številka 25 • leto XXXIX • cena 4(7 din
Celle, 27. Junija 1985
NOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE. LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
Slovenski dnevi v
Grevenbroichu: odlično!
Celje dobro razvija stike s tem me-
stom v ZR Nemčiji. Stran 16.
Svetovni prvak na žalski noči
Branko Vivod pripravlja po uspehu na prvenstvu vetera-
nov nov naskok na veteranski svetovni rekord. Stran 32.
Poletni vrtiljak
Ugibate, kakšna žival je Zgunks? Poglejte na stran 18.
Praznik občine Lašico
Delovni ljudje in občani
občine Laško praznujejo
svoj praznik. Vsako leto se 2..
julija spomnijo na uspešno
akcijo partizanov na rudnik
Huda jama v dolini Rečice.
Osvobodilno gibanje, kije v
zimi, na prelomu leta 1941 v
1942., terjalo težke izgube
najboljših borcev, se je s to
akcijo, v noči med 2. in 3.
julijem, ponovno okrepilo.
Zato je 2. julij za delovne
ljudi občine Laško vsako le-
to pomemben dan, praznik.
Pomemben zato, ker se ta-
krat z vso spoštljivostjo ozre-
jo v čas vojne vihre, in zato,
ker je občinski praznik obe-
nem nekakšen obračun, kaj
vse so v letu dni uspeh ures-
ničiti in kaj bi lahko storili
bolje.
Tako bo tudi letos. Vrsta
prireditev, kulturnih, šport-
nih, zabavnih, številne mani-
festacije, srečanja, vključno
z osrednjo občinsko prosla-
vo, ki bo na sam dan prazni-
ka, 2. julija, v krajevni skup-
nosti Sadraž, vse to bo dalo
občinskemu prazniku pose-
ben pečat, ki je obenem
odraz živahnega utripa v ob-
čini, ki si vztrajno utira pot iz
nerazvitosti med razvite, v
vseh ozirih napredne sloven-
ske občine.
Obnova
Splavarslcega
mostu
Delavci Ingrada bodo te dni začeli
obnavljati Splavarski most čez Savi-
njo v Celju. Po približno petindvajse-
tih letih je most že precej načet, tako
da bo za obnovo potrebnih kar 13 mi-
lijonov dinarjev.
Večji del sedaj potrebnih obnovitve-
nih del gre na rovaš nesolidnih gradi-
teljev, ki so na primer položili izolacijo
samo med robnima pasovoma. Voda
pa je ves ta čas zatekala ob strani in
precej načela beton. Most se je med
nosilcema tudi povesil za približno 10
do 15 centimetrov.
Raziskave so opravili delavci ljub-
ljanskega Zavoda za raziskavo materi-
ala. Statična varnost je zaenkrat še za-
gotovljena. Strokovnjakom bi lahko
bili pri raziskavah v precejšnjo pomoč
osnovni načrti in zapis o tehničnem
pregledu, vendar te dokumentacije ni
v celjskem zgodovinskem arhivu (po
desetih letih od graditve takšnih ob-
jektov ponavadi vse načrte shranijo v
tem arhivu), prav tako na mostu ni
nobene označbe, kdo je most (tako po-
vršno) zgradil.
Obnovitvena dela bodo trajala pri-
bližno dva meseca, gradbinci pa bodo
morali odstraniti ograjo, asfalt in okle-
sati tlačno ploščo ter robne betone ter
se nato lotiti sanacije.
S. ŠROT
Splavarski most so prvič obnavlja-
li pred devetimi leti, ko so sanirali
temelje desnega opornika. Že takrat
so se pogovarjali o temeljitejši obno-
vi mostu, vendar pa je vsa ta leta
zmanjkovalo denarja za to. Sedaj je
pravzaprav zadnji čas za obnovo, saj
bi kasneje most lahko le še podrli.
Za lačne v Afriici
Akcija RK nI Imela najboljšega odziva, a
še nI zaključena
Akcija za pomoč lačnim v
Afriki, ki jo vodi Rdeči križ,
še ni končana. V celjski ob-
čini so doslej prodali že več
stotisoč dinarjev bonov, žal
pa se vsi niso odzvali. Tako
imajo na občinskem odboru
Rdečega križa še vedno na
zalogi nekaj bonov.
Najbolj so se izkazale celj-
ske osnovne šole, saj so vse
sodelovale v akciji in skup^
zbrale za nekaj več kot
200.000 dinarjev prispevkov.
Dober odziv je bil tudi na
srednjih šolah, kjer so zbrali
za skoraj 140.000 dinarjev
prispevkov. V akciji so sode-
lovali tudi vsi vrtci in zbraU
17.620 dinarjev ter posamez-
ni občani, ki so prispevah
67.700 dinarjev. Pet osnov-
nih organizacij mladine je
zbralo nekaj več kot 27.000
dinarjev, slabši pa je bil od-
ziv v krajevnih skupnostih.
Od 25 celjskih krajevnih
skupnosti kar v devetih (Voj-
nik, Svetina, Dobrna, Fran-
kolovo, Kajuh, Dečkovo na-
selje. Dolgo polje, Gaberje in
Teharje) niso dvignili bonov.
»Še slabši je odziv v delov-
nih organizacijah. Poslah
smo pozive več kot 300 os-
novnim organizacijam sindi-
kata,« pravi tajnik občinske-
ga odbora RK Toni Mast-
nak. »Doslej smo pritegnili k
sodelovanju le 46 osnovnih
organizacij oziroma manj
kot šestino, ki so že zbrale
321.000 dinarjev. Računamo,
da se bodo odzvale tudi dru-
ge osnovne organizacije, bo-
ne pa lahko dvignejo na se-
dežu občinskega odbora na
Šlandrovcm trgu.<-
S. ŠROT
Zvezno
priznanje
KS Kozje
Zvezna konferenca
SZDL že nekaj let pode-
luje priznanja krajev-
nim skupnostim, organi-
zacijam združenega dela
in posameznikom za nji-
hov prispevek pri uve-
ljavljanju ustavne vloge
krajevne skupnosti, še
posebej pri razvijanju
samoupravljanja, huma-
nizacije življenja in dela
in pri pospeševanju rasti
družbenega standarda.
Med letošnjimi dobit-
niki tega najvišjega priz-
nanja je krajevna skup-
nost Kozje v občini
Šmarje pri Jelšah. Kozje
je že vrsto let uspešno na
vseh omenjenih področ-
jih, zato je podelitev
priznanja več kot upra-
vičena. Slovesnost ob
podelitvi bo danes po-
poldne v Ljubljani, na
sedežu republiške konfe-
rence SZDL.
M. A.
Za Lulcov memorial v Titovem Veienju
Titovo Velenje je od pre-
teklega petka dalje gostitelj
slovenskih kovinarjev. De-
veto republiško srečanje
kovinarjev poteka v okviru
letošnjega memoriala Fran-
ca Leskoška-Luke.
V okviru srečanja so v pe-
tek, 21. junija, odprli dve raz-
stavi: prvo v avli Kulturnega
doma Titovo Velenje, ki je
prikaz likovne ustvarjalnosti
naših kovinarjev, drugo pa v
centru srednjih šol, ki prika-
zuje movacijske dosežke v
tej stroki. Po otvoritvi razsta-
ve je bil posvet o inovacijski
dejavnosti.
Včeraj je bilo v Gorenju
posvetovanje o povezovanju
v reproverigi s poudarkom
na orodjarstvu, tekmovalni
del srečanja pa se je pričel
danes, nadaljeval se bo jutri
in zaključil v soboto, ko bo-
do najuspešnejšim tekmo-
valcem podelili priznanja.
Udeleženci tekmovanja bo-
do svoje znanje preizkušali v
Gorenju preocesna oprema
in Gorenju servisu, ki sta po-
krovitelja tekmovalnega de-
la srečanja, v Elektrokovin-
ski opremi in v Elektrostroj-
ni opremi, kjer bodo pred-
stavili postopke za spajanje
kovin ter v žalskem Ferralitu
in v Fecru Slovenj Gradec. V
teoretičnem znanju se bodo
.tekmovalci preizkušali na
centru srednjih šol v Tito-
vem Velenju.
2. STRAN - NOVI TEDNIK
27. JUNIJ 1985
Četica bork Štirinaiste še vedno aktivna
Tudi letos so krajevna
konferenca socialistične
zveze, borci in krajevna
skupnost Dobrna uspešno
in prisrčno pripravili zdaj
že sedmo dvodnevno sreča-
nje nekdanjih bork slavne
štirinajste divizije. Letoš-
nje srečanje je bilo morda
doslej najbolj pestro, saj so
se organizatorji potrudil in
pripravili tudi več kultur-
nih prireditev.
Duša letošnjega srečanja
je bila Josip Toplikar-Mir-
ko, sicer predsednik krajev-
ne organizacije Zveze zdru-
ženj borcev^ sicer pa tudi
sam borec Štirinajste: »Na
celotnem pohodu je med
vojno sodelovalo 115 bork,
danes jih živi še 43. Mnogo
jih je padlo med pohodom,
druge so umrle po vojni. Le-
tos se je zbralo na srečanju
dvaindvajset bork.
Vesna Nose iz Rogaške
Slatine je bila poleg Marije
Krampušek-Zlate iz Laške-
ga edina udeleženka s celj-
skega območja: »Če obolelih
tovarišic ni med nami, to še
ne pomeni, da se jih ne
spomnimo. Nasprotno, ima-
mo zelo delaven odbor štiri-
najste divizije, ki ga vodi
Ivan Dolničar-Janušik, kjer
skozi vse loto skrbirrio za na-
še člane, pa naj gre za borce
ali borke. Letos je organiza-
tor s pomočjo pokroviteljev
Turističnega društva Dobr-
na, Zdravilišča Dobrna, Ke-
ramične industrije Liboje in
Konusa iz Slovenskih Ko-
njic pripravil vrsto spomin-
kov, ki pa jih nismo dobile
samo me na Dobrni, ampak
jih bomo izročile tudi vsem
tistim, ki jih iz objektivnih
razlogov ni med nami.«
Vesna Nose je bila tako
kot ob vsakem srečanju tudi
na Dobrni nadvse kritična:
»Čeprav smo že vse v »penzi-
ji« smo aktivne. Me ne spi-
mo! Nismo se borili za zma-
go zato, da bi zdaj počivali.
Kdor je sodeloval v bitki je
tudi zdaj v njej.«
Na Dobrno je tako kot
ostale udeleženke prinesla
kuverto svojih vojnih foto-
grafij. »Zbiramo gradivo za
muzej ček o štirinajsti divizi-
ji, ki ga urejajo učenci v isto-
imenski šoli na Dobrni. To
bo naše darilo ohranjeval-
cem našega doma.«
H kulturnemu vzdušju so
še pripomogli kvintet Fran-
kolovčani, moški pevski
zbor KUD Kajuh Dobrna
pod vodstvom Emila Lenar-
čiča, učenci osnovne šole in
godba iz Malih dol, borkam
pa je spregovorila predsed-
nica občinske konference
ZKS Celje Jožica Farčnik-
Mervar. Tako kot vsako leto
so tudi letos borke obiskale
spominska obeležja na Brd-
cah in Konjiški gori z do-
mom borcev in komandanta
Milenka Kneževiča. Zadnji
dan srečanja so bile gostje
borčevske organizacije Slo-
venske Konjice.
TONEVRABL
Ob srečanju so pripravili v
avli zdravilišča zanimivo
razstavo akvarelov borca
akademskega slikarja Albi-
na Polajnarja, ki sicer ni bil
borec štirinajste, pa je ta ci-
kel v zadnjih letih (prehodil
je dva tisoč kilometrov) na-
risal kot darilo borkam.
Letos so se na Dobrni
zbrale borke štirinajste di-
vizije: Marija Kambič-Saša
in Dara Bretreani iz Mari-
bora, Polonca Lukman-So-
nja iz Šempetra pri Novi go-
rici, Helena Gianfrate-Hela
iz Nove Gorice, Majda Miši-
ca, Ančka Pervanje, Zora
Saksida-Vojka, dr. Lili Če-
rin-Petrič, Majda Ilaš, Slav-
ka Krenčič in Darinka
Amon vse iz Ljubljane, Anč-
ka Švigelj in Rezka Lavrič
iz Kočevja, Sonja Zbačnik-
Zofka iz Škofje loke, Vesna
Nose iz Rogaške Slatine,
Marija Krampušek-Zlata iz
Laškega in Zofka Štrancar
Hrpelje pri Kozini.
Skupina bork štirinajste divizije na 7. srečanju na Dobrni, v ospredju levo Josip Toplikar,
predsednik krajevne borčevske organizacije, ob njem Vesna Nose iz Rogaške Slatine, ena
izmed dveh udeleženk s celjskega območja na tem srečanju.
Priznanja samoupravljalcem
v Celju bodo na posebni slovesnosti odelih deset
»Priznanj samoupravljalcu« kot družbena priznanja za
dosežke na področju razvijanja socialističnih samo-
upravnih odnosov, ki so posebnega pomena za razvoj
samoupravljanja in delegatskega sistema. Priznanja
prejmejo: Martin Metličar iz Železarne Štore, Bratomil
Kajtna iz Elektrodistribucije Celje, Ivan Šalej iz Lik
Savinja, Ivan Koštomaj iz Cestnega podjetlja Celje,
Alojz Nerat iz Ingrada, Dora Iršič iz Merxovega Bla-
govnega centra, Rajko Čižek iz Merxove Pekarne in
slaščičarne, Alojz Turnšek iz Mode, Katarina Judež iz
Osnovne šole Store in Slavica Verdev iz Zdravilišča
Dobrna.
Danes popoldne bodo v Žalcu podelili listino s pla-
keto »Josip Broz Tito - 35 let samoupravljanja Ivanu
Robiču, Franciju Ježovniku, Krajevni skupnosti
Andraž, DEM Maribor - TOZD Elektroprenos Podlog
in SOZD Hmezad - DO Minerva Žalec. Priznanja
samouupravljalcem pa bodo dobili: Simona Brdnik,
Ingrad TOZD Žalec^ Vinko Cijan KS Šcšče, Ivanka
Čehovin OŠ Peter Sprajc Jur Žal^^c, Anton Dobnik,
kmet kooperant iz Letuša, Jože Lebič, Tovarna noga-
vic Polzela, Jože Mastnak, Garant Polzela, Marija Nar-
berger, KIL Liboje, Vih Ograjenšek, SOZD Hmezad
DO Strojna Žalec TOZD Grames, Dam Pfeifer, KS
Polzela, Fanika Robil, Skupnost za zaposlovanje
Žalec, Stane Rudolf, KS Griže, Ivan Šuler, AERO tozd
Kemija Šempeter, Franc Vizič, Hmezad DO Kmetij-
stvo DE Govedoreja in Vinko Žohar, Tekstilna tovarna
Prebold.
V žalski občini
bodo povečali uvoz
To zahteva velika odpisanost opreme
v naslednjem srednjeroč-
nem obdobju naj bi bila go-
spodarska rast v žalski ob-
čini spet hitrejša od repu-
bliškega povprečja, saj na-
črtujejo, da bi lahko znaša-
la realna rast družbenega
proizvoda od 4 do 5 odstot-
kov letno. Pri tem naj bi se
industrijska proizvodnja
letno povečevala za tri do
štiri odstotke, kmetijska
proizvodnja pa za pet do
šest odstotkov.
Relativno hiter gospodar-
ski razvoj občine bo kljub
zahtevam po zmanjševanju
vseh oblik porabe zahteval
vsaj tolikšen delež naložb v
družbenem proizvodu kot
doslej. To pomeni, da bi bilo
petino družbenega proizvo-
da namenjeno naložbam.
Največ naložb bo v opremo
za gospodarstvo, povečeval
pa naj bi se tudi delež naložb
v obratna sredstva. Ob naj-
več dvoodstotnem poveče-
vaju števila zaposlenih naj bi
se produktivnost v nasled-
njem srednjeročnem obdob-
ju povečala za tri odstotke
letno.
Delež izvoza se bo tudi v
naslednjem srednjeročnem
obdobju še naprej večal.
Skupni izvoz bo naraščal po
stopnji 7 do 9 odstotkov, sa-
mo izvoz na konvertibilno
področje pa vsako leto za de-
vet do 12 odstotkov. Zaradi
zagotavljanja uvozne opre-
me, pa tudi repromaterialov.
se bo uvoz povečeva za pri-
bližno toliko kot izvoz. Kon-
vertibilni uvoz pa naj bi bil z
letno rastjo deset odstotkov
nekoliko počasnejši od
nekonvertibilnega. Dejstvo
ob vsem tem je, da so ti načr-
ti nekoliko drugačni od te-
meljnih prizadevanj naše
družbe na področju ekonom-
skih odnosov s tujino, res pa
je, da je stopnja odpisanosti
opreme že takšna, da druga-
če ne gre. Kljub vsemu bo
stopnja pokrivanja uvoza z
izvozom še vedno na bistve-
no višji ravni od slovenskega
povprečja, saj bi se naj giba-
la od 185 do 190 odstotkov.
O osnutku dogovora o te-
meljeih družbenega plana so
govorili na torkovi seji izvrš-
nega sveta žalske občinske
skupščine ter poudarili, da
načrtovanje v združenem de-
lu tudi v žalski občini še ne
poteka sočasno s pripravami
planskih dokumentov. V ča-
su, ko so oblikovali osnutek
dogovora, sestavljale! niso
imeli smernic in elementov
vseh nosilcev, oziroma os-
nov za konkretnejše obliko-
vanje in sprejemanje obvez-
nosti na posameznih področ-
jih družbenoekonomskega
razvoja občine v naslednjem
srednjeročnem obdobju. Za-
radi pomanjkljivih izhodišč
predstavlja torej vsebina os-
nutka dogovora izziv za jav-
no razpravo.
JANEZ VEDENIK
Ponekod v
Celju nizki
osebni dohodki
v celjski občini je še
vedno precej organizacij
združenega dela, ki še ni-
so uspele zagotoviti do-
slej uveljavljnega naj-
nižjega osebnega dohod-
ka - 22.000 dinarjev, če-
prav je republiški svet
Zveze sindikatov Slove-
niji že sprejel pobudo o
novem najnižjem oseb-
nem dohodku - 25.000 di-
narjev.
Občinski svet Zveze
sindikatov Celje je nare-
dil pregled izplačanih
osebnih dohodkov za me-
sec april. Zajel je 36.963
zaposlenih. Manjši osebni
dohodek kot 22.000 dinar-
jev je za normalno oprav-
ljanje dela prejelo 319 de-
lavcev, manj kot 25.000
dinarjev pa 1552 delav-
cev. Največ delavcev z
najnižjimi osebnimi do-
hodki jo m.ed zaposlenimi
pri obrtnikih, v gradbeni-
štvu, gostinstvu in turiz-
mu, tekstilni industriji,
zdravstvu, vzgoji in izo-
braževanju ter v kultur-
nih organizacijah.
Med organizacijami
združenega dela, ki še ni-
so uspele zagotoviti do-
slej uveljavljenega najniž-
jega osebnega dohodka
so tudi takšne, ki so v pr-
vem tromesečju še zago-
tavljale povprečne oseb-
ne dohodke in ki normal-
no poslujejo. Zato v sindi-
katih ponovno opozarja-
jo, da morajo v konferen-
cah in osnovnih organiza-
cijah proučiti sistem na-
grajevanja znotraj temelj-
nih in delovnih organiza-
cij in zagotoviti uresniče-
vanje sindikalnih stališč.
MBP
Vrsta prireditev^a
praznik občine Žalec
v nedeljo so člani Svobo-
de iz Liboj uprizorili dramo
Mateja Bora Raztrganci.
S tem so se tudi začele pri-
reditve v počastitev praznika
občine Žalec, ki ga letos
praznujejo v Libojah. V tem
tednu so na sporedu predv-
sem različna športna tekmo-
vanja, v soboto bo Žalska
noč, v nedeljo ob 15. uri pa
bodo proslavili Dan gasilcev,
ko v Libojah pripravljajo tu-
di gasilsko parado. V pone-
deljek bo otvoritev razstave
Osvobodilno gibanje v Sa-
vinjski dolini. To zanimivo
razstavo v osnovni šoli Libo-
je si prav gotovo velja ogle-
dati.
V sredo bodo v Savinovem
razstavnem salonu v Žalcu
odprli razstavo keramike, ob
16.30 uri pa bo na Brnici sre
čanje borcev in rudarjev.
Prireditev bo še več.
30-letnico obstoja bo pro-
slavila Ribiška družina Šem-
peter, v Libojah se bodo sre-
čali čebelarji in tako prosla-
vili 75-letnico čebelarskih
družin, v Gotavljah bo 7. juli-
ja mednarodna konjeniška
prireditev, zaključek priredi-
tev ob letošnjem občinskem
prazniku pa bo v nedeljo, 7.
julija, ko bo slavnostna seja
delegatov skupščine občine
in družbenopolitičnih orga-
nizacij.   JANEZ VEDENIK
Stanarine v
žalski občini
za četrtino
večje
s 1. julijem se bodo sta-
narine in najemnine v žal-
ski občini povečale za če-
trtino. Dogovor o skup-
nih izhodiščih za določa-
nje stanarin, cen komu-
nalnih storitev ter mest-
nega in primestnega pro-
meta določa, da se stana-
rine spremenijo dvakrat v
letu. Prvič 1. februarja in
drugič 1. julija. V Sloveni-
ji se bodo stanarine pov-
prečno povečale za 35 od-
stotkov, v žajski občini pa
za četrtino. Žalska občina
se tako uvršča med tiste,
ki bodo stanarine naj-
manj povečale.
JANEZ VEDENIK
Več o volitvah, manj o planih
v KS Šmarske občine so za zaprte liste
o pripravah na bližajoče
se volitve in o srednjeroč-
nem planiranju 1986-1990
so govorili predsedniki kra-
jevnih konferenc SZDL ob-
čine Šmarje pri Jelšah na
posvetovanju, ki gaje prejš-
nji teden pripravilo pred-
sedstvo občinske konferen-
ce SZDL Šmarje pri Jelšah.
Ocenili so, da so se priprav
na volitve v krajevnih orga-
nizacijah socialistične zveze
resno lotili, zlasti evidentira-
nja kandidatov za najodo-
vornejše funkcije. Pri tem pa
se je pokazalo, da ljudje te
funkcije odklanjajo ali jih ze-
lo neradi prejemajo. Druga
..ugotovitev je, da se posa-
mezne funkcije oziroma njih
bodoči   nosilci,   podvajajo.
Nekdo, ki je evidentiran v
krajevni skupnosti, je isto-
časno tudi potencialni kan-
didat za vodilno funkcijo na
občinski ravni. Ljudi, spo-
sobnih in dela voljnih, je na-
mreč premalo. V potek pri-
prav na volitve bi se morali v
krajevnih skupnostih bolje
vključiti ostali dejavniki v
kraju, ne pa da celotna aktiv-
nost sloni le na organizaciji
socialistične zveze, so menili
razpravljale!. V krajevnih
skupnostih so, kot se je po-
kazalo, proti odprtim kandi-
datnim listam. V takšnih vi-
dijo možnost, da bi zares ak-
tivni ljudje ne bili izvoljeni.
Aktivnost za pripravo sred-
njeročnih planskih doku-
mentov je v krajevnih skup-
nostih šmarske občine zaen-
krat še šibka, so menili pred-
stavniki krajevnih konfe-
renc SZDL. Vzroke vidijo v
preslabi strokovni usposob-
ljenosti občanov, v pomanj-
kanju časa zaradi ljubitelj-
skega značaja tega dela v
krajevnih skupnostih, cesto
pa je ovira za delo tudi oce-
na, da je bilo izvajanje teko-
čih planskih nalog marsikje
nedosledno in obremenjeno
s kopico težav. Ob tem so
delegati sprejeli še stališče,
da moraj krajevne konferen-
ce SZDL ponovno spodbu-
diti aktivnost samoupravnih
teles v krajih in da je skrajni
čas, da zavzeto delo za pri-
pravo srednjeročnih plan-
skih dokumentov steče tako,
kot mora.
M. AGREZ
Plakete samoupravljanja
Združenje Klubov samoupravljalcev Jugoslavije
je dalo pobudo za podelitev listine s plaketo »Josip
Broz Tito - 35 let samoupravljanja«, ki se podeljuje
za izjemne rezultate v razvoju samoupravnih odno-
sov v vseh delovnih in samoupravnih sredinah.
V celjski občini bodo to priznanje prejele naslednje
organizacije in posamezniki: Jože Cizej, Stane Plazar,
Edvard Stepišnik, Oskar Stopar, Alojz Vehovar, Jože
Kandolf, Jože Mešl, TOZD Zlatarna Celje, KS Dolgo
polje in TOZD Maloprodaja Tkanina Celje.
Plaketo Kluba samoupravljalcev občine Celje so
prejeli: Ivica Blazej, Jože Boršič, Franjo Cene. Martin
Cvetko, Marta Horvat, Marija Gazvoda, Roman Kro-
peč, Zlatko Leskovšek, Pavel Mirnik, Franc Mlinaric,
Alojz Munda, Franc Murko, Anton Peter, Danijel
Peric, Bojan Planinšek, Dragiša Skakič, Ivan Štefan-
čič, Janez Škrubelj, Alojz Žagar, Milan Žibrat in KS
Dečkovo naselje.
Priznanje Kluba samoupravljalcev celjske občine so
prejeli: Milorad Babic, Franc Berdnik, Leopold Hor-
vat, Konrad Kavčič. Štefan Kržmar, Viljem Kregar,
Franc Stakne, Antonija Štepihar, Alojzija Mravljak,
Vinko Vrbnjak in OOZS Delavcev v krajevnih skupno-
stih.
27. JUNIJ 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 3
O nadomestilih
za čas bolezni
Predsedstvo Občinskega
sindikalnega sveta Slovenske
Konjice, ki je razpravljalo o
nadomestilih za čas bolezni,
je vsem delovnim organizaci-
jam v občini predlagalo, da
pričnejo z aktivnostmi za
spremembo samoupravnih
aktov, v katerih imajo opre-
deljene osnove za nadomesti-
la za čas bolezni, ki so v njiho-
vi pristojnosti.
Predlog predvideva, da orga-
nizacije združenega dela opre-
delijo kot osnovo za nadome-
stilo za čas bolezni: povprečje
delavčevega osebnega dohod-
ka zadnjega obračunskega tro-
mesečja, kakor to predlaga tu-
di Republiški svet zveze sindi-
katov. Druga možnost pa je, da
se odločijo za povprečje oseb-
nega dohodka, ki gaje delavec
dosegel v zadnjem Iromcsečju
pred odsotnostjo z dela, kot to
predlagajo nekatere organiza-
cije združenega dela zaradi laž-
jega obračuna.
Občinski sindikalni svet tudi
priporoča, da organizacije
združenega dela ponovno pre-
verijo svoje odločitve glede vi-
šine nadomestil za čas odsot-
nosti zaradi bolezni. Lani je ve-
ljal skupni dogovor, da je naj-
primerneje, da zniisajo nado-
mestila do 14 dni 80 odstotkov
za izračun določene osnove, od
15 dni dalje pa 90 odstotkov za
izračun določene osnove.
Mogoče pa je upoštevati tudi
republiška stališča, ki oprede-
ljujejo, da znašajo nadomestila
osebnega dohodka za čas od-
sotnosti z dela zaradi bolezni:
za prve 3 dni 75 odstotkov za
izračun določene osnove, od 4
do 15 dni 80 odstotkov, od 16
do 30 dni 85 odstotkov in od
30. dneva dalje 90 odstotkov za
izračun določene osnove. Ka-
teri način bodo izbrali, pa bodo
odločali delavci sami.
MATEJA PODJED
Marifsistični
oddelelc       ,
preseljen
Včeraj so odprli prenov-
ljene prostore marksistič-
nega oddelka knjižnice
Edvarda Kardelja v Celju.
Oddelek na Šlandrovem tr-
gu 4 ima na voljo 16 tisoč
knjižnih enot, na policah v
novih prostorih pa bo mož-
no skladiščiti okoli 30 tisoč
riteig. Oddelek bo imel tudi
čitalnico, kar so bralci do-
slej močno pogrešali.
M. P.
Bdeti nad kadrovskimi potrebami
Med 328 učenci v konjiški
občini je šolanje končalo tudi
več kot 180 deklet in 8 učen-
cev iz osnovne šole s prilago-
jenim programom. Zaposlo-
vanje ženske mladine pa je v
konjiški občini še vedno do-
kaj problematično. Prav tako
se porajajo težave s priprav-
ništvom.
Svet za vzgojo in izobraževa-
nje pri občinski konferenci
zveze socialistične mladine je
skup^ s predstavniki organi-
zacij združenega dela, sklican
je bil na pobudo občinskega
sindikalnega sveta, obravnaval
poročilo o vpisu za naslednje
šolsko leto in problematiko de-
lovne prakse in pripravništva.
Zavzel je stališče, daje potreb-
no nameniti zaposlovanju žen-
ske mladine večjo pozornost in
z n^širšo akcijo zagotoviti
opravljanje pripravništva.
Učenci in starši so bili sezna-
njeni z razpisnimi kadrovski-
mi štipendijami organizacij
združenega dela, ki so odraz
kadrovskih štipendij v občini.
Število nepodeljenih kadrov-
skih štipendij je v konjiški ob-
čini zadnja leta daleč najnižje v
regiji. Nepodeljene kadrovske
štipendije ostajajo predvsem v
gradbeni in lesarski umeritvi.
Problem zaposlovanja ženske
mladine je v občini pereč. De-
kleta se ne morejo odločati za
poklice glede na potrebe de-
lovnih organizacij, ampak se
odločajo za poklice, kijih vese-
le, čeprav vedo že v naprej, da
bodo imele veliko težav pri za-
poslovanju. Iz razpisa kadrov-
skih štipendij za leto 1985 je
razbrati, da je bilo razpisanih
168 štipendij do IV. stopnje iz-
obraževanja in da jih je bilo od
teh dekletom namenjenih le
30.
Hkrati pa v konjiški občini
že sedaj ugotavljajo, da ne bo-
do mogli zagotoviti pripravni-
štva, kaj šele zaposliti 20 de-
klet, ki so se odločile za pro-
gram tekstilnega konfekci-
onarja. Za novo šolsko leto se
je povečal tudi vpis deklet v
program kemijskega, in admi-
nistrativnega tehnika, kar je
bržčas posledica dejstva, da so
v občini skušali na vše načine
zmanjšati vpis v pedagoške
poklice in zdravstvene teh-
nike.
Organizacije združenega de-
la so razpisale malo štipendij
(le 17) za študij na V. stopnji,
kjer pa se pojavlja 164 vpisnih
kandidatov. To pa je v nasprot-
ju s potrebami, ki so jih za na-
slednje obdobje začrtale orga-
nizacije združenega dela. Za
prihodnje obdobje bi bilo smo-
trno, da bi se čimveč deklet
odločilo za foklice v gostin-
stvu. Od tod tudi predlog de-
lovnima organizacijama Unior
in Dravinjskem domu, da
skupno s skupnostjo za zapo-
slovanje in s strokovnimi de-
lavci za usmerjanje za te pokli-
ce čimbolj navdušijo učence v
osnovnih šolah in njihove
starše.
MATEJA PODJED
Doslej so v občini vključe-
vali veliko deklet v program
oblikovalcec kovin II, vendar
pa se že kažejo problemi zapo-
slovanja tudi v teh poklicih.
Preveč in premalo učencev
Razvoj Izobraževanja v občini Šentjur v preteklih letih
V Šentjurju so pripravili
usmeritve razvoja na po-
dročju vzgoje in izobraževa-
nja v naslednjih petih letih
in ob tem tudi analizirali
dosedanji razvoj.
Tri centralne, dve samo-
stojni in pet podružničnih
šol v občini obiskuje preko
2300 učencev. Ob tem pa
ugotavljajo, da na Planini, v
Dramljah in Šentjurju števi-
lo učencev narašča, drugod
pa upada. Zato je ponekod
na podružničnih šolah pouk
kombiniran iz dveh raz-
redov, _   .   ________ .__________
V preteklem obdobju so
imeli težave pri realizaciji
vseh zastavljenih nalog, saj
so se zaradi zaostrenih raz-
mer gospodarjenja zmanjša-
la sredstva za družbene de-
javnosti. Zato tudi niso ures-
ničili načrta o uvedbi celod-
nevne šole v Dramljah, saj se
že v Loki pri Žusmu srečuje-
jo pri izvajanju programa ce-
lodnevne šole s celo vrsto
problemov. Tako jim pri-
manjkuje prostora za inte-
resne dejavnosti, nimajo
ustrezne telovadnice... Po-
sebno pereč je prostorski
problem v Šentjurju, saj obi-
skuje tamkajšnjo šolo že
skoraj 1000 otrok, njihovo
število pa se vsako leto še
poveča. Že sedaj jih mora za-
to več kot 450 obiskovati po-
uk v drugi izmeni, kar goto-
vo pomeni slabše pogoje
učenja. V naslednjih letih bo
zato treba razmišljati o reši-
tvi prostorske stiske na šoli,
hkrati pa se odločiti tudi o
usodi nove šole v Dobju, saj
je ob stalnem upadanju šte-
vila učencev vprašljiva upra-
vičenost izgradnje.
Zanimivi so tudi podatki o
uspešnosti učencev, saj ugo-
tavljajo, da se osip zmanjšu-
je. Ob tem podatku seveda
ne moremo sklepati na kvali-
teto pouka, saj so kriteriji
ocenjevanja po šolah še ved-
no različni, precej pa pove
tudi podatek, da 6 odstotkov
učiteljev nima ustrezne izo-
brazbe, oučujejo pa v glav-
nem na predmetni stopnji in
v podaljšanem bivanju.
Hkrati pa je razveseljivo, da
je vedno več učiteljev z višje-
šolsko izobrazbo.
V občini ugotavljajo, da se
delež sredstev za izvedbo za-
gotovljenega programa ni bi-
stveno manjšal, kar pa ne
morejo reči za dodatni pro-
gram, ki obsega le še najnuj-
nejše naloge. Tudi v prihod-
nje zato računajo, da z lastni-
mi prihodki ne bodo zbrali
dovolj denarja, zato bo po-
trebna pomoč republike.
T. CVIRN
Začela se le MDA Trebče
Brigadirsko poletje z delom na dveh republiških
mladinskih delovnih akcijah že traja. Zadnjega
junija bodo zaživele še tri republiške in dve zvezni
mladinski delovni akciji. Na našem območju pa je
bila v nedeljo otvoritev republiške mladinske
delovne akcije Trebče.
V brigadirsko naselje v Bistrici ob Sotli so prispele
tri brigade, iz občin Kočevje, Domžale in Ljubljana-
Vič. Žal so vse tri nepopolne, saj seje od predvidenih
120 brigadirjev prve izmene akcije udeležilo le 77. Pri
občinskih konferencah ZSMS obljubljajo, da bodo
»poslali« še nekaj brigadirjev in se s tem vsaj približali
popolnosti brigad.
Mladinska delovna akcija Trebče bo v treh izmenah.
Namesto druge bo tudi letos v Bistrici ob Sotli Mladin-
ski delovni tabor, tokrat z mednarodno mladinsko
udeležbo. Mladi bodo urejali posamezne dele oziroma
objekte Spominskega parka Trebče.
V ponedeljek so brigadirji začeli z deli v Stenovem,
na PTT omrežju, na Bizeljskem pa bodo delali v vino-
gradih.
Ob otvoritvi MDA Trebče v Bistrici ob Sotli so za
krajši kulturni program poskrbeli brigadirji zvezne
mladinske delovne akcije Kozjansko, učenci celod-
nevne osnovne šole Marija Broz iz Bistrice ob Sotli in
domači mladinci. M. A.
Bogatejši za glasbeno šuM
Večje možnosti za nadaljnji razvoj glasbenega šolstva v
Titovem Velenju
Sredi prejšnjega tedna je
bila v Titovem Velenju
otvoritev nove Glasbene šo-
le, ki so jo Velenjčani gradi-
li s sredstvi kar treh samo-
prispevkov. Gradnja se je
tako zavlekla zaradi po-
manjkanja denarja in Ve-
lenjčani ob tem zagotavlja-
jo, da se v današnjih razme-
rah gotovo ne bi odločili za
tako zahtevno gradnjo.
Glasbena šola še vedno ni
povsem končana, ker je
zmanjkalo denarja za opre-
mo osrednje dvorane in za
ureditev zunanje okolice,
vendar bo šola kljub temu
sprejela prve gojence že sep-
tembra. V novi glasbeni šoli
pa bo tudi osem oddelkov
osnovne šole. kjer bo našlo
prostor 240 velenjskih učen-
cev. Na ta način bodo Ve-
lenjčani vsaj delno rešili pro-
storsko stisko v osnovnih šo-
lah, ki so zaradi tega že sko-
raj vse prešle na dvoizmen-
ski pouk.
Nerešeno je še tudi vpraša-
nje financiranja vzdrževal-
nih stroškov, ki še zdaleč ne
bodo majhni. Stroške naj bi
si delila velenjska Kulturna
skupnost in Vzgojno izobra-
ževalni zavod, ki pa se doslej
še nista sporazumela.
Kljub tem še nerešenim
problemom je bilo na otvori-
tvi nove glasbene šole nadv-
se slovesno. Slavnostni go-
vornik je bil Matjaž Kmecl,
predsednik republiškega ko-
miteja za kulturo, ki je med
drugim dejal, da bo nov ob-
jekt nedvomno prispeval k
nadaljnjemu razvoju glasbe-
nega šolstva v Sloveniji. V
kulturnem programu, ki se
je odvijal v vseh novih učil-
nicah, pa so nastopili gojenci
glasbene šole.
Ob tem še velja zapisati, da
je o razvoju glasbenega šol-
stva na zadnji seji razpravljal
tudi svet občin celjskega ob-
močja, ki je ocenil, da ima
naše območje z novo glasbe-
no šolo v Titovem Velenju
več možnosti, da se tudi na
celjskem območju postopo-
ma ustanovi srednja glasbe-_
na šola. Le-ta je namreč nuj-
na, če hočemo v bodoče pre-
prečiti odhajanje nadarjenih
učencev. V. ^
Prazi   rudarjev
3. julija je praznik rudar-
jev, ko v Titovem Velenju
pripravijo več najrazličnej-
ših prireditev.
S temi so začeli že prejšnji
Petek, ko je bilo v domu kul-
ture zanimivo srečanje okte-
tov v organizaciji Rudarske-
ga okteta. Jutri, 28. junija bo-
do ob 19. uri otvorili v knjiž-
nici »Ivana Napotnika« raz-
stavo del iz rudarske likovne
kolonije. Sobota. 29. junija,
00 v znamenju športnih pri-
reditev, saj se bo ob 9. uri na
teniških igriščih pri restavra-
ciji Jezero začelo teniško pr-
venstvo za »rudarsko svetil-
ko«, ob 16. uri bo v Rdeči
dvorani turnir moških roko-
nietnih ekip Inlesa iz Ribni-
<^e, Dinos Slovana iz Ljublja-
ne, Aera Celje, Titovega Ve-
lenja in Šoštanja, ob 17. uri
Pa se bo na igrišču ob jezeru
začela še nogometna tekma
•^ed Rudarjem in Šmartnim.
Ob 18. uri se bodo na Tito-
vem trgu predstavile s pro-
[nenadnim koncertom god-
na pihala iz Hrastnika,
'drije, Mežice. Senovega. Tr-
bovelj, Zagorja in Titovega
Velenja, torej krajev, kjer so
doma rudarji. Ob 19. uri bo v
Rdeči dvorani še ženska ro-
kometna tekma med Vele-
njem iz T. Velenja in
Šmartnim.
1. julija pripravljajo v obra-
tu družbene prehrane sreča-
nje z upokojenimi delavci
REK, 2. julija pa bo ob 18. uri
v Domu kulture slavnostna
seja delavskega sveta SOZD
REK, ob 19. uri pa še kultur-
no - zabavna prireditev na
Titovem trgu.
Praznični dan, 3. julij, bo-
do začeli z budnico, parado
do kotalkališča (v slabem
vremenu bo prireditev v
Rdeči dvorani) s sprejetjem
preko »skoka čez kožo« mla-
dih rudarjev v rudarski stan.
Pozdravili pa bodo tudi ma-
ratonce, ki bodo na to sloves-
nost pritekli iz Trbovelj in
Mežice. Ob 11. uri se bo zače-
lo tovariško srečanje na ve-
lenjskem gradu, v primeru
slabega vremena pa v Rdeči
dvorani.
TV
POGLED v SVET S kovinotelino
Svet v znamenju modernega nasilja
v normalnem življenju postavijo pred
sodnike vsakogar, ki sočloveku streže
po življenju, mu dela silo. Kazni so po-
navadi stroge. Z njimi naj bi odvrnili
druge nasilneže, da bi segali po podob-
nih dejanjih. Včasih sodstvu to uspe,'
druge hkrati ne.
Toda nimamo v mislih tega In takšnega
nasilja. Te dni smo priče vse drugačnih
prizorov, čisto drugačnih od navadnih
pretepov in pobojev.
Pri tem ne moremo govoriti o normal-
nem, vsakdanjem življenju, katerega
del je tudi večje ali manjše, občasno na-
silje. Govorimo lahko o valu nasilja po-
sebne vrste - širom po svetu. Kaj Ima
skupnega ugrabitev potnikov ameriške-
ga letala, ki Jih zdaj skrivajo nekje v
Bejrutu, z atentatom na Indijsko letalo
Boeing 747 s 326 potniki In člani posad-
ke, ki je strmoglavilo blizu Irske v At-
lantik? Kaj Imata skupnega eksploziji
na letališčih v Frankfurtu in Tokiu?
Za sodoben terorizem gre, sodoben tu-
di zaradi tarč, ki si jih Izberejo teroristi
- letal in letališč. Res, bombe nastavlja-
jo tudi drugod, pred hišami, na ulicah,
v trgovinah. Toda najnovejša moda, če
se tako izrazimo. Je letalski promet.
Namen je ugrabiti ljudi, potnike in
jih Imeti za talce in z njimi izsiljevati
popuščanje druge strani, bodisi z zahte-
vami po izpustitvi lastnih pristašev In
prijateljev ali za kakšno drugo »proti-
uslugo.« Ultimat se običajno glasi: če ne
boste ustregli našim zahtevam, bodo
talci ob življenje. No, po navadi tega ne
store, zakaj prizadeta vlada praviloma
sicer Izjavlja, da ne bo popustila pred
grožnjami ugrabiteljev, toda na tihem
se - sama ali prek prijateljev, zavezni-
kov - pogaja s teroristi.
Teroristom raznih barv Je očitno tež-
ko stopiti na prste. Zlasti še v državah
zunaj Evrope. Recimo v tako nemirni,
razklani In v krvave spopade zapleteni
državi, kakršen Je Libanon. Ali v Indiji,
kjer skrajneži Iz vrst Sik^/ov kar naprej
segajo po nasilju.
Policija in drugi varnostni organi so
v stalni pripravljenosti. Toda zgodi se,
kot pred dnevi v Kanadi, da niso verjeli
opozorilom psov, šolanih za odkrivanje
eksploziva. Toda zgodi se, da teroristi
lahko nemoteno prinesejo na letališče^
In v letalo orožje in bombe, kot seje zgo-
dilo v A tenah.
Nadaljnja značilnost sodobnega nasi-
lja je, da prinaša stiske predsednikom
ene od supersll. Združenih držav. Ko Je
bil v Bell hiši Jimmy Carter, se Je moral
dobršen del svojega predsedniškega ob-
dobja ukvarjati s tem, kako rešiti ame-
riške talce, ujete v Teheranu. Talce je
rešil - ob posredovanju alžirske diplo-
macije - prepozno, potem ko so ga v
marsičem stali ponovne zmage na pred-
sedniških volitvah. Njegov nasprotnik
Ronald Reagan Je namreč med volilno
kampanjo krepko izkoristil nemoč pr-
vega moža ZDA spričo ujetih Ameri-
čanov.
Zdaj se zgodovina ponavlja. Ronald
Reagan se v svojem drugem predsedni-
škem mandatu sooča z istim ali zelo ze-
lo podobnim problemom. Čeprav so
ameriške protiteroristične enote dobro
Izurjene in izvrstno opremljene, nihče
ne verjame, da bi napad zaradi rešitve
talcev uspel. Razmerje sil Je na papirju
v prid ZDA, toda v Libanonski resnič-
nosti normalna merila ne veljajo.
Tako torej teroristi hote ali nehote
diktirajo celo vladam največjih držav, s
čim se bodo najprej in najbolj ukvar-
jale.
Piše Jože SircelJ
4. STRAN - NOVI TEDNIK
27. JUNIJ 1985
Inovacije za stabilizacijo
Razstava, ki spotibuia domače znanje
»Vlaganja v razvoj doma-
čega znanja se bogato obre-
stujejo, saj so rezultati vid-
ni tako v fizični realizaciji
kot v ekonomskih učinkih.
V Železarni Štore, SIP-u
Šempeter, Cometu v Zre-
čah, kjer je inovacijska de-
javnost najbolj razvita, se
lahko pohvalijo ne samo s
številom nagrad in priz-
nanj, ki so jih njihovi inova-
torji prejeli za svoje delo,
temveč tudi z jasno razvoj-
no perspektivo. To pa
spremljajo ekonomski re-
zultati, ki so v nemajhni
meri plod izkoriščanja ino-
vacijskih dosežkov v prak-
si«, je med drugim dejal Ni-
ko Kač, podpredsednik po-
slovodnega odbora Ljub-
ljanske banke Splošne ban-
ke Celje, ko je minuli četr-
tek v Muzeju revolucije v
Celju odprl razstavo z na-
slovom Inovacije za stabili-
zacijo. .
Ljubljanska banka. Razi-
skovalna skupnost Slovenije
in zadnja štiri leta tudi Go-
spodarska zbornica Sloveni-
je so pripravile že deveto leto
zapored  razstave  domačih
inovacij - dosežkov razisko-
valnega dela, ki so bili uspeš-
no preneseni v proizvodnjo
oziroma v druge razvojne
procese naše družbe. Vsako-
letna razstava predstavlja
eno najpomembnejših repu-
bliških manifestacij inven-
tivno-inovacijske dejavnosti
na Slovenskem. Z razstavo v
Celju pa je omogočen tudi
širši celjski regiji konkreten
prikaz dosežkov inovacijske-
ga procesa v najširši obliki.
Gre za dosežke, ki so rezultat
inventivne dejavnosti,
uspešnega delovanja tehno-
loških služb v organizacijah
združenega dela in uspešne-
ga prenašanja znanstvenih
dosežkov v proizvodnjo.
Razstava je potujočega tipa.
Eksponati so bili ali pa še
bodo na ogled v vseh večjih
slovenskih krajih. Njen na-
men ni samo seznaniti širše
javnosti z uspehi s tega po-
dročja, temveč predvsem
spodbuditi inovacijsko de-
javnost in uveljaviti domače
znanje. To mora postati eden
glavnih elementov napred-
ka, kakor je zapisano tudi v
usmeritvah za srednjeročno
in dolgoročno obdobje vse
tja do leta 2000. Hkrati pa je
treba uveljaviti mehanizme
selekcioniranja, ki bodo
omogočali razvoj prodornej-
ših in učinkovitejših organi-
zacij združenega dela, manj
uspešne pa prisiliti v pro-
gramsko, organizacijsko in
kadrovsko sanacijo. Razvoj-
no in izvozno usmerjena pro-
izvodnja, ki bo ob dosežkih
domačega znanja uspešno
prodirala na zahtevna kon-
vertibilna tržišča, je edini po-
rok, da bomo presegli seda-
nja neugodna gospodarska
gibanja, dosegli stabilnejše
pogoje gospodarjenja in
zmanjšali zadolženost do tu-
jine. MATEJA PODJED
Foto: EDI MASNEC
Lani so temeljne banke v
sistemu Ljubljanske banke
odobrile 863 milijonov di-
narjev za 45 programov s
skupno predračunsko vred-
nostjo 1,7 milijarde dinar-
jev. Od tega je Splošna ban-
ka Celje financirala 9 pro-
gramov.
Gospodarstvo še
naprej dobro izvaža
Prednjačita občini Celje in Žalec
Blagovna menjava gospo-
darstva celjskega območja
(brez občin Mozirje in Vele-
nje) poteka zelo uspešno. Do
konca aprila je območno go-
spodarstvo po podatkih Me-
dobčinske gospodarske
zbornice Celje izvozilo zšrnk
milijard dinarjev blaga ali
14 odstotkov več kot v ena-
kem obdobju lani, od tega
na konvertibilno področje
za 48 milijard ali 17 odstot-
kov več.
