štev. 288. V Unbllanl, v ponedeljek, dne 19. decembra 1910. Leto xxxvill. = Velja po pošti: s Za celo leto naprej . K 26'— za pol leta „ . „ 13 — za četrt leta „ . „ 6-50 za en meaeo „ . „ 2 20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo inozemstvo „ 35'— == V upravništvo: s Za celo leto naprej . K 22-40 za pol leta „ . „ 11-20 za četrt leta „ . „ 5-60 za en meseo „ . „ 1-90 S pošiljanjem na dom stane na mesec 2 K. Posamezne St, 10 t. Inseratl: Enostolpna petltvrsta (72 mm): ■a enkrat . . . . po 15 v sa dvakrat . . . . „ 13 „ za trikrat......10 „ ■a več ko trikrat . „ 9 „ V reklamnih noticah stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljanju primeren popust. ; Izhaja:; vsak dan, lzvzemšl nedelje In praznike, ob 5. nrl popoldne. gar Uredništvo je v Kopitarjevi nllol éter. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne = sprejemajo. - Uredniškega telefona štev. 74. == Upravništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6. ta = Sprejema naročnino, inserate ln reklamacije. = ===== Upravnlškega telefona štev. 188. ===== Današnja številka obsega 6 strani. Povzdiga kmetijstva m Kranjskem. Časopise imamo zato, da se razgo-vorimo v njih. Potemtakem bo pač najbolje, da stopim v javnost na lastno pest, pa tudi na lastno odgovornost. Reč je tako važna, da se ji morajo umakniti vsi, prav vsi osebni oziri. Gre se za deželno-kulturni referat v deželnem odboru, zlasti za oddelek, ki se tiče živinoreje. Zdaj ga ima poslanec ustavi zvestega veleposestva grof Bar-bo. Deželni glavar ima pravico razdeljevati deželnim odbornikom referate, kakor sam hoče. Brezdvojbe je bil njegov namen pritegniti vse odbornike k vspešnemu delu in jim vsled tega od-kazati referate, ki so jim osebno všeč. Zato je ustregel grofu Barbotu in mu dal referat, ki ga je prej imel naš poslanec Povše. Odkrito naj povem, da bi jaz, ko bi imel v tem oziru kaj vpliva, tega nikdar ne bil storil. Poročevalec je pač formalno odvisen od večine deželnega odbora, in ta je naša, toda dejansko so razmere drugačne. Kako sitno je za naše odbornike, če morajo z nekim sumom paziti na vsak predlog iz tako obširnega delokroga in tako šele nenaravnost dati akciji za povzdi-go kmetijskega gospodarstva, ki so zanjo konečno le sami odgovorni, pravo smer. Poročevalec daje vedno svojemu delokrogu pečat svoje osebnosti, svojega uma, značaja in strankarstva. To velja za vse. Neokusno bi se mi zdelo, da bi v ti zvezi podajal kako karakteristiko grofa Barbota kot strankarja. To pa smem trditi, ne da bi se bal ugovora, da mu je vsled njegove socialne stopinje in njegovega strankarskega stališča manjkalo priložnosti, spoznati naše ljudstvo in njegovo sposobnost za gospodarski napredek in da drugače gleda na ljudstvo, nego nas kateri. Pri deželni kulturi, zlasti pa pri vsem delu, ki se tiče povzdige kmetijstva, je neposreden stik z ljudstvom neobhodno potreben. Treba je vzgoje, treba zdravil; vzgojevatelj in zdravnik pa potrebujejo najprej zaupanja do sebe, ki ga seveda morata vračevati z zaupanjem do vzgojevancev in bolnikov. Pa pustimo to reč! Moja sodba se glasi: Tudi ko bi imel grof Barbo vse lastnosti dobrega poročevalca za deželno kulturo, bi vendar v sedanjih razmerah ravno vsled pomanjkljive uredbe, — to je seveda le moja sodba, — gospodarski napredek ne mogel najti v delovanju deželnega odbora liste iniciative in opore, ki jo zasluži, in ki jo omogočujejo razpoložena denarna sredstva in razpoložni strokovnjaki. Pomanjkljivost, ki je po mojih mislih bistvenega značaja, je v tein, da ni enotnega vodstva. Že to, da. je zadružništvo in da so melioracije v drugih rokah, nego povzdiga živinoreje, je nerodno. Zadružništvo ima zdaj dr. Pegan v referatu, melioracije pa dr. Lampe. Malemu in srednjemu kmetu je nemogoče napredovati v živinoreji brez zadrug, nemogoče pa tudi brez izboljšanja travnikov in pašnikov. Po sedanji razdelitvi mora nujno priti do kompetenč-nih konfliktov, ki pri njih brez dvojbe silno trpi reč sama. Samo mimogrede na j omenjam, da menda še tudi ni konečno določeno, kdo zvršuj posle živinorejskega, in kdo mlekarskega nadzornika. Tu se seveda najložje napravi red in razmere same kategorično zahtevajo, da se tudi v resnici takoj zvrši, kar je treba. Deželnega zbora sklepi so jasni; gotovo morajo imeti v vsakem slučaju večjo veljavo, nego kake osebne težave, ali osebni oziri. Zdaj ni enotnosti v živinorejskem nadzorništvu in to seveda slabo vpliva. Če 11. pr. en deželni strokovnjak poudarja, naj se ustanove male živinorejske zadruge, drugi pa <0 pobija in proti temu agitira, ne pridemo nikamor. Pomanjkanje enotnosti se je pokazalo tudi pri organizaciji kmetijskih tečajev. Samo to rečem: tako ne sme več biti. Kdor hoče vedeti, zakaj to trdim, naj se pouči, kako je bilo n. pr. v Dobrepoljah in kako v Stu-denem, pa mi bo pritrdil. Enotno vodstvo je v sedanjih razmerah zlasti glede na živinorejo nemogoče, ker ni jasnosti med deželnim odborom in kmetijsko družbo. Državni prispevek za povzdigo naše živinoreje se sme porabljati samo v sporazumu deželnega odbora in Kmetijske družbe. Tako veli zakon. Nesporazumi jenja, prepiri so vsled tega zelo lahko mogoči. Tu je treba poseči vmes in premostiti ovire. Po moji sodbi bi to lahko šlo in če se tako more priti do enotnega dela, se I udi mora. Po drugih deželah ima deželni kulturni svet nepo-srednje, enotno vodstvo v kmetijskih zadevah. Deželni odbor je lakorekoč druga, nadziralna oblast. Pri nas še nimamo deželnega kulturnega sveta. Kdaj bo deželni zbor mogel sklepati o njem, ne vemo. Dokler ga pa nimamo, pa sedaj lahko prevzame Kmetijska družba njegove posle. Deželni odbor naj ji prepusti živinorejskega nadzornika in inštruktorja, sadjerejskega in mlekarskega nadzornika, določi tiste načelne reči, o katerih si pridrži sklepanje in vse bi šlo v redu. Upravno delo deželnega odbora je tako obširno, da pravzaprav ne more opravljati poslov, ki se tičejo kmetijske tehniko in gospodarstva. Nadzirati in podpirati jih more, ne pa voditi. Po mojem nasvetu bi Kmetijska družba večinoma sama sklepala o tekočih rečeh; glede na tiste, ki bi si jih konečno pridržal deželni odbor, bi mu pa predložila svoje predloge. Deželni odbor bi le razbremenil, poslovalo bi se lahko hitro in ceneje; z enotnim vodstvom bi bil tudi uspeh zagotovljen. Moj nasvet je s tem izročen javnosti. Svoje tovariše, kmečke deželne poslance, Kmečke zveze, Živinorejske- in Kmetijske zadruge prosim, naj ga premislijo in naj se prične s letu mojim člankom javna enketa v ti zadevi. Prepričan sem. da bo s tem eno najvažnejših vprašanj našega javnega življenja dobilo odgovor. Dr. Krek. Biamaža stranke šnoasa. M a rib o r, IS. dec. 1910. Niti v sanjah si bivši socialni demokrat Linhart ni mislil, da bo shod štajercijancev tako žalostno končal. 1/. Ptuja je poslal v mariborski okraj na tisoče vabil. Renegatje in prijatelji šnopsa so razvili po vseh občinah mariborskega okraja strastno agitacijo, shod se je naznanjal po občinskih slugah pri cerkvah, a prišlo je le borno število kmetov na shod. Videli smo na shodu mariborsko poulično fakinažo, med njo pa pomešane zastopnike »Lehrerbunda« : Saduja, Bresnika, Schetina, VVernilznigga in tir. ter vse uemškutarske krčmarje, biriče in nekatere od gospodarjev odvisne hlapce in viničarje. Korporativno so prišli proizvajalci šnopsa, mestni uradniki in slična gospoda. Namen shoda je bil delati štimungo zoper slovensko ob-slrukcijo v deželnem zboru štajerskem. Nek Francelj Girstmayr je otvoril zborovanje in je brez volitve predsedstva vodil zborovanje. Najprve je prišel k besedi urednik »Štajerca«, znani Linhart. Predsednik je najprej dal na glasovanje, ali naj govorijo govorniki slovenski ali nemški. Seveda so vzdignili vsi nemškutarji kar po dve roki za nemščino. Pogumna četa v ozadju dvorane je zahtevala, da naj se govori slovenski. Naslal je hrup. Vztrepetal je ubogi Linhart, misleč, sedaj bo shod razbit. Pustili smo ga govoriti. A vedno močnejša naša četa ga je vedno prekinjala z burnimi medklici. Linhart je ubijal obstrukcijskega zmaja, a sumo s frazami, izogibal se je golih dejstev in številk. Pritrjevanje je bilo slišati le tedaj, če je kak Lehrerbundovec blek-nil kako neumno nemškutarsko. Le renegatje a la Senekovvitsch, Girst-mayr, Pukl in dr. so prikimavali Linhartu. Slovenska opozicija se je krolio-tala in z osoljenimi medklici grenila Linhartu govor. Odkrito je Linhart priznal, da je »klerikalna« slovenska stranka silno nevarna nemškutarstvu, ker ima dobro izvežbane agitatorje in govornike. Nazadnje je izrazil »upanje«, da bo enkrat še tudi stajerčeva stranka prišla na površje. Predlagal je oh koncu neko resolucijo, ki hi naj bila nezaupnica slovenskim poslancem in s katero se protestira proti obstrukciji. Bila je sprejeta samo z vpitjem nem-čurjev. Pri protiglasovanju je slovenska opozicija mogočno protestirala. Pri tem je prišlo do viharnih prizorov. Vpilo se je vsevprek. Sam Linhart je prišel v strahu k našim možem in jim zagotovil besedo, če mirujejo. Takoj se je oglasil posestnik in odbornik Kmečke Zveze, Zebot, k besedi. Vpitje nemčurjev ga je spremljalo, ko je šel na oder. Začel je govorili slovensko. To je tako razburilo zbrane Šlajercijance, da so zagnali huronski krik in so zahtevali, naj govori nemški. A 011 se ni udal. Razprostrl je slovensko vabilo, s katerim se je vabilo na shod: »Zakaj vabite ljudi s slovenskimi vabili, če nas ne pustite slovenski govoriti?