MARIBORSKI
m<r
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor. Ooapoaka ut. 11 / Talafon uradnlilva 2440, uprava 24SS bhaja raiu nadalja la prašnikov vsak dan •*> 1®-uH > Valja mataino prajaman « upravi aH po pot tl 10 Din, dostavljat) na dom 19 Din / Oglasi pa canlku / Oglasa •prajems tudi egtssnl oddelek »Jutru” v Ljubljani t Poštni Sakovnl račun it 11,409
JUTRA
99
Veliki Maribor
Velike mestne in velemestne naselbine so vznikle iz dveh činiteljev:	rastoče
Populacije in priključevanja. Prav ta drugi činitelj priključevanja je bil odločilnega pomena pri nastajanju in oblikovanju malodane vseh velikih, največjih in manj velikih evropskih mestnih naselbin. V prilog procesu priključevanja Sovori precej razlogov. Tudi moment racionalizacije samoupravnih poslov najdemo med njimi. Pojav racionalizacije na vseh področjih sodobnega življenja in Ustvarjanja je med najsilovitejšimi oznanili in uresničenji naše dobe. Iz torišča tehnike in fabrikacije je liki električni iskri preskočila na ploskev gospodarskega življenja in političnih akcij. Mnogi Politični misleci in filozofi naše dobe tolmačijo na primer pojav fašizma, hitler-Stva, roosveltizma in stalinizma kot nujne rezultate racionalizacijskih in poeno-Stvljujočih teženj v politični areni, potem ko se te težnje v tehniki že povsem zagospodovale.
Priključitev ni nič drugega nego racionalizacija v izvrševanju samoupravnih Poslov. Gre za to, kako poenostaviti in v enotno strujo usmerjati investicijske, Socialno-politične in komunalno-prosvet-tie naloge, da bodo ob dosedanjih pogojih učinki večji in pomembnejši. Zunaj
V petem mestnem okraju se bo gradil na Primer novi šolski kompleks, s kakršnim Se ne more zlahka ponašati katero mesto
V naši državi. Zakaj bi ne bil v korist tudi okoliškim občinam? V načrtu je na primer velika nova mariborska oskrb-hišnica in hiralnica. Ali bi ne bila v hasek tudi naselbinam, ki spadajo danes k nai~ bližnji mariborski okolici? In potem oskrba z vodo, razsvettljava, tujskopro-nietna organizacija, ki bo dobila v posebnem občinskem tujskoprometnem Urada svoje konkretno izhodišče za vse možne akcije in pobude. Zakaj bi te m druge ustanove, ki jih Maribor itak že ima in ki jih bo itak moral še imeti, ne koristile tudi najbližnji okolici? In še drugi, nešteti vidiki pametne in koristne 'icionalizacije.
Priključitev bližnje mariborske okolice k mestu je pred durmi. Tisti, ki so sestavljali novi zakon o mestih, ki je sto-pel v veljavo 23. sept. 1934.. gotovo niso uvrstili zadevnih klavzul v zakon, da bi s tem hoteli komurkoli škodovati.^ Od strani naših vodilnih mož na rotovžu so se podale nekajkrat važne izjave, da se mora ta priključitveni proces izvršiti sporazumno In iz vidika skupne koristi ttesta in okolice. Povsem umljivi so pred Sodki ki se čujejo proti priključitvi in ki so se iznašali na nekaterih nedavnih okoliških zborovanjih, kjer se je obravnavalo inkorporacijsko vprašanje. Vse te Številne pomisleke je treba izvajat, na Pravzrok vseh takšnih pojavov, ki stopajo v ospredje, kadarkoli je treba ustvariti prehod fe starega stanja v novo stanje. Tudi od strani predstavnikov celjske okolice so se nanizavali pomisleki proti Priključitvi k mestu Celju. In povsod drugod. Upravičena zaskrbljenost za občane se tukaj spaja z občutki neprijetnosti, ki so nujno spreminjevalna okohšč.-Ha na pragu vseh novih situacij, Četudi Prinašajo ti novo ustvarieni položaji boljše pogoje življenskega, gospodar skega, kulturnega in občega napredovanja.
V mariborski mestni posvetovalnici se
ie problem priključitve ponovno razpravni in so se zadevni predlogi soglasno sprejeli. Terltorijalna krojitev pa še ni vse. Obstoja še cela kopica podrobnih vDrašanj, ki se lahko obravnavajo pred-
Vladna kriza traja dalje
Avdijence politikov na dvoru — Maček ponovno v avdijenci — Voditelji opozicije v Beogradu — Kriza le načelnega značaja
BEOGRAD, 22. junija. Takoj po odstopu vlade Bogoljuba Jevtiča, ki je prišla za javnost čisto nepričakovano, so se pričele konzultacije na dvoru. Prva sta bila sprejeta predsednik narodne skupščine dr. Čirič in predsednik senata dr. Tomašič. Včeraj ob 12.30 je bil sprejet v avdienci pri Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu ministrski predsednik in zunanji minister v ostavki Bogoljub Jevtič, popoldne ob 16. uri pa dr. Vladimir Maček, ki je ostal na Dedinju poldrugo uro. Po avdienci se je dr. Maček dalje časa raz-govarjal z generalom Živkovičem. Imel pa je tudi posvetovanja z voditelji opozicije Davidovičem, Joco Jovanovičem in drugimi. Novinarjem je dejal, da ostane nekaj dni v Beogradu, ker ima važne pogovore. Danes do-
poldne so se konzultacije nadaljevale. Knez namestnik je sprejel dopoldne predsednika JNS Uzunoviča, nato pa predsednika Jugoslovanske narodne stranke dr. Hodžero. Za popoldne je poklican na dvor vodja radikalov Aca Stanojevič in znova dr. V. Maček.
BEOGRAD, 22. junija. V Beogradu se mudita že več dni dr. Korošec in dr. Spaho, ki sta ponovno konferira-la s finančnim ministrom dr. Stojadi-novičem. Dr. Spaho je sinoči odpotoval v Beograd. Danes je pa prispel sem voditelj radikalov Aca Stanoje-vic*
BEOGRAD, 22. junija. Prosvetni minister dr. Marušič je imel včeraj daljšo konferenco s slovenskimi poslanci, ki jih je poučil o razvoju krize. Prisotni niso bili vsi poslanci, ker so
nekateri že odpotovali domov. Poslanci so bili po konferenci zelo rezer virani, tako da so podrobnosti s konference neznane.
PRAGA, 22. junija. »Češke Slovo«, organ zunanjega ministra dr. Beneša, razpravlja o jugoslovanski vladni krizi in obžaluje, da se je morala zaradi tega odgoditi na nedoločen čas konferenca male antante. Dejstvo, da je konferenca morala biti odgodena je dokaz, da je bila kriza neobhodno potrebna. Ako ne bi bila vlada odstopila sedaj, bi morala po konferenci. Kriza je načelnega značaja, četudi podrobnosti še niso znane. Na vsak način so pa zaradi odstopa Jevtičeve vlade zunanja politika Jugoslavije ne bo spremenila.
Edenova misija v Parizu
MIRNEJŠE PRESOJANJE V PARIZU. FRANCIJA SPREMENI SVOJO
POLITIKO?
PARIZ. 22. junija. Angleški minister lord Eden je prispel predvčerajšnjim zvečer v Pariz. Na kolodvoru ga jie pozdravil poseben Lavalov odposlanec. Po seji francoske vlade sta se včeraj sestala Eden in- Laval k prvi razpravi o vprašanjih, zaradi katerih se je Eden pripeljal v Pariz. Konferenca se je popoldne nadaljevala. Lord Eden je obrazložil Lavalu vzroke in namene angleškega pomorskega sporazuma z Nemčijo in razpravljal nato z njim o nadaljnjih načrtih angleške mednarodne politike.
Splošno se je moglo opaziti, da se presoja položaj tudi v Franciji že bolj pomirljivo, le nekateri listi stoje še vedno na svojem intransigentnem sta lišču. Poluradna glasila pa pišejo zelo pomirljivo in pravijo, da bodo odkriti pogovori med Lavalom in Edenom mnogo doprinesli ne samo h konsolidaciji miru, ampak tudi k zagotovitvi angleško-francoskih odnošajev. Od rezultata tega sestanka bo odvisno, ali bo francoska vlada sprejela nemškega izrednega poslanca von Ribben tropa, ki namerava v kratkem priti v Pariz. Veliko pozornost pa ie vzbudil članek predsednika zunanjepolitičnega odbora poslanske zbornice Pavla Bastidea v »La Republique«, v katerem pravi med drugim:
»Vzroki naših razočaranj in neprijetnosti so vedno isti. Mi mislimo, da moremo kakor v Versaillesu še nadalje voditi blokno politiko proti Nem-
hodno ali pa v drugi etapi organizacije velikega Maribora in kjer naj se pokaže duh sporazumnosti, soglasja ter pripravljenosti, da se uvažujejo želje okolice, na drugi strani pa uvidi koristen smisel priključitve. Tako se na primer postavlja na dnevni red vprašanje uvrstitve dosedanjega uslužbenstva pobreške, studenške, košaške in kamniške občine v kader mestnega občinskega uslužbenstva. Nadalje mehanična in v določenem turnusu menjajoča se izvolitev predstavnikov dosedanjih okoliških občin na mesto velikomariborske podžupanske časti, ki naj bi imela morebiti dvoje, troje častnih zasedb. Končno še jamstvo možnosti sa-
čiji. To bi bilo res zaželjeno, toda naša želja je neizpolnjiva. Mi smo edina država v Evropi, ki zavzema na-pram Nemčiji še vedno stališče sodnika.« Izjava je napravila povsod najgloblji vtis in se splošno odobrava. Pričakovati je zaradi tega, da bo Francija v kratkem čisto spremenila svoje stališče in bo potem najbrže kmalu mogoč tudi sporazum med Parizom in Berlinom. Iz Pariza bo minister Eden odpotoval v nedeljo v Rim, kjer se bo sešel z Mussolinijem, s katerim bo razpravljal o istih vprašanjih kakor v Parizu in o sporu z Abesinijo.
Nemški pogoji
LONDON, 22. junija. Ribbentrop, ki je znova prispel sem na razgovor z angleškimi državniki, jc stavil kot pogoje za vrnitev Nemčije v Društvo narodov sklenitev letalskega pakta zahodnih držav, zadovoljivo tolmačenje francosko-ruskega pakta in vrnitev onih kolonij, ki so bile prideljene Portugalski. Pozneje bo Nemčija zahtevala tudi vrnitev kolonij od Anglije, Francije in Italije.
Abesinska konferenca
LONDON, 22. junija. Minister lord Eden je dobil nalog, da odpotuje iz Pariza v Rim. Namen tega potovanja je, zmanjšati napetost, ki je nastala zaradi Abesinije med Veliko Britanijo in Italijo. Eden bo razložil rimski
vladi zakaj Velika Britanija sedaj n« želi vojne med Italijo in Abesinijo in zakaj naj se spor mimo reši. Eden bo v Parizu in Rimu predlagal sklicanje posebne konference Velike Britanije. Francije, Italije in Abesinije, na kateri naj bi se skušal najti sporazum.
ANGLEŠKI MINISTER V SPLITU.
SPLIT, 22. junija. Včeraj je prispel semkaj s parnikom »Kumanovo« angleški minister narodnega zdravstva sir Eduard Hilton Ower Young. Pa obisku v Splitu in Kotoru se je vrnif v Benetke.
_ NOVA ABESINSKA NOTA.
ŽENEVA, 22. junija. Abesinska vlada je poslala tajništvu Društva narodov novo noto, v kateri zahteva, da se pošlje v obmejne kraje med Abesinijo in italijanskimi kolonijami neu-tralna komisija, katere naloga bi bila, paziti na to, da se ne dogode novi incidenti, ako pa bi se dogodili, da ugotovi, kdo jc krivec.
NENAVADNA NESREČA.
LOS ANGELES, 22. junija. Za časa letalskih vaj v okolici se je dogodila težka nesreča. Neko letalo se je spustilo prenizko in trčilo a' avtomobil. Trije potniki v avtomobilu so bili takoj ubiti, trije piloti pa so smrtno ranjeni.
ZNIŽANJE DELOVNEGA ČASA.
ŽENEVA, 22. junija. Mednarodna konferenca za delo je sprejela z 81 proti 33 glasovom načrt splošne kon* vencije za znižanje delovnega časa.
POŽAR V VODENU.
ATENE, 22. junija. V mestu Vodenu v severni Grčiji je nastal strahovit požar, ki je uničil okoli 400 hiš, t. j> petino mesta. Tri tisoč ljudi je beež strehe.
mostojnega opravljanja lokalnih zadev
na področjih doslej samostojnih občinskih enot. V tem pogledu prinašata ugodno rešitev člena 85 in 86 novega zakona o mestih, kjer so sodelovanju lokalnih činiteljev po predvidenih določbah na široko odprta vrata pri reševanju lokalnih zadev in interesov. Bojazen zaradi davčne obremenitve je pa povsem neutemeljena, ker bodo na primer plačevali kanalščino samo tisti okoliški občani, ki imajo priključek h kanalizaciji, in vodarino samo or.i, ki bodo priključeni k mestnemu vodovodu.
Nedavni banov poset v zadevi formacije velikega Maribora predstavlja eno
poslednjih pripravljalnih faz. Smo že na pragu velikega Maribora. Gotovo se »e bo prav nič zgodilo, kar bo v škodo oko* lici. Kdo bi bil tako nespameten, ki ne bi hotel uvideti, da je obči in gospodar* ski procvit Maribora v hasek tudi okolici in da je slabitev in rušenje okolicč tudi demontlranje mesta samega? Orgaa nizacija in formacija velikega Maribord bo takšna, da bo v prid mestu in okolici« Dvomi o tem niso upravičeni, ker narekuje takšno solucijo najpriprostejša matematika, enako uvažujoča življenske interese Maribora kakor tudi k njemu gravitirajoče bližnje okolice.	-c.