Vrednost uvoza je bila v
tem času 45 milijard dinar-
jev, od tega je bilo s konver-
tibilnih trgov 76 odstotkov
uvoza. Skupni izvoz presega
uvoz za 34 odstotkov, kon-
vertibilni pa za 39 odstotkov.
Rezultati so zelo spodbudni,
če jih primerjamo s sloven-
skim in jugoslovanskim pov-
prečjem, saj se je delež izvo-
za območja v Sloveniji povz-
pel od lanskih 9,7 na 10,3 od-
stotka, v Jugoslaviji pa od
1,8 na 2 odstotka. Pri tem se
je delež v uvozu v Sloveniji
rahlo povečal, od 7,4 na 7,8 v
okviru SFRJ pa ostaja z 1,2
odstotka na ravni lanskega
primerjalnega obdobja.
Najboljše izvozne rezultate
je zabeležila občina Celje. V
skupnem izvozu je udeleže-
na z 51 (Klstotki (lani 42) ozi-
roma v konvertibilnem s 45
odstotki (lani 38). Pospešen
konvertibilni izvoz je pripo-
mogel, da je celjska občina
dalj časa trajajočo negativno
bilanco blagovne menjave s
tujino presegla za 22 od-
stotkov.
Relativno ugodne izvozne
rezultate beleži žalsko go-
spodarstvo, sledi občina
Šmarje pri Jelšah, Sloven-
ske Konjice pa so dosegle
lansko raven blagovne me-
njave s konvertibilnimi trgi.
Občini Laško in Šentjur še
vedno zaostajata. Najboljše
pokritje uvoza z izvozom ima
konjiško gospodarstvo (in-
deks 228), saj uvozi glede na
izvoz najmanj blaga (44 od-
stotkov), območno povpreč-
je pa znaša 74 odstotkov. Več
uvozijo kot izvozijo le v obn
nah Šmarje in Laško.
Nekaj več kot polovico
konvertibilnega izvoza do
konca aprila so ustvarile že-
lezarna Store, Kovinotehna,
Unior, SIP iz Šempetra in
Cinkarna. Razen Kovinoteh-
ne so naštete delovne organi-
zacije že tradicionalne naj-
večje izvoznice, medtem ko
je Kovinotehna svojo izvoz-
no aktivnost povečala šele v
tem letu in se na lestvici iz-
voznic povzpela na drugo
mesto. To kaže na večje po-
vezovanje trgovine s proiz-
vodnjo za nastop na tujih tr-
gih. Zelo dobre izvozne re-
zultate so dosegli v Etolu
IFF, Kostroju (ki je sicer se-
zonskega značaja), LIP Slo-
venske Konjice, TT Prebold,
Tovarni nogavic Polzela,
medtem ko se je izvoz v pri-
merjavi z lanskim enakim
obdobjem zmanjšal v Libeli,
Topru, TVp Škofja vas, Ju-
teksu iz Žalca, Cometu in
Konusu. Majhno realizacijo
v izvozu je zabeležil tudi
SOZD Merx, predvsem zara-
di zastojev v prodaji govedi
in mesa. Z oteženo prodajo
govedi in svinjine se soočajo
tudi v SOZD Hmezad, če-
prav je res tudi to, daje izvoz
kmetijsko predelovalnih or-
ganizacij osredotočen v glav-
nem na zadnje četrtletje v
letu.
Glede na to, da se 86 od-
stotkov uvoza nanaša na re-
produkcijski material, pred-j
videvajo v medobčinski go-j
spodarski zbornici Celje
ugoden izvoz tudi v kasnej-
ših mesecih.
MITJA UMNIK
Uvoz opreme se je v sesta-
vi uvoza nekoliko izboljšal,
od 6,5 na 8 odstotkov, ven-
dar je treba upoštevati, da
71 odstotkov skupnega uvo-
za opreme odpade na Ste-
klarno Boris Kidrič iz Ro-
gaške Slatine. V aprilu se je
opazno povečal tudi uvoz
predmetov široke potrošnje
iz klirinškega področja, če-
prav je v sestavi skupnega
uvoza udeležen le s 6 od-
stotki).
Statistika je laliko varljiva
Nobena skrivnost ni, da na konvertibilno področje izva-
žamo izdelke tudi pod ceno, kajti zastarelost opreme in
tehnologije pri nas je že nevzdržna, so ugotavljali na seji
sveta občin celjskega območja, ko so ocenjevali gosodar-
ska gibanja letos.
Pri tem so ocenili, da je območno gospodarstvo v glav-
nem dobro založeno z reprodukcijskimi materiali in suro-
vinami in, da imajo delovni kolektivi velike zaloge. To
pomeni, da jih bodo tudi zaloge silile v večji izvoz in bomo
tudi ob polletju lahko zabeležili dobre izvozne rezultate.
Do zaključka redakcije še ni bilo na razpolago vseh
podatkov iz velenjske in mozirske občine, zlasti zato ne,
ker so bili zajeti le v dinarjih, pa zato manj primerljivi z
ostalimi občinami na širšem celjskem območju. Poročamo
lahko, da je velenjsko združeno delo izvozilo blaga za 5,7
milijarde dinarjev, mozirsko pa za nekaj več kot 427 milijo-
nov dinarjev. Največ je seveda izvozilo Gorenje, v velenj-
ski občini predstavlja ta znesek 92 odstotkov vsega izvoza,
pri čemer so dober izvoz zabeležili še v šoštanjski tovarni
usnja, velenjskem Modnem salonu in v Elektrostrojni
opremi iz Titovega Velenja.
VILLEmSJPI£LER
S prestrukturiranjem začeli pravočasno
Tajfune vi hidravlični izdelki so plod lastnega znanja in obetajo zaslužek
Le malo je kolektivov na
Celjskem, ki nimajo večjih
ali manjših težav. Tudi Taj-
fun na Planini ni izjema. Na
Celjskem so tudi kolektivi,
ki se bodo iz trenutnih te-
žav izvlekli brez večjih pre-
tresov, ker so začeli pravo-
časno misliti s svojo glavo
in začeli z nujnim prestruk-
turiranjem proizvodnega
programa. Ugotovitev velja
tudi za Tajfun in v šentjur-
ski občini še vedno računa-
jo na to delovno organizaci-
jo, ko si zastavljajo razvoj-
ne programe in resolucijske
cilje.
Kolektiv ima največ težav
zaradi dragih reprodukcij-
skih materialov in surovin,
zato se je pred leti odločil za
postopno preusmerjanje iz
kmetijskega na hidravlični
program. Tako trenutno ob-
segajo hidravlični izdelki že
četrtino celotne proizvodnje,
vendar bo že prihodnje leto
odstotek za polovico večji.
Prednost hidravličnega pro-
grama pa je v tem, daje delež
stroškov za surovine v konč-
ni ceni minimalen in da so
izdelki tako na domačem kot
tujem tržišču iskani, kar sča-
soma obeta zaslužek, ki bo
Tajfunu pomagal, da se v
šentjurski občini ponovno
uveljavi kot ena vodilnih de-
lovnih organizacij.
Letos Tajfun na Planini ne
bo dosegel ciljev, ki jih je na-
črtoval, čeprav se zaenkrat
vsi kazalci gospodarjenja gi-
bajo v začrtanih mejah. Pro-
blem je namreč v tem, da hi-
dravlični program še ne daje
pričakovanih ekonomskih
učinkov, ker v Tajfunu upo-
rabljajo izključno lastno zna-
nje, za kar pa je potreben
čas, še zlasti za izdelavo šte-
vilnih prototipov, kar med
drugim tudi veliko stane. Iz-
delki kmetijskega programa
pa, poleg tega, da so surovi-
ne izredno drage, ne gredo v
prodajo, tako kot so načrto-
vali v kolektivu. Za ilustraci-
jo velja zapisati, da so se re-
promateriali podražili tudi
za več kot sto odstotkov,
medtem ko so se cene kme-
tijskih izdelkov povišela za
največ 25 odstotkov. Padel
pa je tudi standard, kmetje
vse težje najemajo posojila
zaradi visokih obrestnih
mer, zadrugam primanjkuje
denarja ipd.
Zato v kolektivu ocenjuje-
jo, da bo ob koncu leta celot-
ni prihodek za približno 10
odstotkov manjši od načrto-
vanega. Temu primerno bo
nižji tudi dohodek in sicer za
15 odstotkov, v tem soraz-
merju pa bo padla tudi pro-
duktivnost in akumulativ-
nost. Kljub temu v Tajfunu
pričakujejo, da bodo letos iz-
vozili več kot lani, ko so izvo-
zili za 10 milijonov dinarjev.
Sklepajo namreč že nove po-
godbe z zahodnimi Nemci,
za Avsrijce pa bodo skon-
struirali nov proizvod, snež-
no frezo za manjše traktorje,
ki ga bodo začeli izvažati še
letos. V. E.
27. JUNIJ 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 5
prestrukturiranje zaiiteva vlaganja,
lega pa laško gospodarstvo ne zmore
Vse kaže, da si gospodar-
stvo občine Laško ne upa
zastavljati pogumnejših
razvojnih načrtov. Gospo-
darstvo bremenijo izgube
liot posledica visokih obre-
sti, cenovna neskladja se
najbolj izražajo ravno v
predelovalni industriji. To
so le nekatere prepreke, ki
ovirajo pogumnejše načrte
razvoja.
Več o perspektivah laške-
ga gospodarstva pa smo že-
leli izvedeti iz razgovora z
Pragom Košakom, predsed-
nikom izvršnega sveta
skupščine občine Laško.
Smo na pragu novega
planskega obdobja. Kako
ocenjujete aktivnosti okoli
priprav na srednje in dolgo-
ročne planske načrte v go-
spodarstvu občine Laško?
Košak: »Pristop je razli-
čen, vendar kakšnega bistve-
nega zamujanja ni. Zato mi-
slim, da bodo te dokumente
do konca leta, tako kot smo
tudi načrtovali, sprejeli. Po-
membno pa je, da ne dobimo
dokumentov, ki bodo sku-
pek želja, temveč bodo raz-
vojne možnosti slonele na
oceni dejanskega stanja in
realnih možnosti za njihovo
uresničitev. Težave imajo v
manjših delovnih organiza-
cijah, kjer nimajo ustreznih
razvojnih služb. Zato jim po-
maga naš komite za planira-
nje. Pojavljajo pa se tudi te-
žave pri nekaterih zato, ker
temeljnih gospodarskih
usmeritev nimamo še dogo-
vorjenih na ravni republike
in federacije.
Kakšna pa je generalna
usmeritev razvoja občine
Laško?
Košak: »Lani smo poslov-
no leto zaključili pod sloven-
skim in republiškim pov-
prečjem. Dogaja se iiam na-
mreč to, da smo lani (in letos
se ta trend nadaljuje) v do-
mala vseh panogah nadpov-
prečno povečali fizični ob-
seg proizvodnje, vendar ni-
mamo ustreznih finančnih
rezultatov. To pomeni, da
proizvode, ki jih prodajamo,
prodajamo ceneje kot prejš-
nja leta. Kajti naša industrija
je pretežno predelovalna in
tu se najbolj kažejo cenovna
nesorazmerja med vhodnimi
surovinami in končnimi iz-
delki. Delovne organizacije
pa si zaradi upadanja kupne
moči in večanja zalog ne
upajo dražiti svojih izdelkov,
čeprav za to ni več ovir. Po-
dobno kot v industriji je tudi
v kmetijstvu in če ne bomo
sistemsko rešili vprašanje
kmetijstva na splošno, se
nam lahko zgodi, da kljub
večji proizvodnji kmetijstvo
ne bo dalo takih rezultatov v
bodoče, kot bi jih lahko, gle-
de na obstoječe možnosti v
občini. Naš dolgoročni cilj
je, da v naslednjih letih po-
večamo produktivnost tako,
da dosežemo slovensko pov-
prečje, kar pomeni, da bomo
morali letno dosegati boljše
rezultate, kot je slovensko
povprečje.« .
Tudi v vaši občini se go-
vori o prestrukturiranju go-
spodarstva. Kakšne so de-
janske možnosti iz že zna-
nih napovedi delovnih or-
ganizacij v smernicah raz-
voja?
Košak: »Lahko je govoriti
o prestrukturiranju, vendar
to zahteva velika vlaganja, ki
jih naše gospodarstvo ne
zmore. Za pravo prestruktu-
riranje gre le pri cementarni
v Zidanem mostu, ki je pre-
šla na prozvodnjo apnenčeve
moke in opustila program
proizvodnje cementa. Ce bi
hoteli doseči maksimalne re-
zultate, bi morali vlagati v
opremo in tehnologijo deset-
krat več kot sedaj, ko gre za
investicijo v višini 4 starih
milijard. Postopno bodo,
glede tudi na sedanje rezul-
tate, uspeli. Takih možnosti
seveda ni povsod. Vzemimo
za   primer  Elektrokovinar,
kjer imajo v programu proiz-
vodnjo turbin za male hidro-
elektrarne. Proizvodnja slo-
ni na lastnem znanju, vendar
denarja za nabavo ustrezne
tehnologije nimajo, ker bi jo
morali uvažati. Obresti na
dosedanja vlaganja v to teh-
nologijo pa jih toliko breme-
nijo, da ne morejo dvigniti
osebnih dohodkov in njihovi
delavci so med najslabše pla-
čanimi v občini. Zato tudi
velika fluktuacija. Brez
ustrezne stimulacije pa je
težko zadržati dober kader.
Tudi TIM Laško nima v pro-
gramu prestrukturiranja,
temveč so si zadali za nalogo
najprej kadrovsko krepitev,
očiščenje programov od ti-
stih proizvodov, ki ne dajejo
tudi finančnih efektov in ne-
nazadnje se zavedajo, da mo-
rajo najti način, da drago
vhodno surovino, nafto, sča-
soma nadomestijo s cenejšo
surovino. Podobno je tudi v
ostalih delovnih organizaci-
jah, seveda so to le ocene,
kakšni bodo plani, pa bomo
videli čez nekaj mesecev, ko
jih bodo dodelali in dali v
razpravo.«
VIOLETA V. EINSPIELER
Priznanja »2. julij«
Osrednja prireditev v počastitev praznika občine
Laško bo 2. julija v Sedražu, ko bo tudi slavnostna seja
zborov občinske skupščine Laško. Ob tej priložnosti
bodo podelili deset priznanj »2. julij« posameznikom,
društvom in organizacijam.
Priznanja bodo dobili: Krajevna organizacija Rde-
čega križa Vrhovo, Radio klub YU 3 GCD Laško,
Radio klub »Milan KOS« YU 3 DGA Radeče, Združe-
nje borcev NOV Jurklošer; od posameznikov pa: Lazo
Brod iz Laškega, Rudi Grosar iz Laškega, Cveto Knez
iz Rimskih Toplic, Zlatko Pavčnik iz Belovega, Viktor
Pergar iz Radeč ter Vinko Špilar iz Laškega.      VVE
Spored prireditev
ob prazniku občine Laško
Laško, v petek 28. junija:
Ob 18. uri - Otvoritev razstave likovnikov ob sodelova-
nju tamburaškega zbora iz Vrbovca v Laškem
dvorcu.
ob 19. uri - Otvoritev razstave »Gasilstvo skozi stoletja
"   v občini Laško,« v sejni sobi SIS,
Laško, sobota 29. junija
ob 9. uri - veliki gasilski rally v počastitev praznovanj
gasilskih jubilejev v občini Laško,
ob 15. uri - družabno srečanje gasilcev.
Sedraž, sobota 29. junij
ob 9. uri - Turnir v malem nogometu za memorial
»Ivan Gozdnikarja« na igrišču Brezno.
ob 19. uri - Večer pesmi in plesov kulturno umetni-
škega društva iz pobratene občine Vrbovac na
igrišču osnovne šole Sedraž.
Sedraž, nedelja, 30 junija
ob 15. uri - koncert moškega pevskega zbora »Rudnik
Laško« iz Sedraža v dvorani osnovne šole.
Sedraž, torek. 2. julija
ob 17. uri - slavnostna seja zborov občinske skupščine
Laško v dvorani osnovne šole Sedraž.
ob 18. uri - otvoritev ceste Sedraž - Trnovo.
ob 18.30 uri - tovariško srečanje pri zadružnem domu
Sedraž.
Radeče - Brunk, 4. julij
ob 11. uri - proslava Dneva borca na Brunku.
Na robu občine in na robu mwnm
Ob občinskem prazniku bodo odprli asfaltirano cesto Sedraž -f^..um
že lani naj bi praznik občine Laško
praznovali v Sedražu. Vendar v kra-
jevni skupnosti niso bili za to, ker so
pač, kot je to običajno ob občinskih
praznikih, pričakovali da bodo praz-
nik lahko počastili s kakšno novo pri-
dobitvijo. Lani denarja za kakšno in-
vesticijo s strani občine ni bilo, letos
pa so nekaj sredstev dobili za asfalti-
ranje ceste Sedraž-Trnovo.
To ni bil edini vzrok. Sedraž je edina
krajevna skupnost v občini, ki nima
kulturnega društva in je ta dejavnost
zaživela šele pred kakšnimi dvemi leti,
ko so ustanovili zbor. Tudi sicer se v
tej krajevni skupnosti, na robu občine
Laško, bolj malo dogaja. Tako so lani
imeli svoj prvi krajevni praznik in kot
pravijo, je to bila zanje generalka za
letošnji občinski praznik. Sami sebi so
namreč dokazali, da nekaj zmorejo in
da imajo tudi kaj pokazati.
V Sedražu se dolgo ni gradilo. Lju-
dje so kraj zapuščali zaradi službe in
stanovanj, ki so jih dobili v centru.
Tudi tisti, ki so ostali, so bili večinoma
zaposleni izven občine. Zato je neneh-
no primanjkovalo denarja za komunal-
ni razvoj. V občini ga ni bilo dosti,
domicilni princip pa ni zaživel. Tako
so krajani vse gradili samii, ob mini-
malni pomoči občine. Zgradili so si
Zadružni in Gasilski dom, zgradili vo-
dovode in ceste in tudi novi asfaltirani
odsek ceste Sedraž-Trnovo je več ali
manj njihovo delo. V cesto so vložili
več tisoč prostovoljnih delovnih in ne-
kaj sto traktorskih ur.
Tudi v Sedražu upajo na boljše čase.
Starostna struktura prebivalcev je si-
cer še vedno neugodna, vendar se zla-
sti spodnji konec, Belovo, že pomlaju-
je in je vse več novogradenj. Največ se
jih na to področje priseljuje iz Hrastni-
ka. To ni čudno, saj so se mladi pred
leti tudi največ izseljevali na hrastni-
ško in trboveljsko območje, kjer so
delali, in še delajo, v rudniku, steklarni
in cementarni. Sedaj se pač vračajo na
domačije svojih staršev, ki jih tudi
pridno obnavljajo.
Tako kot po vseh m.anjših in manj
razvitih krajevnih skupnostih, so tudi
v tej največji problemi s telefonskim
omrežjem, cest, vse bolj tudi vode in
nenazadnje prevozov na delo. Vsak
dan se iz te krajevne skupnosti v so-
sednje kraje in občine odpelje na delo
več kot polovica (112) vseh zaposlenih
občanov. Ker se vozijo v različne obči-
ne - kjer imajo prevozništvo tudi raz-
lične prevozne delovne organizacije -
pač nobeni še ni v interesu, da bi en-
krat za vselej omogočila tem krajanom
boljše povezave s svetom.
Sedaj, ko seje čas premaknil nekoli-
ko naprej, upajo, da bodo v srednje-
ročnem obdobju vendarle uspeli rešiti,
seveda v dogovoru z občinami na kate-
re meji krajevna skupnost, tudi te naj-
bolj pereče probleme, seveda z veliko
lastnega dela in prispevka krajanov.
Kar seveda v tej in tudi ostalih odroč-
nih krajevnih skupnostih, ni nič no-
vega.       VIOLETA V. EINSPIELER
VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM
OBČINE LAŠKO ISKRENO ČESTITAMO
»2. JULIJ« PRAZNIK OBČINE LAŠKO.
Skupščina in izvršni svet občine
Laško,
OK SZDL Laško,
OK ZKS Laško,
ObO ZZB NOV Laško,
OS ZSS Laško, ^
OK ZSIVIS Laško. I
PROIZVAJA:
OTROŠKO
KONFEKCIJO
OD 1-16 let
Ob prazniku
občine Laško
čestitamo vsem
občanom
6. STRAN - NOVI TEDNIK
27. JUNIJ 198'
Obnovljena spominska soba
v prostorih solčavske Iskre Feriti so pred dnevi
odprli prenovljeno spominsko sobo NOB.
Pokroviteljstvo nad spominsko sobo je prevzela
Iskra F31ementi - tovarna feritnih materialov, ki je tudi
v celoti financirala prenovo spominske sobe. Gradivo,
kije bilo do sedaj razstavljeno, je bilo starinsko obliko-
vano in strokovno neobdelano. Nov izgled spominske
sobe pa je plod sodelovanja med Muzejem NOB iz
Celja, arhitekti iz Iskre, ter KO ZZB NOV Solčava.
Sedanji izgled spominske sobe je moderen, posamezni
panoji so urejeni tako, da je možen kronološki pregled
dogajanj med NOB na tem področju. Razstavljeno ni
samo slikovno gradivo, ampak tudi ohranjeni pred-
meti iz vojnih časov, kot so puške, maske in podobno.
Prav bi bilo, da bi bile o spominski sobi seznanjene
šole sirom po Sloveniji, saj je spominska soba ob cesti,
ki vodi v Logarsko dolino, kamor šolska mladina mno-
žično odhaja na izlete in ekskurzije. Le-te bi lahko
vsebinsko zelo obogatili z obiskom spominske sobe
NOB v partizanski Solčavi.
RAJKO PINTAR
Ali se stanje iia celjski tržnici uniirja?
Najprej smo pisali o pri-
jetni pridobitvi na celjski
tržnici, ko so postavili pe-
tindvajset ličnih kioskov za
prodajo najrazličnejših iz-
delkov, v prvi vrsti pa so
kioski namenjeni kmetij-
skim proizvodom ter (če bi
kaj ostalo) še domači, pravi
obrti.
Ker pravega odziva med
povabljenimi kmetijskimi
zadrugami in drugimi, ki
prodajajo kmetijske proizvo-
de ni bilo, tržnica pa mora
»živeti«, so pač prosta mesta
vsaj zaenkrat odstopili obrt-
nikom s pretežno domačo
robo. Topa je dvignilo vik in
krik med nekaterimi, ki se s
takšno obliko niso mogli
sprijazniti, češ, saj smo de-
nar namenih iz takšnega
sklada, ki podpira kmetijske
proizvode. Ker pa teh ni oz.
ni bilo njihovega interesa, bi
se lahko zgodilo, da bi bili
kioski enostavno zaprti. Kaj
je zdaj bolj pametno? Imeti
zaprte kioske ah jih odstopiti
prodajalcem in nekaj zaslu-
žiti, istočasno pa izboljšati
tudi to zvrst ponudbe?
Obrtniki so bili veseli no-
vih prostorov, saj so dobili
svoja priročna skladišča, pa
tudi ob morebitnem slabem
vremenu ne bodo več mokri.
Jezili so se, ko so slišali, da
bodo morali kioske, v katere
so tudi že veliko vložili, mo-
rali zapustiti. Vse pa kaže, da
le ne bo tako hudo in da bo
zmagal zdravi razum. Tre-
nutno so oddani vsi kioski -
devet jih imajo prodajalci
kmetijskih proizvodov, šest-
najst obrntniki od lončarstva
preko konfekcije, sveč in co-
pat do suhe robe. Vsi že pro-
dajajo razen Kmetijske za-
druge Šmarje pri Jelšah, ki
bo v enem kupljenem pro-
storu začela s prodajo pred-
vidoma 1. julija. Kioski so
opremljeni z enotnimi napisi
prodajalcev, uredili pa bodo
tudi police, da bo lahko
spravljene več robe.
Sicer pa celjsko tržnico ne
mučijo samo novo pridoblje-
ni kioski, ki so bolj postran-
ske zadeve. Za posodablja-
nje (obvezno zaprt prostor za
prodajo mlečnih izdelkov s
hladilnimi komorami, sani-
tarijami, laboratorijem itd.)
je potrebno mnogo več. Ni
ustreznih skladišč, stavbe za
odkup pa so predrage. Slabo
je urejen promet, kjer je ob
gradnji banke in ostalih do-
voznikih domala nemogoče
dobro delovati. Tržnici tudi
še ne pripada prostor v po-
daljšku nasproti mesnice KZ
Šmarje, s čimer bi pridobila
lepe kvadratne metre površi-
ne. Vse preveč je krpanja,
kot pa pravega sistematične-
ga reševanja problema ce-
lostne podobe celjske tržni-
ce. Delitev na več tržnic (ro-
že na trg pred Metropol, bi-
žuteristi na Tomšičev trg) bi
bila edinstvena v Jugoslavi-
ji, saj bi razbili celoto. Raz-
mišljati bo treba o krožnem
prometu, če bo sploh mogo
če. Ljudje sprašujejo po di
slociranih oddelkih celjske
tržnice po večjih naseljih 12
ven Celja. Poskusi posamoz
nikov so, pa jim to prepreči
jo drugi (primer v Novi vas;
in na Otoku). Se morda kdo
boji dobre konkurence?
Zavedati se je treba, da j(
celjska tržnica danes name
njena mnogo več ljudem, kot
pred petindvajsetimi leti, k«
so jo postavili na tem prosta
ru in da še mnogi raje hodij(
po zelenjavo in sadje sen
kot pa v samopostrežne trgo
vine, kjer je med pakiranim
večkrat več slabega kot do
brega.
Pred zaključkom redakci
je smo poklicali še direktorja
tozd Javne naprave Ivana
Čeriča: »Kaže, da se situacija
okoli kioskov umirja. Po raz
govoru na radiu nihče ni ve(
klical. Sicer pa mislim, da
moramo še naprej sistema
tično reševati problem celot
ne tržnice, za kar pa imamc
sami premalo ali nič de
narja.«
TONE VRABLi
Kulturni dom, telefoni, ceste
Kulturni dom gradi slatinsko združeno delo
Kaže, da bo velika beton-
ska gmota v Rogaški Slati-
ni le dobila prijaznejše
obličje. Da bo nekoč služila
tudi svojemu namenu, si ob-
čani obetajo s tem, ko je
gradnja kulturnega doma
zopet stekla. Nadaljujejo še
s telefonijo in gradnjo cest.
Krajevna skupnost Roga-
ška Slatina je letos, na osno-
vi samoupravnega sporazu-
ma (podpisnice so tamkajš-
nje delovne organizacije)
zbrala okoli 55 milijonov di-
narjev sredstev za izgradnjo
kulturnega doma. To bo do-
volj za dokončanje tretje fa-
ze, ki zajema knjižnico, klub-
ske prostore in prostore za
delo društev in družbenih
organizacij.
Poleg kulturnega doma, ki
je največji finančni zalogaj,
se v krajevni skupnosti Ro-
gaška Slatina še vedno uk-
varjajo s telefonijo. Računa-
jo, da bodo do konca julija
na obstoječe omrežje priklu-
čili 220 novih telefonskih na-
ročnikov, preostalih 130 pa
bo moralo še malo počakati,
ker PTT-ju spet primanjkuje
kablov. Tri sto petdeset no-
vih priključkov bo stalo oko-
li 27 milijonov dinarjev, ves
denar pa so prispevali naroč-
niki sami. Kljub razmeroma
visoki ceni za telefon je pov-
praševanje v Rogaški Slatini
še vedno veliko. Zato bo v
naslednjem srednjeročnem
obdobju nujno treba zgraditi
novo telefonsko centralo,
ker je sedanja že upešala.
Letos bodo zgradili tudi
nekaj cest: od Brestovca do
Roden, od Brestovca do Vi-
dovice in od Tuncovca do
Stojnega sela. S tem bodo
pridobili 25 kilometrov as-
faltnih poti.
M.A.
Praznik v znamenju pridobitve
Na vinski gori so najbolj veseli telefonov
v krajevni skupnosti Vin-
ska gora praznujejo krajev-
ni praznik 22. julija, prazno-
vali pa ga bodo v znamenju
delovnih zmag.
O tem, kaj vse bodo prido-
bili med praznovnjem je pri-
povedoval predsednik sveta
KS Vinska gora Frnc Špe-
gel: »Pridobitev, ki smo je
najbolj veseli in smo vanjo
največ vložili, je 250 telefon-
skih priključkov. Vrednost
tega znaša 50 miljonov dinar-
jev. Pretežni del so zbrali na-
ročniki, vsak izmed njih pa
je naredil tudi po sto udarni-
ških ur. Prav tako veseli
smo, da bomo pričeli z grad-
njo prizidka k osnovni šoli, v
katerem bodo večnamenski
prostori. Poleg tega smo v
naselju Pirešica zgradili dve
avtobusni postajališči s ča-
kalnicami, rekonstruirali ce-
sto od Pirešice do pokopališ-
ča, naredili preboj ceste med
pokopališčem in zaselkom
Lipje ter 300 m dolg odsek
ceste do višinske kmetije
Najgolčan. Precej sredstev
smo namenih vzdrževanju
gozdnih in nekategoriziranih
cest, sanaciji plazov, odvod-
njavanju in kanalizaciji. Pri-
zadevni pa so tudi gasilci pri
urejanju doma.«
S praznovanjem so pričeli
že v soboto 22. junija s prev-
zemom nove gasilske motor-
ne brizgalne, v nedeljo so
uprizorili igrico Užaljeni
Medvedek, ki jo je režirala
Vlasta Sovine, v soboto 29.
junija bo srečanje starejših
krajanov, 30 junija premiera
mladinske igre Otroci po že-
lji, 6. julija prijateljska sreča-
nja med krajani BeUh vod in
Vinske gore na Lopatniku,
nato pa se bo do 21. julija
zvrstilo več športnih in kul-
turnih prireditev. S slavnost-
no sejo in otvoritvijo novih
pridobitev bodo 21. 7. praz-
novanje zaključili.
T.TAVČAR
Vodo v celjskem bazenu greje
še pravo sonce
Ker je sonca letos bolj malo so tudi težave s celj-
skim bazenom. Tega so sicer formalno odprli 15.
junija, s pravim obratovanjem pa bo začel šele v
naslednjih dneh, če se bo vreme otoplilo.
Zaenkrat se bo voda ogrevala na star način, od
postavljenih kolektorjev pa kasneje ali z večjim učin-
kom šele prihodnje leto. Bazen ob Ljubljanski cesti v
Celju je odprt vsak dan od 9. do 19. ure, vstopnina za
odrasle je 100, za otroke 50 in sezonska karta 4.000 din.
Leseni ležalniki so zastonj, senčnikov pa nimajo.
Okrepčati se bo možno v dveh Merxovih bifejih. Prvi
bo kar na vrtu hotela Merx, drugi pa pri trafopostaji z
dvojnim odprtjem proti bazenu in Savinji, tako da se
ga bodo lahko posluževali tudi tisti, ki se bodo sončili
ob Savinji. Zaenkrat še ni urejen prostor pri mizah za
igranje namiznega tenisa, kjer je treba položiti še
plošče, kajti drugače lahko pride do po.*kodb. Sanita-
rije in slačilnice ter garderobe so obnovljene, pred
bazenom pa je velik parkirni prostor.
Trenutno ima voda v celjskem bazenu 20 stopinj!
T. V.
OBRAZI
Zlatko Pavčnik
»s svojo pokojno ženo
Miro sem se spoznal na de-
lovni akciji Samac-Saraje-
vo. Potem sem odšel v bri-
gado v Novo Gorico, ona pa
je ostala doma na Vran-
skem. Nekega dne sem se
vrnil po menažke in podob-
ne stvari za brigado v Celje.
Zmenila sva se, da se dobi-
va v takratni kavarni v Ce-
lju. Poiskala sva še dve pri-
či in drugi dan dopoldne
sva se poročila, zvečer pa
sem že bil na delovišču v
Novi Gorici. S takim tem-
pom je potem šlo najino
življenje naprej.«
Najprej brigade, potem
delovišča po vsej Sloveniji
preko gradbenega podjetja,
kjer je bil sprva zaposlen in
končno seje v prvi polovici
petdesetih let ustalil v Se-
dražu in nazadnje na doma-
čiji v Bclovem. Zaposlil se
je v trgovini, ko je napravil
delovodsko šolo. To pa ni
pomenilo tudi urejenega
družinskega življenja, s^
so ga v kraju porabili za
vse. Prekolobaril je najra-
zličnejše funkcije od mla-
dinske organizacije pa do
vodilnih v krajevni skup-
nosti.
»Vedno sem si želel štu-
dirati. V tistih prvih povoj-
nih letih me nihče ni spod-
bujal. Dovolj je bilo, češem
delal. Potem pa je bilo že
prepozno. Žena je skor^da
sama spravila gor vse tri
otroke, s^ marsikdaj ni-
sem vedel, v kateri razred
kateri hodi.« Vendar je vse
tri otroke spodbujal k uče-
nju in danes so vsi izšolani
in ime^jo ugledna delovna
mesta.
Nad zamenjavanjem istih
ljudi na vodilnih funkcijah
ni navdušen: »Vendar ni
šlo drugače. Mladi so odha-
jali iz kraja, mi, ki smo osta-
li, pa smo morali kar naprej
prevzemati najodgovornej-
še funkcije, kar pa ni bilo
vedno lahko. Vsi te pozna-
jo, vsakemu si odgovoren.
Če je šlo k^ narobe, sem
bil jaz kriv, zlasti še, če ni-
smo uspeli s kakšno načr-
tovano akcijo. To pa je bilo
težko. Sedraž je na meji
dveh občin, ljudje pa so za-
posleni večinoma izven ob-
čine. Tako smo dobili zelo
malo denarja od občine La-
ško, od ostalih pa nič. Dela-
li smo, kolikor smo mogli, s
prostovoljnim delom in ve-
činoma z lastnim denarjem
smo gradili vodovode, ce-
ste in kanalizacije, vendar
je kraj ostal komunalno še
vedno nerazvit*
Za Sedraž se, sedaj ko je
tu vse več mladih, pišejo
boljši časi. Zlatko Pavčnik
pa je le še predsednik kra-
jevne organizacije Zveze
borcev, popoldne za kakš-
no uro odpre svoj bife, naj-
bolj pa je vesel vnukov, ki
jih ima kar pet.
VIOLETA V.EINSPIELER
Temeljni kamen
za večnamenski
objekt
Krajani Gotovelj so mi
nuli teden praznovali kra
jevni praznik. Praznujejo
ga v spomin na dan, ko se j(
okrožna partijska celica iJ
Joštovega mlina 22. juniji
1943 preselila v Gotovlje.
Letos so praznovali že sed-
mič. Priprvili so vrsto šport-
nih tekmovanj, na kulturni
prireditvi pa so se predstavi-
li ženski, otroški pevski zboi
in recitatorji ter najmlajši 12
vrtca.
Na slavnostni seji je o do-
seženih uspehih govoril
predsednik skupščine KS
Gotovlje Stanko Dolar in po-
vedal, da so letos dokončali
vodovod v zaselku Jedert ter
kanaUzacijo v Gmajni in Za-
logu. Podelili so tudi prizna-
nja KS Gotovlje. Zlato, znač-
ko KS so prejeli: Ignac Pod-
koritnik, Henrik Kranjc ir
Cilka Zupane, srebrni ps
Franc Trobiš in Jože Luskar
Srebrni plaketi KS sta preje-
la Branko Kert in Lovska
družina. Temeljni kamen za
nov večnamenski objeki
društva Partizan in Konjeni-
ški klub je vzidal v imenu
SOZD Hmezad Franc Vr
stovšek (na sliki).
TONE TAVČAF
27. JUNIJ 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Otrokom konjiške občine ne bo dolgčas
Da so počitnice polne pa-
sti za majhne otroke in
odraščajočo mladino, se do-
bro zavedajo tudi pri Vzgoj-
no izobraževalnem zavodu
Slovenske Konjice, kjer so o
tem razmišljali že v šol-
skem letu in pripravili bo-
gat program aktivnosti
otrok v poletnih mesecih. V
široko zasnovano in skrbno
načrtovano akcijo so pri-
tegnili razne organizacije in
društva v posameznih sre-
diščih konjiške občine.
Pri Občinski knjižnici bo-
do v času počitnic vsak torek
in četrtek dopoldne organizi-
rali ure pravljic, sprehode v
naravo, slikanje na asfalt in
ilustriranje na teme, ki jih
bodo poslušali.
Zveza telesno kulturnih
organizacij bo pripravila 25-
urni tečaj plavanja v juliju in
avgustu, letno nogometno in
košarkarsko šolo. Otroci bo-
do lahko (brezplačno) upo-
rabljali tudi vse športne ob-
jekte in imeli prost vstop na
bazen.
V akcijo se je vključilo tu-
di planinsko društvo Sloven-
ske Konjice, kjer bodo orga-
nizirali izlet na Roglo, pohod
po poti XIV. divizije, izlet na
Malo goro, in izlet k domu
Milenka Kneževiča.
Zveza tabornikov občine
vabi na izlet tabornikov v
Mariboru tudi nečlane, ki
bodo lahko taborili na Rogli
za 600 dinarjev dnevno.
Pri Delavski univerzi Slo-
venske Konjice bodo v času
počitnic poskrbeli za pester
spored mladinskih filmov, ki
jih bodo predvajali ob 19.
uri.
Med počitnicami bo prijet-
no tudi v Zrečah. Tamkajšnji
gasilci bodo popeljali učence
od 1. do 4. razreda v Maribor,
kjer si bodo skupaj ogledali
znameniti akvarij, Zavod za
požarno varnost in Ruše. V
prvi polovici avgusta bodo
odšli na pohod do bolnice
Zima, 30. junija pa se bodo
udeležili pionirskega gasil-
skega tekmovanja v Tepa-
nju. V večnamenski dvorani
v Zrečah bo vsako sredo do-
poldne filmska matineja,
planinci pa pripravljajo zad-
nji teden v juliju pohod po
konjiški planinski poti NOB.
Društvo prijateljev mladine
pa bo mlade popeljalo na
niške Alpe. TVD Partizan pa
bo organiziral za nogometa-
še nastop v okviru kmečke-
ga praznika.
Tudi na vitanjskem ob-
močju bodo počitnice mine-
vale v znamenju planinstva.
Društvo iz Vitanja bo v pove-
zavi s planinskim krožkom
na šoli organiziralo obisk ta-
bornikov na Rogli, v avgustu
pa, v sodelovanju z dru-
štvom prijateljev mladine in
zvezo mladine pohod na Hu-
dinjo ter druga družabna sre-
čanja.
MATEJA EOD JED.
Otroci pričevali rušenju hiš
Naši bralci so bili v zadnji
številki Novega tednika
seznanjeni z rušenjem po-
čitniških hišic v letovišču
»Savinja« v Makarski. V teh
dneh se je iz Makarske vrni-
la prva skupina otrok iz Luč
in Ljubnega, ki je bila v
omenjenem letovišču v ča-
su, ko so občinski inšpek-
torji iz Makarske veleli po-
rušiti novopostavljene hi-
šice.
Samo nekaj ur pred ruše-
njem je v omenjeno letovišče
prispela skupina otrok starih
deset let iz Luč in Ljubnega,
ki že dolga leta hodijo v Ma-
karsko v šolo v naravi. Ko so
pričeli z rušenjem, so se raz-
vrščali po hišicah in prikoli-
cah. Vzgojitelji so prosili in-
špektorje, da bi z rušenjem
počakali vsaj dve uri, da bi
otroke odpeljali na plažo, saj
resnično ni bilo nobene po-
trebe, da bi bili otroci^ priča
neljubim dogodkom. Žal pa
so vsi njihovi predlogi nale-
teli na gluha ušesa. Tako so
tudi desetletni otroci imeli
priložnost ocenjevati nestro-
kovno rušenje. Na tem me-
stu ne bi posebej omenjali,
da so celotno dogajanje sne-
mali tuji turisti. Na filmski
kadrih so ustrezno mesto na-
šle tudi nejeverne oči naših
otrok, ki so še pred nekaj tre-
nutki mislili, da jim bodo
omenjene hišice varno zavet-
je v dosedaj vedno gosto-
ljubni Makarski.
Na koncu bi s kančkom ci-
nizma pripomnili še nasled-
nje. Desetletnim otrokom
naši šolniki ne dovolijo gle-
danja filmov polnih nasilja
in erotike. Vsa ta njihova pri-
zadevanja pa takoj padejo v
vodo, če so otroci nehote pri-
siljeni gledati »film«, ki seje
pred nekaj dnevi odvijal v
Makarski.
RAJKO PINTAR
Na sestanku, katerega po-
budniki so bili celjski mla-
dinci, so se dogovorili, da bi v
Makarsko odšla delegacija
celjske občinske skupščine in
družbenopolitičnih organiza-
cij. Poskušali naj bi se pogo-
voriti z občinskimi možmi v
Makarski, da bi se zadeva le
uredila nekoliko bolj v prid
Celjanom.
Vendar pa je župan Makar-
ske zavrnil takšen sestanek,
ker ni nobenih izgledov, da bi
zadevo rešili. V občini na-
mreč pripravljajo za območ-
je, kjer je tudi letovišče »Sa-
vinja«, urbanistični načrt, ki
bo gotov čez poldrugi mesec
in šele takrat, menijo, bi se
lahko s Celjani konkretneje
pogovarjali.
S. Š.
ogled raziskovalnega tabora
Jernej 85. Tabor bo od 7. do
17. julija v šoli Jernej pri Lo-
čah v sodelovanju z revijo
Pionir in Etnološko fakulte-
to iz Ljubljane.
Živahno bo tudi v Ločah,
kjer v okviru letnega progra-
ma pripravljajo filmske
predstave za otroke, gasilci
pa vadbo z mladimi gasilci,
ki bodo nato nastopali na
društvenih in drugih tekmo-
vanjih. Planinsko društvo bo
mladež popeljalo na izlet na
Mrzlico, pohod preko Pohor-
ja in na turni pohod v Kam-
NOVICE IZ GASILSTVA
Za pokal Šaleške doline
Na gasilskem tekmovanju za pokal Šaleške doline v Titovem
Velenju je nastopilo 73 gasilskih desetin.
Fri moških so slavili gasilci iz Kotelj, druga je bila ekipa iz
Doba pri Ljubljani tretji pa gasilci iz Vidreža. Pri dekletih so
zmagale gasilke iz Senkovega turna pri Ljubljani, sledile pa so
gasilke iz Vuhreda in Bevč pri Titovem Velenju. Po tekmovanju
so člani Gasilskega društva Šalek izvedli vajo z novim vozilom.
L.O.
Najboljše gasilske enote v Šmarje
Na avtopoligonu na Ljubečni pri Celju je bilo občinsko
prvenstvo gasilskih enot prostovoljnih in poklicnih društev.
Rezultati mladinke (1 enota) Lopata, mladinci (7) Škofia vas,
Lokrovec-Dobrova, Štore, člani A vaja z 800 litersko motorno
brizgalno (13) Teharje, Škofja vas, Lokrovec-Dobrova, člani A s
600 lit. motorno brizgalno (2) Trnovlje, Frankolovo člani B 800
lit. motorna brizgalna (11) Škofja vas, Lokrovec-Dobrova,
Teharje II, člani B 600 lit. motorna brizgalna (1) Socka^ članice A
do 25 let (4) Lokrovec-Dobrova I, Prožinska vas in Skofja vas.
Med poklicnimi enotami je zmagal Zavod za požarno varnost
pred železarno Štore.
Po trije najboljši iz vsake kategorije bodo 6. julija nastopili na
regijskem prvenstvu v Rogaški Slatini na prostoru pri steklarni.
Sodelovale bodo najboljše ekipe občin Celje, Šmarje, Šentjur,
Laško in Slovenske Konjice.
Dan gasilca žalske občine v Libojah
30. junija se bo okoli 800 gasilcev iz prostovoljnih in indu-
strijskih gasilskih društev občine Žalec zbralo v Libojah ter s
prikazom svoje dejavnosti in opreme v paradi dokazalo svojo
pripravljenost za učinkovito reševanje ob vsaki nesreči.
Parada se bo začela pri novi industrijski trgovini keramične
industrije Liboje v smeri Migojnice, nato pa bo krenila proti
tovarni in kulturnemu domu, kjer bo slavnostna tribuna. Zak-
ljuček gasilske parade bo na igrišču pri osnovni šoli.
45 let gasilcev KIL
že 45 let imajo v keramični industriji Liboje industrijsko
gasilsko društvo, ki ima trenutno 30 aktivnih članov in celo
posebno žensko desetino.
Po zadnjem občnem zboru vodi društvo Franc Matek. Liboj-
ski gasilci niso »zadolženi« samo za reševanje v okviru delovne
organizacije, temveč tudi za vse potrebno v okviru kraja in izven
njega. V zadnjih letih se je dejavnost te industrijske enote
izredno razvila, ob letošnjem jubileju pa bodo dobili tudi svoj ,
prapor.
MODERNIZACIJA BOLNIŠNICE
If CELJU
Doslej uspešna akcija
Zdrav sem
Za modernizacijo bolnišnice v Celju
so do 20. junija namenili delavci iz svo-
jih osebnih dohodkov 9 milijard 659 mi-
lijonov dinarjev.
Od 15. do 20. junija so vplačali:
OBČINA CELJE
Služba družbenega knjigovodstva,
Podružnica Celje 396.076,00
OBČINA ŠMARJE PRI JELŠAH
Pekarna
in slaščičarna R. Slatina 82.092,00
IKOMDSSS 16.549,50
OBČINA ŽALEC
Ježovnik Ferdinand
(obrtnik in dva zaposlena) 3.447,00
OBČINA SEVNICA
ZC Celje, TOZD Zdravstveni
dom Sevnica 100.642,00
Skupno so do 20. junija občine prispe-
vale:
CELJE 7,284.931,50 ,
LAŠKO 162.808,50
MOZIRJE 143.231,00
SLOVENSKE KONJICE 235.982,50
ŠENTJUR 110.119,00 •
ŠMARJE 309.721,00
VELENJE 47.563,00 j
ŽALEC 1,257.482,00 i
OSTALE OBČINE 107.807,00 i
SKUPAJ 9,659.645,50 '
Z novim srednjeročnim
obdobjem nov dogovor
Zaradi pomena modernizacije bolniš-
nice je potrebno zanjo zagotoviti stalen,
zanesljiv vir sredstev. Sedaj naj bi ga
zagotavljal družbeni dogovor o združe-
vanju sredstev za modernizacijo bolniš-
nice v Celju, ki zavezuje vse občine pod-
pisnice, da združujejo po 0,9 odstotka iz
bruto osebnih dohodkov. Žal je zaradi
omejevanja skupne porabe dogovorjen
odstotek le na papirju, saj občine v res-
nici združujejo precej manj - okoli 0,6
odstotka. To je tudi osnovni razlog, zara-
di katerega so potrebne dodatne oblike
združevanja denarja za posodobitev.
Že pri odločanju za prispevek v obliki
enodnevnega zaslužka, so delavci mar-
sikje izpostavili vprašanje, zakaj denarja
za modernizacijo ni mogoče zagotoviti
sistemsko. Tega se loteva nov družbeni
dogovor, ki bi naj veljal v letih
1986-1990. Njegov osnutek so že obrav-
navali člani Sveta občin celjskega ob-
močja in ga posredovali v javno razpra-
vo Osnutek predvideva, da bi v nasled-
njem srednjeročnem obdobju združeval
po en odstotek iz bruto osebnih dohod-
kov. Kako - ali skozi ceno zdravstvenih
storitev ali kako drugače, da ne bi posa-
mezne občine prispevale dejansko bi-
stveno več kot druge, bo treba še dogo-
voriti. Nobenega dvoma pa ni, da bo
takšno združevanje nujno potrebno, če
želimo bolnišnico posodobiti tako, kot
je predvideno.
s hranilno knjižico in tekočim
računom na pot v času dopustov
Ko se odpravljate na letni dopust, vzemite s seboj hranilno knjižico
Ljubljanske banke ali čekovno knjižico, če imate pri Ljubljanski banki.
Splošni banki Celje odprt tekoči račun.