« Za trenutek zopet mir, a ko hoče Zebot zopet govoriti, nastane zopel šum in krik. Govorniški oder obkolijo najdrznejši renegatje. Vse je napeto. Ilrum vedno večji. Govornik noče govoriti nemški. Predsednik zvoni. Linhart miri. Zboro-valci nato z večino sklenejo, da ne pripustijo slovenskega govora. Vicieč, da z zarukanci nič ne opravi, prostovoljno zapusti Zebot govorniški oder. Renegalje vpijejo veselja, Zebot pa se hudomušno zahvaljuje, idoč po dvorani, za olikane ovacije. — Iv besedi se nato še oglasi urednik »Straže«, g. Kemperle. Sikali so nemškutarski kolovodje od jeze, ko so videli, da se naši eden za drugim oglašajo k besedi. Možko stopa g. K e m p e r 1 e skozi dvorano na oder. Trenoten mir. G. Kemperle izjavi takoj, tla ne ho govoril v frazah, kakor Linhart, 011 hoče s številkami in dokazi zavračati neresnične trditve Linhartove. A tucli tega govornika nemškutarski mob ni pustil govoriti. Stavek: »Nemškonacijonalna večina v deželnem zboru je kriva slabega gospodarskega položaja v deželi,« je bil zadosti, tla je vsa renegatska zalega začela vipti kot obsedena. A g. Kemperle se ni dal kar tako ugnati. Vztrajal je na odru. Linhart in urednik Marburgerce, češki renegat, Jan sta skakala kot obsedena okrog odra. Kemperle še noče ili. Da se rešijo nevarne situacije, predlaga predsednik konec debate in konec je bil vsega. Naši so odšli kol zmagovalci iz dvorane. Ni prišlo do ustanovitve »Kmečke napredne slranke«, kakor se je prej razglašalo. — Znamenito za oliko Štajercijancev, to je penzijonira-nih uradnikov, učiteljev, šnopsarjev in krčmarjev je, da so se rabili od prirediteljev shocla izrazi, ki spadajo res samo v šnopsarijc in zbirališča vaga-bundov. In stranka, ki ima lake ljudi, ne bo nikdar delala javnega mnenja tudi ne bo imela zaupanja spoduje-štajerskega ljudstva! KRAJNA MINISTRSTVA. Praga, 19. decembra. »Boheinia« poroča, da bo zopet zasedeno mesto nemškega krajnega ministra in da postane nemški krajanski minister Pa-eher. ČEŠKI AGRARCI IN SPRAVNA POGAJANJA. Iraga, 19. decembra. Izvršilni odbor čc-kih agrarccv je naročil češkim egrarnim poslancem, naj se udeleže tudi prihodnjih spravnih konic- ' reuc, KAKO SODIJO ČEŠKI RADIKALCI O POLOŽAJU. Praga, 19. decembra. Češki radi-kalci so priredili v Kraljevih Vinogradih shod, na katerem so razpravljali e zadnjih političnih dogodkih in o nem-ško-češki spravi. Poslanec Sokol naglasa, da znajo zdaj dunajski krogi, da »e češko vprašanje ne zamore lahko odstraniti. Češka delegacija naj zdaj zahteva, tla se izpremeni /.istem. Če se ne reši češko vprašanje, se ne reši kriza. Poslanec dr. Ilejn pozdravlja, kei se je iztrgalo vodslvo češke politike dr Kramafu. Choc je izjavil: Češki radi-kalci st> toliko časa ne udeleže spravnih konferenc, dokler se ne izpremeni« ta poslovnik in volivni red češkega deželnega zbora. Češki radikalci bode preprečili imenovanje reških poslancev za ministre toliko časa, dokler se ne sanirajo deželne finance in doklei se ne reši jezikovno vprašanje. BANČNI PROVIZORIJ V OGRSKEM DRŽAVNEM ZBORU. Bančnega provizorija na Ogrskem do novega leta ne bodo mogli rešiti ker napoveduje proti predlogi Justho-va stranka boj. Ogrska vlada bo zate sklonila sama dogovor z avstro-ogrske banko, kakor se je lo zgodilo 1. 1898 in 1899. ZBLIŽANJE MED NEMCI IN ANGLEŽI. Angleški lisli, unionistični in liberalni, so pričeli pisati za zbližanje Angležev z Nemčijo. FRANCOZI HUDI NA RUSE. Izvolski je že došel \ Pariz in prevzel |)osle ruskega poslaništva v Parizu in se I udi predstavil predsedniku 1'allieresu. Značilno je, tla i>išc ob tej priliki »Siecle« o ruskih diplomatih, da so naivni, ker zatrjajo. tla se Busija ne namerava udeležiti kake evropske vojske. Lisi naglasa, tla zato zveza z Rusijo nima nikake vrednosti in da postopajo Francozi pametnejše, če nalagajo svoj denar rajši za domačo obrambo, kakor pa v ruskih železnicah. VOLITVE NA ANGLEŠKEM. Volitve po mestih so zdaj končane. Izvoljenih je 125 liberalcev, 178 unio-nistov, 24 članov delavske stranke, Ili Bedmondovih in \ pristaši O' Briensa Liberalci so pridobili 11, unionisti 18 in delavska stranka i mandate. Slovanski rofulk. Nečnvcn pritisk na češkega očeta se je zgodil pred kratkim v Zatecu. Tamosnji čevljar Čeli M. stanuje v hiši, ki je lastnina znanega Dreherja, lastnika švehatske pivovarne. Čevljarjev sinček je vpisan v šolo, ki jo vzdržuje »Ustreilni Malice Skolska« v Zatecu. Na očeta so Nemci pritiskali, tla naj dečka iz matične šole meti šolskim letom vzame ter ga vpiše v nemško javno šolo. Pravni zastopnik Dreherja, dr. Margolin, mu je celo žugal, tla se mu odpove stanovanje. Vsled tega pritiska prisiljen je omenjeni oče napisal okrajnemu šolskemu svetu v Zatecu prošnjo, ki v njej izrecno trdi, tla mu je dr. Margolin naznanil odpoved stanovanja v slučaju, ako ne vpiše dečka v nemško šolo. V prošnji omenja, tla je s tem njegov obstanek v nevarnosti, ker izgubi ne h' stanovanje, temveč tudi svoje odjemalce in tako pride s svojo družino v veliko revščino. Okrajni šolski svet je prošnjo čevljarjevo poslal vodstvu ma-tične šole, da izrazi o ti zadevi svoje mnenje, in tako je prišla cela reč na dan. Zanimivo je, da takšen pritisk si upa povzročili bogati Dreher, katerega pivo se tudi v čeških in slovanskih gostilnah pije. Ako bi se kdo kaj takega predrznil storiti v Pragi ali v Ljubljani nasproti Nemcem, kakšen hrup bi nastal ne h- med avstrijskimi, ampak tudi med pruskimi Nemci! Le-ta slučaj je seveda čuden dokaz o spravljivosti Nemcev v sedanji dobi, ki je gotovo zdo važna iu značilna. 125 000 Poljakov biva bojda na Slovaškem in za te so poteguje krakovski »Slo\vianski Svviat« v novembrovi številki; zahteva za to Poljake narodne pravice, da se ne utopijo med Slovaki, zahteva poljsko šolo in duhovnike. K temu slovaški požunski list »Slov. Lu-dove Noviny« omenjajo: Koncčno bi to ne bilo nič kaj hudega, ako bi kulturna sila poljskega naroda, ki šteje 23 milijonov duš, posegla v naše-gorske občine, nam bi to le koristilo. Toda baš pri naših Poljakih se je pokazala vsa mi-zerija šlahčiške velikogospodske poljsko politiko. Ko so obmejni niažarski orožniki, služnovci in občinski pisači naravnost mučili Poljake, ko so prišli k hišnemu gospodarju z bajoneti tov so mu ukazali, da naj se v šestih urah izseli iz vasi — in gospodar jc moral pustiti hišo in celo gospodarstvo v rop drugim, sicer bi ga bili nasilno izgnali (za vlade Djura Uulle v Oravi), takrat so zaman naši poljski sosedje klicali na pomoč, gospod Glombinski so je bratil z Andrassyjem in za »učislt Polak6w na Wongrech« ni bilo obrambe, ni bilo postave, ni bilo foruma, ki bi bilo rešilo Poljake nasilja. Takrat se jo poljska gospoda navdušeno bratila v Budimpešti in v Krakovu pri kozarcu z ma-žarskirni nasilniki. Nemška agitacija v Galiciji leze že poljski gospodi za nohte. Tako piše »Nowa Reforma«: »Nemška agitacija, iinportovana k nam v Galicijo iz tujine, se jo še zmerom podpirala po nemarnosti poljskega občinstva in po naklonjenosti dunajsko vlade. Zato raste vsak dan bolj. Cela stoletja smo živeli v miru z nemškimi naseljenci, ki so po deželi raztreseni, a v zadnjem času nastopajo pri nas razni tuji pokrovitelji, ki netijo v Galiciji nov narodni nem-ško-poljski spor, ščuvajo prebivalce ter umetno vzbujajo v njih nezadovoljnost.