TRST, petek 2. avgusta 1957 Leto XIII . Št. 183 (3718) PRIHUDSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 94-638, 93.808, 37.338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI it. *, II. nat!. — TELEFON »MM IN 94-831 — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2* — Tel. SL 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico 1-II„ Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm viiine v Širini l stolpca: trgovski 80, finančno-upravn! 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. - FLRJ. Izvod iO, mesečno 21 d n. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba biovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21.928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB - 1 - Z - 375 - izdaia Založništvo tržaškega tiska D. zuz - r.> Zoli za odložitev debate o agrarnih pogodbah? Poslanska zbornica je odobrila zakon o pokojninah za neposredne obdelovalce Danes se bodo pri predsedniku zbornice zopet zbrali predstavniki poslanskih skupin, da odločijo, ali naj prenesejo na jesen debato o Colombovem zakonu (Od našega dopisnika) RIM, — Poslanska zbornica se je danes na obeh sejah, dopoldanski in popoldanski, ukvarjala z zakonom o pokojninah za neposredne obdelovalce. Predlogi za popravke, ki so jih predlagali levičarski poslanci so bili odbiti. Ob koncu razprave je podpredsednik zbornice, republikanec Macrelli, izrekel zahvalne besede na račun predsednika zbornice Leone j a, ki je omogočil, da je bil zakon velikega socialnega pomena tako hitro odobren. Leone je odgovoril, da gre zahvala vsem poslanskim skupinam in vladi, kajti samo s skupno akcijo je bilo mogoče zaključiti pretres zakona. Zakon v tem trenutku si-®er še ni bil odobren, toda o izidu glasovanja ni moglo biti nikakega dvoma. Vsi, ki so dali glasovalne izjave ~ Minasi (PSI), Macrelli (PRI), Roberti (MSI),Miceli (KPI), Buciarelli Ekucci (KD) ia Bardanzellu (PNM) — so najavili, da bodo glasovali za zakon. Pri tajnem glasovanju je glasovalo za zakon 427 poslancev, proti pa samo 16. Zakon določa tudi, da imajo vsi poljedelski delavci pravico do 13. plače. Poslanec Berloffa pa je predložil zakonski načrt za obvezno zavarovanje lastnikov ntanjših podjetij, ki ta podjetja vodijo s pomočjo družinskih članov, kakor tudi krošnjarjev. Razprava o agrarnih pogodbah tako danes ni prišla na vrsto. Na razpolago sta še dva dneva in sedaj se mora odlo-®Ri, ali naj se jutri in pojutrišnjem razprava zaključi ali nadaljuje. Zaključiti se v teh dveh dneh pravzaprav ne mo- SHUHiKiKtiinmniHHuummiMiMinMMMUii Letalsko poveljstvo ZDA in Kanade ,p®TAWA. 1. — Skupno ame-tisko-kanadsko poročilo, ki je ,, objavljeno v Qttawi, jav-*)a, da sta obe državi sklenili Vzpostaviti skupno letalsko poveljstvo v Colorado Springsu. “°veljstVo bo »koordiniralo Zračne obrambne načrte v primerih nujnosti« in bo podrejen® načelnikoma glavnih šta-V°v obeh držav. V poročilu le rečeno, da se s tem sklepom »razteza politika vzajemne varnosti atlantskega pakta •bdi na zračno obrambo severnoameriškega odseka«. «»------- Cuenlaj povabljen v Egipt Kairo, i. — Kot poroča 'Siptovski tisk, je predsednik egiptovske republike Naser Povabil ministrskega predsed-">ka LR Kitajske Cuenlaja, "aJ obišče Egipt. Cuenlaj je »bilo sprejel in ga v Egip-“. Pričakujejo ob koncu 1957 «1 v začetku 1958. Današnji egiptovski tisk tu-jv. sporoča, da je SZ odstopila Egiptu 21 ladij. ,/h1dio Kairo javlja, da je dodel Halek Hasuna, general- tajnik Arabske lige, imel .ones popoldne razgovor z veleposlanikom ZDA v Kairu »Vmondorn iftrom. Na kon-“ razgovora je Hasuna izja-o, egiptovskemu radiu, da j* z ameriškim veleposlanikom ^ razpravljal o številnih pP.rašanjih, ki se nanašajo na vil* nji vzhod, med temi se-*da tudi o vprašanju Oma- re, lahiko se samo obdelajo važnejši členi, drugo pa se prepusti komisiji, ali se pa sploh vsa diskusija preloži na jesen. Predsednik Leone jo sklical za jutri predstavnike poslanskih skupin na posvetovanje. Večinska stranka se spet nahaja v neugodnih vodah. Pokazalo se je, da v debati o agrarnih pogodbah nikakor ne more obvladati položaja, ko niti ne more računati, da bi desnica vedno potegnila z njo, kadar bi ji bilo tako prav. KD se je n. pr. že odrekla stalnemu upravičenemu razlogu in sedaj zagovarja ciklični upravičeni razlog: pogodba se lahko odpove v določenih periodičnih obdobjih. Toda še včeraj je predstavnik misinov izjavil, da njegova stranka ne nasprotuje stalnemu upravičenemu razlogu. Nastaja torej za KD nevarnost, da v tem vprašanju potegne desnica z levico in večinska stranka — ter z njo vlada — bi ostala v manjšini. Demokristjani bi torej zelo radi videli, da bi se neprijetna razprava kar prekinila in odložila vendar tega ne marajo sami predlagati. Zdi se jim najbolje, da bi tak predlog postavil predsednik Leone, ki je pravzaprav že pred dnevi predlagal, da bi se delo poslanske zbornice v soboto zaključilo. Leone bo stavil predlog za odložitev diskusije o Colombovem zakonu na jutrišnjem sestanku s predstavniki poslanskih skupin. Ce bo njegov predlog naletel na ugoden sprejem, tedaj bi ga ponovil tudi v zbornici. Tega pa ne bo storil, če bo videl, da se posamezne poslanske skupine njegovemu predlogu upirajo; in to se bo zelo verjetno zgodilo. Mogoče bo potem tak predlog stavila desnica, kar pa bo za KD manj prijetno, ker se bo zdelo, da ie KD odvisna od izsiljevanja desnice. Dejstvu, da je včeraj bilo v poslanski zbornici precej poslancev KD odsotnih, se pripisuje politični pomen zaradi precejšnjega nezadovoljstva, ki vlada v katoliški stranki zara di akcije Zolija in vlade. Ce se pa razprava o agrarnih pogodbah odloži, to tudi ne bo okrepilo prestiža sedanje vlade, potem ko je zantevala, naj se takoj razpravlja o Colombovem zakonu. Nekateri trdi jo. da je imelo Zolijevo insi-stiranje bolj simboličen pomen in sedaj je baje sam predsednik vlade pripravljen zagovarjati odložitev razprave, na posestvu že skoraj celi ge- Do tega sta ga pripravila, kot se govori, Fanfani in Piccioni med razgovorom, ki je sledil številnim stikom in posvetovanjem med predstavniki skupin centra in desnice. Zdi se, da so sedaj odložitvi razprave naklonjene vse skupine razen socialistov, komunistov in republikancev. Z desnico bi potegnili tudi socialdemokrati, ki so sedaj, ko se bliža kongres njihove stranke, vedno bolj zmedeni v položaju, v katerem bi se morali prav zaradi bližine kongresa pokazati, da imajo zelo jasne ideje. Polemika med Pastorejem in komunisti zaradi stalnega upravičenega razloga se nadaljuje. Danes je Pastore izjavil, da je cikličnost upravičenega razloga, ki jo je on predlagal, tako dolga — 15 let za spolovinarje in 18 let za kmete — da zagotavlja obstoj neraciji. Na koncu tega dolgega obdobja pa so vse možnosti za izboljšave, je dostavil voditelj CISL. Ne bi bilo razumljivo, zakaj se ne bi take izboljšave lahko predlagale že kar takoj, če ne bi Pastore sam dostavil, da v senatu ne obstaja večina, ki bi lahko dala stalnemu upravičenemu razlogu veljavnost. Jasno pa je, da je samo od KD odvisno, ali v senatu tako večina obstaja ali ne- A. P. «»------- Poskus v Nevadi zopet odložen LAS VEGAS, 1. — Ameriški atomski poskus, ki bi moral biti izvršen danes, je bil vnovič odložen zaradi neugodnih atmosferskih razmer. Pred podpisom sporazuma med Italijo in FLRJ RIM, 1. — Iz gospodarskih krogov se je izvedelo, da so baje zaključena pogajanja za sklenitev novega trgovinskega in plačilnega sporazuma med Jugoslavijo in Italijo. Obe delegaciji sta sprejeli plačilni sistem z »multilateralno liro«. Delegaciji sta se baje tudi sporazumeli glede likvidacije pasivnega salda za Jugoslavijo v sedanjem kli-ringu- Podpis novega sporazuma in dodatnih protokolov je predviden pred koncem tedna. «»------- Še druge države priznale Tunizijo RIM, 1. — Iz pooblaščenega vira se je izvedelo, da je italijanska vlada uradno priznala ustavno spremembo v Tuniziji. V Londonu so uradno sporočili, da je tudi Velika Britanija priznala novo tunizijsko republiko. Španski zunanji minister je sporočil tunizijskemu veleposlaniku v Španiji, da je Španija uradno priznala tunizijsko republiko. Po kratkem posvetovanju Dullesa s Pineaujem Ce se bodo zmenili že dopoldne bo nov načrt predložen še danes Načrt naj bi vseboval zračno inšpekcijo nad ZSSR, ZDA in Kanado ali pa saino nad Arktiko in nad področjem od Anglije do Urala - Pineau je izjavil, da trajajo posvetovanja med zahodnimi vladami že več tednov LONDON, 1. — Iz običajno dobro obveščenih krogov se je danes zvedelo, da bo ameriški delegat Stassen predložil nov zahodni načrt o zračni inšpekciji sovjetskemu delegatu na prihodnjem sestanku razorožitve-nega pododbora. Ta sestanek bo verjetno že jutri ali pa, šele prihodnji teden. Obrazložitev bo trajala pri-1 bližno dva tedna in jo bo . . ~T-. podal Stassen ustno. skl in navadnl- Podrobnosti tega novega predloga še niso znane in verjetno tudi ne bodo, dokler ne bo govoril sam Stassen v pododboru. Kljub temu pa trdi dopisnik APP, da je «iz najboljših virov« o vsebini načrta zvedel naslednje: Zahodne sile odklanjajo sovjetski predlog za »enostavno in čisto« prekinitev jedrskih poskusov, ker smatrajo, da mora ta predlog postati sestavni del delnega sporazuma o razorožitvi — jedr- lllllll III lili IIIIIIIIIIHMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIII Ulili IIIHIIKIHDIHIIlMIIIIHIIIIIIIUIIIIIINIItlllTlIlllllllllIMMfVHMINIfllllBMNm Mi IIIIIIHIIIIHMIII Iti lllllllll II tllll Ml IMIIItinilllllUtlllllllllllllllll Boji uporniških plemen v Omanu se nadaljujejo Prva zmaga nad sultanovimi vojaki RAF je bombardiral Bakhio in Nizvo Uporniki zanikajo vest o predaji Izkija - Poziv imana Galeba Ben Alija afriško-azijskim državam konference v Bandungu, naj protestirajo proti britanskemu napadu BAHREIN, 1. — Poveljstvo RAF je uradno sporočilo, da so reakcijski lovci «Venom« tudi danes napadali uporniško področje in »hudo poškodovali vzhodno od Nizve oporišče Bakhla. Manjša skupina letal pa je napadla Nizvo, glavno mesto upornikov. Mohamed El Harti, predstavnik uporniškega imana Galeba Ben Alija, je danes zanikal vest, da so se uporniki iz oporišča Izki vdali. cRavno nasprotno, je dejal El Harti, Ben Alijeve enote so si včeraj priborile zmago nad enotami maskatskega sultana, ki jim poveljujejo Angleži. Pobile so 55 sultanovih vojakov in 1 angleškega častnika ter zaplenile 7 motornih vozil natovorjenih s strelivom.