St. 6. V Gorici, v soboto dae 20. januvarja 1906. ijetnik VIII. — ¦... -- ¦ —----------------------- ™ Izhaja vsnk torek insobotoob 11. mi predpoldne zamnsto tor oL 3. uri pop. za doželo. Ako pa. zvoöcr. Staue po pošti prejeman ali v Gorici na dorn pošiljan celolfitno 8 K, pollotiio 4 K in čotrtletno 2 K. Prodajaso v Gorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicafi, Jellersitz v Nuuskih ulicali in Le- ban na Verdijevern tekališču po 8 vin. uORICA Urediiištvo in unravništvo se nahajata v «Narodni tiskarni», ulica Vetturini h. St. 9. Dopise je nasloviti na uredniätvo, oglase in naročnino pa na upravništvo >Gorice«. Oglasi se računijo po petit- vrslah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se večkrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. (/Jutranje Izdanje.) Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Bojhot in mi. IV. Oglejmo si zdaj dva glavna trna v Gabrščekovi peti, „Gorico" in „Narodno tiskarno". Prvo imennjo „Soča" v svojem pobalinskem žargonn tudi „Poritno", drogo pa „Nerodno stiakarno". Na oba- dva ta trna se je mož pray brez potrebe zbodel, ker oba si je sam zasadil. Saj je splošno znano, da je Gabršček le ssvojo preširnostjo in brezobzirnostjo izzval nstanovitev novega lista in nove tiakarne. V svoji megalomaniji se je bil prenapih- nil. On, ki je še 1. 1889 učil liväke po- biče abc, je hotel že po 10 letih celo Goriško komandirati in terorizirati. Svoje dobrotnike, ki so mo izroöili 1. 1889 „Sočo" brez rsake odškodnine, ki so mu kasneje pomagali pridobiti koncesijo za njegovo tiakarno, je začel 1.1899 iz hva- ležnosti v „Soči" napadati in mesariti. To je trajalo od aprila do julija. Šele 7. julija je izäla „Gorica", ki se je usta- novila v silobranu, da bi se zavračali napadi in snmničenja. Tako sta nastala konknrenta Gabr- ščekove „Soče" in „Goriäke tiskarne". Ker pa je Gabräöekov žep najoböutlji- vejäa stvarica Da božjem svetu, je samo ob 8ebi umevno, da je GabräÖek bojko- tiral „Gorico" in „Narodno tiskarno" na vse naöine ter delal za svoje liste in za svojo tiskarno prav nmazano reklamo. Navesti hočemo le nekoliko teh umaza- nosti. V vabilu k naroöbi svojih listov je pozivljal, naj vrnejo vsi „Gorico" ter naj ne bodo dalje radovedni, kaj bo klo- basala po novern letu. Srojim naroöni- kom je priporočal, naj ne dajejo „Soče" öitati „Goriöanom" ; obrtnikom in trgov- cem, ki so mu bili vrnili „Soöo", je grozil z bojkotom, z objavljanjem njiho- vih imen ! Oglase in reklame je lovil s trditvijo, da reklama v „Gorici" ni vredna piäkavega boba, da pa je vsaka reklama v „Soči" in „Primorcu" najbolj vspeäna. Ali ni to skrajno pozreäna nizkost in umazanost, katere ne najdemo pri najbolj umazanem öifutskem listu? ¦i Nečedno reklamo je delal tudi s ^svečanimi obljubami, da bo užival dobi- ček od njegovih listov in njegore tiskarne le — narod.. Ob petindvejsetletnici „Soöe" je pi- sal : „Svoje prijatelje širom lepe naäe domovine prosimo podpore v vseh te- žavnih podjetjih („Soča", „Primorec", „Slovanska knjižnica", „Knjiž. za mla- dino"), a na tem mestu in o toli sveöani priliki dajemo možko besedo, da od te podpore bo imel ves dobiček le narod slovenski." Glede svoje tiskarne pa je zatrje- val: „Zagotavljam na tem sveöanem me- stu, da dobiček „Goriäke tiskarne" bo užival zopet le narod sam." Kdo bi se temu ne smejal, kdor pozna GabräCeka? V sroji äpekulativno- sti si nadevlje krinko liberalizma ia na- prednosti ter zatrjuje pri vsaki priliki, da brez njegovih listov ni liberalizma. Kar ne služi njemu in njegovemu žepu, je seveda „klerikalno". Klerikalna mu je „Gorica", najstrastnejäi klerikalec mu je dr. Gregorčie, oni isti dr. Gregorčič, ka- teri je 1. 1901 na shodu političnega dru- ätva „Sloga" o liberalizmu in klerika- lizmu tako-le govoril : „Ti ljudje se ätulijo svobodomisel- nimi, ali njih svobodomiselnost je pravi pravcKti terorizem. Njih Bvobodomiselnost ni niö drugega, nego navadna razbrzda- nost in samovolj«. Lastnosti, ki so pri- pravne, ako bi jih naše Ijudstvo posne mtlo, apraviti je v največjo nesrečo: v duäevno ter materijalno pogubo. Oni nas i imenujejo „klerikalce". Ako nas ti I ljudje imenujejo klerikalce , v s m i s 1 u, kakor da bi bili m i ' za to, da se prepusti dahov- šoinipovsodinčezvse gospod- 8tvo, potemmoramo proti t a- ki insinuaciji pro t es ti r at i, ker za to nisrao, niti smo kedaj z a to bili. Ako pa nas imenujejo zato „klerikalce", ker hočemo urediti vse svoje delovanje in nehanje v mejah n a- ravne, državne in božje poatave, potem — svobodno jim, imenujejo naj nas le kakor hočejo." Tako je govoril „najstrastnejši kle- rikalec", o katerem je tudi Gabrščekova „SočV Se po razkolu pisala leta 1900: „Dr. Gregorčič noče biti ne klerikalec ! ne liberalec, ne radikalec ne svobodo- miselni naprednjak, ne krščanski ne de- mokraäki socijalist, marveč biti hoČe äe dandanašnji neka posebna zver, katero naj bi imenovali „g o r i š k i S 1 o v e- ! nee"! To je Gabräcek seveda že pozabil; zdaj hoče on pojme motiti in v motnem ribariti. Še bolj kot „Gorica" je Gabräceku na poti „Narodna tiskarna"; zato pa ji je akuäala „Soča" äkodovati na vse na- öine. Lagala je n. pr., da so v „Narodni tis." škandalozno dragi, da plačujejo nunci v „N. t." vse veliko draže nego v Gabrščekovi tiskarni, da je papir pri ne- katerih tiskovinah vsnj za 40% slabäi, tako da bi ga morala višja oblast naravnost prepovedati. Kako infamno je „Soöa" sumničila in obrekovala to narodno podjetje ! Leta ; 1901 je n. pr. pisala: „Po ovinkih in 8 korupcijo hočejo razviti najostudnejšo vseh konkurenc ! Čujte 1 Obraöajo se do podrejenih oseb, ki pa imajo pri naro- čanju besedo (n. pr. tajniki), in tem po- nujajo po 10% nagrade za naročila. Na tak način so brezvestni