omolfub 21. iunlia 1939 % . _ ^ V EjuMfani, 21. junija 1939 Cel® 52 • Štev. 25 Beseda k velikim dnem Pred odrom, ki je bil postavlen v katoliški cerkvi sv. Evgenija v Stockholmu ob spominski svečanosti za pokojnim velikim papežem Pijem XI., je vzbujal posebno pozornost velik, krasen venec s temle napisom: »Papežu Piju XI, v znamenje hvaležnosti in v spomin poklonili cvarigeljski verniki«. In to je bil le en primer med mnogimi... Zakaj so švedski protestanti poklonili ta vencc, zakaj je človeštvo z resnično žalostjo in s pretresljivimi izrazi sožalja sprejelo vest o smrti velikega papeža in potem s tako odkritim veseljem in spoštovanjem pozdravilo novega poglavarja katoliške Cerkve? Kaj je privedlo drugoverce v Rim h kronanjskim slovesnostim novega papeža? Kaj jih je nagnilo, da so brez pomisleka pokleknili na prostranem trgu sv. Petra s katoličani vred in z vso pobožnostjo sprejeli blagoslov novega poglavarja katoliške Cerkve? Kje so vzroki za to? Priče smo usodnih dni, morda najtežjih v vsej zgodovini od začetka svetal Priče srditega, neizprosnega boja, kjer ni več vprašanje samo usoda poedinca ali ene države, ne, to je boj , ki se bije za to, kar je prvo in poslednje, za padec ali vstajenje vsega človeškega rodu, za osnovne prvine, ki naj vtisnejo pečat vsemu prihodnjemu zemskesnu življenju. Majejo se nam tla pod nogami, vsepovsod pokajo jezovi, rušijo se temelji sedanjega sve-[ tovnega reda in iz razpok, ki jih ustvarja ta | potres, bruhajo na dan kakor nevzdržni vul-1 kani nova gibanja, vsako z upanjem na zmago 1 in vsako nosi s seboj poslanico, da jc edino zveličavno in odrešilno za človeški rod. Komaj sta minili dve desetletji od najstrahotnejšega klanja v človeški zgodovini. Zemlja je posuta z grobovi. A sinovi teme divjajo naprej v svojem srdu in sovraštvu. Preslišali so klic, ki prihaja iz grobov, klic, ki ga živečim pošiljajo padle žrtve kot opomin k ljubezni in mirnemu sožitju med narodi. Vpregli so človeški razum — ne v plodno delo, marveč v delo uničevanja, v delo, ki vodi v razpad. Niso se še posušile solze za padlimi žrtvami, spet odmeva zemlja od mrzličnih udarcev kladiv, noč in dan grmijo stroji in kakor pošastni zmaji bruhajo iz sebe ognjeno orožje — za novo klanje, za novo človeško žaloigro. Misel vstaja proti misli, sovraštvo razdvaja narode. To je boj, ki ga človeški razum ne more več zajeti v svoje ozke meje. To je boj med nebom in peklom, med lučjo in temo, med resnico in lažjo, med smrtjo in življenjem, ^'len boj med dvema kraljestvoma, med Kristusom in Antikristom. V tej zmedi, sredi teh viharjev, zaviti v ""mrak krivih bogov, sejejo služabniki Anti- kristom svoje strašno seme. Izrabili so bedo množic in v imenu »svobode in socialne odrešitve človeštva« razvili najstrahotnejšo propagando, kar jo pomni zgodovina. Propagando, ki naj služi njihovemu prvemu in poslednjemu namenu, da v svetovni revoluciji preobrazijo obličje zemlje in zbrišejo z nje vse, kar spominja na Boga in vero, Vsejali so razdor med narode, razbili družino, vtihotapili se na vsa področja javnega in zasebnega življenja in napovedali zadnji, odločilni boj Kristusu, ki biva med nami v svojem skrivnostnem Telesu — sveti Cerkvi. Vžigajo se plameni in nebo gori v njih rdečem svitu. Zemlja preživlja svoj novi advent. Utrujena od blodenj, od krivic in nasilja, razbičana od prokletstva greha in temnih sil, koprnijo vsa ljudstva zemlje po rešitvi. Obupno se ozirajo okrog in iščejo režnje poti, ki naj jih iz te stiske povede v kraljestvo luči, miru ia plodnega dela. In zdaj nam bo razumljiv tisti napis na vencu, ki so ga poklonili švedski protestanti v znamenje hvaležnega spomina pokojnemu papežu. Mnogi že razumejo, mnogi pa bodo razumeli jutri. Iz te obupne stiske, iz prisluškovanja milijonov src, ki nosijo v sebi to hrepenenje, so se porodili kongresi Kristusa Kralja. Ustvarilo jih je spoznanje, da je treba vzbuditi in združiti vse, ki so dobre volje, zbrati jih v. arma.do in popeljati v boj proti temnim silam nasilja, krivic in greha, v boj za zmago največje duhovne sile tega sveta, ki edina more razbiti barikade sovraštva. Zaklicati glasno besedo s svetovnega foruma, postaviti človeštvu jasen cilj, pokazati mu svetlo pot v, kraljestvo luči ta življenja, v kraljestvo Kri-i stusovo. Tebi, slovenski narod, je ob tej usodni uri zgodovine pripadla ta velika čast, da boš, čeprav majhen, postavljen v žarišče tega re-< Silnega gibanja. Nad našo lepo slovensko! zemljo bo zasijala Luč božje luči in njeni žarki bodo razsvetlili temine, ki so se raz-predle nad svetom. Iz srca Kralja nebes in zemlje pa se bo razlil blagoslov nad uboga ljudstva. Zavedaj se, slovenski narod, da si prvi« krat v svoji zgodovini poklican, da zastaviš vse svoje sile za poslanstvo, ki ti ga je določil Kristus Kralj! Zavedajmo se vsi, da je ta svetovni kotn« gres prilika, ki se dolgo ne povrne! Prilika, da dokažemo vsemu svetu svojo globoko vero, svojo visoko kulturno stopnjo in duhovno zrelost. Naj živi Kristus Kralj, Kralj ia Odrešenik! Kresovi po zemlji slovenski gore Kres! Kar vznemirilo se je naše srce, ko so na kresni večer začeli goreti kresovi, eden, dva, trije ... deset in tako dalje, do neskončnosti. In kar nekam prazna je slovenska zemlja, odkar" zadnja leta kresni ogenj peša, peša, peša ... Vedno manj je kresnih ognjev po naši zemlji. Zakaj jih ni? Kar močno se mi dozdeva, da ugašajo zato, ker so nekaj domačega, nekaj slovenskega. A prav zato bi jih morali nanovo oživiti. Danes vzbujajo iz spanja vse, kar je bilo kdaj našega in domačega. Spomnimo se na belokranjski »festival«. Ozrimo se na vedno bolj in bolj se ponavljajoče zahteve po narodnih nošah. Kar je od najstarejših časov sem našega, naj ostane naše! Zdi se mi, da je kresove pogasila večkrat se ponavljajoča zahteva, naj zažigamo kresove v čast sv. apostoloma Cirilu in Metodu. Potem še presv. Srcu Jezusovemu. Saj je lepo, če tudi ob teh prilikah kresovi gore, ali prevelika zahtev*, po kresovih je zamorila kresove sploh. Nekateri ljudje si ne znajo namreč nič pomagati. Ali naj staro navado ohranimo, ali naj sc nove poprimemo? Rekel bi, da ostanimo pri kresu kresnega večera. Ce pa zahtevalo kresove še druge prazhiške in slo- vesne prilike in imamo po gorah dovolj drv* katerih ne moremo nikdar s pridom porabiti, ki bi sicer preperela in strohnela, jih pa še takrat zažgimo. Zavedajmo se, da so ti kresovi' vse nekaj drugega kakor so kresovi po gr« madah, ki so naznanjali prihod sovražnika v; našo lepo zemljo. Kresovi kresnega večera so prinašali in še prinašajo radost in veselje, turški kresovi so oznanjali tugo in jok. Največ je pa zažiganju kresov škodovala' svetovna vojna, Takrat je bilo strogo prepo-i vedano, dajati kjerkoli kake svetlobne znake. Če si kje brez potrebe svetil ali zažigal, si bil že v nevarnosti, da te bodo prijeli in obsodili za izdajalca. Nihče pa v tistih dneh ni rad izpostavljal svjje kože v nevarnost in tako smo se navadili vojna leta preživljati tudi brez kresnega ognja. To navado smo vzeli potem še v mirne ž ase s seboj. Zato zadnje čase opazujemo, da kres prenehava biti naša na« rodna navada. Seveda, nobena narodna navada ni tako sveta in lepa in častitljiva, da bi se ne daja izrabljati v-slaba namene, da bi se ne d^la zvezati s kakršnokoli nerodnostjo, zaradi česar potem izgubi veljavo pri pametnih ljudeh. Tudi v častitljive kresne navade so se vrinile razne nerodnosti, zaradi katerih kres ni več t' >D0M0LJUIU, dne 21. junij« Stev. 25. Krasres Kristusa Kralja §i 21 d0 30. itšm 1939 Angleži pridejo nn kongres! Tadi Angleži s«? nameravajo udeležiti kon rosa v Ljubljani. Tako nam sporočajo i ondona, da bodo v Angliji organiziru katoliško skupino, ki bo zastopala angleške katoličane na kongresu. Boka Kotorska se pripravlja! Kotorski škof g. Pavel Butorac nam sporoča, da ga močno veseli novica o metlna-rodnem kongresa Kristusa Kralja v Ljubljani. Svoji duhovščini in vernikm je udeležbo pri-jporočil v posebni okrožnici, ki je bila razposlana po vsej škofiji. Dubrovčani pridejo na kongres! Dubiovniški škof dr. Josip Caievič se močno zanima zu mednarodni kongres Kristusa Kralja. Kongres, ki ga imenuje važno stvar. Je svojim vernikom najtopleje priporočil in bo poskrbel, da bo tudi njegova škofija na kongresu častno in številno zastopana. še en poljski škof aa kongresa! Škofijski ordinariat iz L o ti ž a na Poljskem fiam sporoča, da se bo kongresa udeležil tudi njegov, škof, g. Vladimir J a s i n s k i. Prišel bo obenem z močno skupino svojih vernikov. Glas iz mučeniške Mehike. Mednarodnega kongresa Kristusa Kralja v Ljubljani sc bo, kakor nam poročajo, udeležil osebno tudi prevzv. g. J. G. R i v e r a , škof iz Guadalajare v Mehiki. Čutimo se močno počaščeni, da so se tudi v Mehiki odzvali našemu vabilu. Saj vemo, kakšen poseben sijaj bo dal škof iz tiste zemlje, kjer je za Kristusa Kralja teklo toliko krvi in kjer so mučenci umirali z nasmeškom in veselim vzklikom: Živel Kristus Kralj/ Duhovni šopki za kongres. Poleg denarnih sredstev, so kongresu potrebna tudi duhovna. Bog sam hoče od nos žrtve, tla bo kongres čim lepše uspel. Pozivamo vse slovensko moštvo, tla oaruje svoj duhovni šiipek kongresu Kristusa Kralja. Ta duhovni šopek naj 1«), tla se bo na dan, ki naj si ga vsak posameznik sam izbere, vztlržal pijače kajenja in zabav! Take žrtve so Bogu prijetne in bodo kongresu prinesle veliko, ve-hko blagoslova. Slovenski možje in fantje, zdaj ie vrsta tudi na vas, da nekaj prispevate za ongres! Ta žrtev je za vas malenkostna kongresu pa bo veliko koristila! Gg. katehetom in voditeljem Marijinih vrtcev! . Me!o prosimo, da si jo po možnosti vsakdo nabavi, saj je cen« razglednici malenkostna: i dinar, lo je za posameznika neznatna, brezpomembna žrtev. S to žrtvijo lahko v finančnem pogledu mnogo koristimo. . . Pridno segajte po razglednicah! Dobite jih v kongresni pisarni v Ljubljani, Tyrševa 31/L Tuji škofje, ki se bodo udeležili koagres«! Iz romunskega mesta Orade« nam sporoča škofijski kancler g. Fr. ZiUmann. tla je njegov prevzv. g. škof sprejel pohabilo ljubljanskega škofa, naj se udeleži kongresa v Ljubljani. G. škof se je povabilu odzval in bo osebno priliitel v Ljubljano na kongres v spremstvu svojega kanclerja. Na pismo ljubljanskega škofa je odgovoril tudi prevzv. g. škof Avguštin Pucka i/ Iomcš-vara v Romuniji, ki sicer obžaluje, ker sc zaradi velikega dela v odgovorni službi kongresa ne bo mogel udeležiti, bo pa gotovo poslal močno skupino svojih vernikov in delegute-duhovnike, ki ga bodo na kongresu zastopali. Prva novica iz Portugalske! Iz portugalskega mesta Aveira nam piše prevzv. g. škof, da je prejel povabilo ljubljanskega škofa na kongres. Zaradi dolge poti in jiomanjkanja raso se osebno kongresa sieer ne more udeležiti, obljublja fin. tla bo jKislal svojega zastopnika in orgnni/iral močno skupino vernikov iu duhovnikov iz Aveira. Otroci renstohovske Matere božje —< katoliški Poljaki na kongresa. Kardinal Avgust Illond, primas Poljske in nadškof v Poznanju, kjer se je pred dvema letoma vršil V. mednarodni kongres Kristusa Kralja, sporoča, da se Poljaki z veliko vnemo pripravljajo na kongres. To nam dokazuje tudi dejstvo, da je kardinal Illond jioveril organizacijo celotne poljske skupine centralnemu odboru poljske K A, ki ima svoj sedež v Poznan iti. Pričakujemo tudi. da se bo kongresa osebno utleležil tudi kardinal Illond, kar nas vse Slovence navdaja z velikim veseljem, saj se še vsi dobro sj>ominjamo njegovega ljubeznivega nastopa na evharistič nem kongresu. 