejo ši-kane od avstrijskih oblasti Krošnjarji so zelo zadovoljni / njimi. Nadaljne poročilo je pokazalo vnemo odbora za (o, da se obrt tudi strokovno razvije 1er se vrše s pomočjo banske uprave tozadevni tečaji, ravnokar se je končal v Loškem |>o-toku, sedai se bo poduk prenesel med kočevske Slovence. Odbor je tudi organiziral enotne cene v Avstriji, da se izloči neredna konkurenca od strani sušinarjev. Trgovski oddelek v Sodražici se je zdatno dvignil v svojem prometu in veliko pripomogel. da se javnost domača in tuja, seznani z najstarejšo slovensko domačo obrtjo. Udeležili smo se 7. razstavo in prodajo izdelkov velesejnia v Ljubljani spomladi in »Za naš les« v jeseni, kjer so člani sami demonstrirali izdelavo obodij, sit i. dr. Udeležili smo se tudi razstave na Mariborskem tednu. Razstavni odbor v Ljubljani ie naši razstavi prisodi) »odlično« in zadrugi podelil diplomo. Vabljeni smo, da se udeležimo tudi mednarodne razstave v Parizu, kar znaći veliko priznanje zadrugi in pohvalo njenemu delu. Zbor je soglasno sklenil izreči zahvalo načelniku trg od. pri banski upravi g. dr. Marnu in Trgovski zbornici ki naše delo vedno rada podpira in na m pomaga. Dalje zalivalo inšpektorju trgovskega ministrstva v Belgradu. g. tir. Pavle-liču in direktorju oddelka za pospeševanje domače obrti pri trg. ministrstvu, g. Zurovcu, ki je letos iz zanimanja za našo obrt prišel iz Belgrada v Ribnico jo proučevat. Pri volitvah je dosedanji načelnik g. škulj odklonil nadaljne vodstvo, moral pa je rta splošno /eljo sprejeti ga še naprej Zbor mu jc izrekel vse priznanje in zahvalo za očetovsko skrb in spretno ter vešče vodstvo. Nenavadno dobro raz-|K>loženje in razgibanost je vladalo od 10 ure dopoldne do 1 popoldne med zborovalci. Vedimo, da ztiači ribniška domača obrt glavni dohodek gospodarstva za široko ozemlje od Gore. celo ribniško dolino do Kočevja in velikolaško občino. osobito Slemena in l.užarje. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani Pos tne pridigo: Drinek. Der Golt nnseror Not. 90 strani, nevezano Din 20.—. Ctmelrh. Kraft urid Kriede. 1'rediglen iiber die Beicht. 64 strani, nevezano Din 17.—. — Ginelch, 1'nssionshilder ini Lichte der Gegenvvart. 120 strnili, nevezano Din 33. . — Greeve. Welt ans der Kreuzesscliau. Zeitnahe Passionsgedanken. 224 strani, nevezano Din 37.—. — Lang, Die Kiihle der Gnnde. 63 strani, nevez. Din 15.—. — Rein-îirtt, frottes Werheu um sein Volk. 156 strani, nevez. Din 30,— — Keslle. Das grosse Ocheininis. Fastenpredigten iiber die Ehe. 30 strani, nevez. Din 21.—. — Soi roti. In der Leidenssrhulr des Herrn. 71 strani, nevez. Din IS. . Striewe, Die Keinile .fesu in seiner Passion. 80 strani, nevez. Din 2(1.—. Strflhele. Der Kiuupf gegen t'hris(u8. 64 struni, nevez. Din 16,- . — W;ich»niann, Vnm christlirlien flnndi-nlehen. 47 str., nevez. Din 20.—. — Wagner, Jésus ('liristiis nnser Krliiser. SO str., nevez. Din 18. . Zimolong, Da,s (Jotttesreich lind das verlorene Pnradies. Hibllsch-lehologieche Fn-slenprediglen. 62 sinmi, nevezano Din 16.—. 1 Mizarji, tesarji, vodovodarji, kleparji, gradbeniki, takoj sedaj po zimi dobite delo, ako vzamete za plačilo gradbeno parcelo v lepem letoviškem kraju na Gorenjskem. Informacije pri »Prosvetni zvezi«, Miklošičeva 7-1. Ptui Tujski promet v mestu Ptuju v 1. 1030. Tujski promet v letu 1930 je v našem mestu napram letu 1935 znatno narastel. I/ statistike je posneli, da ie poselilo Ptuj V- letu 1936 ----2285 tujcev; nočnitie znašajo 10.014. Od teli je bilo inozemcev 706 z 6765 nočninaini. tuzenicev pa 1579 y 3249 nočni-nami. Glavni kontingent tujskega prometa so dale Avstrija (453). Češkoslovaška (59), Italija (39), Matljarskn (34). Nemčija (86i. Ostali pa so iz Bolgarije, Poljske. Švice. Anglije, Francije, Holandije in Romunije. V letu 1935 je znašal tujski promet v Ptuju 2103 oseb z 85Г2 nočninaini in je bil manjši /a 132 oseb z 1502 nojninami. Da se jc tujski promet v letu 1«36 v mestu tuiu dvignil, gre zasluga v prvi vrsti agilneinu Olepševalnemu iti tujsko-proinelnemu društvu v Ptuju, ki je pripomoglo za zboljšanje železniških ; zvez med Mariborom in P tujem ter z zboljšanjem gospodarskih razmer /. sosedno Avstrijo. Nezgoda. Iludo se je ponesrečil 12 letni Franc Ceh. sin posestnika v Spulilji. Padel je s |xxl-strešja tako nesrečno, da si je zlonnl na dveh krajih levo roko. Fanta so spravili v ptujsko bolnišnico. PTUJSKO GLEDALIŠČE Г ponedeljek posluje mariborsko nledaliiče: To-l>ot uprizori eno nnjmočnejsih sodobnih eloveneklli drellkskili dol, Zigonovo dramo «Kadar so utrga oblnk«. Rezijo vodi Jožo Koviè. nastopijo nu Kisliovi. R.-.s bergerjeva. I'. Kovlf. Ndkrst. ClorlnSe-., Kojš^ li, Košut«. NHhivvIte si рга\-(мллм1о vstopnice! Tri ure v ledenici brzoparnika t,Pacific Shipper" Kanadski listi poročajo o čudovitem dogodku ladijskega kuharja CampbelLa: Ko je bil brzoparnik »Pacific Shipper« sredi oceana, je nenadoma izbruhnil tak vinar, da so stroji komaj poganjali 12 Ionskega orjaka skozi valove. V takem viharju je bilo računati 6 tem, da bo vožnja te potniške ladje od Londona do Vancou-vera brez dvoma trajala dva dni več. Kuhar Canij>-bell je hotel po večerji pogledati, ali bo zadosti mesa za te dneve. S ključem v roki je odšel v ladijsko ledenico, odprl je zunanja vrata, ki jih je podprl s konzervno škatlo, da se ne bi zaprla in je vstopil skozi notranja vrata, ki jih je podprl s ko-eom lesa, da se ne bi zaprla. V ledenici je bilo deset stopinj mraza, kar je precej hudo za človeka, Iti je le v tenki, športni srajci in belih hlačah. Medtem ko je kuhar pregledoval zaloge živil, se je ladja v viharju gugala sem in tja in Campbell je mogel komaj trdno stati. Ko je ojîravil svoje delo, je hotel oditi iz ledenice, a prav tedaj je planila ladja kvišku: kuharja je vrglo v skrajni kot ledenice, z glavo je butnil v železno omaro in je za čas izgubil zavest. Ko se je spet zavede!, bi bil skoraj spet omedlel, zakaj — z grozo je spoznal, da se je s sunkom ladje izpodmaknil les izpod vrat, ki so se zaprla! Campbell je od groze ostrmel. Vedel je, da se dajo vrata odpreti samo z zunanje strani, čeprav je imel ključe v žepu. Ko je to spoznal, se je obupno zagnal f»roti vratom, a kaj — tako ni mogel nikoli odpreti vrat! In vendar ee je še in še zaletaval ob nje, kričal je, butal nanje s pestmi A besnenje morja zunaj je bilo hujše, glasnejše, srditejše. Zdaj se mu je posvetilo, da je vse, kar počenja, brezuspešno. Premišljal je: nihče ni vedel, da je šel v ledenico, nihče ga ni tjakaj poslal. Nihče se tudi ne bo zmenil za to, če ga ne bo videti na postelji, saj je bik) v takem neurju itak vse zmedeno. Dotlej, ko bo treba dajati zajtrk, ga ne bo nihče iskal — dotlej je bilo še osem ur! Že se mu je mraz loteval nog in lezel više in više po telesu. Stresal se je, mahal z rokami, stopal sem in tja. Osem ur! Ce bo le za eno uro onemogel, bo po njem: Zmrznil bo! Zmrznil! Da bi ga ne doletela takšna smrt, je začel dvigati in prerivati zaboje z živili, da ee je ogrel. Snel je vse meso in ga spet obesil. Bilo ja za mrzlo. »Zamrzlo — tudi ti boš kmalu tako — meso!« Skoraj pobesnel je ob tej misli in se epet zagnal v vrata, butal je z nogami vanje, kričal je, da je bil že ves hripav in slednjič omahnil na tla. A že čez hip je planil kvišku, začel sekati meso. koe za kosom, in ga spet obešati na kavlje. Ura za uro je minevala. Koliko ur? Tisoč ur! — ee mu je zdelo. Počasi so mu pojemale moči; videl je svoje lastno, zamrzlo truplo, kako leži v ledenici. In videl je — svoje tovariše, ki sede zdajle na toplem, kadijo cigarete, se šalijo in jim je tako gorko! Viharja ni bilo več Ali ni nihče pomislil nanj? Komaj je mogel še dihati. Skušal se je postaviti na noge; res je vstal, a koj nato se je epet sesedel. »Kako sem utrujen, utrujen«, si je mislil, — »še osem ur je do zajtrka — dotlej — vsega je že konec...« 2e ves je bil trd od mraza in že mu je bilo vseeno, ali umrje. Tedaj so se počasi odpirala vrata. Z grozo se je Campbell zazrl v tovariša. Ali je bil živ, ali pa se mu le sanja? Hotel je govoriti, a le hripavo grgranje se mu je izvilo iz prsi. Tovariš je koj 6poznal, kaj se je zgodilo. Pograbil je napol zmrzlega tovariša in ga odnesel v bolniški oddelek. Več dni se je kuhar boril s smrtjo. Ko je okreval, so mu povedali, da je bil tri ure v ledenici in se je tovariš le slučajno domislil, da je mogoče v ledenici, ko ga niso bili nikjer našli. Rešili so ga zadnji hip — še četri ure — in bi bil mrtev. 1400-letnica Hagije Sofije v Carigradu. Najlepšo cerkveno stavbo sveta so sezidali v letih 532 do 537, ko je vladal rimski cesar Justinijan. Zunaj jo krasijo kupole: dve v Miki in štiri majhne; znotraj je vsa v marmorju in zlatem mozaiku. Leta 1453 so jo vzeli Turki in jo spremenili v svojo molil- nico — mošejo. Vse države so žejne bencina! Petrolej, oziroma nafta, bencin: to je tisto, cesar si vsaka država dandanes najbolj želi, najbolj potrebuje, saj je skoraj vsa obrambna moč motorizirana, to se pravi, da je na pogon motorjev, ki jih spet poganja — olje — natlta — bencin — petrolej. Sovjetski Rusi, Francozi in Kirkizi tvorijo poglavitno moč boljševiških španskih čet. Vrhovno poveljstvo je v rokah Rusov, ki komaj razumejo kako špansko besedo. Skoraj vse annade imajo divizije z vozili na motor. Avtomobile uporablja konjenica, topništvo, strojne puške: da бе Drzo kretajo, da se naglo p»ri-kažejo in naglo izginejo. Močni avtomobili prevažajo topove iz kraja v kraj. Oklopni avtomobili brzijo ko veter in skušajo ovirati prodiranje sovražnika. Osebni avtomobili in motorna kolesa urno hitijo sem in tja in tanki so takšno bojno orožje, ki igraje premaga tudi najhujše strmine, grape, brežine in jarke. Vojna je dobila novo obliko z orožjem v zraku—z letali. S tem orožjem je premagana vsakršna daljava. 2e po dneve prej izve poveljnik, kako se giblje, ureja, razvija nasprotnik. Bombniki uničujejo, karkoli hočejo: industrijske naprave, plinske in vodne naprave in dragoceno lastnino prebivalstva. Doslej je bilo bojno pozorišče omejeno na poedine oddelke — etape. Zdaj, vsi prebivalci brez razlike spola in stanu so sobojevniki. Vojna na suhem in v ozračju se je popolnoma posplošila. A tudi pomorske bitke požirajo nalto, petrolej, bencin. Z novim kurivom se je povečala brzina ladij in njih moč in brambna sila. Take ladje je moči hitreje spravljati na pozorišče bitk in jin umikati kot one, (oi so jih kurili s premogom. Zaeno je to kurivo cenejše, in sicer za 60 odstotkov; ladja, ki ima 10.000 ton, potrebuje 250 mož manj, ki jih morejo tako dodeliti bojnim vrstam. — Tudi glede dima je kurjenje z bencinom boljše, saj se to kurivo manj kadi in tako ni več onih oblakov dima, ki so pomorske bitke vedno tako ovirale. Bencina morejo večje množine spraviti na ladje ko premoga in ladje morejo delj ostati na bojišču. — Torpedovke in podmornice in hidroplani pomagajo zdaj bitkam na morju in tudi to bojno orožje požira bencin. Petrolej je moči urno dobiti, saj se pretaka kar po ceveh s kopnega naravnost v ladje. — Najnovejši ladijski tanki — prevažajo s hitrostjo 15 kilometrov na uro po 15.000 ton bencina. V tridesetih urah jih napolnijo. — Bencin ima tudi to odliko, da izgoreva poginoma, da ni nobenega pepela, torej tudi odpade pospravljanje f>epela. Bencin more biti spravljen vrh zemlje in pod zemljo. — Dalje pa je petrolej, bencin, uporaben tudi za mažo in čiščenje. — Po vsem tem ni čudno, da imajo vse države tako eilno žejo po bencinul Francoski prostozidarji in sovjetska Španija Francoski tednik »Gringoire« poroča, da je Imela prostozidarska loža »Veliki Orient« nedavno dve važni seji. V loži »Clarté«, ki sestoji iz socialistov in komunistov, so razpravljali o bodočih načrtih ljudske fronte. Poudarjali so, da francoski bratje v francoski vladi ne bodo zapustili španskih bratov in da ne bo ostal klic na pomoč španskega velikega mojstra brez odziva. Tudi v radikaino-socialistični loži »Locarno« so poročali o »junaških činih« ljudske fronte. S hrupnim navdušenjem so pričujoči vzeli na znanje, da so prostozidarji vedno budno na straži, da se vsi ukrepi v Španiji izvajajo po njihovih smernicah. Govornik je sporočil, da se bodo te smernice še razširile z novimi dodatki, tako da bodo »zlasti v prosveti povsod prodrla prostozidarska načela«. Glede na Španijo so še poudarili, »da francosko prostozidarstvo svojim španskim bratom tajno pa učinkovito pomaga.« »Natakar, prinesite mi še en zrezek in pa knjigo za pritožbe!« Natakar prinese oboje. Ko gost odide, pride gostilničar, rekoč- »Kaj je pa napisal v knjigo za pritožbe?« »Napisal ni nič, le zrezek je prilepil na papir.« »Ali je res, da si se s Tino zato oženil, ker je podedovala milijon po teti?« ..... »To je nesramna laž! Tino bi bil prav tako vzel, če bi bila podedovala milijon po kaki drugi osebi!« »še nekaj metrov, pa se bova odpočila!« »Tvoji tašči 6em jako hvaležen za neko uslugo. Kaj praviš, kako bi jo razveselil? Kaj bi ji bilo posebno všeč?« »Veš kaj. Pojdi k njej in dve uri prav slabo govori o meni!« Mladi mož je šel ribe lovit. Pozno in malo v rožcah se je vrnil domov in je vrgel na mizo zavoj, rekoč: »M-m-oj lov!« Njegova žena je zavoj odprla in je pikro dejala: »Kako si dober, še prekaditi si jih dal!« *Rekel sem ji, da se uetrelim, če me ne usliši.« »In ona?« »Je rekla, ali ne bi potem njen brat mogel dobiti moje službe.« Električni pogon emuči. Na gorsko višino Souvrett;' jiri St. Moritzu v ftviri te na smučih električno i jotegnejo kvišku, kar sicer ne ehiži športu, pač pa — lenobi. ' Gasilec, ki se je zakasnil: »0, hvala Bogu, saj še zmeraj gori!« »Gospod ravnatelj, zunaj je nekdo, ki ima dolgo brado.« »Recite ,da je ne potrebujem!« Zdravo pijačo za zdrave, bolne, odrasle in otroke narediš iz jabolk- Vzarneš 2 kg navadnih, а lepili, umitih jabolk. Dobro jih osušiš in nato z lupino ored razreiei na tenke rezance. Peške odstraniš, /a-bolčne rezance položiš o pripravo, najboljše lončeno posodo, prav na tesno in jih dobro osušiš, tuko da šumijo. Nato jih spraviš v kako dobro zaprto posodo; steklena je najboljša, in dodaš košček oanilije■ — To uporabljaš za čaj, ki ga skuhaš takole: Za t do 2 skodelici čaja vzame« tlico leh jabolčnih rezancev (jabolčnega čaja), jih poliješ z vodo in pustiš stati čez noč. /a čaj prevreš to vodo z rezanci, precediš v skodelico in dodaš limonooega soka in sladkor — ko za ruski ča j Z istih namočenih rezancev moreš šc enkrat skuhati (prekuhali) čaj. Pijcš ga, ko je vroč, hladen ali mrzel. Vedno jc dober in zdrav. »V tej koči bomo prenočili!« Kaj je Jurij VI• podedoval Prav za prav ni novi angleški kralj ničesar jxv dedoval. Prevzel je samo to, kai je Edvard VIII. podedoval po svojem očetu: najrazličnejšo množino dohodkov vseh vrst. /late plošče, pisma, dragulje, znamke, zemljišča, gojišča ostrig, slike, graščine, palače, ceste in trge. knjige. . Angleški kralj je najbogatejši veleposestnik v Angliji. Od leta 1760 je vsak vladar prepustil dohodke svojih veleposestev državi, a državljani mu zalo dajejo določeno vsoto za vzdrževalnino. A veleposestva so kraljeva lastnina in čez šest mesecev po njegovi smrti po-stanejo last njegovega naslednika. Angleški kralj ima na leio krog 300 milijonov dinarjev dohodkov, skoraj 1 milijon na dan! On je lastnik razsežnih londonskih stavbišč, njegova so tla, na katerih stojijo važna poslopja, kakor opiera, hotel Cureton, restavracija tlolborn. Pall Mali in blok Criterion, kjer stoji Piccadilly-Circus. ki samo ta donaša na leto dva milijona dinarjev. Njegova last je zemljišče »moderne zlate žile«: Regentstreeta, ki se |e v poslednjih letih sedemkrat podražilo. Kraljevsko zemljišče meri okrog 319.000 akrov. Sem spadajo tudi rudniške lastninske pravice v Walesu. dalie ribjelovi na Škotskem, Deanski gozdovi, otok Man in posestvo Abbotswood. Le pravice ribolova znašajo 1 in pol milijona dinarjev na leto. Dohodki se stekajo tudi iz stavbišč v El-thamu, Hainaullu in Wind.-orju in od obsežnih pomorskih obrežij; sem sjwdajo tudi dohodki iz Gibraltarja. Kraljeve palače in kraljeve parke eo pred sto leti cenili na 15 milijonov dinarjev, a zdaj so brez-dvomno vredni desetkrat toliko in več. Kakor je pa na primer Buckinghamska palača dragocena, je jia še bolj dragoceno tisto, kar je v njej. Neko zlato ploščo, ki je ondi, cenijo na 300 milijonov dinarjev; tehta 500 kg in jo mora nositi četvorica nož. Velika zbirka slik je vredna najmanj 240 milijonov dinarjev. Leta 1914 so sprožili vprašanje, čigave so prav za prav slike v tej palači; zdaj je to vprašanje izginilo. — Tudi Sandrigham je izredna bo-gatija. Leta 1P61 si ga je Edvard VII pridobil in ga je stalo čez 200 milijonov dinarjev. Tudi Bal-moral je osebna lastnina kralja; leta IS52 so ga kupili za 8 milijonov dinarjev, zdaj je seveda še več vreden. Razen zbirke slik ima Windsor tudi kraljevsko knjižnico s 100.000 knjigami. K temu moramo dodati še množico dragotin. Samo darila Edvarda VII. za kronanje so bila vredna čez 150 milijonov dinarjev. 7birka znamk Jurija V. je vredna 96 milijonov dinarjev in vsebuje 600.000 znamk. Poglavje zase so kraljevska pisma. Kralj Jurij VI. jih je prejel od očeta Edvarda Vil. v rosebni železni skrinji. Konec vsakega leta je določil, katera pisma naj sežgejo. Dali so jih v poseben stroj, ki je vsako črko storil nečitljivo. Potem so jih raztrgali na drobne kosce; kraljevi tajnik jih je dal v vreče in nato šele sežgal. Druga fiisma so še dalje shranjena v jekleni skrinji Kra-jevska družina piše 6 tajnimi znaki, če je kaj posebno važnega in marsikako tako pismo je tudi Jurij VI. zdaj podedoval. Če hočete vedeti Da imaš humor in imaš tudi kaj smisla zanj. to dvoje vpošteva Američan bolj ko vse drugo. V Ameriki ti vse odpustijo, celo hudobije in zločine, če imaš le kaj humorja. Obratno pa: če kako stvar še tako imenitno izvedeš, pa je ne znaš napraviti s humorjem, je nihče ne ceni. Ni treba, da si sam dovtipen, dovolj je že. da humor razumeš, da imaš smisel zanj. Ta smisel pa se da privzgojiti. — Na podlagi vsega tega je univerza na Floridi ustanovila fakulteto za humor V posebnih tečajih naj se dijaki in dijakinje nattče, da v vseh dobah in tudi nadlogah življenja najdejo vedro plat in da ee pri tem vedejo tako kakor človek, ki gleda kako igro. Slednjič — kar ie tudi važno — se mora človek znati smejati tudi sam nad seboj in se vživeti v svojo smešno vlogo. Dom za varstvo deklet v Mariboru Maribor, 9 januarja Sele 4. oktobra lanskega leta ie bila izpolnjena poslednja želja plemenite mariborske učiteljice Sabine Kučera, ki je v testamentu zapustila svojo hišo na Slomškovem trgu 12 ustanovi za varstvo mladih deklet. Mestna občina je po dolgih letih pod sedanjo upravo uvidela važnost ustanove ter jo izročila Društvu za varstvo deklet. Dne 4. oktobra 1936 je društvo otvorilo Dom za varstvo deklet, ki posluje sedaj tri mesece 2e prvo četrtletje je pokazalo, kako potrebna je bila ustanova za Maribor. Dom je postal res zatočišče varstva potrebnim dekletom, o čemur najbolj jasno govore naslednje številke. V teku treh mesecev so imela dekleta v domu 371 prenočišč — po večini povsem brezplačno, nudilo se jim je 426 obrokov okrepčil — zajtrkov, kosil in večerij. V 60 primerih jim je uprava doma posredovala službo, v 4 slučajih jim je nudila brezplačno zdravniško v 1 slučaju pa pravno pomoč. Dve deklici brezdornki sta uživali ves čas popolnoma brezplačno vso oskrbo ter dobili najpotrebnejše v perilu, obleki in obuvalu. Nekaj posebnega je nedeljska palronaža, ki jo društvo v domu za varstvo deklet vrši. Ob ne- Marîhot m Akademska kongregacije ima svoj redni sestanek v ponedeljek ob pol 8 zvečer. m Kaj je s turističnim odborom. V okviru mestne občine se je svoječasno izvolil poseben turistični odbor, ki ima nalogo propagirati v mestu tujski promet. Pravila odbora s.0 bila poslana ministrstvu, ki pa jih ni potrdilo ter zahteva sedaj formalno izpremembo. Stvar pa je za Maribor nujna, ker vidimo, da v drugih mestoh ti odbori že zelo plodonosno delujejo. m Sprejem denarja na pošti je treba pospešiti. Kakor znano, je na glavni pošti pri denarnih linicah med 1. in 10. v vsakem mesecu strahovit naval. Dopoldne poslujeta samo dve linici, popoldne pa tri, vendar je tudi to premalo. Tako se je zgodilo, kakor nam sporoča naročnik našega lista, da je v četrtek ostalo dopoldne še nad 30 strank neodpravljenih, ki so čakale poprej nad pol ure, da bi prišle na vrsto. Med temi je bil celo bančni sluga, ki je prinesel na pošto nad !0 kg kovanega denarja. Umevno je. da se zaradi tega nekatere denarne pošiljke zakasnijo, kar pa povzroča včasih neprijetne posledice — Poštna uprava naj bi vendar že nekaj ukrenila, da se ti nedostatki, ki nastajajo zaradi pomanjkanja osebja, odpravijo. m Živahno deio Jadranske Streže. Glavno skrb je posvečala Jadranska Straža v Mariboru v preteklem letu svojemu domu v Bakru, v katerem ie v poletju mariborska mladina letovala. V pretekli sezoni je bilo vsega .skupaj v tem domu 8158 prenočišč ter je letovalo 339 dečkov, 363 deklic in 57 nadzornikov v dobi 210 dni. Da se je m'adini lahko toliko nudilo, so bila potrebna znatna sreditva, ki jih zbira JS s pomočjo svojih prireditev. Taka prireditev bo tudi dne 16. t. m. v vseh prostorih Uniona. OASI1LEC ni samo mož, ki požar gasi. OAS3LEC « je tudi strokovni list slovenskih gasilcev. Za 20'— Din dobite v letu 1937 vsak mesec okoli 15 »GASILCA« na 24 straneh. Letos bo »GASILEC« prinašal strokovne članke, ki bod-> zanimivi za vsakega Stavbarstvo, oskrba vode za požarne nezgode na vasi, itd Naročite »GASILCA« pri upravi v Mariboru, Koroška cesta 5. Se daues pišite dopisnico! -T-erv.T. 'F f ■ 27Г L r M • Ч '«ВЧХ^ј^.-л^аИЖРИЛКЕИРИвИИ» m Kako skrbi Hitler za svoje rojake. Iz Kam-nice pri Mariboru nam poročajo zanimiv slučaj: V Kamniškem jarku se je že pred več leti naselil na majhnem posestvu neki Laiss, ki je bil poprej ta mvmičar, je pa nemški državljan. Na zaostalih tlavkih je dolgoval 2500 Din ter mu je pretil rubež. V stiski se je mož obrnil s pismom naravnost na nemškega kanclerja Hitlerja. Nedavno pa je mož dobil potom nemškega konzulata 2500 Din, ki mu jih je nakazal urad nemškega kancelarja. Prav takšno presenečenje jc preje! zopet za božične praznike, ko je dobil iz Nemčije 1500 Din za božičnico. m Iz Ljudske univerze. Jutri ie pričetek biološkega cikla. O vprašanju »Kdaj in kako se je pojavilo življenje na zemlji« bo razpravljal naš odlični biolog univ. prof. dr. B. Zarnik iz Za-greba. m Velika požarna nevarnost je pretila v petek zvečer skladišču gradbenega podjetja Slajmer & Jelene v Obiličevi ulici pri mestnem parku. Vnela se je lesena stena v shrambi za orodje. Ogenj se je že oprijel lesenega stropa ter se je širil proti shrambi katrana in asfalta, ko je opazil grozečo nevarnost hišnik ter telefoniral po gasilce. V nekaj minutah so bili na licu masta z dvema motorkama in Magyrusovo Iestv o ter so ogenj v najkrajšem času pogasili. Da rai bila pomoč tako naglo pri roki. bi bilo v veliki nevarnosti ogromno skladišče gradbenega lesa, ki je sedaj nakopičen na dvorišču, ogrožene pa bi bile tudi sosednje hiše. Skoda znaša kakih 5000 Din. deljskih popoldnevih se nudi obiskovalcu živahna in nenavadna slika. Dom je poln mladih deklet, ki se zbirajo v dvorani v prvem nadstropju. Med njimi so mariborske gospe, članice Društva za varstvo deklet. Obiskovalke doma imajo popoldnevih priložnost za šivanje za ročna dela, obenem pa pošteno razvedrilo. Na razpolago so jim razne igre, imajo svoj pevski krožek, imajo nastope na odru ter prirejajo tudi predstave. Poleg tega ee vrée vzgojna in poučna predavanja. Ti nedeljski popoldnevi so se pri dekletih, posebno pri služkinjah zelo priljubili. Od nedelje do nedelje prihaja več deklet k njim in so že tako navezane na ta dom, da jim je postal res pravo zatočišče v času, ko so proste in potrebne razvedrila. Ti podatki so javnosti najlepši dokaz, kako potrebna in socialno nujna je bila Kučerina ustanova. Društvu so pomagali do takega razmaha plemeniti dobrotniki, zlasti številni trgovci, pekarne in drugi podjetniki. Hkrati pa opozarjamo občinstvo, da bo v prihodnjih dneh potrkalo Društvo za varstvo deklet na dobra srca Mariborčanov, proseč podpore. Naj je nihče ne odreče, saj bo podprl s tem plemenito in dobro delo, ki bo v bodočnoeti obrodilo bogate sadovel m Na dnevnem redu prihodnje občinske seje se bo obravnavalo kar 106 točk. Med drugim se bo tudii vršila volitev gradbenega odbora za leto 1937 ter se bodo določili člani in namestniki za disciplinsko sodišče. m Mariborski otok naj se priključi mestul Zanimivo vlogo je napravila mariborska mestna občina na pristojna mesta: v njej zahteva, da se priključi mestnemu teritoriju Mariborski otok z zemljiščem, ki se nahaja med Dravo m državno cesto ter sega do Kamniškega potoka. Vse to spada sedaj upravno pod občino Kamnico. Mariborsko mesto bi dobilo s priključitvijo pod svojo upravo otok in ozemlje, preko katerega vodijo na otok vsi dohodii. Mestna občina se je že svoječasno prizadevala, da bi dobila otok pod svojo upravo. Kamničani pa so se takrat tej zahtevi ostro pro-tivili, ker so slutili, da bodo imeli od otoka lepe dohodke in se tudi niso ušteli. Imajo namreč dohodke od trošarine za pijače, ki se konsumirajo na otoku. Če bo mestna občina s svojo zahtevo uspela, bo povečala svoj teritorij proti zapadu za lep kos. Na zemljišču, katerega bi poleg otoka rada dobila, se nahaja znano imetje >-Heušani« pri novem brodu, ki pa bo zaradi gradnje nove ceste porušeno, poiem Dolinškovo posestvo z veliko drevesnico in malo hišico nad bregom Drave, pod katero vodi pešpot na otok. S kamniško občino se bodo vršila kmalu zaradi tega pogajanja. Ker je v Kamnici zaradi podjetnosti mestne občine, ki je zgradila na otoku znano kopališče, eilno porastel tujski promet ter so lam v poletnem času vse sobe vedno zasedene od tujcev, je upati, da bodo Kamničani tudi pokazali uvidevnost ter bodo brez odpora odstopili mestni občini zemljišče, katerega zaradi otoka nujno rabi. m Obsojen zaradi uboja. Pred malim senatom se je zagovarjal včeraj dopoldne 24-letni posestniški sin Franc Jerebič iz Gomilice, obtožen zaradi uboja. Dne 2. februarja lanskega leta je ! usmrtil z udarcem mesarskega noža Franca Ra-ščana. Obsojen je bil zaradi tega dejanja na 4 leta strogega zapora ter 3 leta izgube častnih pravic. m Trije kralji so ga okradli. Trije kralji, ki «o prišli prejšniiii torek zvečer pet pod okno Franca Omika pri Sv. Marjeti na Dravskem polju, so bili posebni ptiči. Ko so svojo pesem odpeli pod oknom ter videli, da je v hiši vse mirno, so vrdli skozi okno v posebno sobo ter pobrali iz omar vso obleko in razno posteljno perilo, s plenom pa neopaženo pobegn'ii. Orniku so povzročili okrog 3000 Din škode. m Limbuški volilni odmevi. Dne 25. oktobra «o imeli v Limbušu volitve. Ker je bila situacija pred voliščem precej napeta, so ee pripeljali z mestnim avtobusom v Limbuš orožnikom na pomoč štirje policijski stražniki iz Maribora. Ko so se zvečer zopet vračali z avtobusom v mesto, je priletelo pred Studenci v voz kamenje. Debel kamen je preb'1 šipo ter zadel stražnika Vrbnjaka v glavo. Stražniki pa so tem šalam napravili hitro I konec in storilec se je znašel včeraj pred malim ; senatom Je to 26-letni Viljem Gorišek iz Studencev, ki je izjav.il, da je metal kamenje v vinjenosti. Dobil je 9 mesecev strogega zapora. Nedelja, 10. ju.unr.ln ob 15: liniji ilovek. Globoko v.n\. /.âne cene. Zadnjič. — Ob '.'0 url: Visokimi pleše. Тогвк, 1^. januarja ob 20: iV.isoïkwt pioêei. Kol B. Nedelja v gledališču: Popoldne ob 1.* Ih» nepreklicni« poslednja uprizoritev BegovWeve uspele drame liniji ttovekt. Veljati« globoko znstane cene. — Zvecr lx> ponovitev Ase.herjevo operete «f'isokosl pleše*. Me. lodii&nost. in zabavna vsebina sta temu delu priiponmgia do pop',11.( irn uspelin. ÏYboiije Od e)t л vatirane, puhaste, flanelasta, in £ V- > volnenene kupite na;ceneje pri NOVAK-u, Maribor Vetrinjska 7 koroška 8 m Ploh mu je zlomil nogo. V železniških delavnicah se je ponesrečil včeraj 27-letm ključavničar Avgust Male iz Tezna. Padel mu je na nogo ogromen hlod ter mu zdrobil kost. Reševalci so ga prepeljali v bolnišnico. mSestanek delegatov banovinskih nameščencev, o katerem smo že včeraj poročali, bo danes dopoldne ob 10 v prostorih hotela Zamorc. m Davčne karte za hišno služabnlštvo. Najkasneje do konca meseca januarja, odnosno v 15. dneh po sprejemu v službo, morajo službodajalci nabaviti za leto 1937 davčne karte po 50 Din za vsakega člann hišnega služabništva. Karta se glasi na ime poslodavca in jo mora ta nabaviti. m Svojo srebrno poroko sta v krogu družine obhajala te dni g. Kari Satarnon, poslovodja tvrdke Radio-Maribor. in njegova gospa soproga Ivana. Uglednemu zakonskemu paru naše iskrene čestitke k lepemu jubileju! m Jadranska straža. Naprošajo se cenjene dame da si preskrbijo narodne noše za jadransko noč Nagradile se bodo tri narodne noše: 1. nabrala po Vviji, 2. nagrada po listkih, 3. nagrada po žrebu. Vajencem. Združenje kro.jačev ln krojačic v Trbovljah bo imelo oprostitev dne 24. januarja v gostilni Škrat (Klančnik) v Trbovljah. Opozarjajo se vsi vajenci in vajenke te stroke, ki jim poteče ; že učna doba, da pravočasno vložijo prošnje za pripustitev k oprostitvi, prošnje je poslati . na upravo združenja. Odlikovani kanarčki. Društvo Rejec malih ži-i vali je tudi letos priredilo razstavo malih pevcev i pri Forte,ju na Vodah. Razsiavljeno je bilo 14 ko-I lekcij malih pevcev — barskih vrvivčkov. Za-j stopnik centrale, g. Gojznikar iz Ljubljane, je ocenil male pevčke in prisodil prvo nagrado z i diplomo Lapornik Alojziju. Odlikovani so bili še j naslednji lastniki kanarčkov: Stavec. Mlakar. On-liun, Traven, Vodopivec, Lape, Rataj, Blažič in i Ajnik. Danes zvečer oh 8 koncert ljubljanskih konser-; vatoristov v Sokolskem domu. Jarenma Dne 23. decembra je priredila uaša šola božičnico za siromašne šojske otroke. Pod vodstvom g. učitelja Babnikn so otroci najprej jako dobro igrali igro »Peterčkove poslednje sanje«. Po igri ! je bilo obdnrovnnih 182 otrok z obleko, perilom I in obutvijo. Vse darove je nabralo oz. naprosilo učiteljstvo samo. V Jnrenini so nabrali kljub velikemu pomanjkanju denarja 2013 dinarjev. V blagu ali denarju so za božičnico prispevali še ban-' ska uprava, Ciril Metodova družba, tovarna Hut-ter. Thoma. Rosner, Doctor in drug, Zlatorog in ! rtunl mariborski trgovci in denarni zavodi. Vsem, ! ki so prispevali za božičnico. posebno še požrlvo-: valnemu jareninskeinu učlteljstvu prisrčni: »Bog plačajl< Širile katoliško časopisje! v Tujski promet na Štajerskem Bilanca tujskega prometa v letu 1986. na področju bivše mariborske oblasti je visoko aktivna ter kaže prav v vsakem oziru lep napredek v primeri s prejšnjimi leti, Na omenjenem jiodročju imajo v tujskoprometnem pomenu največji pomen naša znana zdravilišča, kakor Rogaška Slatina, Dobrna, Slatina Radenci, Laško in Rimske toplice. Vsi naravni predpogoji, lepa okolica, visoka stopnja zdravilnosti. odlična oskrba, poj>olen komfort ter strokovno vodstvo in uprava naših zdravilišč so momenti, ki so jih povzdignili med najbolj priljubljena v državi ter jih dvignili na stopnjo najbolj znanih in največjih evropskih zdravilišč. Število obiskovnlcev v naših zdraviliščih raste od leta do leta in je ravno v minuli sezoni doseglo rekordne številke. V našem največjim zdravilišču Rogaški Slatini je bilo v pretekli sezoni 7818 goetov, za 1067 več kakor v letu 1035. Temu primerno se je zvišalo tudi Število nočnin, ki je doseglo v sezoni 1936 rekord 113.036 nočnin (za 5006 več kot leta 1935). Od 7818 gostov je bilo v Rogaški Slatini 6239 Jugoslovanov in 1579 inozemcev. Največ gostov dajejo zdravilišču mesta Zagreb in Belgrad ter Dunavska in Savska banovina. Število inozemskih goetov se je v primeri z letom 1935 dvignilo za 369, Predvsem je porastlo število obiskovalcev iz Madjarske in Avstrije. V minuli sezoni odpade v Rogaški Slatini na gosta jx>vprečno 14.4 nočnin. Drugo banovinsko zdravilišče na Štajerskem — Dobrna pri Celju — kaže v pretekli sezoni prav tako lep napredek. Naslanitvena kapaciteta kopališča je bila fKipolnoma izkoriščena, dasi se je povečala z udobnim modernim hotelom. V glavni sezoni je bilo v Dobrni 3366 gostov s 57.044 nočnina-mi. Med inozemci je narastlo število Avstrijcev, od domačih obiskovalcev pa je bilo največ gostov iz Zagreba in iz Savske banovine. Na enega gosta od|>ade 17 nočnin, kar je izredno veliko. Prav razveseljivo se razvija priljubljeno zdravilišče Slatina Radenci, ki je imelo v sezoni 1936. žr 1405 gostov z 19.374 nočninnmi (za 324 gostov s 3084 nočninami več, ko v 1. 