židovski špeku- lantje zavedli na kriva pota že mnogo poslovodij v trgovinah in delavnicah, in eto zdaj na delu take korupcije tudi „Narodno tiskarno". Ako naroči podrejen človek kaj za svojega gospodarja, dobi I j torej 10% nagrade. In kdo plača to na- | grado ? Ali morda don Gregorcig in nje- | gova tiskarna ? Kajpak, plača jo gospo- | dar, plača občina itd. ! Računi so itak I slani dovolj! Zdaj treba raztegniti prste äe drugam, a da ne bo pritožb, je treba maäiti usta z — 10% nagradami. Če to ni Skandal, kaj naj se tako imenuje?" Na to obrekovanje, ki je izviralo le iz uma- zanega, nikdar sitega peresa, je odgovo- rila „Gorica": „Dotičnega blatoustneža" pozivljamo naj imenuje tajnike in poslovodje, kate- rim je „Narodna tiskarna" ponujala 10% nagrade za naroöila na račun občin ali pa njih gospodarjev. Ako tega ne stori, ostane podli lažnik fn obrekovalec." Na ta poziv ni do danes nikakega odgovora ! j Česa so ljudje okoli „Soče" zmožnir ! so pokazali prav v tem ostudnem boja proti „Narodni tiskarni". To pripoveduje „Soča" brez trohice sramežljivosti 1.1901. št 13, kjer čitamo: „Tudi kupovati ne znajo. Cifuti so jih nabrisali, kakor so hotel i. Nekoč smo jim jednoga mi po si a I i s poukom, naj le vrlo zabavlja proti na ä i tiskarni. Navihani čifut je dobro ra- zumel — in naročili so za blizu 2000 gld. famih takih stvarij, katerih 15 let ne porabijo. Vsi agentje drugih tovaren so vedeli o tej famozni kupöiji in se krohotali! Takega kalina äe nikdo ni ujel, kar hodi po svetu. Umevno, da gre težko z bilanco. Ubožci so v velikih za- dregah !u To ni več navaden bojkot, to je že kaznivo djanje po § 9. kaz. zak., po ka- terem je bil Gabräcek priäel pred leti na zatožno klop, ker je bil dal nekemtt Obizzi-jevemu stavcu 4 K, da mu je ta izdal neki rokopis ! Zopet vzkliknemo: In taki ljudje govore o „naprednem rodoljubju" in „klerikalnem bojkotu" ! Deželni proraiun za 1.1906. Kakor smo zadnjič obečali, hočemo navesti nekoliko podrobnih podatkov iz deželnega proračuna za leto 1906, in sicer iz posameznih poglavij in naslovov Y tistem redn, kakor Be nahajajo v pro- račnnu samem. Troäki za deželni zbor. Dnine in potnine deželnim poslan- cem 7.100 K; nagrada hitropiscema 720 K; troäki za tisk 8.200 K; razni troäki 100 K. Skupn'i troäki tegapoglavja znaäajo 16.120 K. Sploäni upravni troäki. Opravilnine udom deželnega odbora: Deželnemu glavarju 6.000 K; Stirim de- želnim odbornikom po 4000 K na leto 16.000 K; dr. Josipu A brain častni dar 2.400 K. Skupaj 24.400 K. Deželno tajniätvo : Tajnik 6.200 K; podtajnik 3.400 K; konceptni vežbenec 1.600 K. Skupaj 11.200 K. Deželni stavbinski urad: Glavni in- LISTEK. p Dolina in hrib. t P o v e s t. S p i s a 1 J a n k o U r a t i n a. (Dalje.) Danes je doktor, s kmeti pije tu vino in srečnega se čuti bolj kot med nezrelimi sinovi trških meBarjev in trgov- cev, kateri so radi klatili okoli b fra- zami, kojih pomen jim je bil deveta dežela. Stara ura pri peči je bila že 10, ko so se možaki odpravili. Sadej je plačal 8vojega pol litra, več mu niso pustili, čea, da le imajo koga med seboj, ki nekaj ve, pa naj zapijejo potem äe toliko. — Sadej sicer ni bil sentimentalen, a vendar ga je ganila ta dobrosrčnost. Podal je V8akemu roko, in razäli so se v temno noč. Doma je prižgal luč in pre- čital ono karto. Mignon s kitaro v roki je bila naslikana gori in spodaj znani Goethejevi verzi: ^Kennst du das Land..." Zraven par navadnih fraz in podpis: Elvira. Na drugem robu je stalo že : „Pokažite 8e kaj, dolgo Vas že ni bilo". Vsa njena podoba mu je bila aedaj pred očmi, videl jo je kako se je po-. slovila od njega in prijetno mu je bilo v duäi. Pa morda to dekle le ni tako kot drugi tam doli ? Morda bi se dalo kaj narediti in postala bi ženska, kakor si jo je slikal on. — Ali bi äel ali ne ? To vprašanje se mu je zdelo važno. Na- slonil se je na okno in zrl v tiho noČ. Tam daleč so peli i'antje, in znana me- lodija mu je donela na uho : Ko pridem vrh gore. Zavriskam, zapojem; Ce si fantič kaj moj Oj, le pridi k meni v vas nocoj-------— Še enkrat si je ponovil te vrstice, in petje tam na vasi je počasi vtihnilo v daljavi. ZaprI je potem okno in se odpravil k počitku. Drugi dan je odposlal Elviri razglednico z obljubo, da pride. — Vraga, si je mislil. Škode ne bode, če grem ali ne. Pa pojdimo, se äe 8 H. kaj pomeniva, doma tako nimam nič takega dela. - - Za par dni se je res odpravil. Ma- teri je naročil vse potrebno, ko pride nazaj ; vzel je palico in slamnik in odäel. Poti je bil že vajen in v par urah je bil v trgu. Stopil je prvo na poäto in ko je priäel nazaj ven je zngledal pred seboj mlado dekle s slamnikom na glavi. Ona je zarudela in se hotela ogniti, toda on jo je pozdravil tako domače, da ji je preäla ona negotovost in neprijetnost, katera jo je bila obäla, koj ko ga je opazila. — — Kam pa, Olga? — Na poäto grem, gospod doktor. — Eh, pojdi, pojdi, kedo bo tako formalen ? — Jaz, če ne vi. Odäla je na poäto in za nekaj časa se je vrnila s časopisi. — Ali te smem malo spremeniti. — Da. — Olga, pa kaj ti je, dejal je Sadej. — Meni niö, a vam je bilo. — Sliäiä, tikaj me kakor prej. Zakaj bi me ne. Niö hudega ni bilo med nama, vedno sva si bila dobra. Vidiä, ko sem takrat odhajal, sem bil res malo trd s teboj, a veruj mi, da sem se keBal. Odpusti mi, Olga in ne bodi huda. — Saj nisem in nisem bila nikoli — Res ne? — Ne, Fran, nikoli. — Kam pa greš sedaj t službo ; ali morda ne greš ? — Ne, doma ostanem. Mati tako hoöe, pozneje morda bom paö morala si slažiti kruh. Razpravjala sta se äe o preteklih dneh, ko je bila ona äe ätudentka in jt njeno srce zahrepenelo po ljubezni. Iz- brala si je ravno njega, tiho in udano je potem trpela, ko ga dve leti ni bilo. Danes sta se zopet