2e v najprej mu kličemo: Dobrodošli! Vest od one strani ekvatorja! Iz Južne Afrike iz mesta Marianliill nam piše apostolski vikar M. A. Fleicker. Dobil je vabilo na mednarodni kongres Kristusa Kralja, ki se zaradi velike daljave in odgovornosti sicer ne bo mogel udeležiti, poslnl pa bo svoje zastopnike. Kako močno smo veseli, da se tudi misijonske dežele odzivajo našemu klicu po skupui manifestaciji Kristusu Kralju! Severna Afrika zastopana oa kongresa. Iz zgodovinskega mesta Aleksantlrija v starodavnem Egiptu piše škof-frančiškan Fr Ig.no Michelangelo Nuti, da se bo osebno udeležil kongresa. Katoliški Čehi aa kongresu! Iz Olomuca nam sporočajo, da bo na kon Kres prišla močno skupina, ki jo organih '"S5 gr. Fr. Jc-loueh, pro- došlicof neU* iskren™ dobrot Kupovanje vrednostni papirjev Važno oposorilo. Te dni j« bilo ▼ listih objavljeno vtf opozorilo: obvezsžce 2 ia po! odst. vojne je treba zamenjati za nove najkasneje do 31. j* lij«. S Sem dnem stare obveznice izgube vsikj vrednost. Kdor bi jih torej ne zamenjal do 31. julija, mu popolnoma propadejo. Kaj je s temi obveznicami vojne škod«} Te obveznice so državni vrednostni papir. Fi. nančno ministrstvo pa je izdalo nove obve;. niče že pred 2 leti iu sedaj je postavljen skuj. ni rok, v katerem je treba stare obveznice vojne škode zamenjati za nove. Dasi je to opozorilo važno, je zelo verjetno, da ga mnoji, Iu imajo te obveznice, ne bodo brali. Tako jim bodo obveznice, ki jim ležijo po skrinjah, om»-rah ali kje na polici, čisto proj>adle, dasi so jih svoječasno od agentov drago kupili. Zato p* rabimo to priliko, da damo nekaj pojasnil it navodil o kupovanju vrednostnih papirjev it njih upravi. Lepo obrestovani«. O vrednostnih papirjih je med ljudstvo« premalo znanja in so jih pri nas zelo milo kupovali. V gotovem oziru je to Skod«, l« mnogi državni papirji nudijo zelo lepo obrt-siovanje. Taki, ki od prihrankov želijo prvenstveno imeti reden znaten dohodek, je najbolje, če kupijo dobre državne papirje. 1% investicijsko posojilo iz 1. 1921 nosi posestniku obveznic leto za letom 1% obresti. Tega dand»-nes gotovo ne dobi na obrestih v nobenem denarnem zavodu, oziroma niti ne sme dobiti, ker zakon tako visoko obrestno mero u hranilne vloge prepoveduje'. Ako ima kdo n. pr, 50.000 din. pa bi želel, da mu ta kapital bob redno leto za letom čim večji dohodek, kupi obveznice 1% investicijskega posojila. N« ti način mu bo ta vsota nosila redno letnih din 3.500 in sicer jih dobi celo v dveh obroki vsako leto 15. marca 1750 din in 15. septembri 1750 din. Zakaj nezaupanje? Med ljudstvom je pri nas do raznih vrednostnih papirjev precej nezaupanja. To je tadi razumljivo. Predvsem ljudje premalo poznajo različne obveznice državnih posojil, bodisi glede obresti oziroma kupona, bodisi glede varnosti. To je bilo Se veliko manj poprej pod Avstrijo, ko so bile obveznice v nemškem jeziku. Poleg tega se je v Jugoslaviji dogodil", da so nekatere ustanove hotele spraviti meti ljudi državne vrednostne papirje s prodajo n» obroke. Pa so brezvestni agenti mnogokrat ljudi opeharili in papirje veliko predrago prodajali. Bili so celo primeri, da kupcem prodanih papirjev sploh niso dobavili ali pa so ji« dobavili ničvredne prospekte namesto pravib papirjev. Ta stvar je bila torej slabo organizirana in odtod nezaupanje. Prodajo papirjem bi bile morale vzeti v roko domače posojilnic«; pa bi bila pravilno izvedena, ljudje nc bi bilt oškodovani in zaupanje ne bi bilo padlo. 0 (Nadaljevanje.) Vsak S!®venec, vsak katolik le naročnik fitohorjevft knjig Naročile |ih pri ž®PafkB domače novice (i Ban dr. Natlačen je tudi v preteklem tednu obiskal nekatere po povodnji prizadete kraje in obljubil primerno pomoč. d Mogočen tabor štajerskih viničarjev je bil 18. junija v Jeruzalemu v Slov. goricah. Čeprav so viničarji najrevnejši slovenski slan, se je zanje doslej le malokdo brigal. Na taboru v Jeruzalemu je bilo nad 3000 ljudi. Udeležil se ga je tudi voditelj slovenskega naroda dr. Korošec. Zato viničarji opravičeno pričakujejo v najkrajšem času zase in svoje družine razmer, ki bodo vredne človeškega dostojanstva. Po zadnjih vesteh je z odobre-njein ministra za notranje zadeve ban dr. Natlačen sklical banski svet k rednemu zasedanju na dan 26. junija 1939. Spored zasedanja je: zaslišanje banskega sveta o načrtu uredbe za viničarski red. d V Nemčijit je odpotoval prometni minister dr. Spaho. Ogledal si bo nemške železnice in rečni promet, obenem pa bo z predstavniki nemških državnih železnic razpravljal o vseh vprašanjih, ki zanimajo nemško in jugoslovansko železniško upravo. d Horscijeva oda. Rimski pesnik Horacij ; je nekoč napisal odo, v kateri pravi med drugim: ... oljčni sad me krepi, cikorija me osvežuje, vešč mi je slez ... Potemtakem so že Rimljani cenili osvežujoči učinek te rastline. Danes je oni sestavni del naše vsakdanje hrane in to v podobi dobre bele kave s pravim Franckom, ki se izdeluje iz korenin domače požlahtnjene cikorije. d Tri vagone premoga so ukradli s po-tvorjenimi železniškimi listi na belgrajski železniški postaji. d Rekruti, reservisti »n njih starši pozor! Z nestrokovnjaSko izpeljano prošnjo je izgub- ^/večtabv^ *■* '/J JS" Kor volja en dobro Jed, velja ludl za dober kavni dodatek, »Pravi Francko daje beli kavi fin, poln okus In lepo zlatorjavo barvo. Polog tega Jo zdrav, zalo dodajle vodno dobro «n»ro »Francka«, rajSI vei, kakor premalo I Franck KAVNI PRIDATEK Ijen čas in denar. Zato ne nasedajte vsakomur s tako važno zadevo. Obrnite se le do konce-sionirane in strokovno preizkušene pisarne ka-petana Franca Pera,. Ljubljana, Maistrova ul. št. 14, ki vam pove, ali je prošnja sploh izvedljiva ali ne. Če je izvedljiva, vam za malenkosten znesek vloži prošnjo in uredi zadevo. Ne zamujajte časa in pohitite z zadevo! d Dekleta, varujte se! Po zadnji aretaciji trgovcev z dekleti v Belgradu je prestolniška policija ojačila preiskavo v vseh javnih prostorih ter je sedaj izsledila dve novi družbi trgovcev z dekleti. Tolicija je zaprla vse člane te nevarne mednarodne ustanove trgovcev z Srbski časopis o cfr* Korošcu »Samouprava« prinaša ob priliki velikega počaščenja, ki so ga izkazale našemu voditelju slovenske občine, o dr. A. Korošcu sledeči člaaick: »Dr. Anton Korošec je brez dvoma velik političen lik naše zemlje. Njegov ugled, naj ga motrimo kot človeka ali kot državnika, ni omejen na meje naše domovine. Njegove velike sposobnosti, njegova ogromna moralna sila, predvsem pa njegov prirojeni in visoko razviti državniški smisel, ga je že davno povzdignil v vrsto naših najodličnejših in največjih državnikov. Kar pa je najbolj zanimivo, je to, da je dr. Korošec zavzel v naši državi to svoje mesto že od prvega trenutka, ko se je ustvarila. Začenši od začasnega narodnega zastopstva pa do današnjega dne je dr. Korošec vedno imel zelo vidno vlogo v našem javnem življenju. Vsi poizkusi, da se vsaj začasno odstrani od vodstva državne politike, &o se hitro pokazali kot ponesrečeni in nemogoči, ker so naše javne razmere in razvoj Političnih dogodkov odločno zahtevale, da se dr. Korošec vrne na mesto, ki mu po njegovih sposobnostih pripada. In kar je naj-Poglavitnejše, je to, da se je vedno pokazalo, da je dr. Korošec imel vedno prav in da njegovo stališče nikoli tli bilo zgrešeno Take lastnosti pripadajo samo ljudem visokih političnih sposobnosti, ljudem, ki so globoko pro-drli v narodno dušo in ki poznajo in čutijo težnje širokih narodnih slojev. Dr, Korošec se nikoli ni oddaljil od svojega naroda, on je bil vedno z njim in zanj in ima zato toliko razumevanja in iskrenega sočustvovanja z njegovimi potrebami. Zato je dr. Korošec bil in ostal veliki politik in resnični ljudski zastopnik. 2e pokojni Pašič je takoj ocenil vso veliko vrednost dr. Korošca in je takoj želel sodelovanja z voditeljem slovenskega naroda. On je tudi vedel, da bo moralo nekega dne priti do sodelovanja med stranko dr. Korošca in največjo in najbolj ljudsko srbsko stranko radikalov ter se v tem ni zmotil. Dr. Korošec je eden prvih tvorcev Jugoslovanske radikalne zajednice in po njegovi zaslugi vrši ta stranka sedaj svoje tako zelo važno poslanstvo v našem državnem in narodnem življenju. Dr. Korošec je stopil v njene vrste z velikim moralnim kapitalom. Ogromna večina Slovencev se nahaja danes v njenih vrstah in daje stranki tisti značaj, katerega mora imeti v veliki Jugoslaviji. Kot politični delavec si je dr. Korošec stekel toliko zaslug za svojo domovino Slovencev, kakor nobeden drugi, tako da mu mora biti ona po pravici večno hvaležna. Un pa je nas vse obvezal, da se mu moramo od srca zahvaliti in se pridružiti Slovencem v njihovi ljubezni in spoštovanju nasproti dr. A. Korošcu v znak priznanja, ki mu ga ne daje samo Slovenija, ampak mu Aa je dolžna tudi vsa Jugoslavija.« belim blagom, ki so v Belgradu zbirali na| srečna mlada dekleta, in so jih prodajali rut samo v južne kraje naše države, temveč a4 jih pošiljali tudi v inozemstvo ter celo v Amen riko. Prestolniška policija z vso odločnostjo! nadaljuje preiskavo, ker hoče zatreti to sra* motuo trgovino. d Prvi snop ječmena je že padel — ka« kor ve povedati belgrajski dnevnik »Politika«] — te dni v vasi Bevci, v neposredni bližin ni Raške. — Pri neredni stolici, napetosti Sre« vsled zapeke prav odlično odvaja naravnaš s>Franz-Josefova« grenka voda zaostanka! prebave nakopičene v črevih. V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Josefova« vo-is s polnim uspehom pri odraslih kakor tutll otrocih. Bok. po min. soa. pol. to tiar. idr, S br. 1548», JS. V. 58« d Važno za kmete, ki kopljejo gramo«. Finančno ravnateljstvo v Ljubljani je na posredovanje bauske uprave v pogledu dobava *J ia ~ui»: »i« 1,1 1,1 i jrt' zuilit :»J it i<"M2 i ca m muSm dišav;«. ? minil .« j« »» imi Sfernim: ilili »-jiair pi.-m jauat i ii m* iii iii i.ir-1 ■ <11 -mu. J|»1 Jami" .ira Ti .« silil i iu :i-_: Jrs?i"t tsr «-'* • miz*. ji- j jii-ia:- L T mi Sir-i f. » nuti.ni "liri' IU Ini'«! THt.«n «1 J» MHIIC rini iu.-ir.i- _,« ala »sika. Miar ji ala s is « iSiiis icEattea Au-nt i«. t i; jjin THTiii uram " .m.i. Satira .t; niu "cB«ui3<.t miinu jn ?-inik-vui «e « "lue --.ii«! nami ziituaitiii it luur-iitu ,« »u -rout -;; »t "-iir »t«i i. Bnfi za..'i n» j ji"...i ji —i -i "j» šiJi u f. i i«,, a*:. i iss ;>:•. i ;>-:r n' Tn;.J. a. M:««. Tj» ":*'. « M: jil.i ■' :'-: u ;» jtl ai-ioiii*; n-r: is-.cc:o. 2,uitL;.i 5t-«" ->t j«. Uli fcij al: (jj-t. > I"-"" T--. '.-JtTT T *".fl " ' ' 11 ' —.. bi ne« t_i:iL«L-:i ;» ;-"«» p:«i »•:•■: • jr-m-B: med »ii;-: iMs>.J;< ii jmi Scra-fta. x i.: .» ' ■ '■'■ Kitke ' ur cuijisoKi "» t.-' « M -.■ui.11. Z. ••-'tj K - u ; ."J1; iti' .'t 31.1. * • i i * -j *3_'t »■ Zteaci :o ..... -lir: ^ «> šilu '-..i t-».* t«.;;« J rtr.ii'. ' ^ iiit it-;« rr.t-.-* - - ••-. • UB *1 i- JU Mar^n »«■» r -asnj.il .« f-' -« . u ^ ^ itiifi.. T'ii •»•najt J- rr»rxr- ii jirsatair^ tti.n;*. -*'■'. *•» ž i na ''lil.« :a . i Tisi. —z>: »•:». ■JU,.':t -"••"• * '"" ' »aitiLJ. ?'ripicant >» -'imi. i / im »MI 7 um. l.'iai..iawt: in.-;* ;-f «<:«-i;t-i: i» ;.-K-r ,:i T-jiit ii ii' 1'!.:• .iij-iiii ;•» ->:n-i" 2.1.--1 w tni- ,}> trt. i - i m ' ;>» ia.-1*. J rvr. 1«sl k. l.-fliVi jtiičrii i.tur.-if « n .ur: i. U Jas"4 ji:il T.i.ui, rrn "-ti: ii^-rj. t . i nnJ£. U ;I:cuii:>IL Z":.t<". J« ;« t:- t-i- SrTii Isti. ;■» j*"' .»««-- rf j^ni " a; r-: -! »at AiJT žjL i ;< <«i pr. a > im * nuiii.t i*j f- . t m H t:, ■v ».*•'.< 1 -r; i.i:i-.4- N* lCtu:ax .'Čl- ) i^J _.- J J"' , * rt:, -t c^i SIrK-:«* V.« Z -r ' ; ; t 1 . r i M. ..t ■i i i V rS ki Lfrfrf. l- V Milili TI ■lil U. ^ rS- im i—ii i Po««b»c a «ta btia V i pr^aiceti 't'. .Vl^-eni je T.;.ii ii!r:« t k!«ti rs t l;i> Ha«to fi/ni iia;e ;t pc.»ci»» j j»5if>>- --fi p^j ct «rela <-p'.iTi je biLa tadi okroj fcesk. Blatu ia B»n»«>ce. Le-. :4-.;i di" hje -ji'iii od pmio/ini ujomil« NESREČE a M-šir^iiai XI ii s- s« sao- fit nfKiitv j.rji IS kis.. tneS L71H O«-js"v. ia«niE«» fr. CnMgrrii .»t jrilBMMiit^K 1K Jt ixi: .n ja. ;«• ~TB».jBT-i< fe£ a »nijJi!* a :•■'«' >'♦: ferui-^fi aji« stv.. ia. « 2«1 2w Dmri £a_ pt ji ii^n fenur jcaif« >;cr]a. t^ta; dkh ji- >»:«ciwt soiticr. z--x ii iT«-. Ti: .e mfeirJi ii w >;.iina_ i«- a«aijj .»:..;»'.