« Zastopnik imana je poudaril, da bodo uporniki zmagali kljub podpori, ki jo nudi sultanu Velika Britanija. Dejal je dalje, da je iman pripravljen sprejeti arabsko pomoč od zunaj v primeru, če bi Angleži nadaljevali s podpiranjem sul- nujno poslanico, v kateri ga prosi, naj poskrbi, da, bodo vse vlade afriško - azijskih držav, članic konference v Bandungu, protestirale proti Veliki Britaniji, da preneha z napadom proti ljudstvu Omana. Zastopnik imana je dejal, da bo o tem obvestil predstavnike teh držav v Kairu. Končno je izjavil, da so uporniki ujeli sultanovega brata Tarika Ben Tajmura med že omenjenim spopadom. To vest je popoldne zanikal predstavnik Foreign Officea, ki je dejal, da je bil sultanov brat še včeraj v Maskati in Se pogovarjal z angleškimi novinarji, ki so se udeležili tiskovne konference na zunanjem ha >» Alžirije. Britanski parlament fri mesece na počitnicah .London, i. — poslanska orni« je odobrila predlog lade za parlamentarne počit-inCeč se PNčno jutri zvečer bra trajale do 29. okto- , ^odja laburistične stranke tahteval, da se parlament Pet skliče, če bi se položaj «al redrUem vzhodu poslab- Svicarski predsednik 1& žensko volilno pravico BERN, 1. — Predsednik švi-St« • konfederacije Hans im i 1* v g°voru> ki ga je - e* danes v Bernu, pozval amezne kantone konfederalni naj priznajo tudi žen-an» volilno pravico. «»------ ^etNATO bo razpravljal danes o razorožitvi London, 1. — Atlantski V se, bo sestal jutri zjutraj izjavil, da je prejel od imana Zahodnonemško-so vjetski odnosi Moskovska pogajanja se bodo nadaljevala Izjava zunanjega ministra Von Brentana ta?a- , , - , .. i ministrstvu sultana. Med žur- Imanov predstavnik je dalje nalist] je b!ln 6 An,eleiev ir 1 KIEL, 1. — Zunanji mini-1 ster zahodnonemške vlade von Brentano je izjavil novinarjem, da se bodo pogajanja v Moskvi nadaljevala in da se bo Rolf Lahr, načelnik nemške delegacije, vrnil prihodnji četrtek v Moskvo. Von Brentano je povedal, da nikakor ni bil premeščen zaradi nekaterih resnih težav med pogajanji in da je prepričan, da bo moral Lahr še večkrat priti iz Moskve v Bonn na poročanje. Končno je zunanji minister poudaril, da se ne more govoriti o prekinitvi pogajanj, ker bo Lahr prejel nova navodila. Izjavo von Brentana pa tolmačijo tako, da je hotel zanikati pesimistične napovedi svetovnega časopisja, ki je pisalo o odložitvi moskovskih pogajanj, nekateri pa celo o razbitju. Vendar pa Adenauerjev zunanji minister ni hotel govoriti o podrobnostih razgovorov, temveč je le omenil, da sta se obe delegaciji spo, razumeli, da ne bosta objavljali nobenega poročila. Dejal sto nijo^ n a " « r a z u mn i podlag.Ir I tanškega veleposlaništva v Da- Sam Rolf Lahr je prispel | z letalom v Hamburg, nato pa je odpotoval z avtom v zahodnonemške vlade je, naj bi se vrnitev izvršila postopoma in šele po novem referendumu. Sovjetska vlada, naj bi torej pristala le na to načelo. Posojilo SZ Siriji samo za nabavo orožja BEIRUT, 1. — Posojilo, ki ga je baje sovjetska viada priznala Siriji, (400 milijonov 3irskih lir), naj bi bilo namenjeno samo plačilu sovjetskega in češkoslovaškega orožja, katerega je Sirija nabavila za 700 do 800 milijonov sirskih lir. Politični opazovalci so mnenja, da je šla Sirija, ki je vedno odklanjala posojila iz inc-zemstva, na pot, ki jo bo prej ali slej primorala, da odstopi od pozitivne nevtralnosti, katere se je doslej, kot je trdila, držala. Sirski vojaški tožilec polkovnik Janah je izjavil, da se je neki bivši uradnik bri- nalisti je bilo 6 Angležev in 1 Amerikanec, ki so leteli 600 km skozi puščavo iz britanske letalske vojaške baze v Sarjahu. Sele po enotedenskem čakanju jim je sultan dovolil vstop v Oman. V Bahrein je prispel danes Geoffrey Bourne, poveljnik kopenskih angleških sil na Srednjem vzhodu. Sestal se je z angleškim političnim rezidentom Bernardom Burrow-som, nato pa je odletel v Sarjah. Angleži zanikajo, da bo Bourne prevzel v Bahrei-nu poveljstvo angleških sil, ki napadajo upornike. Angleži so tudi izjavili, da so nekateri dostojanstveniki v Izkiju, ki se je baje vdal sultanu, izjavili svojo zvestobo sultanu. «»----------------- Dvajsetletnica KPH »Por: Jen Pari zu. Razpravljal bo o azumu, ki je bil dose-hted štirimi zahodnimi dc-L^ijami na razorožitveni Kerenci v Londonu. j^ASHINGTON, 1. — Držav-j 'ajnik za obrambo Char-a Wilson je danes sporočil, n,.,bodo konec leta ZDA u-y.j bile iz Japonske 25.000 dal? kopenskih enot, na-15.000 do avgusta Kiel, kjer se je sestal s von Brentanom, ki je na predvolilnem potovanju po Schles-wig - Hollsteinu. Von Brentano se bo ponovno sestal z Lahrom prihodnjo nedeljo v Bonnu. Lahr bo poročal tudi osebno Adenauerju. Jz Moskve poročajo, da je zahodnonemški veleposlanik Haas pokazal zahodnim novinarjem »nekaj tisoč dosjejev«, ki vsebujejo pisma in dokumente o Nemcih, ki se baje nahajajo v ZSSR in ki bi se hoteli vrniti, pri čemer gre predvsem za civiliste, ker vojnih ujetnikov j« malo. Teza delovanju na račun britanskega veleposlaništva v Beirutu Zbrane informacije je dostavljal kapetanu Williamsu. šefu trgovinskega oddelka britanskega veleposlaništva stanovitve KP Hrvaške. Od- zbornici sporočil, da je uka-igrala je veliko vlogo v najtežjih časih za Jugoslavijo, v času fašizma in okupacije v borbi proti številnim sovraž zal preiskavo glede izjav Hea-leya. Predsednik zbornice pa je dejal, da bo jutri o tej debata' , , ., I da bodo področje razširili, ta Nek! predstavnik družbe ko da bi zajemJafo Arktiko ir Zahodni delegati so povedali svoje mnenje o obveznosti strogega nadzorstva in o nujni potrebi, da se začasna prekinitev poskusov za okrog 10 mesecev — in ne za dve ali tri leta, kot predlaga vlada ZSSR — poveže s prenehanjem izdelave fizijskih tvarin v vojaške namene in z začetkom pretvarjanja v produkcijo za miroljubne na- mene. K0 je šlo za določitev za- hodnega stališča o vprašanju inšpekcijskih področij, so se obrnili na NATO, ker je prav ta točka še posebno zanimala člane atlantskega pakta. In prav v tej točki je prišlo med zahodnimi predstavniki do spora. NATO se je izjavila šele po več tednih proučevanja in to s pridržki zlasti glede možnosti pristanka na evropska inšpekcijska področja. Pridržki so prihajali v prvi vrsti iz Nemčije, pa tudi iz Anglije in Francije. Zdi se, da je prav v tej fazi diskusije imel važno vlogo Adenauer, ki je baje sporočil svoje pomisleke Dullesu, ki seveda nikakor ne želi metati Adenauerju polen pod noge prav ob začetku volilne kampanje v Nemčiji. Po drugi strani pa se je hotel Dulles osebno prepričati, kaj je pravzaprav z evropskimi inšpekcijskimi področji. Zdi se namreč, da je bil Stassen pripravljen predložiti evropsko inšpekcijsko področje, ki bi se razprostiralo od doline reke Rodana do 35. vzporednika, tako da ostane Moskva izven področja inšpekcije. Pozneje pa so sklenil »Vickers - Armstrong« je davi v Londonu izjavil, da so bile podrobnosti vse te zadeve večkrat objavljene. Dejstvo, da je dva meseca pozneje Švica napravila novo naročilo, dokazuje, da ni videla nikjer kake nerednosti. Predstavnik švicarskega veleposlaništva v Londonu pa je izjavil, da nima kaj komentirati. V Švici je bila že decembra 1956 zaradi govoric o nerednostih pri nabavi 100 tankov «Centurion» preiskava. Končno je v preteklem juniju «Vickers - Armstrong« sporočila, da je Švica pri njej naročila nadaljnjih 100 tankov »Centurion« ter 10 okiopnih vozil. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 1. — Na Hrvaškem so danes slovesno proslavili 20. obletnico ustanovitve Komunistične partije Hrvaške. V Zagrebu je bila slovesna seja CK Zveze komunistov Hrvaške, katere so se udeležili s strani CK Zveze komunistov Jugoslavije Ivan Gošnjak in Djuro Salaj. O pomenu ustanovitve KP Hrvaške je govoril član Izvršilnega odbora CK Zveze komunistov Hrvaške Mile Počuča. Počuča je med drugim poudaril, da je ustanovitev in utrditev partije na Hrvaškem neločljivo povezana z imenom predsednika republike Tita, ki je Komunistično partijo Jugoslavije in Komunistično partijo Hrvaške usmeril na naloge, ki so zagotovile zgodovinske zmage. Ob 20. ubletnici ustanovitve Komunistične partije Hrvaške je generalni tajnik Zveze komunistov Jugoslavije Josip Broz Tito poslal centralnemu komiteju Zveze komunistov Hrvaške čestitke v katerih izraža priznanje komunistov Hrvaške in prepričanje, da bodo tudi v bodočnosti varovali enotnost Zveze komunistov. «V času, ko je bila ustanovljena partija, ugotavlja Tito, je imela za seboj sedemnajstletno težko revolucionarno delo in borbe. Borila se je na eni strani proti veliko-srbskemu hegemonizmu in monarhistični diktaturi, na drugi strani pa proti velikohrvaški demagogiji. Hrvatski komunisti, ki so stali na čelu delavskega raž* reda v borbi proti okrutni eksploataciji in preganjanju delavcev, so častno izvršili svojo nikom, vštevši tudi domače kvizlinge Paveliča in druge«. Tito je še poudaril, da so komunisti Hrvaške skupno s komunisti ostalih republik v najtežjih časih stali na braniku neodvisnosti svoje države in njenega socialističnega razvoja. Na koncu poziva Tito komuniste Hrvaške, da »obvarujejo svoje čiste in trdne vrste da bi se tudi v bodoče laže zoperstavljali raznim bur-jam in valovom, ki butajo v nas in prinašajo včasih razno nečistočo«. Afera v Londonu zaradi dobave tankov Švici LONDON, 1. — Laburističn. poslanec Dennis Healey je včeraj obtožil neko britansko družbo, da se je poslužila korupcije pri švicarskem vojaškem atašeju v Londonu, da je tako dosegla dobavo tankov Švici. Pred dvema letoma je namreč skupina «Vickers-Arm-strong« prejela od švicarske vlade naročilo za 100 tankov tipa »Centurion«, potem ko je najprej korumpirala švicarskega vojaškega atašeja v Londonu s tem, da je njegovega brata imenovala za svojega predstavnika v Švici ter mu zagotovila odstotek vrednosti pri pogodbah za nabavo tankov «Centurion». Pogodbe je odobril švicarski parlament. Družba je še toliko bolj graje vredna, ker so delale tanke »Centurion« vojaške tovarne za 20 do 30 odstotkov ceneje kot jih je delala «Vic-kers - Armstrong«. Pri vsej stvari je družba imela 30 odstotkov čistega dobička. Hea-ley je zahteval od vlade izjavo, ki naj spravi vso zadevo na jasno. Podpiral ga je pri tem tudi bivši vojni minister laburistične vlade John Strachey. Ministrski predsednik Mac Millan je danes v poslanski lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Ul področje, ki bi vključevalo Veliko Britanijo in se razprostiralo vse do Urala, t. j. vse tisto, kar se navadno imenuje »gornji del« Sovjetske zveze. Zahodne sile so vsekakor sporazumne, da bodo obnovile predlog predsednika Eisenho-werja v Ženevi od julija 1955, t. j. zračno inšpekcijo nad vsem ozemljem ZSSR in ZDA Kot je znano, je SZ takrat predlog odklonila s protipred-logom, naj se področje inšpekcije omeji na Arktiko. Po Dul-lesovih razgovorih v Londonu so zahodni predlog natančneie določili upoštevajoč pripombe nekaterih držav, zlasti pa Nemčije. Glede sporov med zahodnimi delegati pa pravijo, da je šlo bolj za postopek kot pa za bistvo. Razlike so zadevale vprašanja kot n. pr. atomsko nadzorstvo, medtem ko glede inšpekcijskih področij baje nesoglasij ni bilo oziroma so bila povečini odstranjena. Govori se, da bo morda celo sam Dulles osebno jutri popoldne predložil nov zahodni načrt na seji pododbora. To pa se lahko zgodi samo v primeru, če se bodo zahodni zastopniki do jutri popoldne sporazumeli. Vsekakor bodo zahodni strokovnjaki z vojaškimi svetovalci, delali danes ves večer in jutri dopoldne, da bi sestavili besedilo, ki ga bodo predložili na sestanku ob 12.30 uri. Kot je bilo včeraj najavljeno, se je današnjih razgovorov z Dullesom udeležil tudi francoski zunanji minister Pineau. 