srečala in vse je bilo pozabljeno. Zopet je öutila njegovo bli- žino, zopet se ji je zdelo, da je srečna, kakor že dolgo ni bila. Poslovila sta se potem, in Sadej je obljubil, da jo bo äe obiskal, če ne ji pa pisal. Danes sicer äe ni bil na cistern, a počakati je hotel, kaj in kako. Ne se prenagliti, to mu je bilo navadno geslo. — Popoldan sta bila s H. pri Grud- novih. Trgovec Graldi je sedel z Grud- nom na vrtu, gospa je bila v sobi. Pino ni bilo doma, Elvira je äivala v lopicu H. in doktor sta pozdravila, in Gruden ju je povabil naj prisedeta. Predstavil je Sadeja Graldiju, a ta je naredil tako nekod malomaren in zaničljiv obraz, ko je sliäal, da je doktor hribovec in kmet- skega rodu. Pokazal tega sicer in očitno, a vendar je to doktor čutil. Začeli so razgovor, politika in vojska na vshoda fita priäla na dan. (Dalje pride.) ženir 6.200 K; inženirski pristav 3.400 K; tehnični vežbenec 1.600 K; risar 2.190 K; dnevničar 1.200 K. Sknpaj 14.590 K. Deželno knjigovodstvo : Ravnatelj 6.200 K, z morebitno pomaknitev v višji plačilni razred 1.100 K; preglednik 3.400 K; 3 cficijali 8.500 K; 2 asistenta 4.200 K; 1 Težbanec 1.200 K; kalkulant 2.190 K; dnevničarji 3 000 K. Skupaj 29.790 K. Deželna blagajna : Deželni blagajnik 4.300 K; sluga II. razreda 1.300 K. Sku- paj 5.600 K. Deželna pisarna : Kancelar 3.400 K; oficijal 2.700 K; 2 asistenta 4.000 K; dnevničarji 6.000 K; 1 slaga I. razreda 1.500 K; 1 slaga II. razreda 1.300 K. Skupaj 18.900 K. Nagrade in podpore 600 K. Potni troäki 4.000 K. Potrebščine deželnih uradov: Za pisarniške potrebščine 2000 K; za tisk 10.000 K; za vezanje knjig 800 K; za avečavo 1.100 K; za kurjavo 1.200 K; za opravo 1.000 K; za snaženje 600 K; za obleko slngam 300 K; razne potreb- ščine 469 K; za zavarovalnino vrednostij pri dpželni blagajni proti nloma 331 K. Skapaj 17.800 K. Deželni zakonik in ukaznik 1.000 K. Deželni statistični arad 2.500 K. Deželni kmetijski urad 5.000 K. Za pobiranje deželnih nžitninskih davščin: Plače dnevničarjem in opravni- kom 13.000 K; tiskovine 500 K; razni troški 500 K. Skupaj 14.000 K. Skupni troški tega poglavja znašajo 149 380 K. Troäki za deželno pose^tvo. Vzdrževanje deželnih poslopij: Upra- viteljstvu vojaške bolnišnice za male troške pri vzdrževanju letni donesek 88 K; požarna zavarovalnina za poslopjn in opravo 88 K; za kronberäko vodo, porabljeno v vojaäki bolniänici in v de- želni palači 240 K; za redno vzdrževa- nje deželnega dvorca in vojaäke bolniš- nice 6.000 K. Skupaj 6416 K. Javni davki: Zemljarina z dokla- dami za vrt vojaške bolnišnice in za zemljišča na goriškem gradu (zemlj. pare, št. 223/6 259 in 263/1) 17 K; ekvivalent VI. desetletja, z ozirom na plačilni na- log, ki je došel pod štev. 6537;02 2731 K. Skupaj 2749 K. Skupni troški tega poglavja znašajo 9.155 K. Za p ol j e d e 1 s t v'o. Podpore: C. kr. kmetijski družbi 2.340 K. Kmetijskim društvom izredne podpore 10.000 K. Nagrade za pokonča- nje zverij 80 K. Nagrade za pokonöanje strnpenih kač 500 K. Troäki za zabrani- tev živinske knge 600 K. Deželria kme- tijska šola 44.136 K. Predplačila za ob- novitev vinogradov 20.000 K. Podpora zalogu za trto- in sadjerejo izredue pod- pore 4000 K. Za izvräitev zakona glede dopuščanja bikov: Kornisijski troški 1200 K; troški za prirejevanje govednih raz- stav 2500 K. Skapaj 3700. Za zavarova- nje goved : Plača in stanarina živino- zdravniku 3.400 K; komisijski troäki in troäki za zdravljenje goved 3.000 K. Ska- paj 6.400 K. Vodopisni troški 700 K. Za zboljšanje travnikov na Kraau 2000 K. Zaustanovitev kmetskihposojilnic 1.000 K Skupni troäki tega poglavja znašajo 81.756 K, izredni troäki 14.000 K. Troški za javno varnost. Za nastanitev orozniätva 24 716 K. Za orozniäke priprege 1.400 K. Potirni troäki 22.000 K. Za oskrbovanje pokoril- cev 6.000 K. Za prevažanjo obaojencev in preiskovancev 60 K. Stalni prispevek gorižkemu gasilnemu društvu 200 K. Skupni troški tega poglavja znašajo 54.376 K. (Dalje pride.) D o p i s i. Scžana, 10. januvarja 1906. — V Sežani obstoja že veliko 1st neka tajna zveza — lehko se ji reče kamora sežan- ske občine in okraja, katera očividno deluje v to, da bi ngodno pripravljala javnost za svoje ude in privržence. Ta kamora je vedno gledala na to, ' da so imeli njeni člani in pristaši od- lična in častna mesta v avoji posesti. Res, bili ao župani, načelniki cestnih od- borov, Člani istih, udje okrajnih šolskih svetov ali celo deželni zastopniki. V preteklem času je bilo to prav lehko mogoče, ker so bili dotičniki večinoma časti in spoätovanja vredni možje, razumni in delavni gospodarji. Sedaj ni več tako, ker kamora se je zavzela za osebo, ki ni sposobna, da bi mogla slobodno in javno nastopati. Isti gospod ima neko čndno in ne po- vsem jasno preteklost za seboj; zato si tudi ne npa osebno na jasno, na svitlo. O tej preteklosti vedo poveiati na Notranjskem, v Postojni, v Ljubljani, ka- kor tudi v Sežani in po Krasu. Navedena kamora, katere glavni svetovalec je poleg nekaterih tržaških in goriških advokatov in doktorjev tudi stari lisjak, je vedno zvito ravnnla in begala nerazsodno ljndstvo, da je do sedaj do- aegla svoj namen. Tudi sedaj se poslužuje vseh dovo- ljenih in nedovoljenih sredstev, sumni- čujoč poštene, pravične in veljavne osebe, da bi dosegla svoj namen. Ljudatvo se je v Sežani spameto- valo in je začelo premišljevati, kam pride, če bode i nadalje poslušalo take *ljudi, ki delajo na to, da bi ugodno priprav- ljali javnoat za osebo v Sežani, ki je a srojim dosedanjim javnim nastoporn sko- raj upropastila občino materijalno in tudi moralno. AjdovSčlna. — Dne 13. t. m. je zborovala podružnica slov. plan, društva v Hotelu „Šapla". Vse zbrane planince je pozdravil g. preds. Schlegl in se jim toplo zahvalil, da ao se zbrali v tako obilnem številu. G. blagajnik je prečital o delovanju plan, društva v letu 1905. Tudi glede premoženja stoji društvo na dobrih nogah. Tudi kar zadene tistega plačevanja, jih večina spolnuje svojo alužbo, a so vmes tudi takšni, kateri so popolnoma pozabili segniti v mošnjiček in odäteti par kronic za slaro leto 1905 in nekateri še celo za praataro leto 1904. Torej kdor je zamadil, je pa tern potom naprošen, da popravi, predno je mo- goče. Nadalje j-3 povedal g. tajnik Jamšek, da so se 1. 