Dnevne vesti
•f* major Alfred Lavrič
Včeraj v petek je nenadoma, zadet od kapi, umrl upokojeni major Adolf Lavrič-Zaplaz. Njegovo ime ostane neizbrisno zvezano z vojnimi dogodki, ki bi naj po končani svetovni vojni dosegli priklopi-tev slovenske Koroške k naši Jugoslaviji. Ko je 1. nov. 1918. general Maister srečno zavzel Maribor, takrat so Slovenci v Celovcu zaman klicali po enaki zasedbi. V Mariboru je bilo premalo čet na razpolago, v Ljubljani pa preveč zaupanja, da nam bo itak Wilson vse dal. In tako smo zamudili nepovratno priliko, ko je bilo možno dobiti našo Koroško brez žrtev in brez plebiscita. Vse, kar se je sploh takrat za osvoboditev Koroške storilo, storil je sedaj umrli Lavrič. Ko se je dne 5. novembra 1918, tako piše sam, zopet ogla sila v Ljubljani neka koroška deputacija pri Narodni vladi in prosila zasedbe Celovca, je takratni generalštabni stotnik Lavrič, zavedajoč se velike odgovornosti, }>o kratkem oklevanju sklenil, da prevzame vodstvo vojaške akcije za zasedbo koroškega ozemlja južno od Drave.
Pri ljubljanskem vojaškem poveljstvu je zahteval vsaj bataljon pešcev, pa so mu odgovorili, da nimajo v ta namen nobenih čet, naj si jih sam nabere. Storil je to po Gorenjskem, med tem so minevali dragoceni dnevi, in šele 14. novembra je poslal prve kadre v Žitaro vas, Borovlje, Sv. Jakob v Rožu in Podklošter, da bi tam s sodelovanjem koroških Slovencev postavili prve čet; za varovanje javnega reda in miru. Akcija pa je iztekla precej klavemo, vendar so se na ta način usidrale prve naše čete na Koroškem. Dine 19. novembra se je odločil za vpad čez ljubeljski prelaz, kar se mu ie vl.iub malenkostnim četam (7 častnikov, 58
mož s 3 strojnicami) posrečilo. Zasedel je važne Borovlje, kar je pri celovških Nemcih izzvalo hud strah, da je sam Hiilgerth, prišel protestirat in — se pogajat. Vest o sporazumu da bodi Drava meja, so v Ljubljani sprejeli z veseljem, vojaško poveljstvo mu je poslalo celo 40 Srbo* a pomoč, dočim so bili Slovenci v Celovcu (vodja kom. Smodej) bridko razočarani, ker so bili prepričani o možnosti širše, preko Drave in Celovca segajoče zasedbe. Nova luč je zasijala v te žalostne razmere, ko je 27. novembra sklenil general Maister z odposlancem graške Militar-kommande polkovnikom Passy demarkacijsko črto, ki je odgovarjala našim narodnostnim aspiracijam in obsegala tudi Celovec. Toda te pogodbe naša ljubljanska Narodna vlada ni odobrila in major Lavrič, ko se je v tej zadevi mudil v Celovcu, se je komaj izognil napadu nemških tolp. Tako so se godile nepoprav ljive napake, nadaljni dogodki so znani. Major Lavrič je v sila težavnem položaju vztrajal in držal, dokler se je dalo, Nemci pa so dobili dovolj časa, da so od vsepovsod nabrali močne oddelke, ki so nato v hudih bojih potisnili naše zopet preko meje.
Težke izgube so takrat trpele naše junaške čete, takrat je padel naš Malgaj, v teh bojih je bil težko ranien tudi naš major Lavrič, postal je vojni invalid. Zdaj p mu je nenandna smrt utrgala nit življenja, njemu, ki mu moramo biti hvaležni za bezprimerno požrtvovalnost, s katero je vse storil, samo da bi nam otel naš tuž-ni Korotan. Njegovo ime ostane zapisano v zgodovini, mi pa mu ohranimo svetel spomin. b	V	D.
Stenografska in stroiepisna tekma
LEPI USPEHI ENOT ETNFO 4 TRG GOVSKEGA TEČAJA »HERMESA«.
Na enoletnem trgovskem tečaju »Hermes« je bila pretekli teden zanimiva ste nografska in strojepisna tekma. Opazovalo jo je precejšnje število mlajših o-pazovalcev, navzoči pa so bili tudi pred sednik Slovenskega trgovskega društva g. Branko Mejovšek, ravnatelj drž. trgbvske akademije g. Peter Modic ter profesor, zbor, ki je tvoril komisijo pod predsedstvom g. prof. Strune. Tehnično vodstvo je bilo v rokah g. prof. Rakuše. Tekma je trajala od 9. do 11. ure. Začetek stenografske tekme je obstojal v kratkem diktatu kot uvodna vaja za tekmo. Nato se ie začel diktat za tekmo samo s 160 zlogi na minuto, ki se je pozneje gladko prečital ter prenesel v ku-rento obliko.
Tekmi iz stenografije je potem sledila še tekma iz strojepisja, ki je obstojala iz diktata in prepisovanja neznane snovi. Pri diktatu je dosegel največ.io hitrost Herbert Maček (5 udarcev na sekundo), njemu sta sledili Marija Starči-
čeva in Slava Engelmanova. Najboljše uspehe pri stenografski tekmi pa so dosegli:	prvo	mesto	Marija Starčičeva,
drugo Valentanova Katica in tretje Erik Zorko.
Tako pri strojepisni tekmi kakor tudi stenografski so pokazali tekmovalci veliko spretnost in tudi dokazali, da je bilo njihovo zanimanje med letom dovolj razvito in za njihov lastni napredek in korist. Pokazalo se je s tekmami tudi na zunaj, da stremi vodstvo tečaja za tem. da bi se dalo obiskovalcem čim več praktičnega in koristnega znanja za na pot v življenje. Razdelitev nagrad najboljšim tekmovalcem bo obenem z razdelitvijo izpričeval na Vidov dan, ko bodo končani tudi ostali končni izpiti na tečaju. Ustnim izpitom, ki bodo 25., 26. in 27. junija, bo predsedova’ odposlanec kr. banske uprave gosp. Mihajlo Prešel, inšpektor za strokovno šolstvo pri banski upravi dravske banovine.
Rokoborbe na unionskem borišču
Štirinajsti večer! Preizkušnja moči in spretnosti Jugoslovana Jameša in Rusa Kiriiova je nudila vtis elementarnega spoprijema dveh močnih borcev. Ni pa prinesla odločitve. Pote« sta se srečala kralj dvojnega nelsona Potjak Serbinski In kralj rokoboibene tehnike Emil Bogner. Bilo je nekaj novih prijemov in reakcij. Borba je potekla v naglem, mestoma viharnem tempu. Proti koncu tretjega kola je siloviti Poljak dobil Bognerja v svoj usodni dvojni nelsonskl prijem. Bognerja se je po večminutnem vztrajanju posrečilo izmuzniti se po zaključku tretjega kola Iz Poljakovih klešč. Borba je ostala neodločena.
Spoprijem mod1 židovskim orjakom Faktorjem in nemškim borcem Atrderschem ni nudil ttstc temperamentne silovitosti, ki jo je bilo videti ob priliki predvčerajšnjega srečanja. Po tretjem kohi le zmagal Nemec. Sledilo le revanžno obračunavanje med Angležem Mortonom m zamorskim borcem Kipom Canerom. Kakšnih posebna prijemov hi bito videti. Zmagal je KiP Caney. Obe pet kori odtočUni borbt sta prinesli
toda ne preveč prepričevalni zmagi.
Žirija, ki ji načeluje zaslužni veščak v ro-koborbenih poslih, ugledni tukajšnji mesarski mojster g. F i 1 i p a n č i e, ie svoje delo dobro opravil. Pri sodniku Kaniču pa je bilo mestoma opaziti znake neke rahie nesigurnosti. Na vsak način pa je njegovo poslovanje neprimerno boljše in brezhibnej-še, kakor smo ga opazovali pri sodniku, ki je sodeloval pri dveh četrtkovih borbah. Z velikim zanimanjem se pričakuje prihod znanega nelsonskega junaka Dunaičana Kavana. Menda pa ni računati več z niegovim prihodom, ker se je, kakor pripovedujejo, zbal svojega nadmočnega konkurenta Poljaka Serblnskega, ki ga je ob priliki nedavnega spoprijema v Bratislavi potlačil na lopatice. Pač pa se napoveduje za ponedeljek, dne 24. t. m. prihod jugoslovanskega borca Markoviča.
Papežev zastopnik v Mariboru. Za drugi jugoslovanski evharistični kongres v Ljubljani je imenoval papež kot svojega posebnega zastopnika nadškofa gnezenj-sko-pozttamjskega m primasa Poljske, kardinala Avgusta Hlonda. Kardinalu Kkmdu, ki pride v Ljubljano preko Mari-
bora, bo prirejen povsod slovesen sprejem. V Maribor bo prispel kardinal v petek 28. t. m. ob 13.38, kjer ga bodo pričakovali knezoškof dr. Tomažič, zastopniki evharističnega kongresa, vlade, ban dr. Puc, zastopnik vojske, mestne občine mariborske, oblastev, duhovščine, redovnikov, organizacij, gasilcev in verniki iz Maribora ter okolice. Ob prihodu vlaka bo igrala godba. Kardinal bo dal z odra pred kolodvorom po prihodu papežev blagoslov. Iz Maribora v Ljubljano se bo pa peljal kardinal s posebnim vlakom. Slavnostni sprejemi bodo tudi v Št. Uju in na vseh postajah do Ljubljane.
J. K. Strakaty v Mariboru. Danes dopoldne je poselil naše uredništvo znani praški publicist, novinar in prvoboritelj za češkoslovaško-jugoslovansko vzajemnost J. K. Strakaty. Na svojem večtedenskem študijskem potovanju po naši državi je včeraj prispel v Mariboru in bo poselil tudi naše Pohorje. Prekmurje in Slovenske gorice. Uglednemu tovarišu želimo ob prihodu v Maribor najprijetnejše bivanje.
Janko Arnuš — predsednik pevskega odseka Glasbene matice. Pevski odack Glasbene matice je imel sinoči svoj občni zbor, na katerem si je pri volitvah zopet izvolil za predsednika zaslužnega pevca Glasbene ma-tice g. Janka Arnuša. O poteku občnega .zbora borna .-.—n^nli.
Napredovanje v magistratni službi. V višjo položajno skupino so napredovali po pragmatiki mestni zdravstveni svetnik dr. Alfonz Wankmuller, vodja pred-sedstvene pisarne Jože Gorup tehnična asistentka Vera Pertotova, uradnika Franjo Valenčič in Franjo Vokav ter uradnica Draga Kocijanova. V drugo skn pino položajne plače I. kategorije je napredoval ravnatelj mestnega elektriškega podjetja Julij Uršič.
Upokojitev v magistratni službi. Na sinočni seji mestnega sveta je bil upokojen obratovodia mestnega vodovoda Josip Vochler.
Novi mariborski občani. V občinsko zvezo so bili na sinočni seji mestnega sveta sprejeti: Franc Bela, Ana Braču-r.ova, Simon Cene, Ljudmila Hribernlko-va, Elizabeta Jelenova, Helena Mavričeva. Ferdinand Posteržin in Julij Žolger. Zagotovilo sprejema v članstvo mestne občine pa so dobili Miroslav Albreht, Rihard Gauzer, Štefka Mužikova in Venčeslav Štraus.
Nov grob. Sinoči je umrla v svojem stanovanju na Trgu Svobode v starosti 76 let ga. Berta Berdajsova, rojena Ogrizkova, vdovljena Stergarjeva, žena znanega trgov* ca g. Berdajsa. Pokopali jo bodo jutri v nedeljo ob 16. uri na mestnem pokopališču na Pobrežju. Bodi ji ohranjen blag spomin, žalujočim preostalim naše iskreno sožalje!
Sprememba posesti. Zdravnik dr. Franc Marinič je prodal parcelo na vogalu Prešernove in Aškerčeve ulice zdravniku dr. Mikužu iz Vojnika, ki bo na parceli zgradil dvonadstropno stanovanjsko hišo-
Šahovski velemojster Spielmann v Mariboru. Avstrijski šahovski prvak, ki je pred kratki*-1 na moskovs1; m turnirju zopet dosegel odličen uspeh z osvojitvijo 5. nagrade, poseti te dni Maribor. Ob tej priliki organizira Mariborski šahovski klub resno konzultacijsko partijo med dvema skupinama, katerih eno bo vodil velemojster Spielmann. drugo noš velemojster Pirc. Prireditev, ki bo gotovo vzbudila mnogo zanimanja med našimi šahisti, se vrši v četrtek, dne 27. t. m. ob 20. uri v kavami »Central«.
Obmejni promet v maju. V maju je prekoračilo našo severno mejo 17.472 oseb. Dopotovalo je v našo državo 9920 oseb, od teh 1668 Jugoslovanov, 4193 Avstrijcev, 3301 Čehoslovakov, 299 Nem cev, 98 Italijanov in 361 drugih. Preko Maribora je dopotovalo 7365 potnikov, od teh 1311 Jugoslovanov, 2757 Avstrijcev, 2988 Čehoslovakov, 228 Nemcev, 48 Italijanov in 303 državljani iz drugih držav. Preko Št, lija je dopotovalo 1444 oseb, preko Cmureka 97, preko Dravograda 160, preko Prevalj 283, preko Gornje Radgone 170. preko Hodoša 34 in preko Lendave 97. V istem času je odpotovalo preko naše severne meje 7552 oseb, m sicer 1788 Jugoslovanov, 3520 Avstrijcev, 1594 čehoslovakov, 296 Nemcev, 83 Italijanov in 271 drugih državljanov. Preko Maribora je odpotovalo 1425 Jugoslavnov, 60 ItsMjanov m 200
KINO
GRAJSKI KINO
Samo še par dni
..Maček v žakliu
Vesela izvanredno dobro uspela premiera. Tb®> Lingen, Magda Schneider, Wolf Albach RettJ' Dnevno predstave ob 4. in ’/j7. uri pri znizaJUj cenah. — Pri večerni predstavi dnevno izbor# varijete-vložki.	(
Prihodnji lilm:	..Zgodbice	iz	Wienerwal<Uj
podanikov drugih držav. Preko Št. Bi* je odpotovalo 1184 oseb, preko CmurekJ 86, preko Dravograda 180, preko Preval 270, preko Gornje Radgone 195, preko Hodoša 28, preko Dolnje Lendave pa 86' Največji promet je bil z Avstrijo in če' škoslovaško. V tranzitnem prometu pa je potovalo v maju skupno 3093 potni* kov. Na progi Maribor—Rakek 818, obrat no 946, na progi Prevalje—Maribor 239* obratno 222, na progi Prevalje—Labtli 338, obratno pa 400 oseb.
Oddaja javnih del za paviljone na prorne« nadni poti. Danes dopoldne je imel upravni odbor mestne občine mariborske sejo, ni kateri ie oddal dela paviljonov na promenad« ni poti ob Aleksandrovi cesti. Vsi trije pa* viljoni bodo zgrajeni še pred otvoritvijo letošnjega Mariborskega tedna.