♦: &L. 311 «cii-riL ia n: -ljši jc^hhiijk iei 7 Htr- 7:t- ia .. 3wn.11 si -n:,. (B"^ MSTižbi nr. ri^aia jjtir, 7 j»w»'.iin: -.mi-,, fei -1 stbfii si 3r. laar.e StaHinK kt- .c. 35 C bj tvsa. -taa nir ^ni.ka.a e aanrL 1 ^"'i «i;-ni. j« »iiM r» JST7Cit Miš*? 5» Sarw.o»utiaa 3arwti j^t^ji^i 4 imii »»-»■05- ji ft zrj^rhi iaa. »iiaajfc Sa-i.-iiretc. 2 jir.-ia^n inwiv 4«a w a -r-stia, » ai:«m nnsh*- 3«! nm t ia.;®; jkhk« f «u?-»«. ia- ** a tjant s« Mwa i Sa- ta. JLJetiap:« rar.ia.la Wia iaii5sLi. jatna a. m f. mk-iu* Mtflit isr i ta w je trni vlak l* pomikati dalje in ii pušča M postaja V najiki je tsa ssop- Eiii^ -j^jca. da bi ujela viat urad: nj> hitrosti vlaka pa je oaahsila ter p^sdii pci«9 kciesa. Kapitan MEetič in «r>:<. 50 b:'i prit«, kako je vlak raztrgal žeao in naater. r M ti it, Žiietaberkcsi ai Te*. Zi-rfci čti^Tjs kot« maji je Krka tako alao La.-tfui. da >e pcKiria Bojčev sai 2izieca- S :<-e z: občotac •:• iast- aa-ptE twSj beuijB st: -šai.sa okiS ra, f« B®4nij» ui i»;"he!-ka r.Ljii ..n a -"h-k .z istrcike Saj jf 1 ca t Zatčaefceri p.;, »a rsosta ki fcnje ia.<_i_it ^iij iKirt »> y aKnts 7 »ML 7 wrt-fs -JS T-M-i-izr T t-i žutf u s-rsi T»5»f piij-.ilL. 1.1* .1.11 ji t Ti-" j;.;, orj« j- »j. nuiii: štia. »iht ji kk*-* stiečca v<-r. iar 1 3.1 -irf-jffTJi-t ii TM šuu b-r-firač- ht -na M.;.'^ Jn;*;^ ta :.:>naa-i»:- :x pukr-. di bo 2tc.fr ria interesi a jfifc i- ^r^i jr^iaii": r V iiMiirrcs j« nfirm^ ivi rv; ^ >% otij»tihn* k» ia kSiara. fc j --» ?: 1>* i -Mr-. apT«c:a Trtsr^čj. t. 4" f -•-•rt. — > ■T-Ulfcl - v. : < V.;.; Vi "C" kt jaJt' ji--; •nnsSrri w -j* -<*iiw •flucT' f Jute*?® fft>:a£ ru V ys i:ani"i nor-tint Ti 5,1 ^ v..^ Dober namen F fa^tli)^ Utrte p, brnkohi^ loi>j'j apfj>Mi ttti-erf.* UUn-tk*, it «, ui0 „0< rite U/nh, p* «u* »kU. ^ii «« mi» im zttmd* ftn ler\ dogodi rpreimi*. zakaj m m Un, r?«;« j UAiko tr*i-:o, P-J ? w r ttlik rcr*:. čt p* te-;« ra »f«re. fa J« ♦ ioir m na. rrj-*om B*f* patttis b« e*krti t* troje umite trpifrnje obilo pe.fi*U-% ? 2s/0 rafno, rf« obriti iobtt namen, bober fr vrt** itlfr, reiek biti B07* UJc* tm-tliH. kater B-:g koie teko fotfjrUi. kot y Bofi t&ei: tfk* 4,:iti m trp*U. ktkor fr tre!* totfr boifr. Zato pt ritko }*tro. k» **.! a.jri deti rchmdi k aerera* š^naimu n« ntia etlodiur** dela B-o^m. Preiti* m «.1 ^ i :.i^M>pan ;s cr>ter «•-• .aek. f»>i j- cioiok prepad. Kako šk fr Kodila ses-^eča. -- se te. Moaao je, da fr G:a.i. ->ip->'.ecU-i ti.vra ali pa mu fr postak- *U>> sa je hmk. idrvei če-i »kale v prtfod. kjer je obleti'. : razbit« u flato. n Cerk»T je »žrala »treU. Ce;'l - - An- to-na ^a K-:-'- z:: vasi. tan: ciroj Stir^-ri trga ob KoJpi. ki je bila rštfaa po f- janski dolini, ni ve?. Med aerifcio ia s!r. - ralivi fr oda.-ila sJrelz. v Vnesete* je b>'a -.si -treba ti dešcie v p?aset:tL Ker fr ti! tr:-:: -trop !e ps ;e tL"xe!o Škode je naj 7»:>din. Zavirovars rs j« t^i za bC/Ckj dm. ki »s* vneti časuici s« AnSona. cerkveno predrf-oje išS-»o prav lepo profi ia nujno pcanv. Sk.;«ia bi bilo th4 . če bi se BRŠJPia siara g^ika kapela i v. Ane, pr-varuhinje cerkve. VTUIA prštoo ia pocw.i oci-tte pri V M. 1x1 Centralni vlnarni iiiihmiiiiimih t LjaV-jnz: r. Ke!» n« je presekal« »be aori Klju-Javničarski vajenec Frane Zopao. sin pr-ieov-nesrs čuvaja it lo^t prt KraEjski rori. j" sku-šal doseči na Jeser.:«-ah od&ajajc^t vlak proti Kranjski gori. pri tem pa je prišel pod kolesje wa. Kolo ma je presekalo <*e nogi Pol«l je tudi notranje poškodbe y V spodnjem deln telesa. Fraae fr podlegel hudim ranam. V iaaašHfe*? mm Im VI. astisarsdRi ksagres Kristma Kralja mm^ mrwfax m mir T k rastri Razgled po sveta ČEŠKA s Libušine prorokbe. Pred dnevi so peli v češkem narodnem gledališču v Pragi opero >Libu&K. Ob tej priliki je prišlo do domoljubnih manifestacij. Zaključno prerokovanje Libuše, >da bo češki narod slavno preživel vse strahote peklac, je sprejelo občinstvo % velikanskim navdušenjem. Ploskanje je trajalo nepretrgano četrt ure, orkester opere je medtem odigral češko narodno himno. Tako jHjroča novosadski >Dan<. ^»eippeg ' " " f NEMČIJA s Procesije, romanja in pogrebi ovirajo promet. V Aachenu ob Renu so bile vsako leto veličastne procesije sv. Rešnjega Telesa. Letos so jo iz prometnih vzrokov prestavili v predmestne četrti, iz istih razlogov ni bilo dovoljeno potresaii cvetje. Prej je bil veliki oltar postavljen pred mestno hišo, zdaj za poslopjem. Enako je tudi po drugih nemških mestih. Oblastva se sklicujejo na ministrsko odredbo iz leta 1936, ki pravi, da procesije, romanja in pogrebi ponekod ovirajo promet in jih je treba prenesti v stranske ulice. Tudi je vojaškim osebnostim, uradnim zastopnikom, predstavnikom bojevniških združenj in gasilcem rajha prepovedano sodelovati na procesijah. s To in ono ii Korotana. Na praznik sv. Petra in Pavla bodo posvečeni v Celovcu v mašnike tudi sledeči gospodje: Karicelj Andrej iz St. Lipša nad Dobrlo vesjo, Kašelj Lorenc iz Stare vesi pri Orebinju, Lampich-ler Ivan z Radiš, Lex Janez iz Dol pri Otoku, Messner Štefan iz Doba pri Pliberku, Mohor Anton iz Škocijana. — V Trdaničah je umrla 70-letna Terezija Grafenauer. — Na Velikem Selu pri Mariji na Žili je odšla v večnost iVazniikova mati. — Pri Št Jakobu v Rožu so pokopali 76-letnega Terlovčnikovega očeta Janeza Rauter z Vaz. — Prav tam so djali v grob Erjanč.ičevo mater z Bistrice. — V VtrtUrtjil^ Borovljah je zapustil solzno dolino FridI Juh, posestnik in kovaški mojster. — V Selah so spremili k večnemu počitku Priineja Plasnik in Bolnikovega očeta iz Srednjega Kota, ANGLIJA s Londonski učitelji ne bodo mogli letos na počitnice, ker morajo biti pripravljeni, da bodo odpeljali otroke iz mesta na deželo, če bi prišlo do vojne nevarnosti. — Anglija je odposlala v Rusijo posebnega odposlanca VViliiama Stranga, da stopi v neposredni stik z merodajnimi sovjetskimi državniki ter razčisti zadeve, ki ovirajo podpis angleško-ruske zveze. Do njegovega povratka iz Moskve v London ni pričakovati nikakih presenečenj ali iznenadenj gledo odnošajev med Rusijo in Anglijo. DROBNE NOVICE Od enega na dve leti je podaljšala vojaški rok španska vlada. Družba Sueškega prekopa ni ugodila Italiji, ki je hotela večje udeležbe pri upravi prekopa. v Kaj zahtevajo Cehi od Nemcev Na to vprašanje odgovarja Ferdinand Peroutka v »Lidovih novinah« z daljšim člankom, v katerem med drugim pravi: Vemo že do zadnje podrobnosti, kaj hočejo Nemci od Cehov, treba pa je tudi povedati, kaj pričakujejo Cehi od Nemcev, da pride do skladnega življenja med njimi. V najtežjih okol-nostih smo izpolnili vse, kar se je od nas zahtevalo, da bi se tem bolj spoštovale naše pravice. Predvsem pa pričakujemo od vsakega Nemca, ki pride med nas, da bi upošteval naslednje: 1. Mnogo se sedaj govori o življenjskem prostoru. Naj se ne pozabi, da sta Češka in Moravska domovina naroda, Nismo samo prebivalci tega prostora, temveč smo narod! 2. Češki narod je stoletja hrepenel po samostojnosti ter je imel 20 let samostojnost. Sedaj jo je izgubil. Od nje jc. ostal samo posebni državno-pravni položaj protektorata. Zato vsak Ceh trdovratno zahteva, da se ta posebni značaj spoštuje, kakor je bilo tudi določeno z aktom z dne 16. marca 1939. 3. Češki narod je prestal v zadnjem času silne živčne preizkušnje. Njegovih ran se ni treba dotikati! Pot v nove razmere je bila tako nagla, da potrebujejo Cehi nekaj časa za novo onentacijo. 4. Ce hočemo imeti red, potem je neobhodno, da so vsi Cehi združeni v eni ustanovi. 5. Dogovor o protektorata pravi, da se ozemlje Češke in Moravske upravlja avtonomno. Naravno je, da hočejo Cehi videti, da jo ta samouprava resnična. Ce se torej Cehi hočejo upravljati sami, ni to nasprotovanje, temveč samouprava. 6. Oni Cehi, ki silijo povsod v nemške vrste, naj se smatrajo tako od Cehov ko od Nemcev le kot srečolovci. 7. Pri razgovorih med našim predsednikom in Hitlerjem se je reklo, da jemlje Nemčija češki narod v zaščito. Naj se to vidi tudi v vsakdanjem življenju. 8. Zelo dostikrat slišimo, da je Praga sedež stare nemške omike. Naj se ne pozabi, da je tudi sedež stare češke omike. 9. V odno-gajih med Nemci in Cehi naj vlada pravilo, kar nočeš, da se stori tebi, tega ne stori drugim, Ce se bodo vsi Nemci po tem ravnali, potem bo možno dobra sožitje obeh narodov. / Milijon dreves je izruval silovit vihar, ki je divjal te dni po severni Škotski. Razmerje med Anglijo in Japonsko j«) napeto, ker je zadnja obkrožila angleški del kitajskega Tjencina. 4 milijone moderno opremljenih vojakov; lahko postavi v primeru vojne Poljska. V zrak je zletelo pred državljansko vof< no najlepše in največje gledališče v špan* skem Madridu. Skoraj tisoč milijard dinarjev znaša zlati zaklad ameriških Združenih držav. General Franeo bo v letošnjem septem« bru uradno obiskal Rim. 300 ha gozda je zgorelo na Estonske :n blizu prestolnice Rige. I Pomorsko oporišče za francosko in angleško brodovje gradi Turčija s francoskim denarjem v azijski Aleksandreti. Pogajanja Anglije t Rusijo ua vejašk® zvezo se vlečejo v brezkončnost. 12 škofov iz Azije in Afrike bo posvetil sv. oče prihodnjo jesen. Žensko volimo pravico bo razširila bel-« gijska vlada tudi za volitve v pokrajinsko zbore. V Parizu so obglavili šestkratnega mo« rilca Nemca Weidmanna. 10000 vreč kare je podarila brazilska vlada Španiji. Za sprejem vseh ruskih pogojev se js odločno izjavil bivši angleški zunanji mini-« ster Eden. ' Japonski napad na pokrajino Sensi jc* bil po sedemkratnih bojih odbit, poročajo Kitajci. 1 Madžarska šeli živeti z Jugoslavijo v te« snem prijateljstvu, je izjavil regent Horty< 2000 hiš je podrl silen vihar v mestu Jacksonville v Severni Ameriki. t ■aaaB«BH»a«aMBwaBBa«Ba«att«aigaBBj! Zahvala. Iskreno se zahvaljujem za požarno pod« poro v znesku iOOO- din (tisoč) prejetih od apravs »Damotjtsfes«. Vreaftek Jasi« Kolovec p. Radomlje E55MEE5iiiiM5iie5i®«eBS« Saiam« ■ fctfiV, 2J/ fy nediljo, da« 18. junija »o t Krifah na Gorenjskem blagoslovili in odprli mogočen prosvetni dom Kriški dom. Ljubljansko barje ob Ižanski testi ob fasu ladnjih povodnji. -.........g -j-- - ,tuM Kresni večer. v SHoih nad Skofjo Uko so dne JI. junija m.-«"11 zgodovinarju dr. Francu Kosu spomin. plošfft Ko sc je Hudrie opoldne vrnil domov iz ura-«a, j c našel ženo v sokah: »Zdaj vem, da ti ni nič zame, pozabi! si celo »a moj god.« v K« je bila tako, a Hudrie se je hitro znašel. trivdPraS m°'a' feS 'e VSe' 1rri titckov. ,>i i Ki t" 7""''i šlfvila moznurj o mri isatlal gso/. va; si sireiiai * neurrcuim. ^ st I«otm jw»ire si .« zoran mi jure..- aret npeubea n nap ■< »i"' iiTmasi' siaviit nes-iiifinun 7.111111-knvauji muiovnefa svetnici f Anion* Mr«;uu_ t .. i ii tommii urirtfdrrrijH puuasut usnešu m-»ovaiik »«{n namaiomcn jraimim 11 ijti-svsnicp. "ter zatmiznepe aeaiTa. ^ aeaeijs i.ni»f«taK » si tkuitpo! mi iiuurttiimii r'>v. prometu u;i.)!'-"■ riuii!-ŽIUHI cerfcr. m bi« TKUMJIJIH-. »I — we lh»-»in. in cerrveaeB. mmniti m «< zašel? aiovesaosi 01 bagraMBavir? aovep acnat -1 bali:001 vnvejn umit k uajpre. mami f-p-ak f. An lin Mrfcaii ■Bjriinvi vst naTzoči* n jMtoa acnedi nrm»r.riiikci Prasverar tvctb i uro; ctr . .lucmam. c " o-isa T rane, javiict no- v/it mriipp -Vir . /j aarnani lrTi*->'t-if n aurmacn jjragdaottr&c. ntuiif-usi. iifft i-lero-m «rovorBn r nriše. m. nrrrtt-dBtf* mnustsr rrathi* a-. Mita Lroi katf-t—e. n m »nvnre Frank vi-mit pozrn-i ~i n ja 7jiTm»=i zi neki if?«-:. Minister tr lt-pi p pouua-i i iT!'"Tr-L pozrrvfvcuinrts: i.nukrvb Kai«rc st .» t iiii i- .inin nimam u prttizsmšiijan rrn-aii 111 prosie v,tf" muza kfc-kršei ft ni iaklii ksrt 1* ln-egfcrank: ?~rn~r7it' rvczt a: Linrmni imml i>utsrt>sii>vi. ?-( ikajnsipri. Tt- mu. h velja; u i*-p dvoran UL,; um: 111 cai--r jf zuuian S-mai nreora. vuanostni brzojavki K; \e. crui.it ?'etn. IL cnezi-nt-Btefftmki k. rrrediarii imojarut ihi/n-i- -.; seanicv w."imu tn Anioni toroin u nam nt Ma-cr tattašsni ? osebe i« lMiztira--i m-lili!