2e pred odhodom iz Pariza je dejal, da nov zahodni načrt ne bo predložen jutri, temveč »prihodnjič«. Takoj po prihodu v London je odšel v francosko veleposlaništvo, in se ni mogel udeležiti prve seje zahodnih predstavnikov z Dullesom, ki se je začela ob 11. v prostorih Foreign Officea in se zaključila ob 12.20. Z Dullesom se je sestal šele ob 13.30 pri kosilu. Udeležil se je nato z njim tudi popoldanskega sestanka z ostalimi zahodnimi delegati in se že kmalu po 20. uri vrnil v Pariz. Ob odhodu je izjavil, da* je «obrazložil stališče svoje vlade glede razorožitve«, pri čemer je pouda, ril, da »hoče Francija doseči splošen in popoln sporazum o nadzorovani razorožitvi« in da se «ne bo zadovoljila s propagandno operacijo«. «Zato smo pristali na proučevanje možnosti delnega sporazuma, ki pa ne sme povečati razlik med oborožitvijo raznih držav na škodo varnosti ene ali več izmed njih. Skupni predlogi se morajo torej urediti in podrobno proučiti. Prav to je bilo predmet naših sklepov in razpravljanja, ki med zavezniki traja že več tednov. S tega stališča smo zlasti proučevali vprašanje področij za letalsko inšpekcijo, zlasti pa inšpekcij nad Evropo ter vprašanje naprav za nadzorstvo. Upamo, da bodo zahodni konkretni predlogi, ki jih bomo v kratkem predložili pododboru, naleteli na sovjetsko razumevanje. Tako bomo storili korak naprej na poti k razorožitvi, ki je smoter, ki ga želijo doseči vsi narodi. Iz Pariza pa poročajo, da ce je iz zanesljivih virov izvede iiiiitiiniliiiiiiiiiilliliHiiiiiiitiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiHiniiiiHliiilliiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinitiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiniiiiiii, in, um,n,„,|,m, Težak finančni položaj Francije Gaillard zahteva 600 milijard prihranka Povečana aktivnost alžirskih upornikov V francoski vladi nasprotuje finančnemu ministru zlasti minister za socialne zadeve, katerega resor troši 3000 milijard frankov ■ Eksplozija pred poslopjem central nega komisariata v Alžiru PARIZ, 1. — Danes se je sestala francoska vlada ter nadaljevala pretres gospodarskega načrta, ki ga je sestavil finančni minister Gaillard. Namen današnje seje je bil odstraniti še nekatera nesoglasja glede nekaterih točk predloga, ki ga je sicer vlada že skoraj v celoti odobrila. Finančni minister pa je že večkrat zagrozil z odstavko, če ne bi bil sprejet celoten načrt. Današnja debata med ministri je bila pogosto zelo živahna in na nasprotnih stališčih sta se pogostoma nahaja- SANTIAGO, (Cile), 71. Minister za zdravstvo je obia-vii, da se epidemija influence ki ’ je zajela večja mesta v Cilu. hitro širi, tako da so doslej zabeležili že 300.000 primerov. Sole in tudi mno-e trgovine so morali zapreti zaradi visokega odstotka obolelih. Obstaja nevarnost, da bodo morale v kratkem tako na- ! dolžnost. Dogodki so pokazali rediti tudi nekatere banke, i upravičenost in pravilnost u- Predsednik Kube ukinil ustavo Povod je bila splošna stavka v Santiagu, kjer ima voditelj upornikov Fidel Castro največ pristašev HAVANA. 1. — Vlada repu-lbike Kube je preklicala veljavnost ustavnih jamstev. Predsednik republike gen. F. Batista y Zaldivar je nato podpisal odlok o preklicu, ki je taikoj stopil v veljavo. Do vladnega sklepa je prišlo zaradi splošne stavke v Santiagu, kjer vodja upornikov Fidel Castro ima največ pristašev. Kot poroča dopisnik »United Press« je bil dekret objav, ljen takoj po objavi članka, v katerem je minister Ramoti Vasconcelos ostro napadel a-meriškega veleposlanika Earia Smitha v časopisu »Alerta«. Minister obtožuje veleposlanika, da je v svojem včerajšnjem govoru v Santiagu izrazil svoje mnenje o notranjin zadevah Kube in da so bili Tudi mladinsko gibanje predsednika Batiste se je izjavilo proti Smithu. V Santiagu je namreč prišlo do demonstracij, ki so jih priredile črnooblečene žene ob Smithovem prihodu v mesto. Med demonstracijami so vzklikale «Svoboda, svoboda«. Policija je baje začela streljati in 30 žena aretirala. Nato je Smith interveniral, naj jih izpustijo in takoj nato izjavil novinarjem, da obžaluje, da je njegova navzočnost povzročila demonstracije. Omenjeni mladinci pa v svoji izjavi poudarjajo, da je bi lo v zaporih ZDA že več u porov in da se dogajajo rasni spopadi. Kljub temu pa Smith ni nikoli govoril o teh deli katnih vprašanjih, ki bre dvoma zadevajo svobodo in njegove trditve brez takta. I pravico človeka. la zlasti Albert Gazier, minister za socialne zadeve, ter finančni minister. Ministrstvo za socialne zadeve porablja sedaj 3000 milijard. Danes popoldne je prišlo do sporazuma za proračun 1958 v glavnih obrisih in za zmanjšanje stroškov, ki ga zahteva finančni minister Gaillard. Kot je znano, hoče Gaillard prihraniti 600 milijard in za 550 milijard so se že sporazumeli. Predsednik Bourges - Maunou-ry je izjavil, da vlada pristaja na prihranitev omenjenih 600 milijard, le da je treba sedaj najti še manjkajočih 50 milijard. Nekatere odločitve v okviru štednje so zelo hude n bodo na nekaterih področjih ustavile vsako dejavnost- Ne bi bilo težko dobiti milijarde, ki jih zahteva Gaillard: ustaviti bi bilo treba vojno v Alžiriji, ki stane Francijo dve milijardi dnevno. Toda vlada hoče prav za to vojno dobiti potrebne milijarde. Predsednik republike bo jutri odpotoval v svojo poletno rezidenco. Menijo, da bo vlada sklicana še v avgustu. Grof Coudenhove - Kalergi, predsednik vseevropske zveze, katere sedež je v Švici, je predložil francoski, maroški in tunizijski vladi spomenico, ki predlaga povezavo Maroka, Tunizije in Alžirije v nek sistem evropskih držav. Coudenhove - Kalergi oslanja svoj predlog na dejstvo, da so te tri severnoafriške države pred izbiro, da postanejo evropske ali protievropske države. Od te odločitve pa je odvisna bodočnost Evrope, Sahare in Evrafrike. Danes opoldne se je neka eksplozivna naprava razpočila pred poslopjem centralnega komisariata v Alžiru. Pri tem sta bila neki vojak ’n policijski agent ranjena- Zdi »e, da je bila priprava nameščena v torbi nekega motornega kolesa, ki ga je razneslo. Uradna poročila govore o močnih spopadih v pokrajini okrog Orana. Poročila govore tud: o atentatih in aretacijah. Številni trgovci v Alžiru so prejeli letak podpisan po narodnoosvobodilni fronti. Letak grozi z. represalijami ter opozarja, da bo za vsako u-smrtitev kakega alžirskega u-pornika razdejana kaka francoska četrt mesta. Ugotoviti je mogoče, da se ■ie uporniška dejavnost v Alžiriji na raznih področjih in v iazličnih oblikah v zadnjem času znatno povečala. Zelo naivno je torej mišljenje tistih krogov, ki so računali, da bi se alžirsko vprašanje se pred zasedanjem glavne skupščine «rešilo« s tem. da bi francoska vojska do začetka zasedanja skupščine že za trla upor. Kulturni odnosi med FLRJ in Kitajsko BEOGRAD, 1. — Sinoči je prispela v Beograd skupina 25 članov kitajskega lutkovnega gledališča. Skupina kitajskih umetnikov bo gostovala u Jugoslaviji v okviru programa kulturnega sodelovanja, ki je bil nedavno določen s podpisom kulturne konvencije v Pekingu. V okviru tega programa bodo odprli sredi avgusta v Beogradu razstavo sodobne kitajske grafike, potem pa razstavo kitajskih otroških igrač. Na jesen bodo gostovali v Jugoslaviji kitajski likovni n-metniki. V oktobru pa bo organiziran teden kitajskega filma. Po drugi strani pa bo ie letos gostovalo na Kitajskem več jugoslovanskih glasbenih umetnikov in gledališki režiser, ki bo kitajskim umetnikom pomagal pri prireditvi Nušičeve komedije eGospa ministrica», Proučujejo tudi možnost gostovanja na Kitajskem jugoslovanskega umetniškeoa i ansambla m opernih solistov, lo, da bodo predlogi, ki jih bodo postavili Sovjetski zvezi zahodni predstavniki nasled- n)i: .... 1. zračne inšpekcije nad vsem sovjetskim, ameriškim in kanadskim ozemljem; 2. če bodo v ZSSR ta predlog odklonili, bodo ZDA predložile inšpekcijo nad področjem Arktika; 3. če bo vlada ZSSR ta predlog sprejela bodo zahodne sile predložile tudi inšpekcijo nad evropskim področjem od Velike Britanije do Urala; 4. glede prekinitve jedrskih poskusov pa bodo zahodne sile ponovile, da prekinitev ne more biii vsaj v začetku ločena od organiziranega nadzorstva prekinitve, pozneje pa od nadzorstva nad ukinitvijo nuklearne proizvodnje. Ob Pineaujevem obisku v Londonu Se je zvedelo, da bo 7. septembra obiskal Washing-ton, kjer se bo sestal z Dullesom. O namenu potovanja Pineau sam ni hotel nič povedati, toda zdi se, da je obisk v zvezi z dogovorom glede potovanja predsednika francoske republike Reneja Co1yja v ZDA, ki bi bil moral že pred dvema mesecema obiskan predsednika ZDA. Še prej bo pa Pineau obiskal Južno Ameriko. Trdi se tudi, da se Pineau v svojih razgovorih n; dotaknil alžirskega in drugih vprašanj, o katerih bo razpravljal z Dullesom v septembru, temveč da je razpravljal samo o razorožitvi. Z Zorunom ni imel Dulles danes nobenega sestanka, kljub temu pa se trdi, da sta se včeraj pri skupnem kosilu sporazumela o nujnosti, da se z razgovori v pododboru nadaljuje v upanju, da se doseže korak naprej glede znižanja oborožitve. Tudi glede poročila razorožitveni komisiji OZN, ki bi ga moral pododbor poslati danes, se vseh pet delegatov strinja, da ga pošljejo v najkrajšem času. Poročilo bo vsebovalo naštevanje dela, ki ga je izvršil pododbor in uradne dokumente, ki so jih delegati na sejah odbora predložili. Razen tega bo poročilo vsebovalo še kratko obvestilo za glavnega tajnika QZN Daga Hammarskjoelda. Ko bo predvidoma čez dva tedna, kolikor je najmanj potrebno za obrazložitev novega zahodnega predloga, sedanje zasedanje končano, bodo delegati poslali na OZN novo poročilo. G Nelson. ® Impero. Zaprto zaradi počitnic. Italia. 