Varčevalci Ljubljanske banke, Splošne banke Celje lahko dvignejo
svoje prihranke:
• v vseh bankah v državi
• v vseh PTT enotah v SR Sloveniji
• v poštnih enotah Pulj, Rijeka, Šibenik, Split
Na pot torej s hranilno knjižico, imetniki tekočih računov pa s čeki
Ljubljanske banke, Splošne banke Celje. ,
Seznam PTT enot na področju Ljubljanske banke,
Splošne banke Celje
Na področju Ljubljanske banke. Splošne banke Celje lahko dvig-
nete svoje prihranke (ali vložite) ali poslujete s čeki v naslednjih;
obračunskih centrih, ki delujejo pri poštnih enotah Podjetja za PTTj
promet Celje: Bistrica ob Sotli, Braslovče, Breze, Buče, Celje, Dobrna,
Dobje pri Planini, Dramlje, Frankolovo, Gomilsko, Gorica pri Slivnici,
Griže, Grobelno, Jurklošter, Kalobje, Kozje, Laško, Lesično, Petrovče.j
Planina pri Sevnici, Podplat, Podčetrtek, Podsreda, Polzela, Ponikva,'
Prebold, Prevorje, Pristava pri Mestinju, Radeče, Rimske Toplice, Roga-
ška Slatina, Rogatec, Slovenske Konjice, Stranice, Strmec pri Vojniku,
Šempeter v Savinjski dolini, Šenčur pri Celju, Škofja vas, Šmartno v
Rožni dolini, Šmarje pri Jelšah, Store, Tabor, Teharje, Vinski vrh pri
Slivnici, Vitanje, Vojnik, Vransko, Zidani most. Zreče, in Žalec.
Poslovni čas enot je po poslovniku teh pošt.
8. STRAN - NOVI TEDNIK
27. JUNIJ 1985
Pesmi za vsakdanjo rabo
Julka Tajnikar Je izdaia pesniško zbirko
Pred tednom dni je bila v prostorih
Občinslie knjižnice Slovenske Konjice
skromna, a prisrčna slovesnost ob izi-
du drobnega snopiča pesmi Julke Taj-
nikar. V nakladi 5000 izvodov in podn-
slovom Pot skozi čas, so jih natisnili
pri Delavski univerzi Slovenske Konji-
ce, izdal pa Občinski sindikalni svet.
...plete, plete se življenje, a lasje si-
vijo...
Julka Tajnikar, rojena v Božjem nad
Oplotnico, je pi-vič prijela za pero in na-
pisala pesem med narodnoosvobodilno
vojno, ko je tudi do nje prišla vest o
pogumnih borcih Pohorskega bataljo-
na. Kot aktivistka, Skojevka, članica
Komunistične partije, je potem vseskozi
čutila, da nosi s seboj posebno poslan-
stvo: pisati pesmi, z njimi spodbujati
partizane, po boju žejne in lačne lepe
slovenske besede. Njene pesmi so roje-
vale priložnosti. Ljudje so jih vzljubili,
ker so čutili, da so namenjene njim. Da
so za vsakdanjo rabo.
Julka Tajnikar iz Slovenskih Konjic,
kije že več let tajnik Občinskega odbora
zveze združenj borcev, pred tem pa je
opravljala številne druge poklice, se naj-
bolj razveseli pohvale skromnega po-
horskega moža ali ženice, ki ji včasih
poreko: »Tako lepe pesmi pišete. Boste
še kaj napisali?« In Julko ima pri srcu,
da bi prav tisti trenutek vrgla pesem v
svet. Za te ljudi, ki jih ima tako zelo
rada.
... rada bi napletla tople sreče vsem
ljudem...
Julka je v dobrih štirih desetletjih na-
pisala več kot sto pesmi: o borbi, o mla-
dinskem prostovoljnem delu, politično
propagandne pesmi, pa pesmi o življe-
nju, smrti in ljubezni. Njene verze so
nekoč lepili po stenčasih, recitirali na
mitingih, objavljali v različnih revijah in
zlasti v TV 15 in šele pred dnevi se je
Julki Tajnikar izpolnila tiha želja, da so
pesmi izšle natisnjene in zvezane v sno-
pič in da tako ne bodo šle v pozabo.
Njene živahne, sinje oči pod nagajivi-
mi prameni sivih las ostajajo odprte za
življenje okoli nje in čeprav je bilo ob-
dobje, dolgo dve desetletji, ko seje zagr-
nila v literarni molk, in ko ni napisala
nobenega verza - tedaj seje vsa posveti-
la delu in družini - je kasneje vse naniza-
la na bel kos papirja. Upa, da seji bo še
kdaj ponudila priložnost, in da bodo nje-
ne pesmi še natisnili.
MATEJA PODJED
Naravo in divjad moraš ljubiti
Slavko Kovač s Stranic Je lovec v pravem pomenu besede
Ce mislite, da so lovci lju-
dje, ki radi streljajo divjad,
se motite. Seveda tudi ubi-
jajo, vendar to počno kot
gojitev - uplenijo le slabo,
nesposobno divjad ali tisto,
ki ogroža druge. Lovec je
prijatelj z naravo in življe-
njem v njej. Takšen lovec je
Slavko Kovač s Stranic,
član Lovske družine Vitanje
in lovski čuvaj.
Kohkor daleč mu sega
spomin, je imel rad naravo in
čudovito divjad. Doma pod
Malo goro, sin strastnega
lovca, je oboje kmalu dobro
spoznal in v lovstvu postal
vreden očetov naslednik.
Ponosno pokaže številne
lovske trofeje, a nič manj
zavzeto ne spregovori o hu-
dih izgubah, ki jih je prinesla
zadnja zima, o prizadevanjih
Lovske družine Vitanje, kije
divjad vso dolgo, hudo zimo
čuvala in krmila.
Dela jim res ni zmanjkalo.
Njihovo lovišče je veliko,
4600 hektarjev meri. Meji s
Pohorjem, Vojnikom, Zreča-
mi, Slovenskimi Konjicami
in Doličem. Divjadi je tod to-
liko, da lahko letno uplenijo
110 srnjadi in osem gamsov,
da ne štejemo lisic, jazbecev
in drugih roparic. Je pa vse
manj zajcev, fazan je že sko-
raj izumrl, tudi gamsov je bi-
lo še pred leti bistveno več -
tudi po 32 so jih lahko uple-
nili na leto. Vseeno pa je lov
pri njih vznemirljiv. Doma-
čim lovcem se vsako leto pri-
družijo gostje iz tujine, zlasti
Zvezne republike Nemčije.
Uplenijo po dva gamsa in do
pet srnjakov, to pa je čisto
dovolj, da lovski družini ne
zmanjka deviz za nakup na-
bojev, ki se pri nas vse težje
dobijo.
Lovska družina kar dobro
gospodari z denarjem, ki ga
dobi, težje pa je lovcem.
»Lov že skoraj ni več šport,
tako draga reč je postal, še
zlasti za začetnike,« pravi
Slavko Kovač, ko steče bese-
da o podmladku v lovski
družini. Vse manj je navdu-
šencev, ki so za svojo ljube-
zen do narave in divjadi pri-
pravljeni žrtvovati celo malo
premoženje. Gotovo je cena,
ki jo je treba plačati, osnovni
razlog za skromen priliv, saj
drugače je na straniškem
koncu povezanost z naravo
in skrb za divjad kar nekako
samoumevna. Pionirji s stra-
niške šole so na primer z lov-
ci tesno povezani, in radi po-
magajo pri gojitvi divjadi.
Tudi kmetje se z lovci še kar
razumejo. Srnjad pretirane
škode ne dela in so nanjo že
od nekdaj navajeni, divjih
prašičev lovci tudi vsako le-
to nekaj uplenijo. Na Mali
gori pa so naredili še krmno
njivo, tako da divjad ni toli-
ko silila v dolino.
Z divjimi prašiči in lovski-
mi zgodbicami je pa takole.
Ker se pri ribičih in lovcih
nikoli ne ve, kaj je in kaj ni
res, naj kar Slavko sam pove,
kako je bilo.
»Bilo je 30. julija leta 1981.
Ob treh zjutraj sem šel na
Malo goro na srnjaka. Bilo je
še mračno, ko sem prišel do
visoke preže. Naenkrat ne-
kaj zašumi. Obrnem se in za-
gledam dva divja prašiča
Karabinka je kar padla v pra-
vi položaj in že ocenjujem,
kateri je za odstrel. Desni je
večji, starejši. Ta bi bil. Pra-
šiča se oddaljujeta in vidim
le še zadnji dol. Še dva me-
tra, pa zgineta čez hrib. Na-
enkrat se desni obrne, puška
poči. Prašič skoči v zrak in
zarjuje. Kar strah me posta-
ne. Skočim na visoko prežo.
Gledam petnajst sekund. Za
hrbtom zašumi. Lanski mla-
dič, merjasec, teče po čistini,
DolDim ga v daljnogled. Pri-
tisnem na petelina. Pade. Bi-
lo je tri minute pred četrto
uro, bilo je moje prvo sreča-
nje z divjimi prašiči in oba
sta obležala.«
MILENA B. POKLIC
Kozoroga si je Slavko Kovač uplenil za rojstni dan, na
seznamu trofej pa je imel v času našega obiska še 56
srnjakov, 8 gamsov, 2 divja prašiča, ruševca in jelena.
NA KRATKO
Krajevni praznik v
Rečici pri Laškem
Družbeno politične organiza-
cije v Rečici pri Laškem pri-
pravjajo prireditve s proslavo
ob letošnjem krajevnem praz-
niku.
Zbrali se bodo v soboto, 29. ju-
nija, ki bo zjutraj ob 8. uri strel-
sko tekmovanje gasilskih dese-
tin. Ob 17. uri bo v sindikalnem
domu v Hudi jami pričetek
osrednje proslave s kulturnim
programom.
Frajtonerji, pozor!
Zanimanje za tekmovanje za
Zlato harmoniko Ljubečne je iz
leta v leto večje. Organizatorji
so zato letos pripravili izbirna
tekmovanja za posamezna ob-
močja v Sloveniji, najboljši s
teh predtekmovanj pa se bodo
pomerili na Ljubečni. Izbirno
tekmovanje za celjsko območje
bo v petek. 12. julija zvečer v
Zdravilišču Dobrna. Prijave
zbira Kulturnoumetniško dru-
štvo Ljubcčna do konca tega
meseca na naslov Ljubečna 17.
63211 Škofja vas.
Osnutek urbanistične
ureditve Dobja
Do pred kratkim krajevna
skupnost Dobje ni imela svoje-
ga načrta o urbanistični uredi-
tvi. V teh dneh pa si bodo nje-
gov osnutek lahko krajani ogle-
dali v prostorih krajevne skup-
nosti.
Na ogled bo do 8. julija, prihod-
nji teden pa bodo pripravili tudi
javno razpravo o osnutku, ki
predvideva izgradnjo šole. trgo-
vine in več individualnih gra-
denj.
TC
Ogled 170 let stare
tovarne v Libojah
Tudi v delovni organizaciji
Keramična industrija Liboje, ki
slavi letos 170 letnico obstoja,
so se odločili, da ob pomemb-
nem jubileju na široko odprejo
vrata vseh svojih delovnih pro-
storov ljudem, ki bi radi tudi na
taki^en način spoznali, kako na-
stajajo popularni in kvalitetni
keramični izdelki.
»Pogosto se pri nas ustavljajo
ljudje, ki bi radi videli, kako de-
lamo, oblikujemo vse tisto, kar
kasneje prodajamo doma in v tu-
jini,« pripoveduje direktor Fra-
njo Tilinger, »vendar vsakemu
posebej s tem ne moreno ustreči.
Zato smo se v jubilejnem letu
odločili, da po vzorcu drugih to-
varn tudi mi pripravimo organi-
ziran ogled naše proizvodnje, ki
bo v torek, 2. julija med 10. in 13.
uro.
T. VRABL
Forma viva za prosti
čas
Zveza prijateljev mladine in
celodnevna osnovna šola Fran
Roš Celje sta organizatorja pete
forme vive, ki je namenjena or-
ganiziranemu preživljanju pro-
stega časa učencev in bogatenju
likovne ustvarjalnosti mladih.
Pričela se je v ponedeljek in bo
trajala do jutri.
Letos mladi ustvarjalci obdelu-
jejo skulpturo, ki bo skupinsko
delo in ki bo dopolnjevala pro-
stor ob šoli. Sodelujejo učenci od
petega do osmega razreda. Dela-
jo samostojno, pod strokovnim
vodstvom akademskega slikarja
Blaža de Glerie in akademskega
kiparja Franca Purga. Poleg mla-
dih ustvarjalcev sodelujejo v ak-
ciji tudi učenci-fotografi in novi-
narji.
NP
Izlet, ki se ga bodo
še dolgo spominjali
Občinski odbor Rdečega križa
Celje je prejšnji teden organizi-
ral že tradicionalni, osemnajsti
po vrsti izlet za prejemnike
družbene pomoči v celjski ob-
čini.
Kljub slabemu vremenu so vsi
udeleženci zagotavljali, da se bo-
do še dolgo spominjali tega pri-
jetnega izleta, ki jim bo še nekaj
časa krajšal samotne dneve. Na
izletu so si ogledali muzeikmeč-
kega orodja in posode v Sentru-
pertu na Dolenjskem, obiskali so
zgodovinsko zanimivo cerkev v
Veselih gorah, si ogledali Novo
mesto, Dvor in Kočevje, v Ribni-
ci obiskali Narodopisni muzej in
obiskali Velike Lašče, rojstni
kraj pisatelja Frana Levstika.
S.Š.
Aero zamuja s
Icnjigo
v prejšnji številki smo na zad-
nji strani pisali o privlačnih
petkih v klubu kulturnih delav-
cev Ivan Cankar v Celju.
Tedaj se nam je tudi zapisalo,
da boste prvenec Bine Štampe-
Žmavc z naslovom Slike in zgod-
be iz tisoč in enega pasjega dne,
ki je izšel pri založbi Univerzum,
zaman iskali po celjskih knjigar-
nah. Resnica pa je pravzaprav ta,
da je treba pokazati s prstom na
Aero, kjer so natisnili samo pet
obveznih izvodov in zamujajo s
tiskom že dva meseca in pol. In
zato knjige v knjigarnah še ni.
Naborni ilan po starih običajiii
v Šmartnem ob Paki, Šoštanju in Titovem Velenju je potekal naborni dan za mladince, ki
bodo odšh na služenje vojaškega roka. Dobrega razpoloženja med mladimi ni moglo
pokvariti niti deževno vreme, svoje pa so prispevali tudi muzikanti, dobra kapljica in
dekleta. Na zborna mesta so se fantje pripeljali z okrašenimi vozovi in traktorji. Spregovo-
rila jim je predsednica Socialistične zveze občine Velenje, Nada Zavolovšek-Hudarin, nato
pa so bodočim vojakom razdehli vojaške knjižice. Pesem in vriskanje na Titovem trgu je
trajalo še veliko dlje, kot so predvidevah organizatorji nabornega dne. L.O.
izposoja icnjig za
v počitnišice
ilomove
V knjižnici Edvarda Karde-
lja v Celju, kjer se vseskozi
trudijo, da bi knjigo čimbolj
približali delavcu, so se za po-
letne dni lotili sveže in zani-
mive akcije.
Iz bogatega knjižnega fonda
potujoče knjižnice so ponudili
delovnim organizacijam ko-
lekcije knjig zanimivega bra-
nja za počitniške dni v domo-
vih ali kampih delovnih orga-
nizacij.
Pobuda je ponekod že nale-
tela na ugoden odmev in med
prvimi so si knjige izposodili
delavci Lika in Komunale Ce-
lje, jih naložili v košare' in od-
nesli v počitniške domove.
Knjige za počitniške dni po
lastnem izboru delovnih orga;
nizacij izposojajo v knjižnici
brezplačno. Menijo, da bo od-
ziv na akcijo v juliju in avgustu
še večji in da bodo z njo v res-
nici dosegli zastavljeni cilj -
knjigo približati delavcu, ki
ostale dni v letu nima velike
časa za brarge.
MF
27. JUNIJ 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 9
Kdo bo kroiil Aktu sralčico?
Navdušili občinstvo na festivalu otroka v ŠIbenIku
Na starodavnem treu
pred mestno skupščino v Si-
beniku se je v soboto zvečer
pričel 25. jubilejni festival
otroka, ki bo trajal do 6. ju-
lija. Na tej največji manife-
staciji ustvarjalnosti otrok
in za otroke v na.ši državi je
v nedeljo zvečer nastopila
tudi plesna skupina Akt iz
Celja pod koreografskim
vodstvom Ane Vovk-Pezdir-
jeve.
- Kaj ste izbrali za na-
stop v Sibeniku?
'»Uspešno smo se predsta-
vili s tremi koreografijami:
Oči, Trije obešalniki in Pre-
pir med udi, ki smo jih prav
za to priložnost izboljšali in
prenovili. Tudi plesalcev je
manj kot v prvotnih verzijah,
so pa zato ti toliko bolj stre-
nirani in za Celje perspek-
tivni.«
- Kaj si obetate od obiska
na festivalu v Šibeniku?
»Da bi navezali čimveč sti-
kov z drugimi plesnimi sku-
pinami sveta, da bi si ogleda-
li čimveč plesnih predstav,
saj to je tudi edina možna
oblika izobraževanja za ple-
salce.«
- Skupina je dobila od
»družbe« 150 tisoč dinarjev,
pa še te ste zbrali z veliko
truda, moledovanja in
vneme...
»To je največ, kar smo
uspeli zbrati. Skupina je, žal,
nikogaršnja, čeprav formal-
no še vedno pod streho Sred-
nje pedagoške šole. Mi pa
smo že davno presegli spo-
sobnosti v interesni dejavno-
sti šole in smo zato pravza-
prav na cesti. Nimamo pra-
vih prostorov za vadbo, še
manj denarja za opremo
predstav, zato skrbno spravi-
mo vsak dinar od dnevnic in
nagrad (letos je skupina Akt
prejela nagrado SZDL in na-
grado Abraševič v Valjevu).
Veliko denarja prispevam
tudi sama«, pravi Ana Vovk-
Pezdirjeva, ki za to svojo
ustvarjalnost ne dobiva ho-
norarjev. _
Pred zaključkom redakci-
je se nam je v imenu skupine
Akt po telefonu iz Šibenika
oglasila Ana Vovkova in de-
jala, da je njihov nastop iz-
redno uspel in zbudil pozor-
nost pri občinstvu in plesnih
strokovnjakih. Ti so predvi-
deli še en nastop skupine
Akt, ki pa najbrž ne bo mo-
goč zaradi slabe organizira-
nosti festivala in tudi prena-
trpanosti programa. »Med-
tem smo se tudi preselili v
ferijalni kamp, kje spimo na
skupnih ležiščih, saj je de-
nar, ki smo ga dobili za 'po-
potnico' zadostoval za dan
bivanja in pol. Pridno si
ogledujemo tudi vse pred-
stave, ki nam bodo dobra šo-
la za naše delo.«
MATEJA PODJED
Tretje srečanje oktetov v
Titovem Velenju lepo uspelo
Rudarski oktet je v okviru praznovanja rudarjev
priredil v petek v Titovem Velenju koncert pod
naslovom Okteti rudarjem.
Nastopili so: Šaleški oktet iz Šoštanja, oktet Lokvanj
iz Vojnika, oktet TRO iz Prevalj, Tosama iz Domžal,
Suha iz avstrijske Koroške in rudarski oktet iz Tito-
vega Velenja. Izredno uspel koncert v domu kulture v
Titovem Velenju je dokaz, da je v rudarskem mestu
veliko ljubiteljev lepe pesmi.
L. O.
Priročnik za pevce
Znani slovenski skladatelj,
zborovodja in pedagog Rado-
van GOBEC je tudi odličen
organizator, soustanovitelj
Šentviškega tabora, predava-
telj na zborovodskih seminar-
jih itd. Vedno je poln idej,
snovanj, nedavno je skupaj s
sinom Mitjo sestavil »Pevčev
priročnik«, drobno knjižico
žepnega formata, ki naj bi slu-
žila pevcem.
Avtorja uvodoma navajata,
da ugotavljajo glasbeni peda-
gogi, skladatelji, kritiki in zbo-
rovodje, da se raven zborov-
skega petja na splošno dviga,
vendar s prepočasnimi koraki.
Izvajalske sposobnosti zborov
so močno zaostale za sklada-
teljskimi zahtevami. Kot vzrok
za tako stanje navajajo med
drugim tudi preskromno' glas-
beno opismenjenost pevcev in
zastarelo metodo »učenja na
pamet«. Namen priročnika je,
zborovskim pevcem pomagati
spoznavati osnovne glasbene
teorije, jih seznanjati z značil-
nostmi zborovskega petja,
pevskih zborov, prireditev in
podobno, skratka, seznanjati
pevce v kratkih besedah z
vsem, kar tiče zborovsko kul-
turo.
Priročnik obsega najprej
vlogo pevca v zboru, organizi-
ranost slovenskih pevskih zbo-
rov in seznam aktivnih zboro-
vodij v Sloveniji. Število regi-
striranih zborovodij odraslih
zborov je 576. Sledijo pevske
prireditve pri nas in v svetu,
priznanja in odličja, navedene
so vrste pevskih zborov ter ob-
segi glasov.
Mala glasbena teorija sezna-
nja pevce z najpotrebnejšim
teoretskim znanjem, ki naj bi
ga osvojil po možnosti vsak pe-
vec. Nedvomno bodo koristili
zdravstveni in higijenski na-
sveti za pevce, bolezni dihal-
nih organov ter njihovo zdrav-
ljenje. Seznam slovenskih zbo-
rovskih skladateljev in nekaj
misli o glasbi zaključujejo to
knjižico, ki naj bi bila sprem-
ljevalec vsakega slovenskega
zborovskega pevca. Zato je
»Pevčev priročnik« natisnjen
v 10,000 izvodih, cena pa je 100
din. Naročite jo lahko pri Zvezi
kulturnih organizacij v Ljub-
ljani, Kidričeva 5.
E.K.
Zlati lubilel kulture v Letušu
50 let kulturnega društva Lado Marovt
Ob letošnjem krajevnem
prazniku so v Letušu praz-
novali tudi 50 letnico kul-
turnega društva Lado Ma-
rovt. Jubilej so počastili s
koncertom mešanega in de-
kliškega pevskega zbora, ki
ju vodi Ivan Marovt, ter
otroškega pod vodstvom
Nevenke Marovt, na klavir-
ju pa je nekaj skladb zaigra-
la Magda Navodnik.
O delu društva je govoril
predsednik Tomaž Dobnik
in poudaril, da je leta 1935
vzniknila želja letuških fan-
tov po ustanovitvi pevskega
zbora. Delo z njimi je prevzel
Ivan Marovt, ki še sedaj vodi
zbor. Zbor je deloval najprej
v pevskem društvu Letuš,
po vojni pa je postal sekcija
Prosvetnega društva, ki seje
poimenovala po borcu Ladu
Marovtu. Zbor ni, razen med
vojno, nikoli prenehal z de-
lom. Se posebno ljubezen do
petja so pevci pokazali po
vojni, saj je zbor vsa ta leta
prirejal razne koncerte v
bližnji in daljni okolici. V ta-
ko dolgem času seje zvrstilo
mnogo pevcev in pevk, ne-
kateri pa so še danes aktivni.
Leta 1954 so si pevci zgradili
svoj lasten dom, velika pri-
dobitev za kulturno dejav-
nost kraja pa je leta 1976
zgrajeni Dom kulture. Tudi
amaterska dramska dejav-
nost je močno razvita že pred
vojno in po njej. Pred petimi
leti je bilo ustanovljeno še
šolsko društvo, ki je sekcija
prosvetnega društva in goji
glasbeno, dramsko, recita-
torsko, ritmično in bralno
zvrst kulturne dejavnosti. Iz
starih zapisov je razvidno, da
je v Letušu že 1905. leta delo-
valo bralno društvo. Ustano-
vil ga je prosvetni delavec -
učitelj Karel Maršič. Knjižni-
ca je bila v šoli, med vojno pa
so bile knjige uničene.
TONE TAVCAR
Ob 50 letnici delovanja
društva so podelili več priz-
nanj. Za 50 letno vodenje
pevskih zborov je priznanje
in plaketo prejel Ivan Ma-
rovt, za 50 let petja v zborih
Terezija Ažman, Milka Kot-
nik, Ferdo Kolšek, Ivan Le-
skovšek; za delo na različ-
nih področjih v društvu Da-
rinka Marovt, Franc Klanč-
nik, Milan Pešec, Bogomir
Pešec, Franc Kresnik, Ivan
Novak, Vida Stopar, Marjan
Korošec, Jože Perger, Zvon-
ka Dobnik, Nežka Vilfan,
Ferdo Korošec, Zori Dob-
nik, KS Letuš, OŠ Letuš,
mladinski aktiv ter Janez
Stakne in Franc Stekne.
Ivan Centrih, sekretar Kul-
turne skupnosti pa je dru-
štvu izročil Zlato plaketo
Zveze kulturno prosvetnih
organizacij občine Žalec.
Teater mladih se je v petek zvečer v kulturnem domu v Griiah predstavil z novo
premiera, Nevidnim Leonardom, avtorice Norme Selment.
Nevidni Leonard v Grižab
Teater mladih iz Griž, ki
deluje tretje leto, se je mi-
nuli petek predstavil v kul-
turnem domu v Grižah s če-
trto premiero.
V tem času so mladi skrb-
no načrtovali repertoarni iz-
bor, tako da zdaj iz lažjih in
lahkotnejših tekstov posega-
jo po nekoliko zahtevnejših
deUh. Najtrši oreh doslej je
bila prav uprizoritev dela av-
torice Norme Selment, Ne-
vidni Leonard. Teksta sicer
sedemnajstletne avtorice se
ne bi sramoval tudi že kak-
šen bolj renomiran avtor, za-
to so se mladi Grižani dela
lotili s toliko večjo vnemo.
Začutili so, da jim je tekst
neverjetno domač.
Norma ne literarizira mno-
go. Poigrava se s situacijo,
dialogom, z liki. Z blago iro-
nijo zasmehuje odrasle, nji-
hovo gotovost v odnosih do
otrok, njihovo naivno prepri-
čanje, da bo nekdo tretji rešil
probleme, ki jih lahko prav-
zaprav reši samo čas.
Ob dejstvu, da je za dora-
ščajočo mladino pravzaprav
malo primernih del, je Nor-
min avtorski prispevek toli-
ko bolj dragocen.
Krstno uprizoritev Nevid-
nega Leonarda je režiral in
scenografsko opremil Bojan
Šalamon. Velik delež k pred-
stavi pa je prispevala glasba
Dragice Šalamon, Georga
Kranjca, Leona Skerbiša in
Zorana Golavška ter koreo-
grafija Goge Stafanovič. V
musicalu so zaigrali: Mateja
Pinter, Mirč Petrovec, Nada
Mulej, Joži Gaberšek, Zora
Premik, Klara Anžel, Katja
Fric, Urša Zupane in Petra
Zupevc.
MATEJA PODJED
Obnovljen dom kulture v Šmartnem
Dve leti so kr^ani Šmartnega ob Paki obnavljali kulturni
dom, ki so ga odprli v soboto ob krajšem kulturnem pro-
gramu. Celotna investicija je veljala 320.000 dinarjev, ki so
jih zbrali s samoprispevkom, del pa je prispevala tudi kul-
turna skupnost velenjske občine. Pomagali so tudi krajani
sosednje kr^evne skupnosti Gorenje. V domu bodo odslej
lažje delali gledališčniki, člani folklorne skupine Oljka,
pevci, taborniki in mladina.
L.O.
Ojsteršek razstavila v Šoštanju
Dolgoletni dopisnik, fotograf in sodelavec našega ted-
nika iz Titovega Velenja Alojz Ojsteršek, bo imel v
Šoštanju veliko samostojno fotografsko razstavo.
Po dolgoletnem fotografskem delovanju ima v svojem
arhivu vrsto dragocenih dokumentarnih posnetkov iz
Šaleške dohne. Tokrat bo razstavil večje število povečanih
fotografij iz Šoštanja in Družmirja, ki prikazujejo objekte,
ki jih ni več, ker so potonili v jezero.
Ojsteršek, zaposlen v Rudniku hgnita Veler\je, že dolga
leta spremlja z veščim očesom in fotoaparatom vse kar se
pomembnega dogaja v Šaleški dolini, pa tudi izven nje.
Ojsteršek si je tekom let pridobil sloves neutrudnega
spremljevalca najrazličnejših dogodkov, ki jih je zabeležil j
njegov fotoaparat. Fotografije bo razstavil v Mayeijevi vili;
v Šoštanju v prostorih galerije Društva Šaleških likov-
nikov.
Otvoritev razstave bo danes, 27. junija ob 20. uri. V
kulturnem programu pa bo nastopil Rudarski oktet iz
Titovega Velenja pod umetniškim vodstvom Ludvika
Glavnika.
V, KOJC
Veliko truda, a malo narejenega
Kulturno društvo v VoJnIku pričakuje večjo pomoč
Kulturno umetniško dru-
štvo France Prešeren Voj-
nik sodi med večja društva
na celjskem območju in tu-
di med najbolj delovna. Po-
leg redne dejavnosti si člani
na vse načine prizadevajo,
da bi si uredili primerne
prostore za vaje in nastope.
Z lastnim delom in ob
majhni denarni podpori jim
je v zadnjih letih marsikaj
uspelo izboljšati. Čeprav je
društvo trkalo za pomoč na
ninoga vrata in čeprav vsa
niso ostala zaprta, menijo, da
je bil odziv kljub vsemu pre-
šibak.
V preteklih letih so v oko-
lici Celja zrastli mnogi kul-
turni domovi, čeprav je de-
javnost nekaterih društev
bolj pičla in zavzetost za pri-
reditve majhna. V celjski ob-
čini pa se, razen z obnovo
doma v Trnovljah, ni nič pre-
maknilo.
V Vojniku redno dela 8
sekcij in še več ljudi bi lahko
delalo v društvu, vendar za-
radi prostorskih danosti to
ni mogoče. Z boljšo ureditvi-
jo doma in priodrskih pro-
storov bi lahko pridobih tudi
prostore za delo mladih, ki
se zdaj v Vojniku nimajo
kam dati.
V društvu so pripravljeni
pri tem veliko storiti tudi sa-
mi, kar potrjujejo že do sedaj
opravljene prostovoljne de-
lovne ure in akcije. Prizadev-
ni člani društva so opravili
okoli tisoč prostovoljnih ur.
V zadnjih šestih letih več kot
šest tisoč. Veliko truda so
vložili in upajo, da bodo nji-
hova prizadevanja končno le
padla na plodna tla. Še po-
sbej, kar so s problemi dodo-
bra seznanili tudi odgovorne
v domači krajevni skupno-
sti. Zvezo kulturnih organi-
zacij Celje, kulturno skup-
nost in druge, od koder upa-
jo na pomoč. °P
10. STRAN - NOVI TEDNIK
mmm
27. JUNIJ 1985
Nove hotelske zvezdice brez hrupa?
Zdravilišče Rogaška Slatina posodablja objekte
v jubilejno »leto kakovosti« so v
Zdravilišču Rogaška Slatina, ki letos
praznuje 320 let, vključili tudi obno-
vo in posodobitev nekaterih zdravili-
ških objektov. Razlog za to je vsaj
dvojen: pridobitev novih zmogljivo-
sti in lepši izgled kraja.
Za gradnjo in obnovo so letos name-
nili okoli 300 milijonov dinarjev. Del
teh sredstev so že porabili za ureditev'
pročelja Zdraviliškega doma in za ob-
novo stare direkcije. Letos namerava-
jo obnoviti še spodnji del Zdraviliške-
ga doma in v njem urediti taberno,
dunajsko kavarno in slaščičarno.
V naslednjem srednjeročnem ob-
dobju načrtujejo še več pomemebnih
pridobitev oziroma izboljšav. Lotili se
bodo temeljite obnove Zdraviliškega
doma, v katerem je zdaj bolniški odde-
lek in ga nameravajo preurediti v hotel
najvišje kategorije. Postopoma bodo
obnavljali še Slatinski dom ter hotela
Trst in Turist.
Seveda pa bi bila vsa ta vlaganja
brez pravega učinka, če v Rogaški Sla-
tini ne bodo čimprej uredili obvozni-
co. Ta je do sedaj zgrajena in asfaltira-
na le od Tekačevega do Spodnjih Ne-
gonj, v grobem pa so jo speljali še do
Ločendola. Drugi del rogaške obvoz-
nice naj bi bil asfaltiran še letos. Nalož-
ba stane okoli 120 milijonov dinarjev,
sredstva pa bodo združili v šmarski
občini, del bo prispevalo Cestno po-
djetje iz Celja v obliki posojila, nekaj
pa bo primaknila še republiška cestna
skupnost. Kot že povedano, je obvoz-
nica pomembna zlasti za Zdravilišče,
saj zdaj gosti, zaradi hrupa in gostega
prometa, odklanjajo bivanje v hotelih
ob magistralni cesti, kije speljana sko-
zi turistično osrčje Rogaške Slatine.
MARJELA AGREŽ
Stare šege in običaji v Lašifem
Okolica gradu Tabor nad Laškim bo prizorišče
druge revije starih šeg, navad in običajev, ki jo orga-
nizira Zveza kulturnih organizacij občine Laško.
Revija bo v nedeljo, 30. junija ob 16. uri. Na njej bodo
sodelovale kulturna društva iz Laziš, iz Rečice pri
Laškem, iz Trobnega dola, iz Vrha nad Laškim, iz
Marije Gradca in iz OŠ Primoža Trubarja, Strelska
družina Mala Breza in Trap sekcija Partizan iz Marija
Gradca.
V soboto Žalska noč
Zasebni gostinci bodo zaprli lokale
Največja turistična priredi-
tev v Žalcu je prav gotovo Žal-
ska noč, ki bo v soboto. Orga-
nizatorji pravijo, da je za to
prireditev vse nared, sedaj pa
stiskajo pesti in spremljajo
vremenske napovedi, kajti
dež lahko v hipu razblini vsa
pričakovanja, še zlasti go-
stincev.
Tudi letos bo promet v me-
stu Žalec zaprt in to od 9. ure
naprej, ko bo po mestnih uli-
cah igrala godba iz Geisenfel-
da, njim se bo pridružila doma-
ča godba, da bo vse skupaj še
pestrejše pa bodo po ulicah ko-
rakale tudi maržoretke. Ob 10.
uri bo promenadni koncert
pred hotelom. Takrat se bodo
med sabo pomerili tudi kole-
sarji za pokal mesta Žalec. Ob
14. uri bodo pionirji skakali v
višino, Branko Vivod pa bo na-
skakova svetovni rekord za ve-
terane. Po tem bodo na svoj
račun spet prišh ljubitelji kole-
sarstva. OgledaU si bodo lahko
kolesarsko dirko, v kateri bo-
do tekmovali člani državne re-
prezentance. Poseben dogo-
dek naj bi bila tekma med di-
rektorji žalske občine ter novi-
narji tednika KAJ. V obeh re-
prezentancah bodo nastopili
tudi nekateri umetniki. V od-
moru bo Tone Fornezzi-Tof
streljal enajstmetrovke Marja-
nu Kralju. Vse za občinstvo!
Sekciji za tek na smučeh Smu-
čarskega , društva Celje in
Gozdnik Žalec pripravljata po-
slastico za ljubitelje rekreativ-
nega teka. Tekli bodo od Celja
do Žalca. Ob 16.30 bo start za
progo, dolgo 20 kilometrov, ob
17. uri pa start za 10 kilometrov
dolgo progo. Start bo pred
Srednjo družboslovno šolo v
Celju.
Pred Savinovim razstavnim
salonom se bodo ob 19. uri po-
merile številne kulturne skupi-
ne iz žalske občine. Nastopil
bo tudi mladinski pihalni or-
kester iz Geisenfelda.
Zvečer bo seveda dobro po-
skrbljeno za prehrano in pija-
čo, domala na vsakem koraku,
zasebni gostinci pa so tokrat
rekli Ne in bodo imeli lokale
zaprte. Pravijo, da se jim ne
izplača imeti odprto. Seveda
pa nikjer ne bo manjkalo an-
samblov, pevcev, humoristov
in podobnih umetnikov.
JANEZ VEDENIK
Ocenili so šolska okolja
Prvi rezultati ocenjevanja krajev na Celjskem
Minuli teden je pričela
Celjska turistična zveza
ocenjevanje krajev na šir-
šem celjskem območju, ki je
vključeno v skupno repu-
bliško ocenitev.
Najprej so ocenili ureje-
nost šolskih okolij - ta ocena
je namreč sestavni del skup-
ne ocene za posamezne
kraje.
Posebne komisije so oce-
nile zunanjo urejenost 58 os-
novnih šol na Celjskem po
naslednjih kriterijih: ureje-
nost in vzdrževanje okolja
ter stavbe, cvetlice, čistoča,
redno košenje trave in po-
dobno:
Šole so bile ocenjene ta-
kole:
Z oceno vzorno: OS Vlado
Bagat, Braslovče; OŠ Marija
Broz, Bistrica ob Sotli; OŠ
Blaža Kocena, Ponikva; OŠ
Miha Pintar-Toledo, Titovo
Velenje; OŠ Ljubno; OŠ Du-
šan Jereb, Slovenske Konji-
ce in OŠ Vera Šlander, Pol-
zela.
Z oceno lepo urejeno: OŠ
Franca Kranjca, Celje-Polu-
le;,OŠ XIV. divizije, Dobrna;
OS Kozjanski odred. Planina
pri Sevnici; OŠ Rimske To-
plice; OŠ K. D. Kajuh, Šo-
štanj; OŠ Anton Aškerc, Ti-
tovo Velenje; OŠ Bratje Do-.
brotinšek, Vojnik; OŠ Frana
Kocbeka, Gornji gradj OŠ
Blaža Arniča, Luče; OS Po-
horski bataljon. Slov. Konji-
ce; OŠ IIL bat. VDV, Vita-
nje; pŠ Boris Vinter, Zreče
in OŠ Šmarje pri Jelšah.
Z oceno urejeno: OŠ Fran-
kolovo; OŠ Kozje; OŠ Pri-
mož Trubar, Laško; OŠ Slav-
ko Šlander, Prebold; OŠ Str-
mec; OŠ Bratov Juhart,
Šempeter; OŠ Miloš Zidan-
šek, Dramlje; OŠ Frana Mal-
gaja, Šentjur; OŠ Bratov
Mravljak, Titovo Velenje;
OŠ J.Farčnik Buč, Vransko;
OŠ M. Sirca, Petrovče; OS
Mozirje; OŠ Bratov Letonja,
Šmartno ob Paki in OŠ XIV.
div., Titovo Velenje.
Z oceno skromno urejeno:
OŠ Veljko Vlahovič, Celje;
OŠ Ivan Kovačič-Efenka,
Celje; OŠ Franja Vrunča, Ce-
Ije-Hudinja; OS Frana Roša,
Celje; OS Slavko Šlander,
Celje; OŠ Ivanke Uranjek
(posebna šola), Celje; OŠ
Store; OŠ Podčetrtek; OŠ
Marjana Nemca, Radeče; OŠ
Borisa Kidriča, Rogaška Sla-
tina; 6Š Biba Ročk, Šoštanj;
OŠ Gustav Šilih, Titovo Ve-
lenje; OŠ Veljko Vlahovič,
Titovo Velenje; OŠ Peter
Šprajc-Jur, Žalec; OŠ Ljuba
Mikuš, Žalec; OŠ Tončke
Čečeve, Lesično; OŠ Nada
Cilenšek, Griže; OŠ Jurklo-
šter; OŠ Topolšica in OŠ Ko-
strivnica.
Z oceno neurejeno: Prva
osnovna šola, Celje; OŠ I.
celjske čete, Celje in OŠ v
Ratanski vasi. Rogaška Sla-
tina.
Komisija ugotavlja napre-
dek v primerjavi z lanskim
letom, ko so bili rezultati
skromnejši. Žal imajo naj-
slabše urejena okolja celjske
šole (z izjemo polulske), sicer
pa je še vedno preveč šol, ki
so dobile oceni skromno ure-
jeno in neurejeno.
Upajmo, da bo drugo leto
bolje, to pa je tudi namen
tega ocenjevanja, saj si želi-
mo, da bi bila vsa šolska oko-
lja lepo urejena, kar bi naj
bilo učencem za vzgled, da
bi poskrbeli tudi za lepo ure-
jeno okolje svojih domov. In
končno je urejeno okolje del
estetske vzgoje, za katero bi
kazalo na šolah kaj več po-
storiti.
Že ta teden se prične prvi
krog ocenjevanja krajev na
Celjskem, ki so razdeljeni v
tri skupine v turistične, izlet-
niške (tranzitne) ter ostale
kraje.
ZORAN VUDLER
Na Kresno noč
V soboto bo Društvo slo-
venskih vrtnarjev v Mo-
zirju razvilo svoj prapor.
Ob tej priložnosti bodo v
kraju pripravili tudi veli-
ko turistično prireditev
pod skupnim naslovom
Kresna noč v Savinjskem
gaju.
Prireditev se bo začela že
jutri z otvoritvijo lovske
razstave in projekcijo filma
»Poslednja oaza« v okviru
Dneva Savinjskih lovcev.
Zvečer bo v Savinjskem
gaju promenadni koncert
godbe na pihala mozirske-
ga prosvetnega društva.
Osrednja prireditev s
kulturnim programom in
razvitjem prapora bo v so-
boto ob 17. uri v Savinj-
skem gaju. Tam bodo zve-
čer nastopile tudi pihalne
godbe iz Radeč, Zabukovi-
ce in Mozirja. OB 21. uri pa
se bo pričela cvetlična po-
vorka z baklado in ognje-
metom.
Privlačna jama Pekel
Turistični delavci v Šempetru so zadovojni z obiskom znane kraške jame Pekel, saj jo je
letošnjo sezono obiskalo že prek 16.000 obiskovalcev. To je za 2000 več kot v istem obdobju
lani in pričakujejo, da si jo bo do konca leta ogledalo preko 30.000 ljudi. K temu je
nedvomno pripomogla tudi poučna gozdna pot, kjer se mladi spoznavajo z naravo. Tako je
v okolici jame, ki nudi veliko možnosti za sprostitev, v teh dneh predvsem veliko otrok, ki
se srečujejo na zaključnem izletu iztekajočega se šolskega leta.
Za turistične delavce v Šempetru je to velik uspeh, saj delajo prostovoljno. Letos so
uredili tudi oglasno desko, kjer svoje člane obveščajo o delu, izdali so nekaj novih spomin-
kov in razglednic. Zadovoljni so tudi z obiskom prireditve Pomlad v Peklu, saj se je pred
jamo zbralo okoli 3000 obiskovalcev. Ob tem so poleg zabavnih igric pripravili tudi kulturni
program v izvebi domačega kulturnega društva in pokazalo se je. da bi takšnih prireditev
lahko bilo še več. Folklorna skupina je letos naštudirala nekaj novih plesov in škoda bi bilo,
da lepot slovenskega plesa ne bi večkrat pokazali v domačem okolju.
EDI MASNEC
Čestitkam
občanom Laškega
se pridružuje
tudi
27. JUNIJ 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 11
Tam, kjer gospodarilo Senice
/H ker slahca pomori vso krhko bilje, so zapisani živinoreji
v Golobinjeku pri Plani-
ni, kjer gospodarijo Senice,
stoji trdna domačija obda-
na s senožetmi, polji in goz-
dovi. Rodovi Senic so zrasli
tam gori, na več kot petsto
metrih nadmorske višine,
kjer mraz ne dovoli zoreti
ne trti in ne orehu. Zavero-
van v zemljo, je Alojz Seni-
ca postavil kmetijo na trd-
ne temelje, da bo nekoč v
ponos tudi sinu Antonu, ki
se je prav tako zapisal kme-
tovanju. Zaenkrat rešujeta
križe in težave oče in sin
skupaj. In tudi mama Ida.
Sedejo za veliko mizo v hiši
in trenutke počitka nameni-
jo načrtom.
»Miško (trimesečni žrebi-
ček) dobro napreduje. Na tej
kmetiji so bili od nekdaj ko-
nji v hlevu. Za vleko in pro-
dajo. Pa radijih imamo, to je
tisto. Trije so kar lepa drušči-
na 40 govejim repom,« se po-
nosno ozre skozi okno proti
sodobno urejenemu hlevu s
štiri,mi silosi gospodar Alojz.
»Še dobro da imamo vse
potrebne kmetijske stroje,
sicer bi bilo 15 hektarjev
zemlje in prav toliko gozda
slabo obdelanih. Tako pa bit-
ko z vremenom in časom do-
bivamo skupaj s stroji. Lažje
je. Res je, da sem se tudi zato
odločilen naredil kmetijsko
šolo v Šentjurju. Tedaj je bi-
la še dvoletna. Znanje pa na
kmetiji še kako prav pride.
Veliko se naučim tudi od
očeta,« prida pogovoru 25-
letni Anton.
»Počasi bo moral fant mi-
sliti tudi na ohcet in pripelja-
ti ta mlado v hišo,« na pol v
šali na pol zares zasoli pogo-
vor mama, ki ne bi imela nič
proti, če bi jo katera kdaj za-
menjala ob štedilniku, na po-
lju, travniku in v hlevu.
»V hlevu ni tako veliko de-
la. Sodobno je urejen. Krma
silirana, domača. Manjkati
pa na kmetih vseeno ne mo-
reš niti en dan. Zato tudi ni-
smo bili nikoli na dopustu.
Pa se zaradi tega ne pritožu-
jemo. Če ni bolezni v hlevu
ali hiši, je vse dobro,« bolj
sam zase razmišlja oče.
»Lahko pa pride. Kot strela z
jasnega. Zato me strašansko
jezi, da ne moremo spraviti
telefona v našo vas. Akcijo
smo že začeli, kakšnih 25 in-
teresentov se naj je zbralo iz
treh zaselkov. Zdaj bo že dve
leti tega. Dali smo tudi po 50
tisoč dinarjev v naprej. Pa
nič. Predračunska vrednost
pri PAP je bila 4 milijone. Mi
bi prispevali drogove in
opravili zemeljska dela, kar
bi bilo vredno 3 milijone. Pa
nič. Smo rekli, da bomo našli
drugega izvajalca. Do prvega
telefona, na Planino, je po
teh slabih cestah hudirjevo
daleč. Največkrat odrinem
tja s konji. Tudi mleko vozi-
mo v zbiralnico s konji,« sla-
be volje (zaradi telefonov)
pripoveduje Senica, mama
in sin pa povzameta:« Zbiral-
nica je predaleč. Iz našega
hleva odpeljemo vsak dan
od 70 do'80 litrov mleka na
Planino. Za nas, bližnje kme-
te, bi morala biti zbiralnica
nekje v trikotniku: Visoče-
Praprotno-Golobinjek. Pa
zato menda ni pravih pogo-
jev, so nam pred dvema leto-
ma rekli na Kmetijskem
kombinatu Šentjur, katerega
kooperanti smo. Težko je, če
je kmetija oddaljena od več-
jih krajev. Tudi z veterinar-
sko službo se težko uskladi-
mo. Veterinarji ne pridejo
osemenjevat krav v hlev,
ampak moramo krave gnati
na Planino. Razen tega, mi-
slim da bi morala biti za ose-
menjevanje enaka cena, ne
glede na to, kjer je kmetija.
To so takšni problemi, ki nas
kmete motijo.«
»Če si oddaljen, ti ni v
prid,« pritrdi Alojz. »Kako
smo lahko bili še donedav-
nega obravnavani kot nižin-
ski kmetje, tukaj, na več kot
500 metrih nadmorske viši-
ne. Tukaj, kjer slana pomori
vso krhko bilje in kjer sneg
leži do pozne pomladi?! Kraj
je primeren res samo za živi-
norejo. Pospeševalci pa tu-
di... Saj ne da ne pridejo, a
so zametani z administrativ-
nimi opravili, da se sami ven
ne vidijo. Začel sem iz nič.
Kmetija je bila leta 1944 pož-
gana. Obnovili smo jo. Bil
sem še otrok. Potem sem šel
v vojsko. Medtem so mi star-
ši pomrli. Ko sem začel, še
elektrike ni bilo v hiši. Zdaj
imam priznanih 12 let delov-
ne dobe. Do 65. leta bom,
upam, zdržal. Potem bom iz-
pregel. Morda že prej. Na-
slednika imam. V Golobinje-
ku bodo še gospdarile Se-
nice.«
Tako je zaokrožil pogovor
za domačo mizo kmet Alojz.
Po kosilu se je vsakdo lotil
svojega dela. Jaz sem razmi-
šljanja zapisala.
MATEJA PODJED
Gospodinja in kmetica Ida, trimesečni konjiček Miško, gospodar Alojz Senica in sin
Anton imajo na 15 hektarjih obdelovalne zemlje v Golobinjeku pri Planini vselej polne
roke dela. Zato je lahko poln tudi hlev, v katerem je 40 glav živine.
Obramba pred točo
Obramba pred točo bo le-
tos še bolj zanesljiva, saj so
okrepili mrežo strelnih
mest, tako da »belih lis« v
osrednji in severovzhodni
Sloveniji pravzaprv ni več.
Nekaj novih strelnih mest
smo dobili tudi na našem
območju.