1935). Na enega gosta odpade 13.8 nočnin Od Jugoslovanov zahajajo v Slatino-Radenci največ gosti iz Savske banovine, od inozemcev j>a so bili zopet na prvem mestu Avstrijci. Naši obsavinjski zdravilišči Rimske Toplice in Laško kažeta zadnja leta stopnjujoči napredek. Laške toplice, ki so last Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, so jioleg članov OUZD sprejele tudi lepo število drugih gostov iz tu- in inozemstva. Za Rimske Toplice je zanimivo, da je število inozemcev v pretekli sezoni preseglo število gostov iz Jugoslavije. Na enega gosta odpade v Rimskih toplicah povprečno 11.47 nočnim. Pometi naših štajerskih zdravilišč je prav zanimivo razviden v primerjavi z našim največjim in najbolj znanim letoviščem Bledom. V sezoni 1936. je posetilo Bled 19.019 tujec s skupno 177.087 nočninami, kar predstavlja napram sezoni 1935. jxirast za 2757 goslov in 15.010 nočnin. Na enega gosta od- pade na Bledu 9.31 nočnin. Od 19.019 gostov je bilo 12.200 inozemcev in 6759 Jugoslovanov. Napram sezoni 1935. je število gostov iz Jugoslavije malo nazadovalo, število inozemcev pa prav znatno napre-dovulo Poleg zdravilišč so v mejah bivše mariborske oblasti najvažnejše tujskopronietne postojanke Savinjska in Logarska dolina ter Pohorje. Če upoštevamo, da je bil začetek sezone deževen, kar je za višinska in klimatska letovišča hud udarec, smo lahko s prometom teh tujskoprometnib jjostojank več ko zadovoljni. To velja predvsem za planinske koče in domove SPD, od katerih kažejo največji napredek Senjorjev dom, Ruška in Mariborska koča ter Aleksandrov dom v Logarski dolini. Se bolj zadovoljiva je frekvenca planinskega hotela Pohorski dom ter novega hotel-pensiona »Lobnica«, ki nudita tudi najbolj razvajenim gostom ves komfort. Na območju bivše mariborske oblasti omenjamo še kot tujskoprometne kraje Dravsko in Dravinjsko dolino, naš koroški kot in posebno Slovenske gorice, Hnloze ter Prekmurje. V vseh teh krajih delajo z vnemo na to, da se ustvarjajo in izpopolnjujejo potrebni predj)ogoji za razvoj tujskega prometa ter Je od leta do leta opažati zanimanje tujcev za te kraje. Zadnja leta se je odprla tujskemu prometu tudi dolina Sotle in Bistrice s svojimi romantičnimi naravnimi krasotami .Letovišča v tem področju so postala zlasti priljubljena med Zagrebčani. V mestih Mariboru, Ptuju in Celju je bil v pretekli sezoni tujski promet zelo živahen. Na razjxr lago imamo samo številke iz Maribora. Štajerski Meran postaja vedno bolj priljubljena tujsko-pro-metna f>ostojanka. Lansko leto je obiskalo Maribor 28.588 tujev in sicer 20.597 naših državljanov ter 7991 inozemcev. Nočnin je bilo 41.588. Gotovo je prišla večina teh obiskovalcev iz jwslovnih ali rodbinskih razlogov v Maribor, vendar pa jih je bilo gotovo znatno število takih, ki so si izbrali naše mesto z njegovo krasno okolico in številnimi tu.jsko-prometniini atrakcijami kot letovišče. Poleg tega je bilo lansko leto nekaj velikih prireditev, ki so privabile v Maribor izredno število ljudi. Med temi omenjamo zlasti veličastne Slomškove dneve. Kljub temu je število nočnin v Mariboru izredno nizko v primeri z našimi zdravilišči in letovišči. Iz navedenega je razviden brez posebnih komentarjev lep napredek tujskega prometa na Štajerskem. Poznavajoč ogromne vrednosti tujskega prometa za naše narodno gospodarstvo, moramo izreči polno priznanje našim tujskopronietnini činite-Ijem, ki so, boreč se z največjimi težkočami in nerazumevanjem, s požrtvovalnim in sistematičnim organizacijskim in propagandnim delom dosegli tako lepe uspehe. Banska uprava v Ljubljani jim je z velikim razumevanjem nudila vso svojo pomoč. Na območju bivše Mariborske oblasti pa se je prav izdatno čutila intenzivna in učinkovita delavnost Tujskopronietne zveze, ki je z največjo vnemo jkhI-pirala vsako akcijo za pospeševanje tujskega prometa. Slovenski jezik v trgovska podjetja ! Toliko razpravljamo zadnje čase o naši slo- 1 venščini, slovenskih prerezih ter o zapostavljanju slovenstva sploh. Naj dodam vsemu lepenui razpravljanju še nekaj skromnih besed. Pojavov, ki se dvigajo okoli nas, in katerih nismo prav nič veseli, smo nviogo krivi mi Slovenci sami Imnmo sicer mnogo dobrih lastnosti: kulturni smo, delavni, verni, miroljubni, gostoljubni, varčni — saj nam priznavajo te lastnosti tudi drugi norodi .toda eno veliko napako imamo-skromni smo preveč! Tako zelo sino skromni in jionižni, da nas je skoro težko jiovišati, če bi ee slučaino kdo na to spomnil. Tako pa drugim komaj do ramen sežemo. Toda kaj pravim j>onižni! še hujše! Šleve smo! Brez energije, brez narodnega fionosa! Toliko »energični« sicer smo, da se ne pustimo od tujca niti od bratov nasilno podirati in gaziti — saj se borimo zoper nasilje in krivice. kndar tujca ni blizu nas, od daleč — smo pa toliko bojazljivi, da sami od sebe radevolje legamo pred njim, da lahko hodi nemoteno, f>o mehkem... V znano letovišče sredi Slovenije zahajam že nad 10 let, ter prebijein vse poletje v istem hotel-sKem jKidjetju, ki p:t menja skoro vsako sezono svojega gospodarja. V dotičnem, precej uglednem hotelu je približno 50 sezonskih nameščencev, ki spadajo izključno le med natakarsko in kuharsko osebje. Niti v eni sezoni do zdaj |>a niso vodili podjetja v slovenskem duhu! Prevladuje tu namreč popolnoma neslovenski milje: nemški, madžarski in srbohrvntski I ln le teh jezikov se more slovenski nastavljenec poslužiti, če hoče uspeti. Ta pojav je, kakor že rečeno, tradicionalen, ki se izvaja samo pod vplivom treh ali štirih nameščencev, ki so navadno: Srb, Hrvat ali nemško ozir. madžarsko pobarvani Jugoslovan. Slovenski nastavljenec je naravnost prisiljen da se prilagodi temu potujcenemu miljeju, je pa včasih tudi sam od sebe lako >internnclonaîiziran< — seve vsled tradicionelne šege —, da bo v občevanju s Slovenci samimi docela neslovenski. Naj omenim le primer, kako f>oroča n. pr. celo slovenski natakar v kuhinji naročilo od gosta: o.Ta dobijem jednu bečku šniclu, jedan Nierenbra-ten, zweimal Brathuhn, dreimal Reis, dvakrat krompir, kupus i.ciklu«. Izključno le taka naročila slišiš! Da ne omenjam madžarščine, ki je ne •/.nain. Iz lastnih izkušenj f>ovem, da bi se celo osmešil (I), kdor bi ee poslužil slovenščine! — Tipičen primer za našo ponižnost!? 45 Slovencev kloni pred tremi tujci!!! Ni pa to podjetje edino! Sam sem bil v sedmih takih podjetjih in vseh primerih je bil gospodar — Slovenec! Saj je pa isto tudi v družbi: Deset ali še več Slovencev, pa en tujec, vsi bodo govorili njegov jezik, če ga bodo le malo znali! Krivično in nesocialno bi bilo, če bi napadali in prezirali koga, ki si služi pri nas kruh, ker ni slovenske narodnosti! Dolžnost tujca pa je, da se prilagodi našim šegam in našemu jeziku! Dolžnost nas Slovencev, posebno delodajalcev pa bodi, da ne dopuščamo, da bi nam tujci prizadajali ana-cionalne rane, nikakor pa ne, da bi delaj to celo Slovenec sami Saj tudi tujci ne bodo opustili svojega jezika — pa najsi bo to Srb, Hrvat ali potuj-čeni Jugoslpvan —, radi par Slovencev, ki se bodo med nje naselili! To je popolnoma razumljivo in pravilno. O Mariboru pravijo, da je precej nemški. Če prideš n. pr. v Gosposki ulici v kako trgovino, se ne smeš čuditi, če te gospod šef ali pomočnik, ki znata pristno slovensko, nagovorita in pozdravita nemško,— če smo taki, kaj se potem čudimo, Če nas tujci zapostavljajo ali sploh ne vedo, da Slovenci bivamo. Saj nas. ne bo tujec bolj čislal, če bomo pred njim toliko kleče plazili. Naša država je res še mlada, toda ne tako mlada, da bi bilo prezgodaj zahtevati, da bodi docela narodna! Končno pa državo sestavljajo narodi, ki segajo nazaj že poldrugo tisočletje! Tudi Slovenci segamo tako daleč nazaj. Ravno mi pa smo morali bojevati toliko kulturnih in političnih bojev! — Skrajni čas je, da se zbrihtamo! Nehajmo pa tudi s tolikim teoretičnim razpravljanjem! Več dejanj! Nujno pa je, da poseže vmes tudi oblast! Č. Celje c Revolucionarno razpoloženje delajo med nami tudi še danes razni fanatiki in plačani agitatorji, ne vedo pa, česa nae zgodovina o revolucionarnih fKikrelih uči. Kdor hoče biti na jasnem, kakšne pridobitve sta prinesli civilizirani Evropi in vsemu svetu francoska in boljševiška revolucija, naj se udeleži predavanja veeučiliškega profesorja g. dr. A. Goearja, ki bo v ponedeljek, dne 11. januarja ob pol 9 zvečer v veliki dvorani Ljudske posojilnice na 5. prosvetnem večeru KPD. c Tečaj Kmečke zveze v Celju. V nedeljo, dne 17. januarja bo od 9 do 12 dopoldne v dvorani Orlovskega doma v Samostanski ulici tečaj Kmečke zveze. Predavali bodo gg. Mnrko Krnnjc in minister Veeenjak o načrtih in potrebah Kmečke ^veze, g. Obersne, posestnik iz Ljubljane, pa o mlekarstvu. Našemu kmetu noj pomaga močna stanovska organizacija, zato so vsi [x>seetniki vabljeni, da se udeležijo tega kmečkega tečaja. C Celjske gospe imajo danes ob 6 zvečer redni mesečni cerkveni sestanek v kapelici pri šolskih sestrah. c Kino Metropol. Danes ob 16.15. 18.15, 20.30: lOSAMUENO SRCE - AVE MARIA«. Poje slavni tenor Benjamin GIGLI. - Ob 10.15 in 14 matineja. c Odmev it volivne borbe pred sodiščem. Včeraj so se zagovarjali pred sodtiikoiiri>oedinceiu pri okroz. sodišču KoSnk Franc, Vipotnik Albin in Bevo Anton, katere je obtožilo drž. tožilstvo zaradi razširjanja volivnih letakov v Grižuh pred občinskimi volitvami, ki so se vršile dne 25. okt. 1. I. Na letakih ni bila navedena tiskarna, ki jih je natiskala. Vsebina letakov je bila lažnjiva in strupena gonja zoper vlado in dr. Korošca. Obtožence je zagovarjal narodni poslanec, odvetnik g. dr. Dobovišek, ki je izjavil, da je letak sestavil on. Vsi trije obtoženci so bili obsojeni vsak na 480 dinarjev kazni aH 8 dni zapora in na povračilo stroškov kazenskega postopanja. Ker so obtoženci dejanje priznali in ker do sedaj še nobeden izmed njih ni bil obsojen, jim je sodišče izvršitev kazni odložilo za dobo 2 let. Nov o mesto V petek, dne 8. januarja se je vršil pod okriljem Prosvetnega društva v Novem mestu pro-sye'ni večer, na katerem je predaval g. Dvornik, odličen poznavalec narodno-manjšinskega vprašanja. G. predavatelj nam je prikazal sijajne like naših duševnih velikanov iz raznih slovenskih pokrajin, ki so vzbujali k narodni zavesti, ustvarjali slovensko kulturo ter nam zgradili lepo domačijo — Jugoslavijo. Zbranemu občinstvu, ki še pri nobenem predavanju v Novem mestu ni tako častno napolnilo dvorane prosvetnega doma, je tudi od-Hčno analiziral narodno-manjšinski problem na Goriškem in Koroškem. G. Dvornik, ki je za svoja izvajanja žel viharno odobravanje, bi moral biti povabljen v sleherno prosvetno društvo, da tako seznani ves naš narod s temi življenjsko važnimi vprašanji. Po predavanju se je ustanovil tudi Klub Sedejeve družine, katerega prav lepo pozdravljamo in mu želimo trajnih uspehov. K. V £ V U A Ob 140 letnici prvega slov. časopisa Vodnikove „LUBLANSKE NOVICE" (4. januarja 1797—1800) Leta 1797 je Vodnik začel Ha Zoisovo pobudo izdajati prvi slovenski časopis »Lublanske novicec, ki so izhajale sprva po dvakrat, pozneje — ko je manjkalo naročnikov, pa po enkrat na teden, dokler niso prenehale 1. 1800. Od tedaj pa do Bleiweisovih »Kmetijsko rokodelskih novic« (1843) Slovenci nismo več imeli političnega časopisa. Od tedaj pa datira nepretrgana tradicija v to, kar imamo danes. Ob 140 letnici prvega začetka se spominjamo »Lublanskih novic« z vsem spoštovanjem ter ponatiskujemo iz njih odlomek v častitljivi bohorčici. Slovenski jezik je bogat. Tp dni je eden rekel, de kranjtkima jesiku beredi manka, de je vbog; inu je nekatere nemške hefede sa Ikuthino poltavil, od katcreh mçni, de ih nemoremo po kranjtko rezhi. Befede lo tç: augenscheinliche klarheit, ich meine, ich wiiline, ich halte daliir. Ta perva befeda ima en kolh bogaltva v' krajnfkim, inn Ге pravi: ozhitnolt, raslozhnott, sapopadlivott, razglfdnolt, riduott; ozhitni raslozhik, vldiozha ozhitnolt, rasglçdno pokasanje, vidno rasodenje, e' perttam pokasanje; is teh beledi le lahko s* rokami prime inu vidi, kako bogat je krajnlki josik. Druge tri, katpre po пртГко sgoraj ftojç, le tako prettavlo: mçnim, Turnim, se tako zhiflam, domifhlam, meni le sdi, le dosdçva, natolkujem, imam sa refnizi podobno, se prav fhtejem, moj fum na to Içtl. — Krajnlki jesik je lam na febi bogat, le ludje lo revni na betedah; sato, ker premalo Ipomina imajo na to, kar ih je mati nzhila. Bilanca slovenskega knjižnega trga v L Î936 (Nadaljevanje.) I. Izvirno slovensko leposlovje i b) Proza. j Nova slovenska izvirna proza je v tem letu izšla v knjigi le v par primerih. Bartolovo zbirko psiholoških, freudovsko-analitičnih novel, pod naslovom »Al-Araf« (Modra ptica) skoraj ne moremo šteti pod letošnji produkt, kajti izšla je že 1. 1935. za božič. Nasprotno pa lahko štejemo v 1. 1936. Ingoličcv roman s ptujskega polja »Lu- i karji« (Tiskovna zadr. Maribor), dasi je izhajal ! 1. 1935. kot uvodna povest v Ljubljanskem Zvonu. Ta povest je tipična za sodobnega pisatelja, ki gleda na svet zgoj naturalistično ter pod zornim kotom zolajevskega seksualizma. Kakor je povest pisana s temperamentom, mestoma naravnost z zavidajočimi domisleki in močjo, je vendar odvratna po svoji seksualni romantiki, ki poišče patološki incest kjerkoli more, če je potrebno ali ne, tako da je vsa ideja — borba za agrarno reformo — nekako zasenčena pred seksualno kroniko slovenske vasi ter se ponavlja, ne razvija. Ingolič je pokazal svoj pisateljski talent, ki pa 1 še ni umirjen ter ne zna brzdati svojega nagnje- I nja k zločinskim stranem človeka-živali (zato za ljudske knjižnice nikakor ni primerna). Kar je pa umetnostno glavno, pa je: ne zna se omejevati v notranji zgradbi povesti in je ne zna skladno zaključiti: zato jo raztegne in odreže, ko bi jo lahko raztegoval še v nedogled. Usoda vsakega površnega naturalizma I Vendar pa je v umetnostnem oziru pozitivnejše delo kakor M. Klemena prekmurski roman »Zalesje se prebuja« (Hram), v katerem znani prekmurski pisatelj hoče prikazati borbo dveh generacij — sedanje in predhodne — v zvezi z vso sodobno lokalno, : politično in socialno problematiko. Škoda, da je ta problematika stopila v tako neprečiščeni obliki iz epskega dogajanja samega, da je zasenčila epiko, ter je ostala samo še dnevna polemika. Kljub temu, da v koncu dobiva povest močne poudarke in se skuša dvigniti, vendar le pomeni v primeri s prejšnjimi deli zastoj, če ne korak nazaj. — Tretji roman je fantastična utopija Radi-voja Reharja »Seinisiris« (Piramida), ki pomeni zanimivo novost v naši književnosti že z ozirom na snov, ki jo obravnava, namreč življenje v pravljični Atlantidi, preden jo pogreznejo valovi. 1 Obširen roman je zanimiv tudi po obdelavi, le da vse preveč spominja na Prusovega »Faraona« ter | je premalo izrazno močno izklesan. Kakor so opi- , si še precej močni, je psihologija že manj pogojena ter je deus ex machina — stara čarovnica — le romantični element, ki naj prikliče jezo božjo. Kakor so tudi začetne scene precej lahkega značaja — je vendar vsa zgodba zanimivo podana, ter bi knjiga, kot zanimiv odmev tujih del, j zaslužila več omemb v slovenski publicistiki, ka- 1 kor jih pa je. V svojem bistvu pa pomeni beg pred sedanjostjo in pred slovenskimi problemi, 1 ki jih je toliko, v romantično eksotičnosl, kjer se oblikovna nemoč vse laže zakrije. Nadaljna pomembna knjiga je Velikonjeva otroška novela, oz. zbirka črtic avtobiografskega značaja, opisanih v zvezi z domačim psom Belinom, pod naslovom »Naš pes« (Moh. dr.), ki smo jo podrobneje pred kratkim že omenili. — Najplodnejši pisatelj tega leta pa je bil France Bevk, ki je izdal »Samote« (Kmet. tisk. zadr.), »Srebrniki« (Vod. dr.), »Mrtvi sc vračajo« in potopis »Izlet v Španijo« (v Goriški matici). Njegova pripovedna iznajdljivost je neizčrpna ter je neutrudljiv v opisovanju psiholoških zgodb — najraje erotičnih — naših ljudi. Te povesti deloma spadajo že med ljudsko literaturo, kateri sta prinesli svoj obu-los tudi Moh. dr. s Plestenjakovim »Lovračem« in Vodnikova z Albrehtoviini »Zarečani«, ter Cankarjeva s Seliškarjevimi »Rokami Andreja Podlipnika«. Leposlovnega značaja so tudi pove-stice C. Drekonja »Beg iz življenja« (Gor. mat.), Lavtižarjeva »Junaška doba Slovencev« (Gorenjec), Koprivnikovi »Jugoslovanski lovčevi zapiski« (Lovsko dr.) ter Kačev »Moloh« (zal. Zemlja). — Zanimivo je, da smo letos dobili štiri domače vojne spomine, namreč J. Grčar: »Deviška zemlja v krvi« (Moh.) in A. Ličan »Spomini iz Sibirije« (samoz.), obe govoreče o ujetništvu, A. Vitalisa »Doberdob, slovenskih fantov grob« (Domovina), ter preprosto, a močno Podobirskega •-••Iz svetovne vojske« (Moh. dr ). Igralec Daneš-Gradiš pa je opisal svojo pot v igrnlskem po-klieu »Za vozom boginje Talije« (Vodnikova). — Svojevrstna knjiga so Malcscve »Sonce«, zbirka grafik. To bi bile knjige, ki so prinašale nove slovenske izvirne leposlovne plodovo, med katerimi moremo šteti za najpozitivnejšo doneske Ingoliča, Velikonje in Reharja ter Bevkove knjige. Pomembnejše pa so bile izdaje starejših slovenskih pisateljev. Tako smo dobili v lepem Ko-laričevem tolmačenju prvo slovensko novelo: Ciglerjovo »Srečo v nesreči« (Cvetje) ter Koblar-jov razbor prvega slovenskega romana: Jurčičevega »Desetega brala« (Cvetje), fiolnr je priredil že drugi zvezek Detelovih Zbranih spisov (Moh. dr.), J. Logar prvi zvezek ljudskega pripovednika Fr. Jnkliča-Podgoričana »Izbrani spisi« (.tugosl. knjigarna). Monnmentalna Izdaja Cankarjevih Zbranih spisov (Nova založba) je v tem letu po XIX. zv., ki ga je uredil dr. I. Cankar, z XX. zv. v uredništvu F. Koblarja dosegla svoj zaključek ter imamo danes popolno izdajo Cankarjevega duha, lepo povezanega in zbranega, kar je posebni kulturni dogodek za slovenski knjižni trg. Dr. I. Šorli je v 1. 1936. izdal dva zvezka svojih »Izbranih spisov« (V. in VI). Sem tudi spada V. Novakov »Izbor prekmurske književnosti« (Cvetje), ki pomeni do zdaj prvo krestomatijo slovenske pokrajinske književnosti. Knjižno je torej v tem letu prevladovalo izdajanje starejših spisov naših klasikov in ljudskih pripovednikom ter pomembnejših sodobnikov. Toda ob pregledu proze moramo imenovati tudi glavne doneske po naših literarnih revijah in tu vidimo, da so se od starejših pisateljev najbolje udejstvovali Bevk, ki je pisal povesti skoraj v vse časopise. Med temi revijalnimi spisi moramo posebej imenovati njegove otroške spomine »Začudene oči« (LZ) ter zlasti njegove legende v DS, ki utegnejo roditi slej ko prej novo prelepo slovensko knjigo. Tudi Velikonja more pokazati z uspehom poleg na »Našega psa«, tudi na novelo iz bolnice (DS), ki preseneča po ostrem zunanjem opazovanju. Notranje psihološko ostro opazovanje pa je vidno pri svojevrstnem Kozakovem opisu psihe rajnkega Vdoviča »Maske« (LZ), ki je poleg Javornikovih novih pripovednih eksperimentov (DS) najbolj zanimiv literarni donesek tega leta. Omeniti moramo Zorfeve avtobiografske spomine »Iz nižav in težav« (Ml), ki so lepo uvrščajo k Vadnjalu, Bevku in Velikonji. Prežihov Vorenc je opisal vola «1rs in Bavh« (Sod.), vendar pa ta spis zaostaja za klasično »Na požiravnikih« iz prejšnjega leta. Toda Miška Kranjca povest »Divje race« so boljše kakor pa njegov roman. Magajna se išče v realistični obliki, ki mu bolj odgovarja (novele v MP) in je škoda, da je nekako utihnil. Med mlajšimi pa moramo posebej imenovati lepa imepresionistična razpoloženja S. Vuka, ki je v našo književnost prinesel slovensko primorje in Benečijo. (Ml). Ta pa je tudi najbolj obetajoč talent med najmlajšimi, poleg Kosmača (Gosenica S), ki pa je ostal z »Odprto pličnico« na dolgu! Razen bolj poizkusov Vinklerja, Potrča in Kerenčiča pa ne morejo najmlajši pokazati v prozi kakih vidnejših uspehov, dasi je kazno, da je prav proza tisto polje, kjer imamo pričakovati v bližnji bodočnosti lepših, lvolj umerjenih in zrelih plodov. Do zdaj je videti le, kako so od časa do časa pokažejo talenti, pa so preveč neuravnovešeni, preveč razvlečeni (besede, besede I), preveč repor-terji in premalo umetniki. To pa bo dala zrelost. Osnove za razmah pripovedništva so dane že z realnim gledanjem na svet, ki je naklonjen epiki. VI. Levstik je vse sedanje mlade pripovednike nagnal v rovte, z naročilom: »Nikar ne pozabi, da je Štorov Miha iz Kozje vasi največji vseh živili epikovk (LZ). Toda pozabil jim je še povedali, da naj sami to Mihovo pripovedovanje tudi ure-de in umetnostno oblikujejo, če hočejo, da ne bo samo reportaža, temveč tudi umetnina. 2. Izvrni mladinski spisi Med mladinskimi spisi moramo na prvo mesto postaviti Seliškarjev morski deški roman »Bratovščina Sinjega galeba« (Ml. Mat.), kakor tudi J. Ribičičevo »Barka je zaplavala« (Jug. straža). Vandot je ponatisnil starejšo povest iz Zvončlia »Kekec z naših goni«, G. Strniša pn izdal »Harmonikarja Binčka«. Od manjših povestih naj imenujem Milkovičeve > Barake s in Htida-lesovo »Posteljo gosp. Firbiha«, ki sem ju že nekoč odklonil, ier Ribičičevo slikanico »CirimurČki«. V Mariboru so začeli izdajati male pravljice Sinček Snegulčice pri palčkih«, »Sovražnik Metke in Janka« (Podravska knjižnica), ali vNarodne pravljice«, »Čarobni konj«, »Dvorane pod zemljo« itd. (Mala knjižnica sv. Cirila). Prava mladinska literatura pa je po naših mladinskih revijah, ki so na dobri višini (imenujem povest J. Lovrenčiča: Tonca z lonca (Vrtec), 1er po naših dnevnikih, med katerimi zavzema »Slovenec«, gotovo odlično mesto (Mladi Slovenec). 3. Izvirna dramafska književnost V lanski dramalski literaturi zavzema prvo meslo Zigonova tridejanka »Kadar se utrga oblak«, ibsenovska meščanska žaloigra, ki pa jo j večji uspeh dosegla v knjigi, kakor pa na odru. ! Dobro odrsko delo. loda v svojem bistvu zelo pro-! blematično. pa je Gregorinova božična igra j »Kralj z neba', nekako predigra njegovega velikonočnega igrokaza >V času obiskanja«. Jalen je napisal dve igri: vsesvetsko Grobovi«, ki naj I prežene z naših odrov tradicionalno sontimental-iio igro iMlinar ln njegova hči«, ter bolj posrečeno, vendar zelo naivno komedijo »Lesena peč<, ki bi po zasnovi utegnila postnti izvrstnn slovenska burka. Na burko meji tudi Jožeta Kranjca >Detektiv Megla«, ki ima 7. Jalnom precej podoben motiv, pa je širše in bučneje izdelan, dasi prnv tako zamre na površini. Zanimivo pa je, dn je v tem letu izšlo največ del s tako imenovano kolektivno osnovo, bodisi socialno ali religiozno (farna igrn), Tako je Delnkova dramatizacija . Kokovnjačcv* prirejena na temu principu: po- kazati življenje mase v tolmačenju — prologista. Prav tako Kuretova predelava »Jurija Kozjaka«, namenjena za na prostem, kakor je tudi namenil Petančič svoje tipično duhovno-farne igre »Naša apostola« in »Miklova Zala«. V obliki misterija je Meško napisal svoj »Pasijon« in pa J. Vovk božično igro v dveh slikah »Sveta noč«. — Se bolj diletantske so igrice, kakor so »Kralj Brkolin ali Marko skače« (Krban), »Zastonj je upala«, »Na vrhovih« (F. Zupančičeva), »Izgubljena ovca«, »Križ in sovjetska zvezda« (J. O.), ali »Otroške igrice« (p. Krizostoni) itd. To bi bile igre, izišle 1. 1936. Toda pravi obraz našega slovenskega dramatskega življenja bi dal šele tisti, ki bi napisal pregled naših gledališč, državnih in podeželskih, ter oceno naših dramatskih revij (Ljudski oder, Drama). Vsekakor pa moramo zaznamovati veliko zanimanje za kolektivne drame ter drame na prostem, katerim je tudi posvečena toletna dramatska produkcija in je, kakor pokaže statistika, dosegla velike uspehe; tako predstave: škofjeloške procesije (v Škofji Loki), pasijona (v Šoštanju), Jurija Kozjaka (v Stični), Naših apostolov (v Mariboru), Miklove Zale (v Ptuju), koroškega ustoličenja (Mežica) ter SlehernilPik-vikovcev« (Umet. založba) Bradač, ki pa so — prevajaui baje iz češčine, oz. francoščine. Prnv tako moramo poudariti čudovito kitajsko povest Pearl Buckove »Mati« (Levstik, v Tisk. zadrugi), ki kaže sicer naturalistično nagonsko materinstvo, pa vendar v tako močnih oblikah, dn ostane zavedno v spominu. Zanimivost je Catherjeve opis »Škofa iz Nove Mehike« (Moh. k.), eno najlepših katoliških del iz niisijonsi;ih krajev ter eno najmočnejših novejših ameriških del. Ljubek je hu-ftior Habberlonovib »Heleninih olrok« (Moh. dr.). Iz angleščine so še T. Williamsa »Zemlja mi je povedala« (MP), reportaža iz eskimovskih krajev, pustolovščina S. Lewisa »Mantrop« (Evalit), Johna Godina »Naseljenci, divjaki in otroci« (Gor. mat.). V tem jeziku je tudi izvirnik »Iz dnevnika malega poredneža«, ki je pod naslovom »Dnevnik malopridnega Jurčka« izšel pri Evalilu. Veliko dejanje pa je naredila Slovenska matica s prevodom iz španščine svetovnega romana Cervantesa »Don Kikot«, katerega drugi in tretji del je izšel letos. Ko izide še 4. del, bomo imeli ta temeljni kamen svetovne književnosti v svojem jeziku (Le-ben). Iz italijanščine smo dobili roman pravkar umrle Nobelove odlikovanke Grazie Deledde »Go-lobje in jastrebi« (Jug. knj.), iz francoščine pa Daudetovega »Tatarina v Alpah« in — kičasti roman Lefebra Marta Ilari«, življenje in smrt najslavnejše vohunkc (Novi tednik). Iz nomšfine opozarjamo na eno najlepših novel: Kellerjevo »Romeo in Julija na vasi« (zal. Prijatelj?), ter na Slromovega »Jezdeca na sercu« (Merkur), zlasti pa na reformacijski roman slavne katoliške pisateljice Handel Mazzelti »Jese in Marija« (JK), na povest kalotikinje Dolores Vieser »Pevček« (JK) tor P. Kellerja »Hagarin sin:' (Krekova). Zweigovo Marijo Stuartï je izdal Hram, roman Gagerna »Beg iz pekla i (zal. Prijalelj), Mayove Zbrane spiso izdaja Cirilova tiskarna, Renkerjcvo povest »Pet mož gradi |>ot« (Planinska matica). Imenujem naj še Heyeve »aBsni' (v verzih, Fun-tek, Moh. dr.) in Oppenheima »Igra za prostost« (Zena in dom). Velik roman Danca Nexflja »Sirota Stina« pa je založil Hram, Švicarja Knittla pa M. P. 5. Slovensha znanstvena knjiga V znanstveni književnosti je dalo lansko leto nekaj temeljnih del 7,a spoznavanje slovensko zgodovine, brez katerih ne bi smel biti noben slovenski izobraženec. Tako je Ramovš napisal I. del »Kratke zgodovine slovenskega jezika« (AZ), Štele prav tam izdal I, del svojih sMonumenta artis slovenlcae« (AZ), Melik je pri Matici izdal II. del »Slovenije«, geografskega pregleda slovenske zemlje, M. Dolenc pregled »Pravne zgodovine za slovensko ozemlje« (AZ), M. Kos »Conversio Bagovaorum et Ćarantanorim« (Znanst. dr.), Grafenauer Karolinška kateheza in izvor Bri-žinskih spomenikov« (Znanst. dr.), Grivec --Zitja Konstantina in Melodija« (Moli. dr.), dr. Mal »Zgodovino slovenskega naroda« (konec 1. 1848.), kjer na podlagi arhivarskih podatkov odkriva nove vire, Fr. Kidrič L del svojega Prešerna :Pes-mi in pisma« (Tisk. zad.), Glonar rSlovar slovenskega jezikat (Umet. prop.), Zwitter »Prebivalstvo na Slovenskem do današnjih dni ((ZD) ter L Cermelj: Life And Death ..., knjigo o našem manjšinskem vprašanju (manjšinski institut). To so temeljne knjige o slovenskem poreklu in zgodovini, katerim se pridružujejo manjše rnzprave, ki so izšle samostojno. Tako: Burian »Kulturno nacionalni stiki med Cehoslovaki in Jugoslovani v preteklosti«, Zlatn Pirnat : Bibliografi ja del slovenskih pisateljic do koncu 1. 1935.«, Marolt »Tri obredja iz Bele Krajine« (Gl. mat.), Bojca »Slavec« ob svojem 50 lelnem delu. Planina-Andrej-ka: »Škofja Loka in njen okraj v luči gospodarskih in kulturnih prizadevanj«, Kragelj »Zgodovinski drobci župnije Tržič«, Jarc j Novo mesto« in Božič »Idrijski kot«, Strmšek »Medvedje selo«, Orožen »Gradovi in graščine«: vse doneski za lokalno zgodovino. Prav tako statistika knjižne produkcije v desetletju po vojni, ki jo le sestavila dr. M. Pivec-Stele, Sknberne Slovenski advokati in javni notarji v književnosti, znanosti in politiki«, Ložar »Slovenske planine v risbi in sliki«, Simoniî »Kočcvarjl v luči krajevnih in ledinskih imen«, Steska »Oris našega upravnega prava«, Lapajne »Civilno-pravna zakonodaja kraljevine Jugoslavije«, Plrkmajer »Naš problem upravne decentralizacije« itd. itd., razne separatne razprave, ki so večinoma izšie tudi že v naših znanstvenih revijah. Toda slovensko znanstvo se ni pečalo samo s slovenskimi problemi, temveč je dalo lo leto važne knjige tudi o svotovnih problemih, ki nns zanimajo. Med te moramo na prvem mestu omeniti dva literarna zgodovinska eseja prof Prijatelja »Dostojevski in Tolstoj« (AZ), I. Cankarjevo nadaljevanje »Zgodovine likovne umetnosti« (italijanska renesansa) (SM), 111. del, iu Steletovo »Umetnost zapadne Evrope« (JK). F.nn najmogočnejših slovenskih knjig je brez dvoma Gosarjeva »Za nov družabni red« (skoraj 1000 str.; Moh, dr.). V. Korošec je napisal »Zgodovino in sistem rimskega zasebnega prava* (I. dol. Moh. dr.). Svojevrsten je Vidmarjev matematično-filozofski sistem »Oslovski most« (Merkur), kakor je na drug način zanimiv Drganrov »Svetozor«. Usenič-nik je izdnl II. del »Knjige načel« (KA), Kline »Praictlkum anorganske, organske in medicinske kemije«, Bajič »Delovno pravo«. Hiisnik »Pregled svetovne literature«, Mattanovirh II. del »Elektrotehnike« (JK). Andrée »Elektriko« (Moli. dr.). Orožen »Naše sosedne slovanske in druge kulturne države«, Debeljak T. »Reyinontovi .Kmetje' v luči književne kritike: (V. Remec). Pregelj •-Osnovne črte iz književne teorije« (JK). Jug-Bartol »Zbrani planinski spisi« (14. mal.). Skerij »Ženevske menične konvencijo«:, Odar Škof iu redovništvo«, Krošl-Petelin »Pregled občne zgodovine« (IV. del. Moh. dr.), Hafner »Premikanje osončja« itd. itd. Kakor vidimo, je bilo lansko leto v znamenju znanosti, kjer je dalo temeljna dela. S tem pregledom pa še nismo izčrpali raznih manjših itro-šur in razprav ter moramo to snov še posebno razčleniti. a) Pedagoške razprave: Na prvem meslu moramo Sleti sem jasno razpravo V. Briimna jRlaže in Nežica — kulturno pedagoški pomen Slomškovega dela«, dalje Eme Deisingerjeve ponatis iz »Slovenskega učitelja« edine katoliške pedagoške revijo, razpravo »Deška pubertetna doba«, G. Majerove Duševna vzgoja otroka«, M. Stupanove »Težko vzgojljivi otroci«. Serg. Hessona »Petnajst let sovjetskega šolstva in komunistične obrazhene politiko . M. Senkovič »Novodobno šolsko delo (zadnji dve Slov. šol. mat.). I>) Jezikovna pomagala: Najvažnejše delo v tem smislu je bila obširna knjiga, ki je toliko pomembnejša, ker jo jo> napisal Neslovenec in je izšla v Italiji (Milano), namreč »Italljansko-slovenski in slovensko-itali-jfinski slovar«. Damjan Vaben je napisal slovnico Esperanta, dr. Piskernikova : Slovarček slovenskega In nemškega jezika«, Marija (Irerjorič -Gram-inatica slovenan (Trsi), Rud. Rakušn Slovarček okrajšav slov. stenografije-' ter Glonar »Slovenski pravopis«, brošurico kot napad na sestavljalce SI. pravopisa. r.) Zdravniške brošure: Dr. Kojc »Učbenik življenjn«, v katerem razlaga svojo svojstveno metodo zdravljenja; broSura »Ljubljanska bolnica ', ki so jo izdali akademiki, dr. Ncubuuer »TBC—Jetika-', »Beseda o raku (dr. Blumauer, Gerlovič, Pintar, Trtnik in Zalo-kar), dr. Petrič ;Nega bolnikov in prva pomoč pri nezgodah1. Prevoda Van der Velde r popoln zakon in NVeiningerja »Spol in značaj* nista 7,a naše čitatelje. č) Socialne brošure: Dr. I. Aličin »Boljševiška mladina1'. M. Valant Krščanska strokovna organizacija . dr. Go-sar Kolektivizem« ter socialistične 1. Kosec »Trbovlje«, socialni prerez, Speklator »Vprašanj« srednjih slojev« in J. Horrnbin Temelji gospodarske geografije« (Ekonomska založba), ki jih pa ne priporočamo. d) Nabožua literatura: Med prvimi hagiografsklmi spisi moramo imenovati nadaljevanje Mohorjevega »Življenja svetnikov-', s katerim bo naše ljudstvo dobilo v roke knjigo, ki je pri vseh narodih imela velik vpliv pri vzgoji religioznega duha že v najmlajših lotih. Dalje življenjepis S. M. Siinforrozze Kovnčič »BI. Gemma Galgani, biser Srca Jezusovega :, Pelease »Frideric Ozannni in Kovačiča >A. M. Slomšek . Posebnega poudarka zasluži monumentalna slovenska spominska knjiga na II. evharistični kongres, ki jo ju uredil Mnrtelanc, ter je izšla tudi v drugi manjši izdaji. Ta knjiga je ena največjih slovenskih knjig 1er res pravi okras vsakemu krščanskemu domu. Imenujem naj še Znlelelovo prireditev Guarlnijevega Svetega križevega pota:, dalje molitvenik p. B. Remca :Sveta maša, dar Srca Jezusovega . Lavtižarjeve šmarnice Marijina božja pota v Evropi« ter Vrežetove Slomškove šmarnice«. Ce opozorim se na Pridige .1. Kalana ter na poceni salezijanske brošure (po 1 dinar) »Knjižice« sem imenoval glavno iz nabožne literature, ki je izšla v posebnih brošurah. e) Gospodarski, praktični, gospodinjski problemi ter razno. Med gospodarske brošure moramo omenili dr. Staretovo >Nnaši odnošaji s Češkoslovaško . tudi Palečkov sistem novega agrarizina »Novo kinetslvo«, ki je prevedeno iz češčine. Zanimiva je slika » A besi ni je«, kakor jo jo pndnl Zischka. Društvo sv. Cirila in Metoda je izdalo brošuro »Naši obmejni problemi«. A nt. Anžič je zbral besedila naših narodnih pesmi v ročno obliko Slovenska pesmarica«, Badjura je izdal v nemščini »Kleiner Filhrer durch Slovenien«, Veider pa je napisal »Vodič po Cerngrobu«. Med praktične stvari spndajo razne uredbe in zakoni, ki so izhajali v posebnih zbirkah, ter »Takse?, ki jih je razložil Sušeč, llrbnnčeva »Advokatska tarifa , Jakše »Poštni vedež«, Novak »Pratika zn gozdno posestnike«, Strekelj: »Pišite boljše ponudbe, Pretnar »Priročnik za mojstrski in pomočniški izpit«, Klopčar »Tablice za dimenzioniranje nrniir. betona«, Vrečko -Tnhlice za dimenzioniranje betonskih, annir. betonskih konstrukcij«, tehnična terminologija -Okna in vrata«, Kegljcvlč Marko »športno kegljanje*, Albreht »Umetnost na našili grobeh' itd. itd. Med gospodinjske stvari pa štejem: Bačič »Ljudska kuharica«, Pralo »Nauk o gospodinjstvu«, Klasek »Gost in postrežba -, Pralo •Srednjeevropska kuhinja«, Pleško-PraSnikar Pre-hrana-kuhanje«, MesiČek-Cernejeva-Grum-Skuljeva »Dom-obleka-perilo«, inž. Kregar »Naš dom«, »Navodila o nabiranju in sušenju zelišč«, Novak »Krasilna tehnika«, Cerne »1400 nasvetov zn doni in gospodinjstvo« ter Podgornikovn »Za pridne roke« itd. itd. Pri vsem tem pa se nisem oziral ne na šolske knjige, ne muziknlije in še na marsikaj ne. • Kakor je pesništvo in leposlovje razmeroma imelo slabo letino, toliko bolj je uspelo slovensko znanstvo in praktična literatura. Tudi znamenje časa. Tako je vsaj pokazala naša bilanca, ki si ne lasti — kot že poudarjeno — popoleosli. Id. MLADI SLOVENEC Tomaž bi rad postal detektiv Oe Bolhač je imel trgovino s čevlji iti sina edinca Tomaža, ki naj bi trgovino podedoval. Ce bi le paglavcu vse drugačne neumnosti ne rojile po glavi! »Detektiv postanem!