16.30; «Na.jlepši dnevi«, AJ-tonella Lualdi, V. De Stca, r-Interlenghi, Emma G ram ati c 3' Moderno. 18.00: «Cena slave«, tj-Ferzetti, E Rossi Drago, M' Bongiorno. Technlcotor. Savona. 16.00: »Trinidad«, Rit’ Hayworth in Glerm Ford. Viale. Zaprto za počitnice. Vttt. Veneto. Zaprto za počitnice' Bclvedere. 16.30; »Svet jih obsoja«, Masslmo. 16.30: »Tajlnstvenl sJ' dist«. Novo cine. 15 30: ((Kraljica Mar- got«, J. Moreau ln Armand® Fraocioli. KINO NA PROSTEM Arlston. 20.30: «Tro»>skl krvnik*' Technlcolor. R. Reagan In ”• Fleming. Armonia. 15., na prostem ob 2|r «Zelezno krilo«, B. Hope, K Hepburn. i Arena dei fiori, 20.15: »Kako * pomagaš« («L'arte di arrangiaf-si«), A. Sordi, F. Cooy. n Garibaldi 20.15: «Guaglione», Rubini, M. Girotti, D. Graj-T, Pica Marconi. Ob 16.30, na proste)” 20.15: »Vozel za vrat«. Techni-rolor. J. Stevvart, J. Dali. Paradlso. 20.15: »Veseli raziskovalci«. C. Webb. Ponziana. 20.15: »Atomsko vohub-sivo«, E. Robinson in G. Raft'. Secolo Sv. Ivan. 20.30: »Igral”'-ca«. Technlcolor. A. Baxter, p Hudson. Skedenj. 20.30: »Zelena leta«. Stadio, 20.30; «Mošeja v puščavi*' Superscope V. Mc Laglen. Vaimaura. 20.30: »Kraljica Ma‘" gol«, J. Moreau, A. Franciolt Rojan. 20.00 In 22.00: »Sedem vest za »edem bratov«. Clnem*" scope. PREDEN GRESTE NA DOPUST se naročite na zPHIMORSKI DNEVNIK« Pošljemo vam ga v kateri koli kraj, tudi v inozemstvo. 15-dnevna naročnina 3 0 0 lir Telefonirajte na številko 17-33* 2. avgusta 1957 OB SEDANJI RAZPRAVI V PARLAMENTU Kmečki delavci dobe pokojnino Starostna meja 65 let ■ Prve pokojnine s prihodnjim letom Včeraj so začeli v parlamentu razpravo o pokojnini kmetov in kmečkih delivcev. Ni bilo lahko doseči, da bi o tem začeli razpravljati že sedaj, šele zadnji trenutek je bilo odločeno, da pride tudi to vprašanje na dnevni red sedanjega parlamentarnega zasedanja. Vprašanje starostnega zavarovanja kmečkih delavcev in neposrednih obdelovalcev zemlje se vleče že več let. Toda vedno se je našel kakršen koli razlog, da so ta zakonski o-snutek odložili. Do sedaj. In če niti do sedaj ne bi do tega prišlo, potem bi težko bilo mogoče rešiti to vprašanje do konca leta, da bi zakon začel veljati že s 1. januarjem. Vsi pa se tudi zavedajo, da bi vsaka odložitev razprave o tem pomenila dati priložnost za kake izpremembe sedanjega besedila, ki bi bilo na škodo prizadetih. Zakonski osnutek je bil v razpravi pred parlamentarno komisijo, kjer so se po živahnih razpravah zedinili za sedanje besedilo. v okviru komisije je precej nevarno za kak nenaden spodrsljaj. Preozek je krog, ki o tein razpravlja. Zasedanja niso javna, oziroma vsaj se javnost ne zanima zanje v taki meri, kot je to mogoče ob parlamentarnih debatah, ko so vedno navzoči tudi novinarji, ki sproti obveščajo javnost. Laze se zasledijo kake mahinacije za kulisami, medtem ko je to v komisiji neprimerno teže, ali pa sploh ni mogoče. Kljub temu pa se je nasprotnikom ureditve zavarovanja kmečkih delavcev le posrečilo, da so nekaj važnih predlogov, ki so bili v korist kmetov, odbili. Predvsem je bila zavrnjena zahteva, da bi se priznala pokojnina vsem, ki na kmetiji delajo, moškim in ženskam, ko dosežejo 60. oziroma 55. leto starosti. Posrečilo se' je sicer odbiti nasprotni predlog, da bi začeli plačevati pokojnino šele čez 15 let, kot so predlagali Bonomi in drugi. Obveljal je predlog, da se bo začela pokojnina izplačevati že 1. januarja prihodnjega leta. Toda zvišana je bila sta- | rostna meja za uživanje pokojnine na 70. leto. Vprašanje starostnega zavarovanja kmečkih delavcev in neposrednih obdelovalcev zemlje je zavze- lo zadnja leta zelo širok razmah. Saj ni niti čudno, ko pa je prizadetih več kot 5 in pol milijona delavcev. Po vsej državi so ti delavci. Lahko rečemo, da je vsa dežela zainteresirana pri tem. Po trditvah predsednika neposrednih obdelovalcev zemlje ni moč obravnavati kmečkih delavcev z enakim meri -lom kot delavce v industriji. To pa iz razloga, ker je kmetijstvo premalo donosno, čeprav živi 41 odst. prebivalcev od dohodkov iz kmetijstva. Kaj kočljiva je tudi zadeva starosti, ko doseže kmečki delavec pravico do pokojnine. Levičarski poslanci so se zavzemali za to, da bi se uveljavilo pri kmečkih zavarovancih prav enako načelo glede tega, kot velja za ostale delavce v industriji, to je 60 let. Vendar pa niso s tem svojim predlogom uspeli. Zastopniki delodajalcev so pa to pobijali in uspelo jim je zvišati starostno mejo na 65. leto. To je tudi predlog parlamentarne komisije. Težko, da bi se moglo to še kaj spremeniti. Je pa to nekoliko nevarno, ker se s tem ustvarja precedens za ostale zavarovance. Morda tiči prav v tem vzrok, da so se poslanci večine tako silno zavzemali prav za to. da se starostna meja zviša. Ni še rešeno vprašanje zavarovanja ženske delovne sile, ne zavarovanje zaradi invalidnosti in še več je vprašanj, ki jih bo treba v bližnji prihodnosti rešiti. Samo če pomislimo na uspeh, ki so ga dosegli prav ti, ki so tudi sedaj prizadeti glede bolniškega zavarovanja, ki je bilo predlanskim urejeno, čeprav ni urejeno na najbolj idealen način, čeprav še pravzaprav nič kaj dobro ne deluje, toda nekaj uspeha pa je le. In ako upoštevamo, da je to v deželi, kjer je prav agrarno gospodarstvo urejeno popolnoma ali pa skoraj po načelih, ki so še iz fevdalne dobe. moremo imeti ta uspeh in nekaj prejšnjih za veliko zmago kmečkega delavca. Preveč je še tistih, ki živijo na račun žuljev delovnega človeka, ki uživajo sadove truda drugega, in prevelik vpliv imajo v sedanji družbi, da bi se moglo uveljaviti načelo: Zemljo tistemu, ki jo obdeluje! .......................................* iiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiii . POMENEK 0 JEZIKU Mesi n namesto NI PRAVILNO: Prišel je mesto njega Mesto knjige so mu dali pero. Razžalili so jo, me-sto da bi jo potCazili. PRAVILNO JE: Prišel Je namesto njega. Namesto knjige, so mu dali pero. Hazžalili so jo, namesto da bi jo potolažili. * * * Merodajen odločilen NI PRAVILNO: Na merodajnem mestu se niti ne zganejo. Merodajni krogi so prepovedali. Vendar bi morale merodal-ne oblasti poseči vmes! PRAVILNO JE: Na pristojnem mestu se niti ne zganejo. Odločilni krogi »o prepovedali. Vendar bi morale pristojne (odločilne) oblasti posed vmes: ♦ * * Scena iz lilma »Samo ljudje«, ki ga je režiral Bauer, ki pa ni doživel kdove kakšnega uspena. Na sliki Tamara Miletič in Olivera Markovič DOSEDANJI OBRAČUN PULJSKEGA FESTIVALA Prodoren «Pop Čira uspeh i pop Spira» Bojan Stupica pa s svojo n drugih dolžnosti ni manjkalo zabave. Vsi popoldnevi, ki smo jih preživeli skupaj ob reki ali pa v senci za gradom in vsi večeri, ko smo se zbrali ob tabornem ognju, so vredni besede. Prav tu smo se lahko spoznavali tu smo med seboj izmenjavali izkušnje. Dam za dnem — ko smo se zbirali v krogu na travi. ali pa pri mizi v senci košatega drevja — je mineval v veselem razpoloženju. To življenje se je ponavljalo iz dneva v dan: od ranega jutra, ko smo v vrstah odkorakali z dvorišča;', pa do večera, ko smo trudni in zaspani legali na pograde. Komaj sedaj vem, koliko izkušenj sem si nabrala v tem kratkem času. Najbolj me veseli to, da lahko rečem, da sem tudi jaz pomagala pri izgradnji te ceste, ki bo za tamkajšnje ljudi tako velikega pomena. Enako vazno se mi zdi 'udi to, da sem spoznala nove ijudi, nove obraze. A tudi starim prijateljem sem na novo pogledala v dušo. Iskala sem vedno nova doživetja in se tako duševno krepila. Poleg pestrih večerov doma smo imeli zabavo tudi v okoliških vaseh. Neko nedeljo smo odšli v Košano. Naš namen je bil, da tudi kmečkim ljudem prikažemo naše življenje v brigadi. S staro, domačo narodno pesmijo in z raznimi sličicami iz brigadirskega življenja smo osvojili srca vseh onih, ki so nas razumeli ali vsaj skušali razumeti. In še več je bilo takih le pih uric, ko smo se razvednii, ko smo delo pustili ob strani in se bo sitega razigrali. Vsega tega nam nihče ni omejeval, ker smo bili potrebni dobre volje in veselja, a vedeli smo tudi, da se ob ča.-,« dela trdo oprimemo svoje naloge, ki jo vemo tudi do konca izvesti. Nismo marali tako imenovanih «zabušantov»; nasprotno, budili smo jih k de- lu. Niso hoteli ostati v sramoti. ' Že zgodaj zjutraj, ko smo odhajali na delo, je pesem donela v mraku, saj je bila še trdna noč. In opoldne, ko smo se trudni vračali prot domu, nam je pesem bolj počasi merila korak. In pesem nas je spremljala tudi na poti, ko smo se po dvajsetih dneh vračali domov. Čeprav je bil zadnje dni ze marsikdo zares truden, je bilo slovo vendarle težko. Po licu je spolzela solza, ko smo si segli v roke in v hipu smo se spomnili vseh lepih dni, gi smo jih preživeli skupaj. O-stal je le spomin na lepe Brkine, na obširne sadovnjake, na travnik za gradom. In končno je ostal spomin tudi na ijudi, ki so nam v srcu neizmerno hvaležni, a nam tega z besedo ne vedo izraziti. Spet smo sedli v avtobus in se po isti poti odpel lili domov, da povemo 'udi drugim, kako lepo in veselo je življenje v brigadi. BRIGADIRKA IZ TRSTA Na Kitajskem terjajo poplave veliko žrtev. Zato ni čudno, da z vsemi silami skusajo odstraniti te nevarnosti. Tu vidimo množico ljudi pri kopanju struge, po kateri po tekla voda reke Huai, ki tako pogosto prestopa bregove. Delo Je velikansko in zaradi pomanjkanja strojev, opravlja delo le fizična sila Kitajcev to fantazijo hotel prikazati. Ce pa Stupica ni uspel, je uspel režiser filma »Ceveljč-ki na asfaltu», ki ga je publika z navdušenjem sprejela. Film je bil sicer predvajan že pred festivalom in že tedaj ga je kritika dobro o ce nila, vendar ne s tolikšno pristnostjo in neposrednostjo kot ga je sprejela publika v puljski Areni t> torek zvečer, kar je pa povsem razumljivo saj je široko občinstv) po napadi mnogo bolj dostopno za dogodke malih igralcev na o dru, oziroma platnu kot pa so dostopni in dojemljipi strokovni kritiki, ki pač ocenjujejo vsako sliko, vsako e-ptzodo s povsem kritičnega zornega kota. Tudi Vodopivčev kratkome-tražni film o Plitvičkih jezerih je b*l dobro sprejet kar pa ni nič čudnega, saj je Franjo Vodopivec zares mojster kamere kakor tudi strokovnjak v iskanju pokrajinskih lepot in v njihovem prikazovanju. Plitoice pa so prav gotovo eden najlepših predelov Jugoslavije. In če te komponente združimo, smemo reči, da je ta kratek film dejatisko že pesniški dogodek. To velja kot do skrajnosti skrčena ocena torkovega programa na letošnjem jugoslovanskem filmskem fes ti valu v Pulju. Nekaj več pa moramo spregovoriti o nepri čakovanem presenečenju, ki ga je