Carinska pošta se naziva ponosna palača, ki je dolgo zaželjeni okras vsestran* sleo napredujočega Maribora. Ker pa ljudje mislijo, da je v palači carinska pošta* smo naiprošeni občinstvo opozoriti, da uraduje carinski poštni urad še vedno V starem poslopju, dočim so v carinski pošti nameščeni cariniki za pregled potnikov, nadalje del železniške uprave, železniška obmejna policija, obmejni policijski komisariat, železniška finančna straža ter še nekateri drugi železniški oddelki, dočim o pošti kljub razpoložljivim prostorom ni nobenega sledu. Ljudje se vprašujejo, zakaj jih pošiljajo od enih do drugih vrat, a pošte ne najdejo? Mestna občina gotovo ni kriva, toda poštna uprava bi lahko pojasnila razmere, zaradi katerih trpi predvsem naš tujski promet.
Tudi nacionalizem... Slovenski dnevnik poroča: »Umrl je N. N., velik nacionalist, ki se je boril vse življenje za slovensko nacionalno stvar, ni se nikoli strašil pokazati svoje globoke in neomajne nacionalne zavesti.. .« itd. Cele kolone obsegajo včasih taki nekrologi. Potem pa vzameš / ;oko zadnjo stran lista in iščeš posmrtnico, ki si jo videl drugod — zaman v slovenskem dnevniku. Ne, potomci tega velikega slovenskega nacionalista niso čutili potrebe, da bi sporočili njegovo smrt Slovencem, čutili pa so potrebo sporočiti jo *— Nemcem. En primer? Nej deset, sto; skoraj vsak dan kateri...
Povečanj« procentnega odbitka pri odkupu klirinških terjatev v Italiji. Z ozirom na povečanje klirinškega salda z Italijo in podaljšanje roka plačil, je Narodna banka izdala odlok, po katerem bo po-čenši z včerajšnjim dnem do nadaljnjega odkupovala terjatve naših izvoznikov v Italijo po odbitku 1 in pol odstotka, namesto dosedanjega 1 odstotka.
Reorganizacija naše železniške službe. Prometni minister inž. Vujič je preteklo sredo popoldne povabil k sebi novinarje in jim sporočil važne spremembe v reorganizaciji železniške službe. Nova u-redba bo prinesla novo upravo železnic, znižanje tarif in novi vsedržavni gradbeni načrt. Ministrova izjava je vzbudila zlasti v gospodarskih krogih veliko pozornost.
V Zagrebu bodo gradili starokatoHško cerkev. Preteklo nedeljo je v Zagrebu zborovala sinoda starokatoliške cerkve. Zborovanja se je udeležilo 92 delegatov starokatoliških župnij. Mariborsko staro-katoliško župnijo je zastopal g. Šegula. Na sinodi so razpravljali o raznih cerkve nih zadevah in je bil sprejet tudi sklep, da bodo pripadniki starokatoliške cerkve zgradili v Zagrebu prvo starokatn-iiško cerkev.
»Službeni list dravske banovine« objavlja v letošnji 49. številki: Pravilnik o povprečnini za službeno potovanje starešinam pri orožništvu in o povračilih orožnikom in civilnim osebam v službi pri orožništvu ob premestitvi po službeni potrebi in pri službenih potovanjih, nadalje popravek v zakonu o srednjih trgovskih šolah in objave banske uprave o pobiranju občanskih davščin.
Mariborski »V e 2 o r n! k« Tuf ra
■EBBBBaaBEgE: vKUff&sst mb«w
«1
V počastitev spomina ge. Helene Zemljičeve so darovali za CMD oziroma šolo v Gradišču: ga. Zvonka Prašnikova, dr. Anton Hrovat Ormož, dr. Fr. in Olga Hojnik, dr. Ferdo Lašič po 100 DO. dr. 'V. Kukovec, dr. Mih. Stajnko. H. Saks, Sonja Lobemveinova po 50 Din, dr. M. Heric, v. k. Rožman, dr. Mihelič, Fr. Cvetko, Slava Burnik. Angela Vomer-Po-rekar, Elica Bajdctova, Zoran Rajšp, Mat. Meznarič po 20 Din. Plemenitim darovalcem iskrena hvala!
Dar. Gospa Ivanka Jakličeva je darovala Prostovoljni gasilski četi v Studencih 100 Din. Ceta se ji najprisrčnejše zahvaljuje.
Letovanje delavske dece pod Martuljkom. Vabilu mariborskih gozdovnikov, ki •bodo poleg svojega društvenega taborjenja priredili tudi letovanje za deco delavcev mariborske industrije, sta se kot prvi odzvali podjetji »Zlatorog« in »Doctor m drug«. S. tem sta ti dve firmi kot pr-.' pokazali svoje razumevanje za socialno misijo delodajalcev, s" naklonjenost delavstvu in njegovi deci. Upamo, da bodo v najkrajšem času sledila Še druga podjetja, saj si bodo s tem, da omogečijo revni, okrepitve potrebni mladini mesec dni bivanja v zdravem planinskem podnebju, pridobila prijetno zavest, da so storila narodu in državi lepo uslugo. Kdor pomaga mladini do zdravja in moči, nam pomada graditi boljšo- bodočnost.
Otvoritev kopališča v Mežici. Požrtvovalna in agilna podružnica Slovenskega planinskega društva v Mežici je z nabranimi prispevki in z lastnimi žrtvami zgradila lepo in moderno kopališče, ki bo na slovesen način otvorjeno v nedeljo 23. t. m. Ob tej priliki bodo v novem kopališču propagandne plavalne in skakalne tekme. Novo kopališče je nedvomno velika pridobitev v našem obmejnem ozemlju in bodo k otvoritvi prav gotovo pohiteli tudi številni prijatelji naše Koroške iz Maribora.
Pozivamo narodno javnost, zlasti nacionalistične organizacije, da se častno u-deležijo svečanosti, ko se bomo v ponedeljek 24. tm ob 15.30 na starem mestnem pokopališču v Strossmajerjevi ulici za večno poslovili od umrlega majorja Lavriča. N. O.
Romanje zadružnikov na Oolenac se bo vršilo 28. VI. do 1. VII. tl. Posebni vlak, ki vozi kot brzi, odhaja iz Maribora 28. tm. ob 18.26 in dospe v Mladenovac 29. tm. ob 6.12 zjutraj (in ne ob 16.12, kakor
je bilo včeraj pomotoma objavljeno). Iz Mladenovca se vrača vlak istega dne ob 12.35 in dospe v Beograd ob 14.10, kjer ostanejo romarji zaradi ogleda prestolnice do 30. tm. ob 14.50. V Maribor se vrnejo 1. julija t. 1. ob 3.35 zjutraj.
»Hermes«. Enoletni trgovski tečaj Slovenskega trgovskega društva v Mariboru vpisuje vsak dan od 10.—11’. ure. Zrin-skega trg 1. Zahtevajte prospekte! Sprejemajo se tudi pismene prijave.
Na Vidov dan t. j. v petek, dne 28. t. m. sc trgovine zaprte samo med službo božjo, t. j .od 10.—11. ure, ostali čas se pa dela redno. Na praznik sv. Petra in Pavla dne 29. tm. in v nedeljo dne 30. tm. ostanejo pa trgovine ves dan zaprte. Združenje trgovcev za mesto Maribor.
Strelci pozor! Lepke in tarče dobite v puškami Čutičeve vdove v Slovenski ul. in puškami Strnad na Aleksandrovi cesti.
Izredni občni zbor. V torek, dne 25. junija 1935 ob 19.30 (7.30 zvečer) bo v dvorani g. Špuraja v Studencih sestanek hišnih in zemljiških posestnikov zaradi protesta proti prikbučitvi k mestu Mariboru.
Krajevni odbor Narodne obrane Krčevina - Košaki priredi v nedeljo '7. julija izlet z avtobusom na obmejni Sladki vrh, kjer bo telovadni nastop sokolske čete. Vsa nacionalna društva so vabljena, da se izleta soudeležijo.
Glasbena Matica. Zaradi nastopa dne 5. 7. tl. imajo matičarji v torek 25. 6. zadnjo skupno pevsko vajo. Pridite vsi!
Večerni promenadni koncert. Drevi ob 20.30 priredi Mariborsko olepševalno društvo večerni promenadni koncert, na katerem bo igrala železničarska godba »Drava« pod vodstvom kapelnika gosp. Žekarja.
Rdeči križ Krčevina-Košaki nadaljuje jutri od 15. do 21. ure v gostilni Kekec kegljanje in razdeli končno dobitke — žepno uro i. dr. Kegljači, potrudite se!
Sokol Maribor III. pripravlja za nedeljo 14. julija ljudsko veselico tia svojem letnem telovadišču z godbo, petjem, veseloigro in razno zabavo ob jedači in pijači v lastni režiji. Vstopnina 3 Din.
Jutri v nedeljo godba, ples v gostilni Mras, Studenci.
Restavracija »Trije ribniki«, Kliček, o-dojčki, narezki, piške, dobro vino, Tsche-ligijevo pivo.
Gostilna VVeber, Pobrežje, v nedeljo koncert.
Vsako nedeljo vrtni koncert. »Gostilna Kosič«, Koroščeva 54.
Za časa počitnic se prehranjujejo osamele zakonske polovice najceneje v Javni kuhinji na Slomškovem trgu 6. Hrana treh razredov se servira v ločenih dvoranah, in sicer kosilo od tričetrt dvanajste do pol petnajste ter večerja od tričetrt osemnajste do pol enaindvajsete ure. — Stranke odnašajo hrano tudi lahko na dom. Izredne obiske v večjem številu, kakor izletnike itd., je treba predhodno telefonično ali pismeno avizirati.
Umetnostna razstava »Naše morje«. Ja dranska Straža priredi letos od 5.—16. septembra v Ljubljani veliko jadransko razstavo takega obsega in popolnosti, kakor jo v naši drž:... še ni bilo. V okviru te razstave bo prirejena tudi razstava u-metnin jugoslovanskih likovnih umetnikov pod geslom »Naše morje«. Razstave, ki bo nameščena v okusnem paviljonu, se lahko udeleže vsi jugos'ov mskr likovni umetniki. Motivi morajo biti iz Jadrana ali iz pomorskega in dalmatinskega življenja. Posebna žirija bo pripustila izbrana dela na razstavo. Prijave naj se vpo-šljejo najpozneje do 15. julija t. I. na Oblastni odbor Jadranske Straže v Ljubljani, 8*: vilo, ime in format prijavljenih umetnin (slik, grafik) mora biti točno o-značeno. Slike morajo biti v okvirju. Stro ške za dovoz umetnin nosi razstavljavec sam, odvoz po železnici je brezplačen. — Željeno je, da se umetniki prijavijo čim preje, ker zna pozneje primanjkovati pro štora.
Borza dela v Mariboru išče sobosli-karja.
Mednarodne rokoborbe v Unionu, ob
20.30, dne 22. junija se borijo sledeči pari: Morton (Anglež):Kirilov (Rus), Carney (francoski črnec) :Belič (Bolgar), dve odločilni tekmi: Bogner (Madžar) : Faktor (Žid), Šerbinski (Poljak) Ganeš (Jugoslovan).
Nočna lekarniška služba. Jutri v nedeljo bosta imeli nočno lekarniško službo Konigova lekarn? »Pri Mariji Pomagaj« na Aleksandrovi cesti in Maverjeva lekarna »Pri zamorcu« v Gosposki ulici. V ponedeljek 24. t. m. pa bosta imeli nočno lekarniško službo mestna Mimfikova lekarna »Pri orlu« na Glavnem trgu in Si-rakova lekarna »Pri angelu varhu« na Aleksandrovi cesti.
Radio Ljubljana. Spored za nedeljo 23. t. m. Ob 7.30: predavanje; 8: mandolini-stični sekstet; 9: versko predavanje; 9.15 prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve; 10.30: koncert slovenske glasbe,
radio-orkester, plošče; 11.25: prenos iz Amsterdama; 16: koračnice na ploščah; 16.15: ženska ura: 16.30; »Majda«, izvaja slovenska radiofonska opereta; 19.30: nacionalna ura; 20: čas, poročila, vreme, ob vestila, spored; 20.20: veseli večer, radio-orkester; 21.3 : čas, poročila, vreme, spo red; konec ob 24. uri. Spored za ponedeljek 24. t. m. Ob 12: citre pojo na ploščah ; 12.45: poročila, vreme; 13: čas,obvestila; 13.15: češki pevski zbori na ploščah; 18: operetne pesmi na ploščah; 18.20: zdravniška ura; 18.40: čas, poročila, vreme, spored, obvestila; 19: harmonika solo; 19.30: nacionalna ura; 20: prenos opere iz Zagreba.
Sejem za prašiče. Na včerajšnji seje;, so pripeljali 236 prašičev. Kupčija je bila slaba in jih je bilo prodanih 66. Cene mladim prašičem so bile naslednje: 5 do 6 tednov stari 50—60 Din, 7 do 9 tednov stari 80—90 Din, 3 do 4 mesece 130—150 Din, 5 do 7 mesecev 160—200 Din, 8 do
10 mesecev 250—280 Din, in leto stari 350 do 480 Din.
Današnji živilski trg. Kmetje so pripeljali
11 voz zaklanih prašičev, 3 voze krompirja in nekaj voz drugega sočivja in zelenjave. Precej dobro je bil založen trg za kokoši. Cene so bile nizke in so prodajali kokoši po 20 do 35 Din, race, gosi in purane po 20 do 50 Din par, piščance pa po 24 do 36 Din. Na trg so prinesli tudi kozličke po 35 do 50 Din. Stari krompir je drag in so ga prodajali po 4 do 5 Din kilogram. Cene novemu sočivju pa so že nekoliko padle. Tudi so se pojavile na današnjem trgu prve marelice, ki so jih prodajali po 20 Din kilogram.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 21 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 12 stopinj C nad ničlo: barometer je kazal pri 16 stopinjah 742, reduciran na ničlo pa 740; relativna vlaga SO; vreme je jasno in tiho; vremenska napoved napoveduje stanovitno vreme.
Pri zdravniku.
Zdravnik : »Saj ni treba plačati pred operacijo.«
Pacient: »Pač, pač, hočem plačati, preden me omamite!«
Filmske igralke.
»Petdeset tisoč dolarjev so mi ponudili, če ostanem v Holly\voodu.«
»Ta ponudba je prišla gotovo iz Evrope!«
Fr.