1905 vršile razne veseliee in izleti, kateri so bili vedno dobro obiskani in prav živahni. G. tajnik prosi iz raznih razlogov, naj se ga oprosti tajniätva. — Odbor mu je rad ustregel in se mu za- hvalil za njegovo neutrudno delo, na njegovo mesto je bil pa izvoljen eno- glasno g. Turk — uöitelj v Ajdoväcini. Na to so prišli na vrsto razni predlogi. G. A. Bianchi predlaga, naj se postavi na Dolu prepotrebna koča, po kateri toliko hrepenijo planfnci. Predlog je bil enoglasno sprejet. Sestavil se je poseben odbor, kateri ima vso potrebno urediti glede koče. Sklenilo se je tudi markirati razne poti. Sklenilo se je tudi napraviti v zimski sezoni razna predavanja. Se- stavil se je tudi veselični odsek. Tako je bilo zborovanje končano Iz tega se razvidi, kako napreduje mlado društvo, katero je bilo toliko potrobno. Zatorej planinci in planinke le tako vrlo dalje — da pokažete, fcaj zamorete. Iz Il?hcinberga, dne 16 jan. — V Rihembergu je imelo vzajomno podporrio društvo za zavarovanjo goveje živine dae 14. januvarja t. 1. svoj letni občni zbor, pri katerem je g. denarničar nad- učitelj Ambrož Poniž prečital račune. Pojasnil nam je natančno vse račune, katere smo vzeli z zadovoljstvom na znanje. lz računa naj navedem sledeöe podatke: Dne 31. decembra 1. 1904 je bilo v gotovini 3 348 K 09 vin., 31. decembra 1905 pa 4 402 K 17 vin. Prirastlo je to- rej v lelu 1905 za 1.054 K 08 vin. Leta 1904 je bilo uiov 332, leta 1905 jih je pristopiio 16 novih, tako da je koncem leta 190b bilo vseli udov 348. Lep napredek ! Ko so bili računi prečitani, se je g. predsednik Jožes Pavlica, župan, v imenu vseh zborovalcev zahvalil gospodu denarničarju za njegov neumorni trud in delovanje v blagor društva, ki je res velike važnosti. Vsprejelo se je potem več novih udov. Določila se je cenilcem kakor tudi poddenarničarjem nekaka mala od- äkodnina. Po vsprejetju več raznih pred- logov je bil občni zbor zaključen. Bog daj, da bi tudi v tekočem letu to prepotrebno druätvo tako dobre vspe- he imelo, kakor jih je imelo v pre- teklem. Politiöni pregled. Državni zbor. Uradno se potrjuje. da se snide državni zbor na dan 30. t. m. Predsednik zbornice Vetter želi izpre- meniti dnevni red za prvo sejo držav- nega zbora tako, da pride v razpravo kot prva točka predloga o vojaških no- vincih in ne o starostnem zavaroranju zasebnih uslužbencev, kakor so sklenili v zadnji seji načelniki zborničnih strank. Načrt o zavarovanju zasebnih uslužben- cev pride na dnevni red kakor druga točka. Nadalje želi vlada, da se mani- pulacijske pristojbine na državnih že- leznicah zvišajo s 1. aprilom t. 1. Proti temu nameravajo agrarni poslanci skli- cati enketo, obstoječo iz zastopnikov kmetijstva, gozdarstva, industrije in trgo- vine, ki naj se posvetujejo o sredstvih za saniranje drž^vnih železnic, ne da bi bilo treba zvišati mnnipulacijske pri- stojbine. Parlamentarizlranje našega mlnlsterstva. Zadnje dni se mnogo govori in piäo o parlamentariziranju našega ministerstva. Vrše se baje roed vlado in med voditelji večjih parlamentarnih strank pogajanja, raled katerih bi imeli biti imenovani za ministre: poslanec dr. Pacak v imenu Čehov, grof Dzieduazicky v imenu Pol- jakov in dr. Derschatta v imenu Nemcev. Tudi glaailo dr. Stranakyja „Lidove Noviny" piše, da se taka pogajanja v resnici vräe, pristavlja pa, da bi dr. Pacak le tedaj mogel vstopiti v mini- sterstvo, ako se izpolnita glavni zahtevi Čehov, namreč ustanovitev druge češko univerze in pa zakonita uvedba notra- njega češkega uradnega jezika. Reforma gosposke zbornice. Pri konferenci, ki je bila v sredo, je namignil baron Gautsch zastopnikom go- sposke zbornice, da se naroerava gosp. j-ibornica preosnovati v tern smislu, da se tistim skupinam in stanovom, ki vsled splošne Tolilne pravice izgube svoja za- slopstva v poslanski zbornici, d;'i nado- mestilo t gosposki zbornici. Češki klub se kršl. Kakor poročajo češki listi, name- rava več mladočeških poslancev, ki za- «topajo kmetske oböine, izstopiti iz če- škega kluba ter se pridružiti češki agrarni stranki. Krlza na Ogrskem. Biväi ministerski p^ed^ednik dr. Weckerle je v nedeljo obiskal Frana Košuta, predsednika združene koalicije. To je dalo povod, da je Košut pozval v pondeljek na posvetovanje prvake zdru- žene koalicije : grofa Andrassy-ja, grosa Apponyi-ja, grofa Ferdinanda Zichy-ja, barona BanfTy-ja in Šteftna R^koczy-ja. Posvetovanje je trajalo 2 in pol uri. O konferenci ni prišlo sicer ničesar v javnost, vendar se sodi, da dela dr. Weckerle za prehodno ministerstvo. Volitev predsednika francoske republlke. V sredo se je vrSil v Versaillu na Francoskem kongres, ki je imel izvoliti za prihodnjo 7-letno dobo novega pred- aednika francoske republike. Izvoljen je bil dosedanji predsednik francoskega se- nata Armand Fallieres, ki je dobil od 847 oddanih glasov 449. Kandidat na- cijonalistov Doumer jih je dobil 370. Odtali glasovi so bili raztreseni na raz- lična imena. Armand Fallierea je rojen dne 6. novembra 1841 v Mezinu, mali vasi de- partamenta Lotet-Goronne, kjer so bili njegovi roditelji priprosti kmetovalci. FalliereB se je posvetil juridiönim nau- kom ter postal odvetnik, ter je takoj stopil v javno življenje. Dne 