Letos so začeli na Lisci tu-
di računalniško obdelovati
podatke. Tako je vsa obram-
ba avtomatsko vodena, posa-
mezne akcije pa so precej hi-
treje in učinkoviteje izvede-
ne. K večji učinkovitosti pa
je prispevala tudi boljša ka-
kovost raket; še lani je odpo-
vedalo 15 odstotkov raket,
letos pa v povprečju le 2 do 3
odstotke, vendar je po mne-
nju strokovnjakov tudi to še
preveč. V obrambo so se
uspešno vključili tudi celjski
in mariborski letalci.
Obramba je imela letos že
več kot 20 akcij, izstrelili pa
so več kot 1200 raket, kar je
precej več kot lani v tem ča-
su. Bolj ponesrečila se je le
prva akcija, medtem ko so
bile druge po oceni strokov-
njakov sorazmerno učinko-
vite. Zal pa je veliko akcij
motenih zaradi prepovedi iz
kontrole letenja (prelet letal),
tako da vedno ne morejo so-
delovati vsi strelci na določe-
nem območju.
Skupnost za obrambo
pred točo se sicer še vedno
otepa s krediti, vendar že
precej manj kot v začetku.
»Radi bi zbrali vsaj toliko
denarja, da bi se lahko že v
začetku leta oskrbeli z zalo-
go raket za vso sezono,« pra-
vi sekretar skupnosti. Sicer
pa so letos sprejeli tudi dru-
gačen način zbiranja sred-
stev za obrambo pred točo.
Iz republiškega rezervnega
sklada bodo prispevali 60
odstotkov potrebnega de-
narja, ostalo pa bodo prispe-
vali po občinah, ki so hranje-
ne pred točo. Na ta način so
uresničili predlog laške in
nekaterih drugih občin, ki so
menile, da toča povzroča
škodo tudi drugim in ne sa-
mo kmetijcem in da je po-
trebno bremena za obrambo
pred točo porazdeliti bolj
enakomerno.
S. ŠROT
Zaščitni loki za
varnost traktoristov
Skoraj ne mine teden, da
se v Sloveniji ne bi pripeti-
la nesreča s traktorjem, ki
mnogokrat zahteva člove-
ška življenja. Zato je dobro-
došla novost, ki se imenuje
zaščitni lok. Zaščitne loke
2a traktorje izdeluje več
proizvajalcev. Med njimi je
tudi Toni Zupane iz Latko-
ve vasi, ki pa je za ta lok
našel tehnično zanimivost,
ki bo dobrodošla za številne
kmetovalce, zaščitni lok pa
Je bistveno pocenila.
Zaščitni lok za traktor se
iHontira na blatnike, ne
predstavlja pa nikakršne
ovire pri delu. Niti v hmeljiš-
<^ih ne. V primeru, da se trak-
tor prevrne, je funkcija loka,
<Ja traktor pod sabo ne po-
l^oplje traktorista in prepre-
čuje, da bi se traktor prevrnil
naprej. Traktor se prevrne le
f^a bok. Za takšen lok je tre-
ba odšteti le 23.000 dinarjev,
ker seveda ne predstavlja nič
^ primerjavi z morebitnimi
tragičnimi posledicami. Lok
so testirali pri Zavodu za var-
stvo pri delu v Ljubljani in
ima vse potrebne ateste. Zaš-
čitni lok je mogoče montirati
na domala vse traktorje, ki
jih uporabljajo naši kmeto-
valci.
V TOK Mega v Žalcu pra-
vijo, da bo treba varnostne
loke montirati do konca leta
na prav vse traktorje, na no-
ve pa jih je treba že sedaj. Za
Zupančeve zaščitne loke
pravijo, da popolnoma ustre-
zajo predpisom in opravljajo
svojo funkcijo, da so cenejši,
pa gre vzrok iskati izključno
v konstrukcijski rešitvi. V
Megi oblubljajo, da bodo z
zaščitnimi loki dobro založe-
ni, pa čeprav so včasih zalo-
ge problem, kajti ljudje ku-
pujejo takšne stvari šele ta-
krat, ko jih v to prisili zakon.
Takrat pa se ponavadi zgodi,
da teh stvari ni mogoče takoj
dobiti. Vsekakor pa se izpla-
ča pohiteti, saj potem z no-
vim letom ne bo težav pri
registraciji.
JANEZ VEDENIK
12. STRAN - NOVI TEDNIK
27. JUNIJ 1985,
Teden dni praznika Piva in cvetje
hp pivovarna
laško
1825 - iS85
HP Pivovarna Lašlio je
tudi letos pokrovitelj osred-
nje turistične manifestacije
v Laškem. To je Pivo in
cvetje, ki bo v času od 28.
junija do 7. julija.
HP Pivovarna Laško je po-
krovitelj tega tradicionalne-
ga večdnevnega praznika že
od vsega začetka. Pred 22.
leti so se namreč turistični
delavci občine Laško pod
pokroviteljstvom Pivovarne
Laško odločili, da organizi-
rajo prvo prireditev Pivo in
cvetje, ki je danes turistična
prireditev z najstarejšo tradi-
cijo na našem območju. Zato
ni čudno, daje z leti pridobi-
la svoj ugledni prostor tudi v
celotnem slovenskem pro-
storu in daje zadnja leta bilo
na tej prireditvi v povprečju
okoli 20 tisoč obiskovalcev
dnevno.
Kontinuiteta Piva in cvetja
je bila prekinjena samo en-
krat in sicer lani, zaradi grad-
nje novega mostu čez Savi-
njo. Tako sta imela pokrovi-
telj in organizator-turistično
društvo, dovolj časa, da to-
krat ob resnično veliki pod-
pori vseh delovnih organiza-
cij in turističnih ter kultur-
nih delavcev v občini, zasnu-
jeta novo podobo tega praz-
nika. Novim programom, ki
naj nudi zabavo in kulturni
užitek obenem, se bo seveda
lahko potrdil le v praksi. Pi-
vo in cvetje pa je že pred vra-
ti, prva prireditev bo namreč
že jutri zvečer v Laškem
dvorcu.
Nov program praznika Pi-
vo in cvetje v Laškem sovpa-
da tudi s 160 letnim jubile-
jem pivovarništva v Laškem.
Svoj jubilej je HP Pivovarna
Laško obeležila z novim pro-
izvodom, najmočnejšim pi-
vom na svetu KRPAN.
Pa še nekaj, kar bo verjet-
no odobrovoljilo vse, ki že
leta in leta prihajajo v Laško
na Pivo in cvetje. Letos bodo
v času Piva in cvetja točili
pivo po enotno dogovorjeni
ceni - 100 dinarjev.
V času Piva in cvetja bo v
Laškem odprtih 15 zabavišč-
nih prostorov za otroke in
odrasle. Kaj bi še naštevali?
Pridite in se sami prepri-
čajte!
Najmočnejše pivo na sve-
tu KRPAN bo prvič v prosti
prodaji v času Piva in cvet-
ja v Laškem.
Če boste v času Piva in cvetja dobili obiske, jim boste
seveda prestregli z laškim pivom. In kako strežemo
pivo?
Pravilna tempertura piva je pogoj za dobro kvaliteto,
zato je najprimernejša temperatura za pitje svetlega
piva od 8-10 °C, za temno pivo od 10-12 °C in za naj-
močnejše pivo na svetu Krpan od 7-8 °C.
Za odprto pivo so najprimernejši vrčki, za stekleni-
čeno pivo pa se običajno uporabljajo visoki kozarci. Če
želite aromo piva dalj časa ohraniti,naj bodo kozarci na
vrhu jajčasto zaokroženi. Najvažnejše pri serviranju pa
je, da so kozarci in vrčki čisti in suhi. Pivo se v kozarec
nikoli ne dotaka, temveč se kozarec ponovno napolni,
ko je prazen.
Samo najmočnejše pivo Krpan se servira v konjak
kozarcih, lahko se meša s svetlim pivom, s tonikom,
lahko pa se mu doda tudi rezina limone.
21. Tradicionalni praznile
»Pivo in cvetje« v Laškem
od 28. junija do 7. julija
Petek, 28. 6. ob 18. uri: Otvoritev razstave likovnih deli
slikarja iz Vrbovca v Laškem dvorcu. (
j
Ob 19. uri: Otvoritev razstave Gasilstvo skozi čas v J
sejni sobi SIS Laško.
Sobota, 29. 6. ob 9. uri: Gasilski rally po ulicah Laškega.
Ob 16. uri: Gasilska veselica na Valvazorjevem rgu.
Nedelja, 30. 6. ob 16. uri: Revija ljudskih šeg in opravil na
gradu Tabor - vodi Mito Trefalt.
Torek, 2. 7. ob 18. uri: Pokal zdraviliških mest v košarki na
igrišču osnovne šole Laško.
Sreda, 3. 7. ob 17. uri: Otvoritev razstave ptic v osnovni šoli
Dušana Poženela v Laškem.
Ob 18. uri: Otvoritev razstave izdelkov društva invali-
dov v Domu upokojencev.
Ob 20. uri: Mod-na revija »Pivo in cvetje - moda« na
Aškerčevem trgu (v primeru slabega vremena v domu
Dušana Poženela) - kot gostje nastopajo priznani ju-
goslovanski pevci zabavne glasbe.
Četrtek, 4. 7. ob 17. uri: Koncert godbe na pihala in Tambu-
raškega simfoničnega orkestra France Prešeren Celje
na Aškerčevem trgu.
Petek, 5. 7. ob 18. uri: Laščanijada pod gradom Tabor.
Ob 20. uri: Koncert ansambla Modrina iz Kranja s
pevcem Albertom Gregoričem na Aškerčevem trgu.
Sobota, 6. 7. ob 21. uri: Kanonada z možnarji z gradu Tabor.
Ob 21.30 uri: Otvoritev osrednje prireditve z rogisti naj
Aškerčevem trgu, tradicionalni ognjemet, igra an^
sambel Plamen, nastopa Nace Junker. j
Nedelja, 7. 7. ob 16. uri: Parada pihalnih orkestrov, mažo-l
retk, bobnarjev in folklornih skupin po ulicah La-
škega.
!7. JUNIJ 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 13
Oblikovati dobre razvojne programe
TIM Laško je po prihoOku med pomembnejšimi ozdi y laški občini in v njej
združuje delo 950 delavcev
Osnovne programsko-
jroizvodne usmeritve ko-
ektiva TIM Laško so: proiz-
vodnja termo in hidroizola-
jijskili materialov, stiropor
;mbalaže, specializiranih
strojev in naprav za hlaje-
ije tehnoloških voda, za
|)redelavo polistirena in na-
jrav za hlajenje s suhim le-
Jom. Njihov poslovni pred-
■net pa so še lesni izdelki ter
nontaža industrijskih hla-
iilnic in izvajanje drugih
izolacijskih del. Temeljni
jrogram še vedno ostaja
proizvodnja in vgradnja iz-
jlacijskih materialov, pri
tem je ta program pomem-
t)en tudi v jugoslovanskem
merilu, saj v TIM Laško
proizvedejo kar 40 odstot-
liov vseh stiropor izdelkov
v državi.
Dobro izolirana hiša
li draga
Ta motiv so Timovci zapi-
5ah zlasti pri svoji uveljavlje-
ni Demit fasadi, ki je kom-
pakten fasadni sistem to-
plotne izolacije zgradbe, z
njim pa zadovoljujejo vsem
pogojem za trajno izolacij-
sko funkcioniranje. Kot to-
plotni izolator služi ekspan-
iirani polistiren-stiropor, ki
56 lepi na zunanje površine
fasadnih zidov z Demit lepi-
lom (polimer-ccmentnim le-
pilom).
Prednosti Demit
sistema so očitne
če le na kratko strnemo bi-
stvene prednosti Demit si-
stema oblaganja fasadnih
zidnih površin, potem kaže
na prvem mestu poudariti,
da se 3 do 4-krat izboljša izo-
lacijska vrednost fasadnega
zidu, zaradi tega so lahko
tanjši zidovi, odpade tempe-
raturno kolebanje pozimi in
poleti, odpade kondenzira-
nje vlage in vlaženje zidov
ter nastajanje plesni, zunanji
zidovi delujejo kot »akumu-
lator«, ki pozimi vrača pro-
storom toploto, toplotna izo-
lacija pa tudi preprečuje pre-
grevanje zidov. Rezultat tega
je tudi ugodna notranja kli-
ma v vseh letnih časih.
Optimalna toplotna izola-
cija, ki jo garantira Demit fa-
sadni sistem, omogoča od 40
do 60 odstotkov prihranjene
energije za ogrevanje, manj-
še stroške pri instalacijah
raznih naprav za gretje,
manjše stroške pri tanjših zi-
dovih in omogočajo hkrati
večjo kvadraturo stanovanj-
skih, bivalnih prostorov.
TIM sestavlja
pretežno mlad
kolektiv
Povprečno starost zaposle-
nih so v TIM Laško naraču-
nali na komaj 31 let, kar kaže
na izredno mladost kolekti-
va. Niso zadovoljni s svojo
kadrovsko-izobrazbcno se-
stavo, saj je polovica delav-
cev s stopnjami izobrazbe od
I. do III. Zato bo dvig izo-
brazbene ravni zaposlenih
ena izmed ključnih nalog v
prihodnjem obdobju. To mi-
slijo doseči s funkcionalnim
usposabljanjem, trenutno pa
štipendirajo na višjih in viso-
kih šolah 50 študentov oziro-
ma dijakov. Za šolsko leto
1985/86 so razpisali 52 šti-
pendij.
Doj za trg in
stabilizacijo
Ob upoštevanju tržno-po-
slovnih razmer in ob zaostre-
nih pogojih poslovanja ter
gospodarjenja so si za pred-
nostne naloge v naslednjem
obdobju v TIM Laško zadali
predvsem naslednje naloge:
- proučiti smotrnost seda-
nje organiziranosti in zmanj-
šati režijo
- vzpostaviti učinkovito
organizacijo skupnih služb
- sproti analizirati stroške
poslovanja in jih zmanjše-
vati
- oblikovati jasne srednje-
ročne in dolgoročne razvoj-
ne programe
- izboljšati finančno načr-
tovanje in odpravljati poso-
jilno odvisnost
tim
tovarna
izolacijskega
materiala
r. O., laško
l^sen? delavcem in občanom
občine Laško iskreno čestita-
mo za občinski praznik - 2.
julij
U. STRAN    NOVI TEDNIK
27. JUNIJ 198S
KOG KOMUNALNO OBRTNA GRADBENA DO n.3oi.o.
TOZD KOMUNALA •   TOZD OMG   ■  DSSS
Vam na uslugo - KOG
Komunalno obrtna gradbena delovna organizacija
(KOG) Laško je bila ustanovljena v začetku tega leta kot
naslednica Obrtno montažnega podjetja OMP Laško,
Gradbenega podjetja GP Laško ter delovne skupnosti pri
krajevni skupnosti Laško.
Cilji združitve so bili: organizirati komunalno dejavnost v
občini Laško na višji ravni ter izpopolniti in izboljšati
ponudbo v obrtni, storitveni ter gradbeni dejavnosti.
Delovna organizacija je sestavljena iz treh temeljnih orga-
nizacij: delovne skupnosti skupnih služb, TOZD Komunala
in TOZD obrat montaža gradbeništvo.
TOZD KOMUNALA opravlja dejavnost v skladu z zako-
nom o komunalni dejavnosti
TOZD OBRT MONTAŽA GRADBENIŠTVO - OMG
Osnovna dejavnost:
• instalacijska in končna dela v gradbeništvu: napeljava
in popravilo in vzdrževanje gradbenih instalacij; notranje
vodovodne, kanalizacijske in električne instalacije; instala-
cije za parno gretje in klimatske naprave
• zaključna in obrtniška dela v gradbeništvu: fasadar-
stvo, terasarstvo, soboslikarstvo, črkopleskarstvo, parke-
tarstvo, keramičarstvo, kleparstvo, ključavničarstvo ter izo-
lacijska dela.
Stranska dejavnost:
• visoke gradnje: izgradnja, rekonstrukcija in popravila
gospodarskih, stanovanjskih in drugih stavb
• nizke gradnje: gradnja, rekonstrukcija in popravilo
ulic, gradnja zunanjega vodovoda in kanalizacije
• obrtne storitve in popravila: izdelava in popravila
metalnih proizvodov; popravilo in vzdrževanje cestno
motornih vozil: osebnih avtomobilov, traktorjev, km.etijske
mehanizacije, motornih koles ter športne opreme; popra-
vilo in vzdrževanje gospodinjskih aparatov; izdelava in
popravilo lesenih izdelkov ter prevoz blaga v cestnem pro-
metu - storitve z viličarjem
To še nI vse!
V elektrodejavnosti opravlja tozd OMG vse elektro insta
lacije v stanovanjih in v industriji z izdelavo ustrezni!
razdelilnih omar in stikal.
V kovinarski dejavnosti izdeluje tozd OMG vso stavbne
ključavničarstvo in jeklene kontrukcije; lahko izdeluje tud
transportno opremo za klavnice in mesno industrijo, tran
športne trakove, kadi za galvaniziranje in podobno.
V krovsko kleparski dejavnosti opravlja tozd OMG vss
krovsko kleparska dela z vsemi vrstami kritin; izdeluje
različne profile odsesevalnih cevi iz pocinkane pločevine al
bakra za lesno industrijo; izdeluje kuhinjske nape, prec
blači pulte z nerjavečo pločevino in podobno.
V mizarski dejavnosti izdeluje OMG vse vrste stavbnega
pohištva, opažev in drugih izdelkov iz lesa.
In nenazadnje je tozd OMG usposobljen tudi za izgradnjo
manjših gradbenih objektov do 150 m^ za obnovo stano-
vanj, industrijskih objektov, trgovin in podobno.
V mehanični delavnici KOG pridno režejo tudi avtomatslte Sitarje za pločevino
Kolektiv
delovne
organizacije
KOG
čestita
vsem
delovnim
ljudem
in občanom
občine
Laško
občinski
praznik
2. julij.
BRANCE MIRAN
Laško, tel. (063)730062
S preselitvijo v nove de-
lovne prostore se je Miranu
Brancetu izpolnila dolgolet-
na želja. V novi delavnici, na-
sproti in malo v hrib nad
Zdraviliščem Laško ga lah-
ko najdete. Tako kot že vseh
petnajst let, kar je Brnace
obrtnik v laški občini, po-
pravjajo avtomobile iz pro-
grama Vokswagen-Audi-
TAS.
V novi, sodobno urejeni
delavnici, kjer imajo ločeno
tekoča, servisna in generalna
popravila ter seveda tudi
skladiščne prostore, opravja-
jo vsa popravila in servise na
avtomobilih Volksvvagen-
Audi in TAS, za katere so
tudi pooblaščeni servis. To
pomeni, da vsa vozila, ki so
še v garanciji, popravijo v
enem tednu. Tako hitro lah-
ko popravljajo tudi zato, ker
izredno dobro sodelujejo s
TAS, ki jim zagotovi vse na-
domestne dele. Prav s po-
močjo TAS je mojster Bran-
ce pred nedavnim kupil tudi
najsodobnejši aparat za elek-
tronsko testiranje motorjev.
Mojster Brance ima orga-
nizirano tudi lastno vlečno
službo, ki pripelje poškodo-
vane avtomobile v delavni-
co. Za vleko in popravilo po-
škodovanih vozil nudi tudi
10-odstotni popust pri pla-
čilu.
V delavnici poleg vseh na-
štetih opravil trenutno tudi
popravljajo in vgrajujejo
plinske naprave v avtomobi-
le. Vsi štirje delavci, ki si
zaposleni pri mojstru Bran
cetu, so strokovno usposob
Ijeni, poleg tega pa se dva
krat letno, tako kot tud
Brance sam, izpopolnjujeji
v tovarnah, za katerih avto
mobile je pooblaščen Bran
cetov servis.
Za v prihodnje načrtujeji
v delavnici mojstra Brancet
tudi izgradnjo avtopralnio
in ureditev prostorov za izc
lacijska dela.
Zaupanje skupščine obči
ne Laško, kjer so Brancet
pomagali pri iskanju primei
nejšega prostora za gradnj
nove delavnice, je bilo upri
vičeno. To so mojster Brane
in njegovi delavci že dokazi
li od 1. maja naprej, ko so s
preselili v nove prostore.
Ob občinskem prazniki
se servis Volkswagen
Audi-TAS vozil pridružuj
k čestitkam vem delovnin
ljudem in občanom laški
občine.
27. JUNIJ 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 15
Sedežnina na
Gričku
6. junija je bil v NT objav-
ljen članek pod zgornjim na-
slovom. Opozoril bi rad, da
nekatere navedbe v njem ni-
so točne.
Ko je skupina mladih, ki
se je nastanila na gostin-
skem vrtu našega gostinske-
ga objekta na Gričku pričela
kuriti ogenj ob sami ograji,
sem pojasnil tovarišici profe-
sorici, da se na tem prostoru
ognja ne sme kuriti in da je
za uporabo prostora brez ko-
riščenja gostinskih uslug na-
še enote, potrebno plačati
obrabnino. Ta je namenjena
obrabi naprav, opreme, upo-
rabi naprav in sanitarij. Po
tem razgovoru je skupina
mladih zapustila vrt, plačal
pa ni nihče in je torej zapis v
članku netočen.
Rad bi pojasnil, daje ogra-
jen vrt s plesiščem na Gričku
sestavni del gostinskega ob-
jekta. Na njem so dobrodošli
vsi gostje, ki koristijo naše
usluge, vse organizirane sku-
pine ali posamezniki, ki ima-
jo hrano in pijačo v lastni re-
žiji pa so vendar dolžni po-
ravnati 50 din na osebo. To
ni sedežnina ali vstopnina na
»sveti prostor« ampak kritje
stroškov, ki jih ima obrat za-
radi uporabe vrtnega prosto-
ra, plesišča, za uporabo vode
in sanitarij. S tem je neodgo-
vorno oporekati odločitvi
našega delavskega sveta,
kajti nima pravice zahtevati
uslug naše organizacije zdru-
ženega dela na Gričku, naših
delavcev, ki bi pomenile pro-
stovoljno delo in bi bile bre-
me stroškov.
Omenim naj še, da je za
rekreativce, ki ne žele plačati
za vrt ali koristiti naše uslu-
ge, primerno poskrbljeno,
saj so sanitarije in voda na
sedežu urejeni izven naših
prostorov. Se to naj zapišem,
daje voda na vodnem števcu
naše delovne enote. Kako pa
z nj,o ravnajo uporabniki, je
že drugo vprašanje.
Za primer naj omenim, da
je bila dva dni pred omenje-
no skupino na Gričku še
skupina približno 400 osnov-
nošolcev z neke celjske os-
novne šole, ki so s seboj pri-
peljali malico (golaž) in z
ostanki zamašili vsa vodna
korita, vse WC školjke, piso-
arje in umivalnike. Takrat
sem hotel govoriti z ravnate-
ljem, pa seje, čeprav je bil na
Gričku, razgovoru izognil.
Čiščenje je biio tako naše,
gostje pa so v »Navalu nav-
dušenja« nad sanitarijami,
nečistočo in malomarnost
pripisali našim delavcem.
To je odgovor, zakaj se je
šef bal umazanega stranišča.
Ta štejemo v zelo pomem-
ben intimni prostor, kamor
vsi, hočeš-nočeš, zahajamo.
Prikažejo navsezadnje od-
nos do gosta.
Na Griček vabimo vse go-
ste, mlade in stare, ki bodo
koristili naše usluge po lega-
liziranih cenah. Ponudba
storitev je dokaj pestra, v kar
bi se avtor članka lahko pre-
pričal iz jedilnega lista. Tako
pripomba, »na visoki ravni
nima ničesar razen cen«, ne
drži, in je takšna dezinforma-
cija za kolektiv žaljiva.
Najverjetneje lahko pri
dvigu kvalitete storitev še
marsikaj storimo. Z zado-
voljstvom pa povemo, da
smo veliko že tudi naredili.
V mesecu aprilu, maju in do
zdaj smo imeli precej naročil
delovnih in sindikalnih orga-
nizacij ter skupin, od katerih
dobivamo pohvale in prizna-
nja, ki se predvsem nanašajo
na čistočo, urejenost objek-
ta, na kvaliteto in okus pri-
pravljenih jedi. kvaliteto
strežbe in odnosa nasploh.
Dokaz temu je tudi naš pro-
met, ki je v času letošnjih
prvih petih mesecev dosegel
70 odstotkov celotne lanske
realizacije. ŠIME DEBELIČ,
TTG Tozd gostinstvo
Gostišče Griček
Lep izlet
čeprav še nisem bil niti tri
dni stanovalec doma upoko-
jencev iz Celja, so me 12. ju-
nija povabili na izlet in z ve-
seljem sem šel.
Zjutraj smo se odpeljali z
avtobusom proti Podčetrt-
ku, kjer nam je v hotelu
Atomske toplice direktor
opisal nastanek toplic, in
nam s pomočjo video kasete
prikazal prelepo okolico s
kopališči. Po krepki in okus-
ni malici smo nadaljevali pot
do Olimja, kjer nam je vodič
povedal zgodovino ene naj-
starejših lekarn v Evropi.
Navdušile so nas freske v le-
karni, posebej pa še razlaga
prijaznega vodiča. Ogledali
smo si tudi čudovito gotsko
cerkev, kjer so freske tako
dobro ohranjene, da dobi
človek občutek, kot da so ki-
pi in slike živi.
Po''bogatem kosilu pri Ja-
kopinu (takšnega si povpreč-
ni upokojenec ne more sam
privoščiti) smo se skozi Ime-
no odpeljali v Kumrovec,
kjer smo si ogledali rojstno
hišo tovariša Tita. Tudi v Ku-
mrovcu smo se okrepčali.
Zapisati moram, da so bili
spremljevalci - uslužbenci
doma na čelu z direktorico
izredno požrtvovalni, saj
smo imeli s seboj tudi nekaj
oskrbovancev na invalidskih
vozičkih, ki so jim omogoči-
li, da so videli prav tako vse.
Med vožnjo nam je Viki
Ašič mlajši igral narodne pe-
smi in po svojem posluhu in
glasu smo vsi sodelovali. Čas
je kar prehitro minil. Hvala
vsem, Ašiču, šoferju, ki je z
občutkom in lepo vozil, po-
sebej pa še osebju doma
upokojencev. Izlet je bil pra-
vo doživetje in nam bo ostal
v trajnem spominu.
VINKO KRIVEC,
Dom upokojencev Celje
Razvili smo
prapor
Pred dvemi leti je bilo
ustanovljeno društvo upoko-
jencev Šmartno v Rožni doli-
ni. Društvo je imelo takrat 77
članov, ki so si za prvo nalo-
go zastavili, da v društvo
vključijo čim več upokojen-
cev, zajamejo tudi kmečke
upokojence. Akcija je uspe-
la, saj smo imeli v našem
društvu že naslednje leto
včlanjenih že 95 odstotkov
upokojencev na našem po-
dročju. Društvo šteje danes
že 152 članov. Organizirano
ima tudi tovariško samopo-
moč, v katero so včlanjeni
vsi člani.
V društvu si prizadevamo,
da bi čimbolj popestrili živ-
ljenje in da bi bil prehod v
pokoj za ljudi čim manj bo-
leč. Prirejamo družabna sre-
čanja, ob katerih se vedno
razlega pesem, kjer je dovolj
dobre volje, ki nam vliva mo-
či za nadaljnje delo. Vsako
leto pripravimo nekaj izletov
po domovini.
V tednu starejših občanov
smo pripravili srečanje vseh
upokojencev in vseh kraja-
nov, starejših od 65 let. V so-
delovanju s prosvetnim dru-
štvom Dominik Hriberšek in
z osnovno šolo smo pripravi-
li kulturni program in po
njem zakusko. Člani izvršne-
ga odbora so obiskali 22 kra-
janov, ki jih je bolezen pri-
klenila na posteljo in jih ob-
darili s skromnimi darili. Ne-
pokretne upokojence obiš-
čemo vsako leto s čestitko in
darilom tudi ob Novem letu.
Člani društva aktivno so-
delujejo v družbenopolitič-
nih organizacijah in krajevni
samoupravi.
Ob krajevnem prazniku, ki
ga v Šmartnem praznujemo
4. junija, je društvo upoko-
jencev razvilo svoj prapor.
Na prireditev, kije bila 1. ju-
nija, smo povabili vsa dru-
štva Zveze društev upoko-
jencev Celje. Zbralo se je
okoli  300  upokojencev in
krajanov, ki so s tem izkazah
priznanje društvu. Na pra-
por smo pripeli spominske
trakove, v kulturnem pro-
gramu pa je sodeloval pevski
zbor Zveze društev upoko-
jencev Celje.
Predsednica društva se je
posebej zahvalila vsem, ki so
kakorkoli prispevali k tej
manifestaciji. Prebrala je
imena darovalcev zlatih in
srebrnih žebljičkov. Pri tem
pa je prišlo do neljube pomo-
te, saj je pri objavi seznama
pomotoma izpadel Janko
Pečolar, ki je daroval za zlat
žebljiček in ki se mu s tem za
pomoto tudi opravičujemo.
Po razvitju prapora je sle-
dila zabava s pogostitvijo,
srečanje pa se je končalo
pozno ponoči s pesmijo in
dobro voljo. Že naslednji
dan smo pripravili kresova-
nje na Malovju v počastitev
krajevnega praznika in 40.
obletnice osvoboditve. Zbra-
lo seje okoli 100 krajanov in
v prekrasen večerje spet za-
donela partizanska pesem.
JUSTINA TOČAJ,
Šmartno v R. d.
Avtobusa ni bilo
Znano je, da v Dobju kra-
jani živijo s kulturo in se zato
domače kulturno društvo
ponaša z bogato ustvarjal-
nostjo. Ob srečanju amater-
skih gledaliških skupin v Ce-
lju smo zato 14. junija orga-
nizirali ogled predstave Ma-
ček v žaklju gledališčnikov
iz Kranja. Kulturna skup-
nost Šentjur nam je plačala
prevoz z avtobusom, za
ogled pa seje prijavilo kar 44
krajanov.
Ob 19. uri smo se zbrali ob
cesti in čakali Izletnikov av-
tobus, ki naj bi nas peljal v
Trnovlje na predstavo. Ven-
dar pa smo čakali zaman. Te-
lefoniral sem v prometno pi-
sarno Izletnika in povedali
so mi, da bi moral šofer Mar-
jan Štancer voziti avtobus.
Tega pa niso našli doma, za-
to so pri Izletniku dejali, naj
se obrnemo na šoferja na
Planini. Z avtom sem se od-
peljal do njiju, vendar prevo-
za nisem mogel dobiti. Ker
smo imeli vstopnice plačane,
smo se nato z dvema osebni-
ma avtomobiloma odpeljali
v Celje. Tudi gledališčniki so
nas čakali s predstavo, ker so
vedeli, da pridemo, po zak-
ljučku pa je bil predviden še
razgovor, da bi izmenjali iz-
kušnje. Tako pa je vse sku-
paj padlo v vodo.
Naslednji dan mi je šofer,
ki bi nas moral peljati pove-
dal, da o tem ni nič vedel, ker
ga niso obvestili. Ne vem,
kaj je res, vsekakor pa se je
Izletnik spet pokazal v zelo
slabi luči.
FRANCI SALOBIR,
Dobje
Grob šofer
Krik otrok pred osnovno
šolo Vojnik počasi utiša. Av-
tobusi prihajajo in odhajajo.
Po »normalni« zamudi pri-
pelje tudi avtobus za Šmart-
no. Vrata se odpro, v vrstah
pa se zasliši godrnjanje:
»Spet on.« Tisti on je po
uvodnem negodovanju in
oštevanju končno le odpeljal
in seje kmalu ustavil, ker je
neka glavica le preveč na
glas izrazila svoje »navduše-
nje« nad šoferjem. Po kraj-
šem zasliševanju in grožnji s
predhodnim izstopom se je
vožnja 6. junija spremenila v
nekakšen rally. Na prvem
ovinku je po ostrem zavoju
prenekateri občutil trdoto ši-
pe. Po kriku otrok ob nasled-
njem nepotrebnem hitrem
zaviranju se je objestnost še
stopnjevala. Ob prihodu na
vsako postajo so osmošolčki
kar leteli s sedežev in se po
speljevanju znova prilepili
nanje. Kričanje prestrašenih
otrok je iz šoferja izvabilo
malodušen nasmeh, češ, da
si boljše vožnje tako ne za-
služijo. V slalomu po cesti
seveda ni požel aplavza kot
Franko. Ker pa se mu na
predzadnji postaji ni zahote-
lo odpreti vrat, je nekaj otrok
s stisnjenimi zobmi in pest-
mi razgibalo še noge.
Skrajni čas bi že bil, da Jo-
že Razgoršek spremeni od-
nos do^ dela in potnikov -
otrok. Če je z napačnim pri-
stopom izgubil avtoriteto, je
s takšnim obračunavanjem
zagotovo ne bo pridobil.
Mislim, da s tem čast Izlet-
nika ni okrnjena, saj verja-
mem, da podobni primeri ni-
so vsakdanja praksa.
Spominjam se, ni bilo lep-
šega, kot tiste zadnje junij-
ske dni, ko so malčki priča-
kali šoferje s šopkom rož, se
jim zahvalili ter zaželeli sreč-
no vožnjo. Komu bodo to
hvaležnost izrekli letos?
A. A.,
Šmartno v Rožni dolini
Zanemarjene
postaje
Središče Polzele od Cim-
permana mimo pošte in šole
ponuja lep pogled, saj je na
obeh straneh široke asfalti-
rane ceste bohoten cvetlični
nasad. To in še drugo je hva-
levredno delo domačega
hortikulturnega društva.
Povsem drugačen pa je po-
gled na obe postajahšči celj-
skega Izletnika. V ličnih ča-
kalnih utah sta nered in neči-
stoča. Vozni red je obledel in
postal nečitljiv, treba ga je
obnoviti. Tla ute so posipana
z raznimi odpadki, v eni od
čakalnic je tudi razbito ste-
klo. Kdo je zadolžen, da
kmalu napravi tukaj red?
Dr. ERVIN MEJAK,
Polzela
- Bazen - zaprt (letni remont)
- Savna - zaprta (letni remont)
- Kegljišče - zaprto (letni remont)
- Tenis tečaj 1. 7. 1985.
- Tenis od 8. do 20. ure rekreativno igranje -
rezervacije igrišč pri varnostniku na
telefonu 33-098. Možna izposoja loparjev in
žogic.
- Balinišče - od 8. do 20. ure rekreacija,
rezervacije balinišč pri varnostniku na
telefon 33-098. Možna izposoja krogel in
balinčkov.
- Sejem rabljenih avtomobilov vsako soboto
od 8. do 12. ure.
Vabljeni!
PRIREDITVE
Klub kulturnih delavcev Ivan Cankar
v klubu kulturnih delavcev Ivan Cankar na Tomšičevem
trgu bo jutri zvečer ob pol osmih že četrti petkov in družabni
večer, na katerem se bodo gostje kluba srečali z oblikovalko
Loti Maivin, zaposleno v Aeru. V tem srečanju želijo organiza-
torji predstaviti nekaj rezultatov iz njenega vsakdanjega dela.
Prisluhnili pa boste lahko tudi kratki glasbeni točki učencev
Glasbene šole iz Celja, saj prav eden njenih razstavljenih
posterjev predstavlja visoko obletnico ene od celjskih glasbe-
nih scen.
Kulturni dom Vinska gora
v kulturnem domu v Vinski gori bo v nedeljo, 30. junija ob
17. uri premiera dela Marcela Archarda Otroci po želji. Archar-
dovo delo bo uprizorila gledališka skupina osnovne organiza-
cije ZSMS Vinska gora, režirala pa ga je Vlasta Sovine.
Kulturni dom Sedraž
v kulturnem domu v Sedražu bodo v soboto, 29. junija ob 20.
uri gostovali kulturniki iz pobratene občine Vrbovec. Na
večernem nastopu se bodo predstavili člani tamburaške sek-
cije Hrvatskega kulturno umetniškega društva Petar Zrinjski,
kajkavske pesmi bo recitirala Karmen Mikešina iz kulturnega
društva Vladimir Nazor, v programu pa bo nastopila tudi
folklorna skupina in Mešani pevski zbor iz Sedraža.
Kulturni dom Vojnik
v dvorani kulturnega doma v Vojniku bo jutri od 20. uri
gostoval Zlatko Šugman z delom Miloša Mikelna Fraklova
vrnitev. Gostovanje v Vojniku je omogočil Cankarjev dom.
Večnamenska dvorana Zreče
v večnamenski dvorani v Zrečah bo prihodni četrtek, 4.
julija koncert Partizanskega pevskega zbora, ki so ga pripravili
v počastitev Dneva borca. Koncert se bo pričel ob 20. uri.
Odprti oder na Tomšičevem trgu
v počastitev Dneva samoupravljalcev bo danes ob 17. uri na
odprtem odru na Tomšičevem trgu koncert pihalnega orkestra
Štorskih železarjev, osrednja prireditev pa bo uro kasneje v
veliki dvorani Narodnega doma s podelitvijo nagrad. V kultur-
nem programu bo nastopil Moški pevski zbor Libela iz Celja in
recitatorji iz Cinkarne.
XIX. srečanje borcev in mladine
Jugoslavije
v Narodnem domu bo v sredo, 3. julija ob 19.uri svečana
akademija 19. srečanja borcev in mladine Jugoslavije v poča-
stitev Dneva borca. V kulturnem programu bodo sodelovali
Akademski pevski zbor sekretarja SKOJ Boris Kidrič pod
vodstvom Dragice Zvar, igralca Slovenskea ljudskega gleda-
lišča Celje, Miro Podjed in Bojan Umek, Plesna "skupina Igen
pod vodstvom Igorja Jelena in folklorna skupina France Pre-
šeren pod vodstvom Eda Gaberška.
50-letnica Zieta Svobod v Celju
v okviru prireditev ob 50-letnici Zleta Svobod bodo v sredo,
3. julija ob 17. uri v Muzeju revolucije odprli spominsko raz-
stavo ob 50-letnici Zleta Svobod in spominsko sobo Franca
Leskoška-Luke.
V četrtek, 4. julija bo ob 9. uri v Narodnem domu podelitev
spominskih priznanj udeležencem Zleta Svobod 1935 in dolgo-
letnim kulturnim delavcem, ob 11. uri pa bo v dvorani Golovec
osrednja množična proslava ob 50-letnici, na kateri bo slav-
nostni govornik Marjan Orožen, predsednik Republiškega
sveta Zveze sindikatov Slovenije.
Zdravilišče Rogaška Slatina
v dvorani Zdraviliškega doma v Rogaški Slatini bo v soboto,
29. junija ob pol devetih zvečer Večer folklore, nastopilo bo
kulturno umetniško društvo Vnanje Gorice.
Razstavni salon Rogaška Slatina
v Razstavnem salonu v Rogaški Slatini si lahko še do 5.
julija ogledate razstavo likovnih del Marie Grazie Persolje in
slikarjev iz Furlanije.
V torek, 2. julija bo v Razstavnem salonu prireditev, ki sojo
naslovili Pota in cvetje v Rogaški Slatini. Prireditev se bo
pričela ob 20.30 uri, v kulturnem programu pa bo nastopil
Ženski pevski zbor Zdravilišča.
V petek, 5. julija bodo v Razstavnem salonu odprli razstavo
grafik iz Mlinarjeve zbirke. Razstavo bodo odprli ob pol deve-
tih zvečer, v kulturnem programu pa bo sodeloval Ribniški
oktet.
Dvorana Zdraviliškega doma Rogaška
Slatina
v sredo, 3. julija bo ob 20. uri v dvorani Zdraviliškega doma
svečana otvoritev Muzeja grafične umetnosti od 16. do 19.
stoletja. Prireditev je posvečena Dnevu borca.
Paviljon Center Rogaška Slatina
Od srede. 3. julija bo v paviljonu Center vsak dan koncert
Zdraviliškega orkestra.
Zdravilišče Laško
v dvorani Zdravilišča v Laškem bo jutri zvečer ob 21. uri
koncert Aleksandra Ježa.
Likovni Salon Celje
v Likovnem salonu v Celju je odprta razstava likovnih del
Karla Plemenitaša iz Rogaške Slatine. Razstava bo odprta do
7. julija.
Razvojni center Celje
v avli Razvojnega centra v Celju je odprta razstava likovnih
del Petra Zupanca, člana likovne sekcije KUD France Preše-
ren Vojnik. Razstava bo odprta do 15. julija.
16. STRAN - NOVI TEDNIK
27.
Kioska, ovešena s slovenskimi zastavicami, sta vabila na klobase, požirek in na turistično
informacijo o Dobrni in o Sloveniji in Jugoslaviji.
Še posnetek pred vrnitvijo v domovino: bilo je naporno, pa tudi dobro opravljeno.
Slovenski dnevi v Gi
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^
Največ zaslug za takšno oceno Imajo člani Slovenskega drui
s Celjem prijateljsko mesto Grevenbroieh v Zvezni repu-
bliki Nemčiji je prejšnji teden praznovalo 10. jubilej, odkar
zaokrožuje s približno 60.000 prebivalci sedanjo občinsko
in mestno podobo. Po zaslugi naših rojakov tam, ki se
združujejo v Slovenskem društvu Celje, zaposleni pa so, ali
v elektroenergetskem mogotcu RWE, ali v aluminijevem
koncernu VAW, so se vezi med obema mestoma in obči-
nama v zadnjih petih letih razvile in poglobile. Povseni
logično je, da so jubilej Grevenbroicha, pomembnega #
Severnem Porenju in Vestfaliji zlasti po industrijsko-eneif
getski plati, počastili tudi posebni »dnevi Celja« oziromii^
Slovenije.
Čeprav Slovencev nI
veliko, SO trdno
organizirani
Slovenci v Grevenbroichu
in okolici so se združevah
najprej v jugoslovanskem
društvu Sloga, v katerem so
bili posebna sekcija, potem-
pa so zaradi svoje zagnano-
sti, pa tudi trme, sami 1980.
leta prerastli v samostojno
slovensko društvo. Vse ni te-
klo kot po maslu, nam je pri-
povedoval Mirko Umek, se-
daj glavna duša in gibalo
Slovenskega društva Celje v
Grevenbroichu, ki je tradici-
jo slovenske društvene orga-
niziranosti prevzel po ne-
srečno preminulem Stanetu
Felznerju. Kasneje se je to
prijateljstvo potrdilo še s so-
rodstvom po krvi.
Jedro najbolj prizadevnih
članov društva se je v tem
nemškem oziroma severno
porenjskem in vestfalskem
kraju uveljavilo z delom in
običajnim človeškim ugle-
dom že pred mnogimi, tudi
20 in več leti, zato ni čudno,
da si je ustvarilo tudi dovolj
osebnega in kolektivnega,
društvenega ugleda med
Nemci. Več kot prijatelja so
našli v dr. Elmarju Sawatz-
kem, direktorju tamkajšnje
Volkshochschule (ponašili
bi jo lahko z Delavsko uni-
verzo), pa tudi v grevenbroi-
ški mestni in občinski vladi,
na čelu z županom Hansom
G. Bernrathom in mestnim
direktorjem dr. Horstom
Lindenom.
Najprei srečanje z
rojaki
Celjski dnevi v Grevenbro-
ichu so se začeli najprej s
srečanjem številne celjske
kulturno-gospodarske in
zdraviliško-turistične dele-
gacije, ki so jo vodih pred-
sednik občinske skupščine
Edvard Stepišnik, predsed-
nik izvršnega sveta Zvone
Hudej in predsednik OK
SZDL Drago Medved, v dru-
štvenih prostorih naših ro-
jakov.
Da so nas nadvse prisrčno
sprejeli in pogostili, ni treba
poudarjati. Pesmi Komorne-
ga moškega zbora so segla v
srca in izvabile marsikatero
solzo, kot je nas ganil pev-
sko-soUstični pozdrav 6-let-
ne Betine Černjavič, ob ka-
teri sta najbolj pesti stiskala
mami Martina in ati Tonček.
Nuša in Mirko Umek sta
stregla in »koordinirala«,
okrog nas pa so se vrteli še
Marta in Jože Goričan,
Ivanka Meško, ki ji ves čas
našega obiska ni izginil na-
smešek z obraza in drugi.
Čeprav smo bili utrujeni
po naporni in predvsem dol-
gi vožnji z avtobusom, saj
smo prevozili kakšnih 1
kilometrov, smo z ro
ostali vse do 22. ure. Ko
se ob tej uri vračali v s
začasna prebivališča, nek
stari mestni hotel, večini
v dom stare gasilske obi
be, je bilo še povsem sv
kar je na svoj način dalo
deti, kako visoko na sei
oziroma severo-zahodu s
Poleg kulturnili še
gospodarske In
turistične vezi
Celje in Grevenbroieh
sata poleg sedaj pret<
kulturniških vezi (likovi
pevci) splesti še več go
darskih in predvsem zdi
Župan Grevenbroicha H
pravil poseben sprejem
izbranimi besedami izre
teno kulturno poslanst\]^
Kajžica res ni velilca
Jože Slapšek Iz Ponikve pri Žalcu živi v najmanjši
stanovanjski hiši na Slovenskem
Le po ovinkarjenju izde-
reš iz njega tisto kar bi
rad. Pa ne vsega, ker nekaj
kljub vsemu zadrži zase.
To spretno prikrije z na-
lezljivim smehom. Kar
mrzlo je brilo okoli ušes,
njega pa to ni motilo, ko je
žagal visoko na drevesu
veje za kurjavo. Čeprav je
bila letošnja zima dolga,
mu drv ni zmanjkalo, saj
je kuril podnevi in ponoči.
Ko smo ga obiskali, je
spretno zlezel z drevja, po-
pravil klobuk, ki mu je zlezel
postrani in nam dejal, da ni-
ma časa za pogovor, ker mo-
ra napravljati drva. Pa se je
ta pridni dvainšestdesetletni
možakar le omečil in nam
naklonil nekaj časa za pogo-
vor, medtem pa z delom ni
odnehal. Klestil je veje, če je
bilo treba malo p^žagal, da
bo vrsta drv ob hišici ravna.
Ta pridni hrček je Jože
Slapšek. daleč naokoU znan
kot Košek. Če ne bi vedeli za
njegov nadimek, in če ne bi
imeli tako dobrega domači-
na, ki nas je popeljal do nje-
gove hiške, ga sploh ne bi
našli. Morda bi hišico celo
videli, a niti na misel nam ne
bi prišlo, da v njej živi že
dvaindvajset let Jože-Košek.
Dolenjske gore list
Ko se je pred dvainšestde-
setimi leti rodil v sevniški fa-
ri so ga krstili za Jožeta. Kru-
ha pri hiši za številno druži-
no ni bilo, zato se je Jože
napotil v svet. Izučil se je za
vrtnarja, a službe ni dobil.
Tako je moral poprijeti za
vsako delo, tudi za zidarsko.
Malavaril je v Žalcu, a redno
ni bil zaposlen, zato nima še
danes niti trohice pokojnine.
V času težaškega dela si je
nabral revme, vseskozi pa je
iskal in slednjič našel kraj,
zanj najlep>ši prostorček na
svetu, resnično pravljičen.
Hiša Metke In Janka
če bi kdaj iskah hišico,
kjer naj bi živela pravljična
Janko in Metka, potem si
morate ogledati Košekovo
hišo, ki je po njegovi trditvi
in tudi zagotovilih drugih
ljudi najmanša stanovanjska
hiša v Sloveniji.
Stoji ob robu gozda. Košek
jo je postavil v bližini druge,
zidane, kjer živi prijazna so-
seda in v dvoje jima ni nikoh
dolgčas. Graditi jo je začel
1963 leta, za material je vzel
polovična lesena bruna, no-
tranjost je močno opazil in
da ne bi veter našel poti v
notranjost, je vmesne pore
med bruni zadelal z malto.
Hiška je dolga tri metre in
pol, široka dva metra. »Do-
volj,« pravi Košek in se po-
redno zasmeji, »saj ni graje-
na za velikane, ampak za
normalne ljudi.« Ne mislite,
da je lastnik hiše majhne ra-
sti. Srednje postaven je, a
kljub revmatizmu se vrti v
hiši kot podlasica. V njej je
postelja, mali, mali štedilnik.
kjer kuha kosilo in perilo in
polička nad posteljo. Omare
nima, vse ima lepo poravna-
no in obešeno na zidu ter na
polici. Za gibanje je na sredi
čisto majhen prostorček, pa
še ta je tako napravljen, da se
deske dvignejo in lahko Ko-
šek vzame iz »kleti« kačjo
slino in vino. Tudi podstreš-
je ima, kjer hrani orodje,
predvse pa material za koše,
košare in druge pletene iz-
delke. Največkrat pa je tako,
da vse kar sproti proda, ker
njegove korbce slovijo po
trdnosti in zdržijo tudi po
osem let.