« ie odločno zagotavljal vsakomur, kdor ga je hotel poslušati. »Saj imam tudi talent za to.« Po cele dneve je Bogu kradel čas s prebiranjem detektivskih romanov, tako da je očetu že pošteno šk> na živce. Nekega dne, ko se je Tomaž vrnil iz šole, mu je oče potožil pri koeilu: dneve tičiš v detektivskih povestih, nekaj si se ž« moral naučiti iz njih.« »Velja!« je rekel Tomaž. Bil je nemalo ponosen na očetovo zaupanje. Najraje bi kar koj pohitel v prodajalno, toda moral je počakati konec kosila. Potem sta z očetom skupaj odšla tja. Tomaž je spotoma še skočil v svojo sobo in vzel s seboj notes, par gumijastih rokavic, povečalno steklo in fotografski aparat. Brez teh stvari še nikoli ni noben detektiv hodil po svetu za zločinci — vsaj tako ie hral Tomaž v svojih knjigah. Tomaž je prebledel od jeze. Da je mogel biti tako nepreviden! Tolažila ga je eamo zavest, da je na pravi sledi. Beg je doka/al njeno krivdo! Stekel je okoli ribnika in pogladal v vsako stransko pot in za vsak grm Nikjer je ni bilo, te prekanjene tatice. Zavil je okoli ogla. Hopla! Spodlaknil se i« ob dvoje nog. Ot> vtikanju nosu v vsak grm je j>rezrl klop. .Oprostite!« se je v naglici opravičil in hotel steči dalje. Toda. stoj! Saj je (o njegova zločinka, ki jo je zasledoval kakor lovski pes divjačino. S podtalen i I se je ob njene noge. »Av!« je zavpila in skrila svoje noge pod klop. Kajpak - ona je! Stal je kakor lesen kip in buljil vanjo z odprtimi usti kot bebec. Dekletu je bilo to nekoliko neprijetno: »Čemu pa drvite kakor norec okoli? Zdaj se vam pa nikamor ne mudi. kakor se vidi!« In pri tem se je tako čudno smehljala. Tomaž, slavni detektiv, je bil brez besed spričo tolike predrznosti. Ničesar ni odgovoril: samo strogo jo je pogledal. Nato je meni nič tebi nič odločno sedel na dmigo plat klopi. Naj mu samo poskusi še drugič uiti.! Taiko je sedel dobre pol ure. Postal je nepo-trpeiljiv. Menda vendar ne bo do pozne noči presedela na klopi? To bi prekrižalo njegov načrt. Načrt ie seveda že globoko tičal v njegovi glavi, kajogledala od strani. Pri tem se je na vso moč nesramno smehljala. Tomažu je bilo čakanja naposled vendarle dovolj. Glasno je zahrkal. Ni vedel, ali bo njegov glas dovolj odločen, da se ga bo zločinka ustraiila in skesano priznala svojo krivdo. Zato je krepko zahrkal. Dekle se je ozrlo. Oče Bolhač mu je pokazal prazne predale. Tomaž je najprej naravnal fotografski aparat na prazno luknjo v predalih, toda nič se ni spremenilo: predali so ostali prazni. Tudi povečevalno steklo jih ni moglo najxilniti. Tomaž se je globoko zamislil in nabral čelo v učene gube, kakor slavni detektiv Sherlock Holmes. Čemu se oče ni obrnil naravnost na fjolicijo? Vsekakor je moral zelo ceniti njegove detektivske zmožnosti. S temnim obrazom je prehodil Tomaž vse jx>-slovne prostore in pretaknil vsak kotiček. Toda nikjer nobenega sledu Celo v kletno skladišče je vtaknil svoj nos. Vse zaman! Nobeno akno ni bilo razbito, vse ključavnice so bile cele. Niti čepice ni hotel ta brezvestni zločinec pustiti na kraju zločina, kaj šele kakšno vlomilsko odpiralo ali »paJ'-kelj«, kakor mu pravijo izkušeni vlomilci. Naravnost obupno! V knjigah je bral. da detektivi vedno i »teknejo kakšno stvar, ki jo je zločinec |x>zabil na kraju svojega nečednega posla. In ta stvar jih je jjotem pripeljala na pravo sled. Toda Tomaž ni našel prav ničesar. Odšel je nazaj v prodajalno. Stopil je k oknu in [^ogledal na ulico. Iz knjig je namreč vedel, da se zločinci radi mudijo na kraju evojega zločina. In res! Pod oknom je vprav tisti trenutek stala deklica in pazljivo motrila razstavljene čevlje. Preveč pazljivo! — je uganil Tomaž. Vrh tega je bila zaverovana celo v moške čevlje, ki ji pač niso mogli biti mnogo mar. Aha. jo že imamo, ntičko! — si je misli Tomaž. Tedaj je deklica pogledala skozi okno v trgovino. Tomaž jo je ostro prebodel s prodir-ljivim pogledom. Deklica pa se še zmenila ni, ampak je odhitela dalje. Kajpak iç Tomaž na vso sapo zdrvel iz trgovine, tako da bi se kmalu zadel ob zasledovano zločinko. Tega pa noben detektiv ne sme storiti, kajti ga njegova žrtev potem prekmalu prepozna. Zato je zaustavil svoj korak in ji počasi v primerni oddaljenosti sledil. Deklica mora biti neverjetno f>retkana in zvita — je spotoma uganil Tomai. Delala se je, kakor bi se ji nikamor ne mudilo in bi šla samo malo na sprehod v mestni park In kakšna predrznost! Prav počasi je stopicala okoli ribnika in se zdaj pa zdaj ustavila, kakor bi jo bogve kako zanimali beli labodi. Najbrž bi jo rada ob primerni priliki popihala jio kakšni stranski poti, da bi jo detektiv Tomaž izgubil izpred oči. Vsaj tako je bil detektiv Tomaž trdno frrepričan. Zato ji je tiho in neslišno sledil kakor na napad se pripravljajoči ris. Ne bo mu ušla! Tedaj je zrak prereza! oster krik. Toma? ?e je obrnil. Majhno dekletce je padlo čez svoje kolo. Mati jo je pobirala. Tomaž je spet pogledal na|>rej za svojo žrtvijo, toda deklica je izginila. Izginila je, kakor bi ee v zemljo udrla. »Ah veste, kdo eem?« jo ie nahrulil Tomaž. Toda na njegovo veliko žalost glas niti malo ni bi! odločen — hripav je bil od razburjenja. Povedati je hotel, da je slavni detektiv Tomaž, toda dekle ga je že prehitelo- »Seveda vem! Ti si križ-kraž. naš prismuknjeni Tomaž!« Glasno 9e je zasmejal», skočila pokonci in zbežala. Tomaž ji ni sledil. Obsedel je na mestu in kakor neumen zijal za njo. Šele počasi se mu ie zjasnilo v glavi. Seveda, ta j« bila Metka iz mlekarne. Po njenem smehu jo je spoznal. Metka, s katero je pred desetimi leti gulil klopi v otroškem vrtcu. Križ-kraž, naš prismuknjeni Tomaž! — so ga tiste čase v njegovo veliko žalost in jezo zmerjali otroci. Tedaj je bila očetova prodajalna še majhna braniarija v veži velike hiše. kjer je imela Metkina mati mlekarno Kolikokrat se je Metka norčevala iz prodajalne njegovega očeta in ga spraševala, zakaj ne gre prodajat čevlje na semnje in romarska pota. Kako rad bi ji sedaj pošteno zagodel in jo razkrinkal kot tatico! Toda veliki detektiv je bil zdaj čisto uničen v svoji slavi in ni mogel niti ukradenih čevljev prinesti domov kaj šele razkrinkati tatico. Kakor jxiparjen kužek se je po stranskih ulicah splazil domov in neslišno odšel v svojo sobo. Potrt se je zaprl v sobo in se od jeze bridko razjokal. Četrtega dne jx> tem dogodku je j>rišel v njegovo sobo oče. »No, ali si iztaknil tatu?« ga je vprašal. »Oh, še ne!c je nevoljno prizna! Tomaž. »Kaj pa. če jej tat skril čevlje v tvoji sobi? Poglej malo jx)d posteljo!« mu je nasvetoval oče. Tomaž je res pogleda! pod jx>ste!jo in — zardel nd sramu. Pod [Tosteljo je v vrsti stalo vseh trideset ška-te!j s čevlji. »Tu ležijo že štiri dni!- je rekel oče in odšel iz sobe. Odtlej je imel oče Bolhač mir pred navdušenimi detektivi... Lev N. Tolstoj: Morski pes Bratci pri fotografu »Janezek, nikar ne jokaj! Prav nič hudega ne bo: ^kujiaj slikali se bomo. Ilej. kako bo to lepo!« Janezek pa ne uboga dobrih bratcev; kar naprej usta na stežaj odpira in kriči: »Ojej, ojej!« Ce vse to nič ne poinaga — bratec 1'onče misli si — zdaj Je z urico jxiskusim, morda to ga utešl. Na uho mu jo prisloni. Ura poje: tika, tak... Kakor bi odrezal — v hipu je utihnil naš junak. Verno, zvesto je poslušal, fotograf pa kakor tat naskrivaj medtem pritisnil s prstom je na aparat. Hop! jih na papir ujel je. Srčkani so zdaj tako naši bratci, da od sreče mami rosno je oko. Kuhar debeluhar in žoga Za našo hišo ee je razprostiral širok prostor, obdan z visokim zidom. Ta prostor je bil naše igrišče, ko smo bili še neugnani dečki. Kadar nismo imeli šole, smo se igrali tam. najrajši pa smo brcali nogometno žogo. Nekega dne smo med seboj priredili nogometno tekmo. Igrali smo s takšnim navdušenjem, da je žoga neprestano frčala zdaj sem zdaj tja. Na naši strani je bil za napadalca sosedov Peter. Ko je dobil žogo pod noge. jo je s takšno silo brcnil, da je zletela visoko čez zid in treščila v okno hotela, ki je stal onstran zidiu. To okno je držalo naravnost v kuhinjo. Kar onemeli smo od s>trabu vsi: napadalci, branilci in oba vratarja. »Kaj naj pa zdaj storimo?« je zatamal Janezek. »Zogo moramo na vsak način dobiti палај.'< sem pristavil jaz. »Kdo si upa jxmjo?« Nekaj časa je bilo vse tiho, potem pa se je ohrabril Peter in rekel: »Jaz pojdem, če si nihče drug ne upa!« In je res šel naprej, mi smo pa v strahu cajv Ijali za njim. Pred hotelom smo ob-rtali, Peter pa ic mogočno stopil čez prag. Bil je zelo ponosen na svoje junaštvo. Pred vrati kuhinje je Peter neodločno obstal, nazadnje pa je le narahlo ptotrkal. Nihče se ni oglasil. Peter jc potrkal še enkrat, tokrat močneje. Spet vse tiho. »Kar bo. to pa bo!« si je mislil Peter in potrkal v tretjič na vso moč. obenem pa že kar odprl vrata in smuknil v notranjščino. Pred seboj je zagledal velik štedilnik, okoli katerega se Je podjetno sintikalo vse jxilno belo oblečenih lantov in mož. Stopil je do najbližjega in mu začel prijio-vedovati o naši nesreči z žogo. Fant pa ni rekel ne bev ne mev nego se je obrnil na peti in krenil naravnost k štedilniku, kjer je stal debelušast možakar z belim predpasnikom in belo kuharsko čepico na glavi. Peter je vljudno snel klobuček in rekel: »Prosim, gospod nadkuhar, ali ni padla k vam naša nogometna žoga?« Kuhar debeluhar jc mogočno prekrižal roke na prsih in tako srejxi uprl svoje drobne oči v Petra, da je ta kar vztrepetal. »Torei tako!« je zarentačil kuhar debeluhar. »Kaj takšrega pa še ne! Najprej mi vržete žogo naravnosi v juho, da sem jo nioral vreči proč, po tem si pa še upate priti sem in zahtevati žogo nazaj! Preklicani frkolini!« Zasopihal je tako grozeče, da je Peter kar sklonil glavo, kakor da že čuti njegovo težko roko na njei. »0-o-pro<»tite,« je boječ« zajecljal. »Saj ne bomo nikoli več!« »Poberi se mi izpred oči, kaion!« je zakričal kuhar debeluhar in zavihtel jto zraku dolgo žlico, ki jo je kar na lepem privlekel od nekod. Petru tega ni bilo treba dvakrat reči. Bliskovito se je obrni! in |o popihal skozi duri, da sc je kar kadilo za njim. Od tega dneva dalje nismo imeli več pravega veselja do nogometa. Vedno nam je bil pred očmi debeli kuhar z leseno žlico v rokah in grozeče v nas uprtimi očmi... Dedov nos Nagajivka. Pozimi dež. poleti sneg — na svetu ree je vse narobe! Na naJem vrtu že v decemlin so zrastle velikanske gobe. A v januarju češnje so že kar do kraja dozorele, iz panjev so čebelice pokukale in priletele. Pri oknu dremlje dedek naš. rdeči nos mu -~once boža: nanj sede kratkoviden čmrlj in vzradosti se: ».lojme — roža! A dedov nos je brez medu, otožno činrlj zleti na hruško. Ko ded zbudi se — nos njegov imel bo velikansko buško ... V šoli Učitelj- »Tonček, povej mi Vaj o soncu!« Tonček: »Ni vse ziaio, kar se sveti — iudi sonce nel« Naša ladja se je vsidrala na afriški obali. Dan je bil krasen. Z morja je pihljal svež veter, proti večeru pa se je vreme spremenilo: postalo je soparno in zdelo s* nam je. kakor da iz tople peči veje do nas vroči zrak Saharske puščave Pred zahodom sonca je prišel na krov kapitan in kriknil: »Kopajte se!« V hipu so kakor na zapoved poskakali mornarji v vodo in spustili v njo jadra. Privezali so jih in napravili kopališče. Na naši ladji sta bila tudi dva dečka. Prva sta skočila v vodo, toda nič kaj všeč jima ni bilo v platnu. Sklenila sta, da tekmujeta v plavanju — na odprtem morju. Kakor jegulje sta se zvijala po morju in na vso moč plavala proti toku. Eden od dečkov je sprva prihitel drugega, toda kmalu je spet začei zaostajati. Dečkov oče. star topničar, je stal na krovu in radostno gledal svojega sina. Ko je sin zaostal, mu je kriknil: »Ne obotavljaj se! Krepko naprej!« Nenadoma je nekdo na Krovu zavpil: »Morski pes!« Vsi smo opazili hrbet morske poSaoti. Plul jc naravnost proti dečkoma. »Nazaj! Nazaj! Na krov! Morski pes!« jc kričal topničar. Toda otroka ga nista slišala. Plavala sta dalje, se smejala in vedno krepkeje kričala. Topničar je bled ko stena opazoval razigrana .otroka. Mornarji so sjiustili čoln, skočili vanj. za-veslali in z vso silo drveli dečkoma nasproti. Toda mornarji so bili še daleč od otrok, ko se jim je morski jies že približal, samo dvajset metrov od njiju Otroka sprva nista slišala krikov z ladje, niti nista opazila morskega psa. Najxjtded se je vendarle eden izmed njiju ozrl. Grozno sta zakričala in zaplavala proti ladji. Krik otrok je vznemiril starega topničarja. Premaknil se ie, stekel k topu, ga okrenil in naravnal. Vsi, kolikor nas je bilo na ladji smo se zgrozili od strahu in čakali, kaj bo. Гор se ie sprožil in videli smo topničarja, kako je padel kraj topa in ei pokril obraz г rokama. Kaj se je zgodilo z morskim psom in otrokoma, nismo videli, ker nam je dim zasenčil pogled. Toda ko se je dim razgubil, se je z vseh strani ladje zaslišal tih šepet, ki se je končal z ra-rostnim krikom. Na valovih je nihalo rumeno telo mrtvega morskega psa. Cez nekoliko minut so mornarji rešili dečka, ju položiii v čoln in pripeljali na ladjo STRlCKOV KOTIČEK Dragi Količkov atrièek! — Danes se prvič oglašam v Tvojem kotičku. Pošiljam Ti ekromno pisemce; lepo pazi nanj, da ga Tvoj požrešni koš ne požre. Moj dom je v Parižljah, v prelepi Savinjski dolini. Imam pet bratcev in eno eestro. Zdaj pa izračunaj, koliko nas je vseh otrok skupaj! Da li ne bo deialo prevelikih preglavic. Ti kar sama po-vem. da nas je vseh skupaj sedem. Povedati Ti tudi moram, da bomo dntgi teden klali in Te v imenu V6eh demačih povabim na ta domači praznik. Pomni! Ce prideš, ne boš šel praznih rok nazaj. Čaka Te pa tudi težavno delo, pri katerem pa mislim, da ne boš omagal. Moral boš namreč držati prašička z« rep. Ce pa tega dela še nisi nikdar opravljal, se ga boš pa pri nae naučil. S seboj moraš prinesti velik jerbas. ker imamo pri nas takšno navado, da vsakega, ki prašička za rep drži. bogato obdarimo. Tvoj prihod si bomo šteli v veliko čast. Razglasila bom vsemu svetu, da pride Kotičkov etriček na koline. Dela se že tema in moje oči že slabo vidijo, zato končam to svoje pisemce, še enkrat Te of»zo-rim. pazi skrbno nanj. ker se zelo, zelo boji Tvojega neusmiljenega koša. Te najprisrčnejse pozdravlja Tvoja zvesta či-tateljica — Vikica Prislav, učenka II. raz. v. n. šole v Braslovčah. Draga Vikica! —• Ko sem Tvoje pisemce prebral, sem jTostal hudo žalosten. Šele zdaj sem namreč spoznal, kako sem še vedno neveden in neučen. Niti prašička še ne znam držati za rep! Tako me je pa že sram, da me kar rdečica obliva in sem za las podoben kuhanemu raku. Ne upam in ne upam ie prikazati na cesti, kajti bi gotovo vsi ljudje e prstom kazali za menoj in se norčevali: »Hohoho. poglejte no, poglejte — tale je pa tisti Kotičkov striček. ki ne zna prašička držati z.a reji!« Kakšna sramota bi bila to, si lahko misliš. Pa nisem samo žaloeten zaradi le svoje nevednosti, nego sem tudi jezen, tako strašno jezen, da piham kot milijon razkačenih mačk. Pa Bog varuj misliti, da sem jezen nate. O ne! Jezen sem na šolo, ki me ni naučila lakihle velevažnih in vele-imenitnih reči, kot je držanje prašička za rep. Zaradi šole se moram zdaj za koline obrisati pod nosom. Sem jo sicer takoj po prejemu Tvojega pisma mahnil k mojstru mesarju in g'a milo prosiL, naj me nauči, kako se drži prašička za rep. Ali misliš, da mi je ustregel? Kaj še! Ordo me je pogledal izjjod nizkega 6ela in zarentačil: »Preklicani dedec, če se mi pri fvriči ne pobereš, te boni naučil, kako se človeka drži za vrat!» Vidiš, celo on je obupal nad menoi. Je kar koj bistroumno uganil, da ee takšnih učenih reči, kot je držanje prašička za rep. ne bom mogel nikoli naučiti. Kaj sem hotel? Vzel sem jx>dplate pod pazduho in jo hrabro pobrisal. No, nemara pa le še ni vse izgubljeno in se bom do prihodnjega božiča naučil tega, kar se nisem mogel naučiti v teh kratkih dneh? Bomo videli. Oglasi se na vsak način čez leto dni in me še enkrat povabi na koline in na prašičkov rep! Torej na svidenje ob prihodnjem božiču, ee Bog da in sreča junaška! — Kotičkov striček. Dragi Kotičkov striček! — Zakai se pa zdaj ne oglašaš tako pogosto v »Mladem Slovencu ? Ali ne veš. da jaz tako rada prebiram Tvoje vrstice. pa tudi moj mlajši bratec Marjan. Vsako nedeljo nepotrpežljivo čakava devete ure, ker takr.it nismonoša prinese »Slovenca«. Bratcu, ki hptli v 1. razred osnovne šole, moram glasno čitati »Mladega Slovenca«. še bolj pa mojega bratca zanimata Tinček in Tonček, posebno tisto poglavje ga je zelo zanimalo, v katerem si opisoval, kako je Tinček na umetnih perotnicah letal po zraku. Tudi moj bralec |ji rad imel te čudovite peroti, in sicer dvojne: ene manjše, ki bi jih lahko uporabljal, kadar bi letal k sosedovim na obisk, in druge večje za takrat, kadar bi ga mama poslala v trgovino, da bi bil prej nazaj. Proeil je že mamo, da bi mu kupila takšne perotnice, pa mu je mama pojasnila, da se takšnih perotnic nikjer na svetu ne dobi, edino v Atlantidi in v nebesih. Marjan se je brž domislil, da živi v nebesih sv. Miklavž in mu je takoj napisal ponižno prošnjo, naj imi prinese peroti. Jaz sem se pa spomnila, da imaiš gotovo Ti v nebesih dobre zveze in da sta s sv. Miklavžem gotovo dobra prijatelja, ker imata oba enako častitljivi sivi bradi. Pa sem si mislila, nemara boš tako ljubezniv in boš sv. Miklavžu rekel dobro besedo, da bo moj bratec bolj gotovo dobil tako zaželene peroti. V njegovem imenu Te za+o prav lepo prosim, oba skupaj pa Te prisrčno pozdravljava! — Tončka Arhar, dijakinja П. razr. mešč. šole r št. Vidu na Ljubljano, in Marjan Arhar, učenec I. razr. osnovne šole. Draga Tončka! — Tvoja mama ima Cisto prav. Takšnih pieroti, da bi Tvoj bratec Marjan z njimi letal po zraku, res ni mogoče dobiti drugod kot v prečudežni deželi Atlantidi in v nebesih. Katera f>ot drži v Atlantido, tudi jaz, vsevedni in častitljivi Kotičkov striček ne venr čeprav sem v duhu ves čas spremlja! Tinčka in Tončka po njej. Pa s tem kakopak še ni rečeno, da poti v Atlantido nihče na tem svetu ne pozna. Veš, kaj svetujem Tvojemu bratcu? Naj napiše belo pisemce, ki se bo glasilo približno takole: »Vaše blagorodje! Pošljite mi takoj en par perotil Z odličnim spoštovanjem...« Na ovitek pisma pa naj napiše: »P. n. trgovina s peroti v Atlantidi«. Pismo naj kratkomalo vrže v poštni nabiralnik in videla boš, da ne bo zaman. Gospodje pismonoše so na vso moč iznajdljivi ljudje in imajo bietre nosove in oči. Vsak, tudi naj-skrivnejši kotiček na tem svetu staknejo, zato ni hudiman, da ne bi steknili tudi čudovite dežele Atlantide. Da eo gospodje pi6monoše res nad vse vestni in bistroumni možje, sem se nedavno prepričal na lastne oči. Sem dobil po poéti pismo, ki je imelo запто tale piomanjkljivi naslov: »Spoštovani gospod Kotičkov striček. Evropa.« Pismo je romalo iz države v državo, vrli gospodje pismonoše so si belili glave in poizvedovali na vse strani, kdo in kje bi utegnil živeti ta skrivnostni neznanec s še bolj skrivnostnim imenom »Kotičkov striček«. In so nazadnje to dognali — kako. «tane njihova uradna tajncetl — in sem jaz dobi! pismo v roke in naj me brcne pečena koklja, če ni res! Ce so torej vrli gospodje nismonoše steknili mene, bodo steknili tudi Atlantido, ni hudiman! Naj torej Tvoj bratec stori, kakor mu modro svetu jeni, in bo nemara ime! peroti že čez nekaj dni in bo kot blisk priletel k meni v Ljubljano in se mi na vse grlo zahvalil za modri nasvet Lej>o pozdravljena oba m mnogo sreče! — Kotičkov striček. Sfrogi oče Francek pridrvi ves prestrašen k očetu v sobo in zakliče: »Očka, očka!« »Nikar me ne moli!« ga strogo zavrne oče. Ali ti nisem že stokrat rekel, da smeš govoriti samo takrat, kadar te kaj vprašam." »Dobro, očka/- odgovori Francek. »potem me pa vprašaj, če je naš Janezek padel v vodo!« Cvetice iz šopka so uporabne za delj časa. Takoj moraš odstraniti vse zelenje. Stebla spodaj zmečkaš in odrežeš košček. Nato daš cvetice v obširno vazo in priliješ dosti vode. Spočetka naj bo šopek nekaj časa v V Ж I N Л Na dan godu svete Družine ! Doma narejena torbica Prav nič težko ni doma narediti torbico. l'o-j t'huješ trdo svilo, ko tat: ali povoščeno svilo, i iJalje moraš se imeli obroč 111 za |x>dlogo pralno svilo in svilen Irak Najprej izrežeš iz papirja (A-1 ). Nato vzameš blago in ga dvojno položiš in razporediš papirnati vzorec tako, da je stran blaga a-d-c za dno torbice. S 'em ч prihraniš rob. Najprej izrežeš torbico, nato še podlogo. Potem izrežeš nekaj prog blaga počez — in si pripraviš iz njih proge za okras, le proge prišiješ na torbico, ondi. kjer |e pikičasta črta A J Nato na begu v Egipt. Sveta Družina kiAinji. Zvečer ga daš v vedro, kjer ne «me biti premrzla voda in nato postaviš rože v mrzlo sobo, kjer pa vendar voda ne sme zmrzniti. — Rože, ki že povešajo glavice, oživiš s praškom aspirina, a le nekaj ur smejo biti rože v taki vodi. Nato jim daš spet sveže vode. Veliko pretrpi jo cvetice, ki jih prineseš s potovanja domov. Takoj jih daš zdaj v gorko zdaj v mrzlo vodo in ee kmalu osvežijo Deset prošenj japonske zakonske žene AmeriSki listi eo priobčili deset prošenj, ki r. njimi japonska žena prosi svojega moža glede na zakonsko življenje. Mogoče bodo zanimale te proš-nie tudi evropske zakonske može. — Take-le so: vatanl, prosim, tedaj kakor jaz. — Nikar me vpričo otrok ne oštevaj 1 — Ce za delj časa odideš od doma, ml, prosim, povej, kam greš. — Povej mi, j>W»lm, kdaj boš odšel in kdaj se vrneš. — Daj mi, Srosim, pravico, da se smem veseliti svojih lastnih sija. — Daj mi, prosim, določeno vsoto denarja za moje osebne potrebe. — So stvari, ki jih moreâ sam odpraviti; prosim, ne kliči me za te na pomoč. — Vpričo otrok ne stori, prosim, ničesar, kar bi jim bilo za slab zgled. — Prosim, daj mi vsak dan kaj časa, da morem kaj brati in se česa učiti. — ln, prosim, ne reci zmeraj, >Alo. tik...<, če me kličeš. Zakaj, jaz sem tvoja žena in zaslužim, da me spoštuj«6. Filmi za otroke >Angle5ke >Sunday Times< z 22. nov. lanskega leta poročajo: Na konferenci Britskega zavoda za filme je izjavil zastopnik notranjega ministrstva glede na otroške filme, da so dognali, da je prav malo kriminalne vsebine v filmih, ki jih otroci vidijo. Nekateri so se tej izjavi začudili, druge je pomirila. Mogoče pa vsebuje izjava manj, kakor je videti na prvi pogled. Kakršni so filmi zdaj, ni v njih takega zločina, ki bi ga mogli otroci izlahka posneti. A nevarnosti za otroke ni toliko v tem, da bi posneli tehniko dejanja, marveč, da se morejo naužiti onega ozračja, ki se v njem dogajajo zločini. 0 tem se niti ni moči več prerekati, da je ameriški film jako oslabil odporno silo za izvajanje zločinov. Ne glede na posebne kriminalne gangstr-ske filme, smemo vendarle reči, da filmi, ki eo primerni odraslim, vendar ne vsebujejo dosti takega, kar bi smeli gledati otroci. Posebnih filmov тл otroke in mladino skoraj nimamo in težko je, da bi otroke popolnoma izločili iz filmskih predstav. Sicer so nekakšne matineje, kjer bi morali proizvajati le filme za mladino, vendar je teh tako malo in še ti časih niso prav nič za mladino, da jih niti ni vredno omenjati. Omenjena družba je predlagala, da bi ustanovili posebno podjetje, ki bi izdajalo same otroške filme, k čemur bi morale prispevati vse svetovne države. Dotlej bo pa preteklo še mnogo časa in otroci bodo še naprej uživali nevarno ozračje škodljivih filmov Druge obrambe pač ni. ko da starši ne dovolijo otrokom hoditi v kino. »Krasno! Kot bi avto letel po zraku!« »Tukaj imate štiri dinarje in izpiite kozarec vina na moje zdravje!« Mi.«!ite. da bo dovoli en ko/.arcc? Nič se mi ne zdite zdravi, gospa!- Kaj bomo kuhali Oit. mati. otroci: družin*. Občestvo je. druž- | ba za razvoj človeškega rodu. Dasi ima tako vaz- i no, najvažnejšo nalogo na svetu, pa sliči družina dandanes vendarle gnezdecu na krhkih vejah. Vsa je sredi nevarnosti; povsod srepijo sovražniki nanjo. Sredstva za njeno življenje sc krhajo in manj-žajo; sovražniki iztezajo roke po njenih članih: po očetu...da ga iztrgajo izpod domačega krova; po materi, da jo izvabijo na slranpota in ji vzamejo ljubezen in čul do otrok-1 po otrocih, da jim ubijejo «it spoštovanja, ljubezni, hvaležnosti do staršev. Na dolgo in na široko je v načrtu sveta: razpad družine; in je prav lako v načrtu: obstoj družine. Že ta borba za družino, borba teme in luči zanjo, je dokaz, kako jc družina mogočna stavba, ki pa. če je v sebi centralna iu enotna, ne more ničesar porušiti njenih temeljev. Ce je v sebi celotna in enotna . Ali je? Ali ni kakor psovka glas o očetu: »Zmeraj se doma tišči: z otroki hodi ua sprehod; točno sc drži ure kosila in večerje.« Ali ni kakor psovka glas o ma teri: >Sama vse dela: še obleke ei šiva; otroke spravlja na svel; zmeraj pri njih lišči; celo kopico jih je že.< In ali ni kakor psovka glas o sinu. hčeri: >Nikoli ne gre v kino; ne liodi po hribih; šc k ntaši hodi in celo k spovedi in obhajilu. Pa celo v Marijini kongregaciji je! Bajkam staršev verja me; matere se drži za kiklo.« Tudi postave so že take. da se tla en - dva — tri ločijo zakoni, ludi razporoke so pred vrati: vse po določbah paragrafa. Kaj bi torej družina, ki se hote vsemu temu izogniti? Ki hoče biti celota zase. trdno obzidje, varno zatočišče ognjišče domačnosti? Navzlic vsemu! — V zgledu svete Družine najde svoj vzor. Le v trdni, iskreni, neoporečni veri navzlic vsemu: v zaupanju otroka v božje Dete. v mislih ua končno zmago za edino resnico, ki je resnična; v veri v usmiljenje božje in božjo dobroto: le v tem in s tem more družina obstati da je temelj, varno gnedo, da je tisto, ker drži v vseh časih in za vse čase. Še bo zima, se potegneš trt nitke -b do a. 1, 2 in 3 ari oddaljeno od roba tafta. Prav tako potegneš tri nitke od b- proti c. od e- proti a in od e proli c Nato poiščeš sredo in našiješ točko -b-, tako da je skrajni rob blaga obrnjen naznotraj. Potem spo-tegneš nitke, lepo razporediš gube in prišiješ »aft na ročaj (obroč), najprej eno stran poleni -e drugo. Potem všiješ podlogo, pokrije,- šiv z ozkim svileni m trakom, ki je naguban / nitko, ki jo |x>-tegneš prav skozi sredo traku. Svetuiem ti Moški telovnik zavaruješ Zadaj, kjer se gumb ovratnika drgne ob te-: lov nik. se telovnik navadno pretrga. Zato že prej prišij tjakaj košček kake stare usnjalc rokavice; 'ako se telovnik ne bo obdfgnil. Če so sveče predebele in ne gredo v svečnik jih vlakni tako dolgo v vrelo vodo. dokler niso zadi*»ti ozke. S čokolado okrasiš sladkarije, da jo prej raztajaš v skodelici nad vrelo vodo. Nato obliješ sladkarije z njo. Z vodo olepšaš sladkarije, da najprej preseješ sladkorno sipo in jo pomešaš z vodo, da je ko močnik S tem obliješ močnate jedi in piškote etc. I.ahko daš za barvo vmes malo kakava ali čošnjeve votle in podobno. Ce ne utegneš, očistiš: srebro s krpico, namočeno v bencin; umazane šipe s časopisnim papirjem nato s cunjico. namočeno v špirit; banjo ali emajlirano posodje s krpico, ki jo najprej pomočiš v terpentin. nalo na v sol Na levi vidiš jako velik, izrazit vzorec pletenja, ob različnih prilikah. Ovratnik, ki prehaja v kon vzorca jopica, ludi pletena, a ti \zorci spominjajo ki v barvi kar kriči, jako £e v zimi i'čimo, pa že gledamo v pom nd! Iz Amerike prihajajo vesti o barvah za pomladanske obleke. Imenujejo jih barve »polo« in te povedo, da bodo pomladanske obleke izredno pestre, kakor se pač spodobi za cvetje in zelenje pomladanskih dni. Celo barva >bež« (beige), pe-ščeno-sivo-rjava. ki sicer mirno in tiho vpliva, bo spomladi cikala na svetlo-rdcčo plat v tako zvano baročno rožasto barvo. Volneni blagt/vi bodo rdečkasto rjavi, čokoladne in kakaoste barve. V Ame riki pravijo, da bo spomladi vse v rdečih barvah in da bo celo spodnje perilo rdeče in zelene barve. Rdeči plašči iz težkega sukna so pa že zdaj videti. Svetlordeča. roza barva, bo nastopila v vseh odtenkih tako v rjaslih opekarskih, prstenih in malinjih. Ali Ht> kreifho krilo 7 Slišimo, da bodo kmalu jako kratka ženska krila. Pariški saloni razkazujejo že zdaj obleke, ki sega njih rob le malo čez kolena. Razen tega »o še jako ozko prikrojena, da se noge komaj gibljejo. Krojači in šivilje pa še ne vedo. ali !