Žepna ura
Ludvik je bil tretjar, med desetim in enajstim letom. Mati ga je božala, oče ga ie strahoval s šibo. Učitelj, ki ga je zdaj v razredu pestil, je kazal osoren izraz. Ko je neki učenec prebrisano in natiho-ma pripisal črko »m« pred besedo »učilnica«, natisnjc . na vratih razreda, ni bil krivec nihče drugi - nego Ludvik. Kate-hef RemigiS nm jc	'	temeljnih
resnic vtepel v glavo tudi že sedmo zapoved* Ne kradi! in učence vestno pripravljal na bližajočo se birmo. Dodal jim ie: »Zato si mora vsakdo naproti botra ali kuma!« In ker Ludvik sicer ni bil neposlušen, je kmalu storil, kar jim ie bilo rečeno.
Tako se je zgodilo, da sem mu postal jaz boter. Prispel sem ravno domov za Vclikonoč. In soseda Kuharička je poslala Ludvika k meni s . ovzdignje" mi ro .mi: »Gospod, lepo Vas prosim, ali bi mi hoteli biti pri birmi kum?« »Nu,_zakaj jpa ne, Ludvik, če si le kaj priden in znaš deset zapovedi?« sem se izmotaval iz zadrege. Domači so ga toliko opogumili- da jih je izblebetal. Šlo je tako naglo, da .ie na sedmo pozabil. Ni se je mogel domisliti. Spomnil sem ga in mu obečal, da bom kljub temu za botra samo, da ne vem, če mi bo nmgoče tisti čas biti osebno navzoč. Predaleč sem namreč.
V naši župniji svetega Jerneja postavijo po navadi vsako sedmo leto slavolok za škofov prihod. Kakor za moje birmanske dni, tako je pač bilo tudi tokrat.
Pripeljejo se kramarji od blizu in daleč. Toči se medica, celo vertiljak, ki ga sučejo na roke. pleše na trati pri starem Židu. Ob s to;'Dah in šotorih se gnetejo botre in botrice, zbirajoč primerna darila za svoje belooblečene ter narujane birman-ke dečke je ura z verižico.
Ko je na dan svcL birme Ludvik v spremstvu mojega zastopnika, — ker sam res nisem mogel priti tako daleč. — naletel na Zorjanovega, sc je ta pobahal, češ, poglej jo — uro in veri: o! Ludvik pa mu ni mogel pokazati drugega V.o mašne bukvice »Angel varuh« in neko čislo. Prišedši v gneči ljudi mimo urarja, ki je razstavil ure, se je Ludviku ena tako zasvetila, da mu je skoraj oči vzelo. K njemu je pristopil od nekod izkušnjavec: »Izmakni jo!« Ni se hotel pobrati, Za njim se je plazil v podobi sence. Umaknil seje le v trenotku, ko ga je škof udaril narahlo po licu. Potem je pa zopet pristopil in ga kakor obsedel...
Hudo se je storilo Ludviku, ko so po končani birmi skoraj vsi njegovi sošolci prišli v šolo z uro na blesteči verižici. Razkazovali so si jih med sabo in ogledovali. Ludvika je nekaj stiskalo v srcu. In tedaj je še rekel tisti Zorjanov Štefek: »Kje pa imaš ti svojo, pokaži jo vendar, saj si zmeraj pravil, da dobiš srebrno?!« Vsi sošolci so ga obkolili in se na vse grlo zasmejali. Ludvik stisn. zobe od sramu in srda: »Kuma ni bilo iz mesta!«
Pi Jožnost mu je ponudila svojo roko v najkrajšem času, da sc jc mogel iznebiti tega strašnega roganja svojih sošolcev. Slučajno je zagledal Ludvik na oknu v
sosedovi konjski staji, kjer je spal pastir, njegovo uro. Zalesketala se je v solncu tako, da ga je zaustavilo. In skušnjavec ga je dirnil: »Stori brž, stegni svoje prste!« In že jo je vzel, ne da bi kdo videl. Zdaj je imel uro v žepu, utešeno željo v duši. In Ludvik je tekel z njo, prvi hip ne vedoč kam. Na samem jo je ogledoval in ni se je mogel nagledati. Svoji sestrici jo je zaupal zvečer. Ta je onemela in skri vorna rekla: »Kje si jo vzel?« Zlagal se ji je. da mu jo je nekdo dal. »Daj jo nazaj, če ne, te ateku zatožim!« ga je svarila. Drugi dan jo je nesel s seboj v šolo. Dvig ni! jo je visoko pred tovariši: »Ste jo videli?!« Vsi so strmeli in široko zijali. Iz šole grede ga je obšla previdna misel, da že atek morda ve. Zato jo je rajši izročil součencu, ki je hodil z njim. Ali strah ga je le bilo stopiti očetu pred oči. Šolske knjige je odložil za hišo in odšel z doma.
Žarko solncc je še viselo visoko! V bližini senčen bukov gozd. Posedel je malo, premišljal pa mnogo. Ni poslušal ptic, ni videl poskočiti veverice na leskov grm. Le prepad je čutil v sebi in strah. Ne domov več, ne domov! Oče ni oče! Pot ga je zapeljevala od doma. Nemir ga je tiral naprej. Mrak ga je zajel pred poslednjo hišo ob cesti zunaj vasi. Kam zdaj? Odprl je vrata, izmislil si v skrajni sili, da so ga poslali v Nedeljišče k usnjarju in da sc boji hoditi po temi, če bi lahko prespal. Drugo jutro je zgodaj vstal, šel nazaj mimo šole, a bila je še zaprta. Hodil ie pod bregom proti domu. Na razpotju sc je malo ustavil, zamahnil z roko in krenil mimo doma. Hodil je, dokler ni
zagledal mesta. Postal je pri deci, lučal z njimi kamenje s fračo in se metal z največjim. Ko ga je pretepel v sporu kot se spodobi junaku, se je spomnil znanega slaščičarja in jo popihal. Pa ni le res, da kdor laže, ta tudi krade, temveč da kdor krade, ta tudi laže. Ludvik je nalagal slaščičarja, da je atek v krčmi in noče z njim domov ter da ga počaka tu pri njih do jutri. Slaščičar, ki je dobro poznal o-četa in sina, je temu verjel, vendar se mu je nekam čudno zdelo. Noč je Ludvik prebil v živili sanjah, nekajkrat je skočil kvišku in zakričal: potepuh! Zjutraj se je izgovoril, da gre k svoji potrebi, pa je izginil. Prekoračil je dravski most. ob mitnici se je spustil v tek. Lani je hodil tod z materjo k babici na Vinico. Mali popotnik je oprezoval, stopal urno, kakor da je gonja za njim. Prašna cesta, jasen dan pred njim. Ko ga zabolijo noge, se obesi prvemu vozu na repico. Voznik ga je povprašal odkod in kam, Ludvik je premeten fant in ve na vsako vprašanje priličen odgovor. Tako se je namreč tekom dveh dni privadil klatenja, da bi se lahko odpravil v širni svet in bi bil povsod dobro sprejet. — V vsakem mladem človeku bo nekaj ciganske krvi in nravi...
Ko se je zvečerilo je Ludvik bil na cilju. Na Vinici so ga začudeno pogledali, pa se je kar udomačil med njimi. Ni jim šel sam pravit, da je pobegnil, oni pa ga niso spoznali za begunca.
Med tem jc doma mati jokala, oče pa je klel. Drug je dolžil drugega, da je temu kriv. Poizvedovali so pni domačinih.
Tretja redna seja mestnega sveta
Vprašanje adaptacije gradu odloženo — Regulacija prometa na Glavnem trgu — Pravilnik o zaščiti zgodovinskega Maribora sprejet — Korigirana uredba uvoznine — Nov otroški vrtec v Koroškem predmestju — Veliki Maribor na vidiku
Za sinočnjo tretjo redno sejo mestnega sveta mariborske mestne občine je bilo precejšnje zanimanje. Med drugimi važnimi zadevami je bilo na dnevnem redu tudi vprašanje adaptacije gradu, ki je zadnje čase razgibalo meščane in ustvarilo deljena naziranja. Seji je prisostvoval tudi okrajni glavar g. dr. Senekovič, člani mestnega sveta pa so prišli na sejo polnoštevilno.
Uvodoma je mestni župan gosp. dr. L i-p o 1 d poročal, da je finančno ministrstvo odobrilo pravilnik o uvoznini z nekaterimi korekturami, ki pa so bistvene v tarifi pra vilnika. Tako je znižana u voznina predmetov, ki spadajo v prvo postavko tarife za 100 kg od 800 Din na 200 Din, v drugi postavki od 600 Din na 150 Din, v tretji od 300 Din na 80 Din, v četrti od 200 na 60, v peti od 100 na 40 v šesti od 50 na 25 in 20, v sedmi od 25 na 10, v osmi od 20 na 10 dni itd. Tarifno postavko, kateri so podvržene vse vrste živali, vse vrste sadja, izvzemši južnega, nadalje zelenjava in sočivje vseh vrst, maslo, sir in slanina vseh vrst, robe, jajca, kvas, jedilna mast, tehnična mineralna olja, karbid, bencin, bencol, nafta, vosek in voščeni izdelki, katran in smole vseh vrst, barve, vodovodni materija! ter lepenka in karton, pa je ministrstvo od predvidenih 3 Din za 100 zvišalo na 40 Din. Ker bo to zvišanje u-voznine zadelo najširše plasti meščanstva, bo o zadevnem ponovno razpravljal mestni svet in predlagal zftižanje.
Nadalje je župan poročal o sestanku predstavnikov mesta in okoliških občin, ki ga je sklical ban dravske banovine g. dr. Dinko Puc in o razgovoru o Velikem Mariboru. Mestna občina je vztrajala pri svojem prvotnem predlogu o inkorpora-ciji, ki ga je odobril že lani mestni svet in po katerem naj bi se priključile prizadete okoliške občine v svojem prejšnjem sestavu. Ker pa je po komasaciji podeželskih občin nastal nov položaj, so se glede priključitve pojavile tudi nove težkoče Predstavniki okoliških občili so se izjavili proti priključitvi, ki jo predlaga mestna občina in zahtevajo, da se inkorporirajo okoliške občine tako kot so danes. Zaradi tega bo moralo o tem perečem problemu spregovoriti zadnjo besedo kompetentno ministrstvo. Pri tej priliki je g. župan o-menil, da bo zveza jugoslovanskih mest prav gotovo dosegla nekatere spremembe
iskali ga pri znancih. Nihče ni vedel, kam se je pogreznil. V nedeljo je pred cerkvijo oznanil glasnik: Majhen deček plaVih las je izginil. Obveščena je bila bližnja orožniška postaja.
Šele po treh dneh so ga našli pri babici na Vinici. Bil je ves podivjan. Ko je zaslišal glas starejšega brata, je skočil z najvišjega klina na lestvici. Vlovill so ga komaj v nekem žitu. In med potjo se je dvakrat Iztrgal, preden ga je brat pripeljal na kolesu domov.
Oče ni vedel kaj bi storil z njim. Če ga pretepe do krvavega, ga še bolj zbesni, če ga pusti brez kazni, bogve, ali mu bo to v prid? Stari gospod župnik so sve tovali blago svarilo. Kateheta je moral prositi lepo za odpuščenje ob prihodu v solo. Učitelj se je zmenil zanj le v toliko, da ga ni vpisal več med odsotne; zavedajoč se, da je zagrešil, ko si je izbral učiteljski poklic. Sosedov pastir je dobil svojo uro in gospodar ga je še oštel, za kaj pušča tako v nemar uro na oknih v hlevu.
Gorki julij je napočil, škorci so pozobali češnje. In jaz sem se vrnil iz daljnega mesta na velike počitnice. S seboj sem prinesel srebrno uro na svetlikajoči se verižici. Kaj je preživel moj Ludvik ta čas, mi je bilo povsem neznano. Bil je ravno pri nas na dvorišču. Povprašal sem ga, kako je bilo prt birmi. Tedaj je povesil glavo in priznal: »Kuni. odpusti te, uro sem ukradel...«
Položil sem v njegovo drobno dlan uro, ki je imela na zadnjem pokrovu vtisnjeno konjsko glavo. »Na, Ludvik, to vzemi in kradi več!« Pa so mu solze debele kot jagode zdrsnile po licih mladosti..
zakona o avtonomnih mestih in da bi po njegovi zamisli priključene okoliške občine naj imele v nekaterih komunalnih zadevah popolno avtonomijo.
Nato je župan g. dr. Lipold predlagal mestnemu svetu sprejetje pravilnika o zaščiti prazgodovinskih, zgodovinskih in umetniških spomenikov in zgradb ter pripomnil, da je tak pravilnik, ki ga predvideva novi zakon o mestnih občinah, sestavil gradbeni urad sporazumno z mariborskim Zgodovinskim in muzejskim društvom in da je bil temeljito poučen na dveh posebnih anketah. Županov predlog je bil sprejet soglasno in z njim pravilnik, ki je tako hudo razgrel duhove mariborskih gradbenikov in zgodovinarjev. Pravilnik je provizoričen in bo moral mestni svet izdati po zakonu zadevno uredbo, ki bo imela zakonsko moč.
Končno je g. župan poročal mestnemu svetu Še o anketi, ki jo je bil sklical zaradi regulacije prometa na Glavnem trgu. Na anketi je bil dosežen sporazum in bo gradbeni urad izdelal podrobne načrte, ki bodo predloženi v končno odobritev mestnemu svetu.
Sledila so poročila posameznih odsekov. Zadeve upravnega in socialnega odseka so bile odložene za tajno sejo. Za gradbeni odsek je poročal član mestnega sveta g. inž. Jelenc. Mestni svet je u-godil prošnjam hišnih posestnikov Rebernaka, Časa, Zagoženove, Mernika in Vre-šaka za priklop k mestnemu vodovodu pod običajnimi pogoji, prav tako pa tudi prošnjam Franca Batjela, dr. Mariniča in Angele Dergančeve za parcelacijo.