™ t iu mktbos h«t i.iua. «tprim je«"'..« k . bi o: jkrašan. m Čeh. o»hraai tu o mii;arsK« nocHOBT! n razstnvi «rrat '_iinv»n u »mt širviiobt itaimn jaciišr** aružinf 11 si vs k;"toč. tzcbzovai iscreut i»y.ornor.. 2 »fv m vsiiasimiia i/rosvenim. a umori it niuii noiuiiai Jutcii! iu.ii^i.-s spMBeiiii- ,-esnizi. rt it Kslibr mafocac jk »roj, iMsanrasn rv«. >\ m caiuiišcii auixi 11 a> nuT.itu. n f svojm, jtož-rruTam™ mm« n T.-rnrausK- aonriim: imMnf^, šioveusc-n^t J*-nežei.a. iz fVZZsMt Š&%BftSP s; rrr ^mn «nsa f.-i.; i? rirf- eioniu 1 --Lt vtukIki * r »t«»:-.-» .1« L-ki porušiit zeiim. mi«. " jrorrruiion n oc/--m pr«-- ikiiii'j- i.u — }-roFvrmni irniirrc gramr. 1 iieoeut. nw IT rui; 11 tej* pmissarvi. i. caier. s« ts. vu« i"i;.. .'-ritaiet »1 " tumoium. — C>«siisci n-it-š*-< itaniftiivt nabevii novi 51010-111 pr >xp h mt. Jnri. pr,- Ctrasspijrm. ^ osnim I i«pt 1-KK-š*. mu poki-jimu. trf miiefra Hriua-.ii j //"ii i; š; Jii-.it ix fr-iii-:;;; jersmi. JaafTt :: r: jn-_it Mnufi h jindi Pf =veni a deioB. -ukxw. ft ni t Amerik, k.ier še sa. n II i. — J«?- umi on. nečtt. sni" tata. ii^osveti« a-i«rvr n Ta/iuvr«E-oa—-i. m Z&z. amusaa. ie«* Si'imit3 s-w>tepii »itfi^inui. c « ikmsu 6«w«biii r-razrif it.., ■> m~ aeih v )iiiia t retoujipi-m prir»dr^;k- itiraiimir' » ližm uoaa ii. i-iii®*«-.- orfc- šrv-fro n ecwec!»T»( ZMievt ua« ammvm <« itifiam m T nt. iKipif-Kfnitfn " TI »'•;nt PNovadis T aiuovsctj^ n I>»sia- mitu. 1 1* im*1««« o rit, - t na>ak« " i'"*1 « ljunijai^ vvitnsMi (a jrmin- fc m*i» "i 1 i»riic«a mtt «"».♦ a*u(vt.. }h«r i« ^ ijur. itac t BWtBijt> s. jtli)jj ir. ia s«n«j»i» ® trni m eai-a ' 1«- 1« ». J» ' ; »-v,.^ moum i prijem f*rij«uc(ji jrolsuw, ^ VHtti^-Ii ]«w:"ll|s. Tak. 1« OKMBiUi-«. ln- m i» w»4» n kmdihi, * naji. . 4 :».»UO!'.M-!« t n IlilK 10 « ' «11 « trni. ter J* w iKti-i.a. ,K.U ^ st ii-n. r prjiu tr iifa »»mii m *«» K ^ kakimit- 01 Umorit*, i* .1» j* »«iim i,L:.». (umi* umirit. ni' ?* or «oiaifi; :. m ^ ap.tiiic uw.ioi. ui «nit- xtl« 6mum jisir. t p * Pe«s» fc Jimyi M>MM'tt» tont nn!« urr rve-ut oi 1« ^ Mjk^i i.iik-~, Z«r<~ »» ei wiii t* «-h. t« Bit. iuunmirtj limcr-m vm. ?—igoru* ia> » ne «»«!jt L>md<> » UJ imičesiim. r:vam. -tatoat jt iiumi iR>:--'i)ia. SMDS '' T " (m, a KI« »bj., mi t vnatSciiTi šaatBi arokoiS&^a lin—fin« MŽiicis. nt orainsk- «1 * *r:m > šne-.tt. Ziačimfc srrci m t* mre*: ~ vit tirairii mi m toKrmrmr* * mi i m*. atiii. '>». c (h o posmu. « ti a itorai o!»»:»»n. h- f-Bto;n vj.-n p • u-s- niici eio2n *"" r* i».vr»eu »Mfes^r« iSc. Eammir «iu£i o»> čs«a t tnu-dšii;.!. hm p. i pisarn vrw»ttit ■ t jrr»ni. Mih « i»i. mmmvifel a w ■! wsa..t i Irfjme Avašh f"««a»"t- m- ni i<~-** Sjpp^Bkf K-Snii« « 11. i« iiusK' -a rrrašaii«;. »oi « Ltuuiam. ene- ci r a>:i-u i«aiaCEm *m-: B». >rf -VJ<««kbk editr^i t f»s tro. vesi^i ti narsaKta t a ca- h nJ tr.-airrB' odi kimat. k t* aisar n narsonafai jr-vantsBS') b n 11 r.^onr c ioni. e«tmi »e jf anca a 4a»oc f.vtu. iktkcfc IreU*- » » atii« ■vom s«« «n'ia& tjaii« snvimhi w m imiari «(i !r-:irt ttvt ft^emier « m »ai.« ua^taiti iztmv^ «41 crojnpr u onjf »iirtt san 1» u»d K ur. - m Besede c?*n»flgt) Sctea' K Tetlkonfe. linstrna! asaui «Tuar L. feušmel; Sik« c troaiBBsEas Kiunia* e aaait fcraiij. Tujku s ^ Bfldinuvaiii ut not. Sasioniii s« jf- m tbt * vr»- t muu, niračuu -k fal! t daljav zarfc Kiok«. n. ns r>«i :-«rkv. uven^n Hijeramna «• rcMKiit '-raa.. ce. k mti r sudiu. m Siji sen vrm Bi, Bf Wfti» snn- 1 taj40t tk «, žari-či lcovint. J«tam .h- ni Lok ii Oter®tovitaL stenu Mftdv«dj vrt. Ma. a Euševet. Jast v to-enuu i«c Trtreni u v Eapijicrti m- "inaeniit- t vecianeai Bona. liazlučn* m' u wniluii CtaK- i«r «t-na padan Inmto steni L-Itr- ;„« I.Mfm, w rniir., imonti < aoim„ taKor otteecaiii. san«- dvoit svmit stezi h pehak, i-n ).(« (nov«,, u CteniHL. ti-ura^ h- d-čai«. tam-nH-V*> u ^dko pHtvt ,t. po-a^u,,:;,. w misuž. -ani.if «. j«L. samo Ana-- .k sjoiiu. zamišiiei trt ftran- 2aniišljei. ice- m orožniki včerai iotel na«l vos. Opteaovai. jnatiŠM. te- mrašemL * ^ mu-rašauKm Ih. jm. „ J)riStt> M Ulio. ot m, iuni> nažagaL u. tu. « pmti^a m«i, ziomitt sama. Ko* jf rsf bik. zcr^iijOT. lit temni 1,. » raztf-7„bj Di*' železno I« b. bi« rjobotjio to n nik» Trpi; SL Mm* strm, izs nasaoli. novt- ktno Zrni f ULl Eern, se ^ sit«, n jni it murj ff^f J«>kaMit; droteft. I& > iyflrrov Z*™™ ™ ^ «»»«- .M- bii Anore, ** lmi ena vam h, som, «f via!. (.„■ mr f ®anjik m- m f, vrvi hit. muhs» n hraanmemtmu. Zda. je raamisn. 11 zadek rast Al j* mr n. du. rscit. oe nt jwtoč. 2 ni:n. čf imt Krrt-fao ni nt ? Jm e. m ju. simsadia aenik. b* si nt m-nassia. san«- at j>« Tom m- sin ns pw. il neiu>iitu> kiiuit jmimu. anu h zapusii. •esivi. n.H-mu. ai«- h tud. mi«, uainsai lesiamec: 1t*> .klime t«{» n. vedfc h jt ^"id o»ijutiI.au. da bi šel x n«) »•osinr.-a. xfla. m ina. aon it mm. zan st-ivfft. 1 ine. ft vri l^kmšSn. nt«a. rafš^L c. * jt smuka« ofaoL p-n«iwja ■ jsk j* deta; >1# na t*^? šp d-npo jj^ nn nt mart Lk- k rscu.. ^ sami, ta»o K« '|«wt. da veB- aikn. ni«* zim. jcc> yt TO»-sTvr. nuitf-. ; Fanijt n. peL n. n. kkmuk. iur »f kcMBte rj» gnntovet n. pt niJf. m^,,,,. Kokc: ik je aoiiiteii. — _ »u H- jt ju liostfc c .k oeia. Itojtari^ >AI CI H. T UL-ta' ; >Fip jen::; it df.mu nt ndes maioma-iia. 1 njimi!c at opiiml laa^-.kn-»t* m. ispravi® Siepu : piavf ; ^ ^ta _ >La. to nore?. * jt aek zoa iw«aL'f jtopc in » »t mi zatthskait xf * « ««iil ei m n. tjptasi n-e, jSiinari.c .t dajan. »Ik mt ,t tafad T1Sl Kam«t jt aivak «. kfr ,t m«, narodei. sf!b ^ . te iusa 2awjaL p. proiui k ™ ^^ « - t—dak. cu ,f 1 ;-«vaaf. w a« * * hu,tt braniti. 7 n.T« ti. « I,"3n'1>* ti; in:*-, fli '•' rsj' a*šn. « im trn. » .a*1" . i Laao«: irrc ; ga»v * »e-™. i"1"1®^ i nalie#e: i sjirittsotv sjdc«b!l - " ' «i5tel ta' nsw"'' "*,, •vom »»aiseairt. _ , rmiistidii. ti--^ tarica. prv: PoDolnouta bo pokvarjena malone vsa krma za i Vino- ker je večina travnikov že tretjič pod vo-, kj je nanesla vse polno blata. I)ne 7. junija nas ie obiskal g. ban dr. M. Natlačen ter izročil »naten tlel kot prvo pomoč poškodovancem pred kratkim l>a si jo s čolnom ogledal poplavljeno ozemlje K- trajni načelnik Maršič. Škoda po ur vili poplavah je pri nas cenjena na 291 250 din, vsled zadnje povodnji pa je ie mnogo višja. Prosimo tudi naše gg. poslance, da pripomorejo našemu kraju do kar mogoče izdatne |K>dpore. Homec. V nedeljo 11. junija je blagoslovil novo gasilsko zastavo v odsotnosti domačega go-s[K)l|a župnika radomljski župnik. Katoliško pro-stveno društvo bo priredilo v nedeljo 25. junija, v slučaju dežja pa 29. junija, tombolo, in sicer na vrlu R. llepaiiška. Pridite v obilnem Številu, sreča vas išče. Cisti dobiček tombole je namenjen za nakup novih knjig. Raka pri Krškem, uomila že krije Antonijo Peperko iz Površja. V Cirju pa je po mučni bo-Jezni v cvetu let smrt pretrgala življenjsko nit feolnovemu Lojzetu. Večni pokoj! — V nedejjo 25. junija bo ob 3 (»poldne redni letni občni zbor tukajšnje hranilnice in posojilnice. Vabljeni! Sv. Ahac pri Turjaku. Dne 25. junija, na nedeljo po sv. Ahcu, bo na gori žegnanje s sv. mašo ob desetih. Vabimo okoličane, da prihitite v to starodavno cerkev, kamor so vaši predniki večkrat na Ielo prihajali v zahvalnih procesijah. Sveti Ahac je Slovencem in Hrvatom izprosil sijajno zmago nad Turki pri Sieku 22. juniia 1503. Pri-dimo v njegovo cerkev in ga prosimo, da nam tudi v teh težkih časih »loji ob strani in nam izprosi novo srečno dobo slovenske zgodovine. Na svidenje 25. junija na Gori. Šmartno v Tuhinj«. Dne 9. junija nas je po enoletnem odmoru spet obiskala strašna toča, zaradi kalere je prizadete polovica občine. Toča, ki je bila v začetku debela kot orehi, poleni pa drobnejsa in gosta, je v nekaterih krajih uničila nad fiolovico pridelka. Najhujše so prizadete vasi Laseno, Gabrovnica, Pšajnovica, Kostanj in Gradišče. Na Lasenem se je toča doUiia pod kapom še dva dni pozneje. Kar ni uničila toča, pa je pod-suJa voda s pe»kom in kamenjem. Žalostno je pogledati po njivah in sadovnjakih. Zlasti sadna tetina je kazalo dobro, pa je vse uničeno. Komaj so se ljudje nekoliko pomirili, pa je začel razsajali hud vihar z močnim deževjem, ki jo dosege! višek 13. junija, ko jc 'podrl več kozoli'«v, čuval drevesa, lomi! vetje, metal opeko raz streh itd. Poseslnici Matjan Mariji v Šmartnem je vihar po- v irju eta drl požarni zid z visokega gospodarskega poslopja 111 «* vrHe' «a "Podaj ležečo drvarnico, ki jo e popolnoma zdrobil. Ljudstvo, ki je že več le zi-poredoma trpelo zaradi toče, je obupano, ker ne bodo ljudje zmogli raznih dajatev in preživljali svojih družin. Treba bi bilo, da bi oblast priskočila na pomoč s podporo za razdrle občinske cesle in z živežem. St. Jurij pri Grosupljem. Preselil se je boliso domovino j. Jeršin, posestnik v št. jut m bivši cestar. Kljub temu, da je veliko sv« obhodil, je ostal vedno možat, nad vse zvest svojnn načelom. Naročen je bil vedno na naše časopise Počivaj v miru! - Permetova jama nna čedalje več obiskovalcev. Je pa tudi vredna, da jo pogledamo in obiščemo. — Malo žegnanje na zgodovinsko znanem Taboru bo 25. junija ob 10 dopoldne. Prosimo vse častilce sv. Antoua za milodare! črituče. Na praznik presv. Reš. Telesa se je ponesrečil Vinko Kurent, p. d. Miklavžev očka iz Nudgorice. Naslednjega dne je izdihnil svojo blago dušo. Bil je uslužben pri železnici. Ponesrečil se je v Ribnici. Vagoni so ga stisnili, da se je nezavesten zgrudil na tla. Podlegel je poškodbam. Zapušča žalostno ženo in 4 nepreskrbljene otročičke. Pogreba so se udeležili tudi železničarji s svojo zastavo. Tudi gasilcev ni manjkalo. Hvala govorniku za tako lepe besede in žel. pevskemu zboru, ki je rajnemu zapel v slovo. Kolovrat. Na kresno nedeljo, dne 25. junija bo na Strmi njivi, kakor vsako leto, služba božja ob 10. Vsi vneti častivci svete Radigunde iz bližnje in daljne okolice prav lepo vabljeni. Popoldne ob 2 bo v Kolovratu blagoslovitev nove brizgalne. Spored: Ob pol 2 sprejem gostov, ob 2 odhod v cerkev, ob 3 blagoslovitev brizgalne in govor. Domači cerkveni pevski zbor nastopi z več narodnimi pesmimi. Nato prosta zabava z godbo in bogatim ribolovom v prostorih g. Zupančiča. Dohodek je namenjen za kritje stroškov nove briz- galne. Vsi ljubitelji lepega petja in poštene za* bave vljudno vabljeni. Št. Ožbalt. Tu ee nekateri ogrevajo za nov<) šolo. Zidava nove stavbe bo takrat upravičena, kadar se bo pokazala resnična potreba, zdaj je se m. Olrok ni preveč. Želeti bi bilo. da bi starši svoje otroke bolj redno pošiljali k šolskemu pouku zlasti kadar je krščanski nauk. Starši, la poskrbite, da bo vaša mladina vzgojena na temelju vere! - Vaščani vasi St. Ožbalta in bližnjih vasi so pred leti vzeli župniku zasilno šolo, na da bi na kak način drugače poskrbeli za vzdrževanje dušnega pastirja. V tem oziru še d« ria-nes ni urejeno, da povemo v lepi obliki. Naj bi ti možje uvidevno preudarili, da je le vendar dobro imeti duhovnika v svoji sredi. Gospodarsko poslopje ne dela časti. Treba je popraviti po načrtu vso stavbo in tudi hlev. Farani bolj oddaljenih vasi pravijo, naj se plačevanje za popravo hleva uredi po premoženj. Domačini že poznajo eden drugega in tudi vedo, kdo rad prispeva za dobro stvar. Prav je, da središče župnije več prispeva, saj imajo ti tudi več dobička od cerkve! Struge na Dolenjskem. Trikrat nesrečne Struge. Zakaj pa? Že v tretjič so grozno obiskane po povodnji. Kar sta prvi dve poplavi pustili, je tretja popolnoma uničila. Vsa župnija je v vodi, razen vasi Tisovec, ki leži v gorskem kraju 4 km od Strug. Tretja povodenj je zajela pas v širini 2V, km in v dolžini do 5 km. Vas Kaplovo je le delno obiskana od vode. Najboljše polje, ki naj bi preživljalo bornega kmeta v Strugah, je uničeno. Koliko detelje in krme je uničeno. 