>i že zdaj uvedli tako nošnjo ali ne — Ena skupina, ki se vneina za kratka krila, trdi, da kratko krilo ženske pomlaja: druga skupina pa meni da je nasprotje med mladostjo in obleko in resničnim videzom do-tične ženske vedno grdo Pravijo tudi, da bi kratko NOVOST PRISPEL kar posebno povzdigne jopico, ki jo n tores obleči ico, ima za okra,- čopko. Na desni je drugačnega na likovite, kitaste motive. Kaka zaponka, pentlja l>olepša splošni videz jopice. krilo preveč spominjalo na leta krize Mimo toga vpliva kratko krilo nekam smešno, a zdaj pra vijo — so časi preveč ret.ni za tako modo. Glede na to točko soglašata obe skupini, saj je refnost v sedanji modi sploh na površju, saj je modna barva črna. Jutranje in večerne obleke so črne in druge obleke so zapete do vratu in rokavi so dolgi — in vse je slovesnega, resnega videza. Dolgi, ohlapni plašč se spet povrača in tudi la nima okraskov. Večerne obleke so spredaj večkrat do brade zaprte. Priljubljene so zdai večerne obleke po krojašlco eešite. ki so jih zasnovali v Angliji radi bodočega kronanja kralja. Te obleke imajo ob straneh polno gumtxn kar sliči moškim oblekam. — Ali bo to nioderno za bodoči čas ali ono: kdo ve — zdaj se še pričkajo o leni in belijo glave. Rokavi na otroški »opici Neka bralka j>ove, da rokave otroških jopii (puloverjev) vedno tako plete, da jih začenja zgo raj na rami. namesto v zapestju. Ker njen fant kai hitro pokaže komolci skozi rokav, more pri tako spletenem rokavu, od spodaj navzgor razparati rokav do raztrganega dela, kjer začne rokav pod-pletati, do zapestja navzdol.. Volno za lake «!u čaje si pa že каг prej dd na stran, ko plele novo jopico. Modna barva je že od nekdaj izrazito pomla danska barva, ki bo za tO pomlad v raznih odten kih. tja do sinje in sivkaste harve. Moderna bo modra barva kronanja, je prozorno, lasno modra in je ko nebo sredi fioletja. Polenovka v omaki. I kg namočene polenovke skuhamo v slani vodi, da p<«stane popolnoma mehka, nato ji iztrebimo vse koščice, razrežemo na majhne kose. Na ponvico denemo četrt litra finega olja, katero pu limo razbeliti, nakar denemo v olje eno sesekljano čebulo. denemo k temu to osnaženo. skuhano polc-novko, dodamo še k temu 5 strtih strokov česna, nekoliko popra, žlico paradižnikove mezge pol žličke majarona. dva ali tri osnažene, pretlačene sardele. nekoliko peteršilja vse zamešamo ter pustimo to po! tire počasi dtlšiti. Nato napravimo svetlo prežganje. iz kosa svežega m.isla in dveh žlic bele moke. dodamo »o k polenovki. prilijetno 2—3 zajemalke vode. vse zamešamo in pustimo lo še tričetri ure počasi vreti. Serviramo gorko, obloženo z ajdovimi žganci. Pečene sardele. Sveže sardele iztrebimo, vzamemo drob ven, operemo v mrzli vodi. obrišemo « Oislo belo krpico teT jih nekoliko nasolimo. Na |>onvieo denemo finega olja. kadar se razbeli. spečemo sardele, ki smo jih povaljali v moki najprej po eni strani, na kar jih hitro obrnemo in spečemo jih tudi jk> drugi strani. Serviramo gorke. obložimo / maslenim krompirjem. Ostalo olje lahko drugače uporabimo ali s tein obli jemo le pečene sardele. Solata. Srova juha. V ponvi segrej 7 dkg presneg« ina^a, kjer opražiš dve. na rezine razrezan zem-ljici. Nanje počasi izlivaš 5 žlic' gnvei<> juhi in streseš 5 žlic naribanega sira m do!i|eš »e toliko luhe, dn stoji čez Pokriješ in pustiš pm ure na gorkem da sc vse lepo zgosti Nato doliješ Se drugo juho in kuhaš počasi 8 minul Vso le «irovo juho zlijej v skledo. k|er ie zm San •■umenjak s soljo in z mrzlo vodo. Ko izlivaš luho v skledo, ves ča= mešaš. Naš domači zdravnik A. A. — L). O novi ljubljanski bolnišnici, najnujnejši zdravstveni zadevi splošne važnosti, da ne pišem nič, mi očitate in me krepko oštevate kot ozkoglednega nazadnjaka. Vaše ogorčenje (menda razdraženie) me ne vznemirja, ker zadeva prav za prav ne spada v posvetovalnico »domačega zdravnika« in ker imam o stvari svoje mnenje, ki je precej različno od «javnega mnenja«, kakor ee v zadnjih časih razpihuje po časopisju, javnih in zasebnih sestankih. To »javno mnenje« zahteva za Ljubljano novo in novodobno urejeno bolnišnico z najmanj 1500 posteljami, bolnišnico, ki bo opremljena tudi za klinične (zdravniško-naučne in znanstvene) namene. Zgradba in oprema takega zavoda bi etala najmanje 90, rajši 120 milijonov ali še več, pa naj bo postavljena pod Rožnikom ali na Golovcu ali proti Posavju. Načelno nisem proti takemu velikopoteznemu načrtu, dvomim pa prav močno, če je dejansko ostvarljav v sedanji ali do-gledni prihodnoeti spričo naše gospodarske izčrpanosti in popolnega nedostajanja bogatih dobrotnikov med nami. Tudi ne glede na denarne težave in ne glede na vprašanje, čemu in kako naj ee smotrno uporabi sedanja lepa in obsežna bolnišnica, menim, da bi bila zgraditev popolnoma nove bolnišnice neupravičena potratnost Napačno namreč je dandanee splošno razširjeno mnenje, da je sedanja ljubljanska bolnišnica, stara dobrih 40 let, res popolnoma zanič. Le pojdite pogledat po svetu, kako so večja in tudi vseučiliška mesta oskrbljena z bolnišnicami! Ljubljanska bolnišnica ni vzorna, a je še dobro uporabna kot taka za nekaj človeških dob. Besedičenje o njeni neprimerni in nezdravi legi ali celo okuženem zemljišču je prazno in neutemeljeno, edina njena reenična in velika napaka je stalna prenapolnjenost, prehuda obremenjenost vseh odelkov, ki je izraz obubože-vanja najširših plasti našega naroda in dokaz nesposobnosti ali zanikrnovsti državne uprave. Iz mučne zagate je možnih več izhodov. S samimi prizidki in nadzidki na obstoječih paviljonih ee ne da doseči dovoljna notranja obsežnoet in pravilna porazdelitev posamičnih oddelkov, v ta namen je treba novih zgradb, predvsem zgradbe za kužne bolezni, za jetiko m zgradbe za poškodbe ter drugačne pohabe. Za naštete tri oddelke in morda še za kakega drugega je na razpolago dovolj zdravih stavbišč v neposredni bližini sedanje bolnišnice. Vrh tega treba našemu, nekdaj kranjskemu podeželju, ki je v primeri z nekdaj štajerskim nezadostno oskrbljeno, vsaj treh novih bolnišnic, ene v radovljiškem okraju, druge v kočevskem in tretje v logaškem. Po takem načrtu, ki je finančno zmag-ljiv in izvršljiv, se da prej ko v desetih letih odpraviti vsa stiska glede zdravljenja telesnih bolezni v javnih zavodih. Banska uprava naj sporazumno in vzajemno z državo, ljubljansko mestno občino in zavarovalnimi ustanovami izdela stvarne načrte in pridobi sredstva za skorajšnjo rešitev najbolj nujne javne zadeve! S. B. — M Kislo mleko zelo pogrešate v zimski dobi? Kislo mleko vam lepo urejuje prebavo, a zdaj pozimi prisilno skisano mleko ima navadno ogaben okus, da ga ne morete uživati. Poskusite z joghurtom, če ga pri vas izdelujejo, če ne, si nabavite (po lekarnarju ali mirodilničarju) kvas za kefir. Ketir je umetno kislo mleko, ki se da lahko napraviti tudi zasebno, brez vsakršnih posebnih priprav razen steklenice z neprodušnLm zamaškom, svžega mleka in kvasa. Na toplem prostoru (20" C) je keftr goden že po enem dnevu, okuea je zelo prijetnega, učinek je enak kakor pri dobrem kislem mleku. ^ Ista. — Kislo zelje je pozimi izvrstno nadomestilo za kislo mleko, za urejanje prebave je celo bolj priporočljivo. V nemških deželah si ljudje odpravljajo trajno zaprtost s kislim zeljem, ki ga uživajo natešče ali pa pred kosilom presno z zelj- nico, poljubno začinjeno in zabeljeno e eolatnim oljem. D. J. — C. Zavetišča z« pohabljene otroke ne poznam v naših kraiih, kar pomeni občuten nedo-etatek. Imamo domove za zdrave otroke in tudi dovolj hiralnic za odrasle pohabljence in ostarele nebogljence. Zanimivo pa je dušeslovno dejstvo, da se doslej še noben izmed naših mnogih ženskih redov ni domislil in poprijel te panoge krščanske dobrodelnosti. V Italiji in na Nemškem je več takih zadovodov, ki prav lepo uspevajo. Poskusite z zasebno reinico, ki pa ne more biti poceni, ker vzreja in nega enega eamega pohabljenčka daje nerazmeroma mnogo dela. I. S. — V. Telesna nerazvitost se da popraviti v razvojni dobi (med 14.—16. letom) časih v zadovoljivi meri. Primerna zaposlitev in hranitev sta važni zadevi, včasih pomagajo tudi izvlečki nekih notranjih žlez. Po 20. letu ni več pričakovati znatnih uspehov, kar pa ni tolikanj žalostno, saj tudi droben človek najde v svetu ugodno mesto, samo da ima glavo pravo in na pravem mestu. A. B. — R. Sen je kužna, prav za prav pri-sadna bolezen, kar pomeni, da se okužba razvije eamo na koži, ki je kolikor toliko okvarjena, na popolnoma celi koži ne more nastati šen nikoli. Kužilo so glivice, podobne kroglicam in razraščene v obliki verige. Te glivice so zelo trdožive in se da/jo prenašati po osebah in raznih predmetih, ki so bili v stiku s šenastim bolnikom. Kdaj ugasne kužnoet šenastih glivic sama po sebi, se ne da reči nič določnega. A. A. — P. Izpušča) na dopcah v obliki rdečih bunčic pri mladem dekletu se kar noče razgubiti navzlic zdravnikovi maži? Težko je svetovati kaj pametnega na daljavo. Sumim, da je vzrok za izpuščaj ali v oblačilu, ki drgne ali v blagu, ki kožo draži. Vsekakor kaže, da se ugotovi, koliko je upravičena moja sumnja. Dekle naj si napravlja zvečer obkladke s toplim kamiličnim čajem za dve uri, potem naj si kožo namaže z razredčenim sali-cinovim cvetom in končno posuje s smukcem (lo-jevcem). Z. E. — M, Zaprtost, glavobol, bruhanje, zelo kratko, a zelo nemirno spanje, shašno izmučenost podnevi in še druge tegobe hočete, da vam odpravim na podlagi vašega pisma? Pojdite v bližnjo bolnišnico, tam bodo imeli zdravniki nekaj dni opravka z vami, da ugotove, od katere strani se vam da uspešno pomagati. Samozdravljenje z »alo-jo« pa opustite takoj, ker je nevarno. I. K. — Lj. Kliconoska da je vaša hči dijakinja? Sama še ni bila bolna ne v goltu ne v nosu, a kadar preiskujejo goltni in nosni sluz, ko se pojavi davica v njeni šoli, najdejo pri njej vselej da-vične glivice (klice) in ji zabranijo obisk šole za več tednov. To se ponavlja že dve let! in hčer znatno ovira v šolskem napredovanju. Kaj vam je početi? Iz lastne izkušnje poznam nekaj takih primerov — kliconoscev, ki so zares velika napota zdravstveni upravi. Pripominjam pa, da ni lahka bakteriološka ugotovitev, če so v danem primeru glivice zares prave davične klice ali ne, ker je nekaj glivic tako podobnih davičnim, da se nedajo pod drobnogledom zanesljivo razpoznati; treba je še klice umetno zrediti in njihovo kužnost preskusiti na poskusnih živalih, potem je razpoznava zanesljiva. Kako naj se zatro kužne klice v zdravem človeku, je še odprto vprašanje. Krajevna razkužila in morebitno vbrizganje protidavične sirotke prihajajo v poštev. Tudi je vprašanje načelne važnosti, ali se sme kratiti zdravemu človeku svoboda v njegovih pravicah. Včasih se življenje zamota v nerazvezne vozle. Z. S. — Lj. Brez izkazila (odrezek!) in brez opravičila (dijak, vajenec in podobno) ni in ne bo odgovora! Pravni nasveti Opozorilo PAB kmefskim dolžnikom ni točno. V. K. Brali ste poziv priviligirane agrarne banke kmetskim dolžnikom, da naj plačajo prvi obrok in da ima banka pravico, da proti dolžnikom, ki ne bodo tako postopali, zahteva plačilo vsega prevzetega dolga izvršnim potom t. j. 6 prisilno prodajo posestva. Slišali pa ste tudi, da je ta pretnja priviligirane agrarne banke neosnovana in da banka nima pravice takoj zahtevati plačilo vsega dolga, če je dolžnik v zamudi s plačilom prvega obroka. Radi bi zvedeli za naše nmenje. — Priviligirana agrarna banka je res dala objaviti v časopisih v-opozorila kmetskim dolžnikom«, ki po našem mnenju nieo povsem pravilna in ne odgovarjajo popolnoma predpisom uredbe o likvidaciji kmet-ekih dolgov. Po čl. 31 uredbe namreč izti.rjajo davčna oblastva letne obroke (in ne ves dolg), če jih ne položi dolžnik ob predpisanem roku, takoj ž izvršbo po določbah drugega odstavka člena 48 uredbe Drugi odstavek člena 48 uredbe se pa glasi: »Ce pobira dospele obroke davčna uprava, opravi le-ta v primerih prvega odstopa tega člena (t. j. če ne plača dolžnik svoiega dospelega obroka po uredbi ... izvršbo na dolžnikove premičnine. Ce ne da izvršba nobenega ali da le nezadosten uspeh, zahteva davčna uprava pri pristojnem sodišču prodajo dolžnikovih premičnin.« — Prvi odstavek čl 48 sirec pravi, da upnik pridobi pravico, če ne plača dolžnik sovjega dospelega obroka po uredbi, takoj zahtevati plačilo celotnega ostanka dolga. Toda, ta člen je treba razlagati v zvezi s čl. 31 uredbe, ki govori o izterjavanju letnih obrokov po davčnih upravah po 2. odst. čl. 48 (najprej z izvršbo na premičnine). To potrjuje tudi »pravilnik za izvrševanje uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov Po čl. 33 pravilnika, ki razlaga člen 31 uredbe, se v primeru drugega odstavka člena 31 uredbe, t. j., če dolžnik pravočasno ne plača letnega obroka, opravi izvršba za neplačano anuiteto (ne pa za ves dolg) na dolžnikove premičnine. Ce ne da ta izvršba zadostnega usj>eha. se opravi izvršba za izterjavo vsega ostanka dolga jx> drugem odstavku člena 48 uredbe. —• Iz tega torej 6ledi, da je poziv PAB, v katerem trdi, da ima banka v primeru, da je dolžnik v zamudi s plačilom prvega obroka, jiravico, da zahteva plačilo vsega dolga izvršnim potom, brez zakonite osnove. Nobeno sodišče zato ne bo moglo ugoditi predlogu na izvršbo za izterjavo vsega dolga, dokler se ne bo izkazalo, da je bila izvršba na dolžnikove premičnine za izterjavo letnega obroka brezuspešna. — Dobro bi bilo, da PAB snravi svoja ^opozorila«, ki jih je že izdala in jih bo še, v «ншшииншпшиишпшшшшш ODREfclTF iiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiii f1tm t?PF najmanj 14 dnevnem službovanju sprečen vršiti službo radi bolezni ali nesrečnega slučaja za razmeroma kratek čas. ne več nego teden dni, a tega ni zakrivil namenoma, niti z veliko malomarnostjo. Kaj mora storiti upnik zaščitenega dolžnika? F. P. C. Vprašujte, kako mora p>ostopati upnik po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov, da obvaruje svoje pravice, ker ta uredba in prav.lnik nič točnega ne povesta. — Poleg pravilnika za izvrševanje uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov je bil izdan tudi pravilnik o zameni dolžniških listin z novimi obveznicami. To točno ureja, kako naj jx>-stopa upnik zaščitenega dolžnika in sicer takole: Upnik ugotovi višino in znižbo dolga ter letni obrok po uredbi za vsakega dolžnika z obračunom jx> s tem pravilnikom predpisanem obrazcu in napravi za vsakega dolžnika obveznico na znižani znesek dolga. Obveznice in obračune pošljejo upniki v dveh primerkih občinski upravi, ki |e pristojna za dolžnika Občinsko oblastvo vroči v 15 dne obveznico pred občinskim oblastvom ali pa [toda svoje prigovore. Ce dolžnik in poroki ali solidarni dolžniki obveznico jpodpišejo, oven občinsko oblastvo njih irredpiee in vroči obveznico upniku. Ce noče dolžnik podpisati obveznice in poda svoje prigovore, vroči občinsko oblastvo v 15 dneh upniku prigovore in ga pozove, naj napravi, če bi ugovore sprejel, novo obveznico in postopa tako. kakor je jxvstopal s prejšnjo Ce dolžnik obveznice ne podpiš m ne poda prigovorov, obvesti občinsko oblastvo o tem upnika v 15 dneh od dne ko je potekel dolžniku 15 dnevni rok. Upnik sme zahtevati, nai se opravi o prigovorih, kakor tudi. če dolžnik obveznice ne podpiše in ne poda prigovorov. narok pri občinskem oblastvu. V takem primeru določi občinsko oblastvo narok poroke ali solidarne dolžnike. Ce se doseže pri naroku sporazum, napravi občinsko oblas'vo takoj obveznico. overi predpise in izroči obveznico upniku. Upnik mora izročiti občinskemu oblastvu prepis obveznice; le to ga overi in jiošlje davčni upravi. Ko prejme upnik -novo obveznico, mora vrntKi dolžniku prejšnjo listino o dolgu. Ce se niti po opravljenem naroku ne doseže sporazum med upnikom in dolžnikom, napoti občinsko oblastvo stranke na redno eodišče. Znižanje dolga F. P. Ali mora upnik znižati dolžniku brez njegove zahteve dolg za 50%, čeprav dolžnik ni prezaaolžen. V čl. 36 uredbe je predpisano kdaj se zniža dolg za 50%. Nabavite ai uredbo in jo preberite Ker smo o tem že pisali, ne moremo zopet ponavljati. Potni lieL N. S. Lj. Obrnite ee na upravo policije v Ljubljani, kjer boste dobili nadaljna navodila. Kanal pred hišo. F. 1. Zahtevajte od cestnega odbora^ da kanal tako preuredi, da se bo voda, ki izvira pod hišo. mogla odtekati, kakor je to bik) prej Sicer se pa obrnite na bansko upravo in točno pojasnite dejanski jx>ložaj. O je takšen, kakor ga opisujete, se bo stvar gotovo mirno uredila. Za prevžitkarico založena glavnica. J. C M. Zadolženo posestvo s prevžitkom ie bilo na javni dražbi prodano. Od izkupička je bilo za prevžitkarico pri sodišču založenih 24.000 Din. Od tega denarja je prevžitkarica dobila vsak mesec 200 Din, po 3 mesecih pa je umrla, tako da je pri eodišču ostal še neporabljen zneeek 23.600 Din. Vprašate, kdo je upravičen do tega denarja, ali dediči pokojne vžitkarice ali novi lastnik posestva. — Kako se ima ta ostanek neporabljene glavnice sedaj po smrti vžitkarice uporabiti, bo razvidno iz izvršilnega spisa o prisilni prodaji posestva. V tozadev-ned razdelilnem sklepu je moralo biti omenjeno, kako se bo smrti vžitkarice z morebitnim ostankom založene glavnice razpolagalo. Ce so na dražbi prodanem posestvu ostali še neporavnani vknji-ženi dolgovi, potem bodo dobili ti vknjiženi upniki sedaj plačilo iz ostanka založene glavnice. Ce eo pa vsi vknjiženi upniki poravnani, potem bo sodišče moralo preostanek glavnice izročiti prejšnjemu lastniku, cigar posestvo je bilo na dražbi prodano. Od državnega tožilstva zavrnjena ovadba. J. C. M. Proti neki osebi ste vložili pismeno ovadbo pri državnem tožilstvu, ki pa je bila takoj zavrnjena. Cez nekaj mesecev ste zof>et vložili kazensko ovadbo proti isti osebi in jo je državno tožilstvo zopet vrnilo. Vprašate, če se proti temu lahko pritožite in kam. — Zelo verjetno je, da dejanje, ki ste ga opisali v ovadbi, sploh ni kaznjivo in je zato državno tožilstvo ovadbo zavrnilo Proti taki zavrnitvi ovadbe nimate pritožbe. Pač pa imate pravico, da eami kot subsidijarni tožilec vzamete pregon v lastne roke. Ce ste v ovadbi navedli, da se kazenskemu postopku pridružite kot zasebni udeleženec z določenim odškodninskim zahtevkom, potem vas mora državno tožilstvo ali pa sodišče obvestiti, če ee vaša ovadba zavrže. Tekom 8 dni po prejemu tega sklepa morate potem pismeno izjaviti preiskovalnemu sodniku pri okrožnem sodišču, da prevzamete pregon v lastne roke kot subsidijarni tožilec. Ce ima preiskovalni sodnik pomisleke glede nadaljevanja kazenskega postopka, mora vaš predlog glede nadaljevanja predložili seji treh kazenskih sodnikov, ki potem odločajo, ali se naj vam kot subsidijanemu tožilcu dovoli nadaljevati kazenski pregon proti ovadencu ali ne. Proti ustavitvi postopka se lahko v roku osmih dni pritožite na apelacijeko sodišče. Stroški za posinovljenje pastorka. O. F. Lj. Radi bi svojega pastorka posinovili in vprašate, koliko znašajo tozadevni stroški. — Za. vloge, s katerimi se prosi oziroma uvaja pred sodiščem postopek za odobritev poevojitve tujega otroka za svojega, se pobira taksa iz tar. št. 27 odst. (1) v znesku 40 Din, za ostale vloge, vložene med tem postopkom, pa se plača taksa iz tar. št 17 odst. (1) zakona o sodnih taksah, t. j. za vsako poto 5 Din. Za odločbo o odobritvi adopcije ee fiobira taksa iz tar. št. 28 odst. (1) v znesku 50 Din. Priložiti se mora še dogovor o posvojitvi ki je setavljen ali po notarju, ali pa sprejet v sodni zapisnik. Taksa za pismeni dogovor o posvojitvi za z območje Slovenije določen v tar. poet. 5 pristojbinskega zakona iz leta 1850 in znaša od vsake pole 2 Din, če se posinov-liencu ne priznava premoženjski prenos ali pravica do kakšne stvari po svojstvu premoženjskega prenosa, sicer ee pa mora taksirati kakor ta pravni posel. Za overitev pogodbe o posvojitvi se plača za vsak piodpis 10 Din. Najmani vas bo torej stalo (40 + 50 + 2 + 10 -f 10) = 112 Din. Na starost ločena. J. P. S. Poročili 6te se kot posestnik z vdovo-posestnico. Ženitne pogodbe nista napravila in je ostal vsak lastnik svojega po-seetva. Po 15 letih vas je žena brez vzroka zapustila in šla na svoje posestvo Vprašate, če ste dolžni ženi kaj zapustiti ali ne. — Ce umrjete Vsakemu ni mogoče iti o kopališče, vendar more osa k žrtvovati Din 100'— (20—25 velikih steklenic) 1er mesec ani piti mesto druge vode našo znamenito RADENSKO z rdečimi srci! brez oporoke, dobi vaša žena četrtino zapuščine, ostale tri četrtine pa vaši otroci. V oporoki lahko celo posestvo zapustite otrokom, ženi pa nič. Zena nima pravice do dolžnega deleža od moževe zapuščine, pač pa sme od moževih dedičev zahtevati, da ji dajo potrebno dostojno preživljanje dokler se vnovič ne poroči in v kolikor nima zato lastnih sredstev. Ce je p>a bil zakon ločen po krivdi žene, izgubi ta pravico do potrebnega dostojnega pre-življenja iz moževe zapuščine. Pravilnost oporoke, J. R. Lj. To, kar 6te napisali kot svojo poslednjo voljo, ni oporoka, ker niti z besedico niste napisali, koga postavite za dediča. Ker pa vsebuje druge določbe za primer vaše smrti, zato je vaša tozadevna pralednja volja le kodicil. ki je kot tak veljaven, ker ste ga 6ami lastnoročno napisali in podpisali. Napisati morate, da so dediči vaši otroci po enakih delih, da pa ima vaša soproga dosmrten užitek celega vašega imetja itd., potem bo vaša poslednja volja res prava oporoka. Porok. V. K. Iz vašega vprašanja ni razvidno, če je dolžnik, ki ste mu bili za poroka, zaščiten. Ce je dolžnik kmet po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov in je njegov dolg nastal pred 20. aprilom 1932. je zaščiten. Porok ali solidarni dolžnik, odgovarja za obveznosti, kakor glavni dolžnik, čeprav ni kmet. Zato morate ugotoviti, če je dolžnik zaščiten. Ako je on zaščiten, je tudi porok. Ako je dalo poroštvo za isti znesek več oseb, jamči vsaka za ves znesek. Ako pa je ena od njih poplačala ves dolg, ji pripada pravica na povračilo proti ostalim. Obresti od zaščitenega dolga. C M. B. Leta 1929 ste napravili radi nakupa zemljišča večjo vsoto dolga pri zasebnem upniku. Dogovorili ste 5% obresti. Obresti še niste plačali nobenih, pač pa nekaj na račun dolga. Ko ete hoteli upniku plačati obresti in del dolga po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov, je sprejem plačila odklonil in zahteva, da mu plačate za vso dobo 5% obresti. Vpražate, kako visoke obresti ste mu dolžni plačati za nazaj. — Za čas od 22. novembra 1933 boste morali plačati dogovorjene obresti. Za čas od 23. novembra 1933 do 25. septembra 1936 ste dolžni plačati samo 1% obresti; od 26. 6eptembra 1936 dalje pa po 3%. Po pravilniku o zamenjavi dolžniških listin mora upnik napraviti obračun in ga vam doetaviti j» vaši občinski upravi. Ce obračun ne bo upošteval predpisov uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov, lahko predaste pri občinski upravi svoje prigovore in to v 15 dneh po prejemu obračuna. Lovska zakupnina. E. D. Pritožujete ee, ker občina ne razdeli zakupnine za lov zemljiškim lastnikom, kakor predpisuje lovska zakon, ampak kar odbor sklene, da zakupnina ostane občini. — Zakon o lovu res predpisuje, da pripada zakupnika za lov zemljiškim lastnikom po površini njiltf)V}b zemljišč. Toda, ta predpis lovskega zakona je spremenil finančni zakon za leto 1934/35, ki v dodaja lovskemu zakonu še sledeče: Občinski odbor občine, na katere ozemlju leži zemljišče, ki je dano v zakup, sme z odobritvijo banske uprave skleniti, da se za lov dobljena zakupnina ne razdeli med lastnike zemljišč, ampak vknjiži kot dohodek občine. Popolnoma oproščen. K. J. Kadar boete potrjeni, bo mogoče .govoriti o oprostitvi vojaške službe, ako boste imeli zakonite razloge za oprostitev. Ako ste pa le začasno nesposoben, se boste morali do dovršenega 27. leta starosti predstavljati naborni komieiji. Občinski dobavitelj. T. S Pisah' smo že, da zakon o občinah ne razlaga pojma »dobavitelj«. Zato tudi ne moremo z gotovostjo povedati, če vas je smatrati za dobavitelja. V konkretnem primeru bo to vprašanje rešila banska uprava, da zadnji stopnji pa upravno sodišče. Kmetijski nasveti Zmrzla rezanica. Znano je, da krava zvrže, ako požre kaj zmrzlega, n. pr. zmrzlo repo. Ali je nevarno jxikladati brejim kravam zrez, poškropljena s solnato vodo in klajnim apnom, ako tudi le malo zmrzne? 1. Z. V. Veako zmrzlo krmilo, ki ga po-kladamo brejim živalim, lahko jx>vzroči zvrženje. Zato ne pokladajte breji kravi rezanice, ki vam zmrzne ali tudi (e malo zmrzne potem, ko ste jo poškropili z osoljeno vodo. Tudi ostali živini lahko škoduje takšna rezanica. Za poškropljenje rezanice z osoljeno vodo uporabljajte v bodoče leeen zaboj, ki ga postavite v toliko topel in napram mrazu zavarovan prostor, da v njem ne bo zmrznila ovlažena rezanica. Iztrebljennje korenin grmovja na travniku. S. P. R. — Svoj travnik ste očistili grmovja, ki ste ga nizko pri tleh posekali Radi bi uničili tudi korenine, toda izkopavanje je preveč zamudno in drago. Zato želite, da vam navedemo sredstvo, ki bi bilo cenejše in uspešnejše. — Ormovje na travnikih tako uničiti, da ne bi več jxsgnalo korenin, je težavno, če jih pojxilnoma ne izrujete. Jedka kemična sredstva, na pr. žveplenna kislina, so predraga, pa tudi nezanesljiva, ker ne sežete z njim do spodnjih korenin v zemlji Zato je vsekakor najsigurnejše sredstvo, da jih popolnoma izkopljete. Druga možnost pa obstoji v tem da koreninam odvzamete hranilno rezervo, ki tiči v njih, tako da ne morejo nanovo odgnati To se zgodi tako, da grmovje sedaj tik ob zemlji posekate. Spomladi, bo zojiet odgnalo iz korenin. Te odganjke zopet čisto obse-kate ob košnj.i junija meseca in tudi pozneje še par-krat proti jeseni. Tako si korenine ne bodo mogle zbrati rezervnih snovi in če par let to ponovite, bodo opiešale in strohnele To je še najcenejši način zatiranja grmovja in njegovega koreninja na travnikih. Kaparji na vrticah. S. R. P. — Vaše vrtnice so bile letos močno napadene po kaparju. zato se bojite. da se bo ta škodljivec prihodnje lelo pojavil se v večji množin« ter vam jih pojiolnoma uničil. Želite vedeti, kako bi se ti kaparji zatrli. — Poslana vejica kaže vrsto kaparjev vrtnic (Aulacaspis rosae Beli). Ta kapar se navadno pojavlja na olese-nelih delih vrtnic mali pa tudi robide. Njegove ličinke izležejo na prosto navadno jeseni (septembra do novembra), pogosto pa šele s|>omladi. če so epolnozrele samice srečno prezimile. Tega škodljivca pokončujemo z žvepleno apneno brozgo, ki smo jo razredčili s trikratno množino vode Najprimernejši čas za to je jesen, spomladi pa do tedaj, preden se oči napne. Mazanje napadenega lesa z drevesnim karbolinijetn pozimi ni unieelno. ker ee bubje vrtnic rado [»škoduje po jedki tekočini. Tedaj, ko lezejo rdeče ličinke brez kapice f» vejah, jih najsigumeje uničimo z enoinjx>lodsiotno razstopino tobačnega izvlečka in enoodstotnim mazavim milom. S to mešanico mažemo ali škropimo napadene dele. Napiava mila. Kako se izdela domače hišno milo. M. F. — F. a) Najprej vzemite 8 litrov vode, 1 liter luga skuhanega iz f>epela bukovih drv, 3 kg loja m pol kg lužnega kanena. Vee to denite v kuhalno posodo, ki drži 20 do 25 litrov Vsa zmes se mora kuhati dve uri in pol med kuhanjem jo morate mešati neprestano. Poziti morate tudi, da bo zmes vrela med kuhanjem enakomerno in brez prestanka. Proti koncu kuhanja primešajte zmesi še eno osminko litra terpentina in en prašek »radiona«. Po končanem kuhanju stresite vso zmes v oblikovalo ki ste ga poprej že obložili 6 cunjo (krpo) in jo pustite na to, da s strdn. Potem zrežite tako napravljeno milo z debelo nitjo v kose. b) Lahko napravite tudi milo, ki je nekoliko boljše kakovosti. V to uporabite 17 in pol kg loja, dva in pol kg lužnega kamna, dvanajst in pol dkg kolonije in včasih malenkost sode Na vsak kilogram loja računajte en liter luga, ki ga skuhajte iz bukovih drv. Navedene količine snovi denite v kotel. Ko se loj etopi, naj na to traja kuhanje dobre pol ure. Cim bolj jx>časi vre, tem manj tekočine se pozneje nabere na dnu kotla. — Drugi dan napravite sredi mase luknjo in poberete vso tekočino, ki je pod strjeno plast|0 (pobrano, tekočino lahko jiorabite za namakanje perila namesto sode). V kotel prilijte nato eden in tri četrt litra luga (od pepela) in jročasi segrevajte. Ko se v kotlu vse stopi, naj traja vrenje še približno pol ure. Ce pustimo predolgo vreti,-dobimo premalo m Ia. c) Milo boljše kakovosti izdelate tudi, ako uporabite v to 4 kg loja. 4 litre vode, eden kg lužnega kamna, za 3 Din voska, eden prašek »radiona« eden kg sode. dve pesti soli Vse navedene količine posameznih snov. kuhamo v čistem loncu med neprestanim mešanjem eno in pol ure. Kuhano zmes vlijemo nato v škaf v katerem ostane črez noč. Drugo jutro odlijemo lug in prilijemo 6 litrov vode. Iz škafa spravimo vso zmes v lonec, na kar jo pustimo vreti tri ure: med vrenjem je treba zmes ne- Brestano mešati. Na to zlijemo zmes zopet v škaf. >rugi dan poberemo strjeno milo iz škafa v drugo primerno posodo in prilijemo milu vrele vode. Cittl se med mešanjem milo stoj>i, ga vlijemo v |>osode, jireviečene ali pregrnjene s papirjem. Strjeno milo zvrnemo iz posod iu ga razrežemo na kose. Tujec in domača gruda Janez Pečaver iz Zajčjega dola je o božiču dopolnil oeeindeset let in na staro leto Janez Pečaver ui vstal navsezgodaj kot sicer. Po vsein telosu je čulil utrujenost in je ostal v postelji, ne da bi kaj posebnega tožil. Njegove Štiri hčere so mu stregle, ta bolj kot druga, a vse skupaj ni veliko pomagalo. Starec je poslal po duhovnika in na Tri kralje o pol Štirih popoldne se je za zmerom poslovil od tega sveta. Naslednji večer so v Pečaverjevi hiši sredi vasi ljudje varovali. O pokojnem Janezu, ki je ležal med svečami, pregrnjen s tenčico, z rožnim vencem med uvelimi prsti, so vedeli samo dobro. Govorili so, kako je bil dvakrat v Ameriki, mnogokrat na Nemškem, kako je prigospodaril veliko premoženje, kako je v stiski rad pomagal, kako je bil zgledno veren, kako je, slednjič, govoril o železni kači, ki se bo vila med trtji in njivami, in je ta kača — železnica — res prišla, res prinesla slabe čase, kot je bil napovedal, kajti leto kesneje se je začela vojna, in tako dalje. Proti j)olnoči, ko je že osmič krožil barilec vina in je bilo kruha in orehov po volji in ko je fante začel nadlegovati spanec, je eden vzel klobuk, si ga pri peči položil na kolena, in prvi, ki je položil glavo vanj, a zadnjico izzivalno izbočil, je bil Jermanov Tič. Toda Kobetičev Jož ga je s tako silo uščenil po njej, da se je Tič kar zazibal, kakor je bil orjak. Pogodil seveda je, kajti nihče ne lopne tako močno kakor Jož. Nato je nastavil Jož, potem drugi. Pokanja, vzdihov in sineha ni bilo konca, dokler ni Lamutova Reza pričela z visokim glasom moliti rožni venec. Že nekaj mesecev so sestre Anka, Micka, Pepa in Gela nosile črne robce. Nasadile so na gomilo rož, postavile spomenik, plačale maše in molile za očeta, a praznina, ki se je naselila v njihovo hišo, jih je pripravila do važnih razgovorov. Dognale so, da je potrebna pri hiši moška beseda in moška roka, sicer pojde posestvo rakovo pot. Sklenile so, da se bo Pepa, najmlajša in še najmanj pegasta, omožila, one tri pa bodo ostale v hiši in pomagale pri delu. A veselje, da so se o važni zadevi tako sestrsko pomenile, se je kmalu umaknilo skrbi, kje najti ženina. Pepa ni bila morda dvajsetletna lepotica, marveč ženska tri in štiridesetih let, nizke rasti iu zdelanega obraza. Nikdar v življenju ni sanjala o ljubečih fantovih rokah ali o mehki zakonski postelji. Narobe, njej so, kot sestram, potekala leta v trdem delu v hiši. na vrtu, na njivah, na steljnikih, v bukovi rebri, v trtju. Edino veselje je bilo zanjo vsakoletno žegnanje pri Svetem Vidu, ko je pela na koru, da se je njen nizki glas ločil od vseh drugih. Ne, pri Pečaverjevi hiši ni bilo časa za ljubezen; ako bi bil, bi njihovo posestvo morda ne bilo tako trdno Čeprav Pepa ni bila, da bi človek ponorel za njo, je bila pa Pečaverjevina tem vabljivejša za marsikoga in že so ugibali, kateri bo tako srečen, da ji bo zagospodaril. Vendar — nič ni kazalo, da se kaj pripravlja. Sestre so delale pridno, kot so bile navajene, in se tolažile, da bo Bog že ukrenil vse prav. Skrb za ženina je prevzel priseljenec Jakob Tekavc, ki je že za pokojnega Janeza večkrat zahajal v hišo. Nekje na Kranjskem ima sorodnika je pravil, ki se je vrnil iz Amerike. Fant pet in dvajsetih let, delaven, priden, kot nalašč — Jakob ni vedel malo dobrega o njem. Pepa je hotela sama govoriti s tem človekom. Jakob mu je sporočil, naj pride. Ko je Zane Košak videl, kako stvar stoji, ri je mislil takole: »Tale Pepa ni bogvekaj, z njo se bo dalo. če je le sestre ne bodo imele preveč na svoji strani. A grunt — gruntu ni kaj reči. Mislim, da bi me bila še moja mati v Ameriki vesela, ko bi videla, kaj me čaka.« Vtis, ki ga je napravil na Pečaverjeva dekleta, pa ni bil tako rožnat. Zdelo se je, da se pre-oblastno vede. Njegovo zatezajoče, počasno govorjenje se nikakor ni ujemalo s Pepino zgovornostjo. To hladno razpoloženje so večali še jeziki, ki jim ni bila pogodu taka možitev na daleč, ko je vendar doma dovolj pridnih ženinov. A Jakob Tekavc je neutrudno gladil pot in tako se je zgodilo, da so dobro leto po očetovi smrti razdelili Pečarjevino pol na Zaneta Košaka, pol na Pepo in so to delitev venčali s svatbo. Zane Košak je čutil trdna tla in ta zavest ga je delala objestnega. Ponosno je hodil po vasi, a molče, kot da bi imel o vsem svojo posebno, neovrgliivo sodbo. Kadar je modroval, ie govoril zviSka in. se ni dal nikomur pregovoriti — on, prvi kmet v Zajčjem dolu. Za delo pa ni bil tako navdušen in ker so ženske kar tekmovale, katera bo več naredila, tudi ni čutil potrebe. Njegova beseda se je prav za prav slišala le zvečer, ko se je delal važnega in odmerjal opravila za naslednji dan. »Jutri, Micka, boš zapregla in odpeljala tiste smreke na žago —« »Boš pomagal, sama ne bom mogla. Sicer pa ni take sile. Ali ne bi rajši pričeli z žetvijo? Ječmen je zrel, vreme je lepo. Tudi drugi —« »Kaj drugi!« je z.avpil. »Deske rabimo!« »Zaia so si mislili: »Prav jim je, kaj |>a hodijo drugam po moža!« Zdelo se je. da molitev žensk ne odtehta gospodarjevega preklinjanja in svinjanja, kajti božji blagoslov se je umaknil s Pečaverjeve kmetije. Poginila sta zapovrstjo dva prašiča. Brejo kravo je napela detelja in so jo morali zaklati. Nekdo je vlomil v zidanico in jo izpraznil za lepo količino vina. A kar je bilo najhujše — pogorel je skedenj. Ogenj je po zatrjevanju Zaneta Košaka zanetila zlobna roka. toda to bi se še dalo kako verjeti, ako ne bi on prav tisto noč pijan kolo-vratil po vasi. Včasi je naravnost pobesnel. Z velikim kuhinjskim nožem je razbijaj po mizi in žugal, da bo reklo samo — eek —. pa bo imel za zmerom mir pred njimi. Prisilil jih je, da so poklekale pred njim, a kaj je Se drugega počenjal, ni da bi govoril. Posestvo se je zadolžijo in prodati je moral nekaj zemlje. Napravil je to brez vsake bolečine ali samoočitanja, kajti ni se uživel v svoj grunt, kot bi se bil moral. Zgodilo se je, da je sosedova dekla rodila čilega fantka. Zane Košak, ki se je sicer nerad družil z ljudmi, je prevzel bolrstvo. Ljudje so šepetali neverjetne stvari, toda ta dekla je po okrevanju na župnikovo vprašanje, kdo je oče njenega otroka, res odgovorila, da je to Zane Košak. Vest ie bila veliko jiohujšanje ne le za Zajčji dol, marveč tudi še za nekaj vasi naokoli Anka, Micka, Pepa in Gela so mislile, da se iim sanja. Tak je torej tn Človek, ne le raznzda-nec, tudi predrzen po vrhu! A najlepše je šele prišlo. Tista dekla je bila ob službo, gospodarju in otroku hkrati ni mogla ustreči. Zanjo se je začel zanimati bajtarjev sin Štefan Agnič. potepuh. človek na slabem glasu On je pri morebitni ženitvi videl le dekletovo doto. ki jo je bil Zane Košak obljubil. Dota nikakor ni bila majhna, kajti obsegala je najboljšo njivo, kar jih je Pečaverjevina premogla. Vrišč. ki so ga zagnale ženske ob tej nameri, ni zalegel bogvekaj. Zane je razbil nekaj šip in krožnikov, se napil do onemoglosti in se v takem Ko so nekaj časa ugibali o teh znakih, je Pepa prosila: Pustite ta kostanj! Pokojni oče so, Bog jim daj dobro, zapisali v njegovo skorjo svoje in svoje žene, Katarine Zupančič, ime. Zane, pusti to drevo, naj raste " spomin na skrbnega gosjiodarja!