»Kostanjevo vitičje upo-
rabljam, čeprav ga ni veliko,
a ga že najdem. Močan je,
zato so košare tudi trdne.« Je
kaj čudno potem, da se ga je
prijelo ime Košek, ko pa jih
največ izdela in so tudi naj-
boljše kakovosti. S tem de-
lom se tudi preživlja in pravi,
da mu ničesar ne manjka.
Nabira še gobe, a bolj za za-
bavo kot za prodajo.
Starosti ga ni prav nič
strah. Vse življenje kljubuje
predvsem naravi, ta pa jekle-
ni duh in telo.
Jože-Košek ni noben puš-
čavnik. Del prirode je. Ta pa
kaže zobe, kot jih je letošnjo
zimo in jo je Košek brez po-
sebnih presenečenj prene-
sel. Več je kuril kot druga
leta, zraven pa se je grel še s
kačjo slino, ki jo je potegnil
izpod tal.
Tudi tega ne more skriti,
da je po srcu vrtnar. Tako
miniaturne kot je njegova
kajžica so tudi gredice okoli.
Zdaj najbrž že cvetijo narci-
se in tulipani, ob našem obi-
sku so komaj bodli ven.
Skrbno je bilo vse opleto in
pripravljeno za nadaljno »se-
tev«. Malo grahka, malo ko-
renčka, peteršiljčka in par
šopov solate.
Zadovoljen, skromen, ved-
no nasmejan. Tak je Jože
Slapšek-Košek in njegova
veličina je v tem.
ZDENKA STOPAR
FOTO: EDI MASNEC
1985
NOVI TEDNIK - STRAN 17
ivenhroichu: odlično!
Celje In Komorni moški zbor Iz Celja
.Bernrath (na sredini) je pri-
1 delegacijo, na njem pa je z
hvalo zlasti pevcem za obču-
Predsednik Slovenskega
društva Celje v Grevenbro-
ichu Mirko Umek (desno) je
bil tudi najboljši vodič.
iiških, saj se je na posebnih
pogovorih dobro predstavila
Dobrna s svojo celovito
zdravstveno, gostinsko in tu-
ristično ponudbo. Med
zdravstvenimi delavci je bilo
veliko zanimanja in kot kaže,
bo prisluhnila tudi nemška
, bolniška blagajna, tako da
( septembra v Dobrni priča-
kujejo prvi avtobus gostov iz
Grevenbroicha. Že sedaj jih
po zaslugi rojakinje Katari-
ne Zewe iz Schvvabacha pri
Nurnbergu veliko pripotuje
v Dobrno: uživat zdravstve-
ne blagodati tega kraja, miru
in čistejga zraka, ni pa odveč
poudariti, da jih dnevni pen-
zion pri nas stane komaj 40
DM, kar bi v Nemčiji odšteli
za pošteno kosilo z deser-
tom. Pa to, o devizah in me-
njavi dinar-marka, je že dru-
ga zgodba.
Komorni moški zbor
Je blestel
Višek celjskih dnevov v
Grevenbroichu je bil slav-
nostni koncert Komornega
moškega zbora iz Celja pod
vodstvom Vida Marcena v
avli Erazmove gimnazije.
Poslušalcev-gostiteljev sicer
ni bilo veliko, bili so naši ro-
jaki in kot gostje člani mo-
škega pevskega zbora Ora-
nje iz Schinvelda, ki so v
Grevenbroieh pripotovali,
da srečajo svoje prijatelje iz
Celja, s katerimi jih vežejo
skoraj četrt stoletja nadvse
prisrčne in prijateljske vezi.
Koncert je bil bleščeč in
nabit z navdihom, dvorana je
aplavdirala stoje in izsiljeva-
la nešteto dodatkov, zato ni
čudno, če se je pevsko prija-
teljevanje zavleklo pozno v
noč, ali pa v zgodnje jutro.
»Smo jih dotolkli s pesmi-
jo, kaj,« so govorili naši roja-
ki, vsi srečni, da jim je zbor
poleg pozdrava in nekaj lju-
bezni domovine prinesel tu-
di nekaj posebne slave za po-
trditev svoje žlahtne narod-
ne bitnosti, zlasti med so-
meščani Nemci.
»Ponosna sem, da
sem Slovenka«
Najmanj trikrat sem se te
dni srečal z Ivanko Meško,
ki živi v Grevenbroichu že 27
let. Skoraj vedno sije ta sim-
patična in okretna Prlečanka
z robčkom brisala solzne oči:
»Veste, odkar sem tukaj, to
je 27 let, še nisem bila tako
ponosna, da sem Slovenka.
Toliko radosti ste mi prinesli
iz domovine. Včasih so me
spraševali, od kod sem. Da-
nes sem jim lahko ponosno
odgovorila, od tam, kjer zna-
jo tako lepo prepevati.«
O takšnih razsežnostih po-
slanstva celjskih pevcev ni,
da bi razpredal na široko.
Naj opravim na kratko: nji-
hovo gostovanje je bilo veli-
ko dejanje, bleščeč nastop in
navdušujoč sprejem seje ka-
zal v brezštevilnih zapetih
pesmih tudi izven uradnega
okvirja, pa naj je šlo za zah-
valo gostiteljem na zaključ-
nem sprejemu pri županu v
častitljivi hiši Hartmann, ali
v skromni 300 let stari evan-
gelistični cerkvi v Weveling-
hovenu, ali pa v šolskem
centru za socialne delavce,
na katerega so gostitelji lah-
ko upravičeno ponosni, da
sploh ne omenjam bohem-
skega esprija v starem mestu
Diisseldorfu, kije pevce nav-
dihnil na nekaj pesmi sredi
vrveža polnih ulic.
Domače vlže,
klobase In turistične
informacije
Poseben pečat slovenskim
dnevom je bil nato še nedelj-
ski, zadnji nastop kulturni-
ško-pevske in folklorne de-
javnosti naših rojakov na
glavnem trgu v Grevenbroi-
chu. Mirko Umek je v tek
pognal svoj narodno-zabavni
ansambel, dva kioska, oveše-
na s slovenskimi zastavica-
mi, sta vabila na klobase, po-
žirek in turistično informaci-
jo - o Dobrni, Sloveniji in
Jugoslaviji. Tudi Anton Ci-
gale, doma iz Kokarij se je v
navdihu »pod nujno« naročil
na Novi tednik. Pevci so
kljub neakustičnemu odru
spet vžgali. Vmes so jehov-
ski mirni demonstranti gor
in dol po ulici nosili Hitlerje-
ve podobe s svarili pred voj-
no in nacizmom, medtem ko
so nekaj metrov vstran SPD-
jevski aktivisti someščanom
priporočaU varno vožnjo na
dopust, člani NPD pa z napi-
som strašili«, da Nemčija ni
samo Zvezna republika«,
kajti 17. junij je dan nemške
(ne)enotnosti, o katere vzro-
kih pa nam je Jugoslovanom
tako vse jasno.
Tudi to je bil utrip Greven-
broicha predprjšnjo nedeljo,
v mestu, v katerem smo se
Celjani imenitno predstavili.
Koliko bomo izkoristili s pe-
smijo utrte poti naklonjeno-
sti za gospodarsko sodelova-
nje, je drugo vprašanje. Na
vsak način smo na potezi mi.
Ni pa odveč spomniti se, da
germanski narod v Sever-
nem Porenju in Vestfaliji
zna ločevati srce od denarni-
ce, zabavo in kulturni užitek
od posla. Mi znamo te stvari
včasih preveč pomešati, če-
tudi brez »žara«, potem pa se
čudimo nad slabšimi učinki,
češ poglej, kaj pa je sedaj z
njimi, pa tako so nam plo-
skaU.
MITJA UMNIK
V delegaciji je bila tudi
skupina predstavnikov
Razvojnega centra Celje, ki
je »kopja križala« na gospo-
darskih pogovorih; baje ne
neuspešno, saj so mi na uho
prišle možnosti za sodelo?
vanje s pohištveno-Iesno ini
dustrijo. I
Celjski pevci so bili v Grevenbroichu »razprodani« vsako
uro. Tole pa je njihov zadnji nastop na trgu sredi mesta.
Na pragu domače hiše bi moral stati Križnikov Pepi.
Hladna vojna s
Križniitovim PepijiBiai
Slamnata streha v Hrušovju pušča
Hrušovje je razpotegnje-
na in z griči obrobljena vas
v šentjurski krajevni skup-
nosti Planina pri Sevnici.
Zaostala je tudi. Kot da se
roka civilizacije ni hotela
dovolj stegniti in jo obdari-
ti vsaj s piškavimi sadovi. S
cesto, na primer. Takšno, ki
bi ji človek brez pridržka
lahko rekel makadamska.
Cesta skozi vas ima veliko
rokavov. Vsak od njih pri-
pelje do domačije. Tudi do
Križnikove, kjer živita tri-
inosemdesetletna mati Mo-
nika in njen trideset let
mlajši sin Jože.
Tristo in več let stara, s sla-
mo prekrita streha, črna ku-
hinja, petrolejka, stari ku-
hinjski in hišni predmeti -
prava poslastica za zbiralce
starin. Monika se sklanja
nad lepo oblikovano gmoto
testa, zdaj, zdaj jo bo v peč
položila. Jože - suh, visok,
zdelan, povabi k mizi. Kar
gostoljuben je videti.
Kolo preteklosti zavrtimo
daleč nazaj. V tista leta, ko je
morala Monika s trebuhom
za kruhom iz domačega Hru-
šovja v Retje pri Trbovljah.
V gostilni je stregla, se med
veseljaki vseh sort vrtela in
kar naenkrat postajala vse
bolj okrogla. Ko je je bio pre-
več čez pas, za takšno delo ni
bila več prikladna. Vrnila se
je na svoj dom v Hrušovje,
oče, ki je sina priznal za svo-
jega, pa je vsak mesec poslal
osem kovačev. Jože je rastel
skupaj z mamo Moniko in
njenim bratom Janezom. Po-
tem, ko je Janez umrl, pred
dvajsetimi leti je to bilo, je
kmetijo prevzel Jože.
Živita Križnikova v revšči-
ni? Po nekih splošno veljav-
nih merilih sta revna, kot
cerkvena miš. Krompir in fi-
žol tolčela dan za dnem. Z
nekakšnimi boni za 650 sta-
rih jurjev vsak mesec kupita
v dolini najnujnejše za go-
spodinjstvo. Socialna Jožetu
ni dala v roke denarja. Že
vedo, zakaj. Za cigarete, pe-
trolej in podobno Jože zaslu-
ži sproti. Kot priučen kolar-
ski mojster izdeluje ročaje za
motike, grablje, metle. Mati
Monika je bolna, težko stoji
na nogah. »Ko ne bom več
mogel delati,« pravi Jože,
»bom dal zemljo državi, ta pa
me n^ potem živi.« Zemlje
nimata tako malo, tudi gozda
je precej, a kaj ko so za delo v
teh hribih potrebne zdrave
in še kako pridne roke. Mo-
nikine pa so tresoče od staro-
sti, Jožetove se umirijo, ko
zavije v klet.
Jože tarna. Slamnata hiša
pušča, treba bi jo bilo zakr-
pati. »Kje pa naj dobim de-
nar, ko pa stane danes sve-
ženj slame sto jurjev, liter
petroleja pa že kar trinajst
jurjev,« se huduje. Tudi nad
elektriko, ki je v hiši ni, se
jezi. Krajevna skupnost pa je
bila pripravljena pomagati,
tudi brigadirji, ki vsako leto
pridejo v te kraje. Jože bi
moral čisto nekaj malega pri-
makniti in predvsem veliko
prispevati z lastnim delom.
Ob tako postavljenih pogo-
jih pa Jožetu kar naenkrat ni
več do elektrike.
Ko bo Moniki v domači
cerkvi zvonilo, bo Jože ostal
sam. Zakaj je pravzaprav
brez svoje ženske? »Sem se
enkrat oženil, pa je bila moja
preveč širokega srca,« pravi.
Da bi lahko poskusil še en-
krat, ga pobaramo, pa ima
takoj pripravljen odgovor:
»Star konj se že ne bom že-
nil. Katera pa bi sploh hotela
priti v hribe! Ja, kje so tisti
časi. ko so se babe še za zem-
ljo teple...«
Poslovimo se od mame
Monike in Jožeta. Moniko še
prej poslikam v njeni črni
kuhinji, Jožeta, Križnikove-
ga Pepija, kot mu domačini
pravijo, pa povabim ven. Na
stopnicah domače hiše ga že-
lim dobiti v objektiv. »Ne,
norca pa iz mene že ne boste
delali,« pravi in takoj dž ve-
deti, da iz te moke ne bo kru-
ha. Jaz pa trmasto vztrajam.
Pisati o Pepiju brez njegove
fotografije vendar ne gre!
Ponudim mu stotaka, za ci-
garete, pa se ga tudi s podku-
povanjem ne da omehčati.
Potem se naredim, kot da
odhajam, se postavim za dre-
vo in čakam na preži. Pepi
stopi na prag, me zagleda in
jo urno popiha v izbo. Potem
čakava oba. Poiščem si dru-
go mesto za opazovanje in
fotografski naskok, Pepi pa
kuka skozi okno. Oba čaka-
va. Pepi me sicer ne more
videti, a sluti, da se motam
nekje okoli hiše. Ko mu je
vsega dovolj, odpre okno na
stranski steni hiše, skoči ven
in jo urno ucvre po bregu
navzgor do hoste. Od tem me
opazuje. Vidim ga za dreve-
som, kako se mi reži. In igri-
ca, »kdo bo koga«, se konča.
Prav mi je, kaj pa silim v
dedca, ki mu ni do tičke.
MARJELA AGREŽ
Tresoča Monikina roka je pobožala testo, preden ga je
položila v domačo krušno peč.
18. STRAN - NOVI TEDNIK
27. JUNIJ 1985
Tu smo, vaši smo!
šole je konec, Vrtiljak pa ostaja z vami. Ker
bodo vaša peresa poslej bolj kot ne počivala,
bomo tale kotiček za vašo zabavo v počitniških
mesecih zapolnjevali Bori Zupančič, Liljana Pra-
protnik-Župančič in (še vedno) tudi vaša Nadja.
Če pa vas bi slučajno zasrbela ustvarjalna
žilica, ne bomo seveda prav nič jezni, če boste
kakšen pozdravček pripisali tudi vi.
Atica gre na počitnice
Deset mesecev se je trudila in vam nastavljala zanke, zdaj
gre pa na zaslužen dopust. Da pa se vam v tej poletni vročini
možgani povsem ne skisajo, smo pripravili za vse mislece
nov kotiček. Nagrade za naj-mislece bodo tudi tokrat super,
saj jih prispeva naša znana tovarna AERO.
Najprej nekaj za tiste, ki jim domišljija kar puhti iz glave.
Narisati je namreč treba žival, ki je ni še nihče videl in ji dati
ime, ki ga ni še nihče slišal. Razen tega morate tudi opisati
njene življenjske navade, skratka predstaviti jo približno
tako, kot mi predstavljamo našega ZGUNKSA:
Še in še bi lahko govorili o malem Zgunksu, toda tega na
uredništvu že dobro poznamo. Dosti bolj zanimive živali se
zagotovo skrivajo v vaših glavah. Zato hitro pero ali floma-
stor in papir v roke pa brž na delo! Svoje umotvore pošljite
na NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3a 63000 CELJE do
petka, 5. julija 1985. Ne pozabite pripisati svojega imena,
naslova in starosti, kajti najboljši umotvor bo nagrajen.      ;
Dvogovor
Mama me je že navsezgo-
daj spravila v bes, ko mi je za
sobotno dopoldne naložila
kup dela. Kaj sem hotela, na-
vila sem gramofon do one-
moglosti in sc lotila posprav-
ljanja.
Zunaj pa sonce!
Res, krasne počitnice. Ko
sem že kuhinjo zloščila tako
temeljito, da bi lahko mirne
duše konkurirala vsaki re-
klami za čistilna sredstva, je
iz sobe prizchal moj ljubljeni
bratec - sonce naše družine.
»O, dobro jutro, gospod!«
sem ga jezno ošinila. »So se
naspali?«
»Metkica, Metka,« je zago-
stolel s svojim glasom, ki je
omehčal sleherno dušo pod
soncem. »Zakaj si pa tako
namrščena že navsezgodaj?
Tale sobica ti prav nič ne pri-
staja!«
»Sprijcnec!« si mislim, ker
se nehote skoraj nasmeh-
n em njego vem u prilizo va -
nju, odvrnem pa:
»Ta namrščena Metkica je
pokonci že od zgodnjega ju-
tra in dela!«
»Že prav, že prav,« je bra-
tec dobre volje. »Saj nisem
rekel, da ne delaš. In kaj bi
zdaj rada od mene?«
»Kaj bi rada!« poskočim.
»Spiš do desetih, zdaj se boš
odpravil na potep po mestu,
jaz pa naj čepim doma in do
onemoglosti loščim te luk-
nje. Res imaš srečo, da se ni-
si rodil kot ženska!«
»No, o tem, nisem sam od-
ločal. Sicer pa... kaj bomo
zajtrkovali?«
To je bilo čisto v njegovem
stilu. Kadar mu dialog ni bil
po volji je preusmeril tok be-
sed na novo področje.
»Izvoli odpreti hladilnik in
si postreči!« zasikam »Pa
glej, da ti krona ne pade z
glave!«
»Olala!« si zapoje, da bi ga
najraje mahnila. »Danes pa
res ni dobro imeti opravka s
teboj!«
Ko pozajtrkuje, po stari
navadi plane od mize k
vhodnim vratom.
»Hej, tovariš, kam pa
kam?« se zaderem za njim.
»Ali ne bi blagovolil vsaj za
seboj pospraviti?«
Spet je ves sladek:
»Ljubica moja, mudi se
mi. Res! Ne utegnem. Saj
boš zlata, moja Metkica, in
boš pospravila!«
In še preden utegnem iz-
kričati vse psovke, ki mi pri-
dejo na misel, se zaupno, s
smehljajočimi očmi skloni k
meni in mi zašepeta:
»In zvečer, Metkica moja,
te vabim s seboj na žur k
Marku. Pripravi se!« V ti-
stem hipu ga tudi že ni več.
Če sem iskrena, res ne
vem, zakaj sem se v tistem
trenutku od srca nasmehni-
la. Ali zato, ker sem izvedela
prijetno novico, ali zato, ker
je moj bratec kljub vsemu,
najčudovitejši in najzapclji-
vejši mladenič na svetu. Ne,
saj res ne morem biti zares
jezna nanj.
METKA
Danes objavljamo prvo
počitniško zgodbo, ki ste
nam jih poslali. Še je čas, da
kaj vedrega, počitniškega,
napišete tudi vi. Naš naslov
je Novi tednik, Trg V. kon-
gresa 3 a, vse ostalo je pa v
vaših rokah.
A Be Ce Da
Kar vprašajte prvošolce,
kakšne muke in križi in teža-
ve so s to abecedo. Vam, ki
ste že skoraj odrasli, seveda
ne povzroča nobenih težav
več. Pa saj naša A Be Ce Da
ni zato, da bi se ob njej učili
črk - tudi spraševanja ne bo
- je bolj za šalo kot zares in
zato, da o črkah izveste še
kaj, kar vam še ni znanega.
A
Ta črka označuje zelo upo-
raben glas. Kadar začutimo
kaj neprijetno bolečega, zav-
pijemo Aaaa! Dolžina tega
glasuje odvisna od intenziv-
nosti bolečine. Včasih se A-
ju pridruži še samoglasnik U
ali soglasnik J.
Isti glas uporabimo tudi
kadar ne^ razumemo sogo-
vornika. Če je ta sogovornik
mama, oče, teta, babica ali
tovarišica v šoli, bomo seve-
da jekli »Prosim?«
Še bolj uporaben pa je
glas, kadar nas nekdo ali ne-
kaj spravi v začudenje. Ta-
krat postane A dolgo zateg-
njeni pojoči Aaa?!
B
Glas, ki ga označuje ta čr-
ka, stoji na začetku besed, ki
so uporabne predvsem v šol-
skem žargonu: Butelj, Buda-
la. Bedak, Bebec, Baraba,
Banda. Vsi lepo govoreči in
olikani zemljani pa ta glas
uporabljajo predvsem v za-
četku besede Bravo!
C
Tudi besede, ki se začenja-
jo s črko C, so neprijetne. Re-
cimo Cvek - no pa o temne
bomo govorili. Bi pa našli tu-
di kaj prijetnega. Recimo
prijetno dišeč Cvet.
Pohištvena industrija
»GARANT«, p. o. POLZELA
Razpisna komisija Delavskega sveta
Ponovno razpisuje prosta dela in naloge
»Vodenje tehničnega sektorja«
dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovor-
nostmi
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
1. imeti morajo visoko ali višjo šolsko izobrazbo
lesne ali organizacijske smeri
2. 3 oziroma 4 leta delovnih izkušenj na podobnih
delih in nalogah
3. imeti morajo sposobnost vodenja in organizacij-
ske- sposobnosti pri opravljanju podobnih del in
nalog
4. biti morajo moralno-politično neoporečni
5. poskusno delo po Pravilniku o delovnih razmerjih
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s pol-
nim delovnim časom.
Za razpisana dela in naloge bo kandidat izbran za
dobo 4 let.
Rok za vložitev prijav na razpisana dela in naloge je 8
dni od dneva objave na naslov: Pohištvena industrija
»GARANT« POLZELA - razpisna komisija.
Kandidati bodo o izidu razpisa obeščeni v 30 dneh
po končanem zbiranju ponudb.
Prostega stanovanja ni.
Delavski svet bo upošteval samo ponudbe, ki jim
bodo priložena dokazila o izpolnjevanju pogojev.
ZCP, Cestno podjetje Celje
TOZD Asfalt kamnolom
Celje, Velika Pirešica
razpisuje na podlagi določil zakona o pogojih za
prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni
lastnini (Ur. I. SRS št. 13/74) in sklepa delavskega
sveta TOZD Asfalt kamnolom dne 11. 6. 1985
javno dražbo
nepremičnine v k.o. Rifnik, vpisane v vi. št. 188 k.o.
Rifnik, ki obsega stavbno parcelo št. 288 s hišo v
Šibeniku št. 11 v izmeri 36 m^ in zemljiško parcelo
št. 623/4 njivo v izmeri 124 m^
Izklicna cena znaša 696.988 din.
Kupec mora pred pričetkom dražbe položiti kavcijo v
višini 5% izklicne cene na žiro račun pri SDK Celje,
št. 50700-601-13107.
Kavcija se kupcu, ki je uspel na dražbi, šteje v kupni-
no, ostalim udeležencem pa se vrne brez obresti.
Kupec plača davek od prometa nepremičnin in dru-
ge stroške v zvezi z vknjižbo lastninske pravice v
zemljiški knjigi.
Interesenti naj vložijo pismene ponudbe v 8 dneh po
objavi v zaprtih kuvertah z oznako »JAVNA DRAŽ-
BA«, na naslov:
Cestno podjetje Celje - pravna pisarna, Celje, Lava
št. 42.
Vsi ponudniki se lahko udeležijo javne dražbe, ki bo
dne 9. 7. 1985, ob 8. uri v prostorih Cestnega podjet-
ja Celje, Lava št. 42, soba št. 11 - pritličje.
27. JUNIJ 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 19
NOČNE
CVETKE
• Vili K. je prišel v sobo-
to na »obisk« k sestri in
svaku na Ljubečni. Z njirrra
se že dlje časa prepira zara-
di zemlje, tokrat pa se je
prepir tako razvnel, da seje
na koncu sprevrgel v pre-
tep - Vili je na precej grob
način poravnal račune s so-
rodnikoma, ki sta morala
iskati zdravniško pomoč v
celjski bolnišnici. Kaže, da
poškodbe niso tako hude,
miličniki pa vseeno čakajo
na zdravniške izvide, ki bo-
do odločili, ali bo Vili odgo-
varjal pred sodnikom za
prekrške ali pa za kaznivo
dejanje.
• Zoran T. iz Ribarjeve
ulice je imel v četrtek kar
dva pretepaška izbruha.
Dopoldne je pretepel Mi-
lenka D. s katerim se že
dlje časa poznata in tudi
skupaj stanujeta. Popoldne
je Zoran zopet povzročil
pretep v Ribarjevi, kaže pa,
da je nekaj potrebnega po-
guma dobil tudi s popitimi
alkoholnimi pijačami.
• Mehmed K. je v sredo
na vsak način poskušal do-
biti pijačo v hotelu Evropa.
Ker pa blagajničarka ni ho-
tela sprejeti naročila, je
Mehmed začel razgrajati in
strahovati blagajničarko, ki
pa je bila dovolj pogumna,
da ni popustila. Iz neprijet-
nega položaja so jo rešili
miličniki, nadležni Meh-
med pa je tisti dan moral
končati svoj pivski pohod.
• Anton V. iz Črtomiije-
ve ulice v Celju je v torek
hotel obračunati v Metki z
mojstrom. V poročilu mi-
ličnikov ni zapisano, saj je
bil vzrok, vsekakor pa je
postala zvečer zadeva že
precej napeta tako, da so
morali poklicati na pomoč
miličnike. Ti so vinjenega
delavca odpeljali v prosto-
re za treznenje in tako moj-
stra reših pred grožnjami.
S.Š.
Kazen za pienilca cerkve
Ukradla sta za skoraj 12 mllllonov dinarjev dragocenosti
Celjsko Višje sodišče je
potrdilo kazen 37-letnemu
Jožetu Kropušku iz Titove-
ga Velenja, ki ga je prvosto-
penjsko sodišče obsodilo na
enotno kazen 5 let zapora za
kaznivo dejanje velike ta-
tvine. Sostorilcu, 26-letne-
mu Alešu Zavolovšku, prav
tako iz Titovega Velenja, pa
so kazen znižali s treh let na
2 leti in 6 mesecev zapora.
Kropušek in Zavolovšek
sta lani, v noči z 19. in 20.
april vdrla v cerkev v Florja-
nu nad Gornjim gradom in
odnesla več predmetov po-
sebnega kulturnega prome-
na ter jih nato skrila v Tito-
vem Velenju. Med njunim
plenom je bil na primer tudi
kip Device Marije iz renesan-
se (vreden 700.000 dinarjev),
kip svetega Florjana (vreden
800.000 dinarjev), skupina
kipcev iz baroka (vredna 3,6
milijonov dinarjev), poleg te-
ga pa še več angelov in an-
gelskih glavic, steber oltar-
nega nastavka, tabernakelj-
ska vratca, svečniki in druga
cerkvena oprema ter še ne-
kaj drugih starin, vse skupaj
v vrednosti skoraj 12 milijo-
nov dinarjev. Večina kipcev
je iz baročnega obdobja.
Tatvino so odkrili šele te-
den dni kasneje neki planin-
ci, ki so v bližnini našli delce
poškodovanih kipcev. Cer-
kev v Florjanu je namreč
precej na samem, saj je do
najbližje kmetije dober kilo-
meter.
Kropušek in Zavolovšek
sta dragocenosti z avtomobi-
lom odpeljala v Titovo Vele-
nje, kjer sta jih skrila v kleti,
nato pa prestavila v klet Jo-
žeta Svetka. Kasneje sta Za-
vološek in Svetko ukradeno
blago skrila pod toplovo-
dom. Na suhem mestu, kot
sta izjavila.
Prvostopenjsko sodišče je
Jožeta Kropuška obsodilo
na enotno kazen 5 let zapora
(Kropušek je bil lani obsojen
na pogojno kazen 5 mesecev
zapora, pogojno kazen pa je
sodišče preklicalo). Višje so-
dišče je njegovo pritožbo in
pritožbo njegovega zagovor-
nika zavrnilo in mu potrdilo
izrečeno kazen. Poleg tega
mora skupaj z Zavolovškom
poravnati škodo župnijske-
mu uradu v Gornjem gradu
(nekaj več kot 700.000 di-
narjev).
Pritožil se je tudi Aleš Za-
volovšek, ki je bil obsojen
kot sostorilec, sam pa je me-
nil, da je bil le pomočnik in
naj bi ga Kropušek prisilil h
kaznivemu dejanju. Tudi
kasneje naj bi mu stalno gro-
zil. Višje sodišče je menilo,
da je prvostopenjski senat
pravilno razsodil in da je bil
Zavolovšek sostorilec, ker je
tudi pomagal nositi ukrade-
ne predmete, zlasti pa, ker je
vozil avtomobil, kar je bil po-
goj za uspešno izvršitev ta-
tvine. Vendar pa se je Višje
sodišče vendarle odločilo, da
Zavolovšku znižajo kazen s
treh let na 2 leti in 6 mesecev
zapora.
Jožeta Svetka je prvosto-
penjsko sodišče obsodilo za-
radi prikrivanja na 6 mese-
cev zapora.
S.Š.
Pogin rib
Prejšnjo sredo so v
Dravinji, od Zreč od Do-
brave ribiči opazili mr-
tve ribe, med njimi pre-
cej potočnih postrvi. Da
bi ugotovili krivca za to
zastrupitev, so vzeli za
analizo vzorce rib in vo-
de, domnevajo pa, da so
ribe poginile zaradi stru-
penih odplak iz galvani-
zacije zreškega Uniorja
ali pa iz Zdravstvenega
doma.
Veienjsifi šoiarji so opravijali
kolesarske izpite
Skoraj tisoč učencev velenjskega Vzgojnoizobraževalnega
zavoda je v preteklih dneh opravilo kolesarski izpit, kar je
pogoj, da se lahko otroci (od 7 let starosti naprej) vozijo po
cestah brez spremstva staršev.
Sicer pa velenjske šole že precej dolgo zelo dobro sodelu-
jejo s tamkajšnjim svetom za vzgojo in preventivo v cestnem
promet, ki s svojimi člani sodeluje pri usposabljanju učen-
cev za opravljanje kolesarskih izpitov ter pri sami izvedbi
izpitov.
Po pregledih koles (za brezhibno kolo je lastnik dobil
nalepko) ter priložnostnem servisiranju je večina učencev
tretjih in četrtih razredov opravila izpite. Seveda pa sam
kolesarski izpit še ne zagotavlja varne vožnje na cestah, zato
so kolesarje opozorili, da morajo upoštevati prometne pred-
pise, kar pa bi moralo veljati tudi za voznike motornih vozil,
da kolesarji ne bi bili najbolj ogroženi udeleženci v prometu.
JOŽE MIKLAVC.
Samovžig sena
Zaradi samovžiga sena je do tal pogorelo gospodarsko poslopje last Slavka in Slavke
Juteršek v Šempetru 9. Zgorela je tona sena, pol tone premoga, drva in več orodja. Pri
gašenju sta se poškodovala tudi brat in sestra; 63-letni Slavko Juteršek je dobil hujše
opekline, 60-letna Slavka Juteršek pa lažje.
Češnje med
delovnim časom
Delavca Remonta, 39-let-
nega P. K. so kar med službo
zamikale češnje na dvoriš-
ču delovne organizacije v
Celju. P. K. je splezal na dre-
vo, nekoliko precenil trdnost
veje, ki seje zlomila, in padel
na streho priročnega skladiš-
ča. Popustila je tudi streha in
nesrečni P. K. je pristal v
skladišču, kjer je padel na
razna orodja in se ranil.
PROMETNE
NESREČE
Mrtev sopotnik
Po šaleški cesti v T. Vele-
nju je vozil proti SI. Gradcu
voznik tovornjaka s priklop-
nikom FRANC ŠMAGEL,
28, iz Mislinje. V križišču s
Kidričevo cesto je z njegove
leve pripeljal z osebnim av-
tomobilom ALBIN ŽAGER,
30, iz Titovega Velenja, ki je
kljub utripajoči luči in kljub
vožnji po neprednostni cesti,
zapeljal v križišče in močno
trčil v tovornjak. Pri nesreči
sta se voznik Žager in sopot-
nik EDO BURITČ, 26, iz T.
Velenja huje ranila, zaradi
hudih poškodb pa je na kra-
ju nesreče umrl tudi sopot-
nik SREČKO RANlČ, 36, iz
Velenja.
Zbil pešakinjo na
levi strani
Po lokalni cesti iz Slane
proti Bukovžlaku se je peljal
z motorjem DANIJEL SA-
JOVIC, 21, iz Slane. Pri hiši
št. 14 v Slancah je sekal levi
nepregledni ovinek in na le-
vi strani ceste zadel pešaki-
njo IDO SUŠEK, 40, iz Bu-
kovžlaka. Pešakinja, moto-
rist in njegov sopotnik so
padli in se vsi lažje ranili.
Zaletel se Je v
traktor
JOŽE KOVAČIČ, 38, iz
Črešnjevca se je peljal z ne-
registriranim motorjem sko-
zi Bistrico ob Sotli. Kovačič
je vozil po levi strani, zato se
mu je skrajno desno umikal
voznik traktorja FRANC
AVGUSTINČIČ, 45, iz Kun-
šperka, ki je pripeljal na-
sproti in da bi se izognil trče-
nju, zapeljal celo v jarek.
Kljub temu pa se je Kovačič
zaletel v traktor in se pri tem
huje ranil.
Kolesar brez luči
Voznik kolesa na pomožni
motor BOŽO VALEK, 29, iz
Celja se je peljal iz Grička
proti mestu in m prižgal luči.
Dohitel je kolesarja MARJA-
NA PUKMJSTRA, 39, iz
Prekorij, ki ga zaradi teme ni
opazil in se zaletel vanj. Oba
sta padla, pri čemer se je
Pukmajster lažje ranil, Valek
pa ima hude poškodbe.
Eden huje in sedem
lažje ranjenih
Fantje iz Florjana so bili na
naboru in so se pozno zvečer
v družbi deklet vračali proti
domu. Vozili so se s traktor-
jem, ki je imel priklopljen
kmečki voz in na njem je bi-
lo na klopeh sedem mladin-
cev. Ko je traktorist MAR-
TIN ŠTUBL, 23, v Belih vo-
dah vozil mimo hleva, je opa-
zil na poti hlod in se mu je
umaknil, kolesa voza pa so
hlod zadela in kmečki voz je
poskočil, tako da so vsi po-
padali na tla. M. P., ki je bil
na blatniku traktorja je huje
ranjen, in je ostal na zdrav-
ljenju v celjski bolnišnici,
ostalih sedem pa so iz zdrav-
stvenega doma po nudenju
prve pomoči takoj izpustili.
I\ližja kazen
Stanku
Anderluhu
Višje sodišče v Celju je
zmanjšalo kazen za na-
silniško obnašanje 25-
letnemu Stanku Ander-
luhu iz Celja s petih na 4
mesece zapora.
Senat Višjega sodišča
je menil, da v tem prime-
ru ni pogojev za pogojno
kazen, kot je predlagal za-
govornik obtoženca, pač
pa so upoštevali (ob vseh
olajševalnih okoliščinah,
ki jih je naštelo že prvo-
stopenjsko sodišče), daje
po mnenju izvedenca-psi-
hiatra obdolžencu zaradi
zaužitega alkohola popu-
stila racionalna kontrola
nad vedenjem in ravna-
njem. Zato so mu kazen
znižali za mesec dni za-
pora.
S.Š.
TUDI MALO ALKOHOLA
JE LAHKO PREVEČ
Razvaline življenja - II. del
Običajno se življenjska zgodba alkoholika nadaljuje z
prezgodnjo poroko in nenačrtovanim rojstvom otroka.
Tako žena šele po nekaj letih ugotovi, da ima moža
alkoholika, takrat pa na njene odločitve že vplivata
otrok in družina kot celota.
Naša zgodba je potekala nekoliko drugače:
»Ko sem bil z dekletom, sem se zadrževal in nisem pil.
Vendar se je vedno znova čudila mojemu vedenju ob
jutrih - po skupno preživeti noči. Vedno se mi je mudilo
domov - po jutranjo dozo alkohola. Pojavile so se težave
v spolnosti, in ker moje dekle ni bilo niti slepo, niti
gluho, je kmalu opazilo, kaj je narobe z mano. Pričelo
me je opazovati in prositi naj neham s tem. jaz pa sem
samo obljubljal, vendar obljub nisem izpolnjeval.
V službi so moje pitje dolgo jemali kot normalno. Ko
so se mi začele tresti roke. so se še zabavali na moj račun.
Sčasoma je prišlo do prvih problemov. Opozarjali so me,
da preveč pijem. Namesto, da bi ob delu napredoval,
sem celo nazadoval in za to obtoževal vse druge, samo
sebe ne. Moj stalni izgovor je bil. da drugi popivajo še
več, celo šefi - zakaj bi bilo potem to prepovedano meni.
Prepiri zaradi pitja so me pripeljali do tega, da sem bil
sprt z vsemi, jezen na celi svet in edini prijatelj, ki mi je
ostal, je bil alkohol. V omami sem iskal pozabo za vse
krivice, katere se naj bi mi dogodile, pozabo in nadome-
stilo za dekle, ki me je zapustilo, ker ni več verjelo
mojim obljubam in lažem. Moj najboljši prijatelj, alko-
hol, pa me je zasužnjeval iz dneva v dan; namesto
pozabe mi je prinesel nove probleme. Zaradi težav z
želodcem sem obiskal zdravnika. Ta me je opozoril na
to, da sem alkoholik, a tega nisem hotel priznati ne sebi,
ne drugim. Zamujati sem začel v službo, neopravičeno
izostajal z dela. mojster meje pošiljal domov, ker nisem
bil sposoben za delo. Kljub slabemu počutju nisem več
hotel iskati pomoči pri zdravniku.
Alkohol me je končno privedel v stanje, ko se mi je
življenje sesulo v razvaline. V službo sem enostavno
prenehal hoditi, več dni sem preživel v postelji, ob ste-
klenici. Edjna pot mi je bila v trgovino, po nove zaloge
alkohola. Če ga je zmanjkalo, sem še tresel po celem
telesu, se obupno znojil in le velike količine alkohola so
me privedle nazaj v omamo. Hotel sem umreti, vendar za
to nisem imel poguma. V takšnem stanju me je našel
prijatelj in me prepričal, da sem šel na zdravljenje.
In danes? Eno leto po zdravljenju živim normalno
življenje brez alkohola, obiskujem klub zdravljenih
alkoholikov. Uspešno sem se vključil v svojo delovno
skupino. Rad se ukvarjam s športom, najrajši pa zaha-
jam v hribe, kjer se počutim svoboden in kjer prihajam
do vedno novih spoznanj, ki še bolj utrjujejo mojo voljo
do abstinence.«
dr. ZDENKA CEBAŠEK-TRAVNIK
20. STRAN - NOVI TEDNIK
27. JUNIJ 1985
Športna priznanja
v žalski občini
Ob_40 letnici osvoboditve
so v Žalcu podelili več priz-
nanj najzaslužnejšim šport-
nim delavcem, športnikom
in športnim organizacijam,
ki so prejeli Bloudkove
značke in plakete TKS
Žalec.
Zlati Bloudkovi znački sta
prejela Jože Oblak in Janez
Storman, srebrne Darko Na-
raglav, Jože Sredenšek, Bo-
gdan Kučer in Jože Grobel-
nik ter bronasti Partizan
Šempeter in Partizan Griže.
Dobitniki zlatih plaket
TKS Žale: Albin Piki, Rado
Rotar, Ludvik Lampret, Jan-
ko Melanšek, Mitja Urisek,
Milka Laznik, Drago Marko-
vič, Partizan Vinska gora,
komisija za šport pri KS Pre-
bold, Planinsko društvo Za-
bukovica in Partizan Bra-
sovče.
Srebrne plakete: Iztok
Hanžič, Franc Špegel, Anton
Plohi, Ivan Vodušek, Bran-
ko Hriberšek, Mišo Marovt,
Marjan Antloga, Miran Bla-
gotinšek, Simon Ograjenšek,
Avgust Tavčar, Bogomir Po-
lauder, Karel Slemenšek,
Oto Eberlinc, Vinko Vodlak,
Vili Vibichal, Društvo invali-
dov Žalec, Planinsko dru-
štvo Polzela, ŠŠD na OŠ S.
Šlander Prebold in Jamarski
klub Prebold.
Bronaste plakete: Ivan
Vok, Tomaž, Cvikl, Gregor
Čulk, Uroš Vidmajer, Iztok
Božiček, Silvo Maric, Matjaž
Kralj, Vlado Kline, Bogdan
Košenina, Vojko Žagar,
Franc Kekec, Angela Vičar,
Cveto Udovč, Ivica Čretnik,
Maks Nidorfer, KK Polzela
in SD »bratov Hrvatin« Li-
boje.
Na fotografiji: precjstavni-
ki TKS Žalec (od leve proti
desni) Randl, Terglav in
Kralj izročajo priznanje
predstavniku Partizana Bra-
slovče. TT
Sindikalni šport
Kegljanje: v borbenih igrah
mešanih ekip je po končanem
spomladanskem delu najboljši
Ingrad pred Kovinotehno in Že-
lezarno Štore. Med starejšimi čla-
ni 4 x 100 lučajev vodi Železarna
Štore pred Toprom in EMO, med
posamezniki pa Zore in Cagalj
(oba Železarna Štore) pred Jurše-
lom (Izletnik). Ženske 4 x 50 lu-
čajev vodi Ingrad pred Cinkarno
in Savinjo, med posameznicami
pa Obaldin (Savinja) pred Pečov-
nik (Ingrad), Jurše (Obnova) in
Lesjak (Ingrad). Moški 6 x 100
lučajev vodi železarna Štore pred
EMO in Obnovo, med posamez-
niki pa Urh (Aero) pred Sivko
(Železarna Štore) in Šrotom
(EMO).
Namizni tenis moški (25 ekip)
1. liga: Ingrad, Cinkarna, Aero, 2.
liga: Hmezad Mesnine, Klima,
Blagovni center, 3. liga: Železar-
na Store, Elektro, STC, 4. liga:
Zdravilišče Dobrna, STS M. Tito
Celje, Geodetski zavod in Gozd-
no gospodarstvo, 5. liga: Žična,
PTT, Samoupravna _ stanovanj-
ska skupnost itd. Ženske (18.
ekip) 1. liga: Ingrad, Cinkarna,
Kovinotehna, Aero, 2. liga: SIS
družbenih dejavnosti, Triglav,
OŠ S. Šlandra, 3. liga: Merx, Li-
bela, PTT itd. St. člani 1.. liga:
ŽTO, Aero, Železarna Štore,
Obrtniki I, 2. liga: Zlatarna, Obrt-
niki II in Savinja.
Košarka (24 ekip) 1. liga: Raz-
vojni center, Ingrad, Kovinoteh-
na, EMO, 2. liga: Blagovni center.
Nivo, Slovenijales, Gradiš, 3. li-
ga: SDK, Metka, Varnost, 4 liga:
Libela, STŠ M. Tita, Obnova.
PIT.
Streljanje moški: Železarna
Štore, Postaja milice, Ingrad, po-
samezniki: Kočevar (Štore), Ko-
bale (Ingrad), Valant (Hmezad
Mesnine), ženske: Železarna Što-
re, Cinkarna, Ingrad, posamezni-
ce: Voler (Avto Celje), Ivačič
(Štore), Klokočevnik (Savinja) in
Malec ter Ambrož (obe Štore), st.
člani: Železarna Store. Ingrad,
Cinkarna, posamezniki: Rezar
(Štore), Jeram (PTT), Dečman
(Štore) itd. TV
Zastava maršala Tita
drugič v Celju
Včeraj popoldan je deset članska delegacija Parti-
zana Gaberje odotovala skupaj s 50 člansko delega-
cijo Partizanov Slovenije v Kruševo v Makedoniji na
Smotre Partizanov Jugoslavije, kjer bo prizadevno
društvo Partizan Gaberje že drugič prejelo najvišje
priznanje na področju športne rekreacije v Jugosla-
viji Zastavo maršala Tita (prvič leta 1979).
Podelili jim jo bodo za izredne delovne napore v
preteklem letu in za izredne rezultate na področju
športnorekreativnih aktivnosti. V Kruševu bodo sode-
lovali v partizanskem maršu, v strokovni tribuni in se
srečali v različnih športnorekreativnih panogah z
delavci delovnih organizacij Bitole, ki je gostitelj slo-
venske ekipe.
METOD TREBIČNIK
Fabjanovi judoisti odlični
Na zadnjem tekmovanju v
Ljubljani v počastitev prazni-
ka tamkajšnje občine Beži-
grad so velik uspeh dosegli
mladi judoisti iz Celja, ki jih
vodi član Impola iz Slovenske
Bistrice, sicer Celjan, Marjan
Fabjan.
Nastopili so z osmimi tek-
movalci, ki so vsi posegli po
medaljah, prvo mesto med eki-
pami pa so zgrešiU zaradi tega,
ker v najnižji in najvišji kate-
goriji enostavno niso imeli
predstavnika. Rezultati: do
28 kg 2. Vrečar, do 31 kg 2. Ko-
zovinc, do 35 kg 1. Mihelčič, do
38 kg 1. Pecarski, do 42 kg 2.
Kačičnik, do 46 kg 2. Robnik,
do 52 kg 1. Špiler in do 64 kg 2.
Seles. Osvojili so torej osem
medalj, od tega tri zlate in pet
srebrnih, kar priča o tem, da se
v prostorih celodnevne osnov-
ne šole Fran Roš v Celju res-
nično dobro dela s perspektiv-
no ekipo pionirjev in mlajših
mladincev, ki bodo lahko kma-
lu z vestnim delom nadomesti-
h starejše preizkušene celjske
judoiste, ki so v zadnjih letih
izredno uspešni v slovenskem,
jugoslovanskem in tudi med-
narodnem prostoru. Takšne-
mu dobro zastavljenemu delu
bi bilo treba dati samo še večjo
podporo. T. VRABL
Teniške novice
v Ljubljani je bilo republi-
ško prvenstvo za pionirje do
12 let in za mladince do 16 let.
Med pionirji je nastopilo 53
tekmovalcev, Celjani, člani
tehniške sekcije pri HDK Cin-
karna Celje, pa so se uvrstili
takole: Boštjan Doberšek, Mi-
ha Furlan in Matjaž Šrol so iz-
padli v 1. kolu, Andrej Travner
seje uvrstil med osem najbolj-
ših, Nataša Strašek je izpadla v
1. kolu. Vaška Sazonov pa seje
uvrstila med osem najboljših.
Med mladinci sta se Boštjan
Dimitrijevič in Rok Veter uvr-
stila v četrtfinale, Urška Trav-
ner pa v polfinale. To pa še
niso končne uvrstitve, ker tek-
movanje še ni končno.
V T. Velenju je bilo republiško
prvenstvo veteranov, kjer so v
1. kolu izpadli Cene Prelog,
Mladen Jazbec, Drago Orač in
Sonja Veber, v 2. kolo se je
uvrstila Poldka Prelog, največ-
ji uspeh pa je dosegla Zorka
Vučer z uvrstitvijo v finale,
kjer je po porazu z Albino Ži-
žek osvojila drugo mesto.
Od torka, 25. junija do torka,
2. julija je v Mariboru državno
prvenstvo, kjer iz Celja nasto-
pata med pionirji do 12 let An-
drej Travner in med pionirka-
mi do 14 let Urška Travner.
Ostali pionirji bodo 29. in 30.
junija nastopili na slovenskem
pokalu v Rogaški Slatini: Miha
Furlan, _ Boštjan Doberšek,
Matjaž Šrol, Jure Vengust, Ju-
re Brečko, Boštjan Strašek,
Brina Godnik, Vaška Sazonov
in Nataša Strašek.
V T. Velenju bo 29. in 30.
junija tekmovanje članov in
mladincev za pokal Rudarska
svetilka ob rudarskem prazni-
ku 3. juliju, kjer bodo nastopili
tudi predstavniki teniške sek-
cije iz Celja.
SeparacIja zmagala
Partizan Rimske Toplice je
pripravil turnir v malem nogo-
metu. Nastopilo je osem ekip,
zmagala pa je Separacija iz Za-
gorja pred Prometom Trbovlje,
Koln pobi iz Laškega in Baltazar-
jem iz Celja.
Žalec najboljši med
športniki obrtniki
v Ljubljani na Kodeljevem je
bilo republiško prvenstvo v
športnih igrah za obrtnike, kjer
so velik uspeh dosegli predstav-
niki obrtnega združenja Žalec,
ki so zmagali v celotnem ekip-
nem programu. Poleg tega so
osvojili še osem pokalov za prva,
druga in tretja mesta. Celjani so
zmagali v atletiki, s celjskega ob-
močja pa so nastopili še obrtniki
iz občin Šentjur, Šmarje in Ve-
lenje.
ŠahistI v Titovem
Velenju
v počastitev rudarskega praz-
nika 3. julija so pripravili ša-
hovski brzoturnir, kjer je nasto-
pilo 54 šahistov. Zmagal je med-
narodni mojster Musil iz Maribo-
ra, s celjskega območja pa so bili
najboljši Matko T. Velenje, Štucl
Celje, Zupane Vransko, Štrajher
Celje, Grobelnik celjska Tkanina
in Kovačič Topolšica.