« — V Galiciji zlasti delujeti društvi »Bund der christlichen Deutschen in Galizien« in »Galizischer landvrirt-schaftlicher Verband«. Nedavno je bil v Galiciji tudi slaboznana bivši minister Schroinor, da bi tudi tam »blagodejno:« deloval. Ta mož si je že pridobil za nemštvo nevenljivili zaslug. Topoži v Prahaticah in Kašporskih gorah, praški buršovski bumli, razbitje dveh poizkusov za češko-nemško spravo, prod tem pa potovalno tehtanje po Nemčiji, da s priberačenim denarjem moro vzdržati kohorto »rjovečih šrift-lajterjev« — to so gotovo neminljive zasluge. In vse to dela Njegovega Veličanstva tajni svetovalec, okscelenca dr. Schreiner, ki je nekoč spadal v Kla-tovih k najbolj ekstremnim češkim dijakom! Dnevne novice. '+ Shod Jugoslovanske strokovne «veze se je vršil včeraj ob i. uri popoldne na Sein pri Ljubljani. Bil jc dobro obiskan. Govoril jo dr. I. Zaje ob navdušenem pritrjevanju zborovalcev. Govorila sta I udi Ravnikar, predsednik «kupinc na Solu in Oražen kot zastop-tiik občine. -f- Na strokovnem shodu jeseniškega delavstva, ki so je vršil v »Delavskem domu«, jo govoril v nedeljo, :lne 18. t. m., urednik Moškcrc. Razpravljal jo o potrebi delavskega stanovskega in zadružnega združevanja z ozirom na organizacije, gospodarske in bojne, podjetnikov, z ozirom na nastop podjetnikov v industrijskem svetu proti delavskim zahtevam in z ozirom na sedanjo draginjo, ki jo povzroča predvsem kopičenje kapitala v rokah par svtovnih denar, mogotcev. Pri razpravi toplo priporočata tov. Čebuli Fr. in Štefan Weber delavstvu, naj agitira «a to, da se »Naša Moč« še bolj, kakor je, razširi mod delavstvom. Shod je vodil lov. Krivec, zapisnik je vodil tov. Hafner. •■f Deželni odbor jc imenoval v zdravstveni za stop za ljubljansko okolico Antona Lajovica, uslužbenca tobačno tovarne. To imenovanje delavca v zdravstveni zastop priča o demokratičnem vetru, ki veje po naši deželi. + Iz deželnega odbora. Za ofici-ftnta jc imenovan L Gamerc. A' zdravstveni zastop ljubljansko okolice jo imenovan J. Sajovic. Odgonskim sprevodnikom je imenovan Jernej Perdan. + O »kravjih kupčijah« zopet vpijejo naši liberalci, predvsem »Slovenski Narod« in Soča«. Iz same nevoščlji-vosti pišeta ta dva poštena lista, da so postali slovenski »klerikalci« vladinov-cl, ker so glasovali za proračunski pro-vizorij, čeravno je poslanec dr. Korošec izjavil, da so proračun no dovoli vladi, ki jo in statu demissionis, ampak si ga parlament dovoljuje le sobi za vzdrževanje ustavnosti in čeravno je »Sočin« ljubljenec, dvorni svetnik ilr. Ploj, i ravno istimi razlogi opravi- čeval svoje in »Zveze južnih Slovanov« glasovanje za proračunski provizorij. »Soča« piše med drugim: »Kakor so zatrjuje, so dobili (klerikalci) za to več obljub; med njimi baje ta, da ne bo razpuščen goriški deželni zbor!« Vprašamo »Sočo«, kako obljube*pa so dobili liberalci od vlade, ko jc vendar tudi njih zastopnik dvorni svetnik dr. Ploj glasoval za proračunski provizorij? Morebiti vendar no zagotovilo, da bode vlada pokrila neki odprti kredit, v približnem znesku 193.000 kron? Sicer pa se nobeden, kdor ima le pol grama soli v glavi, ne zmeni za to pisanje. Kdor še pomni, kako so liberalci očitali dr. šusteršiču kravje kupčije, ker ni v de-legacijskem odseku prijel Buriana in kako so liberalni zastopniki potem, ko jo šusteršič Buriana res prijel, za Buriana glasovali, ta ve ceniti vrednost teh očitkov. S. L. S. ni treba delati nobenih kravjih kupčij, ker je brez njih dosegla uspehe in jih še bo, dočim doživljajo tisti, ki imajo celo svoje mandate le po vladni milosti, same polome. In tako bo tudi nadalje! -f Teta »Edinost« ima od nekdaj to slabo navado, da svoj nos vtika v stvari, ki ji nič mar niso. In navadno so seveda zgodi, da se pri tem opeče, posebno kadar se spravi na cerkveno polje, kamor jo njeno nagnjenje posebno vleče. Te dni jc Vatikan djal na indeks neki članek duhovnika in profesorja bogoslovja v Freiburgu, saksonskega princa Maksa in »Osservatore« jc pri tej priliki princa prijel, ker je, no d a bi navedel dokazov, očital papežem in kuriji naravnost f a I z i i i k a c i j o dekretov glede na unijo na florentinskem cerkvenem zboru. Pa tudi v dogmatičnem oziru je princ pokazal, da vzlic. temu, da je profesor teologije, na svojem polju ni čisto siguren. Princ Maks se je pa cenzuri Vatikana tudi spoštljivo uklonil in s toni je zadeva rešena. Le liberalni listi to stvar vlečejo dalje, da bi si zopet privoščili katoliško cerkev, in koder poje zbor liberalnih tičev svoje melodije, tam ne sme manjkati naše »Edinosti« z njenimi elegičnimi glasovi. Tako piše zdaj tudi glede princa Maksa: »Povdarjali smo že večkrat, da veje sedaj v Vatikanu duh, ki bi bil morda na mestu pred 500 loti, ki pa dandanes nikakor ni več. Z raznimi »motu pro-prii«, z bojem proti modernizmu, za-hteva.njom priseg, ki se protivijo vesti in prepričanju, so v naših časih pač ne dosega več zaželjenih uspehov! Na vseh koncih in krajih iščejo moderniste in krivoverce, in španski kardinali, ki delajo sedaj lepo in grdo vreme v Vati-kanu, bi menda najrajše kar na novo vpeljali nekdanjo slovito špansko inkvizicijo. Dokler vodijo iz Vatikana boj proti framazonom in sovražnikom vere, jo ta, boj umljiv in naraven. Ali kaj naj rečemo k temu, da so začeli voditi iz Vatikana borbo tudi proti takim duhovnikom, na katerih katoliškem prepričanju pač ni dvomiti?!!« — Ljuba »Edinost«, daj so malo podučiti, oziroma »Edinost« naj sama poduči »teologa« v svojem uredništvu, da če je boj zoper sovražnike vere umljiv in naraven, je še bolj umljiv in šc bolj naraven in še bolj upravičen boj zoper duhovnika in profesorja teologije, ki trdi zmote in dajo tako sovražnikom v roko orožje zoper sveto cerkev. Tudi mi vemo, da je princ Maks prepričan katolik, potem pa je še hujše, če zmote razširja! Ali «Edinost» res ni vstanu kaj tako enostavnega kapirati? -f- Resnicoljubnost lista mladinov. List mladinov je eden izmed onih listov. ki živi od neresnice. Zlasti rad prinaša neresnične vesti o naših denarnih zavodih iz čisto prozornih namenov. Pred nedavnim časom jc list mladinov prinesel vest, da daje »Ljudska posojilnica« ogromna posojila v Galicijo, katerih varnost je zelo dvomljiva. »Ljudska posojilnica« v Galicijo nikdar ni dajala posojil in si je to list mladinov z namenom javnost razburjati, enostavno izmislil, kar je pozneje glavni urednik in lastnik mladinskega lista v pravdi proti svojemu bivšemu uslužbencu pred sodiščem izrecno pov-darjal. Takrat je moral list mladinov prinesti tudi popravek »Ljudsko posojilnico«, ki je bila v dotični notici izročilo imenovana in torej za popravek opravičena. Dne 14. t. m. jo prinesel »resnicoljubni« list mladinov zopet vest, da se jc čez štiri milijone kron dvignilo v ljubljanskem klerikalnem denarnem zavodu in namigava, da jo ta denarni zavod, »Ljudska posojilnica«, no da. bi jo izrečno imenoval, boječ se v svoji priznani »resnicoljubnosti«, da dobi drugače takoj popravek. Zgorajšnjo vest jo posnela po listu mladinov »Tagospost«, samo da se ji je ta vest zdela zelo neverjetna in je vsled tega izrečno povdarjala, da poroča po listu mladinov Iri posebno še dostavila, da se je ba j-o dvignilo v zadnjih dneh iz »Ljudske posojilnice« Štiri milijone kron. Dno 18. t. m. je prinesla »Tages-post« pojasnilo »Ljudske posojilnice«, v katerem se označuje ravno označena vest mladinskega lista kot neresnična in se navaja, da se jo v mesecu decembru od 1. do 15. dvignilo 229.715 K in vložilo 217.395 K, da se morajo potemtakem dvigi, ki odgovarjajo popolnoma potrebam, smatrati kot normalni, kar sledi tudi iz okolnosti, da se Je v preteklem letu, v katerem je znašalo stanje hranilnih vlog 19,172.000 K v Istem času t. j. od 1. do 15. decembra, dvignilo 175.556 K, med tem ko je stanje vlog letos doseglo 20,363.000 K. Kdor še veruje na resnicoljubnost lista mladinov, mora biti gluh in slep. Da si je zgoraj omenjilo vest o »Ljudski posojilnici« list mladinov kratkomalo izmislil, priznal bode njega glavni urednik in lastnik pri morebitni prihodnji sodni razpravi, ko se bode zopet spri s svojimi uslužbenci. -f- Izplačila na račun političnih oblastev na Kranjskem po poštni hranilnici na Dunaju. Udeležena osrednja oblastva so ukazala, da je med drugim tudi vsa izplačila, ki so jih doslej nakazovali deželna oblastva (deželna vlada), deželni šolski svet in deželna komisija za agrarske operacije na Kranjskem od 1. januarja 1911 dalje izvrševati po poštni hranilnici na Dunaju s posredovanjem deželnovladnoga računskega oddelka v Ljubljani, na katerega je pošiljati tudi morebitne reklamacije. 1\ tem izplačilom spadajo zlasti: i. vsi aktivitetni prejemki; 2. nagrade, dnovščine in mezde, doneski za bolniške blagajne in doneski za zavarovanje zoper nezgode, stroški za pripomoč in nadomeščanje, potni stroški in dijete, pavšali, talijo, najemnino in zemljarine, zemljiške odškodnine in odkupi, zaslužek dobaviteljev in po-godnikov, zasilne podporo, posojila in subvencije; 3. zlasti glede naučnih stvari tudi: cerkvene potrebščine, ustanove, doneski naučne potrebščine, uradne in pisarniške potrebščine, davki, režijski stroški, patronatski izdatki, izredni izdatki; 4. razen tega tudi glede verskega zaklada: alimentacije, clo-tacijc in dopolnila, oskrbovalni stroški, pasivne obresti, pokojnine, provizije, miloščine; 5. depoziti v štetem denarju. — Glede toga, da bi se novi način izplačevanja raztegnil tudi na račun melioracijskega zaklada, si je poljedelsko ministrstvo pridržalo končno odločitev. Od izplačil po poštni hranilnice so izvzeta: Izplačila upravičenih prejemnikov, ki žive v inozemstvu; izplačila, ki so morajo šteti v zlatu; izplačila na račun Ogrske, skupnih oblastev in samoupravnih organov; vzdrževalni doneski, ki se v zmislu zakona z dne 21. julija 1908, drž. zak. št. 141, plačujejo svojcem k orožni (službeni) vaji pozvanih, oziroma v vojaško iz-učbo pozvanih, in do nadaljne odredbe izplačila na račun učiteljskega pokojninskega zaklada in normalno-šolske-ga zaklada, kakor tudi ponapredščine za zopetno zasaditev vinogradov, ki jih je uničila trtna uš. Da, so preprečijo zakasnitve, oziroma ovire v izplačilih po poštni hranilnici, jo brezpogojno potrebno, da upravičeni prejemniki vselej svojo natančno adreso pravilno napovedo (ime in priimek, službeni značaj, stanovišče, okraj, eventualno zadnjo pošto, dalje v mestih in trgih cesto in hišno številko). Osebo, ki uživajo pokojnino, prebende, ustanovo, morajo vsako pre-membo svojega bivališča in stanovanja takoj naznaniti računskemu oddelku c. kr. deželne vlade. Izplačila se morejo izvršiti v štetem denarju ali pa z zapisom v imenik (clearing-promet). Računski oddelek c. kr. deželne vlade jo posredovalni urad za vse tukaj omenjene izdatke, ki se izplačujejo s poštno hranilnico na račun zgoraj navedenih oblastev v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru. -f Slomškova podružnica za reško dolino je imela 15. decembra občni zbor v Trnovem, pri katerem je prekrasno predaval g. prof. dr. Man tu an i iz Ljubljano: »O vzgoji za umetnost.