22 družin je moralo bežati iz svojih slanovanj pred temi divjimi vodnimi vaiovi. Nekateri so še v strahu in trepetu ostali doma, dočim so živino spravili na varno k sosedom, ki so v višjih legah. Skoda je ogromna in gre v stotisoče. Kaj bo rekla zima, ko je že zdaj lakota? Voda stoji po vsej dolini od torka 13. junija in bo komaj do konca tedna odtekla. Obračamo se na merodajne oblasti za prepotrebno ir, hilro pomoč. Trebnje. Vendar se je posrečilo rešili tako zaželjeno vprašamje dostavljanja pošte po vaseh trebanjske občine; doslej se je pošta dostavljala samo v Trebnjem, Pod gradom in v Starem trgu. Dne 3. junija je poštna direkcija v Ljubljani odredila, da se pošta dostavlja ludi v vasi, in sicer v sledečem redu: V ponedeljek, sredo in petek: Kamna gorica, Vina gorica, Štorovje, Dol. Medvedje selo, Hrib, Prapreče in Cvible. — V torek, četrtek in soboto; Paradiž, Pekel, Prudof, Rožni vrh, Benečija, Pristava. — V torek, četrtek in rundi sem sicer mora! na tla, toda ne z obema ramama. Sedaj pa pokažem staremu, kaj ce p'ra-vi nagajati evropskemu svetovnemu mojstru ro-koborbe«. Kako mu bo to pokazal, tega pa ni po-vedd, ker eden je v Londonu, drugi pa v Indiji. OlroSko mesto. Mestece Santa Giustina in Colle blizu Padove »lovi za mesto, ki je v njem "ajveč otrok. Baje je tamkaj otročji blagoslov najbolj obilen. To najlažje spoznamo iz tehle Številk: Vsega prebivalstva v mestu je 5535 duš, med njiim pa je 1716 otrok, ki nimajo ie 10 let. Ena izmed družin teža mesteca ima kar 14 Živih otrok, druga jih ima 13; 10 družin je ki imajo P" 12 otro,k, drugih 10 družin ima po 11 otrok, 23 družin ima po 10 0'rok, 25 družin ima po 9 olrok, 38 družin po 8 <*trok in 70 družili po 7 «'rok. Dolgočasno torej y tem mestu ni. Kdor verjame! Kmet: »D tat tatinski, da mi Kres hitro dol z drevesa! 5"1 isceS tam gori?« — ™>alm: »Dve jabolki sta Patih z drevesa, pa sem ' nazaj obesil.« Bajtarjev je že stikal po Rezini čajni. >0, Reza, ti imaš pa res fige! Vsak eno!« in je delil, četudi je deklica ugovarjala. »In v tej zelenki?« je stikal drugi. »Blagoslovljeno vodo!« je dejala resno. »Pokropimo sek je vlekel zelenko Vidičev. »Kar pokropimo se, fantje!« Preden se je mogla ubraniti, so že imeli v rokah zelenko tropinovea. Stopili so v krog in steklenica je šla iz rok v roke. Objestno so se prerivali in kose so zadevale in žvenketale, le Andrej je stal žalosten ob strani. »Ce si je premislila! O, ženske so kakor veterntce. Samo da pihne, se preobrne. Ali se pa boji! No, bomo videli! In če moram do pekla, moram zvedeti, kaj ji je! Zdaj ni treba dežnika, zdaj Imam streho; Vida pa ne in ne! Kdo jo razume?« Zmerom bolj ga je grelo. Skoraj da ni slišal fantovi Zdelo se mu je, da so nekje v daljavi in da jih gleda skozi steklo, ko so se pehali in silili v čajno. Kose so se zadevale in žvenketale in Bajtarjeveinu je padel oselnik na tla. »Sreča, da je zamašenk je dejal. »Trava le nt pustila osli na cesto. Udarila je sicer ob ognilo, pa se ne pozna!« je ogledoval. »Samo, da si glav ne porežete!« je vpila, »ln ne preveč, ne preveč. Tak dajte no, vse boste izpili!« Ko jim je i/.trgala cilerico, je manjkala že polovica žganja. Razjezila se je ter spravljala košaro. »Kakšni požeruhi ste! Vam se ne sme nič ponuditi!« »Nič se ne jezi, Rezka.T« je dejal Lazkarjev m jez* se mu je zatikal. Ves rdeč je bil v obraz. >Lačne nabiti, je dobro delo!« Medtem so dohiteli Siegla. »Oh, kakšen lep rep!« je rekel Lazkarjev, ki je bit sumljivo rdeč v lice. Gozdarju je bil gorak, ker ga je bil ovadil, da ima puško. In so mu žandarji prevrgli vse po hiši. »Kje?« je vprašal Vidičev. »Kozlu od zadaj!« je kazal na Siegla. Sop gamsovih' dlak je košato migljal za trakom. Fantje so bruhnili v smeh. Siegl se je ustavil in začudeno gledal. »Gospod Siegl,« je vprašal Lazkarjev, »kaj delate na tej cesti in ob tem času? Tu rado straši!« Fantje so spet udarili v smeh. »Da straši?« je vprašal in se smejal, kakor da jo razumel. »Kaj mislite?« se je zresnil Siegl in ujel klobuk. »Samo takšne, ki gredo na lov!« je rekel Vidičev. »Kaj pravite? Ali ste pijani?« se je ustavil. »Ni5 nimam opraviti z vami!« »Ki gredo na lov in valijo kamenje, da se zajci plašijo. Pred golimi koleni se dekleta že skrijejo!« je trdo stopil France bliže. »Pred kamenjem se težje!« »Nikomur nič nočem!« je dejal ter se plaho umikal. »Da boš vedel za danes in vselej!« ga je tikal France. »Kamenje pusti pri miru! Enkrat za vselej! Toliko da smo se ognili. In naša dekleta se ne bodo obešala na gamsove dlake. Dlake se izpulijo, če bi se kdo obesil nanje!« France je naraščal kakor petelin. Vrgel je koso na tla ter stopil naprej, da je grušč zahreščal pod čevlji. Majhen hribček na kraju, ki ga je cesta presekala, ie gledal kakor skrivnosten duh, ko je Franca stegnil roko. Siegl je s palico udarit po nit. xr «o*kk>: Dui, Pri&Mal, Gor. Dobrava. Holse. Me-gleoik, Lipnik. Ječkovec. Rihjxw«< Orter- tA Vrti «af, I>oi- Iktorasa. ietero. .Sv. Peir-r. Lakov k, CfTC^vk, Sea&a >8» DoL Pod- boric. Kakeoberg. — V pooe-J^jei. sreda -s f"*" hi: Oinsa, B«jrfe. Vrh Trefraj*. Gnuk Bi«4:nj« V2K, Grič. Z: !s>:i rooA. Brezi Sir. S:e!an. vior. Kera&a i«, Rjtfje ^ BUso. Cm; potok. Vei. in Mata Sevni«. Vrfaoro. Hude;-?, Gor. Medvedje M^k — Ker f« pri !«ai£sem deiu oj ss loeto-vato š*ev:k> UBiiajbe-aosv. k: so 'io se*taj siuibo*-vaii. > bil n-astavijec že Springer Leopotd. — Dobrodošli.' Hecič. V noči 24. e Sara spet poplavila hoti^o poiie :a povzročila pos*?sini.koai ob.lo Škote. Uaičtia je seno ia ra-ii druge ;oi8.t° pridelke. Poeovoo počivamo nieroiijne finitellje. da bi se zavieLi za uravnavo Save. ser je to nuioo potrebno. — Kateri imate naročnino »Domoljuba« pttsčaoo samo m poi leta. se potrudile, da bosfe eimprei poravnali aa-očaino tudi za ottaio polovico leta. š*. Jenej aa IHI^ej-ikera. Zadaje poplave so pri iu napraviie ostotooo Škodo. V?a škoia je uradno eeo.eaa na l^fOjOOO din. Uničena so «"=a oi*r.;-Kka pora ia ob Krki vsa poi.a ia travniki. Škodo sta -j ogied&ia gg. TjrWfT dr. Krei in bae dr. Sat.ačen. Naklonila sta za prvo silo podporo. Nu.sa in potrebna je uravnavi Krke. - Sa praznik sv. Petra to Pav".a So priredilo jabaiao droštvo konico dirko. Vabimo, Komenda. Društvo stovenskib obrtnikov v Komendi priredi v dneh oi 29. junija 'lo 2. julija 1939 pno obrtno razstavo v prostorih >Domač. Razstav« bo nudila pester vpogled in pokazala spw«ot>ro«>t in mojstrsko izdelano«-' razstavljen.h predmetov. Vabimo vse obrtnike, obrtnice in prijatelje obrtništva, da si v čim vpijem številu ogledajo to razstavo ia s tem pokažejo. da jim je mnoeo do napredka obrtniškega stanu. S»t« me* t«. Drj^tvo slov. obrtnikov v Sovem mestu priredi 2. ,ui;.a družabno prire-litev na vrtu g. Košaka s sledečim sporedom: godba, šaljiva posta, srečolov itd. Čisti dobiček te prireditve je namenjen .obubožanim obrtnikom, zato pobi tirno v čim večjem številu v našo dolenjsko metropolo. Dobrodošli vsi obrtniki, obrtnice in prijatelji obrtnikov. Preriva, že tretja povodenj v času treh tednov nam povzroča strahote, da je groza. Posebno vasi oh Krki: Hruševec, Se-ia, Loke, Zalog in Cešea vas ter mlini ob potoku v Gor. ia Dol. KaciTOcah in Potočni vasi trpi,« zaradi obilice vode 2:v;i» in prašiče šo morali odgnati v druge vas ; a krma za nje je pod »odo. Svinjake e.-!s: krompir in posevki, vse je preplavljeno ia -letoma gnito. Krma je vsa povaljena in umazana. še bolezen naj pritisne — in v takih razmerah bi bilo čudno, če bi je ne bilo — in bo vse hudo skupaj ibraso. Bog ee hm usmili! Jež«. Nedavno e zat«jula oči v visoki starosti 87 let Marija Kokain p. d Lipetova mama z Jež«. Bsla ie ze!o krščanska mati. — Na prazni« vcebohoda Kristusovega banovinski tečaj. 1'dt-leženk jc bilo 17. ys. doe uspehe. Za konec tečaja je bilo nekaj i lostniii dni. Tečajnici Grabnar je umrl nt Ivan Grabnar iz Kostrevnice. Bil j,. v skrben, vesten in dosleden. Tečajnici (jMr ■ umrla mati. Veliko je trpela m ie primerom! mlada šla k B'>ku po plačilo. Tretji mr|iA : teku enega tedna je bila pa VS letn.i španov. mati. — Vsem trem bodi plačnik dobri IW! Reteče pri Skofji Loki. Procesija Sv. Kel njega Telesa se je Iftos zelo lep, ra/ii|a y sprevodu so prevladovali moški, k.ir je §» jKisebno lepo in hvale vredno. Omeniti na moramo nekaj napak, ki so kazile sveiost te»a praznika. Pri nas gre procesija pribli/no tudi (Ki banovinski cesti in na tej prugj srno sreča vali kaj čudne tipe. Opazili smo "velil«, n Naklo pri Kranja. Na dan sv. Petra in Plv|s — praznik naklovskega farnega patrona — bo aa dvorišču Gasilskega dnrrss rsb 3 popoldne velika tombola Prosvetnega društva. Da ,e tombola pozornosti in po:amezR* srečka 3 d-n vred-.i, prifj. io že razstavljeni dobitki v j>ri«HGasilsko^ doma. Koga ne mika U lepih f«Wibi;I — vr-c« nt«, torno koio. sobna oprava, vre-ča tf-o rovttnje; popoldne: telovadni nastop. Pridite r obilnem številu! Boe žiril Ssfžisil vsskšp kat&Umfta je, it zasteps vsak im vsak! ufi ia povsod idefv jc^i^re^a Kristusa Irtlja! številni "tprev! saf omogoiij« Izvedbo kengresa! 25 Gospod Volodijovski Besede gospoda Zagloie so učinkovale kakor balzam na ialoatoo erce malega viteza; nada mu je zopet oživela, oči so se mu napolnile s soizami, do«;o ai mogel nič spregovriti. šele, ko je solze zatrl, je ob.el gospo-la Zagioto in rekel: . f®3!- ^ taki prijatelji r.a kamenju rodii:, Aii bo res tako. kakor praviš, gospod?« »Sebo bi ti rad naklonil! Bo tako! Ali pomniš, da bi bi! kdaj nafačr«> prerokoval, aii ne zaupaš moji ukušeoosti in bistroumnosti? .. x >Sai si tudi misliti ne moreš, gospod, kako jaz ljubim to gosfolično. Se da bi bil pozabil oso ipjbi.eno ubožico, saj ™ak dan zanjo molim! Ampaa tudi na to mi je sr-e priraslo kakor gotja na drevo! To e mo:a ljubezen! Koako s»m mislil na to rev:c0 Um v travah zjutraj ia zve^e-r m opoldne. Slednjič fc z,-e! gam g ?.N'P gospo!! Pridirjam sem. da komaj «e diham, tu pa prva beseda: satmvtan Vondar pa upam, da ,© pregovorim in zaupam tudi nie- "itH Kako « že dejal, gospod? .Dober je haoit'... t iz česa?« ^ >A ne iz krivice, storjene človeku i mkJi„"i!'n<> pove,J,ar>o! Zakaj jaz nisem mogel fe "!ožiti' Sa P^ojanki bi se ff m^ltl . VeS nemirw vendar pa Z J? aJ^°Zmce' *oePod- »oboril« sla 1' nfl o«*™ «Torej pojdi k meni, ali pa ukaž^-m semkaj prinesti steklenico. Po poti se prilezel...« Šla sta in pila pozno v noč Drugo jutro se je gospod Volodijovski lepo oblekel, si nadel resnoben obraz, se oborožil z vsemi argumenti, ki so njemu samemu prišli na misel, in s temi, ki mu jih je navedel gospod Zagloba. in šel tako oborožen v jedilnico, kjer so se ponavadi vsi shajali k zajtrku. Od vse družbe je man^ala edinole Krž ša, pa tudi ona ni dolgo izostala. Komaj je namreč mali vitez utegnil pojesti dve žlici juhe. ko se je skozi odprte duri zaslišalo šumenje obleke in ;e deklica stopila v sobo. Vstopila je zelo urno ali bolje, planila ie T sobo. Lica so ji bila rdeča, trepalnice spuščene v oolicji. zmedenost, prisiljenost in bojazen. Pri-Mizala ee je Volodijovskemu in n,u podala obe roki, oci pa sploh ni dvignila k njemu in ko ji .na,v' u^<> poljubljati roke. je mahoma J tPn lem P« spravila besedice za pozdrav iz sebe. .. N'^ovo srce pa se je takoi napolnilo z ljubeznijo. nemirom in zamaknjenostjo ob pogledu na ^ n"«> i" spreminjajoč se kakor pre- Ž °b -po?!e,lu na 'o vilk<> i" ljubo postavo od katere je še izhajala toplota, ker je pred nost irTtW«T, ' gan,i!a ga ie tu5zakaj vse sem včeraj videl, samo t i.-e ne, gospodična, in take strašne vesti so mi povedali o tebi, da mi je šlo bolj na joit. kakor pa. da bi spal.« Ko ;e Kržiša slišala tako odkrito govorico, j« še bolj prebledela, tako da je Volodijovski za trenutek mislil, da se on,v»ve«ti; zato je rekel hitro: i.Jorava se o tem iK>r*zgovori:i, a rdij na bom nič več spraševal, da se, gospodična, po-mirU in opomoreš. Saj nisem noben barlar i" tudi volk ne in Bog vidi, kako naklonjen sea ti, go-p«dična!{ bivala!