Po referentovem poročilu o idejnih načrtih inž. Deva za adaptacijo gradu, kakor je to naš list že poročal, pa se je razvila dolgotrajna debata. Idejni načrt inž. Deva je mojsterska rešitev vprašanja. V preurejenem gradu, ki pa bi ohranil svojo dragoceno zgodovinsko zunanjost, bi bilo prostora za vse urade občinske uprave, izvzemši gradbenega urada in mestnega fizikata. ki pa itak ne spada v grad. Devov načrt pa predvideva celo možnost večjih prizidkov, ki bi se mogli izkoristiti za uradne prostore. Zamišljen je tak prizidek na Trgu Svobode, ki bi z arkadični-mi prehodi omogočal zvezo z Jugoslovanskim trgom, obenem pa bi bil s tem ustvar jen Trgu Svobode mogočen manifestacij-ski značaj, ker bi bil trg na treh straneh zaprt. Tudi je tak prizidek mogoč v drugi obliki na drugi strani. S prizidki bi se moglo spraviti v grad vse urade občinske uprave. Ker pa mestna občina gradu, kot je danes ne more pustiti, predlagajo mestni gradbeni urad, odbor in odsek, naj se na podlagi Devovega idejnega načrta izdelajo podrobni načrti in proračun za adaptacijo obenem z načrti in proračunom za potrebne prizidke.
Prvi se je oglasil k besedi član mestnega sveta g. P e t e j a n. Po njegovem mne nju je potrebno najprej vprašanje, ali mestni svet sploh smatra za potrebno adaptacijo gradu, ki je zvezana z velikimi stroški v teh težkih časih denarne stiske. Velik del meščanstva je bil že proti nakupu gradu in prav tako je danes velik del proti novim, nekoristnim investicijam. Govornik je pojasnil nato mestnemu svetu svoje načelno stališče in predlagal, naj se odloči za, ali proti adaptaciji. Tudi je omenil, da sedanji prostori zdosttljejo potrebam sedanje občinske uprave. Ker je m vidiku veliki Maribor, pa bi prostori v gradu bili pretesni in bo moral dobiti naš Maribor dattes ali jutri nov, moderen magistrat. Izjavil je, da bo glasoval proti ti-radnemu predlogu in proti vsakemu predlogu, ki bi predvideval adaptacijo z novimi večjimi investicijami.
Član mestnega sveta g. T u m p e j, je bil pravtako, kot njegov predgovornik, proti adaptaciji gradu za magistrat. V dailj-ših izvajanjih je omenjal razne razloge, ki govore proti uradnemu predlogu. Mnenju gg. Petejana in Tumpeja se je priključil tudi član mestnega sveta g. Malenšek. Član mestnega sveta gosp. Andrej O s e t je bil mnenj?', naj bi se gradpreure dil v muzej ali kaj podobnega. Član mest-
nega sveta g. Kravos pa je predlagal, naj bi sj mestni svet ponovno ogledal grad, naj bi na kraju temeljito proučil vso zadevo in naj bi šele potem na prihodnji seji razpravljal o adaptaciji in se končno odločil za ali proti. Predlog g. Kravosa je bil soglasno sprejet, vprašanje adaptacije gradu pa odloženo. K besedi se je oglasil tudi še član mestnega sveta g. Grčar.
Za finančni odsek je poročal g. Sabo-ty. Mestni svet je ugodno rešil vse tri prošnje zadruge »Mariborski teden« za prostore in za oprostitev raznih davščin, nadalje prošnjo finančne kontrole za instalacijo telefona, ter razne prošnje za regulacije in nakup občinskih parcel. Odobril je tudi pogoje, pod katerimi je mestna občina najela posojilo pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani, nadalje računske sklepe in bilance za leto 1933 ter spre membo tržnih pristojbin. V principu je bil sprejet tudi odsekov predlog za gradnjo otroškega vrtca v Koroškem predmestju, za katerega so predvideni gradbeni stroški na 267.000 Din. Vrtec se bo prizidal osnovni šoli na Gosposvetski cesti. Odklo nil pa je mestni svet predlog odseka, naj bi se pobirala priznatnina v znesku po 100 Din od vsake odprtnine pri stojalih za kolesa. Sprejet je bil predlog g. župana in bo mestna občina pobirala od vsake odprtine po 50 Din. Iz fonda za nepredvidene izdatke pa se bodo krili stroški popisa stanovanj in zgradb, ki ga mora po zakonitih določilih izvršiti občina vsako tretje leto. Javni je sledila tajna seja.
V tajni seji je mestni svet ugodno rešil 12 prošenj za sprejem v članstvo mestne občine in za zagotovilo sprejema, nadalje 6 prošenj magistratnih uslužbencev z2 napredovanje po pragmatiki, vzel je na znanje spremembo pravil Glasbene Matice, odklonil pa je vse prošnje in pritožbe zoper odmero raznih občinskih davščin. Matiji Pajerju je priznal odpravnino v znesku 500 Din. bivšim mestnim uslužbencem Ivanu Drozgu. Francu Ledinekt in Urbanu Rozmanu pa je priznal mi lošči* no ix) pravilniku. Tudi se je mestni svet v tajni seji bavil z najetjem posojila za nove šole v magdalenskem predmestju in odobril najetje pod pogoji, ki jih je zahteval Pokojninski zavod. Izrekel se je ža krajevno potrebo premestitev in dovolila za gostilniško obrt, in sicer je u-godno rešil prošnjo Julijane Halekarjeve za premestitev gostilne iz Mlinske v Strmo ulico, prošnjo Josipine Kudrove za premestitev gostilne iz Strme v Franko-panovo ulico, Brunu Miheliču za podelitev obrti avtoizvoščka, prav tako pa tudi dovolilo za obrt avtoizvoščka Antonu Reberiiiaku in Karlu Vezjaku.
Ko so bile na dnevnem redu zadeve Mestnih podjetij, je mestni svet odobril predlog Mestnih podjetij za podelitev nagrade predsedniku ravnateljstva MP članu mestnega sveta in finančnemu referentu g. Sabotyju. Po predlogu bodo izplačala Mestna podjetja g. Sabotyju primerno nagrado za dosedanje delo. v bodoče Da bo prejemal n^^do na mesec.
Studenčani soglasno proti priključitvi k Mariboru
SAMO POD POGOJEM FINANČNE AVTONOMIJE BI PRISTALI PROSTOVOLJNO NA INKORPORACIJO.
Na Telovo dopoldne se je zbralo v gostilni Špurei nekaj stotin Studenča-nov in Radvanjčanov — večinoma posestnikov in obrtnikov — da slišijo položaj glede na grozečo priklopitev k Mariboru. Predsednik občine g. K a 1 o h je pozdravil navzoče ter objasnil zadevo z ozirom na zadnja pogajanja v Mariboru. kjer je bil navzoč tudi ban g. dr. Puc. Zadeva je pereča, ker baje vlada hoče priključitve izvesti čimprej. Svoja stališa so izrazili še nekateri drugi govorniki, med njimi je pojasnil davčne zadeve mesta in okolice g. Novak, pred sednik društva hišnih posestnikov, upra vičenost teritorialnega razvoja Maribora je orisal obč. odbornik Vrane, podžupan občine Pobrežje g. Šabeder pa je izrazil solidarnost združene občine Pobrežje, ki prav tako ne more pristati na inkorporacijo. dokler se hoče izvesti nasilno, ne da bi soodločalo ljudstvo. Končno je bila sprejeta resolucija, ki zahteva. da se pri tako dalekosežnih skle pili vpoštevajo želje in potrebe širših ljudskih plasti, ki so zaščite v današnjih težkih časih najbolj potrebne. Spomeni-
ca se sklicuje na izjavo bivšega bana, sedaj ministra g. dr. Marušiča, ki je v jeseni deputaciji okoliških občin svečano obljubil, da se zadeva ne bo izvrši-1 a brez okolice in preko okolice! Zadevne brzojavke so bile odposlane gosp. ministru dr. Marušiču, banu g. dr. Pucu, narodnemu poslancu g. Vinku Gornjaku in senatorju g. dr. M. Ploju. Le s popolno garancijo, da okolica tako do1-go ne bo davčno obremenjena, dokler ne bo imela istih ugodnosti kot mesto, bi bila podana dovolj jaka osnova, in to za sporazumna pogajanja. Vendar tudi v tem pogledu iz mesta in višje ob lasti do sedaj ni ugodne rešitve. Zato so zborovalci izrekli obžalovanje ter soglasno sprejeli resolucijo, ki zahteva, da se inkorporacija, ki ne vpošteva obremenitve, odloži. Zakonodajalec prav gotovo ni imel namena z novim zakonom koga oškodovati, ampak je nrav gotovo imel v mislih sporazumno rešitev zadeve, ki je v današnjih težkih gospodarskih prilikah v nameravani obliki najmanj umestna.
Naša pesem na meji
PEVSKO DRUŠTVO RUŠE V JARENINI
V nestrpnem pričakovanju smo strmeli po poti, ki pelje iz Maribora v Jarenino, kdaj se prikažejo naši vrli ruški pevci da bomo slišali iz njihovih grl našo lepo pesem. Točno ob 2. uri sta pridrevela dva avtomobila in iz njih se je vsulo lepo število ruških pevcev in pevk ter stopili na naša tla.
Takoj po blagoslovu so začeli prihajatj iz vseh strani zvesti poslušalci petja ter vstopali v dvorano posojilnice ki je za ta koncert bila Rremala. da bi sprejela vase toliko poslušalcev, ki so prišli poslušat Rušane in je moralo preko 150 oseb ostati na prostem, ker ni ti;1- ■*». tli’h v dvorani prostora.
Ko so se pojavili Rušani na odru, jih je v ir ■'Črtu jareninskih pevcev pozdravil g. Knuplež ter jim želel dobrodošlico, na kar je zapel mešani zbor pod vodstvom g. Ivana Knupleža pesem »Pozdravljeni«. Ob koncu pesmi je stopil na oder predsednik Pevskega rUštva Ruše g. Anton Požar ter v jedrnatem in patriotlčnem go voru pozdravil navzoče občinstvo ter se zahvalil za obilen obisk koncerta in bo
oklenejo pevskega društva ob meji ter bra nijo z lepo slovansko pesmijo našo jugoslovansko mejo.
Pričel se je koncert, ki je vzbudil občo pozornost med občinstvom, ki ob koncu koncerta ni štedilo z odobravanjem ter je moral zbor dodati še domačo pesem v zahvalo. Po koncertu se je vršila prosta zabava, ki je strnila Rušane in Jareninča-ne v bratski objem. Z zagotovilom, da bodo Rušani spet prišli, smo se morah posloviti od njih ter jim zaklicali na veselo svidenje I
Kriza.
»Zakaj je zaprta trgovina v vaši hiši? »Zaradi smrti!«
»Torej je umrl lastnik?«
»Ne, ampak zadnji odjemalec!«
Na morfu.
Žena: »če bi se čoln prekucnil, koE"» bi rešil najprej? Ivančka ali mene?« Mož: »Sebe.«
Kazen.
»Janezek, če ne beš priden, boš moral danes očetu čestitati k obletnici poročne-dril navzoče jareninske pevce, da naj sega dne. Tedaj te bo gotovo nabil!«
Sokolstvo
Okrožni zlet v
Oživela je preteklo nedeljo metropola Prekmurja in dobila sokolsko lice, ko so se zbrale v njej edinice mursko-so-boškega okrožja na okrožnem zletu, ki je mimo sokolskih pripadnikov privabil tudi množice prekmurskega ljudstva. Zlet in udeležba pa sta izpričala, da se le tudi v Prekmurju sokolska misel močno vsidrala.
V Saparyjevem parku je bilo prirejeno prijetno zletišče. Dopoldne so bile skušnje za vse nastopajoče oddelke, popoldne ob pol treh pa slavnosten sprevod po mestu. Za sokolskimi prapori) so korakale močne kolone članstva, dece in naraščaja. Stik povorke je bil na zle-tiŠČu, kjer je zbrano Sokolstvo in občinstvo pozdravil predsednik okrožne uprave šolski nadzornik br. V e 1 n a r. V svojem govoru je omenjal težave, s katerimi se je moralo boriti prva leta Sokolstvo, nato pa v vznesenih besedah čestital mursko-soboškemu sokolskemu društvu k petnajstletnici obstoja, ki je bila združena z okrožnim zletom.
Nastop se ni pričel točno. Pester spored je otvorila mala deca, ki je lepo in z občutkom izvajala narodna kola s petjem. v priredbi br. Pertota pod vodstvom s. Justinove in br. Krambergerja. Višji oddelki dečkov in deklic so nastopili pod vodstvom s. Bračkove in br. F n r e k a s prostim! vajami po narodni melodiji. Izvedba je bila dobra, vendar so bile vaje za deco pretežke. Tudi ie kvarilo efekt, ker niso nastopili vsi bosi. Sledil je nastop naraščajnikov s prostimi vajami. Pogrešali smo skladnost in kritje, tako da je bila izvedba povprečna. Nastop sta vo-
lz župnega načelstva
Taborenje Sokolske župe Maribor bo
v času od 22. julija do 11. avgusta v Bohinju. Taborenje je predvideno za vse oddelke in družine. Skupni odhod iz M a ribora bo 22. julija ob 15.18. Stroški za taborenje znašajo 239 Din (za deco pod 10 let v spremstvu staršev 209 Din) in Vožnja 45 Din. Končne prijave je treba poslati do 1. julija župnemu načelstvu.
Župni tečaj za plavanje bo v času od 7. do 14. julija. Bratje in sestre, prijavni rok poteče 23. junija. Prijavite se takoj potom svojih društev. Za zunanja društva znaša prehrana in stanovanje D:n 150. Tečaj bo na Mariborskem otoku. Prijavi se tudi lahko naraščaj nad 16 let. Ob zaključku tečaja bodo plavalne tekme.
Tekme za zvezno prvenstvo posamez
nikov se vrše v Ljubljani dne 23. jumja. Tekme bodo pregled naših najboljših telovadcev. Iz Maribora so sc prijavil: bratje Primožič. Grilc in Bernovic.
Župni zlet v Dolnji Lendavi se visi dne 7. julija. Dan zleta se je moral preložiti, ker bo tega dne razvit društveni prapor, dar Nj. Vel. kralja Petra 11. ker do prvotnega datuma (29. VI.) ne bi bil izgotovljen. Zlet je sicer obvezen le za prekmursko in ptujsko okrožje, vendar je pričakovati tudi iz Maribora večje udeležbe že zaradi razvitja kraljevega prapora in pa zaradi važnosti ob™e:”e sokolske postojanke. Zdravo! L. M.
Sokolske župne tekme
Župne tekme so bile na praznik na telovadišču Sokola Matice. Tekmovalo je 10 vrst. Tekme so uspele zelo dobro in je le škoda, da se ne vrše zvezne tekme, ker so naše vrste zelo dobro pripravljene. Z udeležbo pa nikakor ne moremo biti zadovoljni. Polni vzrok slabe udeležbe je tudi neroden datum tekem ter težavne vaje, kar bi se pa z uvidevnostjo in dobro voljo lahko vseeno premagalo.