doživela režiserka Soja Jovanovič, ki je predstavila občinstvu svoj film »Pop Čira i pop Spiraš po Sremče-vem romanu v produkciji beograjskega podjetja sAvala-film». Film »P»p Cira i pop Spiraš je bil ocenjen kot eden najboljših dosedanjih jugoslovanskih filmov nasploh Kritik beograjske «Politike» pa je o njem zapisal sledeče: »Občinstvo je v trenutkih občutilo, kot da igralci govo re drugače kot bi se v Srem-čevem jeziku moralo govoriti. Posamezniki so celo očitali režiserjevi stilistični zamisli, vendar so vse te pripombe le neznatne v primeri z mogočnim ntisom popolnega uspeha. Kot bi v rokah držali album dapnih spominov, s katerega listov so se v svoji ljubkosti oživljali portreti daljnih dragih sorodnikov — tako so gledalci spremljali film. Doživeli so ga vprav tako, kot se mora doživeti vsaka človeška iskrenost in nežnost v pesem zlite zgodbe o našem preteklem svetu, ki je preveč dober, da bi njegove napake mogli vzeti za zlo*. »Neznatna pomota v vrst-1 nem redu projekcije — nadaljuje «Politikin» kritik — bi bila lahko spravila v nevarnost razpoloženje gledalcev in ga usmerita drugam, ven dar ni mogla pokvariti razpoloženja v puljski Areni. Ju naki tega filma so se tako gotovo obnašali i« obvladali našo psihologijo, da je bila vsaka neprijetnost izključena. Po predstavi pa so tudi oni, o katerih se do tega večera tako rekoč niti ni slišalo, vstopili tako rekoč v vsak festivalski razgovor, v predvidevanja in prognoze, tako da se o njih govori več kot o katerem koli dosedanjem f'I mu. Prva žena-režiser Soja Jovanovič je s tem postala glavni- režiser, ki ga že sedaj beležijo v vrsto favoritov in to celo na vrh seznama. V trenutku so zbledeli ne preveč prijetni spomini nanjo iz filma »Sumljiva oseba#, ker je bil njen popoln triumf z novim filmom tako močan . da se tudi občinstvo veseli uspeha ... Ta uspeh pa so si Vsi želeli, kajti kdo bi se ne mogel veseliti vsega, kar je dobrega v tej naši komaj začeti, za ljudi pa tako važni umetnosti.# iiiuBnuHiHniiiiiiiHiiiiniiiiiiiimiiMiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiMirMiiiiiiiiiiiiMiiiiiaiMiiiiiiiiHiiimfiiiiiiiHiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiimimniiiiHiiHmiiiHiinumHi,!,,),,, mm, ii Od časa do časa vznemirjajo 'judi razna poročila o nevarnosti tako imenovane psi-takoze ali papigovke. Temu je vzrok opazovanje, da je tudi domača perutnina, kot so golobje, kokosi in race, lahka nosilec povzročitelja papigovke ali pa temu virusu podob- — ~ nega povzročitelja bolezni. kot veljjl t0 2a pSl,akozo. Povzročitelj psitakoze (izha-t virusi .kUpine psitakoza-ja od besede psiltaciformes- himfogranulom so, če jih obar-papige) je posebne vrste v,- Vamo, vidm pod mikroskopom, rus, k, so ga istočasno, neza- s0 0lkl-0fjie oblike ter se raz- iDRAVNISKI KOTIČEK Psitakoza ali papigo vka visno drug od drugega odkrili trije znanstveniki, in sicer Nemec Levinthal ‘er Anglo-amerikanca Coles in Lillie. Po njih imenujemo elementarna telesca psitakozinega virusa tudi L-C-L-telesca. Virus spada v skupino, kateri prištevajo tudi povzročitelja neke posebne vrste spolne bolezni, ki ji pravimo iympho-granuloma mguinale. Medicina govori o psitakozi in orni-tozi. Razlika med obema bolezenskima pojmoma je važna v epidemiološkem ter prognostičnem pomenu. Pod psi-takozo razumemo tiato obolenje papig in človeka, ki ga prenašajo papige, medtem ko prenaša ornitozo perutnina. Tiidi ni ornitoza za človeka tako nalezljiva in zločesta, množujejo le v živem tkivu. Za proučevanje psitakcze je važna razširjenost bolezni v posameznih deželah ali kot temu pravimo epidemiologija. Psitakoza je doma v mnogih deželah, najbolj je razširjena v Združenih državah Amerike ter v Avstraliji, a tudi v Evropi ni redka. Tik pred drugo svetovno vojno so našteti na pr. v Nemčiji pri ljudeh okrog 200 primerov, ki so se večinoma končali smrtno. Med vojno je bolezen skoro popolnoma izginila, ker se je reja papig izredno omejila. Zadnje čase se je pojavilo v Evropi zopet nekaj novih obolenj, tako so zabeležili v Zapadni Nemčiji v prvem četrtletju lanskega leta 50 primerov. Ornitoza je zelo razširjena med ameriškimi golobi. Stati stike pravijo, da je v Ameriki 50 odst. golobov inficiranih z virusom ornitoze, kljub temu pa je bilo lani v Amen ki prijavljenih le Uti ludi, ki so oboleli za ornitozo. To je, če pomislimo, da je v Ameri ki zelo veliko golobov, razmeroma majhno število. Zdi se pa, da ornitoza pri ljudeh v Evropi zadnje čase narašča. Morda je temu vzrok natančnejša diagnoza. Ker ornitoza nastopa pri človeku le v lahki obliki, nima obolenje večjega pomena. Drugače je s psitakozo, kjer mora biti zdravnik s prognozo (razvoj in konec bolezni) izredno previden. Smrtnost je bila do nedavna velika: 20 do 30 odstotkov in šele v novejšem času, ko so uvedli v zdravljenje aureomicin in terami-cin, je dobila medicina tudi proti tej bolezni uspešno sredstvo. Bolezenski znaki so pri človeku, ki oboli za papigovko, kaj različni. Zato se ne smerne čuditi, če se obolenje v začetku zamenja z netipično gripo ali pljučnico in tifusom. Bolezen se prične s povišano telesno temperaturo, težavami, ki sličijo na gripo ter srčnimi motnjami. Končna razpoznava bolezni je navadno možna le s kompliciranimi laboratorijskimi metodami. Človek naleze psitakozo (isto velja tudi za ornitozo) z vdihavanjem delcev blata in drugih izločkov obolele papige. Pri psitakozi-or-nitozi obstaja tako imenovana infekcijska imuniteta, do-tični organizem je imun. kar pomeni, da je postal nedovzeten za infekcijo, pač pa skriva še nekje v organizmu povzročitelja. Ker zaščitno cepljenje za sedaj ne pride v poštev, se moramo pri preprečevanju psitokaze ravnati po veteri-narsko-policijskšh ukrepih. Vse prodajalnice ptic in zlasti papig naj bodo pod stalnim nadzorstvom, obolele papige je treba takoj pokončati, ljudi pa poučiti, da papige prenašajo nevarno bolezen. «Se v Areni — zaključuje recenzent — v času predstave, kakor tudi pozneje so ljudje iskali programe, da bi iz njih zvedeli za imena i-gralcev v filmu ...» Uradna žirija ni predvidevala nagrade za film v celoti, To nagrado pa je občinstvo soglasno že na predstavi dodelilo novemu filmu »Pop Cira t pop Spirat. Ker že govorimo o jugoslovanskih filmskih uspehih in neuspehih, bomo na kon- cu zabeležili, še sledečo vest. Sef zagrebškega študija za risani film Ivo Šoten je izjavil, da produkcija zagrebškega podjetja »7.agreb-filmt, ki izdeluje risane filme, vzbuja splošno zanimanje tak0 doma kor v inozemstvu. Podjetje »Zagreb-film* je že sklenifo sporazum s podjetjem »Croa-tiat pogodbo za prodajo licence jugoslovanskih risanih filmov v skupnem trajanju slo minut. Pred podpisom pa sta tudi sporazuma z neko a-meriiko televizijsko družbo ter z neko agencijo iz Frankfurta v Nemčiji. Ameriška televizijska družba namerava odlcupiti več jugoslovanskih risanih filmov za ZDA. Nemško podjetje pa naroča serijo šestih filmov za Zapadno Nemčijo. Sicer pa je zagrebško podjetje nekaj svojih del že prodalo v ZDA, na Češkoslovaško in v Francijo, verjetno pa bo podpisana pogodba tudi z Italijo. Do konca leta bo isto podjetje izdelal o še štiri risane filme zabavnega značaja, in sicer »Lažnivi kanarček», »Abra-kadnbra*. »Rdexa svetilka# in «Samotar». Ljubezen na prvi pogled Priznana »kraljica# ameriških žeparjev 43-letna Mod Green, ki je prebila mnogo let v zaporu, se je pred kratkim poročila z detektivom velike trgovske h-iše. Sedanja mož in žena sta se seznanila v veleblagovnici, ko sta bila vsak pri svojem poslu. V trenutku ko je namreč Mod hotela nekaj ukrasti, jo je zalotil detektiv. Po poroki sta oba izjavila časnikarjem, da je bila to prava »ljubezen na prvi pogled#. Šolske takse so povišali Z novim šolskim letom se bodo šolske pristojbine višale. Ministrstvo za prosveto je na podlagi zakona iz leta 1954 izdalo novo uredbo glede šolskih taks. Ministrstvo obrazložuje svoj j-klep s tem, da bo s tem omogočeno finansirati zidanje več šolskih poslopij v državi. Zdi se pa, da je to povišanje le prvo v vrsti nadaljnjih postopnih višanj v prihodnjih šolskih letih. Z novim šolskim letom bodo veljale naslednje šolske pristojbine: NIŽJA SREDNJA SOLA: Sprejemni izpit 150 lir, vpia 1500 lir, obisk v posameznih razredih 250 L, izpit za pripust v višji razred 300 lir, končni izpit 350 lir. VIŠJA GIMNAZIJA IN KLASIČNI LICEJ: Vpis 1500 lir, obisk za posamezni razred 700Q lir, izpit za pripust v višji razred v gimnaziji 1500 lir, na liceju 3000 lir, zrelostni izpit 6000 lir. REALNA GIMNAZIJA: Vpis 1500 lir, obiskovanje po-sumeznega razreda 7000 lir, izpit za višji razred 1500 lir, zrelostni izpit 6000 lir, izpit o splošni izobrazbi za vpis v agrarno fakulteto 1500 lir. UČITELJIŠČE: Vpis 1500 lir, obiskovanje razreda 5000 lir, izpit za. višji razred 1500 lir, usposobljenostni izpit 3000 lir, diploma 1500 lir. SREDNJA TEHNIČNA, KMETIJSKA IN INDUSTRIJSKA SOLA: Vpis 500 lir, o-bisk razreda 1200 lir, končni izpit 600 lir, diploma 600 lir. TRGOVSKA SOLA: Spre- jemni izpit 500 lir, vpis 500 lir, obisik razreda 2200 lir, izpit za višji razred 500 lir, končni izpit 600 lir, diploma 600 lir. SREDNJA TEHNIČNA, PO-UEDELSKA. INDUSTRIJSKA IN TRGOVSKA SOLA: Sprejemni izpit 1500 lir, vpis 1500 lir, obisk razreda 4500 lir, izpit za višji razred 1500 lir, usposobljenostni izpit 1500 lir, usposobljenostna diploma 3000 lir. NIŽJA GOSPODINJSKA SOLA: Sprejemni izpit 350 lir, vpis 350 Ur, obisik razredi 1700 lir, izpit za višji razred 400 lir, končni izpit 400 lir, diploma 400 lir. VIŠJA GOSPODINJSKA SOLA: Sprejemni izpit 500 lir, vpis 500 lir, obisk razreda 2200 lir, izpit za višji razred 500 lir, usposobljenost-n-i izpit 1000 lir, diploma 600 lir. NIŽJA STROKOVNA SOLA: Diploma 250 lir. itiiiHiiitiiHiiiiMiiitiiiiiiiiiiittiiiit iii tiiiiiiiiiiiiiiiiiaiii m mn milim iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiit MOTORIZACIJA V ITALIJI Na italijanskih cestah 1,5 milijona avtomobilov Iz drobne knjižice »Avtomobil v številkah# za leto 1957, ki ga izdaja zveza ANFIAA, navajamo nekaj številk o motorizaciji Italije. Podatki veljajo za konec preteklega leta. Po podatkih iz te knjižice izhaja, da je italijanska avtomobilska industrija izdelala lami 315.793 avtomobilov, od katerih je bilo 279.713 o-sebnih in 36.080 tovornih avtomobilov. V letu 1955 pa je italijanska industrija izdelala skupno 268.756 avtomobilov. Kar se primerjave z drugimi najvažnejšimi proizvajalci avtomobilov v svetu tiče, se je Italija povzpela lani na šesto mesto, in sicer za ZDA, ki so izdelale 6,900,000 avtomobilov, za Zapadno Nemčijo z 1,072.500 avtomobilov, Veliko