20. januvarja 1876 je bil iz- voljen poslancem v parlament. V zbor- nici ni Fallieres v začetku mnogo go- voril, tem več pa je delal, vsled česar si je pridobil spoätovanje svojih kolegov. Kmalu potem je bil imenovan državnim tajnikom v ministerstva za notranje stvari in tako je postal ministerski kan- didat. V petnajstih letih je bil 8-krat minister za uk, oziroma za notranje stvari ali pa pravosodje. Leta 1883 je Fallieres postal ministerski predsednik, leta 1892 je bil izvoljen senatorjem, in je bil sedem let tudi predsednik senata. Armand Fallieres je oženjen ter ima hčer Ano, staro 24 let, in sina Andreja, ki je že odvetnik na apelnem sodišču v Parizu. Srbsko-bolgarska carlnska zveza In Avstrija. Belgrajski zastopnik Avstro-Ogrske je pozval ustno srbsko vlado, naj mu iz- roči pismeno izjavo, da opusti carinsko zvezo z Bolgarijo ter je ne predloži skupščini, nakar bo Avstrija takoj zopet nadalje vala s Srbijo pogajanja za trgo- vingko pogodbo. Ministerski svet je imel nato dolgo posvetovanje ter sklenil za Avstrijo kratek, a odločen odgovor. V odgovoru izjavlja srbska vlada, da ne more pod nikakršnimi pogoji carinske zveze z Bolgarijo opustiti ter sploh ne razume, kako more Avstrija staviti tako zahtevo glede mednarodnega čina, ki ga je srbska vlada že podpisala. Paö pa je srbska vlada pripravljena, revidirati vse določbe carinske zveze ter jih tudi spre- meniti, ako bi katera določba naspro- tovala določbam trgovinske pogodbe, ki se naj sklene med Srbijo in Avstro- Ogrsko. Nemškl cesar odpotu|e v Srednjezemsko morje. Londonski „Standard1' je priobčil vest iz Borolina, da je pomorska uprava v Kielu dobila nalog, naj pripravi jahto „Hohenzollern", na kateri se namerava cesar Viljem iz zdravstvenih ozirov od- peljati v Srednjezemsko morje. Govori se, da se tem povodom sestaneta eesar Viljem in angležki kralj Elvard. Položaj na Balkanu. Iz Sofije poročajo, da so prišli tja odposlanci srbskih revolucijonarcev, med njimi tudi izdajatolj lista „Avtonomna Macedonija", da se dogovore z bolgar- skimi revolucijonarji o skupni akciji v MaC3doniji. Posveti bodo trajali veö dni. Nemäki listi prinaäajo razgovore med bivšim srbskim ministerskim pred- sednikorn Savom Grujicijm in predni- kom novinarskega društva Gjtfrgjičem. Grujič pravi, da je najvažnejša naloga jugoslovanskih narodov, da se balkanski narodi kar najtesnejše združijo. — Gjorgj:6 je izjavil, da je srbako-bolgarska carinska zveza v političnem oziru na- perjena proti Avstro Ogrski in da je to prvi znak vspeha jugoalovanske politike. „Dandanes ne more več obstajati v Bel- gradu kabinet, ki bi bil prijazen Avstro- Ograki. Vlada mora biti jugoalovanska, ako se hoče ozirati na narodno miš- Ijenje". Maročanska konferenca. Maročanska konsorenca je imela v torek v Algesirasu svojo prvo sejo. Za predsednika te mednarodne konserence je bil izvoljen vojvoda Almodovar, äpanj- ski minister vnanjih stvari. Do sedaj so bile na dnevnem rodu zgolj le formal- nosti. Na drugi seji, ki je bila v sredo, so nemški zastopniki predlagali, naj bi bile konferenčne seje tajne, kar je pa večina odklonila. Dogodkl na Ruskem. Car Nikolaj je podal predsedniku av. Sinoda, petrograjskemu metropolita Antoniju, reskript nastopne vsebine: Ker sem v minoli spomladi izrazil željo, da bi se sklical izredni cerkveni narodni koncil, ki naj bi se bavil z uredbo cer- kvenih vprašanj, smatram potrebnim, da se v organizaciji našo narodne cerkve izvedejo resorme na temelju ekume- ničnega zakona. V to svrho predlaga car, naj me- tropolit Antonij v sporazumljenju z me- tropolitoma v Moskvi in K'jevu določi čas za sklicanje koncila, ki ga žele vai verni sinovi pravoslavne cerkve. Od 2. t. m. delajo v Petrogradu vse tovarne in delavnict». V Harkovu so de- lavci miriio razpoloženi. Štrajk je pone- hal. V Tiilif-u delajo vse stroke indu- strije, red jo popolnoma vspostavljeo. V Baku se redno dela v rovih za nafto. Domače in razne novice. Knezo-nadSkolijski ordinarijat razpisuje do 28. februvarja t. 1. po smrti pokojnega mons. Abrama izpraz- njeni kanonikat tukajšnjega prvo- stolnega kapitelja, kakor tudi mesto četrtcga stolnega vikarja. Duhovske sprcmembe. — Veleč. g. Anton G I e š č i č, kurat v Štjaku, je imenovan za kurata v Štanjelu na Krasu, na njegOTO mesto pride Č. gosp. Ivan Franke, dosedanji kaplan v Črničah, č. g. Vinko Vodopivec, kaplan v Kamnjah je premeščen za kaplana v Crniče. Za „Solski Dom" so plačali pred- sedništvu: Anton Cibič, častni kanonik in dekan v Črničah 50 K; Anton Delak, aradnik v p. 3 K; dr. Andrej Pavlica, stolni vikar v Gorici (za božičnico) äe 2 K; Simon GregorÖiö, vikar v p. na saldo tretje ustanovnine 30 K; ženski oddelek zh prodani nirodni kolek 126 K 65 h; Smeh na Vogerskem dno 17. t. m. 5 K 50 vin. Mesečnino za december so pladali: L. BolkolOK;J. Gizelj2K; F. Kavčič 2 K; Jakob Čebolar 2 K; dr. Josip Dermastia 1 K; Ivan Drafovka 2 K; Anton Fon 2 K; Josip Fon 2 K; Anton Fras 4 K; Miha Gabrijelčič 2 K; Anton G/ajz 2 K; Hedžet in Koritnik 2 K; Teodor Hribar 2 K; J. G. 3 K; Emil Kaučič 2 K; Franc Kokole 2 K; Jernej Kopaö 2 K; Josip Ličan 2 K; Wan Mercina 3 K ; Gustav Novak 2 K; dr. Anton Papež 2 K; dry Franc Pavletič f> K; dr. Audrej Pavlicft 4 K; Filip Pečenko 2 K; Svetoslav Premrou 2 K; Franc Setničar 2 K; Franc Sivec 2 K; dr. Sket 1 K; Anton Šantel 5 K; Andrej Tabaj 2 K; Josip Zornik 2 K; Franc Žnideršio (za tri mesece) 9 K; Srečko Kovačič 2 K; ter goape in go- spodične : G:zela Finžger 2 K; Irma Fon 1 K; Štefanija Havel 40 vin- Antonija Hrovatin 2 K; Kar!a Kauoič 2 K; Marija Kopač 5 K; Milka Klančič 1 K; BerU Pavletiö 2 K; Milena Papež 1 K; Avgusta Šantel 1 K; Katarina Čiboj (za sedom me8ecev) 14 K. Srčna hvala vaem dobrotnikom ! Smrtua kosa. — V Zagreba je