« Toda nič ni pomagalo — kostanj se je uro za tem že stresel od udarcev sekir. Ko je bil dovolj izjiodsekan, je z velikim hruščem padel in podkopal s svojo težo mladega gospodarja in zadušil njegov predsmrtni krik. Božja volja je bila, da stopi Zane Košak pred rugi svet je ugladil duhovnik. Grešnik se je zjokal in njegov jok, ki se je izražal le v obilnih solzah, je izravnal, kar je bilo med njim in njegovimi iirapavega. Ne. končno le ni bil tako slab. Mislil je pač, da pojde brez ljubezni, pa ni šlo. Pokopali so ga zraven .laneza Pečaverja. • Ženske so se trudile, da bi (»pravilo zavoženo. Spremenjene razmere so ovirale, da bi Pečaverjevina dosegla svojo prejšnjo veličino. Vendar — čas je najboljši zdravnik. Cesar niso zmogle uboge ženske, to bodo morda zmogli otroci. Naletaval je prvi sneg. Sobo je zastrl tih večerni mrak. Mati je bila s Hanžkom pri peči, božala ga je po hledih ličecih in ga učila moliti. »Cescena si Malija, milosti polna. Gospod jo s Teboj —« »No, blažena si med ženami —« »Blažena si med ženami —« Glavica se je zaspano povesila. »Mama. bohio pa jutli do konca —« Objela ga je z ljubečimi rokami in ga odnesla k speči sestrici. Potem ga je molče pokrižula, molila dolgo večerno molitev in šla k počitku. Knj, če bo ta Hanžek, ko dorasle, popravil, kar je njegov oče, tujec, zagrešil nad Pečaver-jevino? puwin Domov |e prišla Vsa zasnežena je bila že cesta s kolodvora v trg. Snsžinke so talto na gosto padale, da so eko-raj zadušile luč cestnih svetilk. In ker je bilo tako temno, ie bilo dobro, da ni nihče videl male Veronike, Ki se je na vsakih deset korakov ustavila. V roki, ki se ji je tresla cd mraza, je nesla veliko škatlo in v njej sta bili dve delavniški oblekci, nekaj predpasnikov in perila, glavnik in milo in ona štiri pisma, ki jih je bila pisala mati v času od jeseni ko je bila Veronika šla prvič v službo. Štiri mcsece je bilo odtlej. Kaj bodo mati rekli, ko se zdaj že vrača domov? Veronika jxistavi škatlo v sneg in zahtika v sinje prste. Moj Bog. če bo le mogla materi vse razložiti: Kakšna je bila osorna gospa, ki |o je od jutra do noči oštevala, da je človek od samega strahu vse narobe naredil — in kakšne so bile škodoželjne, zmeraj rogajoče se dekle — in kakšni šele hlapci! In kako bi jwvedala o najhujšem —, ne. niti jxmiisliti ne more na to! Hlastno ipograbi Veronika škatlo. Ko bo doma pri materi, bo že spet vse dubro. Ali je ne bo oštela, da je njena hči zbežala iz službe? Le kako bi vse to materi povedala? Neka ženska hiti skozi snežni metež. Ostro fw.gleda Veroniko in tudi koj opazi škatlo in se navzlic mrazu ustavi. »No. Veronika, že doma?« »Ze,< odgovori dekle boječe. »Kajpa, saj sem si mislila, da ne boš /mogla dolgo v službi. Ali si sama odjxwedala?« Veronika ne ve, kaj bi odgovorila. Ko uboga grešnica stoji v snegu in bi najrajši slekla napie). A ti štirje meseci v tujini so jo že toliko utrudili in zbegali, da se ni upa iti dalje. »Aha,« pravi žena zadovoljno. »tako je pač. A mati, veš te ne bo vesela Spel eden več. ki bo treba zanj kuhati! Cuditn se, da se sploh upaš domov. Ali veš, da je bolna?« »Vem. pisali so mi,« pravi Veronika boječe in solze ji zalijejo oči. »Jaz ji pošljem vsak dan lonček močne juhe. Kaiayamo Ko sem že nekaj mesecev živel v mestecu Ka- | bila, a zelo revna. Ko se je opomogel, je doumel, waharadi. ki leži ob južnem zalivu otoka Sado, sem neko popoldne zašel na nizko obal Japonskega morja. Nad prodom je ležal motni sij azijskega neba. na desni je valovila in se zaganjala jx>vršina morja, na levi se je tiho in na daleč širilo zeleno morje riževih polj, in se s jx»raslimi vrhovi gubilo v daljavi. Bilo je okoli zadušnega praznika, ko pomorščaki in ribiči ne zahajajo na morje. Legenda pra-mi, da se jxitopljenci po morski poti vračajo v svojo skrivnostno domovino. Ženejo se s tokovi, plešejo z valovi. Njihove glave so, ki se mnnraje dvigajo iz valov; njihove bele pesti so, ki se iz-tegujejo iz pen in prevračajo čolne, trgajo mTeže, grabijo kopalce za noge in vlečejo v vrtince. Njihove roke so, ki se na bregu igrajo s halogami, in školjkami; njihovi so glasovi, ki se jokajo nad valovi. Za nas Evropce ni ničesar tako resnično ko smrt. Toda za verujoče sadoške prebivalce je ta beseda samo prazen odmev. Ne verjamejo, da bi nekaj nehalo biti. ne da bi ee spet začelo. Ne verjamejo, da so mrtvi res mrtvi; a tudi mi vemo, da žive v onstranstvu. Medtem ko sem poslušal zamolkle |X>morske glasove, sem doumel, zakaj to ljudstvo — ki ve, da so celo drevesa, grmovje in kamen živa telesa, ki bodo nekoč odšla v nirvano — eluti. da je šumenje valov govor duhov. Za trenutek sem zamišljeno postai. Nenadoma pa sem zagledal starega Ka-taygama, ki se je kot prikazen plazil mimo. Boječe je gledal na morje in vdani nasmeh, ki trni je sicer obkrožal ustnice, se je umaknil strahu. Malce pred menoj je pokleknil in se zatopil . Štirideset let je že. odkar je Katavamo kot mlad kmet živel v mestecu Aikawi, kjer je imel nekaj riževih polj. Pozimi, ko jwlje ni dajalo ničesar, je ribaril. Preživljal je starega očeta in shirano mater. Neke posebno ostre zime sta umrla oba. Ko je minulo zajxrvedano žalovanje in ie Ka-tayamo začel delati, je postal revež. Niso več bila njegovi riževa polja, bila so za zdravnika in za zdravila in za fiogrebščino. Sleherni dan je nekaj prodal, dokler nm ni ostalo drugega ko telesna moč in upanje. Zunaj pa je bilo silo hladno in lačen je bil. Silen je mraz ob sadoški obali, če nastopijo zimski viharji; ko da bi morje z ostrimi noži prišlo na suho, da nareže zemljo, drevesa in kožo ijudi. Katayamo pa ni imel ognja ne luči. Noč ic pritisnila svoj obraz na okna, Katayamo pa je odšel pred temjieljska vrata Prebudil se je v tuji izbi med mnogimi ljudmi, ki so mu drgnili pre-tnraženo telo. Zani se je posebno zavzemala neka deklica, ki so jo klicali Kayo-San. Zelo lepa )e da je duh rajnih starcev imel svoje prste vmes Iz hvaležnosti, ker mu je Kaya rešila življenje, se je s siroto oženil. Poslala sta mož in žena, Kaya je zanosila. Misleč na stisko, ki jo je doživel, si Katayamo zgolj iz sočutja ni želel otrok, zato je komaj rojenega vrgel v morje. V teku let se je to primerilo večkrat. Kolikokrat mu je Kaya rodila otroka — vedno je bila deklica — ga je vrgel v morje, Kayi pa dejal, da je rodila mrtvo. In ona mu je verjela. Ko se je Kaya sj»el čutila mater, se je od tistega dne, ko je začutila prve gibe, vsak dan zatekala v tempelj Riu-ko-ji, tam pa se zaobljubila, da bo otroka templju posvetila, če pride živo na svet. Naj poetane duhovnik, ali evečenica, vsak dan se je zaobljubljala. Od tedaj jima je bilo bolje. Ko da bi dobri duhovi iz hišnih kotov jximeli revščino; Katayamo je kupil riževa polja, ki jih je tako ljubil, jx>'večal hišo in še ei je prihranil denar. Ze mu je Kaya rodila sedmič. Bil ie sin. Obdržal ga bo in vzgojil. Po navadi prednikov bo na vrtu zasadil drevo, cvetoče veje pa za ženitovanjski baldahin porezal, ko pride čas. Rožica sreče naj mu varuje sina, dal ji bo dar za to. »Ze sem ga darovala v templju« se je oglasila Kaya — »še pred rojstvom sem določila, naj f>o-stane duhovnik. Šest mrtvih sem rodila, moje ma-terno srce pa je zahrepenelo po živem otroku, zato sem ga že tisti dan. ko je potrkal ob moje telo in mi oznanil, da živi. obljubila boginji Kwan-on, če ostane živ!« Nič ni odgovoril Katayamo, le zamislil se je. Dečko je usjieval in rastel, vsak dan se je oče čudil, sam ni vedel, ali otroku, ali veliki ljubezni, ki jo je imel zanj. Ni mogel doumeti, kako je mogel ubiti šest lastnih otrok, ker širile so se mu prsi od ljubezni, za sedem bi jc bilo dovolj. Neki poletni večer — dečko je šel v sedmi mesec in ie prvikrat poskušal reči »oče« — je Katavamo odšel z njim i< morju, da bi ga trikrat potopil vanj ter po ribiški veri tako obvaroval nesreč. Na zapadli je viselo sonce ko ognjena krogla na obzorju ter barvalo vodo krvavo in zlato. Zdajci je otrok pogledal očeta s [»ogledom dozorelega in govoril: »Jaz sem. oče, ki si ga šestkrat vrgel v morje. In vsakokrat je bilo morje rdeče ko kri, oče!« Nato je otrok umolknil in spet postal kot so otroci. Na bregu je pustil Katayamo svojega olroka ter postal menih ... Tcda vsako leto okoli zadušnega pra/nïka zahaja k morju, da bi se pokoril.. Njegov sin pa je duhovnik v templju Riu-ko-ji. (Adoll Bastian.j da ne oslabi, ta uboga reva. Le glej, da boš spet kmalu dobila kako novo službo.« »Boin,« zašepeče dekle in plaho pozdravi ko se žena prestraši hudega sunka burje in odide. Veronika kljubuje snežnemu viharju, ki ji poriva solze z okroglih otroških lic v rjave lase. Ah. le kako je to prišlo da njena ponosna mati sprejema juho od te ženske? Brez dvoma |o d d Lojzku, a ona prejoka vse noči. Ta ženska pa misli sedaj, da se sme ob vse obregniti. O! In zdaj pride še Veronika domov .. Toda - kako naj bi bila tam ostala! Skozi migljajoče snežinke se Veronika zazre mimo vogala v ozko ulico, kjer je hišica, ki v njej stanuje njena mati. še pred letom je Veronika s šolsko torbo v roki tekala po tej ulici. Tedaj še ni vedela, zakaj je bila mati tolikrat tako molčeča in žalostna, /daj pa že ve. da je življenje jako trdo, čeprav je la še malo prezgodaj za njenih petnajst let. Zgoraj v sobi je še luč -Mati so še pokoncu. Najprej bom pogledala, ka) delajo in ali Lojzek ze spi,- si misli Veronika in se splazi jx> lesenih stopnicah na moetovž, kjer poleti cveto pelar-gonne. Tiho. tiho ee plazi Veronika in se mora skoraj zasmejati, čeprav ie v solzah ko se spomni, kako |e lani »Miklavž« s parkljem vred zdrča! po zledenelih stopnicah nizdol. Nato pa obsiane zgoraj pred dvema razsvetljenima okencema in ne vidi ničesar več radi raz-obešenih deških jopic in kujva brsti, ki jo je bila poleti še sama nanosila. Preneha se jokati, zakaj njeno mlado srce se spremeni v prisili v velikansko tezo, ki bolj in bolj zavira pot njenim solzam lanek z.astorček zastira šij»e. vendar more Veronika dobro videti v sobo Mati sedi pri peči. Olavo ima nazaj naslonjeno, oči zaprte. Roke ji počivajo na modrem predpasniku. Ne spi. a brez dvoma je iako utrujena. Kako je njen fini obraz bled in ozek' Ra tako bedno in samotno sedi. Tako je revna »Mamica,« zašepeče Veronika j»rav tiho in se še bliže pomakne k okencu Iu v kotu na posfelji leži Lojzek. Njegova glava štrli ko črn ježek izpod odeje. Šolska torbica ie Icjto pripravljena na kredcnci. Toda — na Kredenci--ni srebrnega čajnika! In onih lepih kristalnih stekleničic tudi ni več Mati ie morala brez dvoma vse prodali, da se je mogla pozimi preživljati; bolna je. Kako težko ji je moralo biti, ko je prodala te lepe stvari, ki so ji bile ostale iz prejšnjih, dobrih časov! Veronika se sftet plaho ozre v mater Kako so njene ustnice bolestno stisnjene! O, jxi tudi medaljona s sliko rajnega očeta nima več! Ali je morala tudi tega prodati? Iedaj ie tudi že prej prodala svoje uhane iz zelenega zlata, zapestnico m drugi nakit! In zdaj nima ničesar več. Ničesar. Veronika si ne ujva dihali in premišlja. Prej ni bila niti oj»azila. da je mati tako osirotela. Res so živeli jako preprosto in so imeli le še eno sobo s kuhinjo. Toda vse je bilo tako prijetno domače in zmeraj je bilo še gosposko in lepo. Veronika ni nikoli vprašala, kako zmore mati vse to, kako more otrokoma dajati priletno mladost. Nikoli ni bila zapazila, da je mati bolj im bolj slabela in bila že kar prozorna. A zdaj že dobro ve, kaj se pravi reven biti. Pomisli na to, da nima tnali ničesar več, kar bi prodala, da bo brez dvoma še dolgo bolna, da mora Lojzek še tri leta hoditi v šolo. Prvega ne bo mogla poslaiti materi nobene plače več. In uboga, mala, bolna mati bo imela še eno skrb več. Veronika pogleda še enkrat skozi okno na tiho. ozko ženo, ki sedi tako bleda in izmučena na stolu, ko da hi spala. Mogoče resnično spi in prihajajo vzdihi, ki ji dvigajo prsi, iz kakih težkih sanj. »Mamica...,« reče spet Veronika in se plazi po stopnicah nizdol. Tako ji je, ko da koma| vleče noge za seboj. »Na kolodvoru bom malo zadremala in se z jutranjim vlakom odpeljala nazaj v mesto,« pre-udarja gredoč počasi po ozki, zasneženi ulici. 1 a-ko jo stresa od strahu, da komaj sope »Oosj>a bo neskončno huda, a prav lepo jo bom prosila od-puščenja. Pokleknila bom, da. če me ne bo več nazaj vzela. A jxytem se bo vse, vse iznova začelo. — A kaj zato, kaj zato!« Dekle se nasloni na zid in zapre oči spričo smrtne groze ob mislih na surove in grde prizore, ki se ji prikazujejo in jo hočejo zbegati. »Tako jc pač. kakor je rekel mesarski jiomočnik: razcrkljana sem in zoprna. Ne smem se toliko gnjaviti za vse tisto,« si misli in hoče iti dalje. A tedaj se oglasi tih in vendar tako jasen klic v noč: »Veronika! Veronika!« »Mati...,« zašepeče dekle brezslišno. Potem pa zaihti in vsa drhteča steče ozki. temni postavi nanroti, ki se omahujoče bliža, upirajoč se bnrjL »Mati!« vzklikne Veronika in se vrže med iz- Frtaučltu Gustl ma beseda Dom sem spel Mou nekam natak-nen, de nisem za nubena raba. Use me jezi, kar pugledam. Jest drgač velik prenesem, lisega pa tud na morem. Dondons b mogu met člouk use drgačne žiuce, koker srna jih mel soje čase. Ce b bh žiuci jeklen, b bhi še ta narbulš. Pa še ne varja-mem, de b mogel use preneat, kar more don dons člouk prenašal Puglejte! Sej še ni doug ud tega, kar sem brau mende u »Sluveniji« neki ud ene rauno-praunast. Kašna raunopraunast glih pugerva, na res na vem. Kene Ide sma ja tku usi glih. Ce je eden mal veči, koker drug, se ja na more pu-magat. Ce je eden bi debu. koker ta drug, pa glih tku ne. Usi vnder na morma bit velik, al pa debel. Tud ježek ma eden dalši, koker drug. Ce ga pameten nuca nej ga nia. Bug mu ga pužegni. Sej jest b ga mou tud rad. Ke ga pa slučajen nimam. morem pa holt potrpet, koker morja mutci. Pr te reč ni nič za pumagat. Koker je, tku pa je. Kar se daukarije am tiče. se tud nimama kej za prtožet. Dauke glih tku plačujema, koker drug. Se raj mal več. Ce pa »Sluvenija« tu jezi, ke sa tisut listki, ke nam jih daukarija pušila. keder se ji luita, 6 takem črkam natiskan, de jih en pušten Sluvenc na more prebrat, je pa dost naumna. Jest pa kar pugledam na numare. ke sa glih take, koker naše. pol pa še pugledam. če je spodi gespud Predikaka pudpisan, pa prec čist natančen vem. kam pes taca muli, prouzaprou kulk mam za plačat. Men se iz ta rečjo ni treba prou nč glava ubijat, sevede če mam gnar pr rukali. Ce gnarja ni, je pa križ, če sma še tku raunopraun. U takem •lučaje naa tatovem je pa še teh preveč. Lepu vas prosem. kuku boja pa potepuhi pa tatovi mogel pol skrbet za soja eksistenca, če bo za usakem voglam stavu pulcaj? Tu ja na gre. Mal lubezen morma met ja tudi du sojga bliženga. Z gnarjam jih ja na morma pudpirat, ke ga še sami nč nimama. Prvošma jim saj tulk. de 6 boja lohka sami pumagal, koker 6 boja vedel in znal. Druzga ja na pugervaja ud nas. Kdur ma še kej gnarja. pa se buji zajn. de b mu ga kdu na ukradu, nej ga nese u kašna banka spraut. Tain je ja tku dober spraulen, de ga še sam na bo mogu več vn dubit. Kdur ma pa kašna druga ruputija, ke b tatovem tud prou pršla saj za sila, nej ja pa nese u zastaulaunca. Ce ja bo mou tam epratilena, se mu tud na bo treba bat zajna. Aeten, za kua b nam blu še več pulcaju putrebneh? Ce mama glih ene par pulcaju na vuigaleh, de pukažeja autumu-bilem, na pera plat ta morja zavit, če se ja kam zaletel. S tem blu use upraulen. Zdej pu ta novem pa mende še teh na bo več treba, ke sa pu useh vugaleh pustaul take kole, de lahka namest pulcaju ta služba upraulaja. Tu bo tud precej cnej, pa bi gvišen. Ce pa misel »Sluvensk dum«, de b blu več pulcaju že zatu potrebneh de b ee na mogel Ide med saba pretepavat, se pa hedu mot. Lde se boja med saba pretepaval, keder boja vesel, če borna med še tulk pulcaju. Tu je ja že u čluvešk narau. Jest sem trden pref>ričan, de b se začel pa pulcaji kar med saba kausat, če b bli sami pulcajl na svet F- G. Kaj reče tehnika Motorno bolo Letošnja razstava motornih koles v Londonu ni prinesla sicer nobenih novosti, vendar je bila xa razvoj te veje tehnike zelo značilna. Angleška industrija ni izdelala nobenega novega modela. Tako se more z lahkoto opaziti, da se pri gradnji motornih koles vedno bolj vpošteva upor zraka, ki nastaja pri vožnji. Upor zraka? Da se pri vožnji pojavlja zračni upor, o tem po navadi človek ne dvomi, vendar se mu zdi upor, ki nastaja zaradi tega, ker se predmet giblje z gotovo hitrostjo skozi zračne plasti, postavka, na katero ni treba polagati nobene važnosti. Tudi tehnika se tega problema dolgo časa ni zavedala, toda eksperimenti so pokazali, da nastopajo pri velikih brzinah, ki jih razvijajo današnja prometna sredstva, zaradi zračnega upora sile, ki so odločilnega pomena za hitrost vozila. Te sile zavisijo od različnih faktorjev, predvsem pa od oblike in pa hitrosti gibajočega se telesa. Cim večja je brzina, tem večji je zračni upor. Jasno je, da ne bomo skušali zmanjšati zračnega upora z zmanjšanjem brzine. Ostane nam torej le še to, da damo vozilu tako obliko, na katero bo proizvajal zrak čim manjši upor. Tu pa se nehajo vse teoretične raziskave in konstrukterju ostane samo še pot eksperimenta. Tloris zračnega kanala v Gôtlingenu. 1. Predmet, ki ga opazujemo. 2. Propeler. 3. Elektromotor. 4. Sita za uničevanje vrtincev. Pri preiskavi sil, ki nastajajo zaradi zračnega upora, je vseeno ali se premika telo in zrak miruje ali pa je telo mirno in se zrak premika. Upor, ki nastane, je v obeh primerih enak. Mnogo udobnejši in često tudi edin možni način opazovanja je drug način. Po velikih univerzah in znanstvenih zavodih drugih držav so zgradili v ta namen posebne naprave, (akozvane »zračne kanale« (glej skico), ki dosegajo navadno precej velike dimenzije. S propelerji potiskajo zrak. oziroma ga vlečejo skozi kanal, kjer imajo montirane razne merilne naprave, predvsem za merjenje brzine zraka in pa sil, ki jih proizvaja zračni tok na poizkusni mode.l, ki je v določenem zmanjšanem tegnjene, slabotne roke. ki so še zmeraj dovolj močne, da objamejo drhtečega otroka in ga rešijo. »Saj sem vedela, da boš nocoj prišla,« pravi preprosto mati in odvede ihtečo Veroniko domov. »Ah. mamica, jaz — jaz nisem mogla več,« ee razjoka otrok, ko stopita z mostovža v kuhinjo. »Saj vam niti povedati ne morem, kako hudo je bilo.« Mati sleče Veroniki tanko, mokro jopico in napravi ogenj v mrzlem štedilniku. Nato se skloni k otroku. Njen zaskrbljeni, fini obraz in njene velike, temne oči se mahoma zasvetijo iz dna duše, da ni še noben slikar naslikal lepše podobe Žalostne Matere božje. »Le nikar mi ničesar ne pripoveduje reče prav tiho. »Saj vem. Saj mi je bilo zmeraj tako čudno radi tebe in ves čas sem se bala zate, da te bodo izpridili. — Tako sem vesela, ko si prišla domov! Res. res, Veronika! Le izjokaj se! Saj bo še vse tako. kakor je prav!« (Dolores Vieser.) merilu točen posnetek vozila (motorno kolo, avtomobil, aeropian), ki ga nameravajo graditi. Z vpeljavo zračnih kanalov so se v gradnji prometnih sredstev odprli novi vidiki. Ker hočejo vse tovarne hitrost vozil bolj in bolj povečati, morajo tudi oblike teh vozil prilagajali vplivu zraka; vozila dobivajo »aerodinamično« obliko. Marsikdo ho mislil, da se pri motornih kolesih konstruktorji vsaj doslej niso na to ozirali. A to ni res. Pri motornem kolesu ni najvažnejše, da dosežemo večjo hitrost. Poglejmo si samo prednje kolo in prednji blatnik. Vsak vozač dobro ve, da ne pomaga dosti, če je blatnik še tako širok; pri hitri vožnji bo vozač umazan od prahu oziroma blata. Prvo kolo in prvi blatnik povzročita, da se ves zračni tok, ki gre mimo, zvrtinči, odnese blato na vse strani in zaradi hitre vožnje uajveč vozaču na hlače. Ravno tako važno je vprašanje hlajenja stroja. Poizkusi v zračnih kanalih so pri mnogih motorjih z enim cilindrom na pr.: pokazali, da cilinder pri vožnji ne stoji direktno v »vetru«. Radi tega je hlajenje često nepopolno. Vsemu temu se dostikrat lahko odjiomore z malimi spremembami na pr.: s primerno izoblikovanim blatnikom, dasi ni pri tem uporaba materijala nič večja. Razen tega so Angleži na svojih motorjih uvedli upravljanje zavor in menjalnika z nogo. Vendar so zavore tako urejene, da jih more vozač upravljati tudi r. roko. Konstrukcijsko so poenostavili prijeme za zrak in plin (Drehgriff). Pri tem so polagali posebno pažnjo na to, da bi bili prijemi čim tanjši, da se ne bi vozač prehitro utrudil. Pač pa so štiri tovarne: Ariel, BSA, Norton, Royal-Efield uvedle novost: vilice pri prednjem kolesu slonijo na gumijastih vložkih. Seveda je kljub temu cela konstrukcija opremljena z jeklenimi peresi, kakor dosedaj. Menjalnik brzine je izdelan skoraj pri vseh modelih s štirimi menjavami (prestavami) in to tako, da se poslužuje z nogo. Kljub vsem novostim, ki so jih uvedli, da bi izdelali motorno kolo, ki bi bilo kolikor mogoče udobno, so v prvi vrsti gledali na to, da so ostala kolesa kolikor mogoče lahka. Tako ima 250 ccm kolo težo okoli 130 kg, 600 ccm okoli 190 kg in 1000 ccm okoli 190 kg. Razvezano snopjje Slovenski župani ali rihtarji v 18. stoletju Pravih vaških rihtarjev slovenske dežele prvotno niso poznale. Tudi v tedanjih avstr. nem. kronovinah so nastali šele v drugi polovici 18. stoletja, ko so se začeli znova boriti zoper protestan-tovstvo. Ti rihtarji naj bi pazili na tajne sestanke protestantov, na razširjenje luteranskih knjig, na sumljive tujce in posle. Opazovali naj bi tudi razposajene fante in ovajali ljudi, ki ob nedeljah in praznikih niso hodili k službi božji. Vaški rihtar torej ni bil nič drugega ko policijski organ dežel-skega sodišča. — Da bi delovanje vaškega rihtarje bolj oprli, so 1. 1756 in 1757 naročili, da mora vsak pod kaznijo 6 goldinarjev vaškemu rihtarju pomagati pri službenem poslovanju. Tretjina te globe je pripadla rihtarju. Vrhtega so 1. 1765 oprostili rihtarje sodne tlake in vojaške priprege in so dobili polovico denarnih glob vseh tistih, ki so bili kaznovani radi zanemarjanja božje službe, nesodobnega govorjenja in sliČnin prestopkov. — Po navodilih so morali župani skrbeti za javno varnost in za zdravstvo, zatirali pohajkovanje, podpirati poljedelstvo, razglašati postave, zlasti pa pomagati vojaštvu glede na priprege in nastanitve. Višji sodnik ali župan (nadrihtar) je moral paziti, da je nižji, občinski župan (podrlhtar) v redu opravljal svoje posle, zlusii da g« je obveščal o vseh važnejših dogodkih. — Na ozemlju nekdanjih Ilirskih dežel, predvsem torej v ljubljanskem gu berniju, so imeli župane (rihtarje) glavnih občin in podobčin, drugod pa so poznali le srenjske župane. Zupan ni bil voljen od srenje, bil je popolnoma odvisen od gosposke in tudi občina sama ni imela pred dalekosežnimi dogodki 1. 1848 nobene prave besede. Ker je bila skoraj vsa večina županskih opravkov policijske narave in je ta služba zahtevala tudi mnogo časa, zato so gosposke večkrat le težko dobile pripravno osebo, ki je bila voljna nositi breme rihtarske časti. Slovenski jezik pred tOO leti po uradih Gos|)oske so uvidele, da je treba poznati tudi državnim uradnikom jezik ljudstva: zato so 1. 1812 ustanovili v Gradcu stolico za slovenski jezik, ki so jo nekaj let kasneje osnovali tudi v Ljubljani. Slovenščina za dijaštvo ni bila strogo obvezen predmet in uradniki so slovenščino za silo »lomili« ali so imeli tolmače. L. 1845 je pa Krempl z zadovoljstvom zapisal, da je mladim duhovnikom učenje slovenščine zapovedano. Toda civilni in vojaški generalni guverner baron Latterman (Latternianov drevored v Tivoliju!) zatrjuje, da je od okrožnih glavarjev na Kranjskem, ko jih je nastavljal, zahteval, da so bili vešči slovenskega jezika. Pri nameščenju kre-sijskih komisarjev pa je gledal na to, da je bil pri vsaki kresiji vsaj po eden, ki je znal deželni jezik. Glede Koroške (pravi zgd. poročilo), da so tudi tam bili potrebni komisarji, ki so znali slovensko. Leta 1827 je izšlo več odlokov, ki urejujejo vprašanje glede na znanje slovenskega jezika pri uradih, ki pridejo v svojem poslovanju v neposreden stik s prebivalstvom. Istega leta 1827 je izšel cesarjev ukaz, »da -je treba v bodoče pri izpitih konceptnih praktikantov strogo jiostopati. da ne bo za kresijskega komisarja nihče predlagan. ki poleg drugega ne bo znal popolnoma slovenskega jezika.« — Pa ne le v politični javni službi, tudi v drugih strokah so imeli, vsaj načelno. ob podelitvi služb prednost tisti, ki so znali slovenski jezik. $ A H Na turnirju v Hastingsu je mladi ameriški mojster Fine po petih kolin prehitel bivšega svetovnega prvaka Aljehina za pol točke. V tako kratkem turnirju kot je hestinški, je to že velika prednost. Vidmar je nesrečno izgubil s Feiginom in bo težko dosegel tretje mesto. Prvo in drugo mesto sta namreč že oddani, za tretje mesto bodo pa konkurirali Eliskases. Feigin, Vidmar in Tylor. Iz mateha za avstrijsko prvenstvo med Eliska-sesom in Spielrnaniiom prinašamo danes peto partijo, ki je najlepša od vseh desetih. Po štirih partijah. ki 6o končale remis je Eliskases izbral manj solidno varijanto v italijanski igri, kar je Spielmann izvrstno izkoristil in velemojstersko zmagal. Igra je bila zelo težka in Spielmann pravi, da ga je izčrpala, tako da v nadaljnih partijah ni mogel več izdržati. S tem je podal zopet nov dokaz, da je pri šahu za uspeh potrebna ravnotako kot znanje in sjxreobnost tudi fizična moč. V tem je bila prednost 30 let mlajšega Eliskasesa, je končno odločila. Spielmann — Eliskases. 1. e2—e4. e7—e5. 2. Sgl-f3, Sb8-c6. 3. Lil— c4. LfS- c5 (v partiji, ki smo jo prinesli zadnjič, je igral Eliskases na tem mestu SgS—f6. Sedaj igrana poteza je solidna in dobra.) 4. c2—c3, Dd8 —e7 (beli je z zadnjo potezo pripravil udar v središču z d2—d4, proti kateremu se hoče črni braniti z večkratnim zavarovanjem točke e5. V tej partiji se pokažejo samo slabe strani poteze Dd8 —e7 in je najbrže res boljše na tem mestu ostati pri stari potezi Sg8—f6.) 5. d2—d4, Lc5— b6. 6. a2 —a4 (beli ima mnogo proetejšo igro in si more dovoliti takoj napad na damskem krilu.) a7—a6 (po a7-a5 bi bilo polje b5 slabo in bi prej ali slej sedel tam beli skakač.) 7. 0—0, d7—d6. 8. Ii2— h3 (beli igra previdno in ne dopusti črnemu Lc8— g4.) Sg8—f6 (tukaj bi se mogel črni odločiti za energičen napad na kraljevem krilu s h7—hO in g7—g5. Izid tega napada bi bil seveda dvomljiv, brez izgledov pa le ne bi bil.) 9. TU—el, 0 0. 10. b2—b4, h7—h6 (slabo bi bilo e5Xd4. c3Xd4, Sc6Xb4. ker bi mogel beli odgovoriti z Lcl—g5 in grožnja e4—e5 bi bila zelo neprijetna.) II. Lcl —a3 (grozi b4- b5 in na Sc6—a5 S13Xe5.) Sf6— d7. 12. b4—b5, Sc6-o dve zaporedni črki, da dobiš slovenski vremenski pregovor za januar. Zlogovnica Iz zlogov: a, ap, ba, bi, bi, bo, bor, ca, ca, ca, ca, ca, ca, ca, čla, di, du, e, en, ga, gi, i, i, in. ja, ja, ja, ja, ja, ka, ko. le, le, le, li, lo, na, na, ne. ni, ni, ni. ni. nik, no, pi, ra. ram. ri, ri, ro, sa, so, stri. ta, ve, vi, vi, vi. vi, vo. zdrav, zo, ža — sestavi 16 štirizložnih besed z naslednjim pomenom: 1. del obleke, 2. vrsta zemlje, 3. kraj na Cio-renjskem, 4. evropska država, 5. del obleke. 6 azijski polotok. 7. španska prireditev, 8. del obleke 9. vrsta pesnitve, 10 vrsta zdravnika, 11. druga beseda za pirh. 12. vrsta zelenjave, 13. shranjevaini strošek, 14. velika obrt, 15. vrsta moke, 16. apnena jama. Ce si dobil pravilne besede, ti dajo prve črke brane od zgoraj navzdol slovenski pregovor. Nagradna križanica „Rešitev" pošljite najkasneje do četrtka opoldne na „Uredništvo Slovenca" in označite na kuverti „KrižanicaV četrtek bo ob treh popoldne žrebame. V pismu naj bo samo izrezana križanica iz „Slovenca" m znamka za en dinar t Za prihodnjo pravilno rešitev knžanice je zopet razpisanih 10 nagrad Izžrebam bodo dobivali „Slovenca" mesec dm brezplačno. Besede se začno pri številki, nehajo pri debeli črti ter pomeijo: Vodoravno: 1 velikonočna jed is repnih I olupkov. 6 časovna razpredelnica 12 kraliea za z omejitvijo. 14 pletena posoda. 16 pokojnikova žena, 17 osebni zaimek, 18 del naslova, 20 zimsko pre vozno sredstvo, 21 poljski pridelek. 22 risarska p. trebščina. 23 naglavni greh. 25 posmrtno bivališče. 20 drug izraz za otroka 27 tuja beseda za obvestilo pri kaki ne/.godi, 29 letni čas -0 nebesno telo, 31 tisti, ki ovira. 33 edini sin, 36 druga beseda 'a prikazen 39 evropska državica. 43 Bog v otročiem govoru. 44 se pozna v snegu 46 druga beseda za pentljo. 47 slovanska reka 48 vs* uči* liški profesor 50 mohamedanski bog 51 stara cer kvenos lova tiska črka 52 vas pri Ljubljani 53azijaka država 55 trgovski izraz, 56 kratica za evangelista, 57 lugos'ovariska uianišina 58 svetopisemska oseba. 60 ploskovna mera, 61 zasedeno ozemlje, 62 žensko krstno ime. NavpiCno: 1 druga beseda za barbara. 2 vrsta pesnitve, 3 trda snov. 4 drago okrasje. 5 moško krstno ime, 7 rusko pristanišče, 8 leseno |.o-slopje, 9 svetopisemska oseha 10 pritrdilna čleaica, U čistilna priprava za žito, 13 čistilna priprava 15 vrsta lovca. 16 zgled spremenljivosti, 17 nem t človek. 19 svetopisemska oseba. 22 del glave, 24 pripadnik nekega plemena, 26 evropska reka 28 del dneva, 30 mestno zabavišče. 32 vzklik i olečine, 34 predlog z rodilnikom 35 cunja za v čevliej 30 kuhinjska posoda. 37 prebivalec neke evroi ske države. 38pripadnik izumrlega naroda, 39strupen plin, 40 vozilo 41 tlel njive, 42 afriška puščava. 44 bližnja sorod n ca. 45 moško krstno ime, 48 drag kamen 49 ud družine 52 vrsta zeml e 54 slovenski лот* dovinar, 57 kratica za vrednost 59 mkalna členica. Pismo z južne zemlje Slovenci na argentinskih Brezjah To ni mahi stvar ,takole romanje v Lujan. hi Človek ne imel okrog sebe dobrih sodelavcev, bi vsa stvar kar v'vodo padln. Ti grda smola, kako bilo sitno lo za nas, in kako škodoželjno bi se nekateri smejali... Zalo smo pa napregli, da jo bilo knj in vlekli in porivali, kakor je kdo mogel. Samo, da je šlo in šlo je lepo. Hvala Bogu in Mariji I Že tri mesece preje sem stopil v Lujan. S potjo sem pozdravil nekatere Slovence v Merlu. Za ulice Ituzaingo št. 917 sem pogledal. Prav pri postaji sem našeh hišo. Toda? Kavarna. . Ana Zobec! Gotovo pošteno slovensko ime. Ko sem ugotovil, da bo v žepu za eno kavo. da si pomagam iz morebitne zadrege, sem kar koraknil čez prag. Za hip samo so se spogledali domači, gostov v dopoldanski uri ni bilo iri prodno je kdo zinil kako besedo, smo vedeli, da smo Slovenci. Veselo so mi odzravili, ko so slišali moj slovenski pozdrav in mamica je bila nad vse srečna, da spel lahko govori s človekom, ki pozna njen rojstni kraj Mirno na Dolenjskem. Da so me že pričakovali, kakor so brali v ( Duh. Življenju«, tako so mi i uvedali in skrbeli, ! s čim naj bi in i poslregli. Poletni čas (tedaj je bilo sredi zime) bi mi postregli s sladoledom. Takrat j je prava sezona in je vse bolj živahno, ko pride gospoda na sladoled iz samega glavnega mesta (31) km). Pa naj priporočim ob lej priliki onim našim, kateri si zažele izleta kako popolde, da slopijo kar tja v Merle in se zglase tudi v Ituzaingo na sladoled ... prav blizu posta je. V Lujan pa, seveda pojdemo, če bo res kaj. Saj smo že na pol pota tukaj. Samo da bomo zvedeli. In pa... oh ta ljubi kruhek. Prav tedaj imamo doma največ dela... Kar v Lujan nam pridite s sladoledom, tako sem jim priporočal. Po-lein me je mama spremila k Ferligojevim, ki upravljajo lepo estancijo tam blizu. Prav kol doma bi se počutil tam sredi drevja in zelenja, ki tudi sredi zime ne ovene in v zatišju, kjer te ne moti cestni hrup iu ne bencinov smrad. In še na lov me je povabil g. Ferligoj, in da naj pridem ob času, ko v cvetličnjaku orhideje cveto in na vrtu breskve zore... Krasno je urejen vrt in napolj-njen z vsem bogastvom narave, da se oko kar prijetno oddahne, lia pač vodi spretna roka vrtnarja, ki je vršil v domovini ta posel v nadškofijskem vrtu dr. Sedejevem v Gorici. V Llijanu sem eato opravil na hiiro. Našel sem lahko mogočno cerkev, tudi glede romanja in za našo mašo ni bilo nobene zapreke. Saj je bilo lo tri mesece preje in še ni bilo nič zapisanega. Maša bo torej ob 10, večernice pa ob 5 popoldne. Seveda s slovenskim govorom in petjem. Vse v redu. Da bomo naročili svoj poseben vlak, tako smo se odločili. Toda vlak? Treba denarja za take j špase. Najmanj 50O pesov. To se pravi vsaj 300 , ljudi. Kako jim bomo dobili. Ka!;o? Če nas je "iOOO v Buenos Airesu, menda vendar nismo toliko reveži in tako hudičevi, da bi ne bilo 300 ljudi za na Marijino božjo pot. Saj so iz vseh strani zagotavljali, da gredo. Takrat pa že ?