« V nad eno uro trajajočem predavanju je dal mnogoštevilnim članom podružnice mnogo navodil, kako postopati pri otrocih, da bodo znali gledati, poznavati, občudovati umetnijo. Pri tem je navedel mnogo primerov iz lastne izkušnje. Priznati moramo, da zna gospod dr. Mantuani uprav navdušiti za kako stvar. Obljubil jc na splošno prošnjo, da objavi svoj referat. Prisrčna mu hvala. Po tajnikovem in blagajni-kovem poročilu volil so jo. odbor, ki se jo takoj tudi sestavil tako-le: Predsednik nadučitelj Janko Grad v Košani, podpredsednik dekan dr. Jos. M. Kr-žišnik v Trnovem, tajnik nadučitelj Iv. šullgoj v Dol. Zenionu, blagajničurka šolska voditeljica Lucija Trn in pu J v I Vrhovom, odbornika župnik g. Martin Škrjanec iz Proma in šolska voditeljica Pavla Vilhar iz Kala. + Proračun mesta Pulj. Ministrstvo za notranje zadeve ni predložilo proračuna mesta Pulj cesarju v sankcijo. To pa radi toga, ker soja deželnega odbora, v kateri se jo omenjeni proračun obravnaval, po odstranitvi hrvaškega deželnega odbornika ni bila sklepčna. Povod tej odstranitvi hrvaškega deželnega odbornika je bil ta, ker se Lahi nočejo držati ob podržav-ljenju njihove laške gimnazije v Pulju dane besede, da sprejme šolo Družbe sv. Cirila in Metoda za Istro v Pulju v oskrbo mesto ali dežela. Lahi so napravili s tem izborno kupčijo. Saj so dobili popolno laško gimnazijo, med tem ko so se zavezali dati Istranom le eno ubogo ljudsko šolo. Sedaj pa so Lahi svojo besedo snedli. Kaj bo rekla k temu vlada, ko je vendar ona prevzela laško gimnazijo pod pogojem, da prevzame mesto oziroma dežela, hrvaško ljudsko šolo sv. Cirila in Metoda? Čuditi se je pa pri toni nekoliko tudi hrvaškim zastopnikom, da so se dali tako enostavno ujeti. Lahi so skoro gotovo zopet, računali na znano dobrodušnost, hrvaških zastopnikov; zato tudi ta famožna točka, da so sprejme hrvaška šola šele. leta 1911. v mestno ali deželno upravo, med tem, ko se je morala laška gimnazija takoj podržaviti. Kakšnim vrlim patriotom je vlada dala popolno gimnazijo, naj osvetljuje naslednje: Ko se je laška gimnazija po-državila, je mesto odstranilo mestni grb raz poslopja, v katerem se zavod nahaja šelo po zahtevi politično oblasti, ni ga pa nadomestila z državnim orlom. Lahi s tem jasno kažejo svetu svoje nestrpno sovraštvo do vsega, kar jo avstrijsko. Gimnazijo naj jim država vzdržuje, njenega orla se pa sramujejo razobesiti na zavod, katerega jim ista po milosti in preveliki popustljivosti Slovanov vzdržuje. In takim ljudem, kateri se sramujejo avstrijskega orla, naj se da šo vseučilišče? Kaj ima država šelo potom pričakovati od teh famoznih njenih posilipodanikov? + Razglednice »Zveze Orlov v Ljubljani« so danes izšle. Bratskim od-sekom in trgovcem se naznanja, da se naroča pri blagajniku »Zveze Orlov«, A. Zajec-u, Ljubljana, Poljanska cesta št. 11. 100 razglednic stane 8 K, posamezno se pa prodajajo po 10 vinarjev. Bratski odseki, sezajto marljivo po njih, saj podpirate s tem svojo lastno organizacijo. — Občinski odbor lukoviški je 15. t. m. imenoval soglasno g. Josipa Ž m a v c a , c. kr. deželnega sodnega svetnika v Novem Mestu, svojim častnim občanom. — Razpisane učiteljske službe. Na petrazrednici v Št. Vidu nad Ljubljano (okraj ljubljanska okolica) učiteljsko mesto v stalno nameščenje do 10. ja< nuarja 1911. — V šolskem okraju Krško: na štirirazrednici na Raki dve učni mesti, na petrazrcclnici v Ratečah — samo za moško prosilce — na štirirazrednici v Št. Jerneju — samo za moške prosilce — in na dvorazredniei v velikem Podlogu po ono učno mesto v staino nameščenje do 2. jan. 1911. — Na štirirazrednici v Poljanah (okraj Kranj) tretje učno mesto — v prvi vrsti za moško prosilce —- v stalno nameščenje do konec, decembra t. 1. — Novo okrajno glavarstvo v Tržiču na Goriškem. Torkova »Wiener Zeitung« jc objavila razglas ministrstva od 9. decembra glede ustanovitve novega okrajnega glavarstva v Pri-morju s sedežem v Tržiču. Za glavarja jo imenovan Jožef Gasser, dozdaj na-niestništveni tajnik. — Mizarska zadruga v Solkana prodana. Trgovsko-obrtna zadruga je prodala družbi nekaterih solkanskih mizarjev in trgovcev premoženje bivše mizarske zadruge v Solkanu za 80.000 kron. Ta družba je kupila to premoženje s tem pogojem, da so solkanski mizarji prosti one izjave, ki jo ima trgovsko-obrtna zadruga od njih, razun Ko-njedicev. Na ta račun je dobila bajo trgovsko-obrtna zadruga 25.000 K. — P. Fr. Salezij Vodošek, o. fran; čiškan v Mariboru, se je dal operirati danes v bolnišnici usmiljenih bratov v Gradcu na hudi in zelo nevarni črevesni bolezni. Priporoča se vsem prijateljem in znancem v pobožno molitev za skorajšnjo ozdravljenje. — Iz Trebelnega. šolsko vodstvo vabi k božičnici, katero priredi s pomočjo šolske mladine dne 26. t. m es., ob 3. uri popoldne. Spored zanimiv: »Smreka — božično drevo«, igtrica v verzih; »Nežka z Bleda«, petdejanka, ter več božičnih doklamacij in pesmi. Vstopnina: sedeži 40 h, stojišča 20 h, za otroke sedeži 20 h. Ker je ves dobiček namenjen za nakup šolske zastn-ve, se preplačila hvaležno sprejemajo. — Umrla je v Kranju Marija Šum» rojena Polak. t— Osebna vest. Mesto na Dunaj od-išlega sodnika J. Poiea je prišel v Radovljico sodnik J. Šinkovec. — Razmere poštnega uredništva. Na Dunaju v hotelu »Post« vršil se je dne 13. t. m. zvečer sijajen shod poštnih adjunktov, oficijantov in aspiran-tov, kateremu je prisostvovalo nad 500 udeležencev različnih poštnih organizacij in med njimi tudi zastopniki poštne uprave. Čeravno je bil omenjeni dan popoldne v parlamentu poslanca Pacherja nujni predlog glede odprave in prehoda te uradniške kategorije v stan deželnoknežnih poštnih uradnikov soglasno sprejet, vendar se je shoda udeležilo tudi več poslancev raznih političnih strank in narodnosti, ki so se toplo zavzemali za opravičene zahteve zborovalcev. Drugi dan se je vršila na istem prostoru delegacijska konferenca, ki je nepretrgoma trajala od 10. ure dopoludne do 7. ure zvečer. Bilo je navzočih okrog 60 delegatov iz vseh delov monarhije. Tudi Ljubljančani so bili zastopani po svojem odposlancu. — Kar se tiče nujnega predloga poslanca Pacherja, bodi omenjeno, da se je ta, po soglasnem sprejemu v parlamentu, odkazal v nadaljno obravnavanje odseku za državne nastavljence. — Najstarejša oseba na Kranjskem Je skoro gotovo v Ratečah pri Kranjski gori živeča Marija Erblich, ki je stara 102 leti. Žena je še vedno jako čvrsta. — Nova orožniška postaja se bode ustanovila v vili gospoda Čudna v ¡Vižmarjih. — Umor. V dve uri od Pulja oddaljeni vasi Altura so v petek zvečer gostilničarjevo ženo Ivano Ikič umorili. Umora je osumljen neki 50 let stari Anton Malčič, vendar se pa gotovega še ni moglo nič dognati. Vsekakor je upati, da bo že v prihodnjih dneh posvetila luč pravice v ta zagoneten slučaj. — Poštne vesti. C. kr. poštna asistenta Davorin Radej v Opatiji in Dra-gotin Umek v Trstu sta imenovana za c. kr. poštna oficiala, Mihael Palčič, c. kr. poštni oficial v Ljubljani pa za c. kr. poštnega nadoficiala. — Za 48.000 kron je kupil trgovec t vinom Bolaffio graščino v Velikih Žabljah, ki je last Rovisov. — Živnostenska banka v Pragi je, kakor poroča neki list, znanemu Na-glosu iz Kormina, ki je bil svoj čas tudi italijanski deželni poslanec v goriškem deželnem zboru in ki je nakupil tudi na slovenskih tleh, kakor na Vo-gerskem, v Brdih itd. več posestev ter jih potem na drobno prodajal, napravila sekvester ter mu zapečatila, železno blagajno zaradi dolžnih 40.000 kron. — Umrla je v Kamniku in bila v Soboto pokopana gospa M arija K a -r o 1 n i k , teta pokojnega pesnika A n -t o n a M e d v e d a. Naj v miru počiva! — Iz vlaka je skočil danes ponoči med postajama Litija in Sava 23 letni slikarski pomočnik Franc Poglajen ter se tako poškodoval, cla so ga morali pripeljati v deželno bolnišnico. Poglajen je zaspal postajo Litijo ter se je zbudil, ko je vlak bil v polnem diru. Še v polspanju je skočil iz vlaka ter padel na zemljo, kjer je obležal nezavesten. Slučajno ga je kondukter pogrešil ter iz Save telefoniral na postajo Litija, da je neki človek padel iz vlaka. Železniški uslužbenci so nato šli ponj. Poglajen je bil vrl član naših izobraževalnih organizacij v Šmartnem in v Liliji ter vrl igralec. Včeraj se je pripeljal v