Črepan na turnirjih
Marjan Črepan, član šahovske
sekcije Društva invalidov Žalec,
je na vikend turnirju v Novem
Bečeju med več kot sto šahisti
osvojil 10 mesto. Nastopil bo še
na mednarodnem hitropoteznem
turnirju v Beli Crkvi, kjer bo so-
delovalo več kot 180 šahistov iz
Madžarske, ZR Nemčije, Avstri-
je, SZ in Jugoslavije.
JOŽE GROBELNIK
Kajakaši - kanuisti
na Savi
Kajakaši - kanuisti so se po-
merili na Savi od Kranja do
Praš v dolžini 6 kilometrov. Na-
stopilo je tudi osem članov sekci-
je Nivo Celje, ki so dosegli lep
uspeh. Med člani je zmagal Mat-
jaž Murgelj, med mladinci pa Da-
vid Žličar, ki je v absolutni kon-
kurenci dosegel tretji najboljši
čas in dokazal, da se razvija v
odličnega športnika. Med člani-
cami ni zmagala doslej nepra-
magljiva Živa Cankar, ki je na-
stopila bolna, med vožnjo se je
prevrnila, pa vseeno osvojila 3.
mesto, zmagala pa je njena sestra
Lučka. Med pionirji sta bila Jer-
nej Bradan in Branko Tkalec 6.
oz. 7., v turističnem razredu Vla-
do Kranjc peti in prav tako peti
tudi med veterani Edvard
Žnidar.
DUŠAN KONDA
Rokometašem
Šoštanja ni uspelo
Rokometaši Šoštanja so izgu-
bili povratno kvalifikacijsko
srečanje za vstop v II. zvezno
ligo z Varteksom v Varaždinu
29:25. Čeprav so prvo srečanje
dobili 34:33 je bilo to premalo, da
bi kot republiški prvaki prihod-
njo sezono nastopali v višjem
kvalitetnem rangu.
Mesarec šele tretji
v Luciji pri Portorožu je bila
3. dirka za republiško prven-
stvo v kartingu, kjer predstav-
niki AMD Šlander iz Celja niso
bili tako uspešni, kot na prejš-
njih dirkah. Mesarec je v katego-
riji nacional 90 ccm osvojil šele
tretje mesto, vendar še vseeno
vodi v skupni uvrstitvi, kjer pa je
Bitenc v kategoriji do 100 ccm
tretji. V mednarodni dirki za po-
kal Portoroža Celjani niso imeli
vidnješega uspeha.
Prvi Marian
Dobovičnik
Na občinskem prvenstvu s pi-
štolo »drulov« je zmagal Marjan
Dobovičnik pred Tonetom Ja-
grom, Jožetom Štrajharjem in
Poldetom Teržanom. Vsi ome-
njeni bodo nastopili na republi-
škem prvenstvu, ki bo v soboto,
29. junija v Ljubljani.
TJ
Kegljavke prve na
Dunaju
Tri ekipe KK Celje so nastopi-
le na Dunaju ob 50 letnici tam-
kajšnjega  kegljaškega  kluba.
Članice so zmagale pred Duna-
jem in Gy6rom (Madžarska), čla-
ni in mladinke pa so bili drugi.
Najboljša posam_eznica je bila
Celjanka Jožica Šeško, v celjski
članski ekipi pa je blestel Ludvik
Kačič in med mladinskami Mira
Grobelnik.
JK
Smučarji skakalci
tudi poleti
Na plastični skakalnici v Mo-
stecu v Ljubljani je bilo veliko
tekmovanje smučarjev skakal-
cev, kjer so velik uspeh dosegli
tudi predstavniki celjskega ob-
močja iz Titovega Velenja, Bra-
slovč - Andraža in Lopate pri
Celju. Najboljše uvrstitve: pi-
onirji do 11 let 2. Rednak, 3. Kan-
duti (oba TV), 6. Turnšek (Lopa-
ta), do 13. let 1. Ažman (B-A), 3.
Čepelnik (TV), 4. Videnšek (Lo-
pata), do 15 let 2. Pogorelčnik, 6.
Dolar (oba Tv), ml. mladinci 1.
Tamše, 6. Pušnik (oba TV), st.
mladinci 4. Golob, 6. Tamše (oba
TV) in člani 1. M. Debelak, doma
iz Braslovč, ki pa nastopa za ljub-
ljansko Ilirijo.
Mladinke tretje,
mladinci peti
v Celju in Beogradu je bilo
državno ekipno atletsko prven-
stvo za mladinke in mladince.
Mladinke Kladivarja so na doma-
čem stadionu osvojile 3. mesto,
mladinci pa so bili v Beogradu
peti. Najuspešnejše med mladin-
kami so bile: Pere, Kavčič, Miho-
vlanec, Čalasam, Radmanovič,
Erjavec, Seles in Mastnak ter šta-
feta 4 X 100 m.
Radijsko vodeni
modeli
Na letališču v Levcu je bilo 18.
državno prvenstvo v radijsko
vodenih jadralnih modelih, kjer
je nastopilo 19 tekmovalcev iz
osmih aviomodelarskih klju-
bov. Celjani, predstavniki LT
EMO, so imeli dve uvrstitvi: lan-
ski državni prvak Klančišar seje
tokrat moral zadovoljiti z drugim
mestom, medtem ko je bil Niko-
lič deseti.
šentjurski košarkarji
Po končanem prvenstvu v II.
republiški ligi - vzhod šentjur-
ski košarkarji ne počivajo, saj
igrajo v vseh starostnih katego-
rijah.Članska ekipa vodi o kon-
čanem spomladanskem delu pr-
venstva v MKZ Celje, mladinska
ekipa je med tremi na zadnjem
mestu, v ligi kadetov, ki sodi tudi
kot izbir za slovensko ligo, pa so
Šentjurčani trenutno na drugem
mestu. Med_ pionirji nastopajo
štiri ekipe, Šentjur pa je na 2.
mestu.
Članska ekipa KK Šentjur je
startala v pokalnem tekmovanju.
V 1. kolu je premagala Kozje, v 2.
kolu pa izgubila s Kovinarjem
Štore ter tako izpadla iz nadalj-
njega tekmovanja.
ROBERT POLNAR
Končano prvenstvo
dvojic
Po dveh nastopih v Celju in
na Dobrni je končano prvenstvo
keglaških dvojic za celjsko ob-
močje. Zmagala sta Urh - Nareks
pred Cagalj - Sivka (oba Celje)_in
Kompan - Krajšek (Hmezad Ža-
lec), vsi pa bodo nastopili na ra-
publiškem pn/enstvu.
Rokometaši veterani
prvi
Med osmimi ekipami vetera-
nov za pokal Majolike v Maribo-
ru in v spomin Miša Eferla so
zmagali predstavniki Trim te-
ama iz Celja, V finalu so prema-
gali Šoštanj 14:13.
Kegljanje v območni
ligi
v 1. ligi območne kegljaške
skupnosti Celje so odigrali
XVII. kolo. Vodi Partizan Šent-
jur pred Ingrad Celje, EMO, Ko-
vinar Štore, Partizan Šoštanj, Pa-
pirničar Radeče itd., v 2. ligi pa
so opravili s XVI. kolom, vodi pa
Konus Slov. Konjice pred Obno-
vo, Avto Celje, Rogaško Slatino,
Cinkarno, Železarno Štore itd.
MARTIN OJSTERŠEK
Nogomet v šentjurski
občini
v A ligi občinskega tekmova-
nja Šentjur v malem nogometu
so bili v zadnjem kolu doseženi
naslednji rezultati: Panterji -
Magnum 3:1, Cosmos - Veterani
2:4, Aero Loka - Dramlje A 1:13.
Ponikva - Prijatelji 4:4, Tratna
prosta. Končni vrstni red: Pan-
terji 28, Dramlje A 24, Veterani
Dramlje 21. sledijo Magnum, Pri-
jatelji, Ponikva, Cosmos, Tratna
in Aero Loka. Zadnje uvrščeni
ekipi sta izpadli iz lige, vanjo pa
so se uvrstili Blagovna in Stopče
ter zmagovalec kvalifikacijskega
srečanja za prosto 10. mesto eki-
pa Generacije. Najuspešnejši
strelci: Peci (Dramlje A) 25 go-
lov, I. Lavbič (Dramlje A), Jenič
(Panterji), Hubej (Cosmos), M.
Lavbič (Magnum) po 17 itd.
Kolesarji 1000 km
po Sloveniji
Trinajst kolesarjev delovnih
organizacij Zlatarne, Aero,
EMO, Merx in Kovinotehna
združenih dvo kolesarski sekci-
ji EMO je v nedeljo, 23. junija
krenilo na pot dolgo 1000 km po
Sloveniji, ki jo bodo prevozili v
sedmih dneh. Za cilj so si izbrali
Tomšičev trg v Celju, kamor bo-
do predvidoma prispeli v petek,
28. junija okoli pol šeste ure po-
poldne.
Športno srečanje v
Mozirju
V Mozirju se je zbralo okoli
200 delavcev uprav za družbene
prihodke iz enajstih občin širše-
ga celjskega območja, ki so se
pomerili v odbojki, streljanju,
kegljanju in vlečenju vrvi. to je
bilo že 4. tovrstno športno sreča-
nje, ki sta ga kot organizatorja
tokrat izpeljali upravi za družbe-
ne prihodke občin Laško in Mo-
zirje. Zmagalo je Krško pred
Brežicami, Žalcem, Titovim Ve-
lenjem, Celjem, Šmarjem, Sevni-
co, Šentjurjem, Laškim, Mozir-
jem in Slovenskimi Konjicami.
CVETKA DROZG
Za Skokov memorial
troboj
Letošnji Skokov memorial,
tradicionalna atletska priredi-
tev v spomin na nekdanjega od-
ličnega celjskega atleta Ferda
Skoka, bo 16. in 17. julija na sta-
dionu Borisa Kidriča v Celju.
Tokrat bomo prisostvovali trobo-
ju državnih reprezentanc Italije,
Cipra in Jugoslavije, organizator
pa bo dodal še nekaj ženskih dis-
ciplin z dobro udeležbo. Troboj
bo vsekakor zanimiv, saj bodo v
italijanski reprezentanci nastopi-
li nekateri odlični atleti, posebna
poslastica pa bo tudi prvi nastop
ciprskih atletov v našem mestu.
Ob obeh reprezentancah bomo
lahko ugotovili, kaj pomeni kva-
liteta naše atletike.
Množično v atletiki
in streljanju
V Žalcu je bilo občinsko sindi-
kalno tekmovanje v atletiki in
streljanju z zračno puško. V at-
letiki je nastopilo 280 tekmoval-
cev, v streljanju z zračno puško
pa 165. Nastopili so v štirih sta-
rostnih kategorijah! Pri članicah
je Ivica Pevnik (Garant) skočila v
daljavo 462 cm, Mojca Jeraj
(VVZ) je vrgla krogla 999 cm, 60
m pa je Renata Turnšek (TN) pre-
tekla v času 8,7. Pri veteranih je
Veno Satler (gradnja) pretekel
100 m v času 14,0, pri starejših
članih je Dušan Dimec (Hmezad)
v daljavo skočil 570 cm, 100 m pa
je isti tekmovalec pretekel v času
12,4. Pri mlajših članih je Slavko
Jakopč (TT Prebold) skočil v da-
ljavo 635 cm, 100 m pa so Srečko
Lesjak (DEM Podlog), Ivan
Skornšek (Minerva) in Dušan Ja-
nežič (TN Polzela) pretekli v času
12,1.
V streljanju z zračno puško je
med 165 nastopajočimi pri članih
zmagal Vojko Škodnik (SIP
Šempeter) z 91 krogi, pri člani-
cah pa Leonida Kveder (KIL Li-
boje) z 72 krogi.
TONE TAVČAR
V šmarski občini na bolje
Marjan Šarlah iz Šmarja pri Jelšah: »Zavedati se moramo, dal
moramo slehernemu otroku zagotoviti kvalitetno telesno vzgojo ;
ter poskrbeti, da bodo športna igrišča potem, ko jih zgradimo, i
tudi vzdrževana in obiskana. Pri nas se lahko pohvalimo, da smo ;
šele lani v šmarski občini dosegli boljše financiranje telesne i
kulture, kar bo kmalu pokazalo tudi rezultate. Zlasti uspešniJ
smo pri ženski košarki, saj ekipa Rogaške uspešno nastopa v II. i
zvezni ligi, imamo pa tudi močno zaledje v mladih igralkah. Žal]
še ni vse urejeno pri prehodu perspektivnih športnikov iz ene i
(zlasti manjše) v drugo sredino. Vsi bi se morali zavedati, dal
morajo biti prisotni tudi v bazi, kajti drugače tudi kvalitetnega;
vrha ne bo!«
TV!
27. JUNIJ 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 21
Razgibano delo šoisiilh športnih društev
Samo štiri šoie so ostaie brez priznanja za čelo na športnem področju
Profesor Janko Križnik je
zaposlen kot pedagoški sveto-
valec pri Zavodu za šolstvo s
posebnim področjem telesne
in zdravstvene vzgoje. Prav
zaradi tega se tudi veliko uk-
varja z delom šolskih šport-
nih društev, katerih dejav-
nost je na širšem celjskem ob-
močju že krepko desetletje iz-
redno razvejana ter se zaradi
tega številna šolska športna
društva na osnovnih in
srednjh šolah vedno uvrščajo
med najboljše v Sloveniji. To
je potrdila tudi zadnja razgla-
sitev za šolsko leto 1984/85, ki
jo je pripravil Republiški
center SŠD in kjer so ŠŠD s
celjskega območja pobrala
pretežen del odličij - plaket
in priznanj.
»Vseskozi se trudimo, da bi
bilo ukvarjanje s športom eno
izmed vodil vzgoje otrok in
mladine,« pripoveduje prof.
Janko Križnik. »To poskuša-
mo doseči tudi s tekmovanji za
najboljša ŠŠD, kjer so glavne
programske točke samouprav-
ljanje,   množični  tekmovalni
šport, manifestacije, pohodi z
obujanjem tradicij NOB in
športna propaganda. Priprav-
ljen imamo poseben pravilnik,
ki pa je morda v nekaterih toč-
kah preveč zapleten in ga bo-
mo poenostavili. Uredili ga bo-
mo tako, da bodo pri izpoplne-
vanju imeli čimmanj težav,
kajti šole se ocenijo najprej sa-
me, potem pa zbrano gradivo
preko ZTKO po občinah us-
kladimo, da ne pride do večih
odstopanj. .S celjskega območ-
ja je letos prikazalo svojo
športno dejavnost 67 ŠŠD os-
novnih in srednjih šol, tega pa
iz nerazumljivih vzrokov niso
storile štiri šole, tri osnovne in
ena srednja.«
Uspešnost šolskih športnih
društev pa je seveda odvisna
tudi od prizadevanja mentorja,
torej največkrat učitelja ali
profesorja telesne vzgoje. Križ-
nik ob tem meni,^ da je sicer
nekaj posameznikov, ki poleg
rednega dela ne naredijo kaj
dosti, vendar pa se velika veči-
na le trudi z mladimi na šport-
nem področju tudi izven po-
uka in ostalih predpisanih ob-
veznosti. Razveseljivo je, da je
tudi kadrovska zasedba dobra.
»V zadnjem času je celo preveč
kadrov in za prosto mesto na
osnovni šoli v Braslovčah seje
prijavilo kar štirinajst kandi-
datov vsi z zahtevano izobraz-
bo. Tako se zgodi, da se tisti s
pomanjkljivo izobrazbo sploh
ne prijavljajo več. Prepričan
sem, da si mentorji po ŠŠD
prizadevajo, da otroci in dijaki
ne bi imeli samo vzgojo iz
splošne telesne vzgoje, ampak
mnogo več. Sicer pa sploh ni
bistveno, da vsi tekmujejo, saj
niso vsi za to. Že mladega je
treba pripravljati na organiza-
cijsko delo, saj nam po klubih
in društvih prav dobrega orga-
nizacijskega kadra še kako pri-
manjkuje. Lažje je delo v os-
novnih šolah, kjer se marsika-
tera aktivnost lahko organizira
še po pouku, na srednjih šolah
pa je to nemogoče, tudi zaradi
vozačev. Sicer pa čeprav so ča-
si za motivacio slabši smo z
rezultati vseeno zadovoljni.«
Po posameznih občinah ima-
jo aktive učiteljev in profesor-
jev telesne vzgoje, ki ijh vodi-
jo: Franjo Rumpf (OS Štore)
aktiv celjske občine, Jožica
Krajnc-Romih (OŠ A.Aškerc,
Rim. Toplice) laške, Tomo Pe-
nič (OŠ D. Jereb, Slov. Konji-
ce) konjiške, Majan Plavčak
(OŠ S.Slander, Prebold) žal.
ske, Jože Kavtičnik (OŠ A.A-
škerc, T. Velenje ^velenjske,
Boris Zrinjski (OS Zrinjski,
Šmarje pri Jelšah) šmarske,
Rajko Pintar mozirske in Ha-
san Toromanovič (OŠ B.Ko-
cen, Ponikva) aktiv šentjurske
občine. Aktiv za srednje šole
vodi Miran Horvat (Srednja
pedagoška šola, Celje).
Prof. Janko Križnik je kljub
težavam optimist: »Nekaj je
nervoze, vendar je treba vztra-
jati, kajti temelji so dobri, kar
potrjujejo tudi rezultati. Še
več, mnenja sem, da imamo še
mnogo rezerv, kar še posebej
velja za srednje šole.«
TONE VRABL
Drezgičeva in Fermentinova
Tanja Drezgič je na mednarodnem plavalnem
mitingu v Grazu v Avstriji dosegla izjemen uspeh,
saj je na progi 200 m kravi postavila absolutni
državni rekord 2:09,37 ter s tem popravila štiri leta
star rekord dosedanje rekorderke Šeparovičeve!
Plavalci in plavalke Klima - Neptuna so se udeležili
polfinalnega tekmovanja za pokal PZJ v Trbovljah.
Tanja Fermentin je na 200 m prsno zmagala in izbolj-
šala lanskoletni državni rekord klubske kolegice
Mojce Anderle, ko je plavala 2:51,0!
Mladi plavalci Klima - Neptuna so tako v sezoni 84/
85 od decembra do danes postavil že .35 slovenskih in
27 državnih rekordov! \
Smučarji pod novo
»denarno« zastavo
člani smučarskega društva v
Celju so v zadnjih nekaj letih že
tretjič zamenjali uradni naslov.
Najprej so se imenovali SD Izlet-
nik, potem do nedavnega SD To-
per, v novi sezoni pa bodo nasto-
pali pod znakom SOZD Merx, ki
bo za dejavnost celjskih smučar-
jev namenil 800 tisoč din ter še
kakšne usluge na njihovih smu-
čiščih na Kopah in Golteh.
Priznanja Republiškega centra ŠŠD za šolsko leto
1984/85, ki so jih prejela tudi številna osnovno in srednje
šolska športna društva na celjskem območju: osnovne
šole občina Celje (6 priznanj) srebrne plakete OŠ Fran
Roš, Ivan Kovačič-Efenka, Štore, Franjo Vrunč Hudinja,
Bratov Dobrotinškov Vojnik in Prva osnovna četa, Slavko
Šlander in Frankolovo ter priznanja (2) OŠ Franc Kranjc
Polule in Veljko Vlahovič. Občina Laško srebrne plakete
(2) OŠ Primož Trubar Laško in Anton Aškerc Rimske
Toplice in bronaste plakete (1) OŠ Marjana Nemca
Radeče. Občina Slovenske Konjice zlate plakete (1) OŠ
Dušan Jereb Slovenske Konjice, srebrne plakete (3) OŠ
Edvard Kardel Slov. Konjice, OŠ Boris Vinter Zreče in OŠ
Ljubo Šercer Loče ter bronaste plakete (1) OŠ Vitanje.
Občina Žalec zlate plakete (1) OŠ Slavko Šlander Prebold,
STebrne plake.te (3) OŠ Vlado Bagat Braslovče, OŠ Peter
Šprajc - Jur Žalec in OŠ Nada Cilenšek Griže, bronaste
plakete (3) OŠ Ivan Farčnik-Buč Vransko, Vera Šlander
Polzela in OŠ Bratov Juhart Šempeter ter priznanje (1) OŠ
M. Sirca Petrovče. Občina Velenje zlate plakete (1) OŠ
Veljko Vlahovič T.Velenje ter bronaste plakete (1) OŠ
Bratov Letonja Šmartno ob Paki. Občina Šmarje pri Jel-
šah srebrne plakete (1) OŠ Bratov Letonja Šmartno ob
Paki. Občina Šmarje pri Jelšah srebrne plakete (1) OŠ
Boris Kidrič Rogaška Slatina, bronaste plakete (5) OŠ
Podčetrtek^ Marija Broz Bistrica ob Sotli, Edvard Kadelj
Rogatec, Šmarje pri Jelšah in Tončka Čeč Lesično.
Občina Mozirje srebrne plakete (2) OŠ Mozirje in OŠ
Ljubno ob Savinji, bronaste plakete (2) OŠ Blaža Arniča
Luče in Franc Kobek Gornji grad. Občina Šentjur brona-
ste plakete (5) OŠ Franja Malgaja Šentjur, Kozjanski
odred Planina pri Sevnici, Franc Vrunč Slivnica, Blaž
Kocen Ponikva in Miloš Zidanšek Dramlje.
Osnovne šole s prilagojenim programom (vse občine)
bronaste plakete (1) OS Ivanke Uranjek Celje, priznanja
(3) OŠ Pohorski odred Slovenske Konjice, Ljuba Mikuš
Žalec in Branko Simončič Rogaška Slatina.
Srednje šole zlate plakete (3 od štirih možnih v vsej
Sloveniji) Srednja družboslovna šola Celje, Srednja teh-
nična šola M.Tito Celje in Srednja pedagoška šola Celje,
srebrne plakete (1) Srednja šola za ekonomske usmeritev
Tone Grčar Celje, bronaste plakete (3) Srednja zdrav-
stvena šola Celje, Center srednjih šol T. Velenje tozd RŠC
in Srednja kovinarsko strojna in metalurška šola Štoje ter
priznanja (7) Center srednjih šol T. Velenje tozd EKŠ, DU
- oddelki STŠ Žalec, Steklarska šola za gostinstvo in
turizem Celje, Srednja kovinaska šola Zreče in Srednja
kmetijske živilska šola Celje.
Svojega dela na področju ŠŠD niso, na celjskem
območju prikazale samo naslednje šole: OŠ Miha Pintar-
Toledo in OŠ XIV. divizije T.Velenje, OŠ Kozje in Sred-
nja šola Borisa Kidriča Celje.
Med petimi mentorji je zlato značko dobil tudi Rudi Jerič
s STS M.Tito v Celju.
Splezal sem pod signalni
jarbol, višje skoraj nisem
mogel. Iz nedoločnih temnih
kop zemlje so mežikale obal-
ne luči. Nastavil sem se ve-
tru, da sem ga čutil, kako mi
češe brado in priskuje gube
obleke. Na mostnem krilu
sem v enakomernih presled-
kih videval kapitana, ki je s
starikavimi očmi tipal za ho-
jami. Kot petelin na kupu
gnoja sem bil, ki komandira
svojim putem in se šopiri z
vriskom. Vse pogosteje smo
srečavali ribiče in pridušeno
brnenje trajektov. Krog
obalnega ognja se je počasi
zoževal, svetilnik je pobli-
skaval svojo nemo odrešujo-
čo govorico. K vrvnati lestvi
se je prislonila pilotina.
Prebudil sem se sredi naj-
gostejšega kanalskega vrve-
nja; šumečih oči sem oplazil
okence koje in, preskočil
stopnice na krov. Skalo je bi-
lo že zdavnaj spuščeno, fant-
je so brez dela sloneli na
Ograji in zaspano srepeli v
nebotičnike mesta. Na stoti-
ne metrov se je dalo slutiti
tisoče šumov, vsi ljudje
Hong-Konga so kot da čaka-
jo ravno nas, prišepetavali
zraku nekje za velikimi stav-
bami in pod tablami reklam-
nih napisov. Cariniki so že
zavzeli ladjo, kot trop lačnih
mačkov so se zapodili v naj-
ožje kote podpalubja. Iskali
so mariju^po, ali kaj, povsod
jih je bilo polno, krožili so po
hodnikih z izvijači in baterij-
skimi svetilkami v rokah. Pr-
vi ozdrav Kitajske! Presneto
trmasti so bili in natančno
vztrajni: trojico je skoraj sež-
gala ladijska elektrika, ko so
brskali po žičevju razdelilne
plošče. Dva sta se cmarila
okrog izpušnih cevi, spet
nov nepridiprav pa je tri na-
pol zmrznjene prste po hla-
dilnikih hrane. Našim la-
djam niso več zaupali, dobro
je bilo znano, kako so Indijci
ravno na tej - pol leta nazaj -
izvohali kupe črnega tovora.
Tokrat na srečo nič, fantje so
se čuvaU, čeprav...? Ne bi
bil dal rok v ogenj, da ni bilo
kje zataknjenega še in še pre-
povedanega blaga.
Dan je bil res zmeden in
glasen, Kitajčki v plavih
kombinezonih niso mirovali.
Ob uri za čaj so privlekli v
kuhinjo ožgane čajnice in
me odrinili od štedilnika. Sa-
mo umaknil sem se lahko in
jih gledal, kako si grejejo vo-
do in stražarijo nad mehurč-
ki, da so potem skozi sikajo-
čo paro stresali mešanice
svojih žavb. Dekleta, ki jih je
bilo nekaj vmes, so se z ozki-
mi boki poigravale med se-
boj. Res, drobne, brhke, čr-
ne, prav biserčki, nerodno
smo se nasmihali drug dru-
gemu in se zahaljevali za nič.
Iz ne vem katere mi je prišel
v nos vonj po melisnicah,
stresale so svoje majhne gla-
ve in z neko čudno resnostjo
žlobudrale med sabo. Ah, še
večkrat sem jih šel videt, ko
so posedale na ladijskih bi-
tvah in pestovale dolgčas. -
Pisane večerne ulice. Kri-
žajoče se stopinje ljudi, ki so
videti tako krhki in majhni.
Pod napuščem trgovinice je
muzicirala zgrbljena starka,
da je zvončkljalo po piskru
za denar, ki ga je imela po-
stavljenega ob nogah. Ulični
zvodnik je vlekel tujce za ro-
bove hlačnic in govoričil o
dekletih, ki jih je skrivala ne
vem kakšna ciparnica. Iz ne-
spretno poslikane rikše sta
bledolična angleža kričala
pivsko pesem-. Vse drugačen
je Hong-Kong, ozkih cest in
visokih obrazov nanjo gleda-
jočih hiš, šarasti dežniki in
lampijoni, kvarti starih trgo-
vin in plesnivih starcev. Ena
sama pot v še veselejše novo
jutro. In ženske, juh, rumeni
brstiči, ki sem jih gledal in
gledal in se dotikal trakov v
mehkih laseh. Oklep moje
sramežljivosti je pretrd, da
bi katero kdaj poljubil na
breskvaste prsi, a kako sem
to želel. Belke, črnke so, za-
boga, proti njim prave moža-
če. Krohotal sem se, ko je
prinesla strežajka v »Maxim-
u« na licu odtis poljuba in ki
ji je bilo potem tako nerod-
no, ko sem jo opozoril nanj.
Presneto, od kod toliko sme-
ha v teh krhkih ljudeh, kje
ga najdejo!? Nekaj zlatega
prahu sem jim za zmeraj
ukradel, za spomin na bitje
pristaniške ure, ki je s stolpa
čuvala prijaznost mimoido-
čih valov. Opolnoči sem se
streznil.
Svetla julijska noč, v dnev-
nik sem pisal nove besede,
slutnjo o starih odkrivanjih.
Nad mano je topotalo, fantje
so negotovo prekladali krav-
je požirke in plesali strip-te-
ase do spodnjih hlač. Radio-
telegrafist je zapeljeval mla-
do cariničico, ki se je delala,
da ga ne razume. Vsi Kitajci,
ki so še ostali na krovu, so se
posedli po salonu; vajeni pi-
janskih izbruhov so se oma-
lovažujoče nasmihali brez-
sramnemu norenju. V jutru
je potem Ludvik strastno
klel, ko je kidal umazano
sluz in prešteval prazne pi-
vovske konzerve, pozdravili
so ga mešetarji, ki so k vho-
dom v notranjost prinesli
prodajat kramarsko drobna-
rijo.
Troblja, dim in počasni
obrati vijaka so požegnali
umazane ritnice počasnih
džunk. Čudno krhka so bila
videti njihova skorjasta tele-
sa, tudi njihovih štirikotnih
jader se nisem mogel nikoh
nagledati. Z neredom so se
rule za križajoče se brazde
pristanišča. V noči smo bili
na odprtem, s knjigo v roki
sem prisluškoval, kdaj bodo
makinisti potrojili obrate.
Res je kmalu zahrumelo, za-
daj so vzburjeni vrtinci zapi-
hah v prepad noči.
V jutru potem in čez ves
dan čudovita bonaca, gladka
in mehka, da mi je bilo kar
žal, ko sem gledal, kako smo
orali vanjo s krutim krikom
železja. In sonce in vetrič,
zraven še kuhinja in kitara
ter ne vem od česa bolečine
v desni nogi. Prižgal sem si
par drobcev kadila, daje bilo
več pričakovanja za nove
dni.
Igra oblakov in tolikokrat prekletega železja
22. STRAN - NOVI TEDNIK
27. JUNIJ 1985
ZRCALO
Riše Bori Zupančič
Vračilo
Ko so pred dobrim
mesecem republiški po-
žarnovarnostni inšpek-
torji hoteli testirati celj-
ske poklicne gasilce, le-
tem zaradi nekaterih ne-
rešenih notranjih odno-
sov ni bilo tO tega. Do
ponovnega testiranja je
prišlo pretekli četrtek.
Tedaj so pa inšpektor-
ji »štrajkali« in zamudili
debelo uro!
VZDIH TEDNA
Če zaide delovna organizacija v težave,
se najprej želi iz njih izvleči z višjimi ce-
nami. Kaj naj podražim Jaz, ko sem tudi
zašel v izgubo?!
V isti ligi
Pa se je le uresničila
želja celjskih nogometa-
šev, da bodo spet igrali
skupaj z nogometnima
kluboma iz Ljubljane in
Maribora v isti ligi.
Škoda le, da do tega
ni prišlo zato, ker bi celj-
ski Kladivar napredoval.
Le Olimpija in Maribor
sta se ponovno uvrstila
med »republikance«!
Postopoma
Po nekaterih republiških izračunih bi se v Celju
morala stanarina povečati za 73 odstotkov. Ven-
dar je celjski izvršni svet sklenil, naj bo povečanje
zaenkrat le 45 odstotno.
Zaenkrat - dodatna podražitev pa nam seveda
ne uide.
Že res, da vsi ne delamo enako in zato ne moremo imeti enal<ih
jTiesečnili prejeml<ov - toda zal<aj dobijo več tisti, ki delajo manj!
Podpora
Na nedavnem posvetu
na Bledu so dali Ameri-
čani vso podporo naše-
mu gospodarstvu.
Jasno, kako naj jim pa
drugače vrnemo dol-
gove!
Poplava
Pravijo, da bo celjsko
društvo za varstvo živali
ostro ukrepalo proti neki
celjski delovni organiza-
ciji. Bojda se utapljata
dva leva!
TiOg - ne ali da?! Vprašanje nas to
že razjeda, čeprav odgovorni trdijo,
da še ne velja nobena beseda.
Zagovorniki trdijo vselej, da stvar
zdaj je pač taka: brez naložbe da ne
gremo naprej. - Kaj pa brez zraka!!!
Nespametno
Je pa res nespametno, da bi
nekateri celjski hokejisti presto-
pili k mariborskemu klubu.
Saj bodo tako in tako igrali na
istem ledu, ko pa Mariborčani ni-
majo ustreznega drsališča za
tekme v zvezni ligi.
Zlato za zlatarja
Celjskemu zlatarju Branku Vivodu se je
uresničila želja, da doseže pomemben
uspeh na pomembnem mednarodnem tek-
movanju. Na svetovnem prvenstvu veteranov
v atletiki je zmagal v skoku v višino. Vendar
pa je za osvojitev te zlate medalje moral
pred tekmovanjem zelo veliko shujšati.
Nekateri pa bi radi uspeli kar brez preliva-
nja znoja!
Pri nas imamo pa res čisto
poseben sistem za prevoz
mesa. Meso namreč pripelje-
jo iz prenatrpanih skladišč v
trgovine le višje cene!
Seveda - bili so že trhli in tre-
ba Je bilo postaviti nove, trd-
nejše.
France, ki je hodil na čelu kolone, je odskočil, se
zaletel v Zefo, kije stopala za njim, skupaj sta se zvalila
na tla in se povaljala po suhem listju. Jaka pa v smeh. Po
glasuje spoznal divjo svinjo; večkrat seje gledal z njo iz
oči v oči. O, precej jih je že uplenil-odstrelil, nekaj pa jih
je seveda pustil za pleme. Eden teh grdavžev se je
pravkar motovilil tu okrog in strašil njegove sosede.
Ampak, kdo bi si mislil, daje Francelj strahopetec? Nisi
mogel kaj, vprašal ga je: »Pa ne Francelj, da si se od
strahu podelal v hlače? Ali je slivovka že izgubila svojo
moč?«
Francelj je čutil ostrino besed. Nobenega smisla ni
imelo se zdaj prepirati ali izgovarjati. Kar je bilo, je bilo!
Sicer pa se drugim ni bolje godilo; to je zatrdno vedel.
Seveda, Jaka ni poznal strahu; bilje doma v gozdu med
divjadjo.
»Kaj pa za sedem ran božjih!« je vzkliknila Katra, ko
so stopili na jaso, odkoder seje že videla samotarkina
bajta pogreznjena v temo. »Ali še ni nikogar?« Neza-
slišana sramota: mrlič sam in še v temi! »Kaj takega se v
našem kraju še ni zgodilo!«
»Bodo že še prišli,« je povedal svojo misel Štefan, kije
doslej ves čas molčal. »Ljudje imajo opravka v hlevu;
nekateri pa še prešajo, smukajo fižol in odtrgavajo kore-
nje. Moramo razumeti, da je jesenski čas!«
»Kot da mi tega ne vemo,« ga je zavrnila Koprivčevka.
»Le da nekateri mislijo, da bodo še na sodni dan doma
župo kuhali, da jim ne bo treba umreti!« »Kršen duš,« je
Jaka iztisnil kletvico. »Nocoj smo pa res čudni in raz-
dražljivi!« Če smo že prvi prišli, bomo pa tudi prvi odšli!
To je pa vendar vseeno. Kaj še čakamo, čas zaprav-
ljamo?!«
Prišli so do bajte in hoteli vstopiti, ko jim je maček
zaprl pot. Spustil se je z okenske police na hišni prag,
naježil dlako in z repom udarjal ob tla. Samo tega je še
manjkalo. Zefa se je ta večer že tretjič pokrižala in začela
je govoriti v skrivalnicah: »Sem si mislila, da je Urša
umrla v grehih; tole tukaj ni maček, nekaj drugega
je...«
»Kaj^pa žegnana voda?« je vtaknil še Ivan svoj jezik
zraven. »Ali naj še verjamem v tisti žegen?«
Namesto Zefe seje oglasil Koprivčev Peter: »Jaz sem
takšnih misli, da počakamo še ostale. Ne bo prav, če
sami vstopimo v tujo hišo, lahko nas česa obdolžijo...«
Nobenega ni več mikalo vdirati v hišo. Pod hruško so
našli bukove panje in posedli. Toda, tudi tukaj niso
imeli miru.Prestrašili so jih polhi; v drevesni krošnji so
imeli nočno pojedino; obmetavali so jih z zgrizenimi
sadeži, kihali in godrnjali, kot da se jih za vsako ceno
hočejo znebiti. Res, nepovabljeni gostje so kmalu zapu-
stili svoje mesto. Pregnali jih niso polhi, ampak nekaj
drugega...
Ko so naši znanci premišljevali, kaj jim je storiti, je
iznad gozda pogledala luna in obsvetila vso okolico. Po
hribu so videli prijahati sključeno postavo; opirala seje
na palico in pokašljevala. Prihajala je bližje in bližje.
Nobenega dvoma ni bilo več: postava in glas, vse je
pripadalo pokojni Urši. Toda Urša je mrtva, v hiši leži...
kaj pa, če je to njen duh ? Misli so se kresale, napetost je
rastla.
»Sveta pomagavka,« je zastokala Katra in poskočila
na svojih krivih nogah. Tudi drugim seje začelo muditi
domov. Toda joj! Pozabili so karbidovko pod drevesom.
V temi so blodili po gozdu; včasih seje kdo spotaknil in
padel na tla. Oddahnili so se šele takrat, ko so za sabo
pustili gozd in se je pred njihovimi očmi zasvetila
Koprivčeva hiša.
Ivan doslej ni poznal strahu, a ta večer je tudi on
občutil grozo. Zdelo se mu je, da ves gozd živi, godrnja,
se hahlja in steguje nevidne roke proti njemu.
Na račun tistega večera so se ljudje v Podvrhu še
večkrat nasmejali, kajti žena, ki jih je pognala v beg ni
bila duh, ampak Uršina sestra - dvojčica.
Kaj pa Jaka? Seveda, njegov sloves o neustrašenosti
se je močno omajal.
Kramarji in berači oblegajo kmečke
domove
Jesen se je potopila v meglo. Začelo pa je tudi deže-
vati. Ljudje so zaskrbljeno pogledovali v nebo; nekateri
niso imeli dovolj drv za zimo, drugi še niso opravili
Jesenske prahe.na njivah.
Ivan se ni ubadal s podobnimi skrbmi. Turobni
deževni dnevi pa tudi njemu niso prizanesli.
Lotevala se ga je otožnost. Njegov pogled je begal
skozi okno, toda ničesar prijaznega ni odkril. Polje in
drevje, vse je bilo zavito v deževne oblake. Najboljše
zdravilo za njegovo duševno stanje so bili obiski, ki so
se s slabim vremenom vse pogosteje oglašali. Prihajali
so razni kramarji, berači, pa tudi brezdelneži. Sprva je
Ivan te ljudi nezaupljivo gledal, ni mu bilo všeč, da je
moral deliti svoj prostor za pečjo z njimi, ki so bili
umazani, razcapani in seveda nekateri ušivi.
Sčasoma pa se je nanje navadil in se jih celo veselil.
Prinašali so polno malho novic in dobre volje. Od teh
ljudi je zvedel marsikaj, saj so romali iz kraja v kraj in
vedeli več novic, kot so jih prinašali časopisi. Seveda, v
časopise se je smelo pisati le to, kar je bilo posvetni in
duhovni oblasti všeč; berači in njim podobni strici pa
niso imeli cenzure na svojih jezikih. Ljudje na podeželju
se niso kaj prida zanimali za svetovna dogajanja. To, kar
so izvedeli ob nedeljah v cerkvi, jim je povsem zadosto-
valo. »Kaj bi kmet s politiko?« so govorili, »z njo naj se
ukvarjajo šolani in za te stvari plačani ljudje.«
Ivan pa se ni strinjal z njimi. Imel je veliko časa za
razmišljanje, politika gaje začela zanimati. Prepričanje
bil, da fašizem in nacizem prinašata narodom veliko zlo.
Ob nedeljah ah ob raznih prilikah, ko so se pri Koprivče-
vih zbrali sosedje, jim je Ivan poskušal to razložiti in jih
pritegniti v diskusijo. Toda na žalost, nihče mu ni prislu-
hnil. Spoznal je, kako težko je preprostim ljudem zbu-
diti zanimanje za stvari, ki se ne tičejo njihove zemlje in
kmetovanja. V jezi in užaljenosti jim je nekajkrat vrgel v
obraz: »Ljudje, vi samo kimate farjem, ne znate pa
razmišljati s^ svojo glavo. Kam vas bo to privedlo, vas
vprašam? Časi, ki se nam bližajo, bodo zahtevali
odločne ljudi, ne mevže!«
»Takle revež, kot si ti, nam bo pamet solil!« so ga
zavrnili. »Seveda, ti lahko čvekaš, ko nimaš nič, kaj pa
mi?!«
Ivan je spoznal, da se je prenaglil Ljudem je treba
pustiti časa za prebujanje. Kako rad bi jim povedal, da
časa ni več veliko, a kaj bi to komu koristilo.
Zima je bila tisto leto zgodnja. Sneg je naletaval dan
za dnem. Sosedje so delali gazi od hiše do hiše; pri-
skočili so na pomoč onemoglim ljudem, ki tega dela
niso več zmogli, jim nanosih vode in drugih za življenje
prepotrebnih stvari.
Ko je sneg pobelil polja, seje tudi Ivan za par mesecev
poslovil od polj, travnikov... Njegove potke so bile
zasute s snegom, zameteni pa so bili tudi vsi prostori,
vsa mesta, kjer je ob sončnih dneh posedal. Navsezad-
nje pa tudi to ni bilo slabo. Domači so imeli več časa,
kramljali so z njim, opravljali razna dela, brali so knjige
in si pripovedovan stare zgodbe. Pa gaje spornin zopet
potegnil v otroštvo; očetove besede so oživele: »Kadar
zapade sneg tam na. Kozjanskem, se otroci sankajo in
delajo sneženega moža...«
NOVI TEDNIK - STRAN 23
Nagradni razpis
1. nagrada 700 din
5 nagrad po 300 din
Pri žrebu bomo upoštevali le pravil-
ne rešitve, pošljite jih najkasneje do
torka 2. 7. 1985 do 9. ure. Rešene kri-
žanke lahko prinesete tudi osebno, na
vhodnih vratih je poštni nabiralnik.
Na kuverto napišite NAGRADNA
KRIŽANKA in svoj točni naslov.
Rešitev nagradne icrižanlce
Vodoravno: NB, PANOGA, OPOR-
TUNIZEM, KARIERIZEM, RADEN-
CI, BARD, IREC, UTAJA, OR, TITA-
NIC, AMARO, AKER, KORMORAN,
DRSNIK, TOV, OTOOLE, APOTE-
KA, JAMA, LOLLAND, UTEHA, LE-
ŠEK, AARAU, CAL, SKET.-
Izid žrebanja
1. nagrado 700 din prejme: Peter
Vrečko, 63231 Grobelno 6,
5 nagrad po 300 din prejmejo: Greta
Labohar-Škoberne, Rimska 4a, 63270
Laško, Kari Vitanc, 1. V. Vlahoviča 51,
63320 Titovo Velenje, Alojz Zupane,
63232 Ponikva 5, Kristina Korenjak,
Dečkova 54, 63000 Celje, Franc Sever,
C. na Grad 64, 63000 Celje.
Nagrajencem iskreno čestitamo!
Nagrade boste prejeli po pošti!
NAGRADNO
VPRAŠANJE
Tokrat bomo z našim vpraša-
njem posegli na področje ori-
tentacije v naravi. Za obvlado-
vanje prostora v človekovi bliž-
nji in daljni okolicije danes na
voljo veliko trehničnih pripo-
močkov. Seveda, pa razne topo-
grafske karte, busole, kompasi,
višinomeri in slično, niso vedno
pri roki, še posebej takrat ne, ko
se iznenada izgubimo v prirodi
na neznanem področju. Takrat
nam pomagajo le stare izkušnje
iz taborniških let, zato ni slabo
če si od časa do časa osvežimo
najnujnejše potrebno znanje.
Precej točno orientacijo lahko
izvršimo s pomočjo navadne,
vendar točne ure. V vodoravni
legi jo toliko časa vrtimo, da ma-
li urni kazalec kaže točno smer
proti soncu. Kot med zamišlje-
no smerjo malega kazalca in za-
mišljeno smerjo ki teče od sre-
dine ure skozi označbo 12, raz-
polovimo in dobimo točno smer
ki kaže na...!
Ali kaže na sever ali na jug
napišite v nagradni kupon.
Žreb bo med reševalce razde-
lil šest nagrad: 700 in petkrat po
300 dinarjev. ^
Križanka 2+1
Vodoravno: 1. parnaška nimfa po
kateri se imenuje preroški izvir v Del-
fih, 5. tropska ovijalka, 8. del zobovja,
9. krvoločen človek ki si nadene volčjo
podobo po ljudskem verovanju, 11.
kronika, letopis, 13. OZD v Celju, ki
izdeluje športna oblačila, 14. vaditelj
nekega športnega moštva, 16. izrael-
ska luka, 17. preprost čoln narejen iz
debla enega drevesa, 19. priprava za
prenos ponesrečenca, 21. osebni za-
imek, 22. osnovni ton glasbene lestvi-
ce, 24. kratka moška suknja, 25. vnetje
sluznice, 28. literarna zvrst z vidno po-
nazoritvijo, 31. glasbenik Soss, 32. ke-
mijski element (AS), 33. vrsta igre na
srečo.
Navpično: 1. ameriški filmski reži-
ser (Elia), 2. del stanovanja, 3. košarkar
Daneu, 4. angleški kemik in fizik kije
odkril osnovni zakon kemije (John), 5.
vodja stranke, 6. krilo rimske legije, 7.
kovaška priprava, 10. poljski naravo-
slovec, utemeljitelj heliocentričnega
nauka (Nikolaj), 12. pokrajina ob Balti-
škem morju, sedaj ena od sovjetskih
republik, 15. ravnateljstvo, rektorjev
ured,16. gorski reševalni čoln, 17. eno-
grbi velblod, 18. glavni števnik, 20. ve-
lik japonski pristan, 23. snov za nete-
nje, 24. kraj na slovenskem Krasu, 26.
francoski komik (Jacqgues), 27. operni
spev, 29. sled ladje na.vodi, 30. dražilni
listi arabskega grma.
Rešitev iz 24. številke
MALA MAGIČNA KRIŽANKA
LAKŠMI, AKOLADA, KOPEL, KV,
ŠLEP, ATO, MAL, URAR, ID, ARIJA,
AKTAJON, VORANC.
Magični Icvadrat
1,1. zloglasna krčma, 9,2. pomemben
starorimski pravnik (Emilij), 10, 3. ep-
sko pesništvo, 11,19. konec polotoka,
12,4. hrvaška pokrajina, 13,17. boksar
Rusevski, 14,5. lepa bosanska reka,
15,15. slog, živlenjski način, 16,6. ni-
kelj, 17,13. grška boginja modrosti,
18,7. nevarna bolezen, rak, 20.8. itali-
janski kipar iz konca 12. stoletja (Be-
nedetto).
Magični
lik
1. jadranski otok
pri Splitu, 2. izde-
lovalec krtač, 3. če-
ški realistični pisa-
telj (Karel), 4. mu-
čena oseba, 5.
majhna mlaka, lu-
žica.
HOROSKOP
• OVEN 20. 3.-20. 4.
Kmalu sc bo stanje poslabšalo v toliki meri. da ste lahko zaskrb-
ljeni. Izogibajte se prepirom, ki ne prinašajo nič dobrega. Na hitre
uspehe ne računajte, zadovoljive rezultate pa boste dosegli s tru-
dom. V družbi bodite popustljivi vi. Tisto, kar, želite, poiščite sami.
• BIK 21. 4.-20. 5.
Morali bi biti bolj previdni pri dejanjih, ki zadevajo vašo okolico.
Nekdo vam ni naklonjen, zato so prepiri pogosteši. Izogibajte se
stikov, ki ste jih gojili prej. Sprememba denarnega stanja je odvisna
od vas. Kar se bo zgodilo, se že dogaja.
•"dvojčka 21.5.-2l76^
Pričakujte manjše nesporazume in nerazumevaja v zvezi s poslov-
nimi razgovori. Pričakujte zastoj, kljub vsemu pa se mu lahko izog-
nete s takojšnjo realizacijo začetih obveznosti. V osebnem življenju
boste zadovoljni. Nekaj je zelo skrivnostno, zato ste v dilemi.
• RAK 22. 6.-22^
Neugodno obdobje gre v zaton, pojavljajo pa se izboljšanja na vseh
področjih. Posebej boste zadovoljni v službi, pa tudi zaostalo delo
bo rodilo dobre rezultate. Izogibajte se dogovorov, ki so vezani na
denar. Potovanje ne prinaša večjih sprememb. Samo z gledanjem
ne boste zadovoljni.
• LEV 23. 7.-23. 8.
Ugodni dnevi prinašajo rešitev zaostalih nalog in nove obveznosti.
Vse bo potekalo dobro, zato ste lahko zadovoljni. V družabnih sti-
kih ne pretiravajte, sicer boste posledice kmalu čutili. Vztrajajte, da
bo po vašem, vendar počasi in oprezno.
• DEVICA_ 24. 8.-23. 9.