Člani so tekmovali v dveh skupinah. V p r v i skupini (proste vaje, drog, brad lja, krogi, konj, 100 m. met granate, skok v daljino in višino) so uspehi naslednji: 1. Maribor I.: 4267 točk — 88,89 Odstotkov; 2. Maribor-Matica: 3986 točk $3,04 odstot.; 3. Studenci 3953 točk »— 82,35 odstot.; 4. Studenci 2.: 3835 točk — 79,89 odstotkov.
Murski Soboti
dila brata D o m a n j k o in F1 e g e r. Zelo lepo pa so nastopile naraščair.ice pod vodstvom s. P i r t u š k o v e. Pri orodni telovadbi je nastopilo pet vrst. Članska vrsta je izvajala vaje na orodju zelo dobro, pomanjkljiv pa je bil nastop naraščajniških vrst. Opazilo se je, da so poskušale s prvinami, ki jih niso obvladale dobro. Izvedba prostih vaj članic, ki so nato nastopile pod vodstvom s. Pečk o v e, je bila dobra, manjkala pa je izdelanost in dovršenost posameznih gibov. Opozorili bi prekmurske sestre, da »kič« ne sodi na nastop. Pri raznoterostih so nastopili vsi oddelki. Točka je ugajala, vendar je bila nekoliko predolgovezna. Precej strumno so se postavili nato člani s prostimi va'a-mi pod vodstvom br. F1 e g e r i a. Izvajanje je bilo dobro, le kritje je bilo šibko. Krona sporeda pa je bi' nastop štirinajstorice članov, ki so pod vodstvom br. Bračka zelo lepo. z občutkom in učinkovito izvedli »Hej truba-če!« Pester spored je bil zaključen z nastopom vseh oddelkov, ki so zaplesali narodno kolo, sformirali letnico »1935« in zapeli sokolsko himno in »Hej Slovani«.
Nastop je v splošnem prav dobro u-spel, kar je zasluga okrožnega načelnika br. Bračka in okrožne načelnice s. P e č k o v e. Le število nastopajočih je bilo za okrožje premajhno. Župno načelstvo je zastopal na zletu br. Miloš L e-d i n e k, upravo pa br. V e 1 n a r. Po nastopu se je razvila na zletišču pri et-na zabava, pri kateri sta igrali mestna godba iz Ljutomera in sokolska godba iz Bakovcev.
Posamezniki so pa dosegli: 1. br. Jože Zadnik, Maribor L, 782 točki (97,75 odstotkov); 2. br. Svetozar Ze.i, Maribor I., 765 točk (95,62); 3. br. Franjo Vilec, Studenci, 760 točk (95); 4. br. A .'g. Zupan. Studenci. 750 točk (93,75) in 5. br. Juli i Urbane.k, Maribor-Matica, ’745 točk (03.12). V drugi skupini so tekmovali bratje iz Ruš kot posamezrukk
Članice so tekmovale v prvi skupini (prosta vaja, gred, drog. brad'ja. 60 m, skok v višino, met kopja) z naslednjimi uspehi:	1. Maribor-Matica
3684 točke — 87,71 odstot.; 2. Maribor II. 3338 točk — 79,47; 3. Sv. Lenart 2954 točke — 70,33; 4. Studenci 2820 točk — 67,14 odstot.
Posameznice pa so dosegle: 1. s. Milena Černič, Maribor II.. 645 t. (92,14):
2.	s. Tončka Vičič, Maribor Matica, 626 t. (89,42); 3. s. Savica Lukman, Maribor Matica, 619 t. (88,42 ); 4. s. Marica Štok, Maribor-Matica, 613 t (87.57); 5. s. Marjeta Lešnik. Maribor-Matica, 609 t. (87 odstot.). V drugi skupini so tekmovale kot posameznice sestre iz Ruš.
Vrste in posamezniki oz. posameznice, ki so dosegle 85 odstotkov, dobe velike diplome, a čez 75 odstot pa male. Tekme je vodil župni podnačelnik brat Ciril Hočevar. Zdravo!	L.	M.
Sokolska četa pri Sv. Martinu. Letos je bil pri nas nanovo sklican občni zbor in sokolska četa se je popolnoma nanovo ustanovila. Doslej se pri nas Sokol absolutno ni mogel razviti. Z izvolitvijo br. Marjana Krajnca za načelnika pa se je četa dvignila do lepe višine. Fantje so z vso vnemo telovadili pod njegovim vodstvom ter se udejstvovali tudi pri igrah, ki jih je režiral br. načelnik, z velikim uspehom. Br. Krajnc je bil duša društva, ker je znal s svojim nastopom navdušiti vse za sokolsko idejo, kar so pred njim zaman drugi poizkušali. Kar je v tako kratkem času dosegel, lahko mirne duše trdimo, ne bi dosegel nihče. Sedaj se poslavlja ter odhaja učiteljevat v Prekmurje. Mi četaši se težko poslavljamo od njega. Želimo mu pa mnogo sreče v službenem kraju. Vemo pa, da bo izguba za našo sokolsko četo težko nadomestljiva in si ga iskreno želimo nazaj, da bi skupno z njim nadalje orali ledino, ki ji ie prav on vsekal brazde. Brat naš! Ostani naš tudi daleč od nas, ker težko bo brez tebe tvojim martin-škim četašem!
Javni nastop selniškega Sokola. — V
nedeljo 16. t. m. se je vršil redni letni nastop sokolskega društva Selnica ob Dravi. Nastop je bil na dvorišču pred šolo. Nastopili so vsi oddelki s 13 točkami. Ugajale so zlasti vaje članov in članic ter dečkov in deklic. Pred nastopom je spregovoril društveni starosta br. učitelj K i k e 1, v imenu župne uprave pa je pozdravil navzoče br. profes. D e g e n. Nastop je v moralnem oziru lepo uspel, tembolj če pomislimo, pod kako težkimi prilikami deluje selniški Sokol, Društvo vodijo vzorni in idealni Sokoli. Želeti bi pa bilo, da bi ob takih prilikah pohiteli tudi mariborski Sokoli v Selnico in s tem dali moralne opore marljivemu društvu.
Sokolska igra na Sladkem vrhu. Agilna sokolska četa na Sladkem vrhu bo priredila jutri v nedeljo popoldne ob 3. uri na prostem pred šolo burko v 5. dr:,tjih »Brbilon«. Pred igro bo lutkovna predstava »Vragov svak«. Prijatelji podeželskih sokolskih odrov naivliudnejše vabljeni!
Šport
ISSK Maribor : Čakovečki SK. ISSK
Maribor bo odigral svojo zadnjo tekmo v letošnjem tekmovanju za prvenstvo LNP jutri, v nedeljo 23. t. m. na svojem igrišču v Ljudskem vrtu. Sodil bo g. Vidic iz Ljubljane. Drugi del prvenstvenega razporeda se bo odigral v Ljubljani, kjer se bosta srečala SK Ilirija in SK Celje.
Jugoslavija:Grčija 6:1 (2:1). V okvirju balkanijade se je včeraj odigrala v Sofiji nogometna tekma med Jugoslavijo in Grčijo. Jugoslavija se je za lanskoletni poraz v Atenah temeljito revanžirala in zmagala v razmerju 6:1.
SK Rapid protestira? Kot smo izvedeli bo SK Rapid proti verifikaciji prvenstvene tekme ISSK Maribor ^K^Rapid 2:1 vlo žil protest pri LNP.
Ljubljanski nogometni »derby« neodločen. V četrtek se je v Ljubljani vršila nogometna tekma med ASK Primorjem in SK Ilirijo, ki se je končala z rezultatom 0:0.
Olimpijski desetoboj bo prirc 1'1 SK 'železničar v dneh 6. in 7. julija na svojem igrišču ob Tržaški cesti. Prijave sprejema SK Železničar, delavnica državnih železnic, do 1. julija.
Službene objave POLNP. Sporazumno se preloži pokalna tekma ISSK Maribor jun.:SK Železničar jun., določena za nedeljo 23. t. m. Kot predtekma k prvenstveni tekmi ČSK:ISSK Maribor bo prijateljska tekma ISSK Maribor jun. : Ca-k.ovečki SK jun. Tajništvo.
Plul
Naplavljeno truolo mladega možkega.
Pri Sv. Marku niže Ptuja je Drava naplavila truplo mladega možkega, ki je ležalo že več časa v vodi in je bilo že v razkroju. Poizvedbe so dognale, da je u-topljenec identičen z 17 letnim Rudolfom Rieglom s Pobrežja pri Mariboru. Nadalje se je ugotovilo, da je Riegl skočil 22. majnika t. 1. z dravskega mosta v Mariboru s samomorilnim namenom v deročo reko in se utopil. Truplo so prenesli v mrtvašnico k Sv. Marku, od koder ga pripeljejo na Pobrežje, kjer ga pokopljejo na domačem pokopališču. Kaj je gnalo nadebudnega fanta v obup, ni znano.
Vlom v Ptuju. Vlomilcev, ki so odnesli učitelju g. Šeroni razno obleko in nekaj denarja v skupni vrednosti 3000 Din, o čemur smo poročali, še niso izsledili. Pač pa je dobil g. Šerona dopisnico oddano na pošti v Murski Soboti, v kateri mu grozijo tatovi z maščevanjem, češ, da je ocenil škodo previsoko. Ukradeni predmet1 da niso toliko vredni kot so poročali časopisi in da obračun sledi. Kakor se vidi, je iskati tatove v vrstah postopačev, ki se klatijo od kraja do kraja in kradejo kar jim pride pod roko. Dotično dopisnico je g. Šerona izročil policiji, ki boskušala pre drzne nepridiprave izslediti. Na mesto podpisa je na dopisnici navedeno sledeče: »Jugoslovanski internacijonalnl vlomi lec«.
Požar. Na Dravskem polju je zopet gorelo, in sicer je pretekli torek ob eni uri ponoči zažarelo nebo nad vasjo Sto-gojnci, občina Cirkovce. Gorelo je pri posestniku Matevžu Mohorku. Domači,
Slran 5.
rsEssr.;	zsm51. vrša«BBHMMannnHMB
«
ki so bili v globokem spanju, so le s trudom rešili živino, zgorelo pa je gospodarsko poslopje do tal. S pomočjo sovaščanov se jim je posrečilo preprečiti, da se ogenj ni razširil na stanovanjsko poslopje. Škoda znaša čez 10.000 Din in je krita z zavarovalnino. Na kak način je ogenj nastal, še ni ugotovljeno.
Sokolska slavnost v Dornovi obeta biti tudi letos nad vse privlačna. Ob treh popoldan bo nastopila dornovska sokolska četa s sodelovanjem ptujskega matičnega društva in okoliških čet. Nato se pa bo na idiličnem dvorišču veleposestnika g. Pongraca razvila prosta zabava s srečo-lovom na lepe dobitke. Slastne prleške gi bance, izvrstna jeruzalemska kapljica in veslanje na graščinskem ribniku bo idiličnost povzdignilo. Po lepi tratni gladini nas bodo pa zazibali zvoki domače godbe. da bomo lahko pozabili krizo in skrbi. Zato nikar ne premišljajte temveč odločite svoj nedeljski izlet v nedeljo 23. t. m. v lukrsko Dornovo.
Kino. V soboto 22. t. m. ob 20. uri in v nedeljo 23. t. m. ob 18.30 in 20.30 se predvaja film »Kdor hrepenenje pozna«. Kot dodatek Foksov tednik in kulturni film ZKD.
Zakaj venejo rože
Neki nemški botanik je dognal, da je venenje cvetic vselej simpton notranjega razpadanja beljakovin. Pri čudovitih lepih cvetovih kaktej se začne ta proces takoj po razcvitu, tako, da je trajnost cvetja prav kratka. Pri orhidejah pa po-Vzroči razpad beljakovin šele oorašenje in zato se ohranijo njih cveti dostikrat dolge tedne v nezmanjšani lepoti. Pri rastlinah, ki cveto prav kratek čas, se začne razpadanje beljakovin mahoma in zelo močno. Tu je posredi najintenziv-nejša preosnova, ki jo poznamo v rastlin stvu.
Misionarjevo presenečenje.
Neki misionar je hotel presenetiti zamorsko pleme z vsemogočnostjo naše civilizacije. Montiral je telefon in hotel divjakom pokazati, kako je mogoče skozi žico govoriti iz ene vasi v drugo. Črnci pa niso pokazali nobenega občudovanja. Ker je misionar menil, da stvari najbrže niso razumeli, je dejal glavarju, da bi mogel s telefonsko pripravo takoj izvedeti, če bi zbolel njegov stric v sosedni vasi. Glavar pa je samo zmajal z glavo in rekel: »V ta namen ne potrebujem čudežne žice, to občutim takoj sam.« Mislil pa je menda le na bobne, s katerimi sporočajo v Afriki vesti od vasi do vasi in celih pokrajin prav tako naglo, kakor mi s, te lefonom. Op. ur.)
Solnčenje. brez solnca.
V velikih mestih Zedinjenih držav je neko podjetje za kozmetiko otvorilo številne podružnice, ki jih oblegajo v vročih poletnih dneh kopalci zaradi kričeče reklame, da jim nudi sredstva, s katerimi lahko dosežejo po novi metodi lepo ogo-relo kožo že v nekaj minutah. Ves postopek traja komaj .3 minute, podjetje pa jamči, da obdrži ogorela koža barvo na; v manj 6 tednov.
Mesto z najdaljšim imenom.
Nad pristaniškim mestom Bahia v Braziliji razsajajo že nad 7 dni hude nevihte. Reke naraščajo, zemeljski plazovi pa so zasuli že nad 300 ljudi. Mesto, ki ga je doletela tako huda katastrofa, pa ima naj daljše ime v geografiji, se imenuje namreč »Sao Salvador da Bahia de Todos os Santos« (Sveti odrešenik na najsvetejši obali). Nekdaj je bilo to mestece glavno tržišče belega blaga v Braziliji.
Bilanca Sueškega kanala.
V Parizu so imeli delničarji, katerih last je Sueški kanal, občni zbor. Iz poročil je razvidno, da je lani plulo skozi kanal 5663 ladij s skupno čisto tonažo
31,751.000	ton. Promet je bil za 3 odstotke večji od predlanskega, dobiček pa za 4 in pol milijona zlatih frankov večji-od lanskega, čeprav je družba lani s 1. majem znižala tarifo za 25 centimov pri toni. Tudi je bil za novega člana uprave Sueškega prekopa izvoljen general Wey-gand, bivši šef generalnega štaba francoske vojske.
v :
Tl C li
• ‘A«Vv:
■KOPfiLN:
J.LaHmRim
številka IX I 51/35-12
oklic
Verifikacijska debata v Narodni
skupščini
GOVOR NOTRANJEGA MINISTRA G. VELJE POPOVIČA.