Ljubljano k predstavi v »Rokodelskem Domu«. V Litiji in v Šmartnem vse sočustvuje ž njim. — Umrl je na Homcu mlinar, posestnik in občinski odbornik g. 1 v a n Na stran, star 62 le.t. Pogreb bo jutri ob pol 10. uri dopoldne. Svetila mu večna luč! Znanost in umetnost. •T »Pravljice« se glasi knjižica, ki jo je izdal pravkar Fran M i 1 č i n s k i. Pravljice se naslanjajo izvečine na slovenske narodne pesmi, le 3, enajsta in petnajsta na Valjavčevc »Narodne pripoviesti«. Ako so pravljice vse primerne za otroško dušo, o tem prepuščamo sodbo pedagogom, mi hočemo tu zazdaj izreči le svoje mnenje glede slik, ki sta jih napravila G. Birolla in M. Gaspari. Naši moderni umetniki se sploh bolj kakor po umetniškem ustvarjanju odlikujejo po tem, da občinstvu z neko čudno trdovratnostjo nsiljujejo svoj še bolj čudni okus. Ljudje res kmalu ne bodo vedeli več, kaj je lepo in kaj grdo, če jim bodo naši moderniki še dolgo pamet mešali. Kar se tiče ilustracij Milčinskijevih pravljic bi bil pisatelj boljše storil, če ni bil ilustriranje namesto gospodoma Birolli in Gaspariju prepustil občinstvu ?amemu, oziroma otrokom, ki bi si bili i svojo domišljijo dogodke gotovo lep,;. še predočevali, kakor jih slike, ki so tu pred nami. O kakšni anatomiji in perspektivi naši moderniki še pojma nimajo, in tista prisiljena naivnost, ki jo polagajo v svoje »umotvore«, je plod neduhovitosti in elementarnega pomanjkanje tehnike. Čitatelj naj le pogleda sliko na strani 79 — tistega dekleta, ki ga iz gostilne vržejo — ali pa na strani 126 ali 38, 23, 7, 2! Kako je prerano umrli Dobnikar znal take reči pogoditi! Naj naši umetniki še tako javnosti «ugerirajo svojo umetnost, v resnici njihovi produkti nikomur ne ugajajo in ljudem se te slike zde tako kakor one, ki jih Sioux-indijanci s svojimi pipci režejo v drevesa. Ljubljanske novice. lj Seja S. K. S. Z. se vrši danes ob S. uri zvečer v navadnem lokalu. lj Javno predavanje S. K. S. Z. Opozarjamo na javno predavanje gosp. primarija dr. F. Derganca »O moderni kirurgiji«. Začetek jutri ob % 8. uri zvečer. G. predavatelj bo pojašnjeval svoje predavanje z raznimi demonstracijami, kar bo napravilo predavanje nad vse zanimivo. lj Shod Slov. kat. delavskega društva se je vršil včeraj ob 10. uri dopoldne v »Unionu«. Govoril je državni poslanec J. Gostinčar o politiki »Slov. kluba«, o najnovejših političnih dogodkih in o bodočih občinskih volitvah v Ljubljani. lj Vse one gospe, gospodične in gospode, ki so lani darovali za Božičnico slovenskim otrokom na Koroškem, lepo prosimo, cla to tudi letos store in da v svojih krogih nabero še ka j novih darov. Potreba je nujna! Reševalci svoje zavožene politike so imeli zopet včeraj dopoldne shod v gostilni pri »Novem svetu«. Profesor Reisner, ki se je zamislil v svoj profesorski poklic ter razlagal proporcionalni način volitev po novem ljubljanskem volivnem redu, kateremu je pri-poznal čut pravičnosti. Govoril je tudi o draginji ter dejal, da se država udaja stremljenjem agrarcev, ki vsled tega poljubno zvišujejo cene živilom. Koliko pa se razume Reisner o pametnem gospodarstvu, je pokazal Reisner s tem, da je zabavljal proti »Gospodarski zvezi« zaradi dobav volov mornarici v Pulju. — Dr. Tavčar, ki je tudi govoril, ne more ob nobeni priliki skriti svoje izredne, ljubezni do urednikov »Slovenca«. Poročevalcem »Slovenca« je včeraj slovesno zagotovil, da smejo poljubno zahajati na liberalne shode, za kar se mu zahvaljujemo. Strinjamo se z dr. Tavčarjem tudi, da je res revež oni, kdor mora poslušati liberalne modrosti. Hudoval se je doktor tudi čez deželni proračun za leto 1911. češ, da ima 120.000 K primanjkljaja. Če bi kaj takega zakrivili liberalci, hi vsi klerikalci od Štefeta. do škofa kričali, da so liberalci zapravili tisoče. Da je govoril dr. Tavčar tudi o cestnem zakonu, je samoobsebi umevno. V teku petih let bo dosegel prispevek Ljubljane za deželne ceste pol milijona kron po dr. Tavčarjevem mnenju. Na to dr. Tavčar lahko priseže, pa naj se Slovenec še tako norčuje iz njega. Pozival je svoje verne, naj skrbe, da ne postane Ljubljana ubožna, razjedena kmečka vas. Prav bi pa bilo, če bi to povedal dr. Tavčar za časa Hribarjevega župa-novanja Hribarju samemu in bivšim občinskim svetovalcem. — Tržni nadzornik Ribnikar je hvalisal liberalno kulturo, ki je baje na neumljivo visoki stopinji. Kdo bi se ne smejal g. Hibni-karju? Ker je Ribnikar govoril tudi ves čas v znamenju liberalne kulture — včeraj namreč ni hotel kot tržni nadzornik o sadju ničesar povedati — popolnoma zadostuje, ako omenimo, da je na koncu povdarjal, da bodo ljudje njegovega kalibra vedno zaupali v narodno-napredno stranko, če bo tudi v bodoče držala visoko prapor naprednosti in kulturnosti, kakor doslej. — Končno so navzoči odobrili resolucijo, v kateri se protestira proti kakršnemkoli omejevanju volivnih pravic obrtnikov in uradnikov ter proti novemu cestnemu zakonu. Na shodu, ki mu je predsedoval neki Obiličnik, je bilo kakih 60 ljudi, med njimi tudi dr. Tri 1-ler, ki pa ni hotel govoriti, menda zaradi svojega »prijatelja« Ribnikarja. Včeraj popoldne so priredili liberalci shod na Opekarski cesti pri Stei-nerju. Trnovcev ni bilo na shod, dasi jih je predsednik Smole iz tobačne tovarne čakal do pol 4. ure. Dr. Tavčar in Triller sta pripeljala veliko Sokolov s seboj iz mesta. Vabljene so bile tudi volivke, pa ker so zagledale po cesti prihajajočega Ribnikarja, niso prišle na shod. Prišel je tudi na shod vpoko-jeni župnik Škrjanc. Shodu predseduje Smole. Grozno je predsedniku rojil po glavi zadnji shod S. L. S. na Opekarski cesti pri Gosthičarju. Izjavil je, da sc ne spodobi za akademično izobraženega človeka, da se poslužuje za liberalce poniževalnih psovk. Izrazil je svoje veselje nad obilno udeležbo. Bilo jih je okoli 60, med njimi nekaj naši somišljenikov. Nato poda besedo dr. Trillerju, ki je govoril: Klerikalci nas hočejo potlačiti. še dobra dva meseca in naši nasprotniki, ki jih imenujemo po domaČe klerikalce, stopjjo na volišče. Nič kaj posebno mu ne ugaja nova volivna reforma. Edino to jim je všeč, da mora vsak priti na volišče, to je dobra stvar novega zakona. Da bi ena stranka vladala, to je izključeno in to liberalce najbolj tešči. Izrecno je povdarjal, da se bode izogibal psovk. Potem poza-bavlja čez novi cestni zakon. Za velikansko uslugo si šteje obrtno šolo. Pravi, da hočejo klerikalci liberalce izstradati, dokler ne bodo ležali v prahu poteptani pred njimi. Tudi dekliški li-cej je omenil govornik. Povdarjal je, da je to najboljša šola, kajti tu se vzgo-jujejo dekleta v liberalnem duhu. Do-sedaj je dobival ta licej 6000 K letne podpore, lansko leto so pa črtali teh 6000 K, ker je liberalna; povdaril pa je, cla ni liberalna. Boli ga tudi, ker je prišla kmetijska družba v kmečke roke. Dr. Tavčar nam je pa včeraj lepe oblujbe delal: Trnovčani bodo dobili nov most, dva kanala iz Trnovega do prisilne delavnice, ki bodeta stala 2 milijona. Hudo je stokal dr. Tavčar nad tem, da nimajo liberalci v višjih krogih, to je na Dunaju, nič kredita. Nadalje se jezi čez desetmilijonsko posojilo in nameravane deželne električne naprave. Za dr. Tavčarjem je stavil Anton Pogačnik, poštni uslužbenec sledečo otroško resolucijo: 1. Zoper dr. Pegana glede akade-mične izobrazbe. — 2. Zoper novi cestni zakon. — Da naj volijo vsi narodno-napredno stranko. Vzdignil se je tudi Ribnikar. Omeniti je treba, da ga bode hudo pink-pink, ker pravi, da dela dr. Šusteršič politiko s pink-pink po Dalmaciji in po Poljskem. Nato sta odkorakala dr. Tavčar in dr. Triller v spremstvu par sokoličev nazaj v belo Ljubljano in jih menda Trnovo ne bode več videlo. lj Slovensko gledališče. V soboto, dne 17. t. m., smo zopet videli na našem odru dramatizirano Tolstojevo »Vstajenje«. Uprizoritev je bila dobra. Knez Nehljudov spada po našem mnenju med najboljše vloge gosp. Nučiča. Igral je prav tako dobro v predigri lahkomiselnega častnika, kakor v drami sami človeka, ki popravlja mladostno pregreho. Njegov nastop je bil fin. Katjušo je igrala gdčna. Šetfilova. Žela je zasluženo živahno pohvalo zlasti po predigri in drugem dejanju. Ni bilo lahko, igrati enkrat naivno ljubeče dekle, drugič pa z vodko in cigaretami se omamljajočo vlačugo, ki zatira v sebi spomin na lepo mladost, dokler ta ne izbruhne zopet z elementarno močjo na dan in jo pelje do vstajenja. Tudi manjše vloge so se rešile v splošno za-dovoljnost. V igri in maski dobre tipe raznih značajev smo videli v seji porotnikov. Omenili bi tu poleg predsednika (g. Bukšek), polkovnika (g. Pe-ček) in stotnika (g. Povhe) zlasti še iz-borno zadetega kdlftično - resnega trgovca Bakljaševa, katerega je g. Vr-rovšek s svojo igro spravil do popolne veljave. Prizor v ženski ječi (g. Bukše-kova, Thalerjeva, Danilova, Wintrova i. dr.) bo pač ostal vsakemu v trajnem spominu. Lepo inseeniran je bil prizor iz izgona v Sibirijo. — Obisk je bil — če upoštevamo, da se je igrala resna drama — povoljen. J. D. lj Lov na hrvaške hazardiste. Dober lov je napravila