Britanijo z nekaj nad milijon avtomobilov, Francijo 800.000 avtomobili in Kanado, ki je v lanskem letu vrgla na trg 472.366 avtomobilov. Danes kroži po italijanskih cestah 1,434.067 avtomobilov, tako da pride po en avtomobil na 34,3 prebivalca. Največ avtomobilov je v pokrajini Vercelli, kjer pride en avtomobil že na 12 prebivalcev. sledi nato Turin s 15,07, Milam 17,01 in Rim 13,06 prebivalca na avtomobil. Na dnu lestvice je provinca Enna s 150,4. za njo Nuoro s 141,03 in Potenza s 128,3 prebivalca na en avtomobil. V preteklem letu je Italija izvozila 87.034 avtomobilov, in sicer 78.39« osebnih in 8636 tovornikov. Največ vozil je seveda šlo v Evropo, dočim se v zadnjem času o-paža precejšnji promet tudi v ZDA. Ce pa vzamemo lanski izvoz avtomobilov v povprečju z izvozom iz prejšnjega leta. vidimo, da se je to povprečje zmanjšalo, pa čeprav za komaj pol odstotka. Motornih koles in ciklomo-torjevje italijanska industrija vrgla na trg lani 602.000 in danes kroži po italijanskih cestah že skoraj 3 milijone motorjev. Tako da pride Po eno motorno kolo i• na 16,8 prebivalca. Kar se tiče cestnega o-mrežja, izhaja iz prej omenjene brošure, da je v Italiji 24.920 km državnih cest, v gradnji pa je . nekaj nad 100 km državnih cest. Pokrajinskih in občinsk-ih cest pa je za 44.486 km. Na teh cestah je bilo v lanskem letu 166.220 avtomobilskih nesreč s 6796 mrtvimi, medtem ko je bilo v prejšnjem letu 139.754 nesreč s 5752 mrtvimi. Iz iste brošure posnemamo tudi sledeče: v letu 1956 je vsa svetovna avtomobilska industrija vrgla na trg 11 milijonov 336.458 avtomobilov, dočim kroži po vseh cestah v svetu že 102.765.916 vozil, od katerih je osebnih avtomobilov 78,807.747. 0 — Gospod, samo trenutek„ Vaša gospa vas kliče,,j Gorisko-beneški dnevnik Seja občinskega upravnega odbora II Štandrežu odprli poštni bodo urad Dr. Poterzio obrazložil zakonski osnutek o prosti coni ■ Župan predlaga povišanje enega izmed občinskih upravnih poslopij Zadnja seja goriškega občinskega odbora, ki je bila v sredo zvečer, je bila precej dolga, ker je obsegala vrsto vprašanj. Dr. Poterzio je najprej prečital zbranim odbornikom zakonski osnutek o podaljšanju proste cone v Gorica, ki ga je pred kratkim odobrila peta senatna komisija. Dr. Poterzio je tudi obrazložil točke o kontingentih blaga in dal pojasnila glede uporabe istih. Nato je župan dr. Bernardis sprožil vprašanje razširitve drugega občinskega poslopja. Kot znano bo namreč v kratkem dograjena stavba na dvorišču občinske palače, ki bo sprejela predvsem matični u-rad, ki je sedaj stisnjen v spodnjih prostorih stare stavbe. Zupan je izjavil, da bi bilo potrebno povišati za eno nadstropje tudi pritlično poslopje, v katerem je sedaj ekonomat občine, ker bi tako v prvem nadstropju našli prostor za občinsko dvorano, v kateri bi se sestajali občinski svetoval- Včeraj so zabeležili na goriškem letališču najvišjo temperaturo 28,4 stop. Celzija, najnižjo pa 17,8 stop. Celzija. ci in za morebitne druge urade, ki so sedaj drugod. Odborniki so zatem odobrili vrsto ukrepov manjše važnosti. Med drugim so sklenili, da goriška občina pristopi k državni organizaciji sveta evropskih občin. Določili so tudi vsoto milijon lir za nabavo potrebnih aparatov za šolski zobozdravniški ambula-torij. Svoj pristanek so nato dali tudi za izplačilo 3. milijonov lir trgovinam, ki so v aprilu, maju in juniju dobavljale prehrambene artikle zavodu O. Lenassi. Ko so nato razpravljali o potrebi ustanovitve dveh novih poštnih in telegrafskih podružnic v dveh mestnih četrtih, za kateri se je izrekla tudi poštna uprava, so bili odborniki mnenja, naj bi se najprej odprla poštna podružnica v Štandrežu, kjer je potreba po poštni službi zelo občutna, kasneje pa bodo odprli poštno podružnico tudi v Stra-žicah. Končno so odborniki razpravljali še o nekaterih vprašanjih notranje - upravnega značaja in se poslovili od župana, ki je odšel na krajši počitek. Po sporazumu v Rimu V nedeljo sestanek uslužbencev del. zadrug V sredo popoldne so se na pokrajinskem uradu za delo v Gorici sestali sindikalni predstavniki uslužbencev v delavskih zadrugah in pa predstavniki delavskih zadrug iz Trsta. Udeleženci sestanka so skušali na osnovi uspelih pogajanj v Rimu doseči tudi v c-kviru naše pokrajine sporazum po dolgi borbi, ki jo vodijo uslužbenci delavskih zadrug za poenotenje mezd m v zvezi s tem za izboljšanje, odnosno ureditev celotne mezde posameznega uslužbenca. Po dolgi diskusiji, v kateri so predstavniki zadrug obrazložili predlog, ki ga je dal njihov predsednik, so sindikalni predstavniki sklenili, da bodo še preden bodo predložil' svoje protipredloge, seznanili prizadete uslužbence s predsednikovimi ponudbami. Zaradi tega tudi se bodo v nedeljo 4. avgusta ob 10. uri sestali v Gradiški vsi uslužbenci delavskih zadrug iz naše pokrajine in bodo skupno pregledali predsednikove predloge ter izdelali svoje stališče. * ** Goriška Zveza industrijcev je obvestila vse tri sindikalne organizacije v Gorici, da so njihovi predstavniki pripravljeni sestati se s sindikalnimi predstavniki prihodnji teden in skupaj obravnavati zahteve delavcev po izboljšanju mezd za akordno delo in povečanju procentov. Na goriškem zelenjadnem trgu V štirih dneh prodali nad 50 stotov gob Ze dolgo let ni bilo na goriškem zelenjadnem trgu na Korzu Verdi toliko gob, kakor ta teden. Deževje v juliju je bilo kot nalašč za raznovrstne gobe, predvsem za jurčke, po katerih najraje segajo naše gospodinje. Gobe so prinesli prodajalci iz Beneške Slovenije, Brd in seveda z onkraj meje, Panovca in bližnjih gozdov. Cena gob je bila vse od ponedeljka do danes od 300 pa do 500 in tudi do 600 lir kg. Tržni komisar Nardini je i-mei pplne roke dela, da je gobe dobro pregledal; brez njegove vednosti namreč ne gre nobena goba V prodajo. Oblasti stalno opozarjajo prebivalstvo, naj ne kupuje gob pri osebah, ki jih prodajajo po hišah, ker je bilo lansko leto več primerov zastrupitve. Doslej so na trgu prodali nad 50 stotov gob in zdi se, da jih bo prihodnje dni na prodaj še večja koločina. Prodajalke zelenjave pa tudi mesarji se zaradi tega precej razburjajo, kajti gospodinje hočejo vsaj enkrat v letu pogostiti domače z gobami. Ne prestopajte meje 10-kilometrskega pasu! Pristojni krogi v Gorici 'so sporočili, da se nekateri last-n.ki propustnic okoriščajo in uhajajo iz desetkilometrskega pasu ter nadaljujejo v nasprotju z določili videmskega sporazuma od leta 1955 pot v no-tianjost ene ali druge države. Za osebe, ki bodo prestopile mejo desetkilometrskega pasu, je predvidena kazen od 3 do 12 mesecev zapora in od 16.000 do 48.000 lir globe. Dalje je dejanje kršitev določil videmskega sporazuma in izognitev plačila pristojbine za potni list. Prometna nezgoda na Oslavju Do trčenja vozil je prišlo po krivdi obeh vozačev Ko so se včeraj dopoldne ob 11-30 trije mladeniči iz Pie-risa vračali z Oslavja, kjer so si ogledali okostnico, je eden izmed njih in sicer 17-letni Paolo Zorzetti na ovinku pri stavbi št. 14 trčil v motocikel, ki je vozil proti Oslavju. Na motociklu je bil 26-letni Vladislav Fiegelj z Oslavja 8, ki je najbrž prepozno opazil mladega kolesarja. Vozili sta trčili in mladeniča sta s? prevrnila z njima vred, vendar sta ostala nepoškodovana. Cestna policija, je ugotovila, da sta oba vozila preveč na desni strani in tako po lastni krivdi zakrivila nesrečo, ki ške za popravilo vozil, ki sta prejeli nekaj udarcev, bosta sama poravnala. - KINO - VERDI. 17.00: «Owkraj Mombase«, C. Wiltde, D. Reed, v cinemascopu in techinico-lorju. VITTORIA. 17.00: »Zlata ce- CENTRALE. 17.00: «Njegov angel varuh«, L. Bail, J. Ma-som, v meitroscopu in v barvah. MODERNO. 17.00: »Svinčeni dež«. POLETNI KINO. 21.00: »Minirano mesto«, Rory Col-hourn. Seja uprav, odbora CAFO v Gradiški Predvčerajšnjim se je pod predsedstvom pokrajinskega svetovalca Bressana sestal u-pravni odbor vzhodno - furlanskega vodovoda (CAFO). Na seji so razpravljali o novih vodovodih v kmečkih predelih Romansa, Gradiške, Far-re in Mariana. Ta dela bodo stala CAFO skupno 27 milijonov lir, vendar pa bo 75 odstotkov stroškov krila država. Nato so odobrili še izdatek 49 milijonov lir za napeljavo vodovoda v središča Moše, Caprive in Marn-na. Državna knjižnica zaprta do 19. avgusta Zaradi poletnih počitnic so včeraj zaprli državno knjižnico v Ul. Mamelli. Knjižnica bo zaprta do 19. avgusta; izposojanje knjig se bo vršilo vsak delavnik od 10. ure do 11.30. iiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiirimHfiiiiiiimitiimimiiiniiiiiiiiiiimifiiiiiiifiiiHiintiimiitiiMiiiiiiiiHiH Čas počitnic Je tn! Goričani gredo najrajši v Karnijo ali v Trento, kjer so cene dokaj znosne - Največji del meščanov pa se zadovolji z vsakdanjim obiskom Sesljana ali Devina Čeprav je vreme zadnje dni precej muhasto, vendar ni preprečilo velikemu delu Goričanov, da so včeraj zapustilo mesto in odšli na krajši ali daljši dopust. Mnogi so odpotovali z vlakom v Karnijo, kjer pravijo, da cene niso tako visoke, kakor drugod v hribih. Drugi zopet so odšli k morju; največ v Gradež, ki je poleti tako rekoč druga Gorica. Seveda celodnevno bivanje s prenočiščem v Karniji ali Gra-dežu ni za povprečnega Goričana, ki ima recimo na hrbtu veččlansko družino, zato so mnogi letos izkoristili obmejne propustnice in odšli v gorska letovišča v Trento in v Kanalsko dolino, kjer je 1000 din dnevno že dovolj za izdatno hrano in dobro prenočišče. Drugi so jo zopet mahnili k sorodnikom onkraj meje, tisti spet, ki teh nimajo pa se kot med vojno zadovoljijo z jutranjim odhodom v Sesljan, Devin ali drugo manjše kopališče, kjer prebijejo ves dan Včeraj je bil tudi mednarodni blok pri Bdeči hiši ves dan natrpan z avtomobili, ki so prihajali in odhajali v Jugoslavijo; predvsem je bilo o-paziti mnogo avtomobilov z Dunaja, pa tudi iz Nemčije in Francije. Vpisovanje v goriškl Dijaški dom Dijaška Matica v Gorici obvešča dijakinje in dijake, ki nameravajo v prihodnjem šolskem letu 1957-1958 prositi za sprejem v Dijaški dom, da morajo vložiti prošnje za ta sprejem do 31. avgusta. Prosilci naj natančno in vestno izpolnijo obrazec, ki ga dobe od 15. avgusta dalje v dopoldanskih urah v Dijaškem domu. Prošnji je treba priložiti rojstni list, družinski lis,t (na navadnem papirju), zadnje šolsko spričevalo in zadnje vzgojno (za bivše gojence). Prošnjo naj podpišejo starši ali pa skrbniki. Športni dnevnik BOKS Popravljena lestvica boksarskih prvakov NEW YORK, 1. — Popravljena lestvica boksarskih prvakov. ki jo je objavil »National Boxing Association« po borbah v juliju: Težka kat.: Prvak Lloyd Paitterson. Srednjetežka kat.: Prvak Archie Moore, 7. Calzavara (It.), 8. Hecht (Nem.). Srednja kat.: Prvak Ray Robinson, 1. Gene Fullmer, 2. Charles Humez (Fr.). Welters kat.: Prvak Carmen Basilio. 