« je šepnila Kržiša. Gospod Zagloba, slolnik in njegova žena so se zaceli med seboj spogledavati, kakor bi spod-bti ali drug drugega, da bi začeli navaden rat-govor, toda dolgo se ni mogel nekako nihče u to odločiti. Šele gospod Zagloba ;e začel prvi: »Treba bi bilo.« je de al in se obrnil k do-šlima. > Ia bi se daneo peljali v mesto. Tam ž« vre pred elekcijo kakor v kropu, ker vsakdo priporoča svojega kandidata. Po poti vama povem, gospoda, komu smo po mojem nmetiju dolžni dali svoj glas.« Nihče se ni odzval, zalo je gospod Zagloba Jievoljno pogledal naokrog in se slednjič obrnit k Baši: »In ti, keber, pojdeš z nami?< »lojdem. pa naj bo tudi v Rusijo!« je odgovorila Baša ostro. In znova je nastal motk. Ob takih poskusih, slepiti razgovore, ne da bi se dalo to doseči, je mini! zajtrk. Slednjič so vstali od mize. Tedaj se je Volodijovski lakoj približal Krii.ši in rekel: »Moram ee, gospodična, na samem s teooj pogovoriti.« Nato ji je podal roko in to vedel v sosednjo oobo, prav v to, ki je bt!s priča njunega prvega poljuba. Posadit je Kriišo na divan, sedel k "lel Vzhodni dan Dobrepoliah Dne 25. junija, to (e zadnjo nedeljo v juniju, i v Dobrepoljah tako,zvarti »Vzhodni dan«, to je puevečen molitvi in delu za krščanski Vzhod, • obene™ shod vseh dekliških Marijinih družb iz dekanije Ribnica in iz najbližjih župnij sosednih dekani Sniariie in Žužemberk. Dopoldne: Ob 8 zjutraj sv. maša * ljudskim petjem. Med sv. mašo skupno sv. obhajilo za krščanski Vzhad in za katoličane. razkropljene po naši državi med drugo-verci. Po «v maii zajutrek. Od pol 10 do 10 sv. rožni' venec za krščanski Vzhod. Ob 10 sv. maša x ljudskim petjem pred izpostavljenim 6v. Rešnjim Telesom. Med sv. mašo ba pridigal predsednik Apostolstva sv. Cirila in Metoda in dekan bogoslovne fakultete na ljubljanski univerzi dr. Andrej Snoj o krščanskem Vzhodu in cerkveni edinosti. Pri sv. maši »ofer« za Apostolstva sv. Cirila in Metoda. Ob tri četrt na 2 sprejem popoldanskih gostov pri križu. Ob 2 v farni cerkvi ura molitve ia kršč. Vzhod in pete lUaaije Matere božje z blagoslovom. Nato zJho^ovanje Marijinih družb v dvo- rani novega Jakličevega doma. Prvi bo govoril dekan Anton Skubic: »Marija, mati cerkvene edinosti«. Potem bo tajnik Apostolstva dr p, Tojnaž Kurent, cistercijan iz Stične, v skioptičnem predavanju prikazfd ljubezen vzhodnih kristjanov do Matere božje. Stanislav Lenič bo predaval o silno perečem vprašanju: »Kako naj skrbimo za dias-paro«. Svetnik Anton Mrkun nam bo pa pokazal, kako ie treba skrbeti.ra naša dekleta, ki žive v tujini ali nameravajo iti v tujino. Na popoldanskem zborovanju se osnujejo v soglasju z voditelji v Marijinih družbah »Gnidovčevi odseki« v pomoč naši diaspori. Vsa dekleta — članice Marijinih družb ste povabljene, da se velevažnega dekanijskega shoda gotovo udeležite ter da po možnosti že z juhanjim vlakom prihitite v Dobržpolje. Poskrbljeno bo, da boste lahko dobile opoldne kosilo po nizki ceni. Katere se boste vrnile z večernim vlakom, boste istotako lahka dobile po nizki ceni tudi večerjo. Shcrf se bo vršjl ob vsakem vremenu. pomanjkanje verskega Juta pri onih, ki so nas srečavuli aii prehitevali. — Kopalna dob« se je že začela. Tista grda navada, da hodijo nekateri v kopalnih oblekah skozi vas, se je takoj pojavila. Čudimo se, da nimajo nekateri me; nijii v litijski ljudski šoli češujev semenj. Dobili boste odlične hrustavke iz Sv. Križa, Stanje, Kresnic in Primskovega. l.učiuc nad Skofjo t-oko. S strahom zre ljudstvo v bodočnost, kaj bo z letino, ker vedno dežuje. Vse tako slubo kaže, mnogi pa še vedno '.se nedelje in praznike preplešejo in pre-pijejo. Ljudje, ne i/.zivajte Bogal Šmihel pri Žužemberka. Ono nedeljo je bila v šmihelski fari lepa slovesnost, Obhajali smo 10 letnico obstoja gasilske čete in blagoslovitev prapora. Popoldne so združene gasilske tel« izvajale proste kongresne vaje. Ob tej priliki je prejel p. župnik, banski svetnik Župane, srebrn križec gasilske zujednire za zasluge, ki si jih j« pridobil kot blagajnik gasilske čete in kot velik prijatelj gasilstva. Giohodol pri Mirni peci. Obhajali smo 20 letnico gasilske čete in blagoslovitev motor- in jo začel gladiti z roko po laseh, kakor bi gladil majhnega otroka. >Kržišat< se je oglasil slednjič z mehkim glasom. >Ali ti ja prešla zmedenost? Ali mi moreš mirno in stvarno odgovarjati?« »Morem,« je rekla tiho. »Aii je resnica, da si se obljubila v samo- •tan?< Na to je Krž&a sklenila roke in začela pro-teče Šepetati: »Ne jenilji mi tega za zlo, gospod, ne preklinjaj r.ie, a je tako' t »Kržiša,« je rekel Voiodijovski, »ali ei zmožna teptati srečo ljudi, kakor jo teptaš? Kje so tvoje besede, kje najin dogovor? Jax seveda ne morem vojne voditi z Bogom, ampak to ti naprej povem, kar mi je včeraj gospod Zagloba povedal, da habit ne eme biti sešit iz krivice, ki jo storifl človeku. S krivico, meni storjeno, ne pomnožiš hvale božje, ker Gospod Bog kraljuje nad vsem svetom. Njegovi eo vsi narodi. Njegove so ladje in morja in reke in ptiči v »raku in zveri v Kozdu in sonce in zvezde. On ima vse, kar ti le more priti na misel, in že več, jaz pa imam samo tebe edina ljubljeno in drago, U ei moja sreča, U si ves moj imetek. In ali si moreš nuditi, da ima Gospod Bog, tak bogataš, potrebo, da iztrga ubogemu vojaku edini zaklad?... Ua je On v svoji dobroti tega zmožen, da ee tega razveseli, da ne bo razžaljen?.,. Poglej vendar. Mu daješ? Sebet Toda ti si moja, ker ei mi « če bi se ti bil v ljubezni izneveril, če bi te b,'1 pozabil, J« bi bil zagrešil kako krivdo m »ločin — ha, ne rečem, ne rečem I Toda jaz «em «1 uho nastavljat ordi, zalezovat roparje, domovini služit a krvjo, zdravjem in počitkom in sera "><>« ljubil, na te mislil vse dni in noči ra nre- ke. Proslave se je udeležilo tudi več čet. Župni starešina Marine je ra/.delil odlikovanja za večletno službovanje. Popoldne so ljudje z velikim zanimanjem sledili izvajanjem prostih vaj zu gasilski kongres. Brusnice pri Novem mestu. V nedeljo, dne 25. junija bo pri nas IV. češnjev dan. Kdor hoče videti na enem prostoru nad tri tisoč kg češenj in si jih poceni nabaviti, tako rekoč z drevesa, nuj pride ta dan k nam v dolino češenj. Vokto pri Kranju. V začetku spomladi smo pričeli s pripravami za Prosvetni dom. Dne maja smo blagoslovili temeljni kamen in dne 14. junija je bil dom dozidan do strehe. Šele sedaj se jc pokazalo, da bo dom prostorna stavba. Delali smo kuluk, ker se zavedamo, da nam je dom za naš napredek zelo potreben. Ponosni Prosvetni dom 1)0 stal poleg cerkve ob banovinski cesti v tako zvani »Mejaški ulici«. Ambrus. Vsepovsod so velike povodnji. Tudi pri nas ie voda zalila polja in uničila letošnji pridelek. V naši fari je v treh dolinah voda nastopila tako visoko, da se kole od fižola le malo ali pa nič ne vidi iz vode. V Prinči vasi je v dolini stalna plitva luža. Sedaj je pa ta luža tako narasla, da je voda do 20 m globoka. Mi si tega pojava ne znamo razložiti. Mislimo pa, da je t* povodenj v zvezi s povodnijo v Strugah. Ko j« bila leta 1033 v Strugah velika povodenj, je tudi. v naši far i nastopila v dveh dolinah, in sicer zelo visoko. — Dr.e 12. junija je umrla v Prigorici Marija Mišmaš. po domače »Jurjeva mati«. Znana je bila po vsej Ribnici, kamor je nosila prodajat sadje, jajca in drugo Zadela jo je kap. Bog ji bodi plačnik! t Širiarjela na Dolenjskem. Fantovski odsek in Dekliški krožek bosta priredila v nedeljo, dne 25. junija ob 3 popoldne na župnijskem vrtu tombolo, h kateri vabimo domačine in okoličane. Vranja peč pri Kamniku. V ponedeljek, dne 12, junija smo pokopali 30-letno Marijo Novak, p. d. Pirševo Micko, ki je bila dobro in pošten® dekle. Poeljila je žrtev jetike. Imela je zelo lep pogreb, kakršnih je malo pri nas. Bog ji bodi plačnik! Preostalim naše sožalje in naj jih tolaži Bog! Kostanjevica. Krka nam prireja teden za tednom resnično prave Benetke in pa velikansko škodo. Ljudje so morali že tretjič v enem mesecu bežali iz svojia hiš. Ljudje so obupani. Živina v hlevih tuli, ker jo ljudje ne morejo nakrmiti, ker je vsa letošnja košnja uničena. Prosimo oblasti, da nam nemudoma prihitijo na pomoč. Težko pričakujemo okrajnega zdravnika. Čudno, da se ta zadeva tako dolgo vieče. Ambras,- Dne 9. junija so pokopali Franceta Mišmaš, po domače Luklja iz Kala. Bi! je mož poštenjak, katoliško zaveden. Se ni poteklo leto, odkar mu je umrla žena, on na videz krepak, je po kratkem času šet za njo. Bil je ustanovni član gasilske čete, zato so ga gasilci častno spremili na zadnji poti, Bil je reden član apostolstva mož in ga ni zlepa manjkalo pri skupnem sv. obhajilu. Tudi ni omahoval ob volitvah, bil je vedno odločen pristaš naše stranke. — Sedaj, ko čuje-mo od vseh strani o povodnji, smo pa mi le brez skrbi in marsikateri pravi: »Mi smo pa le varni.« Vendar letina ne bo kaj prida, pšenica in ječmen sta polegla. Tudi koruza in krompir slabo kažeta, pa to se bo še vse popravilo, samo če ne bo pozneje toliko dežja. Kamnik. Veliko presenečenje pripravlja društvo »Kamnik« vsem Kamničanom in letoviščar-jem sredi julija z velikansko prireditvijo na prostem, pri kateri se bo gledalec, nenadoma znašel v dobi slavnega Napoleona. Kamnik bo' vnovič zaživel v romantičnih časih Ilirije, ko so se fantje ekrivali po gorah, da bi se izognili težki vojaški službi silnega Bonaparteja. Ti težki trenutki naše penel po tebi, kakor hrepeni jelen po vodi, kakor ptič po zraku, kakor otrok po niateri, kakor oče po detetu... In za vse to si mi pripravila takšen pozdrav, takšno nagrado?... Kržiša najmilejša, moja prijateljica, ti moja ljubljena izvoljenka, povej mi, odkod se je to vzelo? Navedi mi svoje razloge prav tako pošteno, prav tako odkrito, kakor ti navajam jaz svoje razloge in svoje pravice Ostani mi zvesta, ne puščaj me samega z mojo nesrečo. Sama ei mi dala pravico, ne tiraj me v obupi...« . Ni vedel nesrečni gospod Mihael, da je od vseh človeških pravic večja tn starejša ta, po kateri mora srce iti za ljubeznijo in tudi gre. In srce, ki neha ljubi«, zagreši prav s tem ze najhujše verolomstvo. čeprav često tako brez krivde kakor brez krivde ugaša svetilka, ki je v njej plamen dogorel. Ker torej Voiodijovski tega ni vedel, je objel Kržiši kolena in jo prosil in rotil, ona pa mu je odgovarjala le s potoki solz, pr« zato, ker mu s srem ni mogla več odgovoriti. »Kržiša,« je rekel slednjič vitez in vstal, »v tvojih solzah lahko utone moja sreča, a jaz te ne prosim za to, ampak za rešitev!* »Ne vprašuj ine, gospod, po razlogih,« je ih « odgovorila Kržiša, »ne vprašuj po vzroku ker to že mora tako biti in ne more bit. dnigače Nisem vredna takega človeka, kakor si ti, eO«Pod m ga nikoli nisem bila vredna... O veliki Bog, v srce me boli! Oprosti gospod, ne zapuščaj me v srdu, odpusti, ne preklinjaj!« S temi besedami se je vigla Kržiša pred ^^Ta H* delam "krivico, , prosim te mi-^sTjfSna Kržišina* glavica sklonita prav t^ds^ jio r«fnas: Lm na le začel kakor brezumen hoditi po sobi Včasih ie naglo obstal in si s pejtmi «t«kal [JEŠ. pitem % ««pet hodih Jednhi >« to »b-stal pred Kržišo. »Daj si časa, meni pa kako nado,« je rekel. »Pomisli, da tudi jaz nisem iz kamena. Zakaj pokladaS name razbeljeno železo brez vsakega usmiljenja? Saj prešine vendar, pa naj bi bil še tako potrpežljiv, tudi mene bolečina, kadar koža zacvrči... Saj ti še povedati ne znam, kako me boli. . Za Boga, ne znaml... Prostak sem, vidiš, in leta so mi potekla v vojni... O za božjo voljo, o mili Jezusi Prav v tej sobi sva se ljubila! Kržihna, Kržibna! Misli! sem, da bo na veke moja, zdaj pa nič, nič! Kaj se je s teboj zgodilo? Kdo ti je srce spremenil? Kržiša, saj sem vendar jaz isti!... Tudi tega ne veš, da je to zania hujši udarec kakor za koga drugega, ker sem ze eno ljubezen izgubil? Jezus, kaj naj ji povem, da ji ganem srce?... Človek se samo muči in lako strašno. Pusti mi vendar vsaj nadot No jemlji mi vsega hkrati!...