Poštnina v državi SHS pavšMlrftna. Jtev. 21. V Ljubljani, dne 26. maja 1920. Leto XXXIII« Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze bhilt ritko »fdo ob 5. ari zjutraj. — C«aa a« J« IS K na leto. 9 Spiti la dopUI m poilllajoi Uraduiltru .Domoljuba", Ljub. Za NsmJiJo IS K. — Za Amtriko ta drutf« tuja drfaT« M K. § ljana, Kopttarjee* ulica. - NaroSnlna, r«klamaelja ta iaMrati pai Poaamaina It.vilk« prodajajo po 50 Tluarjrr. ia Uprarnlltr« »DomelJ uba", LJubljana, Kopltarjava uiloa. Jugoslovanski! Vitke bilke so rži, raste nam pšenica, »dvigne sc še pet pedf", poje prepelica, in potem njen zlati klas kruha dd za vsako vas. Polje plodno, žito zldto, naše upanje bogato! Kar smo posejali zrn, stokrat nam povrne strn. Bog jo vdruj ure hude, Bog poplačaj naše trudel i A i jugoslovanskemu Ti polagaš dolgo let semena v slovenski svet, pozno lčgaš, vstajaS rano, plug zasajaš, vlačiš brano, trud ne pldši Te, — čimbolj trda tla so naših poij, čim neplodnejša je njiva, tem obilneje zaliva čelo Ti in lice pot Tvoja misel je le ena t Vsa naj zemlja oplojena, vsa deležna bo dobroti —' škofu dr. A. Jegliču. V mnogih poljih je zaklilo, plod Ti je stoter vrnilo. — • • * Žetev že obeta maji AH orji in sejdj še nadalje neutrudno in nad poljem čuvaj budno t Saj široko to poljč vsega ljudstva je sreči Ndrodu src<5 prenovi in Gospod Te blagosldvil Fran/o Neubauer. Ob desetkrat sedmem godu. 3. I« Suše se tla, namočena s solz&mi, veselja čut prešlnja verni rod: navdušeno z iskrenimi željami obhaja Tvoj desetkrat sedmi god. In v srcih se obnavlja sladka vez s Teboj, visoki slavljenec in knez. 8. Izreden dan, o. vreden praznovanja! — Le malo takih zemlji čas rodi. -h Spominja nas zaslug ln delovanja, ki na odličnem mestu Te krasi. Za nas utrlplje blago Ti sred, S ljubezni vsem želiš postati vsa. Na srečo TI le naroda si gledal, ko Siril duh se blodnih je načel; zato upor si zmotam napovedal, za čednost verna srca si ogrel. Gorečnosti si v nas zanetil plam, ponižnosti Ti zgled nam daješ sam. 4. Utihnili grmeči so topovi in kri je teči jenjala iz ran, razpočill so težki se okovi. — Ti prvi si pozdravil rešni dan; nad množico odrešenih sinov si svojo roko dvignil v blagoslof, 5. In bolj kot nekdaj opominjaš, prosiš, glasneje kličeš, vabiš in svariš; zaduSeskrbv pastirskem srcu nosilj za blagor domovine ves gotiS. In zopet dvigaš naše misli v raj, do Nje, ki rožni jo proslavlja maj. 6, PreVzvišenl, glej, danes za voščilo zvestobo TI prisegamo vsikd&r, ljubezen, vdanost — bodi Ti vezllo hvaležnost naša — Tebi skromni daj) in vernikov molitev se glasi: naj mnogo let Te 9e Gospod Sivlf LimbawS ap Občni zbor Kmetijske družbe 20, maja se je nadaljeval občni zbor Kmetijske družbe, ki se je prvič vršil dne 30, decembra 1919, pa so Samostojni s svojim divjanjem In razgrajanjem preprečili da se takrat ni mogel izvršiti. Podpredsednik Kmetijske družbe g. prost K a lan je ob pol 11, uri dopoldne otvoril nadaljevanje občnega zbora in kon-Statiral sklepčnost. Sporočil je, da tedanja deželna vlada ni potrdila izvolitev predsednika, češ da občni zbor ni bil pravilno sklican, ker niso bili povabljeni zastopniki podružnic iz Štajerske in Koroške, Glavni odbor je protestiral proti temu, ker po starih pravilih ni mogoče sklicati občnega zbora za celo Slovenijo, Deželna vlada je nato sporočila, da je bil občni zbor pravilno sklican in da je izvolitev predsednika veljavna. Medtem pa je izvoljeni predsednik g. Iskra izjavil, da izvolitve ne sprej me, zalo je treba danes vnovič voliti predsednika. Na predlog župnika Orehka se sklene, do s c volijo predsednik, podpredsednik in .Odborniki skupno, 7a predsednika je bil izvoljen pover-fccili za kmetijstvo Jakob Jan (130 gl-i-ovj, za podpredsednika prošt Andr. Kalan (131 glasov), za odbornike: Ja-E z Lovrač, posestnik, Podlipovica; Jene z Hladnik, župnik, Trebelno, 'Jan. Š t r c i n , posestnik Kaplavas pri Komendi; Franc čeme, živinozdrav-nik, Ljubljana; Mihael Dimnik, posestnik, Jarše pri Ljubljani (po 132 glasov). Samostojna kmetska stranka Je