1. Tony Demarco, 2. Isaac Logart (Kuba). Lahka kat.: Prvak Joe Brown, I. Kenny Lane, 2. Duilio Loi (It.), 3. Ralph Dupas, 4. Cisco Andrade, 5. Orlando Zu-lueta (Kuba), 8. Paolo Rosi (It.). Peresna kat.: Prvaik Hogan Kid Bassey (Nigerija), 1. Che-rif Hamia (Fr.), 2. Miguel Ber-rios (Portoriko). Petelinja kat.: Prvak Raul Macias (Meh.). 1. Alphomse Halami (Fr.), 2. Mario D’Aga-ta (It.), 3. Leo Espinosan (Fid.), 4. Dommy Ursua (Fil.). Mušja kat.: Prvak Pasqual Perez (Arg), 1. Young Martin (Šp.), 2. Nitoshi Misako (Jap.), 3. Aristide Pozzali (It.). 4. Memo Diez (Meh.), 5. Robert Pollazo® (Fr.). • m • MIAMI. 1. — Bivši svetovni prvak srednje kategorije KM Gavilan je premagal po točkah Mehikanca Gasparja Ortego, tretjega izzivalca za svetovni naslov. • m m NEW YORK, 1. — Svetovni prvak srednje kategorije Ray Sugar Robinson in njegov u-radni izzivalec Carmen Basilio sta včeraj podpisala pogodbo za dvoboj v 15 rundah, k' bo 23. septembra na «Yankee Stadionu« v New Yorku in ki bo veljal za svetovno prvenstvo. ATLETIKA BRUSELJ, 1. — Od 7. do 18. avgusta bo v Bruslju lahkoatletsko prvenstvo v vojaškem peteroboju. Prijavljenih je 14 držav: Belgija, Kanada, Norveška, Holandska, Egipt, Portugalska. Sirija. Turčija. ZDA, Francija. Brazilija, Iran, Švedska m Italija. 1 » * # OSLO, 1. — Prvi dan mednarodnega lahkoatletskega mitinga v Oslu je Belgijec Ro-ger Moeus zmagal v teku na 800 m s časom 1’46” pred Courtneyem (ZDA) 1’46”2 m Derekom Johnssonom 1’46”9. Leta 1955 je Moems na istem staldionu dosegel svetovni rekord na 800 m s časom 1’45”7. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiniiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiHiiiitiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiMiiiiiiiiiiifiniiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiifiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Najboljši evropski kolesarji na svet. prvenstvu v Belgiji v Seznami udeležencev iz ŠpanijeBelgije, Francije, Luksemburga in Švice Za svetovno kolesarsko prvenstvo, ki se bo začelo v prihodnjih dneh v Belgiji, so skoraj vse države (Italija je bila med prvimi) že določile svoje reprezentance in kot je razvidno iz sproti objavljanih seznamov, se bo letos zbrala v Belgiji res vsa sve4 tovna (praktično evropska) e-lita profesionalnih in amaterskih kolesarjev, ki se boldo borili na dirkališčih in cestnih progah. K seznamom, ki smo jih objavili že doslej, dodajamo še naslednje: * * * MADRID, 1. — Španska kolesarska zveza je doiočiila naslednje kolesarje: Srednje proge: brate Guil-lermo in Timoner. Profesionalci za cestno dirko: Ferraz, Lorono, Bover. Ostali bodo določeni po posvetovanju z zdravnikom. • * • BRUSELJ, 1. — Belgijsko moštvo za cestno dirko profesionalcev bodo sestavljali: Vam Steenbergen, Vlaeyen, Bran-kart, De Bruyne, Deryoke, Im- pa se je srečno končala, Stro. panis, Janssens, Scheppens, Van Aerde, Van Looy, Van Daele in Verplaetse. * * * PARIZ, 1. — Dokončen seznam francoskih udeležencev je naslednji: Profesionalci: cestna dirka: Hout, Anquetil, L. Bobet, Dar-rigade, Oupont, Forestier, Gauthier in Rohrbach. Rezerve: Stablinski, Privat, Mahe Geminiani. Zasledovalna vožnja: Riviere in Bouvet. Hitrostna vožnja: Gaignard, Bellenger, Gerard. Srednje proge: Godeau, Bou-vard. Amaterji: cestna dirka: Boudon, Gerym, Le Menn, Na-strotto, Dourdin in Claud. Rezerve: Viot, Le Baube, Pavard, An dre. Hitrostna vožnja: Rousseau in Gruvhef. Zasledovalna vožnja: Gau- driillet in Lahaye. Rezerva: Bianchi. * # * LUKSEMBURG, 1. — Luksemburško zvezo bodo zastopali: Profesionalci: cestna dirka' Gaul, Erzner, Sohmitz m Kemp. Zasledovalna vožnja: Gille. Amaterji: cestna dirka: Kramp, Dumont, Jebludk, Sins, Schreiber in Grisius. Rezervi: Ney in Gindt. * * * ZUERICH, 1. — V zadnji dirki za državno prvenstvo na srednjih progah, ki je bila včeraj na 100 km dolgi progi, je zmagal Walter Bucher s povprečno hitrostjo 52.382 km. Drugi je bil Hugo Koblet. Švicarsko moštvo za dirka-liščne discipline bodo sestavljali: Profesionalci: hitrostna vožnja: Armin Von Bueren, Pfen-ninger. Tretji predstavnik bo izbran med Suterjem, Tiefen-thalerjem in Plattnerjem. Zasledovalna vožnja: Streh-ler, Wirth. Rezerva: Schvveit-zer. Amaterji: hitrostna vožnja: Gassner. Meisr in Rechsteimer. Zasledovalna vožnja: Mau- rer in Mossiere. Srednje proge: Bucher in Koblet. Rezerva: Mueller. Umetno kolesarstvo: Arnold Tschopp in Neini Rohner. »Cikložogas: Walter Gebs in Ottavio Zollet. Rezerva: Daetwyler. Tretji dan mladinskih športnih iger Miller, Lešek in včeraj uspešni v Lorger Moskvi y boksu Spinctti izločil Mitroviča - Nov sovjetski rekord v plavanju na 100 m prosto ■ Prvi start kolesarjev MOSKVA, I. — Tudi tretjega dne mladinskih mednarodnih prijateljskih športnin iger v Moskvi so bili doseženi odlični rezultati taiko v atletiki kot še posebno v plavanju, kjer je Rus Sorokin ^zboljšal državni rekord in rekord iger na 100 m prosto. V atletiki so danes tekmovali tudi trije Jugoslovani, od katerih je bil najuspešnejši Skakalec v daljino mladi Branko Miller, ki se je v močni konkurenci uvrstil na tretje mesto. V skoku s palico je bil Lešek peti z zelo dobrim rezultatom, Lorgar pa je v pred-tekih na 110 m z ovirami dosegel najboljši čas in se kvalificiral za finale. Prvikrat so se danes pojavili na . startu tudi kolesarji, v košarki in vaterpolu pa so dokončali tretje kolo. Lahkoatletika Daljina: 1. Graibowski (Polj.) 7,46 2. Tiene (SZ) 7,43 3. Miller (Jug.) 7,25 Uspeh Millerja je toliko večji, ker je pustil za seboj vrsto tekmovalcev, ki so letos dosegli že večje daljave. Palica: 1. Cernoboj (SZ) 4,50 2. Bulatov (SZ) 4.40 3. Breissger (Vzh. Nem.) 4,40 4. Važny (Pol.) 4,30 5. Lešek (Jug.) 4,30 Borba v tej disciplini je bila zelo ostra. Od 14 tekmovalcev jih je 9 preskočilo višino 4,10, 7 pa višino 4,20. V nadaljevanju je Lešek sigurno preskočil višino 4,30. 110 m z ovirami: 1. sku.: 1. Veselski (ČSR) 14,7, 2. Baburov (Bol.) 14,7, 3. Mihajlov (SZ) 14.7 itd. 2. skup.: 1. Lorger (Jug.) 14,5, 2 Stoljarov (SZ) 14,8, 3. Petrov (SZ) 14,8, itd. Prvi trije iz vsake skupine so se kvalificirali za finale. Štafeta 4x100 m: 1. SZ 40”2 2. Poljska 40”8 80 m z ovirajni (ženske) 1. Elisejeva (SZ) 10”8 2. Keller (Vrh. Nem.) 10”8 Boks Mušja kat. (četrtfinale): Zas-souhime (SZ) premagal olimpijskega prvaka Berndta (Nem.) p. t.. Kirn Yen Ho (Koreja) premagal Passamontija (It.) p. t.. Ovaljsko (Polj.) premagal Mondrianda (Rom.) p. t, Spinetti (It) premagal Mitroviča (Jug.) p. t.. Dobrescu (Rom.) premagal Paljiča (Jug.) p. t. Srednja kat. (četrtfinale): Feovanov (SZ) premagal San-garea (Fr.) p. t., Mousta (Eg.) premagal Bergardta »Šved.) p. t., Topousov (Bol) prema gal Malmikoskia (Fin.) p. t., Dudzinlk (Polj.) se je kvalificiral brez nasprotnika. Rokoborba V welters kategoriji je Horvat (Jug.) premagal Avstrijca Stojala, v mušji kat. pa je Vukova (Jug.) premagal Romun Sabot. Kolesarstvo 1 km s stoječim startom: 1. Boris Romanov ITO” 3, 2. Var-gaškine (SZ) 1’10”8, 3. Sovasti-ne (SZ) ni”6. Plavanje 100 m prosto finale (moški): 1. Sorokine (SZ) 57"1 (nov rekord SZ in nov rekord :-ger), 2. Ling Ching Cho (Kit.) 58"1, 3. Nikolajev (SZ) 58”2, 4. Zavertanny (SZ) 58”6. Veslanje Vaterpolo 3. kolo: Vzh. Nemčija-Škot-ska 5:3, Madžarska - Bolgarija 16:0, CSR - Belgia 6:0. Odbojka Sev. Koreja - Belgija 3:0, Bolgarija - Avstrija 3:0, Albanija - Mongolija 3:0. TENIS Polfinalne borbe za pokal «Galea» VICHY, 1. — Po prvem dnevu borb v polfinalu teniškega tekmovanja za pokal Ga-lea vodi Španija proti Jugoslaviji s 3:0, Italija in Nemčija pa sta zabeležila vsaka po eno zmago in je stanje 1:1. Italija - Nemčija Bunkert (Nem.) - Bonet*! (It.) 4:6, 6:2. 6:3 Morelli (It.)-Ecklebe (Nem.) 6:4, 6:3 Španija Jugoslavija Gimeno (Šp.) - Jelič (Jug.) 6:0, 6:0 Santana (Šp.) - Jovanovič (Jug.) 6:4, 6:2. Gimeno-Ariila (Šp.) - Jelič-Jovanovič (Jug.) 6:2, 6:2, 6:1. «»------------------ Z vodnimi smučkami čez Rokavski preliv CALAIS, 1. — Holandec Ge. rard Kuiters je danes »presmučal« Rokavski preliv o^ Calaisa do Doverja in nazaj z vodnimi smučmi, privezanimi za motorni čoln, ki ga jc pilotiral njegov rojak Van Werck. Za pot od Calaisa dc Doverja (21 milj) je porabil 84 minut, za povratek pa je znatno več, ker je pilot motornega čolna zgrešil smer in namesto v Calais privozil v Wimereux, kjer najprej pokvaril motor nato pa povrhu se pretrgala jeklena vtv na katero je bil navezan Kuiters. MILANO, 1. — Z letalom so danes odpotovali iz Milana v Glasgow italijanski plavale! in plavalke za dvoboj z Veliko Britanijo. NOGOMET Pandolfini, Kobbiatl Bearzot k Triestini ? MILANO, 1. — Iz dobro obveščenih krogov se je izvedelo, da so v teku pogajanja med Interjem in Triestino, ki naj bi privedla do preselitve Pan-dolfinija, Bearzota in Robbia-tija k Triestini. Pogajanja naj bi se zaključila v bližnji prihodnosti, vsekakor pa najkasneje do 8. avg. * * # BUDIMPEŠTA, 1. — Namesto odstopnika, trenerja madžarske nogometne reprezentance Martina Bukovija, je madžarska nogometna zveza sestavila štiričlansko trenersko komisijo, ki jo sestavljajo: Martin Bukovi, Karoly Soss, Lajos Baroty in Arpad Csanadi, trenerji MTK, Hon-veda, Vasasa in Ferencsva-rosa. • m m RIO DE JANEIRO, 1. — Španški klub Valencia je ponudil Botafogu iz Rio De Ja-neira 7 milijonov cruzeirosov (okrog 63 milijonov Ur) za i-gralca Dida, ki velja za najboljšega brazilskega napadalca. VATERPOLO CATANIA, 1. — 10. in 11. t. m. bo v Siracusi in Cata-niji mednarodni turnir v vaterpolu v priredbi klubov »Cus Janiča« iz Catanie nn «Orti-ga» iz Siracuse. Na turnirju bo sodelovala tudi reprezentanca Malte in jugoslovanski prvak «Jadran». uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiifiutriiiiiiiitiiiittiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitifitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMiiiuiniiiina« 211 km od Lugana do Lugana Sabbadin zmagal z naskokom v dirki po kantonu Ticino Znaten zaostanek Baldinija in še nekaterih drugih kandidatov za svetovno prvenstvo LUGANO, 1. — Alfredo Sabbadin, mnogo obetajoči italijanski kolesar, ki se je izkazal že na kolesarski dirki po Italiji z zmago v najtežji etapi čez Čampo dei Fiori, je prepričevalno zmagal v IX kolesarski IdiPki po kantonu Ticino in še enkrat potrdil, da mu je povsem zasluženo odmerjeno mesto v državnem moštvu za svetovno prvenstvo. V odsotnosti že prijavljenih Gaula, Vam Looya, Schilla in Schweizerja je startalo v Lu-gamo 71 kolesarjev. 