če bo le mogoče le. Tale -.■mogoče je. pa taka beseda, ki se meni kaj malo dopade, čeprav je bolj slovenska kot >dopade«. Imam skušnje. In lako je brlo to naše romanje zgrajeno na stoterih mogoče-'. Tako da se mi je kaj malo mudilo za vlak. fn ko sem končno vendarle stopil, da ga naročim, so nam že pojedli posebne vlake drugi liožjepotniki in je bil na razpolago saino še zadnji, ki odide malo pred osmo. Tudi prav. Glavno, da niso že v naprej tirjali denarja. Kmalu smo imeli vozne listke. >Peregrinacione slovena« — »Slovensko romanje« — so nam zapisali nanje. Izdali smo malo knjižico na 16 straneh z navodili pesmicami in molitvami in smo pričeli s kupčijo. G. Lakner, g. Šrbec, g. Ulroš. na Avellanedi gospa Kratnik na Saavedri, g. Illas^ neb v Floridi in g .Mislej v Villa Devoto in Se v | Proeveti in Tabroit. Slaba poročila So prihajala I o kupčiji. Kot oni povabljeni gosti v sv. pismu, so se izgovarjali oni »mogoče-. Še ne vem, ne moreni, nisem prost... Ej gospod, veste z našimi ljudmi ni nič, tako mi jo kritiziral eden. Vsak je liotel vedeti koliko »jih bo« ... Iz takih ljudi se seveda ne napravi veliko. Čisto drugače je z ljudmi, ki vprašajo: >koliko nas bo:-. Pa so se oglasili tudi taki, ki so delali celo zapor. »Ce nimaš drugega boljšega posla, tudi tega pusti je moral slišati tisti, ki je požrtvovalno iskal vde-ležencev za naše romanje. »Kaj boš farju denar nosil. Če se mi bo hotelo, bom šel, kadar bo moja volja,« je modroval drugi. V takih okolnostih nam je bila tembolj dobrodošla ponudba Hrvatskega kat. društva, da se nam priključijo. Vsaj gospodarski del romanja nam ni več delal skrbi. Naročili smo še posebne listke za »peregrinacion croata« in nadaljevali delo. Ob 11 zvečer, dober teden preje, ko sem ravno položil svoje kosti k počitku, je zapel telefon. »Govori organist iz Lujana.f Padre, težave so nastopile »Nekaj je narobe radi maše.« Neko drugo romanje bo in pride škof iz Mercedes (škof tistega kraja) in, bo menda imel on mašo.. Toliko, da veste in ukrenite, kar morete ...« ■вваввваввааввввваавсавкваавввве O ti grdoba ti grda. Torej vse narobe. In sem mu sporočili, da bo umrl, pa nisem umrl, ampak siadko sem zaspal. Kaj si bom lomil glavo. Jutri se obrnil v steno, kot tisti judovski kralj, ki so grem v Lujan iu se bom skregal. Svojo pravico bom branil proti komurkoli... Pa ni bito tako hudo. So si dali kar hitro dO|K>vedali, kdor preje pride, preje melje. Le to so me prosili, da se mi priključimo tudi njihovi procesiji, ki jo bodo imeli po naši maši. Tako je tekel čas G. Ciril pa je tekal iz Pa-lernala na Avellanedo in iz Avellanede na Pater-nal, da bo naša pesem primerna dogodku. Vreme je sijajno pokazalo in v četrtek pred romanjem je že bil rezultat ta, da je že oddanih čez 200 listkov. Toda od tistih mogoče/ so jih le redki vzeli, in tisti ,ki so rekli »bomo videli« še tedaj niso vedeli pri čem so... In prav laki najraje kriti-zirajo. Hvala Bogu. da imamo lepo število lakih, ki niso 1 mogoče* in na katere se je mogoče zanesti in njim na hvalo se je nabralo naroda, ko je odhajal vlak, da so kar strmeli listi. |<<- - ■ :V >Ali te ni sram? Tak velik fant. |>a pretepuš take"a majhnega fantka? Kai na bo se 17. tebe". » Učitelj!« žico drugih romarjev je bilo pač nemogoče kje postaviti se v primerno skupino, zato smo temu namenili fas pred večeruicami. l'a še tedaj se niso dovolj razšli drugI romarji. Pri večernicnh |io govoru smo spet zapeli, tako da so vsa grla dala poln glas in je prosila naša jieseni tudi za one, kateri nočejo sami nič več misliti na tiožje stvari. Po litnnijnh smo se skušali |K>stavili v lepo skupino. Toda kam s tolikimi glavami. Ni kazalo drugega kot natrpati se na stopnišče pred glavnim vhodom. Kolikor jih obseže fotografija, toliko bo. In so se lejw prijateljsko postavile naše za-stave ena oh drugi. Žal je bil prostor pretesen, da bi otijel vse. Brez nezgode smo spet sedli v vlak in srečno spet slopili vsak na svoje mesto. Bil je nekoliko vroč dan, 'oda bila je znosna vročina, ki ni mogla zmanjšati veselega razpoloženja s katerim smo odšli 7. doma in je bil tako tudi naš |>ovralek vesela. sončna pesem in radosten smeh s skle|>om, da drugo leto spet kaj podobnega in še le|>šega priredimo. Koliko Slovencev je bilo ta dan v Lujanu, to se sevedn ni dalo dognati, ker so mnogi prišli poznrje. (iotovo pa je. da nas je bilo štiri sto in še kateri čez in gotovo je tudi to, da je bil ta dan najpomembnejši dogodek naše slovenske in tudi jugoslovanske kolonije s|>loh v tej deželi v tem letu. vKsIovenos in Yligoeslovos', kdo so to? Mnogi so prvič čuli te besede, Croiitos» je že nekoliko bolj znano. I11 našo slovensko zastavo so motrili iu so uganili: ".impérial rusa . Vsekako je bil lo dan, časten za celo našo kolonijo iu posebno časten za nas Slovence. Upamo, da so bile 111< I i naše molitve uslišane. Te dni je vse mesto nadvse sijajno sjirejelo am. predsednika Koosevelta. Seveda je mnogo Ugibanj, ali so se dogovarjali o skupnem nastopu proti rdeči ali proti rumeni nevarnosti, ali so obravnavali še kaj drugega. V naši koloniji je zbudilo precej nevolje poročilo, ki ga je [lo besedah g. direktorja P. (iolje prineslo »Jutro«, čigar poročevalec je nedvomno nekatere izjave napačno zapomnil. .Slovenčevo poročilo je bilo mnogo bolj resnično. Sedaj pa Se vesele praznike in srečno novo leto vsem Sloven-čevini prijateljem voščimo vsi Slovenci iz te zemlje. Naš božič bo pa čuden, čuden, kajti že sedaj smo imeli nekateri dneve neznosne vročino in bo še gotovo kaj bolj toplega prišlo. Illadnik Janez. Slovenska misijonarka s. Rafaela Vurnikova : Sveti večer pod tropičnim nebom Ves dan je pripekalo sonce, da je bilo vroče celo v senci. Olivnopolti delavci so privezavali vrtno ograjo in pleli jiota. Zxielo se mi je, kot da smo preu dnevom sv. Rešnjega Telesa v Evropi. Takrat cveto pri nas lilije, duhti jasmin, vonjajo rožni grmi. /a svoj evharistični jxiliod si pripravi Kralj večne slave cvetja in zelenja, vonja in sonca... Tako tain daleč za vodami in morji, tam kjer smo peli tako iskreno: »Za tvoj evharistični troti .. Ledene sape vejo danes po domačih gajih, tu na bogato cvetje kar siplje mamljivi vonj. Vzduli je prepojen v dišavami. Kakor da bi tudi narava slutila, da se bližajo veliki Irenolki, da pride Gospod. »-Pripravite pot Gospodu!« V tihi zbranosti je zaj>rosila duša zopet in 7.0-|>et tekom dneva: Pridi, ne mudi sc! Pripravljeno je moje srce! Pridi, Kralj narodov in njih hrepenenje, reši ljudstvo, ki ječi vkovano v verige vladarja teme! Dan se je nagnil. Večerne zarje so oblilc nebo. Zdi se. kot da vstaja tam na vzhodu noč. Skrivnost na roka zgrinja temne koprene |X) svetlobnem nebu. Vedno bolj širi svoje temine, ki so slednjič zastrle tudi zahod, kamor se obrača naš duh, kamor plove misel naših spominov. Na zahodu leži rodna zemlja. Na zahodu se širijo betlehemske poljane. Da počiva nad zahodom tudi nocoj mir in radost prve božične noči! Naše duše so občutile milost njenega prihoda. V skromno o|>remljeni sobi se ni mnogo spremenilo. I11 vendar je sveti večer. Vonj dišečega kadila objema dušo tako mehko in prijazno, kot nekoč |iod domačo streho. Na mizici so skromne jaslice. To je vse, kar jx> zunanje spominja, da je sveti večer. Luči v hiši so pogasnile. Posedle smo 11a verandi. V tihi nočni tišini je čutila slednja izmed nas, da brze mimo sveti, veliki trenotki, da je legel tudi na Bangkok sveti večer, da je napočila tudi zanj svetosti pralna božična noč. Legenda o belih golobih Furlanska Bilo je |K>d večer. Sonce je že zašlo in pritisnil je mraz. Tu in tam so zažarele prve zvezde. Trudna eta prišla neki mož in neka žena do neke votline pod neko goro blizo Betlehema. Zeniti obraz jc dihal veselje in žalost. Bila je Marija, ki je čutila, da so angelove besede resnične. Vedela je, da se ho rodil Bog Raiti tega je bila vesela, a žalostna, ko je pomislila na trpljenje in da nima nič, s čimer bi mogla obvarovati ubego golo. Dete pred mrazom, ko ga bo zeblo v drobcene ročice in kodrasto glavico. In ko je še mislila, kako je revna, a da postane vendar Mati božja, ji je zablestela v milili očeh svetla sol-zica in ji zdrknila na bose prste trudne noge Tedaj sta zletela v votlino dva goloba in sli šala je: >>Bog že ve. kaj dela.* In ko je vstopila, je naslonila glavo na bruno pri jaslih, ki so bile v votlini. Nad njo sta grulila goloba. »Srečna golobca, vidva bo.-ta prva slišala jok Odrešenika sveta.« »Ciru . .. gru ... gru ...«■ sla ji odgovorila. Sveti Jožef je truden že zaspal, Marija pa je še bedela in premišljevala. Goloba sta tako glasno grulila. da se je sveti Jožef zbudil in prestrašeno izgledal, da bi videl, ali ni kake nevarnosti. Nič ni bilo nevarnega, a vt> vesel je videl, da se je rodil Jezušček. Hitro ga je vzel v naročje in pntUnil k obra/u. da W ogrel revčk i iu ga branil pred mrazom. Do.lfi je bila v votlini tema ko \ grobu. Pa sta tedaj goloba nenadoma v/blestela ko dve sonci in votlina ie jx>slala svetla kokor pomladni dan .. Mariia ie povila JezuWka v plenico ki na je bila premajhna, da bi mogla vcga zadevali. I11 i,ra ie zeblo in ie ioka! od mraza Na nebu so zažareli zlati lestenci. Med tro-pičnini drevjem lam ob reki pa so se zaiskrile drobne lučke. Zabobnelo je. Da, tam v tesnih kočicah bivajo katoličani iu ti streljajo betlehemekemu Detetu v |x>zdrav. Z vetrovi je priplula melodija. \ngleški božični napev: -Božična noč!« Sladke be?edo. a vendar nas j( zazeblo v dno duše... To ni bila molitev sorodnih src. Učenci protestantske sole so peli in obhajali svoj božični večer ob drevescu. Na prasni cesti je zakričal prodajalec sladčic in sadja ter pohvalil svoje blago: Lk. mai ek'*. Izvrstno, pazite, izvrstno.« O11 pač ne sluti, da je napojil sveti večer. Počasnih korakov ie zavil proti trgu. kjer je vse vsakdanje. Le tu pa tam je opaziti, da so zaprta vrata prodajalne. da pred marsikaterim poslopjem ni ljudi. Srečni ljudje! Videli so Kraljevo zvezdo in zato so šli molit svelonočno Dete. Bogati Kitajci so si omislili lepe jaslice, revni se vesele ob skromnejših, a povsod molijo veliko, molijo globoko v noč", dokler ne zazvoni polnočni zvon, da jih povabi v cerkev, ki je za posante/ne bolj ali manj oddaljena. V mlaki pri vrtni ograji so za regij.île žabe, v travi je /aerčalo nebroj žužkov, v nočni temini so se oglasili raznovrstni kuščarji. To ie svetonočni koncert pod tropičnim nebom. Čudovit vtis Duša jc občutila tako živo modrost in vsemogočnost neskončnega Bitja, slutila Njegovo neobsežnost. V njeni onemoglosti, globokem spoznanju svoje ničevosti se je zatopila v molitev pred Njim, ki je v skrivnoelni božični noči dvignil dušo k sebi. tla jo l>o svoji milosti poveliča, da jo odeue 7 ornatom božjih otrok. V hvaležni ljubezni sc je pogrezala v nepojmljivo usmiljenje Boi>a človeka. Prosila je usmiljenja še 7a tisoče duš. ki so po-pale v le-; m i. ne samo v nočni temi. temveč tudi v straš-1 nejši temi nevere, ki jo skušajo razsvetlili vešče budovih naukov. Slovenska misijonarka S. Rafaela Vurnikova. »Gru... gru... gru...« sta /agrulila goloba' in priletela nad Jezuščka in s kljunom pulila perje. Pulila sta ga in ga lepo mlilo polagala na Detcce. ki se je tako ogrelo iu se smehljalo od veselja. Goloba nista imela več perja in sta se tresla od mraza. Marija je to videla in je pogledala Dete. ki ga je pestovala. ko da ga kaj prosi. Iu Jezušček ie dvignil ročico. Prezebla goloba sta začutila, da jima raste perje, da se jima vrača v telo toplota. Pogledala sta drug drugega m videla, da sta bolj bela kakor sneg, ki je ponoči zapadel na bližnji gori. In tijune oči so postale rdeče in so bile lepše ko prej. Bog je hotel, da jima je zrastlo perje belo ko sneg. kér se je rodil v času snega, in da so jima postale oči rdeče, ker sla ga bila ogrela. Tako so beli golobje 1isie ptice, ki letajo povsod iu kažejo, kako moramo usmiliti vseh, kateri so v iiotrebi, in kako Bog dobroto pojilača. j. L. ■Me že trga po kosteh. Roetn videli, da bo spet kmalu sneg!« •аававваввваааааавввавааааааааа» Radio Programi Radio Ljublfanat \ rilci ja. 10. januarja: h Vesel nedeljski pozdrav (liloćčo) 8JQ Telovadba (1Л minul &a Једшкс, i., minul za mot. k o, vodi g. prof. Marjan Dolnvvšekl 'J ('a>. iMmtf'iln, spored — 'j,K» гепоз cerkvene jrlos-he i:' frunč, cerkve — 0.45 Venuk.i govor: Sedanji obnu/. Kino in mi-ijoui (ir. «Ij* Oracaf .lo/.e'i - Ш Kiwiocrt. tfiulbo na pihata Slo«-«' — ll.:tn Otročka пга: JuriV». in iJtM'ica ( /.\ <»<*•)»a slik-al 11' Koncert Iftulijskf^a »м . k^tra, v m «s AJviidoni?*k) jx-vskii kviatte? 13 C'a*. 4p«>red, obvisitiln - lîl.l.» Koncert Uiuiijsik»'*?a orkestra, y un*» Akademski p«*v.>ki kviuitot — ltf FiMit(*Y»Kh v/irojn -- -iniiiov/.iroja ( «r. «lr. Josip IViii&ur) W Kmt'tijska ura; Zim-Ua. kпиГмчи«- /.iviiie n rcil v h!r-vii (ir iti if. ЈоЗјс Cornet) 17.l'ra pltwne »losi* (li'tjan Aila.miô lui njegov orke>n»r lfc.M IkwnuOi /.voki (ploé«V) — И» C'nw, vreme, l'oro«Mla, s(>orcjl. \P4tila 1П.М0 \a<*. urn: M ilan i<> kat. dramski pi>atelj (SliMi'Wav Vinavcr, knji/. i/. HtMgrada) — 'V Prcm^ v J. Zagi'ebaf l'alcvtina. M ixsa l'aiim«* MarcJ! -Ul.l.'i Slovenska ura: Vipavska dolina (ir. prof. FiKp Terćt'Ij) vmes i>o.ic AkadMinski oktet vpav-чк«» Aflravie.■ ill popevke JI..10 a vsivkeirn ueknij in nekn.i /a vse (,р1о«Г'е| - 1ÎU l'as, vre.nie, р«мчиЧ1н, лјмпч! - -i.li» Uu-«li.i-k.i onkester. 1'nHciluljt l,. 11. januai ja. 1*2 Slavni pevci (plot» « ) P2.15 \ reine, poro-'-ila Kl Сни, spon.»d, oliv^UiJa 1Л.1Д Baialnjke. ci.tre, niiwido^ino (plošee) 14 Vreme, lmr%a - Zdravniška ura (n. dr. A nt*mi IVrecelj) W.2^('ч« — Ш.30 Slovejj*»ka naro-lria речеш (iç. Msi-i4»it Kranc) lil i vreme, por.M'iln, »lK>red, i>lt\-'. št/.la — lil.30 Nae. ura: l'cmien j-iwinun*• cente v gv s pot la i-s-k en i ju t.ujsk«» prrgcNke Nw'-ке 1 '21.it» Koihopui ilo Slavko Kert^e««. Wili.v linije, Marjan Li-irtiv »ekl 22 l'as, vreme, peroOia, »por cd '22.15 S tanje o Avinie4 liera na svoj' bariuoiiiiki. Tore/;. /-. januarja: 11 Solfcka ura: Ol» -ЈГ» letnici odkritja ju/ituga tečaja ( ir dr. O. Кеуи) -- 12 Pisano poje (plošće) - 12.15 Vrtflnc, јк>гоЛ11п CI (':ns, ripored, ohvt.vsti'U l.i.15 Odlomki W. <«j»er (plošrtM — 14 Vreme, borza — Končen ИшНјчк^а orkestra: Operiilna irlasba lK4o Filoyxvf. preda vanj»-: \'/«»ri in Iwji pre roka (uretlnik ir. Fr Teracirlav) - 19 С'ам. vreme, t>o n»i'i.la, sptn'ttI, obvestila — lîl..'HI Nae. ura: Vlogra vukj in i mesta /a varstvu vrli u našega ljudstva (»Ir. Horta Zarnik h !&ЦГв1мО IO.BO Zabavni svoM todnJk 2il Laki: l^* roi d'lJs. uvertura (plo.šeel 2П.15 Weruer. N'a ledeni plofifti — komedija v .'t .dejanjih. Izvajajo êjani Varndiie^a gledališka 21. .'Vi Ue.pv«Mlnc. <»rk» si rai ni koheeri J2 C'as, vreme, portxMln, ч]»ог»ч1 22.15 Kad,5,Nki i a?// . Orugi programi t S ctielja. m. januarja: Ijclftrail: 1!» .Ve l'enter veèer Zàfjrebf 20,00 PaJçstrîiiova Mdesu Pajiae Màrotielll Dunaj: 21.1.1 M) llçjkot'fijcva vesejoigra .Ntopravi.'rt»-ч lira 22.:») \ ioMua - lu IM^sna glasba — Trur. Milan: H»J5 Montauiairijeva opereta 21 un Verdijevo "pera l'Ics v maskah Itnn./tari. 17.lin S;.mfoiiJ«nn koneenl •«. n: OrkestraLri.l koncert - 90.10 Zbor Ргаца: l!i.2ii Kad. pr»dpurj - 2f) 5 Italij.i.f*ka irla^ba — Гratisloiui: 'Л).<К>: St huinannov kojjreri Lip>ko: iu.im N . idi'Jeva of»era lMgoleHo' Kiïhi: di.nii: Go» ùojcvaoperet^i Zlati pierot Fi ankfurt: 2ii.iin P1cmi: veC-er - Stuttftart: 20.0n Kettlng'Miovn -«kladbu I.ju bf/en in -inrf kometa Krištofa lliikeju Hilkejf vem bestdilu) - iieromiïnshir: 10.15 ^meUniova t»p |\ч l'rodana tiovcMta — StruAsboui ц: 21 Ш) Kalinauovs ojs'rcta Kiifvriiuia »'aniaša . Ponedeljek. 11. januarja: Itclijrad: 2 MM» Opereta • Xaiiifb; 20.00 Violina — 2И.«п Vokaln končen 2I.:Ui Orkestralna glasba /)чпај: Зп.ш» Ni'i.leavstrij^ke narodne pesmi 21.(hi Mavdnnva Tero/iJLnn maša-32.П5 Zabavni konoeH Itudimi>e8ta: 18.ЛП Vpjaskn godba - 30.W Oigtineka glnstwi — 22.ni, Oporni orke. Kter ■ /tiin.ltiirl. 21.ПП OnkesUM. .wirle Wl violina Praija: 20.05 Smetanov s.inifouitni eiklus Moja domo. vina K fini fis brv p: 20.00 Отштег nrabmwov koueerf - Strasbourg: 21..^1 Ope.rotni večer. Laško Od сала. ko eu bili izvoljeni v občinske uprave v laškem okraju naši možje, se je preccj «preminilo tako v političnem kakor v goepodai-KKein oziru. Tudi društveno življenje stoji na zelo lepi višini. Za Miklavža je bilo obdarovanih nad otrok, ki «o dobili darove v oblekah itd. K obdarovanju je mnoijii prepeval tukajšnji tovarnar g. Gerkman. Priredili smo tudi božičnico, pri kateri so bile obdarovane revne družine. Za bo žičnico je pri.spev.il tudi Ц. bati dr. Natlačen. Omeniti moramo nadžupnijsko cerkev sv, Martina, ki napravi na velikega tujca najlepši vtis. Z renoviraniem cerkve je pridobilo vse m t »to Tudi notranja dela w> акотај že popolnoma končana. Vsa obnovitvena dela so se izvršila tako posrečeno, da s prenovitvijo cerkev ničesar ne izgubi na «voji zgodovinski kakor tudi umetniški Vredntwti. Glavno zaslugo, da »e je cerkev prenovila ima naj dekan monsignor dr. Krulc, ki se ni ustrašil ne skrbi ne dela, ko je v današnjih časih. ko jo povsod .stiska za denar, sloril za Laško tako važno delo. Dne 7. januarja se je vršila proračun.ka «e;a okrajnega cestnega odbora, pri kateri se te pretresal novi proračun in sc je volilo novo stare-šinstvo Proračun za leto 1437-38 predvideva 1,282.470 Din. Novo starešinstvo je sledeče: načelnik Ггор Ignac, župan mesta Laško, podna-čelnik ing. Biskupski Vitold, ravnatelj rudnika TPD v Trbovljah, člani: Klenovšek Jakob, župan občine Trbovlje, Deželak Matevž, podžupan občine Marija gradeč in Orožen Martin, podžupan občine lirasInik-Dol. Dne 7. januarja ie bil razrešen Klenovšek Jakob, na njegovo ini-Mo je bil pa imenovan Križnik Fiiip. Izboljšanje v državnih financah Delo finančnega ministrstva v teta Î936 V naslednjem objavljamo pregled o delu finančnega ministrstva v lanskem letu ter s tem nadaljujemo vrsto pregledov o delu ministrstev leta 1936. Izboljšanje gospodarskih razmer se izraža tudi v naših javnih financah Razveseljiva je ugotovitev finančnega ministra v ekspozeju k proračunu za leto 1937/38, da je računsko leto 1935/36 končalo brez deficita. Sedanja vlada je torej že od vsega začetka prevzema državnih poslov pravilno ocenila državne dohodke. Sedanja vlada je prvič po vseh proračunih od leta 1930/31 do leta 1934/35 z deficiti lahko s ponosom objavila, da je vodila realno finančno politiko ter zaključila svoje prvo proračunsko leto brez deficita. V toku izvajanja tekočega proračuna so se pojavili celo presežki, ki so vladi omogočdi povišanje proračuna za leto 1937/38 za 625 milijonov dinarjev, ne ga bi ji tre-balo pri tem povišati obstoječe ali uvajati nove davke. To je vsekakor velik, že v številkah izražen uspeh, ki se ne da utajiti. Vlada je ta uspeh na finančnem polju dosegla predvsem zaradi tega, ker ni odlagala reševanja gospodarskih vprašanj od danes na jutri, temveč se je energično lotila njihove ureditve. V tem se sedanja vlada razlikuje od prejšnjih režimov, ki so se naravnost bali načenjati gospodarska vprašanja. Vlada se je lotila reševanja teh vprašanj, dasi je vedela, da bodo potrebne velike žrtve. Zavedala se je pa pri reševanju teh vprašanj tudi tega, da uživa zaupanje ljudstva, ki je glavni in potrebni predpogoj za reševanje vseh političnih in gospodarskih vprašanj. V okvirju zakonskih pooblastil je sedanja vlada izdala 273 uredb gospodarske vsebine. Svrha vseh teh uredb je zboljšanje gospodarskega stanja vseh slojev, predvsem pa kmečkega prebivalstva. Zaradi tega lahko imenujemo te uredbe gospodar-sko-socialne. Sedanji finančni minister je reformiral tudi proračunsko blagajniško službo. Pre-skrbel je sredstva za izvajanje javnih del v takem obsegu, kakor jih ni izvajala nobena dosedanja vlada. Sedanja vlada po pravici lahko trdi, da je postavila vso našo gospodarsko politiko na nove temelje. Ta politika ima edini cilj, da ohrani našo gospodarsko neodvisnost ter zagotovi gospodarski preporod in gospodarsko blagostanje Jugoslavije. Treba je pogledati samo v gospodarske statistike in takoj se vidijo plodovi nove gospodarske politike v zunanji trgovini, v povečanju produkcije, v dviganju cen poljedelskih proizvodov, v skoku vrednosti naših državnih papirjev, v zboljšanju notranjega trgovinskega prometa itd. To so vse znaki, ki napovedujejo začetek likvidacije gospodarske krize. V ožji delokrog finančnega ministrstva spadajo: državna blagajniška služba, carine, monopoli, nekatera državna podjetja (državni posestvi »Belje« in »Topolovac«, sladkorna tovarna na Ču- karici, Državna hipotekama banka in Poštna hranilnica) kakor sploh pobiranje državnih dajatev. Glede državne blagajniške službe je sedanji linančni minister uvedel novum, t. j. blagajniške zaoise. Prvič so bili blagajniški zapisi v višini 500 milijonov dinarjev izdani na koncu meseca februarja, drugič pa v isti višini meseca novembra 1936, tako da znašajo skupno eno mili'ardo dinarjev. Obrestujejo se po 4 do 5% ter služijo za neovirano opravljanje državne blagajniške službe. Take zapise imajo vse moderne države. Da jih je naša tav-nost pozdravila, se vidi iz deistva, da so bili blagajniški zapisi ob razpisu podpisovanja v najkrajšem času podpisani. Gospodarstvi ra Belfu in Topalovcu. ki prinašata državi letno nad 10 milijonov čistega dobička, sladkorna tovarna na Čukarici pa okoli 5 milijonov dinarjev, je finančni minister uredil na novi. moderni osnovi, Državna hipotekama banka in Poštna hranilnica sta prišli pod kompetenco finančnega ministrstva I 1935, ko je bil finančni m;nister sedanji predsednik vlade dr. Stojadinović, Ta reforma je bila potrebna za to, da pridejo vse državne denarne ustanove pod enotno vodstvo, posebno še, ker vodi finančno ministrstvo tudi nadzorstvo nad Narodno banko. Državna hipotekama banka je dala v letu 1936 državi nekaj čez 40 milijonov dinarjev dobička. Ker se približuje rok, ko bo rodbinske penzije državnih uradnikov izplačevala Državna hipotekama banka iz fonda, ki se tam zbira, bo banka s tem v kratkem razširila svoje poslovanje. Čisti dobiček Poštne hranil-nce v letu 1936 znaša 60 milijonov dinarjev, tako da sta obe državni denarni ustanovi dali državi v letu 1936 čez 100 milijonov dinarjev dohodkov. Pri Poštni hranilnici je zaposlenih 731 oseb. Glede pobiranja davkov sedanja vlada ne postopa po receptih prejšnjih vlad ter ne vodi ostre eksekucije. Brezobzirna fiskalna izterjevanja za zagotovitev državnih finančnih sredstev so prenehala, Ljudstvo, ki je videlo, kako se je v časih diktature razmetaval denar, zdaj navzlic temu, da so gospodarske razmere še vedno težke, mnogo raje plačuje državne dajatve, ker ve, da se državni denar pravilno uporablja. S prejšnjo ostro finančno politiko se je onemogočalo gospodarsko ozdravljenje ter le še poostrila gospodarska kriza. Gospodarsko ravnovesje pa je predpogoj za ravnovesje državnih financ, česar se sedanja vlada v polni meri zaveda ter zalo tudi pri pobiranju davkov izvaja novo, milejšo politiko. Število ekseku-cij je zato v letošn;em letu znatno padlo. V proračunskem letu je določen dohodek 100 milijonov dinarjev od zaostalih davkov, to je za 15 milijonov dinarjev več kakor v sedanjem proračunu. V proračunskem letu 1935/36 je bilo plačanih 130.5 milijonov dinarjev zaostalih davkov, torej več, kakor to določa proračun za leto 1937/38. Finančno ministrstvo vodi tudi našo devizno politiko ter dela v tem pogledu roko v roki z Narodno banko. Finančno ministrstvo je v svrho zboljšanja našega deviznega stanja izdalo uredbo o kontroli uvoza ter imenovalo pri Narodni banki poseben odbor, ki na osnovi deviznega stanja daje dovoljenja za uvoz iz neklirinških držav. Kot posledica te kontrole se je zmanjšal uvoz iz neklirinških držav, tako da smo si prihranili na zdravih devizah. Zaradi sankcij, kakor tudi zaradi nemškega salda, ki je nastal zaradi nepredvideno visokega uvoza v Nemčijo, ter zaradi devalvacije raznih tujih valut so naši izvozniki pretrpeli letos mnogo škode. Finančno ministrstvo, za račun katerega vodi Narodna banka klirinške račune, je napravilo našim izvoznikom uslugo, ko je odkupilo njihove terjatve napram Italiji in Nemčiji ter deloma krilo izgube izvoznikov v Francijo in Švico. Za slovensko gospodarstvo je bil posebno važen sklep finančnega ministra o odkupu aviz v lirah po mnogo višjem tečaju kakor notira italijanska lira. V pogledu državnih monopolov je treba predvsem omeniti, da je država letos kupovala od sa-j dilcev tobak po mnogo višjih cenah kakor v prejšnjih letih. S tem je hotela zagotoviti rentabilnost te važne kulture, kakor tudi zmanjšati tihotapstvo. V tej smeri bo finančno ministrstvo nada-' ljevalo svoje delo tudi v bodoče, ter bo v prihodnjem letu ponovno zvišalo odkupne cene tobaku za 33%. Ministrstvo je proučevalo tudi ukrepe, ki jih bo napravilo za zvišanje izvoza našega tobaka, ki je med najboljšimi na svetu. Letos je bilo prodanega okoli 7.000.000 kg tobaka za blizu poldrugo milijardo dinarjev. Monopol soli je prinesel državi dohodek četrt milijarde dinarjev, шопо|к>1 vžigalic 75 milijonov, monopol cigaretnega papirja 75 milijonov, petroleja čez 100 milijonov itd. Skupno je imela država od monopolov skraj dve milijardi dinarjev dohodkov. Soli je bilo prodano v letu 1036. čez 140 milijonov kg. Ce pogledamo nazadnje še stanje naše valute, našega dinarja, moramo ugotoviti, da je finančno ministrstvo pravilno zavzelo stališče, da je treba dinar ščititi in ohraniti ga na dosedanji vrednosti. Stabilnost valute je prva garancija za stabilnost gospodarstva. Na kraju tega kratkega pregleda dela finančnega ministrstva in naše finančne politike lahko ugotovimo, da je bilo to delo ogromno in da je dalo temu primeren изрећ. G. finančnemu ministru dr. Dušanu Letici želimo tudi v bodočem letu 1937., pri izvajanju njegove koristne finančne politike, največji uspeh. Premog v naši državi Statistični podatki o naši rudarski in topiV r.iški proizvodnji kažejo za leto 1935 naslednje (jodatke: V tem letu nismo sodelovali pri produkciji črnega premoga, ampak samo pri produkciij rjavega premoga in lignita. Za podčrtanje pomena produkcije črnega premoga navajamo, da je znašala njegova produkcija v vsej državi leta 1935 339.490 ton v vrednosti 76.05 milij. din. V tej panogi rudarstva je bilo zaposlenih povprečno 4.426 delavcev, ki so izvršili 1,228.054 šib tov ter prejeli plač 33.2 milij. din. Produkcija rjavega premoga v vsej državi je znašal lani 3.091.769 ton v skupni vrednosti 391.03 milij. din, zaposlenih je bilo 18.028 delavcev, ki so napravili 4,8f>8.842 šilitov in so znašale delavske plače 165.28 milij. din pri produkciji lignita je znašala v vsej dražavi produkcija 936.595 ton v skupni vrednosti 73.86 milij. din, zaposlenih delavcev (4.491) je izvršilo 1,175.559 šihlov, delavske plače pa so znašale 31.9 milij. din. Kot smo že omenili, je Slovenija producirala samo rjavi premog in lignit ter moramo za to navajati samo pri produkciji teh dveh vrst premoga delež Slovenije. Leta 1935 je Slovenija dala 1,155.497 ton rjavega premoga v vrednosti 150.31 milij. din. To pomeni, da je bila slovenska produkcija v resnici na prvem mestu v državi, toda vkljub temu je dala po količini samo 37.4%, po vrednosti pa 38.44%. Skupno je bilo pri proizvodnji črnega premoga zaposlenih v Sloveniji 5.543 delavcev (v vsej državi 18.028), število izvršenih šihlov je znašalo 1,444.272 (v vsej državi 4,808.842), delavske mezde pa 62.34 milij. (v vsej državi 165.28 milij. din). Tudi število zaposlenega delavstva je bilo najvišje v državi, vendar je odstotni delež znašal pri delavstvo samo 30.7%, pri izvršenih Sihtih komaj nekaj nad 30%, kar tiče delavskih plač pa 37.7%. Z drugimi besedami se da to razmerje naslednje: na 1 delavca je odpadla v Sloveniji letna produkcija 208.50 ton premoga (v vsej državi 171.30 ton), vrednost letne produkcije premoga je znašala v Sloveniji na 1 delavca 27.615 din (v vsej državi 21.684 din). Povprečno je zaslužil slovenski delavec za svojo produkcijo 11.247 din letno, dočim je znašal povprečni zaslužek za vso državo samo 9.167 din. Ce odbijemo te osebne stroške od vrednosti produkcije potem dobimo za slovenski premog, da je znašala vrednost produkcije na 1 delavca 27.615 din, od česar je odbiti za delavske plače 11.247 din, torej je ostalo prebitka 16.308 din, dočim so bile številke za vsedržavno povprečje: produkcija enega delavca 21.6H4 din, zaslužek 1 delavca povprečno 9.167 din, torej je ostalo prebitka 12.517 din. Vkljub najvišjim mezdam v državi je bil prebitek podjetništva (brez vpoštevanja drugih produkcijskih stroškov, ki so pa pri nas večji kot v drugih pokrajinah države) pri nas večji kot v povprečju za vso državo. Pregled po pokrajinah Naši čitatelje bo zanimala tudi razdelitev produkcije po produkcijskih področjih, da se vidi delež posameznih pokrajin v naši premogovni industriji. Črni premog Produkcija črnega premoga je omejena samo na področje rudarskih glavarstev v Belgradu in Sarajevu. Na področju rudarskega glavarstva v Sarajevu, je znašala lani produkcija 60.899 ton v vrednosti 13.3 milij. ter je bil ves premog prodan v državi. Zaposlenih je bilo povprečno 882 delavcev, ki so zaslužili 5.13 milij din. Na področju rudarskega ravnateljstva Belgrad je pa znašala produkcija 330.061 ton v vrednosti 02.77 milij. din, za- poslenih je bilo 3.544 delavcev, delavske mezde pa so dosegle 28.04 milij. dinarjev. Rjavi premog Nalednja tabela nam kaže produkcijo in vrednot te produkcije po posameznih področjih: produkcija vrednost zapcsl. mezde Rud ravn.: tis. ton milij. din rudarjev milij. din Belgrad 594 74.5 3.951 30.9 Sarajevo 917 113.2 5.398 50.6 Ljubljana 1.155 150.3 5.543 62.3 Zagreb 238 34.1 2.285 16.0 Split 187 18.9 851 5.4 Vsa država 3.092 391.0 18.028 165.3 V produkciji rjavega premoga je Slovenija vodilna, sledi ji pa kmalu Bosna, potem pride Srbija, dočim produkcija na Hrvatskem in v Dalmaciji ni znatna. Nakopani rjavi premog je bil prodan večinoma doma, iz Slovenije je šlo lani 9.517 ton premoga v inozemstvo, največ v Avstrijo in Italijo, pa iz Dalmacije 62.556 ton, vse v Italijo. Končno navajamo še pregled produkcije lignita po produkcijskih področjih: produkcija vrednost rudarjev mezde Belgrad 300 19.8 988 6.7 Sarajevo 271 19.2 936 9.7 Ljubljana 81 4.9 331 3.1 Zagreb 285 30.0 2.236 12.3 Skupno 937 73.9 4.491 31.8 Ves lignit smo potrošili doma in je bilo skupno prodanih 793.823 ton za 70.856 milij. dinarjev. Ce hočemo dobiti pregled o celotni rudarski proizvodnji, ni dovolj, da samo seštejemo produ-cirane tone premoga, ker moramo vpoštevaii tudi njih gorilno vrednost; vendar pa je ta vrednost tako različna po posameznih rudnikih, da bi bilo tako statistično delo preveliko in praktično nemogoče. Zaradi tega je umestneje, da v svrho primerjave seštejemo vrednosti produciranih količin premoga in tako dobimo sliko o deležu posameznih pokrajin na skupni produkciji premoga: vredn. produk. milij. din v % Belgrad Ljubljana Sarajevo Zagreb Split Skupno 157.0 154.2 145.75 64.1 18.9 540.94 29.0 28.7 2C.94 11.85 3.5 110.