« , .. Kržiša ni odgovorila ničesar, le vedno hujše ihtenje io je stresalo, mali vitez pa je stal pred njo- krotil je spočetka boleet, potem pa strašen srd' in šele, ko ga je v sebi zlomil, je ponovil; »Pusti mi vsaj nadol Slišiš?« »Ne morem, ne morem,« je odgovorila Kržiša. Na to je gospod Voiodijovski stopil k oknu in pritisnil glavo na mrzlo šipo. Dolgo časa je stal tako, ne da bi se ganil, slednjič, pa se je obrnil, napravit nekaj korakov h Krziši in rekel I6l° »Ostani zdrava, gospodična t Nič ni tu zame. Nai bi ti bilo dobro, kakor bo mem slabo! Vedi, da ti z usti takoj odpuščam, in ce Bog da,, U tudi s srcem odpustim... Imej le več ^čutja s človeško muko in ne obljubljaj drugič. Ni kaj več govoriti, ne odnašam sreče s teh pragovi ... Ostani zdrava!« „„ Po teh besedah je ponugnil z brčieami, e» priklonil in odšel. V sosednji sobi je naše! J** stolnikova z Zaglobo, ki so takoj plaiuH_ kvjShu, kakor bi ga hoteli izpraševati, on pa je sam« « Ui'nBbnil (Nadaljevanje.) Iz Prosvetne zveze XVI. višarsko romanj« se bo vršilo 12. in 13. avgusta. Prva nedelja v avgustu je morala odpasti zaradi kongresa Kristusa Kralja. Udeleženci, ki se misiijo udeležiti tega romanja, se morajo prijaviti do 15. julija pri Prosvetni zvezi v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7. S prijavo morajo predložiti dve enaki slifci v velikosrf 4x5 cm, rastne podatke, ime očeta in matere ter njen dekliški priimek in pristojnost občine. Dotični, ki so se udeležili lanskega romanja na Višarje in letošnjega v Rim, ni treba pošiljati slik. Odhod i« Ljubljane je v soboto 12. avgusta ob 7.20. Prihod v Ljubljano 13. avgusta okrog 5 popoldne. Prihod na Višarje okrog 4 popoldueT Zvečer 12. avgusta ob pol 8 rimska procesija, nato spoved. V nedeljo zjutra-j se začno sv. maše ob pol 4 in trajajo do 9. Ob 5 bo romarska pridiga. 01) pol dveh odhod iz Žabnice proti domu. Udeleženci imajo od svoje vstopne postaje do Ljubljane in nazaj polovično vožnjo. Potni stroški, to je vožnja Ljubljana—Žabnica in nazaj, potni list in vizum znašajo 80 din. Tisti, ki imajo režijske karte, plačajo 50 din. Udeležite se tega romanja v čim večjem številu, saj so Višarje naša najlepša romarska božja pot v Srednji Evropi. Slovenska prosvetno humanitarno društvo na Snšaku. Prosvetna zveza v Ljubljani je prejela od omenjenega društva sledeče poročilo o delovanju tega društva: Društvo šteje okrog 40 članov m ima namen zbirati vs« na Sušaku bivajoče -Slovence, v prvi vrsti naša slovenska dekleta, ki so bila primorana oditi v svet, kjer se nahajajo v stalni nevarnosti, da izgube svoj dober glas. /ato posveča zlasti našim dekletom veliko pažnjo. Društvo je imelo 17 odborovih sej ier več članskih sestankov. Priredilo je tudi Materinski dan in uprizorilo igro: »Matic. Predsednik društva je g. Jordan Dragutin, tajnik g. Havliček Ciril. Prosvetna zveza svetuje vsem na SuSak odhajajočim Slovencem zlasti dekletom, da se vpišejo v slovensko prosvetno in humanitarno društvo na Sušaku. Poletni las uradnih ur pri Prosvetni zvezi ZFO in ZDK bo od penedeljka 19. junija do 1. septembra sledeč: Od 8—14 vse dneve razen nedelj in praznikov. Ljudska knjižnica jx>sluje dnev no od 8 do 12 in od 17 do 19. Prosimo, da vza mejo to na znanje vsa društva ter obiskovalci Ljudske knjižnice. Opozarjamo tudi ljudske odre, da bo garderoba odprta v poletnih dneh od S—14. zgodovine, trpljenje in zmaga naše krvi, bodo vnovič zaživeli pred nami tako živo in resnično ko! pred 130 leti. Kraj, kje in kdaj, boste slišali v prihodnjih dneh, ii žaiemberšk® doliae. V nedeljo je šmihel-ska gasilska četa dobila nov prapor, ki sta ltiu botrovala g. ban. dr. Natlačen, ki ga je zaradi zadržanosti zastopal g. okr. načelnik Vidmar, in ga. Danica Čedeva, soproga ravnatelja Jugoslovanske tiskarne. Vsa fara se je zbrala in sodelovala v {Ktpoini slogi kot ena sama ljubezniva družina. Po sprejemu botrov in globoko zamišljenem cerkvenem govoru, v katerem je domači dušni pastir z besedo, ki je samo njemu lastna, pokazal naloge pravega gasilca, je bil pred cerkvijo izvršen obred blagoslova. V govorih, ki so nato eledili, se je vsa zbrana gasilska in tarna družina spomnila svojega mladega vladarja, poudarila pomen gasilstva v naši kmečki vasi ter se obenem poklonila spominu umrlih članov domače čete, zlasti njenega najdejavnejšega vodje M. Lavriča, ki mu je neizprosna griia končala pred štirimi leti življenje. H koncu je pripel starešina gasilske žufie tov. Marine g. Zupancu zaslužni križec, 3 katerim ga je odlikovala Gasilska zaiednica v priznanje za njegovo delo, skrb in žrtve na polju gasilske ljubezni do bližnjega. Pri prireditvi je neumorno sodelovala godba Prosvetnega društva iz Žužemberka. — Voda odnesla most. Zaradi deževja konec maja meseca je Krka tako silno narasla, da je podrla Rojčev most nad Žužemberkom. S tem ni občutno prizadet samo lastnik, ampak tudi vsa bližnja in daljnja okolica, predvsem pa Budganja vas, vsa šinihelska župnija in vebk del hinjske in ambruške. Saj je bila pešpot v Žužemberk po tem mostu za vse te kraje naj-Dliza. bedaj morajo hoditi otroci v šolo, ljudje v cerkev in po vsakdanjih opravkih v trg daleč Okrog na spodnji most pod gradom, kar jim jc v veliko oviro in zamudo časa. Most je sicer privatna last. vendar z ozirom na dejstvo, da ga vse čase brezplačno uporablja vsa okolica, pro-simo merodajne činitelje, da pomagajo iu j>oskr-Oijo, da bo most čim prej vzpostavljen za splošen in javen promet. Zagorje ob San. Zagorje se pripravlja na velik tabor mladine v nedeljo 25. junija. U bližnje io daljne okolice bodo prišli odločni fantje in dekleta v pestrih skupinah konjeniki, kolesarji, narodne noše, kroji čla-"■"T," čl3fVc' a«t« mladcev, mladenk naraščaja in civilistov Na tabora bomo izpovedali, da hočemo ohraniti krščanski obraz Zagorja «1 njegove okolice. A-aor je rasel v naših organizacijah, kdor spoznava resnost današnjih časov, ta se nam bo pridružil. Pokroviteljstvo nad tem taborom je prevzel g. mini-ster boo), ki s« tabora tudi sam udeleži -- V soboto II. lunua seje, tukajšnji župni cerkvi poročil delaven član naših organizacij, naročnik našega lista m Zl r*,Vem Zavednemu fantu ie- tono mnogo sreč« ® blagoslova v novem stanu. Pre- SSelaUT0' Mm <*ta"e 56 °aCan-kart pretresljivo »Vigred se povrner, nakar se je začel pomikati žalni sprevod do cerkve in nato na farno pokopališče. V krasnih besedah so se posloviti od pokojnega francoski delavski zaupnik in slovenski govorniki, kar je naredilo globok vtis na vse navzoče. Oko slehernega izseljenca se je orosilo ob prezgodnjem grobu. Vsi z žalujočo aeno iskreno sočustvujemo ter ji izrekamo naše najgloblje sožalje. Kmečki stanovski dnevi v Maribora Ob priliki velikega mladinskega tabora v Mariboru se bodo vršila tudi stanovska zborovanja za učitelje, dijake, kat. izobražence, kmete obrtnike in tovarniške delavee. V soboto, prveoa julija, bo dopoldne v Karlinovi dvorani (Dijaško semenišče, KoroUeva ui. 12) stanovski dan za kmete. Kmetje in kmečki fantje, pridite vsil To bo vaš veliki dan! Sjiored stanovskih govorov je sledeč- 1 Du ševni temelji slovenskega kmečkega stanu.' (Govor,i g. dr. Josip Hohnjec, bogoslovni profesor.) 2. Ah čuva današnji kmet nad svojo stanovsko samoniklost,o? (Govori g. dr. Fr. Sušnik ravna telj gimn.) 3. Izobražen kmečki fant - izobražen kmečki gospodar. (Govori mladinski organizator Mirko Geratič.) 4. Glavni pogoji gospodarske™ napredka kmečkega stanu. (Govori dr I a vri? vseh oddelkov. Slovestnost se vrši ob vsakem "Ž Sen^ K- K" ZakraiŽek- ^^ ^ V vsako hišo Domoljuba; štev. 25. Kristusa Vsem, ki žele ob kongresu prodajati jestvine, pijače i.f.j Vsem, ki žele v času kongresnih dni pro. dajati pijač«, jestvine itd. v bližini Sta diotta, vljudno sporočamo, da bodo labko dobili poUebea, primeren prostor za stcj. niče ozir. paviljone in sicer na zemljišča med Stadioaom, tovarno Eifler in Tyrševo ter Vodovodno cesto. - Za pogoje vsakdo lahko pismeno vpraša pri gosp. Jaoeitt Atidolšku, Vzajemna posojilnica, Ljubljana. Miklošičeva cesta 7. — Vsak naj pri tem tndi sporoči, koliko kvadratnih metrov •t prostora želi iraetl * Fiaančnl odbor za K. K. K, j Naše škodljive rastline Sjiomladi najdeš po vlažnih, pa tudi m suhih travnikih velike, Smarničnim listom no. dobne liste, znane pod imenom »volovnikt Sredi med njimi leži tropredalasta glavica j stru|»enim semenom. Mislim, da ni človeku ki bi ne vedel, da so io listi znanega jesenskega podleska, ali kot mu pravijo drugod: močunca, očiuna, cmerike. izpodieska. kočičevja, rnra. zovca, rečunca, ušivke. golobnjaka, očura, no-like, hadžuna, drcmavčice, pošla, divjega !uka ali smrtnjaka, goslarja, gosje, materičaika, kravelcevja, ali kot ga še imenujejo. Med poslednjimi jesenskimi cveticami, ki krase s svojimi cvetovi že zdavnaj pokošen« travnike, je ena najlepših pravkar imenovani podlesek. Globoko v zemlji ima čebulast gomolj, iz katerega visijo številna bela vlakna in je zunaj pokrit z rjavimi, kožnatimi luskami. znotraj pa je bel in sočen. Jeseni, ko ni več listov, poženo i/, novega gomolja 1—5 lepi, bledordeči, rožnati a!F- svetlovijotičasti cveti. Iz plodnice se razvije spomladi sredi med 5i-rokosujčastimi, sočnimi, temnozelenimi listi plod, ki mu pravijo |>onekod »ušivec«, »kucck< ali »prešičekc. "\sa rastlina je močno strupena. Vsebuj« namreč v vseh delih močan strup, »kolhicim; največ je tega strupa v semenu. Vpliva zlasti na krvne žilice in povzroča vnetje prebavil in smrt. Zastrupljenje nastopa v dveh do petih urah. Znaki zastrujdjrnja so: v ustih in grlu praska in peče, človeka silno žeja, težko j>ožira, postaja mu slabo, sili ga na povračanje, trebuh mu je napet, napadajo ga krči v trebuhu, nastopa driska, krvav seč, omotica, nezavest in v nekaj urah, včasih v nekaj dneh nastopi smrt. Nevaren ni le človeku, marveč tudi živini. Le ovce in koze ga popasejo brez škode /ase. ac J"? Pravijo. da je tako mleko strujieno. I ri zastrupljenju je dajati bolniku sred« stva, ki mu spravijo strup iz želodca; tako n, pr. živalsko oglje, mleko, čaj ali želodovo kavo. I »klicati je pa čim prej zdravnika, ki bo ukrenil vse potrebno. Kljub temu ga ujmabljajo v zdravilstvu, vendar le lekarnarji in zdravniki in sicer p" sklepnem revmatizmu. V domačem zdravilstvu so ga uporabljali razen pri revmi, tudi še pri obolenju ledvic, vodenici in naduhi. Ker pa je rastlina močno strupena, je boljše ne uporabljali jo. Ker je torej ne le brez vrednosti za polje" delca in kmetovalca, marveč je tudi strupen, ga je treba s travnikov odpraviti. Kako je to storiti? Nikakor ni dovolj potrgati cvetov je' seni, saj to tudi na velikih parcelah ni mo; goče. Prav tako se vedno ne posreči izruvan vse rastline, ker ima gomolj globoko v zemlji-Res so našli tu ali tam priprave, ki naj olajšajo izruvan je škodljivca. Kot uspešnejše sredstvo priporočajo travnik, ki je močno okužen po podlesku, obdelati v njivo in posejati g« z žitom. Tak način odstranjevanja, če se v rs skozi več let, rodi vedno uspeh. Pravijo tum, «a je dobro daii popasti take travnike spomladi, ko se razvijejo listi, po ovcah ali ko/a!!' Seveda se je menda varovati mleka teh zivai* Vojni oškodovanci, državljani kraljevine Jugoslavije, ki a« utrpeli sa časa vojnih dogodkov na Koroškem v letih 1958-20, katerokoli škodo, se pozivajo, da isto nemudoma iionovno prijavijo i. navedbo predmetov in brez cene podpisanemu odboru, oddelek za Koroško, na Prevaljah, ker je edino ta odbor merodajen urejevati zadeve vojnih oškodovancev iz Koroške in dajati pojasnila. — Za odbor vojnih oškodovancev, oddelek za Koroško, na Prevaljah: predsednik Rozman (Alojzij, Prevalje; tajnik Maudiler Franc, Žerjav pri Črni. BADiO LJUBLJANA k ŠC umirajoč bom vzdihnil: »Srce, glej, sem Tvoj k V Dravi jah so pokopali 81-Marijo Klemene roj. Kušar. — V Podčetrtku je na veke zatisnila od 64 letna Jo- Vršeč. — V Domžalah je odšla h Bogu PJ letna Ivana Flerin roj. OreJL — V Ljublja-1,1 »o umrli; 82letna Orehek roj. Gabršek, soproga drž. uradnika v p. Cecilija Feruzzi % Leskovšek, 23 letni bogoslovee fr. Alfonz nuvšek in 2ena mizarskega mojstra Pav-' Perk<> roj. Jordan. Naj počivajo v miru! BOBMO ČTIVO V Lmlihlni ? ,"HErail,i kmei*® mladine. V Ljubljani 1989. Izdala Kmetijska zbornica drav- vzrok«v"°nlr'-Slr- B2' ce"a 8 "in. »Eden M vzrokov precejšnje zaostalosti našega kmetijstva „Si,!e''1 Z*i™Ze".