Stanje ni posebno neugodno, pa tudi nič posebno novega se ne bo
pripetilo, ne v službi in ne doma. Kmalu pričakujte problem, na
katerega niste računali in vas bo spravil v zelo slabo voljo. Kljub
vsemu nekaj zatajite. Novo poznanstvo prinaša nekaj novega.
• TEHTNICA 24. 9.-23. 10^
Dobro se boste počutili in tako reševali različne naloge. Vaš.e dobro
počutje bo občutila tudi okolica, čeprav bolj vaša osebna, kot služ-
bena. Kakor koli, če. boste v sili, vam bodo pomagali drugi.
Ponudbo jemljite zelo resno.
• ŠKORPION 24. 10.-22. JlT
Pred vami so številni družabni stiki. Spoznali boste tudi nove ljudi,
ki vam bodo samo v korist. Izogibajte se hitrih odločitev. Čeprav to
ni v vaši naravi, ste trenutno na tem. V denarnem pogledu ne bo nič
novega. Surovost je zaželjena samo v izjemnih priložnostih.
•^STRELEC 23.11.-21.12.
Prihajate v obdobje, ko boste obvladali položaj, zato priložnost izko-
ristite. Pričakujte resne naloge, ki jih morate uspešno končati. V
službi vas nekdo odkrito podpira pri vsem. kar delate. Pred vami so
tudi doma lepi dnevi. Niste tako naivni kot izgleda.
KOZOROG 22. 12.-2a.T
z osebami, s katermi sodelujete, se boste zelo dobro razumeli.
Kmalu boste dobili za vaše delo javno pohvalo, za kar boste zado-
voljni. Novih in velikih obveznosti ne bo. vendar vas stanje naj ne
uspava. V osebnem življenju boste doživeli nekaj lepega. Na odkrit
predlog reagirajte odkrito.
• VODNAR 21. 1.-19. 12.
Pred vami je nekaj zaostalih nalog, zato bodite oprezni. Obnašajte
se, kot da .se nič ne dogaja in vse bo v redu. V osebnem življenju
boste lahko nabrali energije in moči za reševanje problemov službe-
nega značaja. Neko srečanje bo prineslo nasproten učinek od priča-
kovanega.
• RIBI 20. 2.-20. 3.
Splošno stanje se izboljšuje. Kar vas je mučilo do sedaj, vas ne bo
več. Ne iščite družabnih stikov, če m potrebno. V nasprotnem boste
izzvali nepotrebne posledice. V družini se boste morali nečemu
odreči. Samo vi veste, kaj bi vas zares osrečilo. « ,
24. STRAN - NOVI TEDNIK
27. JUNIJ 1985
Ekološki problemi ozračja in dihala
(Nadaljevanje iz 23. številke)
Torej bistveno izboljšanje ozračja
v Celju. In sedaj k dihalom, katerim je
onesnažen zrak še posebej škodljiv, saj
so vhodna vrata za zrak. Praviloma di-
hamo skozi nos, čeprav mnogo otrok
diha skozi usta zaradi povečane žrelni-
ce, mandelnov ali pa anomalij nosnega
pretina.
Ko sem statistično primerjal obole-
vanja na dihalih, je imela predšolska
mladina v Celju med 1968 in 1976 21,3
do 78,5 obolenj na tisoč otrok, vse dru-
ge občine v regiji skupaj pa med 13 in
28,8 na tisoč. Pri šolarjih je ta razlika
manjša, saj je njihov organizem in di-
hala že odpornejši, v Celju je bilo na
dihalih bolanih 12 do 23 na tisoč, drug-
je le 8,6 do 24 na tisoč. Omeniti mora-
mo, da v tistih lejih obsegajo obolenja
dihal kar 23,8 odstotka v.seh obolenj v
regiji, ki se zdravijo v ambulantah. V
predšolski dobi je obolenj dihal skoro
50 odstotkov od vseh bolezni, pri šo-
larjih pa 31,4 odstotka. V jugoslovan-
ski populaciji so avtorji trdili, da je
poprečno obolevanje dihal pri 20 od-
stotkih ljudi. Tudi v letih 1981 in 1982
je struktura obolevanja dihal po prvih
ambulantnih pregledih med 20,9 in
24,8 odstotka. Pri predšolskih otrocih
so dihala prizadeta v 42,6 do 49,9 od-
stotka pregledov, v istih letih pri šolar-
jih pa med 27,7 do 35 odstotkih. Toliko
o pomenu obolevanja dihal, ki so prak-
tično kjerkoli okoli prvega mesta.
Nadaljnje raziskave statističnih po-
datkov v devetletnem omenjenem ob-
dobju so pokazale tudi razlike med po-
sameznimi lokacijami na dihalih. Tako
so bile akutne infekcije dihal (gripe,
prehladi) v Celju pogostejše, kot izven
urbanega industrijskega okoliša. Sma-
tramo, da stalno draženje sluznice, po-
navljajoča vnetja zmanjšujejo odpor-
nost tudi nasploh, pa je v času pogo-
stejših masovnih infekcij sprejemlji-
vost za viruse in bakterije večja. Seve-
da, lahko sklepamo, da je stanje na-
sprotno tam, kjer je onesnaženje manj-
še, manj draženja, manj škodljivih
aerosolov, alergenov, plinov. Tako je v
opisovanem obdobju bilo v Celju zara-
di akutnih respiratornih infektov (gri-
pe, pljučnice, akutni katarji) pri pred-
šolskih otrocih med 107 do 222 na tisoč
otrok, izven v okolišnjih občinah pa
24,7 do 43,8 na tisoč v posameznih le-
tih. Pri šolarjih je bila pogostost v Ce-
lju med 15 in 141,8 na tisoč izven Celja
(sedem občin v regiji) pa med 13,5 do
43 na tisoč. Torej, razlika je očitna,
delo v dispanzerjih pa podobno, kot
tudi registracija, navodila in metodo-
logija.
Kronični bronhitis in astma pri otro-
cih v letih 1968 do 1975 je bil pri pred-
šolskih otrocih med 77,9 do 344,5 na
tisoč otrok, v ostalih občinah skupno
pa med 14,8 in 71,6 primerov na tisoč
otrok. Pri šolarjih pa med 13 in 61 na
tisoč (le osemletke) in med 5,3 do 29,2
izven Celja. Torej tudi pri teh boleznih
dihal so kljub možnim statističnim na-
pakam, manjši razliki v metodologiji
dela in registracije razlike še očitne, ki
bi govorile tudi o vplivu onesnaženega
ozračja na naše zdravje, ozir. tako ob-
čutljive organe, kot so dihala otroka.
Toliko o problematiki, o kateri govori-
mo, pišemo, pa jo tolikokrat zanemar-
jamo in ne saniramo. Zato v nadaljeva-
nju tudi o novih pogledih na alergolo-
gijo, alergizacijo telesa pri astmi in
senskem nahodu.
Piše: prof. dr. sc. dr.
JANEZ KRAŠEVEC
Lestvici Radia Celje
Zabavne melodije:
1. WE ARE THE WORLD - USA FOR AFRIKA
2. ZA MILION GODINA - YU ROČK MISIJA
3. TOGETHER IN ELECTRIC DREAMS - GIORGIO
MORODER WITH PHILIP OAKEY
4. MARGARETA-GLOBUS
5. KAMION-OK
6. ZORA JE SVANULA - NEDA UKRADEN
7. GU GU PLAY FOR YOU - GU GU
8. NAVALI NAROD NA GOSTILNE - JANEZ BONČINA
BENČ
9. NAD MESTOM SE DANI - DITKA HABERL
10. EVERY TIME YOU GO AWAY - PAUL YOUNG
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje
vsako soboto ob 17,15 urL
DomaČe melodije:
1. DEKLE POVEJ - SLAK
2. ČEZ PLOT - ŠIK
3. ZAIGRAJ HARMONIKA - OTAVlO BRAJKO
4. NAGELJ IN ZELENI ROŽMARIN - SAVINJSKIH 7
5. DOLGE CESTE - OGLARJI
6. NAJIN SVET ŽELJA - SLAVČEK
7. SONCE SIJE ZA VSE LJUDI - DOVŽAN
8. POLKA, VALČEK IN ROČK IN ROLL- HENČEK
9. MAMICA - MATIJA SLAK
10. KJE HODIŠ OČKA-KUMER
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje
vsak ponedeljek ob 17,15 uri.
Nagrajenca: FranciZavašnik, Drešinja vas 12d, Petrovče
Ivan Pfeifer, Orožnova 2, Celje
Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje,
Trg V. kongresa 3a, Celje
Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanci izberejo
v prodajalni MELODIJA v Celju.

Rododendroni v vrtu
Rast in družba rododendronov. Rod
rododendronov spada v družino vresnic
(FJricacae), kamor spadajo tudi boroav-
nice (Vaccinium), pomladanska resa
(Erica) in jesenska resa (Calluna). Kakor
borovnice, podobno tudi rododendroni
najbolje uspevajo v rahli senci, ki jo de-
lajo drevesa z visokimi krošnjami. Ce jih
sadimo v vrtu, kjer ni dreves, jih posadi-
mo na mesta, kjer jih jutranje in po mož-
nosti še opoldansko sonce ne bo obseva-
lo. Važna je še zaščita proti vetru, pred-
vsem jim škodujejo mrzli zimski in suhi
vetrovi. Ti namreč povzročajo premoč-
no izhlapevanje vode skozi listje. Najpri-
mernejša so tista drevesa, katerim kore-
nine rasejo bolj v globino. Na primer vse
vrste borov. Nikakor pa ne breze, ki
imajo plitke korenine. Seveda pa rodo-
dendroni ne smejo biti v popolni senci.
V tem primeru bi se poganjki preveč
potegnili, postali bi neodporni proti bo-
leznim in tudi cveteli ne bi.
Ob rododendronih prav lepo uspevata
pomladanska in jesenska resa, nadalje
lilije, kresnice (ki cvetijo poleti, ko so
rododfcndroni že davno odcveteli) in še
mnoge rastline, ki uspevajo v kisli
zemlji.
Prihodnjič: Zemlja in saditev rododen-
dronov.
HORTIKULTURNO DRUŠTVO
CELJE
BRALCI
SVETUJEJO
• Če sumite, da je v mleku
voda, lahko to preverite.
Vzemite navadno iglo, jo
operite v alkoholu, in poča-
kajte, da se posuši. Nato jo
namočite v mleko. Če bo či-
sta, ko jo izvlcčete, pomeni
to, da je v mleku voda. Če pa
je pokrita z rahlo mastno pa-
tino in se na vrhu igle zadrži
kapljica mleka, ste lahko
prepričani, da mleko ni me-
šano z vodo.
IVAN STRMOLE,
Celje
RECEPT TEDNA
Jagnječje pastetke
Potrebujemo :600 g zmrznjenega listnatega testa, 400 g
jagnjetine, 50 g prekajene slanine, pol čebule, 2 žlici oliv-
nega olja, pol žličke soli, pol žličke mlete sladke paprike,
žlico sesekljanega drobnjaka, jajce in rumenjak.
Listnato testo odtalimo. Jagnjetino in slanino razrežemo
na kocke in drobno sesekljamo. Čebilo olupimo, jo drobno
sesekljamo in jo prepražimo na olju, dodamo slanino in
dobro prepražimo. Dodamo jagnjetino in vse skupaj še pra-
žimo pet minut. Večkrat pomešamo, posolimo in popo-
pramo. Dodamo drobnjak in jajce ter vse skupaj dobro
premešamo. Odtaljeno listnato testo razvaljamo na pomo-
kani deski. Testo razrežemo na kvadrate, razdelimo nanje
mesni nadev in jih prepognemo tako, da dobimo trikotnike
in jih po robovih temeljito stisnemo z viUcami. Testene
žepke položimo na mrzel, z vodo oplaknjen pekač, kjer naj
počivajo 15 minut. Nato žepke namažemo z rumenjakom in
pečemo 25 minut na 200 °C. Ponudimo vroče ali mrzle.
ZDRAVILNE RASTLINE
Kumina
Rod kumin je razširjen po vsej severni polobli in
obsega več kot 24 vrst. Majhni in beli venčni listi imajo
eno samo žilo in so v sredini zavihani navznoter.
Navadna kumina (Carum carvi L.) je do 80 cm visoka
dvoletnica z razraslim, robatim in golim steblom. Listi
so dvakrat pernato deljeni, listne krpe pa so ozko črtala-
ste. Cvetovi so beli ali rdečkasti. Navadna kumina raste
po vsej Sloveniji in jo najdemo po travnikih, senožetih
in pašnikih vse do zmernih višin. Zaradi njenih prijetno
dišečih plodov jo tudi gojijo.
Kumina ni samo priljubljena začimba, pač pa je tudi zelo
cenjeno zdravilo. Uporabljamo kuminove plodove. Nabi-
ramo jih ted^, ko prično rumeniti listi. Plodovi kumine
vsebujejo približno 4% eteričnega olja, 20% maščobnega
olja, 20% beljakovin, sladkorje, škrob, nekaj tanina, in
kalcijevega oksalata. Zelo zanimivo je eterično olje, ki ga
pridobivajo z vodno destilacijo. Sestavljeno je pretežno iz
carvona, terpena, limonena, nekaj smole, in voska.
Vse te snovi delujejo kot karminati, to je da učinkovito
preganja pline iz trebuha in pospešujejo, da popušča nape-
tost. Kot čaj ah tudi alkoholni izvleček se jemlje proti
prebavnim motnajam za pospeševanje izločanja vode iz
telesa, kot sredstvo, ki čisti pesek in ledvične kamne iz
ledvičnih izvodil. Eterično olje ima tudi močan antisep-
tični učinek in draži črevesne mišice, tako da se poveča
njihovo delovanje in s tem odneha njihova napetost, ki se
javlja kot krč. Tudi želodčna in črevesna sluznica živah-
neje izločata svoje prebavne sokove. Pospešuje tudi prekr-
vavitev vseh organov v trebušni votlini in ljudsko zdravil-
stvo uspešno priporoča kumino tudi zoper ženske težave,
kot so neredno mesečno perilo, prebavne motnje med
nosečnostjo in končno pospešuje tudi izločanje mleka.
Zoper neprijetno napihovanje si lahko pripravimo čajno
mešanico iz enakih delov nekaterih aromatičnih zelišč in
plodov in sicer iz kuminovih plodov, plodov debelega
janeža, kamilic, poprove mete ter eno veliko žlico čaja
poparimo s pol litra vrele vode, pokrijemo in pustimo
stati, da se čaj popolnoma ohladi. Spijemo skodelico po
jedi. Stari zapisi pa priporočajo pitje čaja proti težavam, ki
jih povzroča pesek in kamni v ledvičnh izvodilih, katarju v
mehuiju ter kot sredstvo zoper zashžene dihalne organe.
Tudi s čistim kuminovim eteričnim oljem si lahko
pomagamo na podoben način kot s čajem iz plodov. V ta
namen nakapamo eterično olje na kocko sladkorja (5 do 8
kapljic) in vse skup^ zaužijemo po jedi. Seveda z uživa-
njem čistega eteričnega olja ne smemo pretiravati, ker je v
prevelikih količinah strupeno.
Kumina je tudi odlična začimba, ki jo dod^amo tistim
jedem, ki rade napenj^o, kot so fižol, zelje, razne omake
itd.
BORIS JAGODIC!
RADIO CEUE
ČETRTEK, 27. 6.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami -
Obnova starega mestnega jedra, vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00
Druga poročila, 9.30 Esperanto, 10.00 Zaključek sporeda,
15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi,
16.30 Kronika, 17.00 V živo: Pred vpisom v študentske
domove, 18.00 Zaključek sporeda.
PETEK, 28. 6.: 8.00 Poročila, 8.05 Petkov mozaik, vmes ob
8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.30 Žveplometer, 10.00
Zaključek sporeda, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.00
Čestitke in pozdravi,16.30 Šport ob koncu tedna, 17.00 Kro-
nika, 17.15 Glasbo vam izbira, 17.45 turistična oddaja, 18.00
Zaključek sporeda.
SOBOTA, 29. 6.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami,
vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.05 Kuharski
kotiček, 9.15 Koledar prireditev, 9.30 Filmski sprehodi, 10.00
Zaključek sporeda, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.00
Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica zabavnih
melodij, 17.45 Kulturni feljton, 18.00 Zaključek sporeda.
NEDELJA, 30. 6.: 10.00 Poročila, 10.10 Obvestila, 10.30
Onkraj srebrne črte, 10.45 Vedno lepe melodije, 11.00 Žve-
plometer (ponovitev), 11.30 Kmetijska oddaja, 12.00 Poro-
čila, 12.15 Literarna oddaja, 12.30 Iz domačih logov, 13.00
Čestitke in pozdravi, 15.00 Zaključek sporeda.
PONEDELJEK, 1. 7.: 8.00 Poročila, 8.05 Športno
dopoldne, vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 10.00
Zaključek sporeda, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.00
Čestitke in pozdravi, 16.30 Reportaža, 16.45 Nove plošče,
17.00 Kronika, 17.15 Lestvica domačih viž, 17.45 Športni
pregled, 18.00 Zaključek sporeda.
TOREK, 2. 7.: 8.00 Poročila, 8.05 Iz sveta glasbe, vmes ob
8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 10.00 Zaključek sporeda,
15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi,
16.30 Srečanje z leti, 17.00 Kronika, 17.15 Iz arhiva resne
glasbe, 17.45 Iz delovnih organiazcij, 18.00 Zaključek spo-
reda.
SREDA, 3. 7.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami: Organi-
zirano preživljanje prostega časa, vmes ob 8.30 Obvestila,
9.00 Druga poročila, 9.30 Koledar prireditev, 10.00 Zaključek
sporeda. 15.00 Poročila. 15.10 Obvestila. 16.00 Čestitke in
ozdravi, 16.30 Iz krajevnih skupnosti, 16.45 Iz zakladnice
zborovske glasbe. 17.45 Aktualno, 18.00 Zaključek sporeda.
27. JUNIJ 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 25
Keramična industrija Liboje
gre odločno v korali s časom
y Ubojah praznulelo letos 170-letnlco dela
Da gre Keramična industrija Liboje red
v koralt s časom dokazujejo tudi načrti, ki
jih imajo za razširitev proizvodnje. Z deli
pri največji investiciji, postavitvi »bisk-
vitne« peči oziroma peči za prvo žganje
keramike, bodo pričeli marca prihodnjega
leta. Poleg te, največje investicije za poso-
dobitev proizvodnega procesa v delovni
organizaciji, pa pripravljajo v Keramični
industriji Liboje še nekaj novosti. Za vse
skupaj je značilno to, da jih bodo skorajda
v celoti krili z lastnimi sredstvi, saj se še
predobro zavedajo kako varljivo in neza-
nesljivo je danes pretirano zadolževanje.
Od Šmidlove tovarne je minilo
že 170 let
Letos mineva 170 let, kar ie bila zgrajena ob
levem pritoku Bistrice Smidlova tovarna.
Ugodne naravne danosti, dobra keramična
glina in kremenčev pesek v okolici Liboj so
v tistih časih, ki jih poznamo tudi kot plod-
na leta razvoja industrije na Slovenskem,
pogojevala gradnjo keramične tovarne. Že v
tistih časih so v Libojah najprej izdelovali
predvsem okrasno, z izrednim umetniškim
okusom izdelano keramiko in kasneje po-
pularno štajersko kmečko keramiko, ki so
jo krasili z ročno izdelanimi slikarijami.
O tem, da so bili začetki keramične indu-
strije v Libojah uspešni, pričajo tudi številni
eksponati iz konca sedemdesetih let devet-
najstega stoletja, ki jih lahko najdemo v
muzejskih in tudi zasebnih zbirkah starih
umetnin. '
Ob osvoboditvi nov veter
Proizvodnjo je bilo potrebno večati, prila-
gajati proizvodne programe svetovnemu tr-
žišču, saj so se v Keramični industriji Liboje
kaj hitro zavedaU, da bodo uspešni le, če
bodo svoje izdelke prodajali tudi na tujem.
Tako so v tovarni kmalu po vojni zgradili
novo prodorno peč, remontne delavnice,
skladiščne prostore, zamenjali so plinski ge-
nerator in obnovili del oblikovalnih
stružnic.
Seveda pa je bilo vse to dovolj le za zače-
tek. Preveč bi bilo naštevanja, če bi hoteh
napisati vse novosti in prizadevanja za po-
sodobitev proizvodnje v Keramični indu-
striji Liboje.
Morda pa bi prizadevanja zadnjih desetih
let vsaj delno pojasnila dobre poslovne re-
zultate, ki jih danes dosegajo v Keramični
industriji Liboje. Leta 1975 so zgradili nove
skladiščne prostore, stare pa so preuredili
za proizvodnjo. V tem letu so uredili tudi
laboratorije za preizkuse keramičnih suro-
vin, materialov in gotovih izdelkov. Tri leta
kasneje so zgradili novo strugamo in kupili
avtomatsko linijo za izdelavo skodelic. Iste-
ga leta so skupaj z nemško tovarno Avgust
Gundlach in ljubljanskim Tehno-unionom
vključili v proizvodnjo tudi nov obrat za
izdelavo grafitnih livarskih loncev in pribo-
ra. V naslednjih letih so zgradili še novo
sodobno industrijsko trgovino, obrat druž-
bene prehrane ter postopno posodabljali
vozni park. V zadnjih dveh letih pa so temu
dodali še obnovitev skladiščnih prostorov
za embalažo.
Keramična industrija Uboje
danes
Fizični obseg proizvodnje so v Keramični
industriji Liboje iz predvojnih 740 ton pove-
čali za skoraj petkrat in je v letu 1984 znašal
3600 ton. Temu primerni so tudi finančni
rezultati poslovanja. V lanskem letu je ce-
lotna delovna organizacija ustvarila 1242
milijonov din z izvozom, ki znaša trideset do
štirideset odstotkov proizvodnje, pa so za-
služili 2 milijona 288 tisoč dolarjev. Kera-
mična industrija Liboje izvaža predvsem na
tržišča Zvezne republike Nemčije, Velike
Britanije, Avstrije, Italije, Francije, Belgije,
Nizozemske in Sovjetske zveze.
Za svoje delo so delavci Keramične indu-
strije Liboje prejeli na Zagrebškem vclcsej-
mu tudi priznanje za oblikovanje izdelkov.
To in pa sodelovanje predstavnikov iz Liboj
na vseh sejmih in predstavitvah proizvod-
nih programov keramike v tujini, saj le tako
lahko spremljajo in pravočasno izvedo za
vse novosti, odraža tudi dobro sodelovanje
razvojne službe v prizadevanjih za še boljše
poslovanje.
Bistro, ki ni na koncu ulice
¥ šmartnem so odprli bistro Franca Volaska
Pred mesecem so v
Šmartnem v Rožni dolini
odprli nov prijetno urejen
gostinski lokal - bistro
Franca Volaska. V njem so
gostu že takoj v začetku po-
stregli s kuhanimi in peče-
nimi kračami ter z narezki z
domačim kruhom ter širo-
kim izborom pijač. Seveda
pa je dober začetek nareko-
val tudi skrb za nadaljeva-
nje dobre ponudbe.
Tako načrtujejo v poletnih
mesecih še nekaj novosti za
že tako nov lokal. Na vrtu,
kjer bo prostor našlo še ne-
kaj gostov več, bodo priprav-
ljali jedi na žaru, poskušali
pa bodo prirejati tudi plese
ob živi glasbi. Za Šmartno,
ki slovi po lepi okoUci in šte-
vilnih prijetnih sprehajalnih
poteh, je to gotovo pridobi-
tev. Posebno pa bodo nove-
ga lokala veseli vsi, ki radi
gobarijo ali posedajo ob
Smartinskem jezeru in čaka-
jo, da se na trnek ujame
kakšna riba. Od jezera do no-
vega lokala je namreč ravno
toliko minut hoje, da ribiča
mine nejevolja nad slabim
ulovom ali pa pretirano nav-
dušenje nad dobrim pri-
jemom.
V prenovljenem, prijetno
urejenem lokalu z belo pre-
pleskanimi stenami in lese-
nimi opaži, imajo zaenkrat v
točilnici in posebni sobi pro-
stora za štirideset ljudi. Rde-
ča in bela domača vina iz vir-
štanjskega vinorodnega oko-
liša, točeno pivo in vse ostale
pijače, posebno pa še koktej-
li, ki so postali že prava hišna
specialiteta novega bistroja
se bodo žejnim gostom še
posebej prilegli. Kot smo že
zapisali, pa tudi lačni ne bo-
do odšli praznih želodcev.
In, če že nismo preveč iz-
dali o tem, da v okolici
Šmartnega rastejo gobe in če
se morda odločate, kje bi z
družbo preživeli prijeten ve-
čer, potem zavijte v bistro
Franca Volaska v Šmartnem
v Rožni dolini. In če se pona-
vadi radi prepričate, da bo v
lokalu res prostor, preden ga
obiščete, potem lahko pokli-
čete telefonsko številko 772-
198 in se najavite.
26. STRAN - NOVI TEDNIK
27. JUNIJ 1985
27. JUNIJ 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 27
V Bricmanovi gostilni vam bodo ponudili postrvi
Včasih se splača biti ratioveden In pokukati ¥ gostilno, kot naprimer v Bricmanovo v Tepanju
Približno leto dni je od ta-
krat, koso krajani Tepanja
dobili novo gostilno. No, čisto
nova vendarle ni bila, ker je
Ida Bricman, ki sedaj vodi ta
lokal, preizkusila svojo spo-
sobnost (in človek bi rekel, da
je bilo vmes tudi malo trme) s
preurejanjem starega gostiš-
ča. Če ste poznali ta lokal
pred obnovo in ga primerjate
s tem, kar v gostilni lahko vi-
dite danes, potem je trditev,
da je včasih malo trme kar
dobro, povsem pravilno.
Seveda pa trma sama po sebi
ni bila dovolj. Veliko časa, tru-
da in neprespanih noči, ko je
Ida razmišljala kako bi se dalo
še kaj preurediti, je bilo po-
trebno žrtvovati. Dela pa so -
tako nam je povedala Ida -
včasih tako počasi napredova-
la, da bi človek kar obupal in
vse skupaj pustil. A potem, ko
je bilo vloženo že toliko denar-
ja, na obup nihče več ni pomi-
slil.
In, ko človek danes prestopi
prag Bricmanove gostilne in
uzre vso notranjost, lepo pre-
pleskane stene, lesene opaže in
z opečno steno podaljšano to-
čilnico pomisli, da bi bilo res
škoda obupati in pustiti začeta
obnovitvena dela.
Včasih se tudi za
»neuglednim«
pročeljem sicriva ka\
lepega
Ob cesti iz Tepanja v Sloven-
ske Konjice zagleda človek na
desni strani ceste staro hišo s
katere odpada omet in le majh-
na, ob straneh razbita ploščica,
ga opozarja, da je tukaj gostil-
na. Vsakdo bi pomislil, da se za
takšnim pročeljem skriva
kakšna beznica, še imena go-
stilna nevredna.
A tokrat, gostu v zadovolj-
stvo, ni tako. Stari rek, da oble-
ka naredi človeka, lahko tukaj
malo zaobrnemo in rečemo, da
nikakor ni pravilno soditi le po
tistem, kar vidimo zunaj. Ob
vstopu v Bricmanovo gostilno
obiskovalcu že na vhodnih
vratih zaveje naproti domač-
nost. Pogled po stenah in či-
stih platnenih prtih, ki prekri-
vajo mize, to le potrdi. Ob tem
naj povemo še to, da sploh ni
tako teško ustvariti domačega
vzdušja.
Le malo izn^dljivosti je po-
trebno. Kdo bi si mishl, da ko-
ruzni storži, nek^ slik in rože,
s katerimi so okrašene stene.
tako spremenijo prostor! Svoje
seveda dod^^o leseni opaži in
opečna stena, s katero je pre-
grajena točilnica. Ob točilnem
pultu se lahko kar tre ljudi, pa
bo gost v nekoliko dvignjenem
in od točilnice le z opečno ste-
no pregrčyenim prostoru imel
občutek, da je v gostilni sam.
Kaj Je V gostilni
mogoče naročiti?
Tiha, počasna glasba - veči-
na skladb nosi v sebi vsaj pri-
dih dalmatinskega melosa - to
domačnost le še dopolnjuje.
Glasbeno skrinjo imajo na-
mreč v Bricmanovi gostilni
uravnano na »sobno slišnost«!
Morda gosta, ki je prvič v go-
stilni, prav ta glasba pritegne
in spodbudi, da jo primerja s
sicer običžgno vreščečo in
predvsem hreščečo glasbeno
ponudbo.
Že takoj, ko so začeli z obnovi-
tvenimi deli, je Ida sklenila, da
bo v njeni gostilni že v začetku
širok izbor jedi in pijač. Boste
presenečeni, če vam bodo v
Tepanju na vprašanje: »Ali se
da pri vas tudi k^ na hitro po-
jesti?«, odgovorili so, da imajo
postrvi, krače, domače klobase
in tudi ostale jedi, ki vam jih
po naročilu hitro pripravijo.
No, k takšni hrani se še kako
prileze tudi kozarec domačega
vina iz virštanjskega vinorod-
nega okoliša. Seveda pa vam
bosta Ida in Marija Kokotec,- ki
ji pomaga pri strežbi, prijazno
ponudili tudi točeno pivo in
vse ostale pijače, žejnemu
otroku, če se boste v konjiški
konec podali na izlet z družino,
pa hitro postavili na mizo ko-
zarec osvežilnega soka.
Na izlet, da bi šil v
konjišifi konec?
če ne poznate okoliških kra-
jev, potem bo tole priporočilo
kar pravšnje. Na kratko bomo
napisali kam vse se iz Tepanja
lahko odpravite. Prijeten ko-
nec tedna lahko preživite na
Rogli. Iz Tepanja seje potreb-
no podati proti Oplotnici in na-
prej do Peska, pa ste po nekaj-
urni lagodni hoji že na Rogli.
Pravite, da je predaleč? Imate
morda v družini kakšnega
strastnega ribiča? Če je tako,
potem bo najbolje, da ostanete
kar bližje Tepanja. Za ribiče bo
prijetno namakanje trnkov v
Oplotnišico ali Dravinjo, vi pa
boste v okoliških gozdovih
lahko nabrali nek^ gob in na-
polnili kakšen vrč z borovnica-
mi. In če se boste podali na
izlet že zjutraj, Tsoste po prijet-
nem preživetem dnevu imeli
priskrbljeno tudi večerjo. Z ri-
bami, gobami ali pa samo z
gozdnimi sadeži se že da pre-
hraniti prazne želodce, ki se po
napornem, a prijetno prežive-
tem dnevu še glasneje oglaša-
jo, kajne?
In, če vas slučajno skrbi, da
bi v Bricmanovi gostilni ne na-
šli prostora zase, lahko pokli-
čete telefonsko številko 751-
558 in se vnaprej najavite. Ida
pravi, da siceršnji odpiralni
čas od 10. do 23. ure za zaklju-
čene družbe tudi malo nateg-
nejo. Da je to res, samo še pri-
petljaj maryše družbe, ki je v
Bricmanovi gostilni postala
lačna le pol ure pred zapira-
njem lokala. Ne boste verjeli,
postregli so jim z zrezki in Ma-
rija, ki je prinesla na mizo zaže-
leno hrano, ni prav nič postra-
ni gledala gostov, ki so postali
tako pozno lačni!
Ponavadi res ni časa, da bi obe, Ida Bricman, Iti vodi lokal in Marija Kokotec,
ki ji pomaga pri strežbi, takole stali za točilnim pultom. A za nasmeh v
fotografski objektiv sta se le dali prepričati.
Za vnaprej čaka Bricmanove še veliko dela. Ida pravi, da bi najprej radi
popravili streho, obnovili fasado in ob strani hiše uredili še teraso, tako da bi
lahko prirejali tudi plese.
Slovenci!
Turisti so na pragu naše dežele. Zasedli bodo naše ceste. Za-
sedli bodo naša mesta in vasi. V naše gore se bodo vzpenjali.
Poselili bodo našo obalo in uživali v našem morju.
Slovenci In Slovenke I
Ti turisti so naši gostie! Od nas ne bodo terjali ničesar, priča-
kovali pa veliko.
Poskrbimo le, da bodo radi prihajali k nam in da se bodo do-
mače počutili. Poskrbimo, da sc bodo še vračali, ker jim bo
všeč dežela in njeni ljudje.
Tega smo zmožni!
Zmožni smo ohraniti deželo lepo. Zmožni smo odstraniti eko-
loške posledice starih grehov in preprečiti nove. Zmožni smo
premagati miselnost, ki je uničila in še uničuje najlepše primer-
ke naše tradicije. Zmožni smo, naposled, tudi v teh časih ohra-
niti dostojanstvo, n& da bi zapravili prijaznost, ki si jo vsak-
do želi, kadar pride v tujo deželo.
V turizmu ie naša prihodnost! Ohranimo in razvijajmo svojo
deželo tako, da bodo tudi drugi prihajali k nam. Odprtost je
pogoj za preživetje in razvoj malih narodov. Bodimo odprti,
bodimo samozavestni, ohranjajmo tisto, kar je že stoletja te-
melj naše samobitnosti!
28. STRAN - NOVI TEONIK
27. JUNIJ 1985
AVTO-MOTO DRUŠTVO ŠLANDER CELJE
CELJE, LJUBLJANSKA 37
Moto s katerim že vrsto let sprejemajo
v Avto moto društvu Šlander na Ljubljan-
ski 37 svoje stranke, je vsem članom te-
ga društva dobro znan. Za vse tiste, ki že
razmišljate ali bi postali član društva ali
ne, pa ga naj še enkrat napišemo - »Vse
na enem mestu za motoriziranega ob-
čana!«
In kaj je tisto »vse na enem mestu«?
Preveč prostora bi porabili, če bi vam ho-
teli podrobno predstaviti vse dejavnosti
Avto moto društva Šlander Celje. Zato
vam danes predstavljamo njihovo delo le
na kratko:
- opravljajo vsa mehanska in avtoelek-
trična popravila osebnih vozil, premonta-
žo in uravnoteženje koles, menjavo olj in
pranje strojev.
- v avtopralnici nudijo pranje osebnih
in kombi vozil do višine dveh metrov,
- tehnični pregledi vozil,
- podaljšanje registracije vozil (promet-
na dovoljenja, zavarovanje in druge pri-
stojbine za vse občane celjskga območja),
- moto-turističnejnformacije,
- avto-šola z deset odstotnim popu-
stom pri teoriji (cestno-prometni predpisi
in tečaj za voditelje čolnov),
- brezplačna pravna pomoč, ki jo čla-
nom Avto moto društva Šlander nudi odvt-
nik Dušan Petrovič, Lilekova 3, Celje - tel.
26-855.
S članstvom v Avto moto društvu Šlan-
der pa pridobijo vsi vozniki tudi pravico
do pomoči in zaščite v domovini in tudi v
tujini.
DO Strojna -
TOZD Grames
v temeljni organizaciji združenega dela
Grames v Žalcu že približno dvajset let
namenjajo največ pozornosti popravilu in
servisnim delom ter seveda tudi prodaji
nadomestnih delov za avtomobile znam-
ke Audi in Volksvvagen.
V Gramesu popravljajo tudi traktorje ti-
pov Štore Fiat, IMT, Torpedo Deutz in Indu-
strije motora iz Rakovice. Približno štiride-
set ljudi, kolikor jih je zaposlenih v delovni
enoti, svojo strokovno usposobljenost iz-
popolnjuje še specializacijami v tovarnah,
za katerih vozila je zastopnik Grames. Le
tako so namreč vselej kos svojemu delu.
Seveda pa bi Gramesova prodajalna na-
domestnih delov za vsa vozila omenjenih
znamk le stežka zadovoljevala kupce brez
dobrega sodelovanja s sarajevskim TAS.
TAS, ki ima enak prodajni program, na-
mreč zagotavlja delavcem Gramesa kako-
vosten in hiter nakup nadomestnih delov.
Če vemo koliko tekanja in nejevolje, poleg
tega pa še izgubljenega časa nas včasih
velja le iskanje nadomestnih delov, potem
lahko verjamemo, da so lastniki avtomobi-
lov znamke Audi in Volksvvagen lahko za-
dovoljni.
Kot smo že ohienili se štirideset delav-
cev, ki so specializirani za popravila Audi-
jevih in Volksvvagnovih avtomobilov ter
traktorjev Štore Fiat, IMT, Toorpedo, Deutz
in IMR, ukvarjajo predvsem s servisnimi
deli. Seveda pa vam v svojih delavnicah
opravijo tudi vsa kleparska, ličarska, elek-
trikarska in izolacijska dela, ki jih je potreb-
no vaše vozilo.
27. JUNIJ 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 29
30. STRAN - NOVI TEDNIK
27. JUNIJ 1985
PRODAMI
MOTOR ZA čoln Tomos 4 prodam.
Tel: 28-487,
REZERVNE DELE za VW hroSč
prodam. Ostrožno, Prvomajska
31, Peter.
AVTO KAOETT, starejii letnik,
ugodno prodam. Tel: 21-486.
ODLIČNO OHRANJEN 6tedllnlk, 4
plin, 2 elektrika, plinska pečica,
prodam za 1,5 M. Tel: (063) 333-
00.
STAREJŠO delno opremljeno hISo
na sončni legi, mirnem kraju,
blizu avtobusne postaje In
530 m' zemljišča v Novakih pri
Poljčanah zaradi bolezni poceni
prodam. V hi&i elektrika, voda
pri hiši, plačan prispevek za vo-
dovod, vse ograjeno. Tel: (062)
20-685.
KOSTANJEVE nove drogove za te-
lefon, ter les za opaž - podpor-
nike In blazine in mladega ple-
menskega ovna jezersko-sol-
čavske pasme prodam. Tel:
741-982.
PSIČKO, nemško ovčarkc, staro
10 tednov In svinje 10&-120kg
prodam. Ivan Povalej, Trnovlje
98 a, Celje.
GLISER ČOLN, plastičen, Kvarner
plastika, s prikolico in motor
Chrysler 25 KM ter Tomos
3,5 KM ugodno prodam. Tel:
(063) 26-045 od 8. do 19. ure,
sobota do 13. ure.
POLNILA za ploščo zelo poceni
prodam. Ponudbe pod: 250
kosov,
TRAKTOR super Tigre v voznem
stanju in dobro ohranjen, pro-
dam. Ojstršek Vinko, Osredek
19, 63230 Šentjur.
VINOGRAD 22 a prodam v Dram-
ljah. Kožuh Alojz, Marija, Dobje
16, Dramlje.
ZMRZOVALNO SKRINJO Gorenje
3401, staro pol leta, barvni TV
Iskra, star eno leto. Zastava 101
super, 78 letnik, prodam. Dragi-
ca Kranjc, Tratna 4, pošta Gro-
belno 63231.
HI-FI minikomponente z zvočniki
25 W prodam za 16 M In stano-
vanje z vrtom brez centralne
380 SM. Inf. teL 24-115 po 18.
uri.
NOVO ETAŽNO PEČ za centralno
ogrevanje ugodno prodam. Le-
opold Bukovšek, Laška vas
29 b, 63220 Štore.
PARCELO 30 arov pri asfaltu in
avtobusni postaji v Dramljah,
prodam. Informacije pri Ivanu
Grajžlu, Proseniško 16 b.
ZASTAVO 1300, letnik 78, prodam.
Vojko Kropivšek, Vransko 121,
telefon 724-137, popoldan od 16.
do 18. ure.
TAM 60 T5B 4 M kason, TAM 6500
5.60 kason, motor Tomos avto-
matik, nov, ugodno prodam.
Zdravko Dečman, Spodnje Sel-
ce 9, Grobelno.
TRAKTOR URSUS C 335 v dobrem
stanju in bočno koso Laverda
za Zetor 25, prodam. Leskov-
»ek, Spodnje Mestinje 8, 63253
Pristava.
POLOVICO HIŠE z vrtom, garaža
In telefon, prodam. Hiša je sta-
rejša, primerna za stanovanje
ali obrt. Je ob glavni cesti v Ce-
lju. Pismene ponudbe na na-
slov: Ludvik časar, Mariborska
95, Celje.
MALO RABLJENO FILMSKO KA-
MERO Chinon super 8 avtoma-
tlk, ugodno prodam. Tel: 856-
622.
NUMIZMATIKI! Manjšo zbirko sre-
brnih kovancev ugodno pro-
dam. Tel. (063) 856-622.
PRIKOLICO za osebni avto, šotor
za pet oseb z opremo, prodam.
Tel: 31-584, klicati po 14. url.
DOBRO OHRANJEN TRAKTOR Ur-
sus prodam. Štefan Zidar, Brec-
Ijevo 8, Šmarje.
R 4 prodam. Karel KlauskI, Na ze-
lenici 4, Celje.
NOV BARVNI TV Iskra Azur z ja-
ponskim ekranom prodam. Tel:
27-901.
NOV OTROŠKI SEDEŽ za avto pro-
dam. Tel: 21-674.
TELICO, sivorjavo, težko 550 kg,
brejo 9 mesecev, prodam. Brift-
nik, Vranjsko 153.
DVE POSTELICI in dva otroška vo-
zička prodam. Liljana Pivec, M.
Zidanška 9/a. 63230 Šentjur.
FIAT 750 in stružnico za delo
80 cm dolžine, prodam. Rečnik,
Žepina 17, škofja vas.
NOVO NAKLADALKO SIP NPR 16
N, prodam. Rutar, Vrh nad La-
škim 35.
LADO 1300 S, 1983, ugodno pro-
dam. Telefon: 25-336, popoldan
27-145.
ŠKODO, letnik 73, reg. do novem-
bra, prodam. Jože Deželak, Veli-
ke Grahovše 31.
TOVORNI AVTO Zastava 650 AD
AL/600 prodam. Tel: 811-392.
MALO RABLJEN HARMONIJ,
ugodno prodam. Vprašati po-
poldan pri Žgank, Ruše, Pe-
trovče.
OTROŠKO POSTELJO z jogi vlož-
kom prodam. Tel: 31-263.
RISALNO DESKO format A/o pro-
dam. Tel: 737-109.
ZASTAVO 750 lux, letnik 73, v do-
t)rem stanju, prodam. Cepin,
Strmca 96, Laško.
LADO 1200 S, letnik 83, prodam -
14.000 km. Tel: (063) 36-726.
HSR ojačevalec z radiom, Philips
horniphon kasetar, Garrard gra-
mofon In zvočnike 2 x 40 W,
prodam. Igor Kantužer, Čopova
18.
CEMENTNO STREŠNO OPEKO,
novo, 25.000 kom., prodam.
Branko Pušnik, Dobrova 65,
Celje.
OPEL REKORD coupe, letnik 68,
odlično ohranjen in reg. do apri-
la 86, prodam. Inf. tel: 741-181.
DOBRO OHRANJEN R 4, letnik 80,
prodam. Ogled možen vsak dan
od 15. ure dalje. Marko Pirman,
C. Kozjanskega odreda 11,
Štore.
OSEBNI AVTOMOBIL Lada 2105,
letnik 84, prodam. V račun vza-
mem manjši avto. Inf. tel: 781-
107.
RAZPLODNA FARMA za kalifornij-
ske deževnike. Prodaja določe-
nega števila gredic z vsemi te-
oretičnimi In praktičnimi in-
strukcljami !n nasveti za pla-
sman humusa. Naročila spreje-
ma Zakošek, 63232 Ponikva,
Slatina 19.
PLUTO, PRIMERNO za izdelavo
galanterije ali lepljenje 80 m^ in
novo vrtno kosilnico, ugodno
prodam. Tel: 33-112 Int. 182.
SPALNICO, sedežno garnituro in
Tomos avtomatik ugodno pro-
dam. Brane Klavžar, Milčinske-
ga 6, Celje, tel: 33-112 int. 645,
dopoldan.
BARVNI TV SPREJEMNIK, avto
sedež in športni voziček pro-
dam. Kržišnik, C. žalskega tabo-
ra 5, 63310 Žalec, ali tel: 710-
748.
FIAT 1300 s prikolico, motor 1300 z
menjalnikom, varilni aparat, re-
zervne dele za Dlano ter diato-
nično harmoniko ADG tona, pro-
dam. Štefan Zupanek, Novake
22, Strmec pri Vojniku.
BRAKO PRIKOLICO, čoln Mae-
stral 18 In motor za čoln Tomos
4, prodam. Informacije na tel:
31-209.
FIAT 750 letnik 75, reg. do februar-
ja 86, prodam. Ogled vsak dan
po 15. uri. Davorin Volavšek, Ci-
galetova 4, Celje, tel: 27-625.
NOVO OKNO 180/140, termopan,
prodam. Tel: (063) 35-626.
PREDŠOTOR za prikolico Adrla
450, rabljen eno sezono, pro-
dam. Informacije tel: 24-683 v
četrtek 27. 6. In ponedeljek 1. 7.
do 18. ure.
STEREO RADIO kasetofon nov,
prenosni, ugodno prodam. Tel:
36-406, zvečer.
PRALNI STROJ CASTOR v do-
brem stanju, prodam. Tašner,
Kersnikova 32 a, Celje, tel: 35-
081.
AUSTIN 1300, letnik 70, prodam.
Reg. do oktobra. Trubarjeva
53 b, 63000 Celje, od 14. do 16.
ure.
NOVO JADRALNO DESKO Levant
- Veplas z jadrom In jamborom
ugodno prodam. Tel: 741-127 od
6. do 14. ure.
GLISER z opremo za smučanje in
prikolico prodam. Tel: (063) 26-
056.
DVA ZAJČNIKA z devetimi boksi,
cena 25.000 din, prodam. Jože
Novak, Dobriša vas 53 c, Pe-
trovče, tel: 737-233.
KRAVO ŠEKO, 6. tele, delovno,
mlekarico 10-12 1 mleka, pro-
dam. Telefon: popoldan 34-950.
FASADNI ODER, samo enkrat rab-
ljen, za večjo hišo, prodam. Jo-
že Setič, Rečica 38, Laško
63270.
FLIPER prodam. Tel: 21-167, Hugo
Haberman, Trubarjeva 73,
Celje.
NOVO ETAŽNO PEČ za centralno
kurjavo EMO CENTRAL, 23.000
kalorij, prodam. Tel: 772-097.
Z 101 letnik 74 po delih ali skupaj -
inf.: (063) 277-22.
KOSILNICO MAB lamborgini dizel
s priključki prodam. Martin Sla-
tenšek, Grobelce 10, Vinski vrh
pri Slivnici.
MLATILNICO s popolnim čišče-
njem, prevozno, koruzo v zrnju,
betonsko železo 0 10 mm, pro-
dam. Črepinšek, Ljubečna 75 pri
Celju.
AVTO FIAT 750, letnik 1976, reg.
do 1986, prodam. Sitar Jože, Pri-
stava 5, Vojnik.
PRALNI STROJ Gorenje, general-
no popravljen, ugodno prodam.
Tel. 701-595, Anton Žagar, Gor-
nja vas 29, Prebold.
GUMI VOZ 16 col, v dobre stanju,
primeren za vprego ali traktor,
prodam. Golob, Slance, Te-
harje.
RENAULT TL 4, letnik 82, prevože-
nih 28 tisoč km, menjam za trak-
tor ali prodam. Osalo po dogo-
voru. Kores Miroslav, Log 22,
Rogatec.
FIAT 750, letnik 77, prodam za
11 M. Franc Ivenčnik, Milčinske-
ga 2, Celje, tel. 34-157.
DELE za Tam 2000 In traktorsko
prikolico 51, prodam. Zamenjam
tudi Fiat 750, letnik 77, za motor.
Zlatko Kostajnšek, Bovše 6 a.
KRAVO SIMENTALKO, mlado,
brejo, vozno in obračalnik Sokol
140 za kosilnico Bucher, pro-
dam. Okrožnik, Strmec nad Do-
brno 5.
DIANO 6, v dobrem stanju, ugodno
prodam. Jani Lukman, Mikloši-
čeva 5, Celje.
BULDOŽER TG 75 C In TG 50 C,
Audi 80, letnik 77, Peugeot 504
dizel, Audi 60 po delih, Fiat 750
po delih, prodam.Kovač, Prose-
niško 40, Šentjur pri Celju.
SAMONAKLDALNO prikolico Pd-
tlnger SIP 15 m', prodam. Co-
kan, Roje, Šempeter 701-388.
MANSARDO, 1. etaža, novograd-
nja v Umagu, površine 110 m',
prodam. Tel. 854-164, zvečer,
R 10 prodam v celoti ali po delih.
Marjan Žnidaršič, Kaplja vas 79,
Prebold.
NA KOZJANSKEM - Prevorje pro-
dam parcelo 5000 m'. Tel. 25-
920 int. 225 od 18. do 20. ure.
FIAT 126 P, letnik 82, prodam. In-
formacije tel. 28-273.