kandidirala za predsednika Gustava Pirca (66 glasovi, za podpredsednika Frana Demšarja, bivšega drž. poslanca (64 glasov), za odbornike: Bohuslava Skalickega, Kandi-Ja; Ivana Pipana, Vižmarje; Ivana Ažma-»a, Hraše 20; Janko Rajanja, Krško; Antona Medena, Begunje pri Cerknici (po 65 Igli iov). Udnina za člana po 16 kron za leto 1920. sc odobri. Nato so se sprejele od glavnega odbora predlagane spremembe pravil in nekatera prehodna določila. Med tem je prevzel predsedstvo novo izvoljeni predsednik Jan, ki se je zahvalil za zaupanje is obljubil, da bo z vsemi močmi deloval ta družbo in prospeh kmetijstva. Na podlagi izpremenjenih pravil se bo Jeseni vršil občni zboT Kmetijske družbe ca celo Slovenijo, na katerem se bo izvolil celoten nov odbor. Draginja. A, Vzroki draginje, Kaj je povzročilo sedanjo strašno dragih jo? Marsikdo bo na to vprašanje odgovoril kratko: »Verižniki! Obesite davne ve-fižnike in bo bolje I« Kakor bomo videli pozneje, nosijo res «el krivde današnje draginje tudi oni trgovci, ki zahtevajo pri prodaji svojega blaga E*velik dobiček in ki jih imenujemo krat-i verižnike in navijalce cen, da jih ločimo pd poštenih trgovcev in producentov bla- ga vsake vrste. Gotoio je vsak človek, ki živi od težkega dela, Iz srca zadovoljen, Če zasačijo oblasti kakega verižnika in ga pošteno kaznujejo. Toda vsakdo ve, da so mnogi trgovci in producenti skušali tudi pred vojno prodajati svoje blago po ker mogoče visokih cenah, pa se vendar predvojne cene nikakor nc morejo primerjati s sedanjimi. Zato nc more vzrok sedanji draginji ležati samo pri navijalcih cen ia oderuhih, ampak pravi vzrok moramo iskati v ceih razmerah, Id so navijanje cen omogočile in ga še omogočajo. Glavni vzrok draginje je žalostna resnica, da v Evropi dandanes splošno primanjkuje blaga vsake vrste, pravtako živil(a) kakor obrtnih Izdelkov (b). Draginjo je povzročilo tudi slabo stanje naše valute (c), ki je izpodikopalo vero v denar in povzročilo, da so nekateri ljudje, ki so imeli denar, skušali nakupiti kar mogoče veliko blaga- Pomanjkanje blaga je tem občutnejše, ker nerednost pro-meta po železnicah (d) ovira, da bi prišlo blago iz krajev, kjer je dotičnega blaga dovolj, v kraje, kjer ga manjka. Te vzroke draginje ?i hočemo ogledati sedaj kar po vrsti. a) Splošno pomanjkanje živil v Evropi če hočemo razumeti vzroke današnje draginje, si moramo predočiti eno dejstvo, ki pravzaprav vse pojasni: Evropa ima danes 1« malo manj prebivalstva nego pred vojsko ali celo nič manj ne, živeža pa pridela neprimerno manj nego pred vojsko. Zmanjšalo se je število ljudi, ki živež pridelujejo in ga prodajajo, zvišalo pa seveda število onih, ki ga kupujejo, Naravna posledica lega je, da s«dai v Evropi živeža 3>lošno primanjkuje (v Nemški Avstriji in emčiji mnogi ljudje dobesedno stradajo, celo v čehoelovaški republiki imajo še nakaznice na živila) in da je živež drag, k»-tor i« bilo in bo vedno drago vsako blago, d ga primanjkaje. Prosim, pomislimo samo kratko, koliko rodovitnega sveta je ta vojska bolj ali manj opustošila! Vojska je šla — da omenjamo samo večje pokrajine — skoro skozi vso Galicijo, skozi Rusko Poljsko, poplavila je del Erdeijske in Rumunije, skoro vso Srbijo, Črno goro in Albanijo, uničila je popolnoma velik del naše Goriške, valila se je skozi gornjo Italijo do Pijave, raz oral a in razdejala je južno Tirolsko, ogromen del zapadne Francije je izpremenila v puščavo brez polja, drevja in hiš, uničila je velik del Belgije — da o bojiščih v Aziji in Airiki niti ne govorimo. Skoro vsi ti kraji, ki jih je zadela vojska v prvi vrsti, so bili izredno rodovitni ter so preskrbovali z živili ne samo sebe, ampak tudi druge pokrajine. Dandanes se polagoma vračajo na uničena polja nekdanji lastniki, iščejo dostikrat kraja, kjer je stal njihov dom, in skušajo z državno pomočjo postaviti zopet gospodarska poslopja, nabaviti si orodja in izravnati strelske jarke in lijake, ki so jih izkopale granate. Kdaj bodo ti kraji zopet v onem stanju kakor pred vojno? Vojna je začasna zaprla Evropi tudi ono