mestna policija pri aretaciji hrvaških hazardistov. Med temi sta posebno dobrodošla 22-letni krotilec zveri Jožef Bebek in 25-letni zidar Štefan Širmer iz Slavonije, katera sla bila nedavno tudi tukaj areto-vana, ker sta ukradla nekemu gostu v neki gostilni v Kolodvorski ulici 80 1\. Pri aretaciji se je Bebek uprl in zagrešil hudodelstvo javnega nasilstva. Pri osebni preiskavi se je našlo pri njem 342 K 68 vin. denarja, žepna tula-ura /. zlato verižico in več zlatih prstanov. Tudi Širmer je imel žepno tula-uro /, zlato verižico in več zlatih prstanov. Bebek se izgovarja, da je dobil denar v znesku 520 K od Nemečka, ki je baje sedaj z menažerijo v Italiji, policija pa sumi, da si ga je pridobil z žepnimi tatvinami, ki so se zadnji čas dogajale v vlakih od Trsta do Zagreba. Posebno sumljiva pa sta. oba še. da sta iz žepa ukradla v čakalnici v Zidanem mostu nekemu Amerikancu 2000 K (ne 1000). Kritičnega večera je šel na semenj nek čevljarski mojster iz Šiške ter videl Bebeka in Širmerja navidezno dremati poleg ukradenega, ki je v čakalnici taktično spal in ko je tatvino opazil, skočil pokonci ter začel tarnati za de- narjem. Ovadbo je napravil potem v vlaku nekemu orožniku, ki je bil slučajno v istem kupeju in ga je tudi zaslišal o zadevi. Po tej tatvini sta se oba odpeljala v Trst ter si tam nakupila potrebnih reči, minuli teden pa sta zopet prišla v Ljubljano in se nastanila v Kolodvorski ulici. Da bi ju ne spoznali, sta si nakupila mnogo fine in različne obleke, suknjiče s kožuhovino, tako da sta izgledala, kakor prava ka-valirja. Hodila sta po raznih gostilnah in kavarnah ter iskala nadaljnih žrtev. Sedaj ju je dohitela usoda in je upati, cla jima hode sodišče dokazalo, da denar, ki sta ga imela in potrošila, ni bil Nemečkov, marveč, da sta ga dobila na način, katerega kazenski zakon ne dopušča. lj Prijeti hazardisti. K tozadevni sobotni vesti se nam poroča še tole: Ze zadnjič smo objavili, cla je policija prijela dva hrvaška delavca, ker sta obrala v neki gostilni z igro na kocke in naprstnike nekega fotografa za 150 K in celo natakarica se je jima nasedla za 20 K. Ko sta bila izpuščena iz zapora, sta svoj »delokrog« razširila na Šiško. Tudi tam sta operirala s to obrtjo. Ko je orožništvo o tem izvedelo, ju je takoj zasledovalo in o tem obvestilo ljubljansko policijo, ki je takoj napravila svojo dolžnost. Moža-, karji so se aretaciji ustavili in le s pomočjo gostov so bili uklenjeni in odpeljani v zapor. Ti so Jurij Tumljano-< vič, 19 let star iz Brinja, ki je tudi za-< radi javnega nasilstva in potepuštva izgnan iz Avstrije, Djura Modrinič, 32 let star iz Korenskega Luga, Peter Ju-« vanovič, 19 let star iz Klanca, Ivan Bla-ževič iz Kapel pri Brežicah in še dva druga. Tumljanovič je imel pri sebi razne tuje legitimacije, na hrbtu italijanske karte, v ustih pa štiri igralne marke. Med družbo je bila prijeta tudi vlačuga Marija Seljakova. lj Iz železniške službe. Postaje-načelnik g. L a v o s 1 a v Pahor v Borovnici je resigniral na to mesto, prestavljen je kot revident v Ljubljano; na njegovo dosedanje mesto pa jo imenovan gosi). S t r o j. lj Promocija notarskega kandidata g. Otokarja Baša se vrši jutri na dunajskem vseučilišču. lj Garibaldl v Ljubljani. V kine« matografu na Franca Jožefa cesii, ko-jega lastnik je neki Fiala, kažejo zdaj neko serijo, ki predstavlja zgodbe znanega generala tisoč capinov, Giuseppe Garibaldija in njegove hrabre Anite. Zoper to, da Garibaldija predstavljajo, nimamo nič, ker končno tudi Kranjci radi vidijo, kakšen je bil mož, o katerem živi spomin tudi med našim ljudstvom, a da se uprizarja serija, ki poveličuje njegova dejanja, to pa nikakor ni dopustno, ker kruto žali patriotična čustva našega občinstva. Tako kaže n. pr. ena slika, kako pride med Gari-balclijem in njegovo pisano »vojsko« in med avstrijskimi vojaki, ki so kot taki v svoji takratni beli uniformi in visokimi čakami z orlom natančno označeni, do boja, v katerem se končno avstrijski oficirji udajo in izroče Gari-baldiju svoje sablje! Neka druga slika kaže. kako avstrijski vojaki mimo Garibaldija defilirajo. To pa je res pre-lieumno. Giuseppe Garibaldi je bil čisto navaden pustolovec, njegovi prostovoljci časih še čevljev niso imeli, kadar pa so Avstrijce kje zavohali, so že deset, kilometrov preje pete pokazali. Na Laškem je občinstvo že tako zabito, da se mu smejo take slike kazati in zraven še ploska, pri nas pa to ne gre, posebno v Ljubljani, kjer laške prismo-darijc nikakor niso po našem okusu. Deželno vlado poživljamo, da to serijo nemudoma prepove, ker se čuje, da so zadnjič neki preveč navdušeni Lahi v kinematografu svojemu Garibaldiju demonstrativno ploskali, pri tej priliki pa deželno vlado sploh opozarjamo, da kinematograf tudi v drugem oziru dobro nadzira v zmislu sedanje akcije zoper nravnost žaleče podobe. lj Roditeljski sestanek na c. kr. II drž. gimnaziji. V sredo dne 21. decembra se bode vršil v fizikalni dvorani c. kr. II. državne gimnazije prvi ! roditeljski sestanek v tekočem šolskem lotu s predavanjem gospoda šolskega i svetnika in ravnalelja dr. J. Bezjaka o k a z n i kol vzgojnem sredstvu. Začetek ob 6. uri zvečer. Ravnateljstvo prav vljudno vabi k temu sestanku starše in njih namestnike ter druge prijatelje šolske mladine. l j čuden mož. Pisali smo v soboto, da lastnik glasila mladinov noče plačati Slavoju Škerlju svot iz dohodkov inseratov, kakor se je glasila sklenjena pogodba. Tako je in nič drugače, in zato se vrši ta čedna pravda 1 Menda pa izdajatelj glasila mladinov sam ne vč, kaj bi moral vse plačati, zato sc tudi iz te pravde »ne spozila«. Ta čuden mož ne ve, da se je okr. sodišče proglasilo le za liekompetentuo in se izreklo, da stvar spada pred obrtno sodišče. In iz tega mož že sklepa, tla mu ne bo treba nič plačati. Res čuden in čeden mož! lj Umrl je v Ljubljani po kratki bolezni zasebnik g. Viktor S c h i f f e r. — Umrla je polkovnikova soproga ga. Marija P o 1 a i n e r p 1. K a 11 k e r -bu rg rojena Planer. lj Slovensko deželno gledališče. Jutri, v torek drugič za n e p a r - abónente Kálmánova vojaška opereta »J e-senski manever«. — V četrtek Lehárjeva najpriljubljonejša opereta »Grof Luksemburški« (za par-abouente). — V soboto zvečer ni predstave. lj Ukradene vreče. Minuli teden je prinesel k nekemu trgovcu na Zaloški cesti prodajat nek neznanec 25 cementnih vreč, in ker jih ta ni hotel kupiti, je vreče popustil in zbežal. Policija je takoj uvedla preiskavo in dognala, da sta te vreče ukradla pri »Gospodarski Zvezi« 37-letni dninar Franc Nakarst iz Tuhinja in 38-letni Martin Podjed iz Smlednika. Oba je policija aretovala in izročila sodišču. lj Zaklad v prsti. 28-letni trgovski tislužbenec Peter Strniša je prinesel po naročilu k neki stranki na Tržaški cesti nekaj blaga. Porabil je pa priliko in segel v žep na zidu visečega krila in izmaknil iz denarnice tolar za 5 kron. Po ovadbi je našla policija ukradeni denar v prsti za zahajališčem. Strniša bode dajal za svoj čin odgovor pri okr. sodišču. Razglednice Slovenske Straže za Božič in Novo leto so že izšle I Razprodajalci, trgovci, društva, podružnice dobe 100 izvodov za 8 kron. Ne kupujte za Božič in Novo leto tujih! Štajerske novice. š Tepež med šolarji s smrtnim izidom. Učenca ljudske šole Ferdinand in Rajmund Kropič iz celjske okolice sta se sprla 15. t. m. s součencem Alojzom Gradtoni. Vsi trije so prišli s krva-vami glavami domov. Oba Kropiča sta se hotela nad Gradtom maščevati; pričakala sta ga 17. t. m., ko sta šla v šolo, na cesti in ga vrgla na tla. Ferdinand Kropič je pokleknil na Gradta in ga večkrat sunil v trebuh. Gradi je v par dnevih nato umrl. Sodnijska preiskava bo pokazala, ali je Gradt vslcd teh poškodb umrl. š Sedemletni ubijalec. V Sevnici sta se stepla petletni Martin Kladnik in neki sedemletni dedek. Mali Kladnik je dobil od svojega nasprotnika sunek z nogo v trebuh. Ponoči je postalo Kladniku tako slabo, da je ob 2. uri zjutraj umrl. Poizkušeni samoumori Hofrichter- Ja. Hofrichter, bivši nadporočnik in odpošiljatclj strupenih pil nI, se je poizkušal zadnji čas večkrat usmrtiti. Prepeljali so ga v drugo celico, kjer ga ostro opazujejo. Ameriške novice. Slovenska cerkev pogorela. V Ald-ridgo, Mont., je dne 17. oktobra pogorela slovenska cerkev sv. Družine. Ogenj je zanetila zlobna roka. Goreti je začela ob pol dvanajsti uri ponoči. Cerkev je bila postavljena leta 1901. in je stala 1500 dolarjev. V cerkvi je bila spravljena zastava slovenskega društva sv. Jožefa, ki je tudi zgorela. Blagoslovljena slovenska zastava. Združena slovenska društva sv. Barbare št. 41, 44, 47 in 59 v Frontenacu, Kans., so si naročila zastavo, katera je bila pred dnevi blagoslovljena. Udeležba pri slavnosti je bila velikanska. Slovenec ponesrečil v ameriški tovarni. V St. Francis bolnišnici v Pitts-burgu, Pa., je rojak J. Zidar. Bil je uposlen v tovarni v Oakmont, ne daleč od Pittsburga in je tam zadobil smrtne poškodbe. Veliko kolo pri stroju se jo namreč prelomilo ter padlo na blizu se zahajajočega Zidarja, kateremu je eno nogo popolnoma zdrobilo, drugo pa zlomilo ter tudi eno rebro zelo poškodovalo. Zdrobljeno nogo so mu odrezali nad kolenom. Upanje na okrevanje je jako slabo. Ustrelil se je po nesreči v Brock-Avayu, Minn., Slovenec Jožef Torkar > puško v nogo. V bolnici .