nmrl bivši člen zagrebške opere, Ferd. T e r c n z z i, rodom iz G:>rice. Boliiujska železuica. — Kakor čujemo, bo otvoritev predora skozi Ka- ravanke s Kranjskega na Koroško äe le oktobra meseca. Železniško miniaterstvo je mislilo promet na posameznih že iz- gotovfjenih delih otvoriti takoj. To misel so pa zopet opustili, najbrž ker bi to nekaj stalo. Za občinstvo je pa le važno, da 86 čim prej odpre promet in da ni trebs morda čakati do oktobra. V tem ozira se oglašajo občine na Kranjskem ob bo- hinjski železnici od Jeaenic do Bahinjske Bi8trice ki pošiljajo železniškernu mini- steratvu proSnje za takojänjo otvoritev te proge. Treba je, da Be oglasijo todi občine v soški dolini za otvoritev proge Gorica- Sv. Lucija, ki je že izgotovljena. Te prošnje naj se naslovijo in odpoäljejo železniskema ministerstvu na Danaj (I. Schillorhof) in sicer brez odloga, da pridejo na Danaj skupaj s Kranjakimi. Pričakovati je, da bo ravnateljstvo drž. železnic v Trsiu, ki bo v tej zadevi po- vpraäano, podpiralo prošnje naših občin. Župani in občinski tajniki požuntese. Slovensko uradovanje kranj- skega deželnega odbora — Kranjski dež. odbor je izdal na vse podrejene urade naslednje navodilo: Kranjaki de- želni zbor je sklenil, da mora deželni odbor poslovati z vsemi c. kr. nradi na Kranjakem, in z vsemi avtonomnimi uradi v deželah, koder prebivajo Slovenci, v slovenšeini. Istotako morajo deželni nradi tndi pri občevanju z ministerstvi in višjimi vladnimi uradi poalaževati so slovenačine. Z ozirom na ta sklep je nradna korespondenca, posebno z dež. odbori t Gorici, Poreča, Gradca in Ce- lovca in z rnestnim magistratom v Trstu, 8 C68. name8tniätvi v Trsta in Gradca ter z vsemi okrajnimi glavarsUi, ki ob- segajo slovenoke okraje, slovenaka. — Uradnim vodjem je naročeno strogo gle- dati na izvršitov tega sklepa. Veliki pics „Slovenske Č.talnice" ^v Gorici. Vellki obicajni pies „Slovenske Citalnice" v Gorici bode dne 24. in no 25. februvarja, kakor je bilo svo e^asuo ¦objavljeno. Grozna ncsrefa. — V četrtek zvečer okolo 8.»are je prišel 35 letni posestnik Karol Mozetič iz Orehovlja, in sicer tarn, kjer se križati mirenska cesta in vipavska železnica, pod vlak, ki mu je zmečkal levo nogo in roko. Zgodilo pa se Je to tako-le: Mozetič in nek dragi posestnik na mLan8ST * V°2°m pred nekj krčmo krčmo. Ko at» Ll ?* koElu>ec vina v pred krömö VASE PiI*' SU 8HäaIa krčmo o» ,« . fh 8t0J1 äe koni Pred Seveda ?« JVagledal v l^u proti M.rna. rešHi J a iel ZS konJem ter ga hotel terern P "^«ijalnem vlakom, o ka- ornenienie „I •'' da prihaja ob zgoraj V tem a s P°9laJe južne železnice. njemn n pa ni vedel> da Proti tadi la to nevarnost, da pride lahko pod vlak. j{„ 8e Je nesrečneža tudi zgodilo. terega n* P^°gi ga je vlovil vlak> ka" krain a»W¦*}> ker 8ti na omenjenem gled Do rh'ŠJ' kateri 8krivati Prest raz- preDOznoP T HotelJezbežati, a bilo je ?nkPS« .Ne8'e*wia so pripeljali v n rokn L C°' kj6r 80 mu odžagali nogo ln^ko, kar pa ni nič pomagalo, kajti Mozetiö je kmalu po dovršeni operaciji omrl. — Bil je oče šesterih otrok. Občni zbor SoSkc podružnlce „Slovenskega plan, društva" bo dne 24. t. m. ob 4. nri pop. v Gitalnici v Tol- mina po vHporeda : 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. poročilo od- bornikov; 3. volitve novega predaednika in odbornikov; 4. proračun za leto 1906; 5. planinske naprave v letu 1906 : a) na- prave ob novi železnici, b) gradnja krnske koče, c) markacije in poprave. 6. Slačajnoati. — Ako bi ob 4. ari ne bil občni zbor skiepčen, se vrši isti eno a,ro pozneje ne glede na število članov. Odbor. „Narodna čitahiica" v Kaaalu naznanja, da vsied nagle smrti odlične gospe c. kr. železniškega komisarja gosp. Savo Jelič, se ne vrši voselici v nedeljo dne 21. januvarja, kakor je bilo prej objavljeno. Kolesarsko društvo „Gorica" opozarja gg. člane, naj blagovolijo dopo- s!ati legitimacijo v potrditev za loto 1906, kor inače prehod čez rnejr jim ni dovo- Ijen. Priložiti morajo znamko za 20 vin. za vrnitev legitimacije. ' Odbor. Slovenskokatoliškoizobraževalno društvo v Kamnjah bode imelo dne 21. t. m. svoj letni redni občni zbor ob 3. popoldne v društveni sobi z naslednjim dnevni redom : 1. Pozdrav prediodnika ; 2. PoročMo tajnika; 3. Poročilo danar- ničarja; 4. Volitev odbora in predsednika; 5. Razni predlogi; 6. Petje in tambaranje. — K polnoštevilni adeležbi društvenih članov, kateri srnejo dovesti tudi prijatelje in somiäljenike, vabi odbor. Vabilo na zborovanje „Učiteljskega dratva za goriški okraj", ki bo dno 1. föbravarja 1906 na c. kr. ačiteljišču v Gorici točno ob 10. ari predpoladne. Dnevni red: 1. Brezžični brzojav. (Pre- dava v imenu „Slovenske šolske matice" gosp. c. kr. okraj. šolski nadzornik Fr. Finžger.) K zborovanja uljadno vabi poleg nčiteljstva, tadi one prijatelje šohtva, ki se zanimajo za to vpraäanjo. Ob 2. po- poldne kolegijalni se^tanek v gornji dvo- rani kavarne Contral. Odbor. Kmctijska Čitalulca v Podtnclcu ima dne 21. t. m. ob treh popoludae v draštveni sobi svoje redno lettio občno zborovanje po sledeöem vaporeda : 1. Pred^ednikov nagovor; 2. Poroöilo taj- nikovo; 3. Poročilo blagajniko/o; 4. Vo- litev novega odbora ; 5. Naročitev ča- sopisov; 6. Nasveti. K prav obilnej ude- ležbi vabi Odbor. Povsko In braluo društvo „Naš prapor" v Pevmi je imelo preteklo ne- deljo dne 14. prosinca 1906 svoj redni občni zbor. V odbor so bili voljeni: Predsednii Anton Gravner, podpred- sednik Jjsip Klanjsöek, tajnik France Boäkin, blagajnik Štefin Krajnik in knjiž- ničar Henrik Sosol. OJborniki : Angelj Miklus, Joaip Šnligoj in Alojzij Mikalul Namestniki : Valentin Pnmožič, F. — V letu 1905 je bilo v tuk. zaporih v kazenski preiskavi, ki se je vräila od strani okrožnega sodi^öa, 288 moäkih in 20 ženskih oseb. hpa- söenih je bilo med letom 261 moških in 18 ženskih oseb. Obsojenih od okrožnega sodiŠČa pa jih je bilo 288 moäkih in 22 ženakih oseb. Od teh je dostalo svojo kazen 335 moških in 14 ženskih oseb. Od okrajnega sodišča pa jih je bilo med letom 1905 obsojenih 785 moških in 75 ženskib oseb. Dostalo jih je kazen med letom 773 moških in 74 ženskih oseb. — Oi strani policije pa je bilo ob- sojenih in zaprtih 393 moäkih in 56 ženskih oseb Dostalo jih je kazen in so torej zapastili zapore 387 moških in 55 ženskih oseb. Vsega skapaj je bilo zaprtih v leta 1905 v tak. zaporih 1998 oseb. Oi teh je ostalo zaprtih s 1. januvarjem t. 1. 