211 km dolga proga je bila posejana s številnimi vzpetinami, med katerimi so bile posebno ostre one na Monte Ceneri (v oben smereh), na La Mosso. Caro-no ,n Castelrosso. Selekcija med dirkači je bila tako velika predvsem zaradi teh vrhov im pa tudi zaradi silne pripeke, ki je spremljala kolesarje skoraj vso pot, Prvi posikus pobega so takoj po startu izvedli Švicarja Hol-lensteim in Schellemberg, Belgijec Keteleer in Italijan Mau-le. V popolni medsebojni slogi je ta kvartet diktiral oster tempo in imel kmaiu znatno prednost pred glavnino. Pri Locarnu je Schellemberg zaostal zaradi počene zračnice, Keteleer in Maule pa sta to okolnost izkoristila, močno potegnila in pustila za seboj tudi ostalega Švicarja. Ob drugem prehodu čez Monte Ceneri sta imela ubežnika 2’20” naskoka pred Hol-lensteinoni in 2’30” pred glav nimo, v kateri so bin vsi nai-boljši razen Baldinija in Car-lesija, ki sta zaostajala za 2’55” in Clericija ter Fantim-ja, katerih zaostanek je znašal 3’30". V spustu proti Luganu je prišlo do združitve posameznih skupinic, na katere se ie razdrobila glavnima v vzponu. Keteleer in Maule pa sta šc Četverec s krmarjem (proga I vedno vodila z znatno preci- 1 km): 1. SZ 3'24”8, 2. Romu- ■ nostjo. V začetku napada na La Mosso sta se od glavnine odcepila Sabbadin in Coletto, nija 3’25”6, 3. Finska 3’35”4. Košarka 3. kolo: Francija - Filipini 63:41, Brazillja-Kitajska 56:32. Egipt - Tunis 95:69, Sirija -Švica 62:53, Belgija - Anglija 80:36. katerima so se nekoliko ka>s-neje pridružili še Avstrijec Christian, Belgijec Heywaert in Švicar Vaucher. Naskok vodečih je medtem začel pojemati. Pri Chiassu se je Kete- leer otresel Mauleta, ki je začel kazati znake utrujenosti, toda tudi Keteleer ni bil več pri močeh in Sabbadn in Coletto sta ga kmalu dosegla. Na vzpetinah na Col di Ca-rona je Keteleer sprožil svoj zadnji napad, na katerega pa je takoj reagiral Sabbadin, ki ki je Keteleerja najprej dohitel nato pa na vrhu tudi prehitel. Vrstni red prehodov na vrhu je bil naslednji: prvi Sabbadin 18” pred Kete-leerjem in 1’30” pred Colet-tom, z večjimi zaostanki pa so sledili ostali. Sabbadin je v spustu še povečal svojo prednost in prišel v Lugano popolnoma sam. starega Keteleerja pa sta do cilja prehitela še Barale Ger. im Adriaenssens. Sabbadin je zmagal avtoritativno, pri čemer je prišla posebno do izraza njegova borbenost in njegova vsestranost cestnega kolesarja, ki se šc posebno dobro znajde na težkih progah. Prav zaradi tega predstavlja Sabbadin veliko nado italijanskega kolesarstva ne samo za svetovno prvenstvo, temveč predvsem za bližnjo bodočnost. VRSTNI RED NA CILJU: 1. Sabbadin Alfredo (It.), ki je prevozil 211 km v 5 urah 48'22”; 2. Bard le Germano (It.) z zaostankom 1’10”, 3. A- driaenssens (Bel.) isti čas; 4. Keteleer (Bel.) 2’30"; 5. Christian (Avstr.) isti čas; 6. Mo-ser (It.) 3T0”; 7. Coletto (It.) 4’37”; 8. De Gasperi (It.) 5’30”; 9. Ciancola (It.) 8’39"; 10. Bal-dini (It.), 11. Cermain (Bel.). 12. Debruvne (Bel.), 13. For-nara (It.), 14. Cainero (It.), 15. Barale (It.), 16. Conterno (It.), 17. Nicolo (It.), vsi s časom Ciancole; 18. Graf (Sv.) 11T3”; 19. Boni (It.) 11’30’\ 20. Rossello (It.) isti čas; 21. Gabelli (It.) isti čas; 22. Al-bani (It.) 12’28”; 23. Massoc-co (It.) isti čas: 24. Tessari (It.) isti čas; 25. Carizzoni (It.) 14’37”; 26. Heyveart (Bel.) 14'49”; 27. Nascimbene (It.) isti čas; 28. Umidio (It.) isti čas; 29. Bagnara (It.) 1S’27”; 30. Giudici (It.) isti čas. KOLESARSTVO VARESE, 1. — Za kolesarsko dirko «Tre valli Varesi-ne», ki bo 7. avgusta, so se prijavili poleg ostalih tudi trije člami francoskega moštva za svetovno prvenstvo v Wa-renu: Louison Bobet, Raffae-le Geminiani in Bernard Gauthier. Prijavo je poslalo tudi moštvo Faema s kolesarji: Rik Van Looy, Germain De-ricke. Josef Schils, Leon Van Daele. Giacomo Ximi, Giovan-ni Metra, Silvamo Ciampi in Cesare Giradini. Vseh do sedaj prijavljenih kolesarjev je 55, roik za prijave pa se zaključuje v nedeljo 4. t. m. Odgovorni urednik STANISLAV HENKO Tiska Tlskarslf* zavod ZTT - Trst KINO SKEDENJ predvaja danes 2. t. m. ».Zelena I^ta“ sentimentalni film Mtprmpnctnah predvaja danes 2. avgusta barvni film: BOJNA ZASTA V A LOJZ KRAIGHER Roman K0NTR0L0H ŠKR0BAR Nato pa je izbruhnilo še hujše pijančevanje. Posegar me je ze tako tikal, moral sem torej piti bratovščino z njim. Ravno tako sem se pobratil z davkarjem in Sormannom; Oplustil je bil k sreči preveč pijan; Istra pa bi se nikdar ne bil podal z mano in jaz sem mu bil prav hvaležen za to. Ko smo odhajali, se mi je še toliko zbistrilo v glavi, da sem za trenutek zaostal pri Filipini, jo objel okrog pasu in iskal njenih ust: »Fllipina! Ali ste hudi name?« Ona pa je obrnila glavo v stran in se branila z roko; vendar se mi zdi, da se je z oprsjem pritisnila k meni. Nekaj je hotela ziniti, z naglim pogledom je ošinila mojo vrtnico, pa se odmaknila od mene in mi pustila samo roke: »Zakaj bi bila huda? Ali imam kako pravico do tega?« »Tudi vzroka nimate, Filipina!« A že je pridrsal Iskra nazaj po veži: »Meni se zdi, da sem tudi nekaj pozabil.« Filipina mi hitro stisne roko in me pogleda svetlo: »Lahko noč! — Pojdite že, saj vidite!« Nalahko me porine skozi vrata in ugasne luč za mano. S težko glavo sem se zbudil drugo jutro. Oči so me zabolele, ko sem jih odprl, in v prsih me je stisnilo: O, ta sramota včeraj' V duhu sem zagledal pred seboj davkarja s tistim mastnim, gladko obritim obrazom. Roke si mane in mežika zadovoljno, pa si pogladi in obliže svoje sive, v spodnji polovici rumene brke: «Tega že imamo. Hop!« In ploskne z rokama, režeč se s črnimi zobmi. Cez njegova pleča pa škili vame iz očesnih kotičkov zaničljivi posmeh Posegarjev: »Zdaj smo izčistili zrak v uradu.« S pestmi si pomanem šcemeče oči in se zleknem in pretegnem bolestno. Morda me ne bi toliko pekla stvar sama na sebi, kakor ta posmeh. Sramotna je strahopetnost, s katero rajši prenašaš, da te imajo za svojega, kakor da bi hotel odločno izjaviti, kaj da si in kaj da nisi. Narodna zavest pač strašno globoko korenini v slovenskem uradniku! Uboga zavest! Pa če si sam gospod davčni kontrolor, pred biričem se sramuješ pokazati, da si Slovenec in nasprotnik nemškutarstva. Oni so ponosni na svoje prepričanje in si domišljajo, da bi moral biti vsakdo hvaležen, če ga sprejmejo medse. In ti spoštuješ ta ponos in to domišljavost, pa rajši zatajiš svojo zavednost in se narediš brezbrižnega, ko da ti nič ni za narod in za jezik in za suženjstvo obeh. Lepa zavednost! Gospodinja je prišla in se vstopila pred posteljo. Z rokama v bokih, s pismom, skritim v levici, s čemernostjo na licih in sovražnostjo v očeh. Prestrašim se in jo primem za predpasnik: «Kaj sem pa vam storil žalega?« Gleda me preteče in preiskujoče, pa se končno vseeno nasmehne, kratko in prisiljeno: »Kje ste bili včeraj?« «Zakaj?» «Saj sem že slišala... Da vas ni sram — začenjati s tako staro škatlo!?« Torej tudi ljubosumnost! Prvi trenutek sem bil pomislil na Miliko; ampak »stara škatla« se more nanašati samo na Filipino. »Kaj pa že zopet govore?« »Ali niste ostali pri nji?« »Saj smo vendar odhajali vsi skupaj!« »A vi ste se vrnili, grešnik stari!« Vzdignem se in spustim noge Iz postelje. »Nič se nisem vrnil, To ni res!« Zamislim se in zagledam v tla... A Berta se zasmeje in me udari po plečih: «0, razuzdanca grdega! Zdaj mu je žal, da se ni vrnil... Ali vam ni prišlo na misel, da se je treba vrniti? Vsi so prepričani, da ste se bili vrnili.« «Kakšno pismo imate tu?« Pomoli mi je z nasmehom in sede radovedna poleg mene. Sredi prve strani je stalo veliko vprašanje. Drugače — nobene besedice, nobenega podpisa. Ona se zasmeje: »Ta vaša Fanika je duhovita! Ali ji niste nič odgovorili?« »Saj ji tudi ne bom.« Srdito zmečkam pismo in je vržem v kot. Sežem po obleki in se hočem napraviti; pa se v hipu premislim in se obrnem proti gospodinji — z dvignjenimi pestmi in grozečimi očmi: «Preklete babe! Da bi vas vse skupaj...« Ona zbeži smejoč se in mi še zavpije pri na pol odprtih vratih: ♦Pa pri Miliki več sreče!« »Da bi jo vrag...« Čevelj zleti v vrata. Zunaj se oddalji glasen, nekoliko razžaljen smeh. Na binkoštno nedeljo pa sem jo vseeno mahnil z Bratkom proti Sv. Ambrožu. Hitro po obedu sva se odpravila, čeprav se je Bratko v začetku nekaj kujal. »Ni mi do hoje. Predaleč je.» »Dobro, grem pa sam.« Stopim dva koraka, pa se obrnem in se mu nasmejem premeteno: «Tam se potem tako še vidiva!« Zdaj se je zganil, ko je spoznal, da sem ga bil tzpregledal A ostal je čemeren in nezaupen, hodil počasi in ves čas premišljeval, kako bi me zvodil. Sredi pota do Marije Pomočnice v Gradišču — občina je raztresena po holmih zadaj — stoji samotna krčma, ki me dotlej še ni bila zamikala, ker ni bilo nobenega življenja krog nje. Bratko se ustavi: Pogledam malomarno in zamahnem z roko' «Nisem žejen.« A čez nekaj korakov se Bratko zopet ustavi: «Saj mora biti že doma! Ali še nisi videl Tilike? Le deklina!» Obrnem se na pol in res zapazim mladenko, ki je gleds za nama in je zdaj hitro zopet smuknila za vrata. Kretnja bila tako srčkana, obrazek zal in cvetoč, lasje pa so se t naravnost zableščali v zlatu in bakru. «Pa se oglasiva za hip!« Nekoliko zasopla je stala sredi sobe, s prestrašenim smt ljajem krog na pol odprtih ust in dvigala v zadregi komoli ne vedoč kam bi skrila roke. Stisnem ji bele prstice ter se predstavim. Ona pa zlekne hrbet v dekliški sramežljivosti klekne poredno: »Me veseli!« se zasmeje zvonko in skrije usta za levico Njene oblike so polne in prožne, rdečica na licih nekoii modrikasta in morda ne posebno zdrava, a sočna in zaroelii kakor zrela breskev. Na klopi ob veliki kmetiški lončeni peči sedi starec v šk< njih, naslonjen na palico, z obritim, nagubanim obrazom brezzobimi usti. Glava se mu trese, a oči so mu žive in bist Bratko me predstavi: <®9sP°d Šalamun — bivši načelnik okrajnega odbora.« «Zdaj pa v pokoju, v pokoju,« meljejo čeljusti skoraj i razumljivo. Ogleda me pozorno in me pod rži za roko: »Sloi nec? Slovenec? — Naš človek? — Ah, gospodje uradniki so b - liberalni, liberalni!« Z roko nama pokaže za mizo in migne hčerki, da nar postreže. Od časa do časa me pogleda radovedno; rad bi : še povedal katero, da se pohvali s svojo slavno preteklosti ker zdaj je samo še cerkveni ključar. Drugače pa sovraži s venske naprednjake skoraj prav tako odkrito kot nemškutar Tilika je srčkano dekle. Njen pogled je tako vdan in t žajoč, njene ustnice tako tople, da komaj brzdam roko ki i koprneče sili vanjo, fMadaljevanje sledil