BARVNI TV prodam. Tel. 36-055 od
16. do 17. ure.
PLASTIČNI ČOLN 3 m ugodno
prodam. Tel. (061) 819-236.
V LEVCU prodam staro dvostano-
vanjsko hišo z dvoriščem in
večjim vrtom. Fridrih, Leveč 26,
Petrovče.
BAKRENI BOJLER 50 1 na trdo go-
rivo in elektriko, za kopalnico,
ter moško dvokolo, vozno, pro-
dam. Zupane, Kersnikova 8,
Celje.
KOMBINIRAN OTROŠKI VOZI-
ČEK-rjav žamet In otroško po-
steljico, prodam. Tel. 24-649 od
19. ure dalje.
NOV BARVNI TV In rabljeno se-
dežno garnituro, prodam. Šifra;
UGODNO.
ŠIVALNI STROJ Bagat (električni)
proda za 2,5 M. Inforamcije na
tel. 28-562 po 20. url.
GLOBOK In športni otroški vozi-
ček prodam. Zupančič, Šmarje-
ta 57.
OHRANJEN KAVČ prodam. God-
ler, Goriška 8, I. nadstropje.
PARCELO za vikend prodam. Ša-
lih Nežika, Dramlje 40.
BRAKO CAMP PRIKOLICO pro-
dam. Rednak, Teharje 4.
AMI 8 z rezervnimi deli, prodam.
Peperko, Lesničarjeva 7, Celje.
HIŠO v Šentjurju, enostanovanj-
sko, prodam. Tabakovič, Ulica
II. bataljona 40, Šentjur. Ogled
samo ob nedeljah.
BOJLER TIKI 50 L, nerjaveče dvoj-
no In enojno korito 1000 x 600 z
odcejalnikom, ugodno prodam.
Stane šmajs, Polzela 70, 63313
Polzela.
PARCELO 5 a na Potzeli-Breg z
vso dokumentacijo prodam po
dogovoru. Cilka šebjan, Rakov-
Ije 5, Braslovče.
BARVNI TV Gorenje color prodam
za 5 M. Telefon dopoldan 856-
251.
LETO star kotel za centralno kur-
javo Stadler 25, prodam. Zdrav-
ko Reberšek, Kapla 57, 63304
Tabor, tel. 856-251.
FRAKTOR TV 732, nov, R4, letnik
december 77, dobro ohrajen,
prodam. Tel. 831-834.
DIRKALNO KOLO Favorit, 10 pre-
stav, prodam za 2 SM. Tel. 32-
894.
SPALNICO, dobro ohrajeno, poce-
ni prodam. Tel. 32-137.
PRIKOLICO za osebni avto pro-
dam. Čretnik, Stegenškova 3,
Celje.
^IŠO-VIKEND z nekaj zemlje pro-
dam. Šifra: SONČNA LEGA.
PARCELO z gradbenim dovolje-
njem v štorah prodam. Korenak
Franc, Bukovžiak 22.
VIALO rabljen itison 380 x 380, po
ugodni ceni prodam Zorman
Maks, čuprljska 17.
REJCI PERUTNINE! Prodajam do
3 mesece stare jarkice rjave In
grahaste, najboljše nosnice.
Tel. 33-751.
(JUSTIN 1300, letnik 72, reg. do
oktobra 85, prodam, informacije
dopolda 26-844.
POHIŠTVO za mlade Tina-AIples,
zelo ugodno prodam. Pevec, Ža-
lec, Heroja Staneta 5.
IVARTBURG, letnik 79, prodam. In-
foramcije na tel. 36-400, po-
poldan.
5 novih gum Trayal T 5 165 SR 13
radial, prodam. Inforamcije
vsak dan po 16. uri na tel. 31-
953.
TELICO, simentalko, brejo, ugod-
no prodam. Ogorevc 4, štore.
Tel. 770-034.
KOSILNICO za traktor Stayer 18
KS, prodam. Vodeb Jože, Gori-
ca pri Slivnici 19.
NEREGISTRIRANO LADO ugodno
prodam. Klenovšek Dušan, Ko-
vačlčeva 2, Hudinja, Celje.
PARKET MOZAIK, 50 m^ prodam.
Kavka Ivan, Šentjur, Franja Ža-
garja 10.
PRIKOLICO BRAKO, rabljeno tri
sezone, z dodatno opremo, pro-
dam. Tel. 36-250, zvečer.
ZAMRZOVALNO SKRINJO, dnev-
no sobo in poročno obleko, pro-
dam. Tel. 35-039.
OBRAČALNIK SIP 160 prodam. Tr-
žan Miroslav, Lisce 27, Celje. ,
KOMPLET TROSED raztegljiv v
posteljo In dva fotelja, vetrino z
bifejem, klubsko mizo, termo-
akumulacijsko peč AEG 3 KW
ter komplet starejšo spalnico za
2,5 M, prodam. Peter Topole,
Jagoče 8, Laško.
TRAKTOR ŠTORE 404, pogon na
vsa štiri kolesa, zelo dobro
ohranjen, prodam. V račun vza-
mem tudi nekaj lesa-smreka,
bor, hrast. Martin Planinšek,
Stranje 21, 63240 Šmarje pri
Jelšah.
TRAKTOR UTB - 445 DT, popolno-
ma opremljen In gume za trak-
torsko prikolico 7,5x16, nove,
gladek profil, prodam. Martin
Sellč, Rečica 81, 63270 Laško.
OTROŠKO POSTEUO Z JOGIJEM
prodam. Gradišnik Marjeta, tel.
v službi 33-451 / 42.
ZASTAVO 750 S, letnik 78, prevo-
ženih 60.000 km, prodam. Tel:
popoldan 32-363.
126 P, letnik 80, ugodno prodam.
Inforamcije tel. 25-434, samo
dopoldan.
126 P, letnik 77, prodam. Vprašati
na tel. 212-43 po 19. url.
50 m^ opaža, ladijskega poda
7,5 cm, prodam. Inf. tel. 31-020.
HIŠO z vrtom prodam, šifra:
KERSNIKOVA.
DYANO, letnik 77, ugodno prodam
po delih, dele za 125 PZ, Opel
rekord, letnik 70, Zastava AR 55,
Tomos T 12. Rado Rutar, Vrh
nad Laškim 35, 63270 Laško.
Ogled v soboto in nedeljo.
MZ 250, letnik 81, dobro ohranjen,
poceni prodam. Klenovšek
Branko, šešče 8, Prebold.
KAščO 4 X 6 m, primerno za vi-
kend, brez parcele, možna pre-
stavitev, prodam. Informacije
na tel. 730-813, od 15. do 16. ure.
STAREJŠO HIŠO v Šempetru 93,
vseljivo takoj, prodam. Ogled
možen vsak dan pri sosedu aH
tel. (063) 227-63.
OTROŠKI VOZIČEK, globok, šport-
ni, obenem nastavek za avto ter
otroško posteljico z jogijem,
ugodno prodam. Informacije od
17. do 19. ure Zorko, Pokopali-
ška 2, Celje.
ZASTAVO 128 P, 1980 letnik, pro-
dam. Tel. 741-389 od 14. do 16.
ure.
BRAKO PRIKOLICO ugodno pro-
dam. Ogled vsak dan popoldan.
Drago Valušek, Ipavčeva 11.
FIAT 850, letnik 82 in GS club 1220,
letnik 76, prodam. Telefon 32-
964.
100 L ZAMRZOVALNO OMARO,
ugodno prodam. Ivanka Poš,
Kvedrova 35, Šentjur, telefon
dopoldan 27-411, int. 608.
KARAMBOLIRANO ŠKODO 105 L,
prodam. Ogled vsak dan od 16.
do 20. ure. Darko Sorec, Kompo-
le 41, Štore.
FIAT 750, letnik XI/79, ugodno pro-
dam. Informacije na tel. 36-938,
v popoldanskem času.
ZASTAVO 750 S, letnik 1978 (no-
vember) prodam. Informacije po
telefonu 27-904.
ZASTAVO 101 Lux, 1.1976, odlično
ohranjeno, prodam. Tel. 26-547.
MERCEDES 406 Furgon, letnik 72
in Hondo 650 CB, letnik 80, pro-
dam. Milan Čater, Zadobrova
100, škofja vas.
OTROŠKO POSTELJICO prodam.
Tel. 23-008.
R 4, letnik 1976, ugodno prodam.
Tel. 26-634, od 6 do 14. ure.
ZASTAVO 750 LE, letnik 82, ugod-
no prodam. Baudek, Gregorči-
čeva 8, Žalec.
KOMPLET KUHINJO s štedilni-
kom, hladilnikom, mizo in stoli
ugodno prodam. Tel. 25-980 po
15. uri. Dragan Bomeštar, Gre-
gorčičeva 2, Celje.
FIAT 1300, karoserija potrebna po-
pravila, motor brezhiben, ugod-
no prodam ali za rezervne dele.
Pasarič, Vrbje 64, tel. 710-461.
FOTOAPARAT PENTACON SIX TL.
format 6 x 6 In kompletno opre-
mo za temnico ter spectrum
48 K, prodam. Tel. 710-797 od
14. do 15.30. ure.
DIATONIČNO HARMONIKO C F B,
Staro dve leti, prodam za
160.000 din. Stanko Trnovšek,
Dramlje 8 a, Šentjur pri Celju.
AVTO FIAT 132, letnik 76, v voz-
nem stanju in starejšo spalnico,
prodam. Telefon 28-606.
Z 101 (73) vozno, neregistrirano,
ohranjeno, nujno prodam. Tel.
(063) 32-343.
BOROVE PLOHE, šotor s predpro-
storom in baldahinom, prodam.
Tel. od 7. do 16. ure, 33-781.
126 P, letnik 78, prodam. Pokličite
na telefon 34-699, vsak dan od
18. do 20. ure.
VISO 2 SUPER E, 25.000 km, pro-
dam. TeL: 31-443, popoldan.
KUPIM
ZDOMKA kupi zazidalno parcelo
In nekaj zemlje v okolici Žalca-
-Nazarje. Tel: (063) 784-161.
STAREJŠO hišo, lahko je potreb-
na adaptacije, z nekaj zemlje v
Zgornji Savinjski dolini, kupim.
Lahko tudi vikend. Borovnik,
Tomšičeva 18, T. Velenje, tel:
(063) 856-622.
GRADBENO PARCELO, nedogra-
jeno hišo ali kmetijo nujno ku-
pim. Ludvik časar. Mariborska
95, Celje.
TRDA DRVA kupim. Pismene po-
nudbe na oglasni oddelek pod:
DOGOVOR.
DVOSOBNO KOMFORTNO STA-
NOVANJE z garažo v stanovanj-
ski hiši kupim. Ponudbe pod:
GOTOVINA.
STANOVANJA
ODDAM opremljeno sobo s kopal-
nico. Šifra: LEPA POMLAD.
MLAD PAR išče sobo ali vzame v
najem manjše stanovanje. Ši-
fra: DOBRO PLAČILO.
OPREMLJENO SOBO, centralna,
sanitarije, souporaba kuhinje,
oddam mirnemu dekletu. Koza-
kova 3, Lav.
ZAMENJAM ENOSOBNO lastni-
ško stanovanje v Kamniku s
centralno kurjavo za enako-
vredno na relaciji od Laškega
do Maribora. Ponudbe pod:
ENAKOVREDNO.
UPOKOJENEMU paru oddam so-
bo, kuhinjo in kopalnico, šifra:
POSEBEN VHOD.
OPREMLJENO sobo oddam dve-
ma Slovenkama iz daljne okoli-
ce Celja, po možnosti medicin-
skim sestram. Ivan Pertinač,
Muzejski trg 3, 63000 Celje.
ZAMENJAM enosobno komfortno
stanovanje s centralno v Kr-
škem za enakovredno v Celju.
Bahčič, C. IV. julija 60 a. Krško.
ENOSOBNO stanovanje v bloku v
Vojniku zamenjam za večje kjer-
koli v Celju aH okolici. Trstenjak,
Keršova 7, Vojnik.
DVOINPOL SOBNO stanovanje na
HudinjI zamenjam za starejše
brez centralne kurjave. Milčin-
skoga 11, peto nadstropje, sta-
novanje 43.
ZAPOSLITEV
SPREJMEM v redno delovno raz-
merje natakarico ali trgovsko
prodajalko. Bife Park, Celje, Ma-
istrova 2, tel: 217-63.
NATAKARICO iščemo takoj za bi-
fe. Tel: 36-347.
ŠOFER B, C, E kategorije s 6 me-
secev prakse išče stalno zapo-
slitev. Šifra: ŠOFER.
KLJUČAVNIČARSTVO Rogel,
Gavce 28 a, Šmartno ob Paki,
zaposli dva delavca z znanjem
struženja, rezkanja in po mož-
nosti varjenja. Zglasite se oseb-
no ali po telefonu (063) 884-158.
ZAPOSLIM dva elektro varilca s
15.8. 85. Pogoj: končana šola za
varilca in atest. Poskusno delo
traja 3 mesece, OD po dogovo-
ru. Vlado Kveder, Arciin 36,
63211 Škofja vas.
RAZNO
HIŠO, primerno za vikend, vodo-
vod, elektrika, 1000 m' zemlje,
4 km iz Celja, zamenjam za tro-
sobno ali dvosobno staro lastni-
ško stanovanje v Celju. Ogled v
dopoldanskem času. šifra: ZA-
MENJAM.
V NAJEM DAM v Celju v centru
mesta 50 m' poslovnega prosto-
ra za šiviljstvo ali frizerstvo ali
za drugo dejavnost. Kličite na
tel: 230-30 po 20. uri. šifra: DO-
BER PLAČNIK.
PREKLICUJEVA govorice, ki so
krožile o Marjani Polak v mese-
cu decembru 1984. Martin Ve-
ber, Silva Veber.
ODSTOPIM vrstni red za Zastavo
750 LE, dobava prve dni julija.
Tel: 24-670.
LOKAL za obratovalnico mirne
obrti, npr. moško frizerstvo, v
središču Žalca, oddam. Telefon
(063) 710-347, po 20. uri.
VESELA moška družba išče skupi-
no 10-15 simpatičnih deklet za
skupni piknik v naravi. Šifra: VSI
POROČENI.
INŠTRUKTORJA za angleščino
nujno iščem. Te!: 785-116.
IŠČEM upokojenca ali zakonski
par za pomoč ostarelim ljudem
na kmetiji. Jože Plešnik, Sojek
1, Frankolovo.
DELO na domu sprejmem. Tel: 22-
133 od 16. do 18. ure.
IŠČEMO MLAJŠO upokojenko za
nego ostarelega očeta na deže-
li. Inf. tel: (063) 24-617, od 9. do
12. ure ali (061) 818-103.
SPREJMEM mlajšo upokojenko za
skupno gospodinjstvo v lastni
hiši. Vse ostalo po dogovoru.
Tel: 778-101.
SERVIS električnih gospodinjskih
aparatov. Stane Kozinc, Trnov-
lje 187 a, tel: 35-039, registrira-
na obrt.
27. JUNIJ 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 31
TV SPORED
NEDELJA, 30. 6.
8 35-12 35 in 14.20-22.40 TELETEKST RTV LJUBLJANA, 8 50 POROČILA
OTROŠKA MATINEJA, 8.55 ŽIV ŽAV: Risanke, Tom Sawyer, 9 55 GRIZLI
ADAMS, ponovitev ameriške nanizanke; 10.20 A. Silva-D Comparato: LAMPI-
JON IN LEPA MARIJA, 4 del brazilske nadaljevanke; 1105 SREČANJE S
TONČKO MAROLTOVO; 11 40 625, pregled tedenskega sporeda, 11.55 PRO-
PAGANDNA ODDAJA; 12 00 LJUDJE IN ZEMLJA, 12 30 POROČILA (do 12 35)'
14 35 PRISLUHNIMO TIŠINI, oddaja za slušno prizadete; 15.20 I Štivičič: KAM
GREDO DIVJE SVINJE, 10. zadnji del nadaljevanke TV Zagreb (ČB); 16.20
POROČILA; 16.25 VIDEOGODBA, ponovitev zabavnoglasbene oddaje 17 25
ČUDOVITA STRAST, ameriški film; 19.10 RISANKA; 19 20 CIK CAK 19 24 TV
IN RADIO NOCOJ; 19 26 ZRNO DO ZRNA; 19 50 VREME 19 52 PROPA-
GANDNA ODDAJA; 20 00 G Paskaljevič-F. David-D Tana: SOMRAK, 2. del
nadaljevanke TV Sarajevo, 20 55 PROPAGANDNA ODDAJA 21 00 REPOR-
TAŽA Z NOGOMETNE TEKME SARAJEVO-CZ; 21.30 REPORTAŽA Z NOGO-
METNE TEKME HAJDUK : DINAMO; 22 00 ŠPORTNI PREGLED 22 30 PROPA-
GANDNA ODDAJA; 22.35 POROČILA
Oddajniki II. TV mreže:
15 45 GLASBA KOT MLADOST; 16 30 SREČANJA DRUŠTEV ZA TELESNO
VZGOJO »PARTIZAN.., reportaža iz Kruševa; 17.00 Tivat: ROKOMET (M) - ZA
LOVORIKO JUGOSLAVIJE: JUGOSLAVIJA ; POLJSKA, prenos (slov. kom.); v
odmoru... 18.30 JUGOSLOVANSKI DERBI V KONJENIŠTVU, reportaža 18 45
ZAKLADNICA KULTURNE DEDIŠČINE: Vezi Srbije in Bavarske 19 30 TV
DNEVNIK; 20 00 KROŽNO POTOVANJE DO PEKINGA IN NAZAJ, kanadska
dokumentarna serija; 21,00 POROČILA; 21.05 PROPAGANDNA ODDAJA;
21.10 TV KINOTEKA: LJUBEZEN V PUŠČAVI, ameriški film; 22.25 MAKEDO-
NIJA V ZAHODNI AVSTRALIJI, reportaža (do 22.55)
PONEDELJEK, 1. 7.
17.40-22 35 TELETEKST RTV LJUBLJANA; 17.55 POROČILA, SPORED ZA
OTROKE: 18 00 POLETAVČEK, nanizanka TV Beograd; 18 30 CICIBAN
PLAVA, 1 del; 18.45 VAM, oddaja za mlade; 19.15 PROPAGANDNA ODDAJA;
19 20 RISANKA; 19.24 TV IN RADIO NOCOJ; 19.26 ZRNO DO ZRNA; 19.30 TV
DNEVNIK I; 19.55 VREME; 19,59 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.05 R. Connolly:
LVTTONOVA KRONIKA, 6. del angleške nanizanke; 20.55 PROPAGANDNA
ODDAJA; 21.00 AKTUALNO; 21.40 F. von Suppe: VSKOK, baletna oddaja
češkoslovaške TV; 22,15 PROPAGANDNA ODDAJA; 22.20 TV DNEVNIK II
Oddajniki II. TV mreže:
17.30 BEOGRAJSKI TV PROGRAM; 18 55 PREMOR; 19.00 TELESPORT; 19.30
TV DNEVNIK; 20 00 RAZISKOVANJA; 20.50 POROČILA; 20.55 ZABAVNO-
GLASBENA ODDAJA; 21.35 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.40 DINASTIJA, 53.
del ameriške nadaljevanke; 22.35 STEREOVIZIJA. glasbena oddaja (do 23.35)
TOREK, 2. 7.
17 35-22.35 TELETEKST RTV LJUBLJANA; 17.50 POROČILA; 17.55 PRIMOR-
SKA POJE 85, 1. oddaja; SPORED ZAOTROKE: 18.25 MITI IN LEGENDE -
Antični miti: NARCIS, SIZIF IN KRALJ MIDAS, nanizanka TV Beograd; SPO-
RED ZA MLADE: 18.40 TV GALERIJA: DUBROVNIK, oddaja TV Zagreb; 19.10
PROPAGANDNA ODDAJA; 19.15 RISANKA; 19.24 TV IN RADIO NOCOJ; 19.26
ZRNO DO ZRNA; 19.30 TV DNEVNIK I; 19.55 VREME; 19.57 PROPAGANDNA
ODDAJA; 20.05 V. Rančič-T. Haverič: SLED, drama TV Sarajevo; 20.55 PRO-
PAGANDNA ODDAJA; 21 00 INTEGRALI; 22.15 PROPAGANDNA ODDAJA;
22 20 TV DNEVNIK II
Oddajniki II. TV mreže:
16 45 Tivat: ROKOMET (M) - ZA LOVORIKO JUGOSLAVIJE - polfinale, prenos
(slov. kom.) v odmoru LJ 2; 18.15 OTROŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA;
18.45 THOMVS POP SHOW EXTRA; 19.30 TV DNEVNIK; 20 00 NARODNA
GLASBA; 20.45 ŽREBANJE LOTA; 20 50 POROČILA; 20.55 PO POTEH SVO-
BODE, dokumentarna oddaja; 21.40 ČAS KNJIGE; 22.10 MARIN DRŽIČ IN
NJEGOVA DOBA, 4. - zadnji del dokumentarne serije (do 22.40)
SREDA, 3. 7.
17 40-23.15 TELETEKST RTV LJUBLJANA; 17 55 POROČILA; SPORED ZA
OTROKE: 18.00 N. Simončič: ČMRLJ IZ KOLORADA, 1. del predstave Lutkov-
nega gledališča Ljubljana; 18.15 Reisner: SAJ SI VENDAR PUNCA, 1. del
predstave SNG drama Maribor; 18.45 ŽELELI STE - POGLEJTE, poučnoza-
bavna oddaja; 19.10 PROPAGANDNA ODDAJA; 19.15 RISANKA; 19.24 TV IN
RADIO NOCOJ; 19 26 ZRNO DO ZRNA; 1930 TV DNEVNIK I; 19.55 VREME;
19 57 PROPAGANDNLA ODDAJA, 20.05 ČASI KOT SO BILI, dokumentarna
oddaja o Francetu Štiglicu_, 20.35 FILM TEDNA: BALADA O TROBENTI IN
OBLAKU, slovenski film (CB); 21 50 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.55 TV
DNEVNIK II; 22.10 PROPAGANDNA ODDAJA; 22.15 SPLIT 85: VSTAJA IN
MORJE, posnetek prireditve;
ČETRTEK, 4. 7.
825-1305 in 15.05- 22.35 TELETEKST RTV LJUBLJANA; 8.40 POROČILA;
8.45 F. bevk: ČRNI BRATJE, mladinska oddaja; 9.25 REPUBLIŠKA REVIJA
MPZ - ZAGORJE 84 - narodne pesmi, 9.55 SEDMA VŽIGLICA, avstralski risani
film; 10 55 Igman: XV. TRADICIONALNO SREČANJE REZERVNIH VOJAŠKIH
STAREŠIN ..BRATSTVO I JEDINSTVO 85«, prenos; 1300 POROČILA (do
13.05); 15 20 MLADI MLADIM-R. Strauss: KONCERT ZA OBOO IN ORKE-
STER; SPORED ZAOTROKE: 15.55 PRIŠEL JE PEVEC SLOVENSKE DEŽELE -
slovenske partizanske pesmi; 16.15 TONE SELIŠKAR - PORTRET PISATELJA;
16 30 POROČILA; 16.35 M. Vučetič: RDEČA BARAKA, dokumentarna drama
TV Beograd; 18.00 POT K SVOBODI, dokumentarna oddaja; 19.10 PROPA-
GANDNA ODDAJA, 19.15 RISANKA; 19.24 TV IN RADIO NOCOJ; 19.26 ZRNO ,
DO ZRNA; 19,30 TV DNEVNIK; 19.55 VREME; 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA;
20 05 S. Lukič: MOŠA PIJADE, dokumentarna drama TV Beograd, 21 00 PRO-
PAGANDNA ODDAJA; 21.15 Č. Amiredžibi: BREGOVI, 1 del gruzinske nada-
ljevanke; 22.25 PROPAGANDNA ODDAJA; 22.30 POROČILA
Oddajniki II. TV mreže:
15.30 KAKO BI OŽENIL AMERIČANKO, italijanski film; 17.00 POZDRAVITE
MOJEGA OČETA, glasbena oddaja; 17.45 TELESNA VZGOJA 1942-1947,
dokumentarna oddaja; 18.30 NARODNA GLASBA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00
GLASBENA ODDAJA; 21.00 POROČILA; 21 05 VEČNI KLIC, 16. del sovjetske
nadaljevanke; 22.15 Ml SMO MLADI PARTIZANI - poezija in glasba (do 22.45);
OPOMBA:
Predvidoma Ljubljana predvaja za JRT 2 ob 13.00 REPUBLIŠKO REVIJO MPZ
- ZAGORJE 84 - NARODNE PESMI
PETEK, S. 7.
17 45-00 15 TELETEKST RTV LJUBLJANA; 18 00 POROČILA; SPORED ZA
OTROKE: 18.05 NAŠ PRIJATELJ TITO, nadaljevanka TV Zagreb; 18.20 GRIZLI
ADAMS ameriška nadaljevanka; 18,45 ŽELELI STE - POGLEJTE, poučnoza-
bavna oddaja 19 10 PROPAGANDNA ODDAJA; 19.15 RISANKA; 19 24 TV IN
RADIO NOCOJ 19 26 ZRNO DO ZRNA,^ 19.30 TV DNEVNIK I; 19 55 VREME;
19.57 PROPAGANDNA ODDAJA; 20 05: ČLOVEKOVI MOŽGANI: BLAZNOST, 7.
- zadnji del angleške dokumentarne serije; 20.55 NE PREZRITE; 21.05 PRO-
PAGANDNA ODDAJA; 21.10 R. A. Simmons: GANGSTERSKA KRONIKA, 2. del
ameriške nadaljevanke; 21.55 PROPAGANDNA ODDAJA; 22 00 TV DNEVNIK II;
22.10 OBRAZI LJUBEZNI, francoski film
SOBOTA, 6. 7.
14 10-23 40 TELETEKST RTV LJUBLJANA; 14 25 - POROČILA; SPORED ZA
OTROKE - ponovitve oddaj: 14.30 N Simončič: CMRLJ IZ KOLORADA, 1 del
predstave Lutkovnega gledališča Ljubljana; 15.45 NAŠ PRIJATELJ TITO,
nadaljevanka TV Zagreb; 15.00 MITI IN LEGENDE - Antični miti: NARCIS,
SIZIF IN KRALJ MIDAS, nanizanka TV Beograd; 15.15 POLETAVČEK, 2.
Oddaja - nanizanka TV Beograd; 15.45 TV GALERIJA: DUBROVNIK, oddaja TV
Zagreb; 1615 SPOZNANO NEZNANO: ROBOTI PRIHAJAJO; 16 55 ČLOVE-
KOVI MOŽGANI: Strah, ponovitev 6. dela angleške dokumentarne serije; 17.45
PALČIČA japonski risani film; 18 45 BOJ ZA OBSTANEK: Kriv je jazbec,
angleška dok. serija; 19.10 PROPAGANDNA ODDAJA; 19.15 RISANKA; 19.24
TV IN RADIO NOCOJ; 19.26 ZRNO DO ZRNA. 19.30 TV DNEVNIK; 19.50
VREME 19 52 PROPAGANDNA ODDAJA; 20 00 LOV NA STEGNERJA, angle-
ški film' 21.45 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.50 ZRCALO TEDNA; 22 00 22 10
SPLIT 85 - FESTIVAL ZABAVNE GLASBE, 23.30 PROPAGANDNA ODDAJA; .
23 35 POROČILA
GREMO V KINO
KINO UNION CELJE
Do 30. 6.: DVOJNI AZIL -
ameriški film
Od 1. 7. dalje: BEAT STRE-
ET - ameriški film
MALI UNION
Do 29. 6.: ŠERIF V NEW
YORKU - ameriški film
Od   1.   7.   dalje:   VISOKA
DRUŽBA - ameriški film
KINO METROPOL
Do 30. 6.: DIVJE NOČI GO-
SPE »O« - nemški film
Od 1. 7. dalje: NI PROBLE-
MA -jugoslovanski film
MATINEJA - KINO ME-
TROPOL
29. 6.: BEAT STREET-ame-
riški film
KINO DOM
Do 29. 6.: RIKI TIKI TAVI -
ameriško-indijski film
Do 29. 6.: SV?:T SEKSA -
ameriški film
Od 1. 7. dalje: MANAOS,
BEG IZ PEKLA - italijan-
sko-španski film
KINO VOJNIK
30. 6.: TIHI BES - ameriški
film
KINO ŽALEC
27. 6.: NAPAD NA PLOŠ-
ČAD JENIFER - ameriški
film
28. 6.: RAJ ZA ŠOFERJE -
francoski film
29. 6.: PODGANE - ameriški
film
30. 6.: RAJ ZA ŠOFERJE -
francoski film
2. 7.: POKVARJENEC -
francoski film
4. 7.: MEČ, KI PRINAŠA
SMRT - nemšk film
KINO PREBOLD
27. 6.: PATRICIJA - nemški
film
28. 6.: POKVARJENEC -
francoski film
30. 6.: NIZKI UDARCI - ka-
nadski film
2. 7.: MEČ, KI PRINAŠA
SMRT - nemški film
4. 7.: PODGANE - ameriški
film
KINO POLZELA
27. 6.: OKTAGON - ameriški
film
29. 6.: NIZKI UDARCI - ka-
nadski film
30. 6.: MEČ, KI PRINAŠA
SMRT - nemški film
2. 7.: PODGANE - ameriški
nim
4. 7.: RAJ ZA ŠOFERJE -
francoski film
KINO GRIŽE
30. 6.: PATRICIJA - nemški
film
KINO BRASLOVČE
30. 6.: HOT DOG - ameriški
film
3. 7.: JAZ, NILSKI KONJ -
italijanski film
KINO TITOVO VELENJE
27. 6.: NA ZMAJEVI POTI -
hongkonški film
28. 6.: JAZ, NILSKI KONJ -
italijanski film
28. 6.: KRČMA ZABLOD-
LIH - italijanski film
29. in 30. 6.: JAZ, NILSKI
KONJ - italijanski film
1. in 2. 7.: VELIČASTNI
PAR - hongkonški film
3. 7.: SAMO ZA TVOJE OČI
- angleški film
4. 7.: ZGODNJI SNEG V
MLJNCHNU - jugoslovanski
film
KINO DOM KULTURE
27; 6.:  SAMO ZA TVOJE
OČI - angleški film
4. 7.: PRVI PONEDELJEK
V   OKTOBRU   -  ameriški
film
KINO ŠOŠTANJ
29. 6.: SAMO ZA TVOJE
OČI - angleški film
30. 6.: NA ZMAJEVI POTI -
hongkonški film
1. 7.: JAZ, NILSKI KONJ -
italijanski film
3. 7.: KRČMA ZABLODNIH
- italijanski film
KINO DOLIČ
28. 6.: NA ZMAJEVI POTI -
hongkonški film
KINO MOZIRJE
29. in 30. 6.; DVOBOJ MOČ-
NIH - ameriški film
2. 7.: NE PUSTIŠ LJUDEM
SPATI - francoski film
4. 7.: GALIPOLI - ameriški
film
KINO NAZARJE
29. in 30. 6.: MAŠČEVANJE
PREKRIŽANE PESTI - ja-
ponski film
3. 7.: ZAKAJ NE PRIDEŠ V
MOJO POSTELJO - danski
film
KINO LJUBNO
29. in 30. 6.: PROFESIONA-
LEC - francoski film
2. 7.: DEVICE SEDMIH MO-
RIJ - hongkonški film
4. 7.: POLICAJIZ BRONXA
- ameriški film
KINO GORNJI GRAD
29. in 30. 6.: KAMION SMR-
TI - ameriški film
3. 7.: POLICAJ IZ BRONXA
- ameriški film
KINO LAŠKO
29. in 30. 6.: MORA - ameri-
ški film
KINO VMRC RIMSKE TO-
PLICE
29. 6.: ZID - PINK FLOYD -
angleški film
3. 7.: P^ARMARKE Z ZLATI-
MI OČMI - ameriški film
KINO RADEČE
30. 6.: GENERACIJA 84 -
ameriški film
KINO SLOVENSKE KONJICE
27 6.: LETO NEVARNEGA
ŽIVLJENJA   -   avstralski
film
28. 6.; VROČA CECILIJA -
francoski film
29. 6.: RAJSKA OAZA LJU-
BEZNI - ameriški film
30. 6.: ENOROKI BOKSAR-
hongkonški film
2. in 4. 7.: ŽANDARJI IN
ŽANDARKE - francoski
film
KINO ŠENTJUR
29. in 30. 6.: TARZAN IN SI-
RENE - ameriški film
KINO ŠMARJE
27. 6.: PREGREŠNA LADY
- angleški film
28. in 29. 6.: UNA - jugoslo-
vanski film
30. 6.: GOLI V SEDLU -
ameriški film
4. 7.: MLADI BOJEVNIK -
ameriški film
KINO ROGAŠKA SLATINA
27. in 28. 6.: TOOTSIE - ame-
riški film
29. in 30. 6.: OBRAČUN NA
ZLATI JADRNICI - italijan-
ski film
30. 6.: PAZI DA NE BO
ZMEDE - ameriški film
2.   in   3.   7.:   OPERACIJA
BANZAI - francoski film
4. 7.: VLAK ZA KRALJEVO
- jugoslovanski film

Laško
Poročila sta se: Edvard ČE-
PERLIN iz Rečice pri Laškem
in Milena JANČIČ iz Lahomška.
Šentjur
Poročili so se štirje pari.
Titovo Velenje
Poročili so se; Branko GUM-
POT iz Mislinja in Marjetka
BREZNIK iz Šentilja, Stanislav
OCEPEK iz Titovega Velenja in
Irena KRAJNC iz Senbrica, Mi-
roslav HOSTNIKAR in Bojana
ŠKARJA, oba iz Titovega Vele-
nja, Milan MEDVED in Darja
ČERNOVŠEK oba iz Titovega
Velenja, Zlatko BARTOLAC iz
Šoštanja in Minka JURKO iz
Senbrica.
Žalec
Poročili so se: Marjan NOVAK
in Liljana ČOŽ oba iz Petrovč,
Anton ŠKORJANC in Justina
MARINIČ, oba iz Vrbja, Rajko
ANDROJNA iz Šmarja in Mile-
na SKOK iz Žalca. Bogdan ŽE-
LEZNIK iz Kasaz 98 a in Jolan-
da BRECL iz Kazaz 106, Marjan
HALEDEJA iz Žalca in Anica
KRAMER IZ Galicije, Ivan HR-
STOVEC  iz Ločice pri Vran-
skem in Alojzija STRNIŠNIK iz
Zaplanine, Milan BREZNIKAR
in Karmen GLUŠIČ oba iz Žal-
ca, Tomaž DEBERŠEK iz Polze-
le 20 in Marjana BIZJAK iz Pol-
zele 90, Stanko ZAZIJAL iz Žal-
ca in Božena ŠTARKEL iz Ceha.
mM
Laško
Umrli so: Jasmin ZAHIRO-
VIČ, 12, Jesenice, Alojz GORI-
ŠEK, 25, Lokovec, Jožica PRI-
STOVNIK, 33, Dobro pri La-
škem.
Šentjur
Umrla sta: Alojz CVIKL, 61,
Zg. Selce 12 in Štefan KIDRIČ,
47, Dolga gora 12.
Šmarje
Umri je: Zdravko PRAZH, 57,
Rjavica 18.
Titovo Velenje
Umrii so: Srečko PANIČ, 36,
Titovo Velenje, Julijana RAZ-
GORŠEK, 50, Titovo Velenje,
Terezija KOVAČ, 73, Titovo Ve-
lenje. Štefanija POGOREVC, 74,
Laze.
Žalec
Umria sta: Jožef GROS, 80,
Vransko 147, Jožefa POTOČ-
NIK, 85, Pirešica 21.
Počasi se zmanjšujejo tudi cene
Na celjski tržnici bo kmalu zmanjkalo prostora za vse, ki želijo
prodati kmetijske izdelke in sadje, da o obrtnikih in bižuteristih niti
ne govorimo. Tržnica je premajhna zlasti ob koncu tedna, ko je med
ljudmi tudi največje povpraševanje, zlasti po sveži zelenjavi in sadju,
obojega pa je vsaj zaenkrat dovolj in tudi kvalitetnega. Razveseljivo
je, da se počasi vsaj nekaterim kmetijskim proizvodom in sadju le
zmanjšujejo cene.
Zelenjava: čebula 120-200, česen 300, fižol v stročju 100-150, v
zrnju 260-300, grah 120-150, krompir stari 70-90, novi 100-120, kole-
raba 300, korenje 200-250, kumare 100-120, paradižnik 150-200,
drobnejšega pa je možno kupiti tudi po 120, paprika 300-450, solata
120-150, špinača 300 in presno zelje 100-120.
Sadje: breskve 200-250, češnje 160-300, jabolka domača 80-100 in
iz hladilnic 130-170, jagode 300-500 (prave domače iz Šmartna v.
Rožni dolini), suhe slive 300, borovnice 400-500 (v nedeljo celo 600),
ribez košarica 100 din (iz Krškega).
Jajca iz KZ Laško so po 17,50 din komad, smetana in skuta pa po
320 din kg.
Dežurstva zdravstvenili domov
ZDRAVSTVENI DOM CELJE: Dopoldanske in popoldanske ordi-
nacije, redna dežurna služba je vsak dan od 19. do 7. ure naslednjega
dne, ob sobotah pa od 14. do 7. ure do ponedelka zjutraj. Ambulantno
nujno pomoč nudijo v zdravstvenem domu v rednem delovnem
času, v času dežurstva pa v dežurni ambulanti. Nujno zdravstveno
pomoč lahko naročite kadarkoli na telefon: 22-334.
ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR: Redna zdravstvena služba je
vsak dan dopoldan in popoldan, redno dežurstvo pa je organizirano
od 19. do 7. ure, ob sobotah pa od 14. do 7. ure do ponedeljka zjutraj.
Telefon: 741-551.
ZDRAVSTVENI DOM MOZIRJE: Redno delo je organizirano v
dopoldanskih in popoldanskih ordinacijah, nočno dežurstvo pa se
prične ob 20. uri in traja do 6. ure naslednjega dne, ob koncu tedna pa
je dežurna zdravstvena ekipa od sobote do ponedeljka do 7. ure
zjutraj. Telefon: 831-934.
ZDRAVSTVENI DOM ŽALEC: Dopoldanske in popoldanske ordi-
nacije, dežurstvo za celo občino pa je organizirano v zdravstvenem
domu v Žalcu med tednom od 19. do 7. ure, ob sobotah pa se prične
dežurstvo ob 14. uri in traja do ponedelka do 7. ure zjutraj. Telefon:
710-851.
ZDRAVSTVENI DOM SLOVENSKE KONJICE: Dopoldanske in
popoldanske ordinacije, dežurstvo med tednom od 20. do 7. ure
zjutraj, ekipa zdravnikov pa je dežurna tudi ob koncu tedna od
sobote od 14. ure do ponedeljka do 7. ure zjutraj. Telefon: 751-522.
ZDRAVSTVENI DOMOVI V OBČINI ŠMARJE: Redna dejavnost
- dopoldanske in popoldanske ordinacije od 7. do 19. ure v zdrav-
stvenih postajah Šmarje, Rogaška Slatina, Kozje, dopoldanska v
Rogatcu, Bistrici ob Sotli, Podčetrtku in obratna ambulanta v Ste-
klarni. Dežurstvo je organizirano v Zdravstveni postaji v Šmarju in
Rogaški Slatini ob delavnikih od 19. do 7. ure zjutraj, ob koncu tedna
pa od sobote od 14. ure do ponedeljka do 7. ure zjutraj. Stalna
pripravljenostjo organizirana za področje ZD Kozje, Bistrica ob Sotli
in Podčetrtek ob delavnikih po vseh ZD izmenično, ob koncu tedna
pa po razporedu. Telefoni: Šmarje: 821-021, Rogaška Slatina: 811-621,
Rogatec: 826-015, Kozje: 781-010, Podčetrtek: 828-018, Bistrica ob
Soth: 784-110.
ZDRAVSTVENI DOM TITOVO VELENJE: Redna dopoldanska
ambulanta od 7.30 do 13.30 ure, popoldansko dežurstvo traja do 20.
ure, zdravnik je v sprejemni ambulanti. Dežurstvo v dežurni ambu-
lanti se prične ob 20. uri in traja do 7. ure zjutraj, neprekinjeno
dežurstvo je tudi ob koncu tedna in praznikih. Telefon: 856-511.
ZDRAVSTVENI DOM LAŠKO: Redno delo je organizirano v
zdravstvenem domu v Laškem, Radečah in Rimskih toplicah z
dopoldanskimi in popoldanskimi ambulantami. Nočna dežurna
služba vsak dan od 20. do 7. ure zjutraj v zdravstvenem domu Laško.
Ob sobotah se prične dežurstvo ob 14. uri in traja do ponedelka do 7.
ure zjutraj. V soboto, 29. junija bo dežural dr. Šarunič, v nedeljo, 30.
junija pa dr. Pečar.
Veterinarsifo dežurstvo
VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas od 6.30 do 14.30
ure, redna dopoldanska ambulanta za male živali od 8. do 10. ure,
sicer pa imajo neprekinjeno dežurno službo v popoldanskem in
nočnem času. Telefon: 34-233.
VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Delovni
čas od 7. do 15. ure, neprekinjeno dežurstvo od 15. do 7. ure nasled-
njega dne, dežurstvo tudi ob koncu tedna in praznikih. Telefon: 751-
041.
VETERINARSKA POSTAJA ŠMARJE: Delovni čas od 7 do 15.
ure, od 15. do 7. ure zjutraj je organizirana dežurna služba. Telefon:
821-057.
VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR: Delovni čas od 7. do 15.
ure, od 15. do 7. ure naslednjega dne je organizirana dežurna služba.
Od 28. junija do 3. julija bo dežural dipl. vet. Franc Kovač. Telefon:
741-041.
VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Veterinarsko delo je v
dnevnem času organizirano v Laškem in Radečah od 7. do 15. ure.
Dežurna služba je vsak dan od 15. do 7. ure naslednjega dne v
veterinarski postaji Laško. Do nedelje, 30. junija bo dežural dipl. vet.
Edvard Staroveški, od 1. do 7. julija pa dipl. vet. Jakob Kolman.
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, tel. 23-105, 22-369.
Glavni urednik in direktor TOZD Boris Rosina. Odgovorni
urednik Novega tednika Branko Stamejčič. Odgovorni ured-
nik Radia Celje Miran Korošec. Redakcija: Marjela Agrež,
Tatjana Cvirn, Vili Einspieler, Violeta Vatovec Einspieler, Edi
Masnec, Rado Pantelič, Mateja Podjed, Milena Brečko Poklic,
Franček Pungerčič, Zdenka Stopar, Srečko Šrot, Mitja
Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo
Bogadi.
Izhaja vsak četrtek. Tisk: ČGP Delo, Ljubljana.
Cena posameznega izvoda je 40 dinarjev. Individualna letna
naročnina je 1.880 dinarjev, polletna 940 dinarjev. Za tujino je
letna naročnina 4.160 dinarjev, za delovne organizacije pa
2.080 dinarjev. Št. žiro računa 50700-603-31198 - ČGP Delo
Ljubljana, TOZD Novi tednik Celje.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
32. STRAN - NOVI TEDNIK
27. JUNIJ 1985
Tudi mi bomo vsali čas četrtošolci.
Usmerjene! 85
Gospodarstvo, pozor! Pr-
va generacija usmerjencev
prihaja! Tako nekako so v
teh dneh »grozili« mladi ob
zaključku šolanja. Njihovo
glasno prepevanje in smeh
sta polnila celjske ulice.
Menda je bilo prejšnja leta
še bolj veselo, ko so se po-
slavljali »stari« maturanti.
Morda pa je letos priso-
ten kanček zaskrbljenosti,
negotovosti in pesimizma,
saj bo razposajenost in raz-
igranost že jutri morala za-
menjati skrb, kako naprej.
»Grožnje« gospodarstvu so
ob tem povsem na mestu.
Redovalnico bomo pa zažgali
Iz šole za vedno gre 4. e
AmADEUS POROČA
Sem redki turist iz domačega loga,
Čeprav imam potrebščine vse iz uvoza,
inflacija je tako kruto stroga,
da vse se me večja loteva nervoza...
Svetovni prvalc na žalslci noči
Branko Vivod je svetovni
prvak! Kar mu ni uspelo, ko
se je aktivno ukvarjal z at-
letiko, mu je zdaj, v zrelih
moških letih. Na 6. svetov-
nem prvenstvu atletov ve-
teranov v olimpijskem Ri-
mu (zbralo se jih je več kot
5400) je nastopil v svoji dis-
ciplini - skoku v višino v
starostni kategoriji 40-45
let in osvojil 1. mesto.
Preskočil je odličnih
193 cm in celo izboljšal sve-
tovni rekord za en centime-
ter! Za njim so ostali mnogi
znani tekmovalci, tudi Ame-
ričani. Branko se je na tek-
movanje vestno pripravljal
in shujšal za okoli 15 kg. To
in pa izkušnje iz tekmovalne
dobe so bili dovolj, daje do-
segel enega najboljših uspe-
hov. Sicer pa je znano, da je
Branko kot prvi Slovenec
pred več kot dvajsetimi leti
preskočil takrat še magično
mejo dveh metrov in to kot
rekreativec ponovil pred
dvema letoma na celjskem
stadionu.
Vedno dobre volje seje od-
ločil, za prireditve, na kate-
rih sam skače, ostali pa po-
skrbijo za humor in veselje,
zato ni čudno, da se na tak-
šnih prireditvah vedno zbere
veliko gledalcev. Tako je bi-
lo pred dvemi leti v Celju, še
bolje lani v Titovem Velenju
in kako bo letos, na samo žal-
sko noč popoldne na stadi-
onu v športnem parku v Žal-
cu? Zdaj ne bodo nastopili
samo odlični kolesarji v
krožni dirki na izpadanje, pa
direktorji žalskih delovnih
organizacij proti ekipi KAJ
in TOF ter Marjan Kralj v
svoji stavi, ampak bodo Zal-
čani in ostali tudi priča prve-
mu nastopu novopečenega
svetovnega prvaka in rekor-
derja v skoku v višino Bran-
i^a^Vivoda. Če ie nimama.
mladega atletskega zaledja,
imamo pa vsaj svetovne moj-
stre med veterani. Branko je
pripravil za žalsko noč tudi
pokal za najboljšega pionirja
občine, ki se bodo pomerili z
njim v skoku v višino!
Zdaj pričakujemo, da bo
podoben uspeh na svetov-
nem prvenstvu v Rimu dose-
gel še drugi Celjan Jože Ko-
pitar v metu kopja, ki je na
podobnih prvenstvih že na-
stopil in tudi osvaja medalje.
Pa še to: na pot sta odšla
domala brez pomoči, če ne
upoštevamo opreme Topra
in pomoči prijateljev! Uspeh
(zaenkrat Brankov, verjame-
mo pa tudi v Jožetovega) za-
služi kaj več, pa čeprav gre
za veterana! Morda pa se bo
slava atletike povrnila tako,
da bomo vlagali v vete-
rane ...
T. VRABL^
Poleg Branka Vivoda je
na VI. svetovnem prven-
stvu za atlete veterane
osvojil prvo mesto tudi dru-
gi Celjan Jože Kopitar v me-
tu kopja (kategorija 50 do 55
let, kopje je vrgel več kot 61
m). Dve zlati medalji za
celjsko atletiko, takšno ve-
seljel
IZPRED
PULTA
Tudi če česa nimajo, lah-
l(o trgovci naredijo »ču-
dež«: to je vljudnost in skrb
za potrošnika, da bi mu
svetovali obisk še kakšnih
drugih trgovskih polic, če-
tudi »konkurenčnega« tr-
govskega podjetja.
To se mi je že neštetokrat
zgodilo v Gornji Savinjski
dolini pri prodajalkah in
prodajalcih trgovske mreže
Zgornjesavinjske kmetij-
ske zadruge.
Pred dnevi sem iskal pla-
stično koleno prereza 5 cm
in pod kotom 90°. Kolena
sicer nisem dobil, niti v
Mozirju v prodajnem cen-
tru ZKZ. niti v Savinji, ven-
dar so se prodajalke kar vr-
gle na telefone in povpraše-
vale po vsej dolini, kjer bi,
sicer ceneno koleno, dobil.
Telefoni so »peli« v Rad-
mirju, Ljubnem, Šmart-
nem ob Dreti (upam, da
prodajalke zaradi nevarč-
nosti sedaj od šefov ne bo-
do dobile opomina!).
Iz trgovin sem odhajal za-
dovoljen: ne zaradi kolena,
ki ga še sedaj nimam, am-
pak zaradi pozornosti, pri-
jaznost in skrbi za kupca
vseh tistih »izza pulta«.
MITJA UMNIK