^a siromaštva sta nedvomno prenizka eplos.ia m strokovna izol>razba našeaa ^n« rrhrliUHS,Vi-,Nikje-r nise'» lrd'l, da bo le Moia izobrazba rečila težko in zapleteno socialno m gospodarsko vprašanje slovenskega kmeta, popolnoma sem pa prepričan, da je močan dvig te izobrazbe eden izmed prvih pogojev za navedeno rešitev.« Tako pravi pieatelj sam in tem besedam nimamo kaj dodajat.. Ta lepa in izredno zanimiva študija podrobno razišče najprej vse činitelje, ki prihajajo pri nas danes v postev pri izobrazbi »i roki h množic kmečkega ljudstva, zlasti njegove . rniadane, nato iz osebnih proučevanj n» licu mesta | opiže, kako skrb« za to izobrazbo v najnaprednejših severnih in zapadnih državah ter končno razvid ae svoje mieli in predloge, ki bi jih morali izvesti tudi pri nas za zbol^anje sedanjega stanja. Že g tega je razvidno, da je študija nad vse pereča in da bi morali o pisateljevih izvajanjih razmišljati prav vsi, ki se jih v kakršni-koji obliki tiče skrb za izboljšanje sedanjega nezadovoljivega stanja. Pri nas Kino se doslej zadovoljevali v tem pogledu le b »plašnimi govoričenji ali pa z razpravljanji v ozkih zaključenih družbah, ukrenili emo pa Se bore malo, zato Erjavčevo stvarno in temeljito študijo- toplo pozdravljamo in jo priporočamo prav vsem, ki se jih tiče, zlasti pa še tolnikom in v»etn javnim delavcem med našim kmečkim ljudstvom. Nenavadno naMjračfe V nedeljo, 2. oktobra lanskega leta ob 7 zvečer jc v osrednjem parku mesta Čikaga v Ameriki avio do smrti povozil lekarnarja Armstronga. Isti dan in prav isto uro je na enak način prišel ob življenje dr. Barry, nekaj ur od Čikaga, v mestu Litt!eiown. Nič posebnega ni pri tem, saj se v ameriških mestih dogaja stotine enakih nesreč in to vsak dan'. Nekaj drugega je, kar je omembe vredno. Omenjena 'dva, ki sta isto uro umrla, sta si bila podobna bolj kot da bi bila dvojčka, dasi si nista bila niti od daleč v sorodu. Nekega dne v svetovni vojni je bil ameriški doktor dodeljen vojaški bolnišnici za francosko fronto. Pred vrati bolnišnice je naletel na svojega dvojnika ter začuden obstal, začudenje pa je bilo tem večje, ker je bilo tudi na obrazu lekarnarja brati presenečenje. Oba sta bila do milimetra enako velika, obrazov pa enakih, kot sta si enaku dva graha. Celo sonce je oba enako opalilo. S ton pa nakJučij še ni konec. Oba sta bila rojena 2. oktobra 1888 in bila edina sinova staršev, ki s« bili kmetje, ali kakor pravijo v Ameriki, farmerji. Tudi poročilu sta se isti dan in imela enako število otrok. Po vojni sta se ti dve družini večkrat obiskovali čigar posledica je bila, da sta se isti dari zdravnikova sinova poročila z Ickar-narjevima hčerama. Doktorja in lekarnarja pa je na njiju petdeseti rojstni dan dohitela smrt. heie tu se enakost neha in sicer s tem, du je lekurnur zapustil precejšnje premoženje, doktor pa nobenega. to zapovedi za cmkogar V »Narodnih listih« beremo sledečih 10 zapovedi za Cehe: 1. Misli na to, da si Ceh in bodi na to ponosen. 2. Bodi strpen, a ne hlapčevski. Samozavest svobodnega državljana je njegova prva čednost. 3. Spoštuj druge narode, pazi pa vedno in povsod na to, da bo tvoj narod v enaki meri spoštovan. 4. Vztrajaj vedno trdno in neomajno na svojih pravicah. Vedi, da je le zelo težko zopet prid«v biti iahkomišljeno izgubljene pravice. 5. Bodi dober, plemenit človek, toda ne .zamenjuj dobrosrčnosti s slabostjo. Ostani trden, kjer je vztrajnost in volja potrebna 6. Bodi človek s širokim obzorjem v okviru svojega ljudstva. Veliki ljudje so bili največkrat vdani sinovi in hčere svoje domovine. 7. Ljubi svoj jezik, ki je najdražje izročilo tvojega rodu. Nikar ga ne skruni in ne onečaščaj z nemarnostjo. Daj svojemu jeziku prednost pred drugimi. 8. Ne daj se zbegati z gesli, ki te odvračajo od tvojih dolžnosti napram narodu. Cim manjši je kak narod, tem bolj mora biti navezan na svojo narodno bitnost. 9. Časti Boga, kajti On je delilec vseh vrednot. Ne zapostavljaj, kar je rodovom bilo sveto. 10. Bodi delaven in varčen. Pomagaj svojemu narodu z gospodarsko sposobnostjo. Misli na to, da sarno delaven narod obstane v tekmi narodov. ★ ! Spreten zdravnik. Debeluhar: »Gospod zdrava nik, koliko kil bom pa zgubil, ako se zdravim pa vašem navodilu?« — Zdravnik: »To je odvisno od raznih okoliščin. Imel sem bolnika, ki je v enem duevu shujšal za 25 kil,« — Debeluhar: »O, kako je to mogoče?« — Zdravnik: »Ze« lo enostavno, odrezal sem mu nogo.« i LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI zadruga z neomejenim jamstvom Uiibllsaa, MikloSi&va cesta S v lastni palači obrestuje hranilne vloge obrestuje po 4%f proti odpovedi po S/® Nove in stare rioge, ki so v celoti vsak čas izplačljive Nov redila! praSek »RBDIN« ta prašiče. — Vsak kmetovalec si labko hitro in z malimi stroški zredi svoje prašiče. Zado- stuio že t zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zav.C. din, po pošti 12 din, 3 zav. po pošti 24 din, 4 zav. po pošti 30 din. — Mnogo zahvalnih pisem. goštsva mm Min Z našo umetno esenco Mo?tio si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi izborno. obstojno In zdravo domačo pijačo. Cena 1 stekL za 150 litrov din 20"-, po pošli din 35 -. 2 steklenici po posti dio 55'—, S steklenice po pošti din 75 —. Pazite pravj Redin, in Moitio se dobi samo * gornjo sliko. ftabj* tomm Kanu. MttMjasi, Žktessta «U. Dekleta! •Vso, ki hočete biti moderno, lepo io prceni oblečene — sle povabljene, da si ogledale zalogo raznovrstnih pomladnih in letnih vzorcev volnena in svilenega blaga za obleke in bluze, dilenrobcev, nogavic, krepdešinov, ročnih torbic, svilenega pe rila ild. pri Ivan A. Orosek trgovina z mešanim blagom Trebnje na Dolenjskem Odvetnik (svojemu uradniku) »Povijanje pla-lt hočete? To ae gre, saj ste sami krivi, če ne morete izhajati, vsak dan vas vidim, da zavijate k .Zlati Ribi', to pa stane denar « Uradnik: »To delam le radi varčnosti. Če si naročim četrtinko vina, me 6tane tri dinarje, poleg tega pa ima ie toplo sobo in luč. Doma tega ne morem imeti tako poceni « Čez nekaj dni sc je oglasil tajnik, istotako s prošnjo ia višjo plačo: »Skrome.n sem v izdatkih, nikoli ce grem v gostilno in vendar--—« Odvetnik: »Vidite in bai to ie napačno. Pomislite, koiiko stane kurjava in razsvetljava. To bi si lahko prihranili ako bi §11 k .Zlati Ribi', si naročili četrtinko, kar slane tri dinarje.« Dobro domačo pijačo brec dodatka pravega sadjevca naredite z iz drogerije Kram Kane, Ljubljana. Nebotieaik Zavoj Din 20-—, poštnina posebej. Krojač je svojemu stalnemu odjemalcu baš novo obleko zavijal, pri tem strahovito tožil, kako malo zasluži, da je dal obleko prepoceni itd. »Tako?« se je začudil Cuznar. kateremu se je zdela cena dosti visoka. »Da, tako je, ceneje sem vam ;o dal kot pa atane mene < Cuznar: »Vsakokrat pri poved ujete to. Od česa vendar le fivite?« Krojač (zaposlen z zavijanjem): »Hm. veste, lakote, majhen dobiček napravim pri papirju in špagi.c Kupuitie pri tvrdk ah, aSjljaH ^iljrjjhtjH hi oglašajo 0 Domoljubo! Nagrobne spomenike Iz starega pokopališča Sv. Krištofa (ter novo spomenike) po nizki ceni dobile dokler traja zaloga pri kamnoseku KUHOVAR mM« pokopališč« Sv. Kril, Ljubljana. Mali oglasnik >. »a enkrat Din 5. Naročniki »Domoljuba« piaiaio sam. Vsaka drobna vrstna ^jfP^relMtao a« prodajajo svoje pridelke .Ni*.* poslov ^ in narobe. Pri.«oibio. «o «... * pl.čuie Btf% Lep® kobtfs 4 leta staro, srednje težko, za vsako vožnjo. prodam. Fr. Zle, Berlčevo 4. p. Dol. MoSke obleke perilo In vsa oblatita po priznano nizkih cenah al nabavite pri Preskerju. Sv. Petra a t i. Ljubljana. čevlje ostanke raznih fazon, poceni prodaja Ster-tneeki. Celje. Vsaki osebi - družini nudimo stalen zaslužek doma. . Pišite: /. c o s, Maribor. (Jsnje domačega Izdelka nudi najugodneje obrtnikom ln kmetovalrjuo Lavrlft, usnjama, Bt. Vid prt etični. ' Bik IS mesecev star, ma-tafonske rod. pasrne -naprodaj. Jože Mikec, Irčavas 18r p. Novo mesto. Pozor! 2e i lO.OOOdln si lahko zaslgurate brezskrbno življenje, ako pristopite k novemu podjetju. Ponudbe na upravo »Domoljuba« pod zn. »Laboratoren« St. 9975. Dekle za, vsa kmečka dela In za gostilno, sprejmem, Rašica, 6t. Vid nad Ljubljano. Konja « let ztarega. konjsko opremo, kravo, prvovrstno mlekarlco, voz zapravljlvček. prodam. Janez Rekar, Hrastje, Kranj. Dekie staro nad IS let. za kmečka dela In pomoč v gospodinjstvu sprejmem. Plača po dogovoru. Trtnlk. Škofljica 5 pri LJubljani. Hiša s sadnim vrtam 15 minut od postaje LJubljana - Rakovnik, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Domo* ljubac St. 10.054. Posestvo od 3—5 glav živine, na Gorenjskem, kupim. Ponudbe na naslov: Anton Jerala. p. Cerklje na Gorenjskem, Hlapca ~ za vsa kmečka dela sprejmem takoj. Plača do 300 din mesečno. Zglasitl se osebno prt Franc f-erne. Orle 7. p. I.jubljana. Hlap« starejšega ali mlajšega. za vsa kmečka dela. sprejmem takoj — Franc Kunovar. Dol-nice 1. St. Vid nad Ljubljano. Pozor kovinarji! popravljam stara nakovala In primeže — (Schraufstnck) po nla-kl ceni. Franc Vrhove, Ljubljana, Bohoričeva ulica st «. Vež miz. pomočnikov Izvežbanlh za stavbno mizarstvo. nprejmem takoj. — Janez stare. Vodice. Vajenca » dežele, za trgovino z mešanim blagom — sprejmem takoj. Lojze Hobin. Moste 35, 21-rovnlca. Krojaškega vajenca sprejmem. Oskrba v hI«. Ivan Zupan, Clr-člče 19, Kranj. Deklo in Žagarja kateri se razume na popravila žage. Iščem. Franc Porenta. Zavo-glje 9. Dobrunje pri LJubljani. Greben srednjega, od rabljene kosilnice, kupim. Keplč, Moste 56, p. Komenda. Služkinja stara iO—30 let. zdrava, poštena, preprosta, ki Ima veselje do pospravljanja »ob in tikanja dobi. dobro mesto v trgovski hiti. ponudbe x navedbo dosedanjih služb na upr. »Domoljuba« pod značko »Ljubljana. St. 10023. Motor S ki (na bencin), skoraj nov. ugodno prodam zaradi nabave električnega. Franc Aljan-čtč, Hruilc« i, p. Križe. Gorenjsko. Bukev gozd med Zalogom in La-zainl, lepo zaraSlen, ugodno prodam. Po-izve so v gostilni »pri Lenki« St. 9990. Mlatilnie* in gepei Se malo rabljeno, prodam za 1800 din. Peter Dolenc, dmarca 33, p. Kamnik. ~~ Bika 1» mesecev starega, za pleme, slmeudolske pasmo, zelo lepega — ugodno prodam. Naslov v uprav! »Domoljuba. pod St. 9969. Gepelj nerabljen — Jože Erklave. st. 29. prodam. Lavrlca Kravo s teličkom dobro mlekarlco, prodam. RemSkar. Prezo-vlca 25 pri Ljubljani. Bika slmendolca. llcencova-nega. prodam. Janez Novak, Plesivica St. 4, p. Brezovica. Bikec-simendolec krasno tele, za pleme. od prav dobre mlekarlce, naprodaj. -Vrtačnik, Vič 175. Pekovskega vajenca sprejmem z vso oskrbo. JoSko Zaje, pekarna, Medvode. Svinjo brejo, prodam. M. Čuden. Cešnjica v Bo-htnju. Dekle za vsa kmečka del» »prejmern. . Naslov y upravi »Domoljuba, pod St. 976V Vajenko za trgovino s knjlgs-ml In papirjem sprejmemo takoj. Ponudb« na upravo .Domoljuba« pod »Učenka, st 9750. Mlatilnieo popolnoma novo s tre-nllnleaml. oprema naj boljtlh lezajev. sposobna za motoraki pogon. prodam — on« 3000 din. Anion De-mec, železno, Dobr-niče. Lahek voz i« neokovan. pr.»a ee!« leto, s» inozemstvo 60 din. _ Denise In --7-----iTiT" reklamacijo p. oprava >Domo»j»bac. _ Oglasi s« mračna,,,, po oZhnem P "fcT. a r e d,n 1«« ' » »Domoljaba«, naročnino. Pefiok. - Urednik: Jože KoJlTok ~ Z i ~ Tfle'»» nrednišlv, f» uprave: ^04. Iidajatelj: tir. CregorU et' Jugosloiansko tiskarno: Jožo KramarlJ.