>0 mu nogo odrezali. JEZIKOVNO ZNANJE OFICIRJEV. Vojno ministrstvo je z ozirom na to, da se bo uvedla dveletna službena doba in. bo treba zato intenzivnejšega šolanja vojakov, odredilo, da se imajo v bodoče.častniki velikobojj kakor doslej priučiti drugemu deželnemu jeziku, oziroma jeziku polka, to je moštva. Dosedanji jezikovni kurzi za častnike niso imeli zaželjenega uspeha, vslcd česar se bo to zdaj reorganiziralo in se bodo uvedle stroge izkušnje, vrhtega morajo poveljstva jezikovni izobrazbi častnikov posebno skrb posvečati. Telefonska in brzojavna poročila. BISKUP NAKIČ UMRL. Spljit, 19. decembra. Zjutraj je umrl, zadet od kapi, biskup N a k i č. O POLITIČNEM POLOŽAJU. Dunaj, 19. decembra. Včeraj je govoril v Ilornu poslanec dr. Gcssmann o političnem položaju in izvajal: Ali bo prihodnji kabinet parlamentaren, mešan ali zgolj uradniški, to se danes ne more še z gotovostjo reči. Gotovo pa je, da uradniško ministrstvo ne bo moglo gladko rešiti velikih vprašanj, ki so na vrsti, tako uredbo državnih in sanacijo deželnih financ, češko-nemško spravo in razmerje z Ogrsko; imelo bi se pač boriti z jako velikimi težkočami. Odločitev bo padla v drugem tednu januarja. Predpogoj je pa, da se Čehi in ! Nemci pobotajo. Do popolne sprave 1 seveda ne bo moglo v tako kratkem roku priti, toda rešiti se bodo morale vsaj nekatere temeljne stvari, v prvi vrsti jezikovno vprašanje avtonomnih in državnih uradov ter oblasti. AVDIJENCE. Dunaj, 19 decembra. Cesar je včeraj dopoldne v posebnih avdijencab sprejel barona Bienertha in grofa Khucn-IIedervaryja. Slednji mu je poročal o političnih dogodkih na Ogrskem in ga obvestil, da je predložila vlada v parlamentu predlog, da se sprejme bančni provizorij za tri mesece. Nato je grof Khuen konferiral z admiralom Montecuccolijem. Ogrska vlada se namreč nekaj upira glede dreadnoughtov, ker hoče admiral Mon-tecuccoli tudi četrtega dreadnoughta dati zgradili v Pulju ali v Trstu, ne pa v mažarski ladjedelnici »Danubius« na Reki, ker slednja ni v stanu ladjo v pravem času zgraditi. Govori se, da Mažari zato hočejo kompenzacijo, da bi se še dva dreadnoughta gradila, česar pa se naša vlada seveda brani. Ali bo cesar šel osebno v Budimpešto otvorit delegacije, še ni gotovo; odvisno bo to od vremena. 4 BANČNI PROVIZORIJ V OGRSKI ZBORNICI. Bndimpešia, 19. decembra. Vlada je danes zbornici predložila predlogo, da se bančni provizorij za tri mesece podaljša. Opozicija, ki je bila prej napovedala boj, je molčala, le član Ju-stliove stranke grof Battyany je zakli-cal: Živela samostojna, v gotovini izplačujoča banka! BIVŠI POŠTORNSKI ŽUPAN OBSOJEN. Korneuburg, 19. decembra. Danes sta stala pred sodiščem bivši župan v Postorili llavlieek in njegov tajnik, ob-dolžena prestopka zoper volivni zakon. Zagovarjal ju je poslanec dr. Stransky. Havliček je bil obsojen na ti dni are-sta, tajnik pa na en teden. Dr. Stran-sky je prijavil pritožbo ničnosti. POTOVANJE RUSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA. Pariz, 19. decembra. Potrjuje se vesl, da bo ruski zunanji minister Sasonov potoval prihodnjo pomlad v Pariz in London. PONESREČEN AVIATIK. Dover, 19. decembra. Tu je ponesrečil znani aviatik Graham. Padel je. iz acroplana in bil precej občutno ranjen, aparat pa se je popolnoma razbil. 200 OSEB ARETOVANIH. Varšava, 19. decembra. V Lodzu je bilo aretovanih 200 oseb, večinoma delavcev, zaradi politične propagande. Zahvala. 3672 Opozarjam vsakterega, kateri bi moji soprogi Alojziji Zaje kaj posodil oziroma upal, da jaz nisem plačnik, istotako tudi nisem plačnik dolgov, ki bi jih napravil moj sin Franc Zaje. Ivan Zaje prekajevalec in posestnik o667 Poljanska cesta 73. Za izraženo sočutje povodom smrti naše preljubeznive, drage soproge, oziroma matere, stare matere, tašče, tete in sestre, visokorodne gospe Fani grofice Lichtenberg roj. Beltscb kakor tudi za številno udeležbo pri pogrebu ter za krasne darovane vence se najiskreneje zahvaljujemo globoko žalujoči ostali. Ljubljana, 17. decembra 1910. Proda se 3663 t .3664 s 100 kvadr. sežnj. zemljišča, za ceno 1000 K. Več pove lastnica Katarina Schweiger v Zg. Šiški št. 47 smrekovih hlodov proda potoni javne dražbe, vršeče sc dne 28. decembra 1910 ob 1. uri popoldne v Kazini. Koroško. Globoko potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in zimn-cem pretužno vest o smrti naše iskrene ljubljene, nepozabno dobro soprogo oziroma matere, tašče in stare matere, gospe Marije Pilain pl. Mz\H roj. Planer polkovnikovo soproge ki je danes, dno 17. dec. popoldne ob 5. uri po dolgi, mučni bolezni, nenadoma mirno izdihnila svojo dušo. Zemski ostanki drago pokojnico se v ponedeljek, dn6 19. decembra ob t. uri popoldne v hiši žalosti Eliza-betna cesta št. 3 slovesno blagoslove, nato pa prepeljejo na pokopališče k sv. Križu in ondi v lastnem grobu po-lože k večnemu počitku. Svete zadušne mašo se bodo brale dnč 20. decembra ob 8. uri zjutraj v župni cerkvi sv. Petra. Ljubljana, dne 17. decembra 1910. Ivan Polaiuer p. Kankerburg, c. in kr. polkovnik v r., soprog. Bogomir Hanikn, c. in kr. stotnik, zet. — Kamilo Polaiuer pl. Kankcrburg, c. in kr. stotnik. — Paula Polainer pl, Kankerburg, siu&ba. — Leonija, Hanika roj. Polainer pl. Kankerburg, otroka. — Va:ida Polainer pl. Kankerburg, vnukinja. H. KranisHi pogrnil zavod fr. Doderlei.) Globoko potrtim srcem izrekamo vsem onim, ki so nam na tako iskren način izrazili svojo sožalje povodom smrti naše iskreno ljubljene angeljsko dobre soproge, ozir. sestre, matere, stare matere in tašče gospe Avguste Treo roj. Klemenz dalje za mnoge krasne darovane vence-in nad vse častno, zelo številno spremstvo drage pokojnice k zadnjemu počitku svojo najtoplejšo, najiskrenejšo zahvalo. 3671 Ljubljana, dne 18. decembra 1910. GloHoKo žalujoča rcdblna Uiijsm Treo s sorodniki. Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša iskreno ljubljena soproga ozir. mamica, tašča, stara mamica, sestra in teta, gospa Marija Zorman trgovčeva soproga danes popoludne ob 3. uri, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage bode v torek t. j. 20. decembra ob 3. uri popoludne iz hiše žalosti, Florjanska ulica 4 v rodbinsko rakev na pokopališče k sv. Krištofu. Ljubljana, 19. decembra llJ10. Alojzij Zorman soprog. Metod, Ivan sinova. Podpisani mestni magistrat razpisuje za policijsko stražo dobavo uniform klobukov, čepic, sabelj, rokavic in zavratnikov. Ponudbe za to opravo morajo biti opremljene s cenovniki in jih je vlagati ck 29. decembra 1910 pri podpisanem magistratu, ki si pridržuje pravico, po lastnem prevdarku izbrat si ponudnika. Mestni masfisfraf v Ljubljani, dne 15. decembra 1910. 3662 I Božična darila! I orodja itd., Itd., vse v najmodernejšem slogu. Preden si nakupite božičnih daril, blagovolite si ogledati še moje izložbe in presodite cene! — Potrudite sc potem v mojo trgovino, kjer se Vatn daje drage volje vsaktera pojasnila, da se prepričate in odločili sc bodete takoj, da si nabavite svoje potrebščine le pri domači tvrdki H. SUTTNtiR, LJUBLJANA, Mestni trg ali Sv. Petra cesta. Specialna trgovina najnovejših precl/ijskih ur moje lastne tovarne ur v Švici z znamko ,IKO. Največja zaloga ur. zlatnine in srcbmiric, juvelov ter briljsnlnili nakitov itd., istotako ogromni izbir« kint-srebrne^a bla^.t kakor nastavkov, jedilnega Postrežba strogo solitln«! Cene najnižje! I elelon -73. Hrzojavni naslov: „I t. SUTI NLK". «a ¡mutna vpra/3°/0 . 8345 Ogrska zlata renta 4% .... 11170 Ogrska kronska renta 4°l0 . . . 9195 Ogrska investicijska renta 3 >/2 % 8175 Delnico avstrijsko-ogrske banke 1879 Kreditne delnice....... 66975 London vista........ 