SODBA VOLILNE KAMPANJE OPOZICIJE.
». . .Čeprav bomo tako že pri prvem koraku naleteli na ovire pri našem velikem delu za medsebojno zbližanje, čigar posledica mora biti končna ureditev hrvatskega vprašanja v mejah skupr.e nam države . . .« *
fz tega besedila so g. Davidovic in nje govi prijatelji skušali pri agitaciji izvajati sklep, da Maček dela za nekak sporazum in da ni proti sedanjemu državnemu sistemu. V tem smislu so to pismo dr. Mačka natisnili v tisočih izvodih in ga razdelili med prebivalstvo, ki pa je pravilno presodilo, da se iz takšnega pisma vendarle ne more izvajati sklep, kakšne so prav za prav želje ar. Mačka, kakšno ureditev hrvatskega vprašanja si želi in kakšno skupno stališče hoče ■zavzeti.
Ostali ugledni činitelji na listi dr. Mač ka, dr. Spaho, Jovan Jovanovič in njihovi prijatelji in somišljeniki niso niti poskušali prepričati svoje volilcc o političnih načrtih in namerah dr. Mačka, tako kakor je to storil Davidovič, temveč 'so po razmerah in potrebah razlagali in prepričevali svoje volilce, da je dr. Maček za sporazum in korenito reformo državnopravnih, političnih, gospodarskih in socialnih vprašanj.
Opozicijska gesla po raznih pokrajinah.
S strani dr. Mačka in njegovih ožjih prijateljev se je vršila brezprimerna kam panja ne satno proti narodnemu edin-stvu in obstoječemu sistemu, temveč tudi proti celoti države, za sejanje plemenske mržnje in verske nestrpnosti do skrajnosti, pri čemer so slikali, da je hr vatski del naroda v podrejenem in eks-ploatiranem položaju. V ostalem so pri-
OSTRA OB-
jatelji dr. Mačka navajali gesla in agitacijo vršili po krajevnih razmerah in razpoloženju tamkajšnjega prebivalstva.
V savski banovini je bilo glavno volilno geslo opozicijske liste dr. Mačka: Hrvati, na obrambo! ali pa:	Kdor	ne
voli dr. Mačka, je izdajalec hrvatskega naroda, ali pa: Te volitve so plebiscit, ki naj pokaže, da se hrvatski narod bori za svojo svobodo in samostojnost, ah: Hrvatski narod mora dati Mačku pooblastilo, da bo pred Društvom narodov zahteval svobodo za hrvatski narod, ali: Dr. Maček ne pojde v Beograd, temveč v Ženevo. Vsa volilna akcija v savski banovini je bila naperjena zoper državno in narodno edinstvo, za neodvisnost Hrvatske in celo tudi za hrvatskega kra lja Mačka. Takoj po volitvah da se bo Hrvatska odcepila in da bo samostojni Hrvatski Italija izročila Reko, Trst in Pulj, dalje da akcijo dr. Mačka podpira jo neke tuje države, da daje Amerika denar za odcep Hrvatske itd. Dalje so širili govorice, da sta italijanska in inad žarska vojska pripravljeni na mejah, da bosta po volitvah pomagali dr. Mačku za obnovo neodvisne svobodne hrvatske države. Prav tako so se širili na vse strani glasovi, da bo Pribičevič prišel iz inozemstva v Zagreb in skupaj z Mač kom najprej proglasil Hrvatsko za republiko, pozneje bo pa dr. Maček proglašen za kralja. (Bučen smeh.) Da bi se preprosto ljudstvo čim bolj zaslepilo in verjelo tem fantastičnim obljubam, so agitatorji dr. Mačka raznesli na vse strani glas, da bo Ante Pavelič z emigrantsko »vojsko« prišel v Zagreb in prinesel hrvatski denar (narodnim po-
slancem pokažejo eksemplar tega denarja, znanega pod imenom »Krumi«), da je vojska v Zagrebu že razorožena in da so v Ljubljano in Zagreb že prišli oddelek nemške vojske in naposled da je katoliška vera v največji nevarnosti pred pravoslavjem, ki ga vsiljuje Beograd in da je treba rešiti katoliško vero.
V krajih, kjer je v večini pretežno pravoslavni živelj, niso smeli agitirati s takšnimi gesli, temveč so samo govorili, da je državna uprava za nič, ker jo vodijo Srbijanci in da je zato treba spraviti na čelo uprave dr. Mačka kot poštenega Hrvata, ki bo takoj po volitvah sporazumno s Pribičevičem izvedel velike reforme in olajšal bremena prebivalstva.
V primorski banovini, kjer so o priliki izpustitve dr. Mačka priredili njegovi prijatelji demonstracije proti kralju in državi, proti državni celoti in narodnemu edinstvu — so proglasili za volilno geslo protidržavna gesla, kakor razkosanje Jugoslavije, ustanovitev svobodne Hrvatske, proglasitev Mačka za hrvatskega kralja, pregnanje Srbov v Beograd, vojska Paveliča, hrvatski srebrni denar, ki so ga že razdeljevali med lahkoverne ljudi kot dokaz, da je hrvatska država že na pragu in da se morajo Hrvati na volilni dan plebiscitarno odločiti, ali bodo dobili samostojno hrvatsko državo, ali bodo pa še nadalje ostali podrejeni Beogradu. Preprosto in lahkoverno ljudstvo so na vse načine slepili in so celo trdili, da čaka na italijanski meji
200.000	oboroženih emigrantov pod poveljstvom Paveliča, ki bodo dne 5. maja vkorakali v našo kraljevino, pretrgali vse zveze, zavzeli vsa javna in orožniška poslopja in pobili vse najodličnejše jugoslovanske nacionalne delavce ter proglasili samostojno hrvatsko državo. Da bi to preprosto in lahkoverno ’jud-stvo prepričali o resničnosti svojih navedb, so ga slepili, da se v naših vodah
že nahajajo tuje ladje, da podpro akcijo za ustanovitev samostojne hrvatske države, če bo hrvatski narod s plebiscitom izrekel zaupnico Mačku.
V drinski in vrbaski banovini so Pfi-jatelji dr. Mačka širili separatistična ^ teroristična gesla s posebnim namenom, da bi vplivali na pobožno ljudstvo muslimanske vere z geslom avtouornn6 Bosne z guvernerjem Spahom in z 2°' slom obrambe islama pred navalom P? voslavja iz Beograda. S takšnimi ge» skrivaj od človeka do človeka, od ušesi na uho, med odraslimi in mladino, meškimi in ženskami so sejali mržnjo d5 Jugoslavije in Beograda kot sovražniki muslimanske vere. Lahkovernemu !l1 pobožnemu muslimanskemu življu so govorili imami in drugi verski funkcionarji, da bodo za primer zmage liste 13; Jevtiča vse muslimanke morale odložiti kopreno (smeh in protesti) in da bodo vse muslimanske šole zaprli in vse muslimane prisilili v pravoslavje (ponovni protesti). V teh krajih so agitatorji opozicijske liste dr. Mačka razpihovali versko sovraštvo do skrajnih meja.
V dunavski banovini so agitatorji dr. Mačkove opozicijske liste takisto agitirali s protidržavnim geslom separatistične smeri, zlasti med pripadniki madžarske in nemške narodnosti. Trdili so, da je Maček za izpremembo mirovnih pogodb v tem smislu, da se bo de! naše države, kjer so naseljene madžarske manjšine, odcepil od Jugoslavije, tisti kraji, kjer so naseljeni Bunjevci, bo pa prišel v ustroj svobodne in samostojne hrvatske države. Madžarska in nemška manjšina morata glasovati pri volitvah za Mačka, če hočeta, da se ustreže mrhovini nacionalnim težnjam.
(Se bo nadaljevalo.)
Ljubko ooletno blago —
Ugodne cene	269S
TEKSTILANA BUDEFELDT
Gosposka ulica 14
Vaše
ki so kakor roke vil, in ki izvršujejo toliko lepih del, v resnici zaslužijo, da si jih negujete, Ne smejo razpokati, pordeti ali postati hrapave. Ako jih cesto natrete z Niveo, se s tem gotovo izognete vsemu, kar jim škoduje, kajti Nivea pomno-žuje kožni pigment, ki daje koži odpornost, elastičnost, svežino in mehkobo.
Dne 22. julija 1935 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. II dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga 1.) Pivola vi. št. 76, 2.) Zg. Hoče vi. št. 74.
S 3.) Slivniško Pohorje vi. št. 12. 4.) Slivniško Pohorje vi. št. 57.
Cenilna vrednost ad 1.) Din 201.67005 ad 2.) 4.502-65 ad
3.) 47.341-35 ad 4.) 144.253 90.
Vrednost pritikline: Din 6.395 kateri so že upoštevani zgoraj pri cenilni vrednosti zemljišč.
Najmanjši ponudek: ad 1.), 2.), 3.) in 4.) Din 391.373-74,
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča,
Sresko sodišče v Mariboru, odd. 9X.V
dne 20. maja 1935.
Stanje hranil, vlos blizu 60 milijonov Din Rezervni sklad nad 10 milijonov Din
Sprejema hranilne yloge na knjižice in n« tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje
Opravilna
Dražbeni
POSOJILNICA
R. Z. Z O. P.
MARIBOR, NARODNI DOM
USTANOVLJENA LETA 1882
Kupujte svoje po* frebšf ine pri nailh inserentih i
Cltajte ..Veternik-1
Umrl je moj sin
Alfred Lavrič-Zaplaz
generalstabnl major v pokoju
v petek 21. t. m. dopoldne v starosti 52 let.
Pogreb nepozabnega bo v ponedeljek 24. t. m. ob 15*30 uri (pol štirih popoldne) s starega pokopališča v Strossmajerjevi ulici.
Sv. maša zadušnica bo v torek 25. t. m. ob 8. uri v stolnici.
Prosim tihega sožalja.
Ivan Lavrič-Zaplaz
podmaršal v p.
V M a r i b o r u, dne 22. VI. 1935.
Mali oglasi
Mariborski »V e cer n Jutra.
orrati /
Razno
JOS TICHV IN DRUG
Konces. elektrotehnnično podjetje, Maribor, Slovenska 16. tel. 27—56, izpeljuje elektroinstalacije stanovanjskih hiš. vil. gospodarskih objektov, zaloga motorjev, •estencev, svetilk, elektroin-staJacijskega blaga no kon-jfurečnih cenah______________
PREDELAVO MADRAC ~
doma izvršuje ceneno Ferdo Kuhar, Vetrinjska ul. 26. 2049
KOVAČEVO TčIiTsče' Maribor, Krekova 6, Počit5 niški tečaji od 1. julija dc Sl. avgusta 1935: Strojepisje, trg. računstvo, knjigovodstvo, do-Pisje itd. Nemščina, konverzacija in pravopis, letni tečaji od 1. septembra J 935 na-j Prej. Prospekt zaston]. 2518 j
VZAMEM
malega ali večjega otroka v j dobro oskrbo. Naslov: Genovefa Knupleš. Košaki 72. pošta Maribor.	2V 54
VINOTOČ KUŠER
Meljski hrib 40, ctvorjeii.
2757
DVODRUŽINSKA STANOVANJSKA HIŠA
na prodaj v Studencih. Radvanjska c. 50.	2775
SVARILO.
Nisem plačnik nikakih dolgov, ki jih napravi ga Unger Neža in sc pri tem izdaja za mojo ženo, ker ne vodi več mojega gospodinjstva. Aubič Leopold, mest. uradnik- 2761
V NEDELJO. 23. JUNIJA, V GOSTILNI SABELNIK, PIVOLA.
Projedina gibanc in na ražnju pečenega prašiča. Dooro domače vino. Vljudno vabljeni.
VSA TAPETNIŠKA DELA
izvršuje najceneje uidi na domu Franc Novak, Vetrinjska 7, Koroška 8.___________2794
KDO BI SPREJEL
strogo vzgojenega fanta s primerno izobrazbo, poštenih staršev v trgovino mešanega blaga. Naslov v upravi »Veternika«.	2800
Posest
STANOVANJSKO HIŠO
v Mariboru kupi»n proti gotovini v znesku 400 do <>00 060
Din. Pismene natančne po= datke na upravo »Večeru ika« pod »Brez posredovalcev«. 2764
HIŠA
ob glavni cesti, odaljena 5 minut od železniškega postajališča, pripravna za vsako orbt, z gospodarskim >n stanovanjskim poslopjem, sado-nosnikom, njivo in travnikom zaradi preselitve ugodno naprodaj. Ptujska e. 54, Tezno, Maribor.	   2788
Posestva:	Košaki, Tezno,
Kungota, Kamnica od 30.000 Din naprej.
DRU2INSKE HIŠE od 18.000 dalje. Štirisobno vilo 55.000. Obresionosiie hiše, gostilne prodaja Posredovalnica Maribor. Slovenska uii-ca 26.____________________2795
novozgribba
2 sobi, kuhinja ter soba in kuhinja, vrt, 56.000. — No= vožgradba 8 stanovanj 120.000 — Vinogradno posestvo, 50 oralov, velik sadonosnik, pri mestu 350.000. — Pekre posestvo, 3 orali, 65.000. — Posredovalnica »Rapid«, Gosposka 28.	2796
POSTELJE
omare, kuh. opremo takoj oddam. Krekova 5-1. desno. ____________ 2766____________
KOPALNE OBLEKE
po meri in- okusu v vseh barvah dobite najceneje v ire-hanični pletarni Slovenska ul 26.________________   -7S0
OTROŠKI VOZIČEK,
dobro ohranjen, počen- na prodai. Stritarjeva 30, Gaber. 2784
POHIŠTVO ZA SPALNICO
iz trdega lesa prodam. Židovska 4.	2805
Kupim
ENODRUŽINSKO HIŠICO
(dve sobi, kuhinja, vetanda), oddam v najem. Šramel. Tržaška e- 1, nasproti »Tržaške ga dvora«.	2804
V naiem
GOSTILNO
in parno pekarno oddam v najem. Vprašati: Adoli Bern-hard, Maribor. Aleksandrova cesta 51.	2758
Prodam
KUPIM PSA ČUVAJA.