- Zaščita vajencev v Stoveniji Delavska zbornica skliče v začetku februarja anketo o vajenskem vprašanju. Za to anketo je napisal dr. Albert Trtnik, zdravnik OIJZD, referat: »Socialno-medicinska razinotrivanja o vajeniškem vprašanju« v katerem pravi: Vajeniško vprašanje, ki obsega skrb toliko tisočev mladih doraščajočih ljudi, spada med eno mnogih še nerešenih socialnih problemov. S socialno-medi-cinskega vidika gre celo vrsto točk potrebnih smotrene rešitve. Dejstvo, da se tiče to vprašanje mladine, katera je v najbolj kritičnem obdobju svojega razvoja: v dobi pubertete, da morajo ti mladi ljudje največkrat zelo naporno delati, pod skrajno neugodnimi pogoji, česlo dalj kot je po zakonu o delu dovoljeno, da se hranijo neprimerno in nezadostno, nam dovolj jasno očita, da je treba posvetiti več zanimanja za njihovo zdravje in njihov razvoj, kakor je to bilo dosedaj. Pri nas v dravski banovini je skrb za vajenca z medicinskega stališča obsegala le pregled lio zdravniku pred vstopom v učenje v obrt ali trgovino, posebno z ozirom na fizično sposobnost. Pregledi so se vršili v začetku pri zdravniku OUZD, v zadnjem letu pri uradnih, oziroma občinskih (fizikatnih) zdravnikih. S tem pregledom je bila zaključena vsa kontrola, v kolikor ni za časa ololenja vsak posamezni prihajal v ambulanco blagajniških zdravnikov. Ne vemo pa ničesar o razvoju vajenca v njegovi poznejši dobi, o tem, kako napreduje ali nazaduje v teži in kako vpliva nanj njegovo delo. • Za vse take preiskave, ki bi se morale vršiti točno v opredeljenih presledkih, bi bili najprimernejši fizikalni (uradni) zdravniki, oziroma šolski zdravniki. Za to svrho so se izkazali kot najbolj primerni formularji, ki jih je izdal zagrebški fizikat oziroma njegova »šolska zdravstvena služba«, t. j. zdravstveni list za vajence. Tu je zabeleženo vse, kar je važno v opombi: osebni podatki, stanovanje vajenen, stanovanjske razmere, soba, koliko ljudi spi v sobi, spi li sam v postelji, kakšna postelja, ali se koplje, delavnim — delovni čas — prejšnje bolezni. Na to sledi nn obratni strani rubrika za sistematični pregled vajenca po posameznih organih, višina, teža. olisog prsi itd. in to za prvo, drugo, tretie in četrto leto. Ti podatki se beležijo skozi vso vajeniško dobo redno enkrat na leto. Važni bi bili tudi sistematični rentgenski pregledi vsaj prvo leto. Po podatkih Osr. urada v Zagrebu je bilo julija 1935 v Jugoslaviji 72.523 vajencev iu vajenk, od teh 12.776 vajenk. Največje število je v oblačilni industriji: 12.406 vajencev t. j. 17.11%, a med temi je vajenk večina 6.926 t. j. 34.22%. V dravski banovini je bilo preiskanih po OUZD pred vstopom učenja obrti ali trgovine od leta 1929 do konca leta 1935 23.566 vajencev in vajenk. Približno 2% teh preiskanih je bilo spoznanih za nesposobne, bodisi da so bili bolni, bodisi da še niso dosegli potrebnega fizičnega razvoja. Ves položaj prikazuje 5 različnih tabel, katere Vsled obširnosti ne moremo danes objaviti. Prva tabela v knjižici navaja statistiko vajencev, zavarovanih pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu, katerih je72.523, od tega 59.747 moških in 12.776 žensk. Največji je odstotek vajencev, kot smo že omenili, v oblačilni stroki in sicer 17.11% vseh zavarovancev. Število vajenk pa znaša celo 54.22% vseh zavarovank. Sledi trgovina s 16.52%, kovinska industrija s 13.89, predelovanje kože in njenih surogatov 9.16, industrija hrane in pijače 8.63% in higijena 8.49% vseh zavarovancev. Druga tabela prinaša skupne rezultate zdravniških preiskav vajencev na področju ljubljanskega okrožnega urada od 1929 do 1936, tretja' tabela pa prinaša natančne podatke o preiskavah po okrajih za leta 1934, 1935 in prvo polovico 1936. Četrta tabela prinaša iste podatke za zavarovane vajence in vajenke pri Trg. boln. in podpornem društvu. Peta tabela prinaša pregled po strokah za 1929—1935, pa samo za področje ljublj. okrožnega urada. Največje število pregledanih vajencev od 1929 do 1935 izkazujejo tele stroke: šivilje 3.282, čevljarji 2.381. mizarji 2.308, Krojači' 2.185, ključavničarji 1.567, trgovci 1.412, kovači 1.159 in brivci 1.076. Končno so vsebovani v tabelah tudi podatki o številu nesposobnih vajencev, v kolikor se je to ugotovilo pri zdravniškem pregledu pred nastopom službe. Največ je teh v mizarstvu 61, pri šiviljah 51, pri čevljarjih 49, kovačih 41, krojačih 40, pekih 26, mesarjih 17, brivcih 11 in trgovcih 11 od skupuega števila 414. Nova hranitnea v Brežicah Omenjena hranilnica, ki spada med naše najstarejše denarne zavode, je objavila svoj prvi 'odplačilni načrt. Proste so vse stare vloge do zneska 500 din, kar se nanaša na 1.300 starih vlagateljev. Nadalje se izplačujejo za vloge od 500 do 10.000 din celoletne obresti za leto 1936, za vloge od 10.000 din do 30.000 din tričetrtletne obresti za leto 1936 in za vloge nad £0.000 din polletne obresti za leto 1936. Poleg tega izplačuje hranilnica brez omejitve vse nove vloge, ki so narasle v kratkem času že nad 1,100COO din, kar je za zavod, ki ima okrog 9 milijonov dinarjev vlog, zelo lep znesek. ★ Produkcija bakra v Boru. Lani je znašala produkcija surovega bakra v borskem rudniku 39.600 ton, dočim je znašala 1935 samo 39.000 ton, vendar pa lanska produkcija še ni dosegla rekordne produkcije, ki je bila zabeležena leta 1934 s 44.370 tonami. Proračun primorske banovine znaša v predlogu za 1937—38 57.3 milijonov Din, skupno z zneski 59.6 milij., dočim znaša tekoči proračun samo 37.5 milij. Din. Povečanje je pripisovati predvsem znatnim izrednim izdatkom, med katerimi je treba šteti brezobrestno posojilo Zadružni zvezi v Splitu za sanacijo 1 milijona Din, nadalje za skoro 1 milijon več izdatkov za tujski promet in veliko večje izdatke za cestno službo. Društvo industrijcev in veletrgovccv v Ljubljani priredi članski sestanek v ponedeljek 11. t. m. ob 8 zvečer v svojih prostorih v Ljubljanski kreditni banki II. nadstr. Na tem sestanku bo predaval dr. Vladimir Murko o kmečki zaščiti. Izr&\nalni valutni fond v Švici. Zadnji izkaz švicarske Narodne banke prinašr tudi podatke o švicarskem valutnem izravnalnem fondu. Kot znano je bil zaradi devalvacije franka zlati zaklad valoriziran za vsoto 538.6 milij. frankov, kar je sedaj označeno za ta fond. Skupno je imela Švicarska narodna banka dne 31. decembra 1936 zlata za 2.709.0 milij. frankov nove paritete, dočim je znašal dne 7. oktobra, t. j. v prvem izkazu po izvršeni devalvaciji zlati zaklad samo 2,075.9 milijonov frankov. Od tedaj se je torej ogromno zla-la vrnilo v banko, kajti povečanje zlatega zaklada je doseglo v zadjnih treh mesecih leta od devalvacije sem 633.1 milij., poleg tega pa je narastel še devizni zaklad od 48.0 na 53.4 milij. frankov. Koliko dobiš za: 1 holandski goldinar . „..... 23.83 din 1 nemško marko ........17.50 « 1' belgo............7.34 « 1 angleški funt.........213.74 « 1 ameriški dolar ....... , 43.24 « 1 švicarski frank....... , 10.00 « 1 francoski frank........2.03 « 1 češko krono......... , 1.52 « 1 italijansko liro.........2.29 r 1 avstrijski šiling........8.20 <: (Uradni tečaji s premijo, v zasebnem prometu višji tečaji.) Borza Dne 9. januarja. Denar Ta leden je znašal promet na ljubljanski borzi 4.294 milij. din v primeri s 3.131, 3.610, 5.811 in 3.329 milij. din. Curih. — Belgrad 10, Pariz 20.34 London 21.385, Newyork 435.375, Bruselj 73.40, Milan 25.95 Amsterdam 238.40, Berlin 175.05, Dunaj 79.25 — (81.25), Stockholm 110.25, Oslo 107.45 ' Kopenha-gen 95.43, Praga 15.25, Varšava 82.20, Budimpešta 85.75, Atene 3.90, Carigrad 3.45, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.43, Buenos Aires 1.3175. Sej m ska in tržna poročita Živinski sejem v Novem mestu dne 4. jan. — Dogon na mesečni živinski sejem je bil zelo dober; posebno veliko je bilo prignane goveje živine in prašičev. Prav tako je bila tudi kupčija dosti živahna in je bilo prodanih zlasti veliko volov. Od zadnjega sejma so se cene nekoliko zbolj-šale in so bile s'edeče: voli 4—5.50 din, pitani prašiči 7 din za kg žive teže; mlade prašiče za rejo pa so prodajali po 1«)—250 din par. Ljubljanski živinski sejem dne 5. januarja. Na živinski sejem dne 5. t. m. je bilo prignanih (v oklepajih število prodanih glav): 67 (25) volov. 42 (25) krav, 20 (15) telet, 5 (5) velikih prašičev, 36 (26) prašičkov za rejo in 104 (26) konj. Od konj je bilo 7 prodanih na Dunaj. Cene so' bile naslednje: voli I. 4.75—5.25, II. 4—4.50, III. 3.50 — 3.75 din, krave debele 3—4.50, klobasarice 2— 3 din, teleta 6—7 din. prašiči 5.50—7 din za kg žive teže. Prašički za rejo 100—200 din in konji po kakovosti in velikosti 400—3.500 din za komad. Sejem za prašiče v Ptuju v sredo, dne 7. t. ni. je bil srednje založen in tudi kupčija je bila slaba. Pripeljali so 175 ščetinarjev, prodali pa 51 komadov. Cene svinjam so istotako nekoliko poskočile in so bile naslednje: pršutarji 6—6.50 din, mastne svinje 7—7.50 din, plemenske svinje 5.50 —6.25 din za kg žive teže; mrtve teže 9—10 din. Prasce stare 6—12 tednov so prodajali po kakovosti od 60—120 din komad. Mariborski svinjski sejem dne 8. jamrirja. — Na sejem je bilo pripeljanih 121 svinj; cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov slari komad 80—95 din, 7—9 tednov 125—155 din, 3—4 mesece 160—220 din, 5—7 mesecev 280—365 din, 8—10 mesecev 380—540 din, 1 leto stari komad 590—680; 1 kg žive teže 5.50—7.50 din, 1 kg mrtve teže 8—11.50 din. Prodanih je bilo 54 svinj. Živina Cene na živinskih sejmih v Ljubljani, Kranju in Novem mestu ter Ptuju so bile v preteklem tednu sledeče: Ljubljana: voli I. vrste 4.75—5.25 din, voli II. vrste 4—4.50 din, voli III. vrste 3.50—3.75 din za 1 kg žive teže; krave klobasarice 2—3 din, krave debele 3—4.50 din, teleta 6-7 din, prašiči 5.50—7 din za kg žive težo. Prašički za rejo 100— 200 din koinad. Konji po velikosti in kakovosti 400—3.500 din za komad. Kranj: voli I. vrste 5 din, voli II. vrste 4.50 din, voli III, vrste 4 din za kg žive teže; telice I. vrste 5 din, telice II., vrste 4.50 din, telice III vrste 4 din za kg žive teže; krave I. vrste 4.50 din krave II. vrste 4 din, krave III vrste 3 50 din za kg žive teže; teleta I. vrste 8 din, teleta II. vrste 7 din za kg žive teže; prašiči špeharji 9 din, prašiči pršutarji 8.50 din za kg žive teže. Novo mesto: voli 4—550 din, pitani prašiči 7din za kg žive teže; praščki za rejo 90—125 din 1 komad. Ptuj: voli 3.25—4.50 din, krave 1.80—4 din, biki 2.75 -4.40 din, iunci 3 25—4 Hi„. t"«»» "•?<) —4.50 din. teleta 5.50 din za kg žive teže. Cene konj so bile 500—4 000 din, cene žrebet pa 1.000 —2.000 din za komad. Spet Proč z maščevanjem v športni igri Nekdo se ti na igrišču zakadi pod noge — in že ti zavre kri. Hrž maščevanje in kaznovanje jnešportnega ponašanja«! Ubereš jo čez drn in slrn, da se kar kadi in nasprotnik se je preko-picnil dva- trikrat po igrišču. Tako, zdaj je zadoščeno maščevalnemu nagonu, surovost je kaznovana. Ko bi le malce pomislil, kaj si napravil, bi prišel do prepričanja, da je tako tvoje postopanje povsem pogrešeno. Zakaj se prav za prav maščujemo? Ker hočemo sami zadostili pravici in braniti svojo čast, kar so zgodi vselej tedaj, kadar se komu preveč razvname žilica. Nekdo nas je napadel, naša svoboda in naša samostojnost se zdita v nevarnosti, naš ponos nam pa veleva, da moramo braniti čast in svobodo! Mar ne pridobi nasprotnik prav s tem na moči in samozavesti, če se poslužimo protinapada? Maščujemo se in tako le navidezno branimo svojo svobodo, v resnici pa samo razgalimo svoje nebrzdane strasti. Enostavno se predamo nasprotniku, da nas zavede na stranpota. Povsem brez nmči smo nad njegovim slabim zgledom in dejanjem. Ponaša se kot nekulturen človek, mi sicer vidimo, da to ni prav, pa mu vseeno slepo sledimo. In to naj bo naša samostojnost? Na vide/, je to mogoče res junaštvo, divimo se svoji lastni moči in korajži a vendar smo izgubili vse, kar bi smeli imenovati ponos in samostojnost. Nasprotnik nam zraste čez glavo in mi se mu pokorimo! Svojo moč in pravo možatost pokažemo le tedaj, če se izogibamo slabega vzgleda in grdega dejanja in se odrečemo vsakemu maščevanju. To sicer res ni lahko, ali vendar bistvena lastnost vsakega športnika ne izvzemši nogometaša. Ko smo premagali svoje nizkotne nagone, bomo šele kos vsem surovostim nasprotnika. Res je, da trpimo zaradi njegove surovosti, pa si tega no jemljimo preveč k srcu! Ce kdo na športnem igrišču ne zna brzdati svojih slabih lastnosti, naj se ne podaja v športne vrste. Ali moramo res podivjati, kadar hočemo braniti svojo ogroženo čast? čast je nekaj notranjega, nekaj višjega I Na zunaj smo lahko tisočkrat poraženi, v srcu pa doživi mo lahko prav toliko najlepših zmag. Kako naj se pa brani dečko Teh me za zimski pokal Danes na igrišču Herinesa oh lil Grafika : Zalog, ob 14.30 Hcrmes : Svoboda. Kakor vsako leto, je tudi letos Hermes razpisal tekmovanje za zimski pokal. Tekmovanje je povsem propagandnega značaja, tako da si ohranijo moštva tudi v zimskem času primerno kon- ; dicijo kot nekako pripravo za pomladanska prvenstvena tekmovanja. V današnjem prvem kolu se srečajo gornji nasprotniki. . I Ker se za to kolo ne pobira nobena vstopnina, | vabimo občinstvo, da si to zanimivo tekmovanje Ogleda. <"> Tekme smučarskega bhtba Jezersko Smučarski klub Jezersko je izvedel dne 6. t. m. klubsko tekmo za prehodili srebrni pokal v teku na 15 km. Startalo je 10 tekmovalcev, 9 jih je prispelo na cilj, eden pa je izstopil. Doseženi so bili naslednji rezultati: Durnik Karel 0:55.-16 (naslov prvaka), Tepina Vinko ml. 0:55.56, Krč Viktor 0:56.14, Vole Andrej 1:0.43. Selišnik Ant. 1:0.48, Kujuundžič Andjelko, obmejna četa, 1:2.15, Kurčubič Kosta. obmejna čela, 1:2.47, Selišnik Maks 1:3.55, Tomazin Vktor 1:7.45, Ferjančič Henrik izstopil. Znani SALVAT-ČAJ proti žolčnim kamnom in boleznim žolčnega mehur-■a se čobi v pri glavnem zastopniku Lekarns pri Sv. Ivanu Zagreb, Kaptol 17. Oui rte. i. br 27H7I1 Oglejte si zalogo pred nakupom! Blago, katero je stalo Din 24.-, se proda po Din 12. ♦ . S Maribor, Vetrinjska 15 Ona srečna ker so njene notfe lepše, več je ne bole in izginila so kurja očesa! S periščem soli sv. Roka v topli kopeli za noge 'e popolnoma odpravila bodljiva kurja očesa, bolečine v nogah, ozebline, utruienost, izmučenost, kakor tuli bolečine v sklepih in otekline, tako da zopet občuti lagodie v nogah. S toplo kopelio soli sv. Roka se Kurja očesa omehčajo in zra lia jo, da |ih zamorete iztrebiti samo s prsti obenem z bo-lljivim strženom Na tem mestu nastane stalno normalna mehka koža Noge postanejo vitke močne, naravno mejhne m nova moč in življcnska radosl polje po vsem telesu. Samo soi sv. Ro^a daje mnogo drobceno penečega se kisika! SAMO PRAVA К0РВД SV. ROKA odpravi bolečine Dobiva se po Din 9. Din 16. in z asti pripoiočiln, izdatni rodbinsk' zavitek à Din 26. slabotne postave, napram močnemu in surovemu hrustu? Povsem pogrešeno je mnenje, da dajemo nasprotniku potuho s tem, če se ne zmenimo za njegove surovosti, češ, da se ga bojimo. Če dostojanstveno preziramo njegova surova dejanja, ga s tem samo osramotimo, in če je količkaj športnika, bo lo sramoto kmalu občutil. Sčasoma si boš gotovo pridobil nadvlado nad surovežem kar ti bo moral ta vsaj na tihem priznati. S tem pa si že zmagal, kajti če se omehča sroe suroveža, se bodo omehčale kaj kmalu tudi njegove roke in noge. Tako deluje moč dobrega srca, ki kroti še tako podivjane ljudi. Le taki ljudje imajo moč, da odstranijo zlo pri korenini medtem ko nakopiči maščevalec enemu zlu drugo in tako se vleče to satansko maščevanje v neskončnost, ki pokriva že vse nogometno igrišče, namenjeno plemeniti borbi. Kdor torej sovraži slabo dejanje, mora to zlo odpraviti sanm z dobrini dejanjem, saj slabo že samo prerado pride. Izrek — zob za zob — se pri športu ne sine uveljaviti! Napeti moramo vse sile, da odstranimo in pozabimo tu stari pregovor. Šele potem bodo spoznali svojo pravo čast in ponos. Ce je ves svet prežet z maščevalnostjo, in če končno ves svet dela slaba dejanja, delajmo mi drugače in bodimo spodobni v mislih in dejanjih. To naj bo geslo vsakega športnika, vsakega nogometaša! Spodobnost našega mišljenja in dejanja mora posluli naša zadeva in naše hotenje. Kakor ni dovoljeno krasti, lagati se in moriti, prav tako naj ne bo dovoljeno človeku spuščati se v nizkotna športna maščevalna dejanja. — Maščevanje je sladko — je pregovor slabičev! Močili ljudje se ne dado zapeljati od svojega vzvišenega cilja v temne špekulacije nizkotnih strasti, če se neko zapuščeno bitje spozabi in se zaletava v naša kolena! Naše maščevanje bodi premagovanje samega sebe in prezir vsega, kar je slabega! Tako maščevanje omehča najlrša srca in jih sili k lepšemu življenju in dostojnejši igri. Tako dejanje ni izraz slibosti ali strahopetnosti, ampak je izraz pravega športnika — moža. Učimo se, zatajevanja, izogibajmo se maščevanja in gojimo srčno kulturo, ker le tako bomo poslali vredni člani športne in človeške družbe. Jugoslovanski plavalni rekordi koncem leta 1936 Sedaj ob koncu leta so se vršili razni občni zbori naših vrhovnih športnih organizacij. Ob zaključku podajajo te organizacije svoja poročila o delovanju v preteklem letu, v katerih so najvažnejši uspehi na športnem polju. Tako je zborovala tudi jugoslovanska plavalna zveza, ki je podala svojo zadnjo službeno listo o naših rekordih v plavalnem športu. Poleg tega pa je objavila plavalna zveza tudi listo pelorice najboljših naših plava-čev in plavalk v posameznih disciplinah. Če pogledamo obe ti listi, opazimo, da je Ilirija najčastneje zastopana v njih. Njeni plavalci in plavalke so zasedli najčastneiša mesta in brani Ilirija tudi največ državnih rekordov v plavalnem športu. V naslednjem prinašamo obe uradni listi, na podlagi katerih si bodo naši čitatelji lahko ustvarili jasno sliko današnjega plavalnega športa v Jugoslaviji. Moški: Lista plavalnih rekordov. 50 m prosti stil, Wilfan Draško (Ilirija — Ljubljana) 26,2 1. 1936. 100 m prosti stil, Wilfan Draško (Ilirija — Ljubljana) 1:00,2 1. 1936. 200 m prosti stil, Wilfan Draško (Ilirija — Ljubljana) 2:21,0 1. 1936. 300 m prosti stil, Mihalek Otmar (Ilirija — Ljubljana) 4:09,9 1. 1934. 400 m prosti stil, Defilipis Zmaj (ZPK — Zagreb) 5:24,1 1. 1936. 800 m prosti stil, Mihalek Otmar (Ilirija — Ljubljana) 11:46,1 1. 1934, 1500 m prosti stil, Mihalek Otmar (Ilirija — Ljubljana) 22:29,5 1. 1934. 4X50 m prosti stil, JSK '»Jadran« Split 1:55,6 1. 1931. 5X50 m prosti stil, JSK »Jadran« Split 2:25,1 1. 1931. 4X100 m prosti stil, Reprezentacija Ljubljane 4:27,4 1. 1935. 4X200 m prosti stil, Reprezentacija Jugoslavije 9:39,2 I. 1936. 100 m prsno: Cerer Anton (Ilirija — Ljubljana) 1:18.2 1. 1936. 200 m prsno: Cerer Anton (Ilirija — Ljubljana) 2:55,3 1. 1936. 400 m prsno: Laškarin Emil (Maraton — Zagreb) 6:36,7 1. 1935. 100 m hrbtno: Wilfan Draško (Ilirija — Ljubljana) 1:11,4 1. 1936. 2C0 m hrbtno: Žirovnik Boris (Ilirija — Ljubljana) 2:54,3 1. 1933. 3X100 m mešano SK Ilirija — Ljubljana 3:36,8 1, 1936. Ženske: 50 m prosti stil: Lampert Nada (Ilirija — Ljubljana) 33,8 1. 1032. 100 m prosti stil: Lampert Nada (Ilirija - Ljubljana) 1:10,2 1. 1931. 200 m prosti stil: L amper I Nada (Ilirija — Ljubljana) 2:56,9 1.1031. 3C0 m presti stil: Lampert Nada (Ilirija — Ljubljana) 4:44,2 I. 1931. -100 m prosti stil: Lampert Nada (Ilirija — Ljubljana) 6:22,0 1. 1932. 800 m prosti stil: Roje Olga (Jadran — Split) 14:15,0 1.193! 1000 m prosti stil: Roje Olga (Jadran — Split) 17:54,0 1. 1931. 1500 m prosti stil: Roje Olga (Jadran - Split) 27.12,4 1.1931. 4 X 50 ni prosti stil: Reprezentanca Jugoslavije 2:204 I. 1935. 3XHI0 metrov prosti stil: SK Ilirija — Ljubljana 4:30,6 I. 1933. 4X100 m prosti stil: SK Ilirija - Ljubljana 5:41,1 1.1934. 100 m prsno: Wimmer Zlata (JSK Victoria — Sušak) 1:32,6 I. 1935. 200 m prsno: Preti h (Primorje — Ljubljana) 3:38,2 I. 1931. 400 m prsno: Matota Milica (Concordia — Zagreb) 7:49,4 I. 1932. 100 m hrbtno: Wimmer Zlata (JSK Victoria — Sušak) 1:31,2 1.1935. 3X 50 m mešano: SK Ilirija - Ljubljana 2:04.2 I. 1934. 3X100 m Reprezentanca Jugoslavije 4:30,9 I. 1935 Lista jx'torice najboljših plavalcev Moški: 50 in prosti stil: I. Wilfan Draško (SK Ilirija — Ljubljana) 26,2 rekord; 2. Ciganovič Luka (SK Jug — Dubrovnik) 27.2; 3. Tresič Pavičič Veljko (Jadran — Splil) 28,0; 4. Šiakula (Jug — Dubrovnik) 28,0; 5. Klein Saša (ZPK - Zagreb) 28,1. 100 m prosti stil: I. Wilfan Draško (SK Ilirija — Ljubljana) 1:00.2 rekord; 2. Senjanovič Ante (JSK Jadran — Split) 1:02.2; 3. Bezjak Vjekoslav (JSK Victoria — Sušak) 1:02,2; 4. Petrone Branko (JSK Jadran — Split) 1:03,0; 5. Gazzari Tonko (JSK Jadran — Split) 1:03,6. 200 in prosti stil: I. Wilfan Draško (SK Ilirija — Ljubljana; 2:21,0 rekord; 2. Defilipis Zmaj (ZPK — Zagreb) 2:21.2: 3. Žižek Branko (Bob — Belgrad) 2:27,8; 4. Scliell llngo (SK Ilirija — Ljubljana 2:28.0; 5. Petrone Branko (JSK Jadran — Split) 2:28,4. 400 in prosti stil: 1. Senjanovič Ante (JSK Jadran - Split) 5:17,0; ! 2. Žižek Branko (Bob - Belgrad) 5:18,3; 3. De- | filipis Zmaj (ZPK — Zagreb) 5:24,1 rekord; 4. Mihalek Otmar (SK Ilirija — Ljubljana) 5:30,1 ; 5. Baica (SK Jug) 5:33,0. 1500 m prosti stil: 1. Mihalek Otmar (SK Ilirija — Ljubliana) 22:37,6 : 2. Petrone Branko (JSK Jadran — Split) 22:56,5; 3. Bonačič Filip (SK Jadran — Split) 24:29,5; 4. Roje Ante (JSK Jadran - Split) 24:44,7; 5. Laslo Bela (AT Vojvodina) 25:22,9. 4 X200 m prosti stil: 1. Reprezentanca Jugoslavije (Ciganovič. Gazzari, Defilipis, Wilsan) 9-39,2 rekord; 2. JSK Jadran — Split 10:07,8; 3. SK Ilirija 10:03,7; 4. JSK Victoria — Sušak 10:0S,4; 5. SK Jug — Dubrovnik 10:49.3. 100 m prsno: 1. Cerer Anton (SK Ilirija — Ljubljana) 1:14,9; 2. Binder Kàrlo (SK Ilirija — Ljubljana) 1:18,2; 3. Reizer Ivo (ZPK — Zagreb) 1:20,2 4. Kurlender Anton (ATK Vojvodina) 1:22.0; 5. Dizdar (Bgd) 1:23,8. 200 m prsno: 1 Cerer Anton (SK Ilirija — Ljubljana) 2:53,4; 2. Matošič Dane (JSK Jadran — Split) 2:56,8; 3. Grkinič Božo (JSK Victoria — Sušak) 2:57,8; 4. Laškarin Emil (SK Maraton — Zagreb) 3:08,2; 5. Reizer Ivo (ZPK - Zagreb) 3:08,8. 1C0 m hrbtno: 1. Wilfan Draško (SK Ilirija — Ljubljana) 1:11,2; 2. Ciganovič Luka (SK Jug — Dubrovnik) 1:14,8; 3. Ciazzari Tnnko (JSK (adran — S|ilit) 1:14,8; 4. Scliell Hugo (SK Ilirija — Ljubljana) 1:15,0; 5. Grčič Dušan (Busk) 1:16,9. 3 X 1Г0 mešano: 1 SK Ilirija — Ljubljana 3:36.8 rekord; 2. ?' Jadran — Split 3:42,2; 3 jSK Victoria — Sušak 3:43.4; 4. SK Jug — Dubrovnik 3:54,2; 5. ZPK — Zagreb 3:54,2. Ženske 50 m nrosto: 1. Radica Tonka (JSK Jadran — Split) 33.6; 2. Grošelj Nana (SK Ilirija — Ljubliana) 33.6; 3. Berara Danica (JSK Jadran — Snlit) 33.8; 4. Sidar Vera (JSK Jadran — Split) 34,2; 5. Dragic Mara (ZPK - Zagreb) 34,4. 100 m prosti stil: 1. Berara Danica (1SK Jadran — Split) 1:14.7; 2. Groîelj Nana (SK Ilirija — Ljubljana) 1:16,8; 3. Dragič Mara (ZPK — Zagreb) 1:17,2; 4. Sidar Vera (JSK Jadran — Sjilit) 1:18,0; 5. Radmanovič Milica (JSK Victoria — Sušak) 1:17,5. 400 in prosti stil: 1. Berara Danica (ISK Jadran — Snlit) 6:21,2; 2. Roje Olga (ISK lairan - Split) 6-%,3; 3. Radica Tonka (ISK Jadran Snlit) 7:04.0; -1. Košir Atat (KSU Karlovac) 7:05,6; 5. Wittman Elizabeta (ATK Vojvodina) 7:16,0. 4 X 1Г0 m prosto: 1. JSK f adran — Split 5:25,0; 2. JSK Victoria — Sušak 5:40.0: 3. SK Jug — Dubrovnik 0 04,4; 4. SK Ilirija - Ljubljana 6:04,-1; 5. PK Sever — Belgrid 7:45.0. 100 m prsno: 1. Wimmer Zhti (ICK Victora — Sitšnkl 1:30 0; 2. Fin" Saša (SK Ilirija I ubljr.na) 1:34,0; 3. Werner Edita (Jadran Ljubljana) 1 :"6.2; 4. Orlic Maja (Tug — Dubrovnik) ! 37 8; 5. Binder Gusta (SK Ilirija — Ljubljana) 1:39,2. 200 m prsno: 1. Wimmer Zlata .(Vict.) 3:25,8; 2. Orlič Maia (Iug) 3:3S,9; 3. Bior Greta (Vict.) 3:42,8; 4. Binder O usta (Ilirija) 3:43,4; 5. Finz Saša (Ilirija) 3:43.5 1C0 m hrbtno: 1. Rartulovič S (Ing) 1:30 0; 2. Wimmer Z. (Vict.) 1:30,0; 3. Wmclik 1. (Vict.) 1:32.8; 4. Beara D. (Indr.) 1:33,7; 5. Orlič M. (|ug) 1:35.4. 3X100m mešano: 1. SK Ing Ptib-ovnik 4-ЗЧ20: 2. ISK ladran Split 4-35.2; 3. SK Iliriia 4-34,5; 4. JSK Victoria 4:33,5; 5. SK Jug Dubrovnik 4:44,1. Peda ršaj si živl[en!iel življenje moremo podaljšati, bolezni preprečiti, bolečine oadrnvlti, slabosti ojaeitl, nestalne moremo učvrstiti, ln nesrečne napraviti srečne! Kaj je vzrok vsa'*e bo'ezni? Onlabljenje 41vcev, votrioet, Izguba dobrih prllateljev ali evollh bližullh, razočaranje, strah pred boleznijo, slau način življenja lil mnogo druglli razlogov, Zadovoustt/o Je najboljši zdravnik: So poti, ki To morejo dovesti do dobrega razpoloženja, oživiti Tvoj značaj, napolniti Te z novim upanjem; ta pot )e pa opisana v razpravi, ki Jo že more vsakdo, ki )o zahteva, dobiti tako) ln povsem brezplačno' V te) malt priroAut knllilol le raitolmačeno, kako morete v kratkem času ln brez ovire RA, med delom ojačltl živce iu mišice, odprnvitl BM9 slabo razpoloženje, trudnoet, raztresenem, oslabljenje spomina, ncrazpo!ožen)e za delo HS>a In nebrol druglli bolestnih polavov Zahte-? ■ vajte to razpravo, ki Vam bo uudlla mnogo >jj priletnih ur. Ш Poštno zbirališče: p ERNST PAST15RNACK, Berlin SO. j$f Michaelkirchplatz 13. Aht. 123. Vremens' n poročila Z v 07.0 za tujski promet v Sloveniji, .lugo>slnv. •л|п1«!;<) športne Zvoz»- in Sloveimkege plunimskegu dru. štva /. dno 9. Jannn.rJ» 19.17. Uarouietor so dvigu, |K>v«od Jasno, nov »nog, na tiNl-l 1кн11адч le i»rsit\ snega v veoli navedenih krajih /.a smuko dovolj, smuku odlična, шшкаШса il» skakalnico iiiiiorabne. Poni mi K o m ni, danes: — 7, 80 prâlix na 60 oni podlage. Knčn na Gorjušah včeraj: — 1, .1 cm pršiva na 20 oni |>odlage. Pokljuka, lianes: — :i. 20 eni priSlčn na 20 e,m podlage, «nog ttik 11« > Podhotna. Zelenica, včeraj: :i. L41 ein ргДИа na .">11 (КмИодеч 1'clika planina danes: — 4, /.upadu i k 5 nrSioa nn 50 cm podlago Predavanje SPI) se vrši v četrtek, dne 14. januarja, oli 20 uri v dvorani Delavske zbornice, član himalajske ekspedicijo iz leta 1934., g. Peter Aschenbrenner, bo predaval o »Nunga 1'nr-bat*. 8120 m visokem vrhu v Himalaji. Predavanje bodo spremljale številne skioptične slike, ki bodo pokazale mogočno lejiolo himalajske gorske pokrajine in težkoče, s katerimi se je morala boriti ta ekspedicija skozi več kot dva meseca. Elementarne sile so zahtevale številne žrtve in približno 100 m pod najvišjim vrhom so se morali vrnili tudi najdrznejši, med katerimi je bil tudi predavatelj. V predavalni dvorani bodo za to predavanje sedež numerirani. Predprodaja vstopnic, se vrši od ponedeljka dalje v pisarni SPI) na Aleksandrovi cesti. SK (irulika. Danes igramo zimsko pokalni) tekmo s SK Zalogom. Na igrišču ZSR ITermes:| naj sc javijo ob 12.30 naslednji grah-i: Trobev-Sek, Žagar, Rone, Potrato, Usnik, Marn, Kola-rič, Pipan, Bizjak, BaČnk, Rozman, Bežan, Ge-strin, Itoltauzer. Vsi in točno! Kajak klub 1.1 juh!ju,in ohveAčii vse svoje čJan-slvo, ila bo vršil v iKMiedelJrjk 11. t. ni. ol Ju. pri Sokolu Pred škofijo, strogo olivo/on ueki sestanek. Akademski športni klub. Kodni ginmiusl.iriii Ivo-ningi sc bodo vršili vsak ponedeljek oh pol H. v telovadnici II. drž. realne giinav.ij« na Poljanah. I'ri trening |Mo-rali bi imeti velikanski magnet, ki bi ga potegnil iz zemlje, kamor se je zaril. Vedeti morate namreč, da je meteor iz železa.« PIONIR radiotehnike PHILIPS RADIO je povzročil revolucijo v radiofoniji s svojo zadnjo iznajdbo Samo PHILIPS ima: • Stereofonsko reprodukcijo • Adaptovizor skalo • Magično oko • Svetlobno kontrolno postajo O Popularne cene 5-cevni Super sprejema vse valove Samo Din 193 - mesečno n. SUTTNER Ljubljana, Aleksandrova c. 6 Ne samo (ai ... . i* Naš čaj ie najboljša domača zeliščna krepilna pijača. NAâ CA.I dobite v špec. trgovinah. KMETIJSKA DRUŽBA V LJUBLJANI. Otroški vozički naj- Dvokolesa, šivalni streh novejših modelov motorji, tricikljl, pogrisimi Po zelo niïki ceni! Ceniki franko! „TRIBUNA" F. BATJEl, LJUBLJANA. Karlov»» « Podrainlca: Maribor, Aleksandrova cesta 26. Vse vrsti Na te besede je Tonček privlekel iz žepa majhen magnet in ga pokazal Tinčku in profesorju, ki se jima je medtem pridružil. »Glejte,« je učeno razlagal, »tale magnet zlahka dvigne žebelj. Magnet, ki bi dvignil meteor iz zemlje, pa bi moral biti že nekoliko večji!« INDUSTRIJSKO PODJETJE ki obstoji že nad 20 let ter stalno obiskuje velik krog trgovcev, bi sprejelo odgovarjajoče zastopstvo Potuje stalno z avtom celo leto v rajonih: Slavonija, del Hrvatske, Baranija in Bosna, tako, da stranke obiskuje redno vsakih 6 tednov. Pismene ponudbe pod šifro »Siguren uspeh« na PllbliCitaS d. d. Zagreb, Ilica 9. poslovne knjige: Amerik, lournali, blagajniške knjige, salda-konti, odjem, knjižice, mape, bloke in drugo dobite po naj- _ ■ Il Kl pâli nižib cenah pri Д. JANEZIC knjigoveznica, industrija trg. knjig in toi. zvezkov LJUBLJANA Florjanska ul. 14. Tel. 32-20 V delo se sprejemajo tudi vsa v knjigoveško stroko spada oča dela po najnižjih cenah Popolnoma varno naložite svoj denar pri Vzajemni posojilnici, r. z. z o. z. v Ljubljani Nove vedno razpoložljive vloge obrestuje počenši s 1. januarjem 1937 po 4%. Vloge proti trimesečni odpovedi po 4%%, vloge proti šestmesečni odpovedi po 5%. Staro železo stare kovine: baker, cink, medenino itd. kupujejo po najvišjih dnevnih cenah Strojne tovarne in livarne d.d., Ljubljana Zahvala Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem našega ljubljenega Ludvika Bolničarja posestnika in gostilničarja v II r a s t j u ki so ga obiskali in tolažili v bolezni ter ga tako častno spremili na zadnji poti, izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo vsem p n. društvom, ki so se korporativno ali po zastopstvu udeležila pogreba ln poklonila cvetjc. Rodbine : DOLNICAR, ŠIŠKA, TOMŠIČ Zahoala Podpisana se najprisrčneje zahvaljujem g. dr. Benčanu, primariju porodniškega oddelka splošne bolnice v Mariboru, kakor tudi g. dr. Ska-lickyiu in g. dr. Schrottu za rešitev iz živlienske nevarnosti. — Enako se zahvaljujem čast. sestram za njihovo ljubeznjivo postrežbo. — Posebno zahvalo sem dolžna tudi g. dr. Kapralovu. banovinskemu zdravniku v Velki, za pravilno diagnozo in takojšnii prevoz v bolnico. Vera Ferlugova, učiteljica, Marija Snežna Zahvala Podpisanemu Janezu Adamčiču iz Šmartna 47 pri Litiji je pogorel 3. januarja 1937 nov kozolec. Zavarovanje sem ponudil zavarovalnici Jugoslavija par dni poprej, tako da vsled kratkega roka še ni moglo stopiti v veljavo. Vendar mi je kulanlna družba izplačala takoj celo zavarovano vsoto. Čutim se dolžnega, da se zavarovalnici »Jugoslavija« najiskrenejše zahvaljujem in jo vsakomur prav toplo priporočam. ____, _ ___. r : i i : : o :______: ion Janez Adamčič, martno pri Litiji, o, januarja 1937. posestnik Zahvala Vsem, ki so mi ob smrti mojega moža, gospoda V a u p o t i č Miroslava, bivšega poštarja v Križovcih pri Ljutomeru, in ob bridki izgubi mojega sinčka Mirka izrazili svoje sočutje, posebno pa še vsem tistim, ki so se udeležili njunega pogreba, izrekam tem potom svojo prisrčno zahvalo. Bog plačaj! Hrastje-Mota, dne 8. januarja 1937. Žalujoča vdova Ljudmila Vaupotič roj, Streichcr. Naznanjamo žalostno vest, da je včeraj zjutraj ob pol osmih umrla naša dobra soproga, sestra in teta, gospa Stana Fačlni roj. Verovšek Pogreb predrage rajnke bo v ponedeljek, dne 11. t. m. ob devetih dopoldne iz hiše žalosti, Ivančna gorica, na farno pokopališče v Stični. Ivančna gorica, dne 10. januarja 1937. Valdi Fačini, soprog in ostalo sorodstvo. Barclay: 14 v • venec Roman. Zda j je Jana vedela, zakaj je bil sinoči tako razburjen, in brez pridržka se je mogla predati z njim čarom godbe — in bil je poseben užitek, kajti Garth je bil mnogo bolj muzikaličen, kakor je bila slutila. Kaj je pomenilo zanj, da je smel poslušati njeno petje, tega ni povedal. Od onega prvega večera je imel jezik krepko v oblasti. Sklenil je bil počakati še kak teden, preden bi spregovoril odločilno besedo, in je res čakal. Tako se je pomaknila Jana sedaj za enega človeka na prvo mesto, in lo je bilo zanjo nekaj čisto novega, čudovito sladkega. Vendar ji je kazal Garth svojo naklonjenost samo na njej in njemu spoznaven način. Tega niso drugi nič opazili, le Jana je razločno čutila, da ui nikoli stopila v sobo, ne da bi on takoj vedel za njeno prisotnost, in da ni nikoli zapustila sobe, ne da bi je takoj pogrešil. Tako tudi ni imel nobeden prijateljev in znancev povoda, da bi ju dražil. In vendar ji je bilo, kakor da jo obdaja Garth z nežno pozornostjo, kjer je bila in hodila. Zdaj je prvič čutila, kaj se pravi, biti nekomu vse. Veselila se je, kar je rekel in storil, in v urah, ki sta jih prebila skupaj ob klavirju, ga je šele dodobra spoznavala in začela, kakor še nikdar prej, razumevati njegovo zanosito in lepote željno umetniško naravo. Bili so zlati dnevi in nekaj dražljaja je bilo celo v večernih poslavljanjih ; kajti veselila sta se že na-svidenje ob prihodnjem jutru. In vendar Jane v tistih zlatih dneh nikdar ni obšla misel, da bi jo Garth v navadnem pomenu besede ljubil. Ne da bi bila v tem čisto neizkušena, toda videia je tolikokrat izmaličeno ljubezen, da ni spoznala pristne, ko se ji je bližala v najbolj čisti podobi. Jana je imela ta leta v družbi dosti ženitnih ponudb. Bogati, od staršev in varuhov neodvisni dedinji in še pristni plemkinji povrh, to ni moglo ostati prihranjeno. Prenekateri moški v srednjih letih, naveličan že brezplodnega potikanja po svetu, bi bil rad z njenim denarjem uredil spet svoje premoženjske zadeve in jo je zato iz poslovnih ozirov prosil za roko. Takega je premerila od temen do nog, kakor bi mu hotela brati v globini srca, in ga je potem prav tako poslovno zavrnila. Tudi nekaj mladih ljudi, ki jim je bila pomagala v stiski in jih spet postavila na noge, ji je v svoji prekipevajoči hvaležnosti |ionudilo roko in srce, a brž jim je ohladila razgrete glave in jim svetovala, naj se v bodoče ogibljejo takih noroglavih misli. Jana ni sama nikoli ljubila, nikoli vedela, kaj se pravi, biti nekomu potreben za njegovo srečo. Ko se ji je torej približala pra\a. zvesta ljubezen, se niti zavedala ni, zakaj je na mali tako srečna, in zakaj ji nekdo dvori s toliko nežnostjo. V Garthu je videla samo snubača nekega dekleta, katerega mladost in dražestna ljubkost je bila tolikšna, da bi se z njo niti v sanjah ne upala tekmovati, in menila je, da njeno zaupno razmerje z Garthom pomenja le, da sta se samo prijateljsko navezala še tesneje drug na drugega. Tako so stale stvari, ko so odhajali gostje iz Overdena. Jana je odšla z Brandovima v London, da bi prebila pri njima nekaj dni. Garth je pa krenil naravnost v Shenstone, kamor so ga bili povabili, da bi se bliže seznanil z gospodično Lisler. Pozneje naj bi prišla v Shenstone tudi Jana. Lady Ingleby ima goste, Ko je krenil vlak z londonske postaje, se je Jana olajšano naslonila na sedežu nazaj. Teh nekaj dni ji je bilo bivanje v mestu domala neznosno, ne da bi vedela sama povedati, zakaj. Imela je dosti opravkov, in drugače se je čutila v Londonu vedno ugodno in domače — odkod le, da je bila tokrat vsa nemirna in notranje samotna? Oskrbela se je kakor navadno s kopico časopisov in drugega čtiva, da bi med potjo brala, toda listi so ležali pred njo in ni se zmenila zanje; imela je dosti drugega opravka. Preudarjala je, zakaj so se ti dnevi v Londonu tako vlekli. Komaj je pričakala, da so minili, in zdaj ko je končno na potu v Shenstone, se je čutila na mah kakor poživljeno. Kaj ji je tako grenilo prebivanje v mestu? Brandova^ Flower in De-ryck sta je bila vesela kakor vedno; mali Dick je bil neprestano za njo, če je bila doma, in Marijica je bila bolj ljubka ko kdaj prej. Odkod torej ta nemir in zla volja? Po dolgem premišljevanju je menda vendar našla za svoj občutek neki vzrok, zakaj pomirila se ie. vzela v roko časnik in se zatopila v branje. I I J rt N 0) ® - as S 5 ^ qQQ 0 o o O g a a - -o Z « 4) S « (rt 41 » e s i S« ^ ÔÏ J J ■B ® - o a a M rl сП > .. w M ~ < (15 Z g* Г- П V S « C à » <0 o C -Ï »« 73 « C B" lO J o o > z: o 4) trt ČL S sS* »u a sB a o Ca o — S-" 8 (8 S^i C S 4» D _0 «, -J M NJ V malih oglasih velje «-suka beseda Din 1*—i ieniiovnnj«ki ntjlnsl Din 2'—. Nnjmnnfsl /nosek *n mali onlns Din 10-—. Mali onlasi se plačujejo takoj pri naročilu — Pri oglasih reklamnega inaćaja se računa enokolonsko, 3 mm visoke petitiin vrstica po Din Z n pismene odflovore qlede malih oglas«»* Irebn priložiti znamko- ШШШ [NO* Premiera i Velefllm o ruakl revolnolli «lomu carsiva ln ueodi emigrantov Moskva - Shanghai ' Polu Negri Gustav Dlehl, bual Lanner, W. Keppler Trgovska pomočnica pridna In zanesljiva, leče službo na deželi. Ponudbe upravi »Slovenca* pod Smlklavž« «t. 393. (a) Artisti MATINEJA ob 11. dop. Cen« 3-80 in 6 60 Din Prvi veliki cirkuSkl Mm - flreoura dtvllti zveri Jubileini 100. tlim HAKRY-Ja P1ELA Mala popularna SHIRLEY TEMPLE Upornikova hži v sr MATINEJA ob 11. dop. Cene 3-60 ln 6-60 Din ШШШШШШ Premiera ln (UR. krstua predstava. Napet in izredno krasen tlim Pod vročim solncem il AN S ALBERâ — LOTTE LANG il uibo dobe Agiine zastopnike za novosti v vseh krajih rabimo. Predmeti vsakomur potrebni in zažolje-nt. Obširne ponudbe takoj poslati na oglas. odd. »Slovenca« pod : »Stalen zaslužek« P 245. (b) Mlinar pošten in vešč vseh mlinskih poslov, dobi službo takoj pri A. Teran, Bistrica št. 1, p. Podbrezje. Asistentko ali učenko k zr'ozdravniku - sprejmem s 10. januarjem 1.1. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Poštena za Kranj 97? št. 442. (b) Čevljarski pomočnik ki je obenem boljši pri- krojevalec, ter podnar za fino damsko delo, dobita stalno službo pri Pogačar J os., Kamnik. (h) Mlajšo uradnico Izvežbano v knjigovodstvu — takoj sprejmem. Plamene ponudbe upravi »Slovenca« pod »Izvež-bana« št. 425. (b) Za velik konsumni artikel sprejmemo v vsakem mestu ln Industrijskem kraju sposobnega zastopnika. Prednost Imajo Inteligentni gospodje. Velik zaslužek zaslguran. - Za vzorec priložiti v znamkah 10 Din. Ponudbe na podružnico »Slovenca v Celju. Sobarja z večletnimi spričevali, ki samostojno dela tudi na vrtu, ter jo vešč vrtnarskega deln - sprejme Ka-dan Vlado. Zagrob. Mi-liunovičeva ul. 14-1. (b) Pri uradniški družini treh odraslih oseb dobi službo pridna in poštena kuha lica z večletnimi spričevali, ki bi rada zamenjala- službo. Opravljati mora vsa hlsnu opravila. Ponudbe upr. »81.« pod »V bližini sv. Jožeta« št. 49S. (b) Stalno službo dobi ruisnašalec, spreten in priden, ki pozna trgovini v LJubljani, s kavcijo. Javi naj se upravi »SI. z navedbo dosedanjega službovanju in zahtevami pod št. 504. (b) Pošteno postrežnico iščem. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 632. (b) Krojaški pomočnik za boljše moško in dum sko delo. Išče službo t» koj oll pozneje. Alc- U. Drav 170. ) Mlado dekle pridna, dobi službo kot pomočnica gospodinji. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Služkinja* 523. (b) Dekle vajeno vseh hišnih del, tudi samostojne kuho sprejmem takoj. Ivo Jereb, frizer, Kranj, Stra-žlščo. (b) Kovača ali ključavničarja zmožnega pri Izdelovanju karoserij, sprejmem takoj. Ponudbe upr. »Slov.' pod Karoserija« št. 554. Hlapca za govejo živino takoj sprejmem. Prosakodvor, Bresternica pri Mariboru. Zastopnike Iščemo v Vseli krajih ža prodajo patentiranih zložljivih deževnih plaščov Velik zasluželi. Tekstil Slavija, Maribor, Kralja Petra trg. (b) Hišnik! Upokojenega mehanika sprejmem za hišnika. Po izve se v raanufakturni trgovini Strojangek »Pri Zvonil«. Pred škofijo 21 Ljubljana. (b) Službo išče v pisarno ali knjigovodstvo absolventka trg. šole z 10 letno prakso in popolnim znanjem nemščine. Pod »Zanesljiva« -18S upravi »Slov.« (a) Trgovski pomočnik Izvežban vvseh trgovskih strokah, mlad, vojaščine prost, vajen vseh del, tudi v skladišču — išče zaposlenje kjerkoli. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 508. (a) Dekle vajena nekoliko kuhe, urna in snažna — išče službo. Plača po dogovoru. Ponudbe podružnici »Slov.« v Novem mestu. Dekle pridna ln poštena. ISče službo ; vajena kuhe ln vseh hišnih del. Nastop takoj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 5-10. (a) Trgovsko naobražen dober računar, z lepo pi savo, sprejme vsako mesto, v manu fakturo gre 2 meseca brezplačno — ISče službo. Imam dolgoletna spričevala. Poštenost. pridnost, zvestoba - vam je : zasigurana. -Cenjene dopise npr. »SI. pod »Kamorkoli / P 5 IS. Dekle 1. l-azr gimn., želi primerno službo. Kvent. se izuči v trgovini. Naslov v upravi Slov.« pod št i>72. (a) Gostilničarska kuharica zmofcna prvovrstne kuhe in samostojnega vodstva, želi mesto v večjem obratu. Ponudbe upravi »Slovenca v pod «Kaj slične-ga« St. 5 60. (a) Sprejmem dekle pridno in čisto, ki zna dobro samostojno kuhati za večjo družino in opravljati vsa {gospodinjska dela. Naslov pove uprava Slovenca pod štev. tit3. Mlad trgovski pomočnik želi premenltl službo zaradi boljšega znanja. — Najraje v Ljubljani ali v mestu mt Gorenjskem. Ponudbe upravi »S1.« pod ■Pošten in agilen« 431. a Pošteno dekle vajeno vseli hišnih del. išče mesto za 15. januar ali 1. februar. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 438. (a) Krojač ■/. mojstrskim izpitom išče stalno službo kot kroji-leo. Verzi ran v krojenju najnovejših in najmodernejših krojev v ženski In unlforniskl garderobi. Gre tudi na enomesečno po-skušnjo ili 14 dni brezplačno. Ponudbe upravi »Slovencu ' Maribor pod šifro »KroJilec« št. 351. Oskrbnik ali organist z večletno prakso v pisarni in na, polju — želi spremeniti službo tekom dveh mesecev ali pozneje. Ponudbo poslati upravi »Slovenca» Maribor pod »Vreden-- št. 389. tal Samostojen stavbenik prevzame vodstvo pri nizkih ali visokih zgradbah. Gre tudi kot samostojen vodja k večjemu podjetju. Pripravljen tudi zb sodelovanje pri kakem večjem delu. Cunj. ponudbi upravi Slov: !:'-'.', pod . Stavbenik- št. 133 (a) 15 let star fant iz boljše hiše, s 3. razr. gimn., se želi izučiti kakršnekoli obrti ali kot vajenec v trgovini v mestu ali no deželi. Ponud be sc prosijo nn : Koi Mirko, Molu Nedelja pri Ljutomeru. (v; 16 let staro dekle z 2. razr. glinn., izučena šivanja, liče mesto va-Jenke v večji trgovini, najraje na deželi. Naslov v upravi Slovenca, pod St. 394. (v) Usnjarski vajenec z žo končano triletno učno dobo. vošč vsega usnjarskega dela. želi v svrbo Izpopolnitve nada ljevatl svojo učno dobo še pri kakem drugem podjetju. Ponudbe poslati v Slovenjgradćc pod »U njar«, poštnoležeče. (v) Dekle 1 čklli staršev, z odlično dovršeno S - razredno osnovno Solo, želi kot učenka v trgovino. Po nudbo upravi .Slov.« pod Veliko veselje« 477. (v) 15 in pol leta star fant se želi i z ti ■ ' l ti za mesarja Ima dobro spričevalo. — Naslov v upravi Slov. pod št. 50«, (v) Frizersko vajenko lil vajencu sprejmi salon Ivan Kosec, Prisojna ul. Kovaškega vajenca sprejmem takoj po dogo-\ ru. Alojz BoncelJ. Brl-tof pri Kranju (v) 1ШШ31 Radio trluevnl, z akumulatorji m, zvočnikom, žarnicami — poceni prodam Naslov v Slovenca- pod (11 I Tvrdka A. & E. Skaberne LJUBLJANA, javlja da jemlje do preklica v rs čuti zopet hranilne knjižice Mestne hranilnice. Ljud ske posojilnico Družabnika sprejmem ali prodam več novih Izumov. Primerno za večji kapital ali obrat. Ponudbe na oglasni odd. »Slovenca« pod »Izredna bodočnost« P 24G. Ureditev dolgov potom sodnih lit Izvensodnih p o r a v n a v. Nasveti v konkurznlh zadevah in vsoh druglll trgovsko - obrtnih poslih. Strokovne knjigovodske revizije, sestava ln apro- bacija bilanc. Preskrba kreditov, vsi posli kmečke zaščito. Kdina koncesijonlrana koinereijalnu pisarna : Lojze Zaje Ljubljana. Gledališka ul. 7 Telefon 38-18 Hranilno knjižico Ljudske posojilnice v Kranju prodam za Din 30.000. Naslov v upravi Slovenca pod štev. 37Г». ћ1 Plamnšek ustnik trg. agenture zn bančne in kreditne posle v Ljubljani. Beethovnova ulica 14-1. Telefon 35-10 vam izposluj« vnovčenje terjatev In p,»' denarnih zavi najku lailtneje l:-koj v gotoviu Lesni trgovec z obstoječo žago — ISče kompanljona, ki bi razpolagal s kapi ta lom 100 tisoč dinarjev. Ponudbe upra »Slov.« pod »Trgovec« P 1 es. (d) DENARNE POSLE vsake vrste izvršujoi» točno ln kulantiio. Izter jevanje dolgov Inkasi menic. Posojilu vsi-li vrs Rudolf Zore - Ljubljana GLKI-'A LIŠKA ULICA Telefon 38-10. - Priložiti znamko. Družabnika I Autovnotor i Sachs motor mIIIčiio ohranjen, poceni prodam. HabaetJ, geome-ter. Celje, (f) Prodamo poceni: Chevrolet poltovornl, zaprt ; I ie Sotto, odprt. 5-sedcžnl ; C'itroen Cabriolet, 5 sedežni; Citroen odprt. 7 sedežni. Jerman A Ob., Kolodvorska ul. S. LJubljana. (f) Naprodaj otroški voziček dobro ohranjen, Polzve se: Tyrševa cesta 17. trii flka. (D Љ sladke kot med ter štajerska " jabolka na zalogi pri Gospodarski zvezi Ljubljanu. Tyr.sevn c. 29 Otroški voziček globok, malo rabljen, poceni naprodaj. — S<-mko Ivanka, mlekarna, 'l'vrše-vn cesta 71. (1) K:i /prodaja damskih klobukov file po 30, velur po 50 Uin - Ivanka Kopret, mudist-ka. Tjrševa 9. (1) Vrtalni stroj (P.ohrmaseHine). za k ч-аГ-е in ključavničarje -ugodno naprodaj. Triumt K-;u\lvorsk8 ullea II. (1 Šivalni stroj »Singer* prodam. Dolenjska 19. (I Na vsa zimska oblačila dajemo 15—20'" popusta Pri Preskerju, Sv Petru cesta 14. (1) posteljne mreže, železne zložljive posteljo, ototna ne, divane In tapetniške Izdelke nudi najceneje tU UMU, lf RADOVaN 1,-ipeliiik Mestni Irџ lit i; goden n a k u p morski trave. /.Ime. evlllia za modroce Iu blagu zu pn!1 vlekr pohištva Čevljarji! Nov« ln rabljene šivalne stroje raznih vrst In znamk dobite, najcenejše na hranilne vloge vseh zavodov. Znlitovajte pro-pekte pri upravi »Slovenca- pod -Zalogu. 379. svezt uuiltuejše norveški- ribje olje iz lekarne dr G. Piccollja v Ljubljani ie priporoča bledim ip slabotnim osebam Brivnica zaradi družinskih razmer ugodno naprodaj. Naslov upravi Slovenca Maribor št. U. (1> Prodam r a /. in nož e va 1 n I a pa ra t Cyclostyl . večje mize n stola/, /n skladišča, in jedilnico, manscii. Vprašati pri tvrdkl I. Ko. renčan. Wolfova 10. (I) Ceno naprodaj dobro ohranjena, rabljena čevljarska hladilnica (lilattmasthino) 7-.\ močnejšo dol«». Vpra>;ui 1 veta . ti*«, ' t.vljov. Zagreb, lllca št. 1 (1) Velika, lepa pasja uta naprodaj. Naslov : M. 1'ro-zelj, Voinjakova ulica 1. Krompir za seme vsake vrste — dobavlja občinam ugodno J. Je-glltscli, Prugersko (I) Kdor kupi peč . na žngnnje. dobi zugunje zastonj. Ilrušic.-l o,, Šivalne stroje vseh znamk ln vrM, kakor tudi raznih znamk kolesa dobite niijUKod-neje nu hranilne vloge vseh zavodov. Zahtevajte cenik potom uprave -Slovencu poli Zaloga 37S. Prvovrstni Stanovski premog uali 5ИОО Kalorij urez žlindre (p smradu) do stavljam na doni vsake količino <00 kg od 32 Din Maribor Kopališka ulica 10 Telefon 27-14. oat-protl mestneqa kopališča Električni aparat za likanje parketuv mi.l (nodcmolšl. polovična činu. proda .lapelj, Tržič Trte cepljenke po /.merilih cenah, brezhiben niati-rial. /.ahtevuj-te cenike »Trtnlce Kmc-tljsko družbe« v Sloven. Konjicah. (1) Poročne prstane ure, verižice uhane, kakor tudi očala, kupite najbolj ugodno pri Josipu J a n k o, urarju v Kamniku. ftutna, paspr. farne cerkve. in ali zamenja za «i v îilf r»-zan U ? . l«'a riti. Z:ik»'« Martièova 0 П> sprejmem v dobro vpeljano trgovino zaradi povečanja obrata, s kapitalom 100.000 Din. Ponudbe v upr. »S1.« pod »Dobička-nosno* št. Г»1!0. (d) 15.000 do 20.000 Din posojilo za zgradbo trgovske« a poslopja, iččem. Jamstvo na vknjižbo na J. mesto In knjižice Zadružne gospodar, banke v vrednosti 43.000 Din. -Ponudbe upravi »Slov.-pod »Trgovsko poslopje št. P 343. (d) Hranilno knjižico Kmetsko posojilnice ljubljanske do 40.000 Din — kupim. Ponudbe upravi -Slovenca« pod »Rosno« št. 500. (d) upravi št. IS2 Imam gotovino in bi kupil 100 do 200 tisoč Celjske Mestno hranilnice knjižico. Stavite mi ponudbo upravi Slovenca« pod Celjska Mestna« st. 579. (d) Knjižico Obrtne bnnke Ljubljana zn kakih 18,000 Din kupim in plačam tnkoj. Ponudite uprnvl -,Slovenca-pod slfro »Obrtna Ljubljana «t. r,X0. (d i Kompanjonko sprejmem k večji trgovini mešanega 1»1аца 7, nekaj kapitala In eventuelno koncesijo. Ponudi)« upravi Slovenca pod Sre čn t "»0S. (d) Usn^eiu Nappa suknjlCi 440.- Din pri PRESKER IjubJiaiia, Sv. fetra c. 14 Dvokolesa sc sprejme preko zimo v shrambo. Očiščenja, etnaj-llranje z ognjeni, ponik-ljanje in pokromanjo najceneje. — »Tribuna« H' Batjel. Ljubljana. KarlovSka c. 4. fl) Pisalni stroj dobro ohranjen, naprodaj Informacije: Kralja Petra trg 9. pritličje G) STARE KOVINE baker bron. medenino aluminij itd. kupuje i»> najvišjih dnevnih cenah Mostar Franc llvu kovin L.iobljniiH uaiJovitH m. Vam bo pomagal, da zopet ^adobite /dravje - pomoiijo zdravilnih svoistev /eli*č Ne bodite neprijatelj samemu sebi Obolenia pri mčni ali bolečine jir mesečni cišči imenstruncijii Vam uh au llersan-čai Ab Vas moti odebelelost Izamuičenost)? Ali liočcte biti vitlu? — Holorn morete uporabljat HKRSAN ČAJ. ■ „•no t' lrpeh na «vmutizmu in protinu Itfihtu). či to n potrebno? HI-.RSAN CAJ je sredstvo, ki Vam lahko olaiia muke. HF.RSAN CAJ pomaga tudi pri arteriosklerozi in hemoroidih Izlat , ilt|, Ali res ne veste da ie HERSAN CAJ dobro «redstvo pri obolenju >е1о:1сн, ieter in ledvic? HKRSAN CAJ se dobiva samo v originalnih zavojčkih Zahle vttjte brezplačno brošuro in vzorec pri: vseh lekarnah. RADIOSAN , ZAGREB. IÎUKLJANINOVA ULICA I »••i:. i>r. IW)34 i!i,w DAME! Ne zamudite ugodne prilike! Zaradi konca sezone raz-prodajamo damske in dekliške zimske plašče 20 do 50 odstotkov ceneje. Ker si lahko sedaj po nizki ceni nabavite dober plašč, je v Vašem interesu, da se takoj odločite za nakup, odkler je še lepa izbira! F. J. GORIC AR LJUBLJASIA, SV. PETRA CESTA 29 Pazite dobro na nas naslov ter številko 29 Posestva Naprodaj dvostanovanjska visoko pritlična hiša v okolic LJubljane, že pod meston Prevzame se lahko večja hipoteka Ljudske posojil nico v Ljubljani, za osta lo pa se vzamejo knjlžlct Mestno hranilnice aH pa Kmetsko posojilnice ljubljanske. Polzve se : Ora-žem I., Predovlčeva ul. 5 Majhno posestvo okrog 2 ha površine, s hišo ln gospodar, poslopjem, ob glavni cesti, v neposredni bližini Rogatca in 6 km oddaljeno od Rog. Slatine, naprodaj. -Vprašati: K. Kolterer -Rogatec. (P) V Brežicah ln okolici so naprodaj hite. stavblšča, vinogradi, sadovnjaki, gozdovi ln zaokroženi deli Attemeove-ga veleposeatva. Vprašati : Ing. Mlklau O.. Brežice Dvostanovanjska hiša » let stara, električna napeljava, gospodarsko poslopje, sadni, zelenjadnl vrt, primerno za javnega nameščenca, upokojenca ali obrtnika - ugodno naprodaj. Vprašati Zadružni dom, Slovenjgradec. p Velik vrt s stavbiščem v lepem kraju blizu Kranja, ograjen, poceni prodam ali zamenjam za majhno hišico na periferiji Ljubljane ali Zagreba. - Vprašati: Josiplna Perkovič, Banija št. 64, Karlovac. (p) Slaščičarna t vsem inventarjem, 10 let obstoječa, v krasnem letoviškem industrijskem mestu, brez konkurence -poeenl takoj naprodaj zaradi prevzema tovarniškega podjetja. - Ponudbe upravi »81.« pod »Ugodna prilika« St. 433. (p) Novo hišo s travnikom, prodam. Ižanska cesta 140. (P) Hiša (trisobna), velik vrt, v večjem prometnem kraju blizu Maribora, tik železniške postaje, pripravila za vsako obrt, zaradi preselitve ugodno naprodaj. Potreben kapital Din 35.000. Ponudbe pod »Hiša« upravi »Slovenca« v Mariboru. (p) Hišo z lokalom lepimi gospodarskimi prostori, pripravno za vsako obrt, ugodno prodam na GHnoah, Tržaška cesta. Informacijo: Fr. Zupančič, Rožna dolina cesta VIII St. 10. (p) Stavbna parcela 772 m1 v Mariborski ulici, nasproti Stadiona, naprodaj. Vprašati : Studentov-ska 9, v trgovini. (p) Zidano hišo z zemljiščem h kateri je prlstnvljena Učna mizarska delavnica In hlevcc za manjšo živino, prodam. Hiša leži ob državni in banovlnskl cesti v Sv. Petru v Sav. dolini. Ponudbe na: Partant Valentin, Sv. Peter. Mizarji pozor! V lepem kraju Gorenjske prodam dol hišo z vodno močjo, primerno tudi za drugo obrt. — Naslov v upravi »Slovenca« pod »t. 269.

Kupim hišo Zg. ali Sp. šiškl za ce-lo 100—120.000 Din. Po-îudbe upr. »S1.« pod »Ulica« št. 321. (p) Enostanovanjska hiša aanjša, z vrtom In njivo (preko 2000 m'), ugodno laprodaj. Informacije da-ie gostilna Kavčič, Celov ;ka c. 125 (telef. 22-97). Enonadstropno hišo dvostanovanjsko, pripravno za vsako obrt, tik postaje Škofljica, prodam. -Hafner, Škofljica 37. (p) Enonadstropna hiša z električno razsvetljavo, lepim vrtom ln sadovnjakom naprodaj. — Slejko, Planina pri Rakeku, (p) Več lepih travnikov suhih, v Izmeri 7500 do 8000 m', skoro ob glavni cesti v Ljubljani, poceni naprodaj. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 495. (p) Takoj se proda večje posestvo v LJubljani, -Moste, ki Ima več stavbnih parcel, jo na prometni točki, zelo pripravno za obrt, trgovino, posebno pa za pekarijo. Prevzame se lahko hipoteka pri Mestni hranil, ljubljanski 130.000 Din. Pismene ponudbe upr. »81.« pod »No zamudite prilike« St. 496. (p) Hišo v Ljubljani aH v neposredni bližini, pripravno za mizarsko obrt, kupim. V ponudbi točno navesti kraj, popis, ceno, plačilne pogoje. Ponudbe upr. »Slov.« pod »ReBen kupec« št. 033. (p) Parcelo za stavbo Orlova

ugodno prodam, ul. št. 11. Lepo posestvo z vpeljano gostilno, v lepem kraju okolice Ljubljane, 100 korakov od farne cerkve, 200 korakov od šole, takoj prodam. -Prevzame se lahko hipoteko za 65.000 Din pri Ljudski hran. ljublj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ugodna prilika« št. 529. (P) Gostilno, hišo okolica Ljubljane, velik vrt, velik promet, prodam za hranilne knjižico. Po-nudbe upra.vl »Slovenca« pod »Gostilna« St. P 539. Trgovska hiša v sredini Ljubljano, naprodaj. Ponudbe upravi »Slov.« pod šifro »Na prometu« St. P 541. (P) Ugodno prodam veliko hišo z gospodarskim poslopjem, velikim vrtom (parcelo), dobro Idočo pekarno, dvema lokaloma. Prometna točka v Ljubljani. Prevzem hipoteke. Naslov v upravi »Slovenca« pod Stev. 577. Posestvo lepa sončna loga, deset minut od drž. ceste med Blanco in Rajhenbtirgom prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 576. Prodam hišo za 150.000 Din. — Donos 9 odstotkov. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »9%« št. P 612. (P) Hišo z velikim vrtom. Stirl enosobna stanovanja — takoj prodam. Cesta na Loko 22, Trnovo. (p) Stanovanja IŠČEJO: Dvosobno stanovanje se Išče za maj. Ponudbe z navedbo ceno upravi »Slovenca« pod »Tri osebe brez otrok« štev. 319. Stanovanje tri- do štlrlsobno, komfortno, Iščem za marec aH april v vili v mestu. Zaželjena jo tudi garaža. Event. vzamem v najem tudi celo vilo. - Ponudbe upravi »Slov.« pod »Sončna lega« št. 371. (c) Stanovanje sobo, kuhinjo — iščem s februarjem. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Dobor plačnik« št. 490. (c) ODDAJO: Dvosobno stanovanje v podpritličju, oddam. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 486. (č) Dve veliki sobi ln predsobo, s centralno kurjavo, v I. nadstropju, v sredini mesta, oddamo. Prostori so primerni za pisarno. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 322. (s) Prazno sobo s posebnim vhodom, par-ketlrano, oddam v Pra žakovl ul. Vprašati »Bon-Bon«, Miklošičeva c. 30. f Lepo sobo oddam solidnemu gospodu. Fllgnerjeva ulica 13, II. n., vrata 15, (s) Sprejmem stanovalca lstotam sprejmem tudi sostanovalko. Vidovdanska cesta 4. (s) V centru oddam dvo sobi za pisarno. — lstotam tudi eno opremljeno sobo ali prazno. -Wolfova 10-1. (s) Opremljena sobica s posebnim vhodom se odda. Podmllščakova ulica 22, Ljubljana 7. (s) Dve veliki sončni sobi v prvem ali tretjem nadstropju takoj oddam. — Breg 18. Poizvedbe: Krl-ževnlška 11, od 11. do 12. ure. Rad — na tvoje — bi гаМ toda, kjer ie stanovanje! Ce ponledaš sen «1' najem.« pa je rešeno vprašanje IŠČEJO: vzamem v najem Grem tudi za samostojnega mlinarja. Ponudbe podružnici »Slovenca« v Celju pod »1. marec« 458. (BREZPLAČEN POUK V IGRAN3U! I ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN CENIK MEINEUHEROLP SU MAR/BOR * 102 Štirisobno stanovanje z vsemi pritlkllnami, oddam s februarjem. Informacije daje hišna lastnica dnevno med 13, in 15 uro na Kongresnem trgu St. 15-11. (č) Trisobno Stanovanje s kopalnico, oddam s februarjem v centru mesta. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 510. (č) Dvosobno stanovanje takoj oddam. - Ižanska c. št. 4 6, Dollnšelt Josip, (č) Enosobno stanovanje oddam. Ižanska c. 96. (č) Dvosobno stanovanje poceni oddam. Vič, Cesta na Brdo 165. Poizvedbe tudi v trgovini Kalar 144 Stanovanje trisobno ln er "obno, s štedilnikom, takoj oddam. Zeljarska 11. (č) Stanovanje trisobno, komfortno, s kopalnico, oddam v Trdinovi ulici S s I. februarjem. Naslov pri Aloma Company, LJubljana, Aleksandrova 2-1. (č) Majhno stanovanje dve sobi In kuhinja, se odda. Polzve so : Ljubljana, Stari trg 32. (č) Enosobno stanovanje s pritlkllnami oddani s 1. februarjem. 180 Din. Dravlje 106, Sojarjeva pot. (č) mmm Sobo elegantno opremljeno, s strogo separlranlm vhodom, oddam boljšemu gospodu takoj. Florjanska ulica 31-1. (s) Gostilno in mesarijo na prometnem kraju vzamem v najem. Dopise podružnici »Slovcnea« Celje. Pekarna na prometnem kraju se vzame v najem takoj aH pozneje. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod št. 586. (m) ODDAJO: Ribolov v občini Goričnica (For-mln-Gajevel-Malavas-Mu-retlncl) odda v najem Krlžntška graščina Velika Nedelja. Pojasnila v pisarni graščino. (n) Lokal na dvorišču, primeren za delavnico ali skladišče — so odda. Sv. Petra nasip št. 29. (n) Oddajo se večji lokali pripravni za obrt ail trgovino. — Polzve se : I. Oražem, Predovlčeva 5. n Delavnica na dvorišču, 4 x 8.50, na .Mestnem trgu 9, se odda takoj za mirno obrt. (n) Oddam za daljšo dobo v najem lepe, svetlo, obsežno prostore s stanovanjem ln pisarno, primerne za mehanika ull kleparja na prometnem kraju v Ljubljani. Naslov v upravi »Slov.« pod 561. Prostor v sredini mesta, ugoden za vse, so takoj odda. -Kolodvorska ul. 11. (n) Lokal za špecerijo aH drugo obrt, oddam. — Poljanska 33. (n) Trgovino z meš. blagom dam v najem v okdllcl Celja. Naslov v podruž-1 . (nj /enitbe Inteligenten fant poroči deklo do 30 let. Šivilja prednost. Ponudbe s sliko upravi »Slovenca« pod »Dobrosrčna« St. 462. Gospod tridesetih let, simpatičen, dobrosrčon, imejltelj lepega posestva v Ljubljani, želi poročiti gospodično, tudi vdovo. Cenjene ponudbo upravi »Slovenca« pod »Amor« št. 594. Tajnost zajamčena. (ž) Želim poročiti gospoda, ki ima veselje do poslovnega udejstvovanja, ter 100 do 160.000 Din za vpeljano dobro podjetje v Ljubljani. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »87« št. 596. (ž) Izjava in preklic Podpisani Noč Anton, posestnik ln tov. delavec na Koroški Beli St. 24, obžalujem ln prekllcujem. kar sem na dan obč. volitev dne 6. decembra 193 6 pred obč. hišo na Koroški Bell rekel, zlasti, da je g. Erlah Ivan, posestnik ln tov. delavec na Slov. Javorniku St. 20, vtaknil od cementa v žep 1200 dinarjev, s čemer sem mu očital, da je v času, ko je on vršil uradno funkcijo obč. predsednika, po-neverll zaupani mu denar, Izjavljam, da nimam nobenega povoda ln razloga očitati g. Erlahu takih stvari ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od zasebne tožbe. Kor. Bela, dne 28. decembra 1936. Noč Anton. Sodna dražba posestva k. o. Vesce, obstoječe iz hiše št. 27 v Selu, z gospodarskim poslopjem. kozolcem, vrtom, njivami, gozdom, z najnižjim ponudkom 41.319 Din — bo pri okrajnem sodišču v Kamniku dne 3. januarja 1937 ob 8 zjutraj soba 4. (o) Mesarji! Kupim 70 kg špeha od ti stega, ki kupi pogrezljlv šivalni stroj, skoro nov; cena 2200 Din. Naslov v upravi »Slov.« pod 571. k Staro zlato, zlato zobovfc ln srebrne krone kupujem oo najvišjih dnevnih cenah. A. KAJFE2 urar Uublfana, Miklošičeva 14 Kupimo večjo ali manjše količine jelovih in smre-. kovih hlodov posekanih aH na panju. Ponudbe upravi »Slov.« pod »101« P 18577. (k) Dražba Dne 11. januarja 1937 ol 11 bo na postaji Ljublja na glavn. kol. dražba enega vagona koksa, t. j. 10.030 kg. - Sklad, vodstvo. (o) Preklic Podpisani obžalujem ln prekllcujem žaljivke, katere sem Izrekel 22. 11. 1936 v Karlovcu o gospodu predsedniku društva vlakospremnega in pre-mikalnega osebja v Ljubljani. Vsi moji očitki so neosnovanl. Ivan Maiin-ček, zvan. II-I. v Ljubljani. (o) Starinske predmete kakor tudi dobro olira njene predmete, kt Jih tr te prodati, vzame v komisijsko prodajo ail pa kupi »Pri Makedoncu« -Ljubljana, Kolodvorska ulica 30. (k) Vsakovrstno zlato kupuje po naiviijib cenab CERNE, luvelir, Liubl ans Wolfova ulica it. 3. Kupimo večjo ali manjše kompleks smrekovih ali jelovih gozdov v last aH sečnjo. Ponudbe pod »102« P1S578 na »Slovenca«. (ki Cunje krojaško odrezko, stari papir, tekstilne odpadke ovčjo volno, govejo dlaki (aravco) — kupi vsako množino ARBEITER - MARIBOR Dravska 15 nlcl »Slovenca- Celje. Kovaški meh dobro ohranjen, kupim. • Naslov v upravi »Slov.« pod št. 509. (k) Knjigoveške Škarje (Deckelschore), na ročni iiogon, kupim. — Slplc, Kranj. (k) Slamoreznico močnejšo, rabljeno, tudi če je malo popravila potrebna, kupi J. Mali — Duplje, pošta Križe, (k) 5-7000 tekočih metrov 35 kg tekoči meter, težke železniške tračnice, po možnosti avstrijske tipe 10 A — so Iščejo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Tračnice« St. 436. (k) Knjige Mladika I,—V. letnik; Ženski svet I., II. letnik; Slovenske večernice 1 do 30 zv., kompl. ali posamezno ; Slovanska knjižnica — kupim. — Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Privatnik« 497. (k) Poljsko kovačnico kupim. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 514. (k) MUZIKA Miklošičeva1 * 4 Prodaja klavirje, muzlkallčne Instrumente, strune, glasbll-ne potrebščine. Popravila ln uglašuje vsa glaeblla stro kovnjaôko ln najceneje. Obč'na Limbuš. srez Maribor d. br. razpisuje pragmatično mesto ObtlnSKeiH) đelOVOdie. Šolska izobrazba 4, razrede srednje ali niej enake strokovne šole. Pravilno kolkovane prošnje, oprem1 jene z listinami po čl. 7, m 8. uredbe o občinskih uslužbencih je v ožiti v roku 1 meseca po objavi tega razpisa v Službenem listu pri tej občini. Uprava občine Limbui dne 2. januarja 1937. Predsednik: Jamnik Veveriine koie in vse ostale od divjačine kupuje nafdalje do 24. t. m. vsako količino, plača viije kakor vsak drugi Zdravič, LSubliana prej Florijanska ulica, zdaj Stari trg, nasproti kavarne Zalaznik Kdo postavi hišico ali posodi 60.000 Din državnemu uradniku na gotove mesečne obroke? Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zanesljiv« št. 396. DreiplaCno pošiljamo polzkupno вкаЧЦсо originalne CREME DARUVARI. Za stroske priložite 3 Oin v poštnih znamkah. Prepričali se boste sami, da |e to izvrstno polep-Sevamo sredsivo ki čez par dni odstrani vse nečistosti obraza. V vseh strokovnih trgovinah škatljica Din 15*— Po pošti pošilja: LEKARNA BLUM SUBOT1CA 107 Za štiriletno deklico s premoženjem Iščem dobre starše proti enkratnemu plačilu. — Pisati upravi »Slovenca« pod »20.000 Din« št. 591. (r) Kmetje-dolžniki pristopite k ustanavljajočemu Društvu za zaščito Interesov »kmetov-dolžnikov«, Ljubljana, Selenburgova 7/1, kjer dobite zanesljiva navodila ln vsestransko pomoč. (r) II Pohištvo i Gramofonske ploSCe Л slovensko petle. harmonika, plesni ln fllmpkl šlagerjlsamo u,, DO Dtn 30' -, rrr Vzamemo v račun tudi stare pjoSčeI Davčna poslovalnica se je preselila iz Selen-burgove ulice 7 v Kolodvorsko ulico 18, Ljubljana. (r) »Mea vietoria!« Dvignite pismo v upravi »Slovenca« v Mariboru. Bukov gozd pol ure od Lavcrce, dam izsekati. Polzve se: La-verca, Daljna vas št. 18, Katl Martino. (r) Mrtvo je tetn bres duše, mrtva bret pohištva soba, pridi k nam, poglej in tu ji, pa hvaležen bos do groba. VSAKOVRSTNE spalnice lz vezanega in trdega lesa, v moderni in solidni Izdelavi, kakor tudi k u h i n j e itd. vam nudi po najnižjih cenah mizarstvo Andlovic, Škofljica skladišče pohištva Ljubljana, Vegova ul. 6, nasproti Glasbene Matice Moderno spalnico pleskano, kuhinjske kredenco in postelje poceni proda Jos. Velkavrh, mizarstvo, Krakovska ul. 7, LJubljana. (s) Več modernih spalnic poceni proda mizarstvo Josip Goljar, Gosposvetska 13, dvorišče. (š) I Šivilje in krojači! Krojni tečaj za damska oblačila bo od 18. jan. do 6. febr. 1.1. Priglasitve sprejema Teodor Kune Ljubljana Aleksandrova c. 5, II. n. Citre in kitaro poučuje E. Mesgolits, Jurčičev trg 2/11. (u) SedmoŠolec Išče Inštrukclje, tudi za hrano in stanovanje. Poučuje tudi stenografijo. Cenj. ponudbe sprejema uprava »Slov.« pod »Violin"» 561. iu) Krojni tečaj Modni salon Jožice Kumelj poučuje damsko krojenje v naravni velikosti, na najmodernejši, zato najlažji način. Uspeh zajamčen! Prijave do 18. januarja: židovska ulica 8/HI Ljubljana. Zaslužek 1000 Din in tudi več lahko zaslužite s primerno majhnim Investiranjem, mesečno z delom doma. Pošljem ma-terijal, prevzamem gotove Izdelke. — Zahtevajte prospekte, priložite znamko. »Hemipa«, Pančevo, Brače Jovanovič br. 20. II Živali Pristni harcerji II žlahtni vrvivcl, so dobo poceni : Aljaževa e. 6-1.,; Antunovlč. (j) Kanarčki harcerji že večkrat odlikovani, samci iti plemenske samice, naprodaj. Puh, Rožna dolina Cesta XI. št. 15. j Kobila liplcanska, pet let stara, čiste pasme — naprodaj. Polzve se : Ljubljana —• Stari trg 32. + Nenadoma nas je za vedno zapustil naš najboljši oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod Babnik Karol posestnik in strojevodja drž. železnic v pokoju v 77. letu starosti, previden s svetotajstvi svete vere. Dragega, nepozabnegn pokojnika spremimo na njegovi zadnji poti v ponedeljek, dne 11. januarja 1937 ob štirih popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokoiiališče k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja. Ljubljana, dne 9. januarja 1937. Žalujoče rodbine: Babnik, Sircelj, Štele. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Čeč Izdajatelj: Ivan Rakovec Urednik: Viktor Cenčič