112 oseb, in sicer 100 možkih in 12 ženskih oseb. llazpiB službo. — Pri c. kr. okrajnih sodiščih v Bovcu in Kobaridu je razpisano pj eno me.sto c. kr. sodnijskega kancelista v XI. činovnem razredu. M^d dragim je treba dokazati, da je prositelj z dobrim vspehom napravil prvi pisarniški in zerii- ljiäko knjižni izpit, ter da je veäc slo- venšcine, italijanäöinö in nemščina. Direktni brzovlak med Trstom in Beroliiiom se ustanovi najbrž še tekom tega leta in bo dospel iz Träta v Berolin in narobe v 24 arah. Iz Ham- burg» do Trsta bo trajala vožnja 30 ar. Tiskarua Laginja in drugov!. — „Hrvatska Tiskarna" v Pulja, v kateri se tiskata „Omnibus" in „Naša Sloga" in ki je doslej poslovala pod vodstvom in imenom gosp. I. Krmpotiča, je spremenila svojo lirmo v „Tiskarna Laginja" in dru- govi". To spremembo je že vzel na znanje trgovineki senat okrožnega so- dišča v Rovinju. NeMoveška porodaica. — 22- ietna Ivanka Farlan v Trsta je porodila nezakonsko dete. Da bi ne imela sitno- sti in nadlege ž njim, je vzela nož in prerezala novorojenčku vrat. Otroka so naäli nato pod slamaico zavitega v kr- vave cunje. Preblvalstvo Trsta. — Po stati- stičnem izkazu mestnega magistrata je Trst z okolico imel dne 31. dec. 1905 — 194.749 prebivalcev. V petih letih 86 je prebivalstvo Trsta pomnožilo za 16.662 prebivalcev, dne 31. decerabra 1900 je imel Trst 178.127 prebivalcev. NcmSka propaganda v Istri. — Šolsko vodstvo ˇ Miljah je nahujskalo nekalere nerazsodneže, da so vložili prošnjo za nemški pouk v Ijadskih šolah. ObČinaki svet pa je prošnjo zavrnil, ter so posebno socijalno-demokratični občin- ski svetovalci govorili proti nem^čini, če3, da se mora otrokom v Ijadski soli dati predvsem prilika, da se temeljito nauče svojega materinega jezika ; tuje jezike se lahko uče pozneje, ako jih bo T68elilo. Slovenec podpredsednik čast- iiiške kazin« v Bcl^radu — Zbor vseh belgrajskih častnikov je izbral, za pod- predsednika „öastniäkega doma" v B3I- gradu na^ega rojaka Janka' Vukasovit: — Štibil, rodom iz Vrtovina. Vukasovič* je bil prej poveljnik IX. pešpolkaN kneza Nikolaja crnogorskega, a zdaj je povelj- nik 8rbäköga orožništva. Mad častniki je zelo priljubljen, velikega junaka se je pokazal v bojih I. 1876; 1877, 1885 in 1886 in je zelo odlikovan z vneini arb- akimi redovi. Četudi živi od mladosti do danes v Belgrada, govori še vedno pra- vilno alovenščino in zasleduje življenje Slovencev z vso pozornostjo in velja za enega najbolj navduäenega Jagoslovana. Veaelimo se njegovega odlikovanja in mu toplo čestitamo na odlikovanja, ki je plod zveste službe novi domovini. Slovcuskl rojak g. profcsor A. Bezenšek je iz Plovdiva premeäöen v Sosijo ter nastopi svojo slažbo tamkaj z novim šolskim letom. Iz odbora družbe rsv. Mohorja. — Valed bolehnosti je iz odbora izstopil bl. g. Šimen Janežič, ravnatelj in bla- gajnik. Skozi 33 let je deloval neumorno v korist Mohorjeve dražbe in si je za- njo pridobil neminljivih zaslug. Na nje- govo mesto je bil v odbor izvoljen od- vetnik g. dr. Janko Brejc. Za podpred- sednika je bil izvoljen veleč. g. kancelar Jan. Vidovic, za blagajnika g. prof. Jos. Apih. Ljubljanskega kne^oäkofa dra. Jeglica je v četrtek cesar vsprejel y avdijenci. 25-letnlca skot'ovanja. — Minolo nedeljo je bilo 25 let, kir je dr. Josip Stadler imenovan sarajevakim metropo- litom. Smrt vsled klobase. — V Ce- lovcu je umrla lo. t. m. trgovčeva so- proga Jožefa Peinlich. Zdravniki so iz- javili, da si je zastrapila želodec s klobaso. čez Rcko v tuji svet. — V leta 1905 so prepeljali parniki „Karpatija" in „Uitonija" okoli 37.800 izseljencev raznih avstrijskih dežel iz Reke v tuji svet. V sijajen izgled rodoljubja in človekoljubja je veliki češki patrijot, viäi atavbeni svetovalec in <31en gos- podske zbornice Josip HIavka. Ta ple- meniti mož je že poklonil neizmernih svot v narodne, kultarne in človeko- Ijabne svrhe. In sedaj je zopet položil ogromno svoto na oltar — avojega na- roda. Češki akademiji je podaril 250.000 kron za ustanovo kakega narodno-go- spodarskega inštitata, ki naj bo člen akademije. Dalje je poklonil vnovič 2 miljona kron za človekoljabne in znan- stvene namene. Temeljna ideja gori omenjenega narodno-gospodarskega inštituta je, da ae bodo pod vodstvom izskušenih teoretično praktičnih mož mladi ljadje naobraže- vali v induatrijski in trgovbki stroki. V ta namen bodo dobivah tehniki in trgov- ski akademiki podpore, da bodo mogli prakticirati pri velikih trgovinah, inda- strijskih podjetjih itd., prirejati potovanja v učne svrhe ter apoznavati eksportne odnošaje in vnanja podjetja. Gori omen- njonemu daru 2 milijona kron pa se določi namen 0 primernem času. Slava takemu narodnemu dobrot- nika! Taka so dela resničnega, prak- tiönega rodoljubja. < Stritarjeva slavnost ua Dunaju. Slov. akad. društvo „Slovenija" na Da- naju priredi dne 8. febr. 1906 v dvorani „Kursalon", I. Stadtpark, v proslavo 70-letnice svojega častnega člana, slov. pesnika in pisatelja, gosp. proiesorja Josipa Stritarja, slavnostno akademijo s plesom. Kltajski kadeti. — Šast kitajskih kadetov je sprejetih v našo armado, da ae tako izobrazijo v modernem vojaškem poklica. Cesar je dovolil, da s'aejo no- siti vsi znake tistih čet, katerim so pri- deljeni. Eot posebni znak pa dobe maj- hnega kitajskega zmaja iz kovine, ki ga bodo nosili na čepicah. Gospodar umoril in oropal svojo deklo. — V Lambrechthau8nu na Sol- nograškem je neka kmetska dekla zadela v loteriji 1400 kron. Na potu domov jo je v gozdu napadel njen gospodar, pre- rezal ji vrat ter ji vzel denar. Izdal ga je nož, ki ga je oroznik našel poleg umorjene. Lakota na Japonskom. — „Daily Telegraph" poroča in Tokija od 16. \. m.: Uradne poizvedbe potrjajejo v popolnem obsegu resna poročila o lakoti na Ja- poaskem in 0 popolnoma slabi letni na aeveru države. 