Vrazova ul. 6, Pobrežje. 2779
RABLJENE VODOVODNE CEVI
kupi Slovensko planinsko društvo, Aleksandrova 16. 2781
Sobo odda
OPREMLJENO SOBO
separirano, oddam boijšemu gospodu. Glavni trs 1211.
   2778__________________
SOBICO
oddam v centru. Stolna ulica 1-1.	2785
Stanovanje
Veren spremljevalec
za week@nd, ftramping, turestifea, potovanje in letovanje le
riVARJEV N E P R EM O € L J IV I
LEPO STANOVANJE
dve sobi in kuhinja, oddam v najem s 1. ali 15. julijem Poizve se v Jurčičevi ul. 8, Tezno-	2752
DVA GOSPODA
vzamem na hrano in- stanovanje. Koroška cesta 74, 2/53
REZAN LES.
popolnoma suh, smreka in bor m3 po Din 300.— ter krajnike in stebre za ograjo dobite v lesni trgovini Albin Čeh, trg. z lesom in premogom, Maribor, Betnavska ce-sta 4.	 2736
POHIŠTVO
lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizar-jevi Vetrinjska ulica 22, nasproti tvrdke V. Weixl. 9-t.
VINO (931.
od 5 litrov naprej prodaja po Din 7,— Kokoschinegg. Košaki 18.	2759
ZAKONSKI PAR
brez otrok ki redno plačuje, išče s 1. avgustom dvosobno stanovanje s potrebnimi pritiklinami v centru mesta. Ponudbe do 1. julija na upravo »Večernika« pod »1. avgust«. 2774
1,
2,
3
4
NUBERTUS
&@r Vas iuva ored nenadnimi	deževji, saj
ie nepremočljiv. Ker le tudi topel, pa Vas v&vum v večernem planinskem hladu.
Ker Vam lahko sltsži tudi
mesto odele pri ssrenote-■ vanju, saj le dovoSJ velik.
Ker Vas sirav nič ne ovira « pri nošnji, ker je prav iahek.
STANOVANJE
podstrešno sobo, oddam s 1. julijem dvema mirnima osebama. Aleksandrova c- 54, Pobrežje.	2777
SOSTANOVALCE
sprejmem v vso oskrbo po nizki ceni. Mlinska ulica 31, drugo dvorišče.	2783
Državni uradnik išče DVOSOBNO STANOVANJE.
eventuelno s kabinetom. Ponudbe se prosijo do 25. t. m. na upravo »Večernika« pod šifro »U. R-«.	2792
ZATO ti GA NABAVITE V NAJBLIZJI PRODAJALNI
TIVARJEVIH OBLEK
STANOVANJE,
sobo in kuhinjo, oddam. Nova vas, Sp. Radvanjska 18. 2786
DVA BOLJŠA GOSPODA
sprejmem na stanovanje s
1. julijem. Pobrežka eestn 11 (dvorišče).	2790
Službo dobi
UČENCA
s predpisano meščanskošol-sko izobrazbo sprejme železnina Rudolf Povh, Glavni trg 21.	2650
Darujte za Pomožno akcijo!
Centrala: MARIBOR Gosposke - Slovenske ulite
RANILNICA
DRAVSKE BANOVINE MARIBOR
Na/bolj varna naloiba denarja, ker jamii za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in x vso svojo davčno močjo — — Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoie posle točno in k u I a n i n o
Sprejema inSJSBSUTSSUSS Podružnica: CELJE
po najugodnejšem obrestovani u
mi -
* •
f
Zadet od srčne kapi je v petek, dne 21. junija 1935 dopoldne umrl gospod
Alfred Lavrič-Zaplaz
generalštabni major v pokoju — odlikovan z redom Belega orla IV. st. z meči
ki je v bojih za slovensko Koroško težko ranjen kot invalid, tiho in skromno trpel za neosvobojeno zemljo. Pogreb junaka, ki bo večno ostal v zgodovini borbe za svobodo naše zemlje kot svetel vzor, bo v pondeljek, dne 24. junija 1935 ob pol 16. uri iz starega pokopališča v Strossmajerjevi ulici, odkoder bo s fergonom prepeljan v Gradec k upepelitvi.
Maribor, dne 21. junija 1935.	Koroški	bOTCI.
^ll!llllll!llllllll!llllllll!lllll!lllll!lllllll!nil!lll)lllllllllllllllll!l!l!lll!llllllll!lllllllllllllllllllllinillllllllllll!lll!llll!llllllllll!lllll!l!llllllllllllllllll!!llllllllll!ll!ll!ll!lllllllll!IIUI!ll!ll!llllllll!li — — ——     mmr* g
SLOBOONOSLOVO
VUKOVAR t
IfciA ■>	tubol«	u	I	ujn>
Uf*dnJllyo i uprav« : uj. a«,
(čtkovni r«Cun JSJIT
vVuiavar..;
OSji vjusol aoo # t x »ij u t*
tf3S5SgS<!& J.usa IS3S fica>
C?agi 'iruše Javo,
„  „  Očeicivao^šao «^2Sfffow-perton'oovTc6evtfVrtT»TiIŽ‘'&-
aooin uišta»r*isi ai javio a.u. li fi ie Marinkovič prcaao* oj
A X I    --------- — — —	^	..	v	*»W-	w w» »4 » » •
'vcekirao sam ca*'0tjer one ooečane poaatkc o prosp^* -Oiataone I kao i potat.ke o koncesiji,To mi je rrlo ni-
oc im	mat-aia	nonurara*	^atu	oi	isi ©uotica rr.9ra.l2 c;
sanvalni.a ne da mi prete.Samo ato se ja tih pretnja ne.bojic, 'jer, je> srica *obr* poznat noj p rav sc _i .nacionalni ra«.
, Javi mi oteah da,li !ma-'kastHj*no»8stTiVI»■'Zag r eSn* ota su £o*poia oslučila? Ako oni bu«u jož »ulic rrtaii r.eka nikog ne*ata«aaai^aio je^no*, dana ugleda u listu,otprilike,ovakvu_ve8t: •Dbustav^pao narbu rfrrptiv 'Bata*
•Pošto Amoni o«bori iiutiiiiaui risu n-aSli * za rrei.no ia~poklone veču paimu našoi borbi protir 'Bate*,a pošto 5co doSli i»o uverenja da ovu borou fcrsira u glavnon krupni kapi tul koiar*ko-obučarski kapital.kcji se nalazi u rečen. «.elu u rukama raznih iidova,*oaelj enih u Ju^oslaviju ili iivečih izran Jutoslavije.daklepoauzeča slična •Bati*,- to obaveS tara.to ere nase čitapce i prijatelje,«^ cbustavljaco sraku aaliu aorau oro-tir "Bate" i svaki napaaaj ili iznaSanie Sinjenica o 'Bati*'lila u kojoj formi.-Ovo tim pre pošto u toj oorii nisu tangi rani samo interesi’sitne koiarsko-prireaj ivačke ra*inosti,vec interesi kru»-ne kolarsko-obučarske inmstrij e, ko ju «rie u rukama razni 6 trans ci. jednaki firmi "Bata" s,za koje ne želino da so salaženci nas, u .koa poftltou".-
To 4u i-utiniti ako oni -sstanu tvrdoglaviTAka ont pai'reSe to pitanje povo-ljno.ja obečajem »a 6<k nastaviti j£8 energižniju borbu iznaSanjem stvari koje mo<zu "Batu* da koaproci* tuj u. Jer budemo li ci raspolagali večon sumom, logi žno je ia najeto i lakge doči «o raznih konproci tujučih dokumer.ata ko-ie ceno dostavljati Tlastima i.obelodanjivati.Sime čem« postici velikih uspeha.'Bata' sar. kaie: ’Sve ae može kupiti samo Trene ne".To mu odobravamo, a za tc sui nama, potrebne pare.-. ,a. '
~	Pošto se,»akle,ta boroa tos; po direktivama k*a
krupne kolarsko-obučarske industrije,kojs se u večen delu naiazi u rukama Zi»'ova,o*obričei! Ja ni je svejedno da li se ja zalagao ;*a njih i'li bio na strani ^Bate',pod.to,eu in imereei podjeanar* ki,pa prema^tome.iSja.6u eeiopredelitijiaa^or.s^a tko vise plati«
J"e'riult’ojTborbi'-Bluze ss oa-S^p^otivrJlka^parana.-
Dru«i ai stV^r bil;Sa su raaoo "Bat*’- pOfeOijeni^-ia-,;ereel sano sitnih kožarsko-ovčarski privrejnika,dakle,nacio-' nalnog elementa,onda bi več ia idealizma bio/Twijlhovjj,strani kao u šaman poSetku te boroe.Ali poSto znan tko ie najviše po—-co#jen,neču više ni ja oiti lud,ve.č^čuviicitiratx, tko vi5e pla-
ti^tone ču sluiiti.Zar nije'vako?	__
Doavoljaraa Ti da' ovo plsto £:orai»S i ^TSaviču i »ru-ftfKa.aSo to na*j es za potrebne, a akp ne Ti im usmeno eaopSti mo^e Mišljenje,a ovo pisno uriiSti da r.e,bi deilo..u nourane
Olekujeo -oiVTebe. u toimpratcuVveetHsatarv^arekia po.iirav.on	'	>tvoj:	.	^
r-
SLOBODNO SLOVO
VUKOVAR •
Izhaja vsako sobolo zjulraj, Uredništvo in uprava: Strossmajerjeva ul. 20 Čekovni račun 38817
..ČUVAJMO JUGOSLAVIJO 1"
Vukovar, 14. junija 1935.
Josip Ajetič,
Vukovar.
Dragi tovariš Jovo!
Z današnjo pošto sem pričakoval od Tebe vesti, pa jih nisem dobil. Nisi mi javi!, če Ti ie Marinkovič dal ono, kar seni mu dal s prošnjo, da Ti izroči, ker Te pred svojim odhodom iz Beograda nisem več našel. Ali si kaj uredil glede onega, za kar sem Te prosil? Ali si se oglasil v De-čanski ulici zaradi tiste stvari?
Pričakoval sem tudi one obljubljene podatke o uspevanju prodajal-nice I kakor tudi podatke o koncesiji. To je zame zelo važno, ker nameravam od tu podvzeti vse, kar je potrebno, da se razkrijejo, te afere, davčne (neresnične prijave v Ljubljani) in carinske. Te stvari bodo zelo razjasnile protizakonito poslovanje firme Batra. V podjetju bodo vsi izgubili glavo. Samo Aca Pavlovič, dr. Tičak in drugi se bodo lahko veselili zaradi intervencij, ki jim bodo prinesle mastne honorarje. Zato bi ini morala biti oba hvaležna, namesto da mi grozita. Samo jaz se teh groženj ne bojim, ker sta vsem dobro znana moja usmerjenost in nacijonalno delo.
Javi mi takoj, ako veš kaj novega iz Zagreba. Kaj so gospodje sklenili? Ako bodo še dalje mencali, naj nikogar ne iznenadi, ako bodo nekega dne čitali v časniku približno takole vest:
Prenehamo z borbo proti „Bat’i“.
»Ker akcijski odbori niso smatrali za vredno, da posvetijo večjo pazljivost naši borbi proti »Bafi«, in ker smo se prepričali, da to borbo forsira v glavnem težki usnjarsko-čevljarski kapital, ki se nahaja večinoma v rokah raznih Židov, priseljenih v Jugoslavijo, ali živečih izven Jugoslavije, torej podjetij, sličnih »Bat’i« — obveščamo vse naše čitatelje in prijatelje, da prenehamo vsako nadalnjo borbo proti »Bafi«, kakor tudi vsako napadanje ali objavljanje dejstev o »Bafi« v kakršnikoli obliki. — Vse to tem prei, ker v lej borbi niso prizadeti samo interesi male usnjarsko-obrtne delavnosti ampak interesi težke usnjarsko-čevljarske industrije, ki jo imajo v rokah razni tujci, podobni firmi »Bat'a, za katere se nočemo zavzemati v nikakem pogledu«. —
To bom tudi storil, ako bodo oni še naprej trmasti, če pa bodo oni vendar zadovoljivo rešili to vprašanje, obljubljam, da bom nadaljeval še bolj energično borbo z objavljanjem stvari, ki »Bat’o« lahko kompromitirajo. Če bomo mi razpolagali z večjo vsoto, je logično, da bomo lažje dobili razne kompromitirajoče dokumente, ki jih bomo dostavljali oblastem, ir. jih obelodanili, s čimer bomo dosegli velike uspehe. »Bat’a« sam pravi: »Vse se lahko kupi, samo čas ne«. To mu priznavamo, zato so tudi nam potrebni novci. —
Ker se torej ta borba vodi po navodilih težke usnjarsko-čevljarske industrije, ki je večinoma v rokah Židov, mi boš priznal, da mi je vseeno, če bi se zavzemal zanje, ali če bi bil na strani »Bat’e«, ker so njihovi interesi enaki, pa se bom zato tudi jaz opredelil za tistega, ki več plača. Kajti v tej borbi se oba nasprotnika poslužujeta denarja. — Drugačna bi bila stvar, če bi bili z delom »Bat’e« udarjeni samo interesi malih usnjarskih-čevljarskih obrtnikov, torej nacionalnega življa, tedaj bi bil že iz idealizma na njihovi strani, kakor sem bil v samem začetku te borbe. Ker pa vem, kdo je najbolj prizadet, ne bom niti jaz več neumen, marveč bom licitiral, kdor več plača, temu bom služil. Ali ni tako? —
Dovoljujem Ti, da to pismo pokažeš tudi s. Saviču in drugim, če
misliš, da jc to potrebno, če pa ne, jim povej ustmeno moje mišljenje, to pismo pa uniči, da ne bi prišlo v neprave roke. —
Pričakujem od Tebe vesti v tem smislu, s tovariškim pozdravom
Tvoj: Joaip Ajetič.
BB
Objavljamo pismo urednika „Slobodnog Slova“, ki raznaša neresnične vesti o našem podjetju.
Iz tega pisma se vidi, da akcijski odbori baje za zaščito jugoslovenske nacionalne delavnosti ne služijo malemu človeku, temveč izključno naši težki konkurenci, ki korumpira javno besedo.
Nimamo nikakih tajnosti, delamo častno, pošteno in javno ter ravno zaradi tega dajemo to pismo javnosti.
M
. .A j •
llllllll|iiiiiiiiiiimi|||||iiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiillillllilllllllllllllllllll)llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllililiiillliliiiiiiiliiiliililililiiiill'Hi'-
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelj i'1 urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Maribor