24005 Nemški drž. bankovci za 100 mark 11752 *>3 V konkurzno maso zadruge „ilgro-Merkur" spadajoči I. v Ljubljani in Šiški se nahajajoči: 1. Konji, konjska oprava, vozovi in krma v sodno dognani cenilni vrednosti 2245 K — h; 2. Zaloga moke in otrobov v sod dognani cenilni vrednosti 6594 K 63 h ; 3. Zaloga vina v sodno dognani cenilni vrednosti 37.353 K 66 h s kletarsko opravo in sodi v sodno dognani cenilni vrednosti 11.552 K 54 h; 4. Zaloga špecerijskega blaga v sod. dognani cenilni vrednosti 17.570 K 06 h ; 5. Zaloga konjaka, špirita in drožinke v sodno dognani cenilni vrednosti 12.329 K 59 h s kletarsko opravo in sodi v sodno dognani cenilni vrednosti 1211 K 66 h; 6. Skladiščna oprava v sodno dognani cenilni vrednosti 2574 K 90 h; 7. Pisarniška in sobna oprava v sodno dognani cenilni vrednosti 1397 K 08 h skupno ali vsaka zase II. V Trstu se nahajajoča: 1. Zaloga blaga obstoječa iz moke, otrobov, ovsa, gnojil in raznih špecerij v sodno dognani cenilni vrednosti 15.066 K 65 h; 2. Skladiščna ter pisarniška oprava v sodno dognani cenilni vrednosti 737 K 20 h skupno ali vsaka zase prodajo se ofertnim potom kakor stojijo in ležijo. Konkurzna masa ne prevzame jamstva za kakovost in količino, pridržuje si pa pravico, posamezne prazne sode in vreče ter kose oprave proti odbitku njih sodno do-gnane cenilne vrednosti od kupnine iz prodaje izločiti. Pismene ponudbe, opremljene z 10% vadijem, vložiti je pri podpisanem upra-viteljstvu koukurzne mase najkasneje do vštetega 24. decembra 1.1. in ostanejo ponudniki na ponudbe vezani do vštetega 31. decembra t. i. Konkurzna masa ni vezana na najvišjo ponudbo ter si pridržuje pravico, došle ponudbe brez ozira na njeno visokost sprejeti ali odkloniti. Ponudnik, kojega ponudba se sprejme, mora kupnino odštevši priloženi vadij takoj, ko se mu naznani sprejem njegove ponudbe, v roke upravitelja konkurzne mase plačati. Ako se plačilo kupnine točno ne vrši, zapade položeni vadi v korist konkurzne mase ter je konkurzna masa opravičena, od kupne pogodbe odstopiti. Po plačili! kupnine mora kupec prodano zalogo in opravo tekom 8 dni) prevzeti ter odstraniti. Inventurni zapisniki leže pri c. kr. deželni sodniji v Ljubljani v sobi št. 140. Prepis inventurnih zapisnikov glede v Ljubljani in v Šiški se nahajajočih predmetov so na vpogled v pisarni podpisanega konkurznega upravitelja, prepis inventur-skega zapisnika v Trstu se nnhajajočih predmetov pa v pisarni gospoda dr. I. Zencovicha, c. kr. notarja, v Trstu. Via S. Spiridione ši. 6. Predmete v Ljubljani in v Šiški razkaže na željo podpisani konkurzni upravitelj, predmete v Trstu pa gospod notar dr. I. Zencovich. V Ljubljani, dne 10. decembra 1910. Dr. Josip Sajovic, advokat v Ljubljani, Gosposka ulica št. 3, kot upravitelj konkurz. mase zadruge ...flcrro -Merkur". z dobro upeljano in vspevajočo trgovino, se želi glede oo poročitve ^^ seznaniti z gospodično primerne starosti, ki bi imela nekoliko premoženja in veselje do trgovine. Dopise s sliko v prilogi, ki pa se vrne, je doposlati pod: „ŠreCen zakon, oesela bodočnost" na upravništvo tega lista. Tajnost pod častjo zajamčena. 3633 3 wz =n ir i V Za ,Marijine družbe' se priporoča: intumergo' Zložil Al. Mihelčič, op. 10. Prodaja „De-kliška Marijina družba" v Metliki. 3642 Ü1 ? Kdor si hoče ohraniti svoje kolo v dobrem stanju, za časa rabe pa se ogniti mnogim stroškom, da naj svoje kolo v zimski seriji skrbno pregledati, očistiti ter shraniti v primerno tem-poriranem prostoru. 3621 Vse to oskrbi proti mali odškodnini, primeren prostor pa da brezplačno na razpolago tvrdka K. Camerntk ei: Ljubljana, Dunajska c. 9. Župni urad v Vavtivasi razpisuje ista in Plača letnih 800 K v gotovini, prosto stanovanje in poraba vrta. — Prednost imajo tisti, ki znajo voditi pevski zbor. Nastop ob novem letu. 3565 10 Nova hiša se da v najem s 3 sobami, kuhinjo shrambo in 2. kletima ter vrtom s 1. januarjem. Več se izve pri Dragotinu Kepa, VVagensberg pri Litiji. 3637 3625 Hgenfe (6 za prodajo garantovanih srečk iti papirja trajne vrednosti se išče proti visoki proviziji in nagradi. Ponudbe naj sc pošiljajo na: Administracijo „H ene Fortuna" Budapest u, Borse. Posllacii 78. 50°|0 prihranite stroškov v gospodinjstvu na mleku, sladkorju in kavi; ¡^r kri. moč, zdravje do- sežete in ohranite, ako pijete SLADIN Kdor se hoče o tem prepričati, dobi vsak 3601 knjižico brezplačno v lekarni IFlUZU zraven rotovža Y ali po poŠti, vsak, kdor po njo piSc Sprejme se mlada, zdrava 3636 kuharica za gostilno na kmete, katera razume in jc voljna vsa kuhinjska, hišna in vrtna dela opravljati. Plača io dogovoru, vstop takoj. Ponudbe pismeno pod t. 1910 na upravništvo Slovenca. I ¡mi v bližini Sevnice se proda. Mera rodovitne zemlje 94 oralov, pri cesti, S minut od fare in šole, lepi gozdi, travniki in polje, grad, 12 sob, velika gospodarska poslopja. Na plačilo potrebno K 10.000 do 16.000. Naslov: Fran Tomšič, Valvazorjev trg št. 4, Ljubljana. 3643 2 ČilE PESNI (aitinrleirt In dmjl napeti), 3 za solo in meinni zbor, Z za moikl zbor. Uredil Josip Sicíierl, Ribnica. Nnročc sc po nakaznici pri skladatelju v Rib« riici. Partitura samo K 1"20. c Wolfram~žarnica „Tungsram" je najpopolnejša in najštedljivejša kovinsko-žična svetilka. i Poraba toka j ca. 1 vat | za svečo. L I * i j Lepa, prijetna, j t \ jednakomerna, \ I in bela luč. I fl ! ■ -iiiiniiiiiMiiiniiiiunuiiiiiiintiiniiiiiiiiiiii: P | ! Povprečno gori j I : okolu 1200ur ; j Cene: ---------- — » -'/"—I™ —I «Miiujouu ».' 70°|o prihranka toka napram drugim ogljeno-žičnim svetilkam. V obliki hruške ali kroglje. Trpežna in neobčutljiva proti prelomu. od 10—135 voltov za 16, 20, 25, 32, '10, 50 svet K 240 , 136-175 „ „ 25, 32. 40 sveč „ 360 „ 136-175 „ „ 50 sveč „ 3-25 „ 176- 250 „ „ 25, 32, '10 sveč 4 25 „ 176 - 250 „ „ 50 sveč , 360 Z H VOD ZR TEHNIČNE IN ELEKTROTEHNIČNE NRPRAVE, Ljubljana, Dunajska cesta 22. I J Vrline pisalnega stroja L.C.SMITH & BROS z ozirom na solidnost in praktično uporabo! lOletno funkcijsko jamstvo! U| ilihlisani v rahl Pri: Vis. c. kr. deželni l)|UUI|OIII vladi, slav. dež. odboru, vodstvu deželne bolnice, mestnem magistratu, trgovski in obrtni zbornici, trgovski in obrtni banki, Kmetski posojilnici idr. idr. Zahtevajte prospekte in brezplačno razkazovanje od Vsled tečaja na kroglah pri tipkinem dvigalcu: Največja prevdarna moč Zelo lahak udar Najmirnejši tek Oster odtis črk Nikaka utrujenost pisca Tabulator Returna tipka Spremenljiv valjec Vsaka tipka teče na 15 kroglah: Brez vsakega drgnenja Nikako tresenje pri udaru Neomejena trpežnost Prijetno pisanje Dvobarven trak Avtomatična premena traku. Priprava za pisanje matric Tečaj na kroglah pri tipk. dvigalu THE REX C2, LJUBLJANA Šelenburgova ulica št. 7, — Telefon št. 38. Vse druge pisarniške potrebščine. Rabljeni stroji od K 100'— dal|e. St. 39.065. Razglas. Začetkom leta 1911. se ima v smislu zakona z dne 29. marca 1869 (drž. zak. št. 67), oziroma vsled odloka c. kr. ministrstva za notranje stvari z dne 20. avgusta 1910 (št. 148 drž. zak.) izvršiti splošno ljudsko popisovanje po stanju z dne 31. decembra 1910. Za to popisovanje si mora vsakdo svoje listine, kakor rojstni list, poročni list, poselsko knjigo itd. pravočasno poskrbeti in imeti ob popisovanju pri rokah. Z ozirom na določbo §§ 19. in 23. zgoraj navedenega zakona je dolžan nadalje vsak imetnik stanovanja, oziroma vsak družinski gospodar, imeti pripravljene za moške osebe, katere je v stanovanju popisati in katere so rojene v letih 1891. do vštetega leta 1901. ter imajo domovinsko pravico v kaki v državnem zboru zastopanih kronovin, kolka proste izpiske iz rojstne knjige, katere je izdati brezplačno, ali pa poverjen prepis rojstnega lista. Dolžni so torej vsi imetniki stanovanj in družinski gospodarji, v kojih stanovanjih so ali bodo dne 31. decembra t. I. take osebe, ako le-te še nimajo poverjenih prepisov dotičnih rojstnih listin, preskrbeti si za vsako tako osebo takšen prepis ali izpisek najpozneje do konca tega leta ter se imajo v ta namen takoj obrniti na dotični župnijski ali matični urad, kjer se ti podatki hranijo ali kjer se je vpisalo rojstvo. Ta rojstni list. oziroma ta izpisek bode potem prilepiti na naznanil-nico, v kateri se izvrši popis dotične osebe. To se daje javno na znanje vsled razpisa c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 6. decembra 1910, št. 29.985. Mestni magistrat ljubljanski dne 11. decembra 1910. Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik 3627 Laschan 1. r. ■gMBflMaaiBBaKMMBK S Ifsimk prve največje slovenske svečane »^pissgs^i v Gorici ulica sv. Äntona štev. 7. P i Priporoča prečastiti duhovščini, slav. cerkvenim oskrbni-^^^mfeŽ^ti^v^ štvom in p. n. slavnemu občinstvu 3315 |§|| čebelno-voščene sveče, zvitke, kalilo, med iti. iti s== Kakovost izdelkov in nizke cene izključujejo vsako konkurenco. ¡¡omembi I i UMSKI KLOBUKI, CILINDRI čepice, kravate, perila samo zadnje novosti v modni in športni trgovovini za gospode P. Magdič Ljubljana, nasproti glavne pošte. ožlč znižane cene! Hnton Šare "ES? LJubljana» Selenburgoua ulica št. 5 nasproti glaone pošte. 2964 1 aaannacncianaDanananaanannaaaaaat D ^^ D Lepa božična in novoletna darila!: Najbogatejša in velikanska tovarniška zaloga ——— po najnižjih cenah. —— naprej 1QD □ 0 D D D D D D D D G D 0 D D G □□aaaaaaanaaaaannaaaaaaaaaaaanaaaD Zadnjih 14 dni! aanncanoan D □ □□□□□□□ Budilke od..........K 3'- nikelnaste ure od......... 5"— srebrne ure od......... T— „ šivalni stroji, najnovejši, od ... . „ 60"— „ Vse novosti in velika izbera briljantov, srebrnine, china-srebra, namiznih oprav, nastavkov, vaze itd. Ceniki s koledarjem in lepi plakati (kinč za gostilne) tudi po pošti zastonj. — Najboljša postrežba. Za obilne naročbe se priporoča: fR. Gill, urar v UBUUl (samo nasproli jrančiškansKe cerkve). pri 3607 J. Grobelniku o Ljubljani. Do konca tega leta se morajo lokali izprazniti, zaraditega prodajam »se ostalo mannfahtnrno blago odslei za vsako primerno ceno. IHN Izkoriščajte to redko priliko! Sukna je še lepa izbira; pre-skrbite se torej z oblekami, površniki in zimskimi suk-:-: njami!