958.875 oseb se nahaja v najskrajneji bedi. Plača francoHkega prodüedntka. Predsednik francoake republike dobiva 1.200.000 srankov place na leto, 700.000 pa za reprezentacije in potne stroäke. Skrb vsake gospo- dinjc je posvečena družinski blaginji! Kathreinerjeva Kneippova " sladna kava je po Kathreinerjevem načinu svo- jega proizvajanja okusna, zdravju v prospch in poceni, ima torej neprecen- I'ive prednosti za vsako gospodinjstvo! Poudarjajte pri nakupovanju izrečno ime Kathreincr in zahte- vajte le izvirne zavoje z varst- ^ t veno znamko župnik Kneipp. ^j Kdor hoče kupiti zavojček za 6 vinarjev, naj zahteva izkljueno tf\J -L -L VyJYLxXiN "OVsmodeičnipapir. Tržne cene. l Ža 100 kg. 1 Kava: Ceylon . . . K 294-— do 300 — „ Portorico . . „ 260-— „ 280 — „ Santos . . . „ 210— „ 230 — Slakdor.....„ 76— „ 80 — Otrobi debele . . „ 12— „ 14 — , drobne . . „ 12— „ 13 — Petrolij v sodu . . „ 4-2-— „ 43'— ; „ zaboju . „ 13— „ 13 60 , M o k a ogerska: št. 0 K 3040 St. 1 K 29 20 St. 2 K 28 — „ 3 „ 27 20, „ 4 „ ?6 40 „ 5 ,. 25 20 St. 6 K 23 20. i | Ivan Kravos ; priporoča svojo sedlarsko delavnico v Gorici na Kornju st. II. # M% V mizar in v lesni trgovec v P oipri, na oiln novep železniškeia losta (na cesti, ki peljeproti GradiŠki) ter podružnica za Mil mostom pri Pejii Trgiije tudi i. opeko, ima ve- liko zalogo vsakovrwtnega trde- ga in mekhega lesa domačega in tujega, veliko zalogo pohišt- va, vinHkihpoHod, Htiwkalnic itd. Mladenie, Slovenec, v 16. leto, sin dobrih starišev, vešč italijanščine, ki jo že bil očenec v trgovini jestvin z dobrim spričevalom, • želi vstopiti v službo v Gorici. Naslov : ; „Prlden dečko" St. 20-20- 20, Misleče-Divaca. Ivan Bednarik priporoca svojo knjitjoveznico v Gorici ulica Vetturini St. 3. Peter Skerbic Gorica Riva Corno h. St. 13, priporoca svojo zalogo pi- va iz prve slov. pivovarne 6. fluer i' dedičev v Ljubljani. Pivo je tako, da mu ni vsako enako. ^elodec ozdravi, otožnost odvzame, zdravega, veselega pivca nar'di. „Centralna posojilnica" registrofJana zadruga fl Gorici, ulica Vetturini hiš. štev. 9. Posojuje svojim članoni od 1. novembra 1905 dalje : Na mesečna od- plačila v petih letih. in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. aprila 1905 dalje : na menico po 5'|20J0, na vknjižbo pa po 5°|0 z W upravnega prispevka za vaacega pol leta. Obrestna mera za hranilne vloge ostane nespremenjena. i—' Pozor! — Podpisani priporočam čč. duhovščini in si. občinstvu v mestu in na dezeli svojo ppodajnlno kolonijalnega blaga. V zalogi imam kavo vseh vrst, različne moke iz Johmanovega in Maj- dičevega mlina, dalje imam ra- zlične pijače kakor francoski konjak, pristni kranjski brino- vec, domači tropinovec, izvr- sten rum, marsalo, malaga, istrijanski refošk, kavo in vži- gallce družbe sv. C. in M., 1e- stenine ^.nideršič & Valenčič ltd. Več vrst olja. — Pošilja se po pošti najmanj 5 kg. — Josip Kutin v Gorici. . Semoniška ulica 1 I V najem se odda v Via Duomo nasproti stolnici" i ppodajolnica v pritličju in stanovanje v III. nadströpju po jako nizki ceni. , Natančneje se izve pri stolnem i zupniku. flnton Ivanv Pečenfto : Gorica ! priporoca svojo veliko zalogo pristnih ! belih in criiih via iz lastnih in drugih | priznanih vinogradov; plzer^jskega piva \ >prazdroj« iz sloveöe öeäke »Mosöanske pi- ; vovarne«, in domačega žgai\ja I. vrste v ] stcklcnicah, kojega pristnost se jamöi. ; Zaloga ledu kateroga se oddaja le na • debelo po 50 kg naprej j Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 1 naprej. Cene zmerne. Postrežba poš- te^a in točna. m m m m m m Anton Kustrin, trgovec v Gorici Gosposkaulicašt.25 priporoč.i častiti duhovščini in siav- nemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfči, istrsko in dalmatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob Vs kilainod enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičc- vega mlina iz Krarfja in iz Joch- mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Gorica, via Teatro ZO. Glediščna ulica. Viktor Tofibli velika zaloga oljkinega olja iz najugodnejših krajev. Jedilno 32 kr. liter, fino 36 kr., fineje 40 kr., bolje 44 kr., dalmatinsko 48 kr., istrijansko 56 kr., Corfu 56 kr., Bari 60 kr., Lucca 70 kr, Nizza 80 kr., Najfinejše 1 gld. liter. Priporoč» se preč. dukovščini in slav. cerkvenim oftkrbništvom. Gorica.via SeminsrioiO. ^ Semeniška ulica. ^ ^^^ "^^ -^^- ^i^ "^^ -^^ ^^ "^^ *^^ ^^^ ]. [pistofoletti lekarnar v Gorici na Travniku, 1 tpshino stokfi-1 žeUojetpnDDlje SredstOo proti r ppsni bolBzniin > telesni siabosti ) Steklenica teea olia nravno rmene barve K 140, belo K 2'— I Trskino železnato jetrno olje Ralia tuga olja jc sosebno priporoč- ljiva otrokom in dcčkom, ki so nervozni in nežnc naravi. Trskino jetrno olje z žel. jodecem. S tem oljem ozdravijo v kralkem času in z gotovostjo vsc kostne bolezni, žlezni otoki, golše, malokrvnost itd. ii^l. Cena eni steklenici je 1 K 40 vin. Opomba. Olje, katerega naroCam direktno iz Norvegije, prc- išče se vedno v mojem k