žitnico, kj je zalagala milijone in milijone ljudi; Rusip. Reldi smo, da je Velika Britanija — torej okroglo 45 milijonov lju-živela tri mesece v letu od ruskega di žita. Tudi pri nas v Sloveniji so zmleli ve- liki mlini mnogo mnogo ruske pšenice S danja Rusija ne izvaža niti zrna žiu loma leže vsled notranjih nemirov in boi'." polja neobdelana, deloma pa niso železni' c« kos svoji nalogi, ker Rusija vzdržuje u lezniški promet samo še v prav malem ob segu in je vožnja po železnici tudi jak0 mj" lo varna: zato vlada v nekaterih delih Ru! sije dandanes silna lakota. Pa tudi po naših krajih, ki jih vojsks ni zadela neposredno, so polja dostikrat »labše obdelana nego pred vojsiko, ker je manjkalo delavnih moči in umetnih gnojil, Pomanjkanje živil bo torej tem .nanj. še, čim bolj sc bodo obnovili opuslošeni kraji in čim bolje bodo funkcionirale že. leznicc, da bo mogoče živila razpošiljali p0 svetu. Množina živil je tudi odvkna od te-ga, če bo industrija preskrbela poljedelcem zadosti strojev in drugega orodja, zlasti pa umetnih gnojil, škoda, ki jo je zadala vojna poljedelstvu, se bo vsekako poznala š c dolga leta. Kmetsko gospodarstvo. Pretresam amo napredek uaže^a kmetijstva za bodočnost. Vršijo se enkete ln ve-Ičaki-specialisti napravljajo podrobno načrte za pospeševanje posameznih kmetijskih panog. Opažati Je nov ogenj in rrsr.i volja vsakega, da bi po svoji moči prispeva! v dosego višjega blagostanja na^-a kmetskega ljudstva. Kjer Je trdna volja, bj tudi uspeh — č« ne prezremo inedK-bojuo vez in večji ali manjši pomen poMiurrnit) panog v celoti, ki Jo imenujemo »kmetsko gospodarstvo«. Kmetsko gospodarstvo obMoji is poljedelstva, živinoreje, sadjarstvo, vinarstva, gozdarstva in raznih postranskih pano?. Poljedelstvo delimo v pridelovanje lita ia v pridelovanje krmskih rastlin za živino. Živinoreja se peča z rejo konj, govedi, prašičev, ovac in koz; konj je za vprego in more biti lahek ali težak; goved nam muie služiti za vprego .vendar nje glavni namen Je proizvajati ali meso (pi talna) ali mleko (mlečna); prašič nam da ali več mesa ali manj, navadno bolj za uživanje določene slanine ali pa manj mesa in več za m a.'t porabile slanine; ovca proizvaja ali v prvi vrsti fino volno in šele v drugi vrsti meso ali mleko ali pa tudi obratno, v prvi vrsti meso ali mleko in Bele v drugi vrsti volno; koza nudi mleko in za gotove obrtna Izdelke potrebno usnje. S sadjarstvom se pf-ča vsak kmet; t vinarstvom le posamezni kraji, večjidel vsled od pradedov Izvirajo-Člh običajev; z gozdi Izkoriščamo gorati, težko dostopni, manj rodovitni svot. Postranske panoge, kakor čebelarstvo, perut-ninarstvo, goja svlloprejk itd. tvorijo bolj aH manj znatne vire dohodkov osoblto onim, ki imajo manj zemlje ozirema manjša gospodarstva in zato več časa pečati s« z nego tega drobiža. Posamezna panoga more v raznolikosti krajevnih razmer tvoriti sama glavni vir dohodkov in blagostanje kmeta; le tuintam še hoče črpati gospodar iz vsake panoge nekoliko, kef mu vsakojaki specialisti mežajo glavo i" pomagajo polniti žep z nadami, ki se I«' redko uresničijo, Vodilno načelo modernega kmetskega gospodarstva je najti krajevnim razmeram primerno kmetijsko panogo, ki bode tvorila glavni vir dohodkov ln kl v normalnih časih ne bo usahnila nikdar — ijajoč vedno zanesljiv užitek. Iz tega vzroka ni iskati bistvo kmetijskega napredka v tem, da se izboljšujejo enakomerno vse panogo, s katerimi so se naši dedi od pam-liveka v kakem kraju že pečali, marveč da se najde ln uveljavi panoga, iz katere more kmetom v dotičnetn kraju vzrastl gotovo blagostanje — rut moderno, znan-siveno-praktično stalliiče. Nova doba moli zdrobiti stare tradicije, kl se ne ujemajo z modernim znanstvom, tudi na gospodarskem polju; vse trezno premisliti, nikdar prenagliti, vendar vedno trdno stopati k cilju. Ce uvidim, da Je vinogradništvo v gotovih krajih poglavitni vzrok revščine tamoSnjih prebivalcev, kor enkrat trta spomladi pozebe, drugič jo toča okle-I s ti, tretjič mrzla jesen no pusti grozdju dozoreti, vino je vedno kislo kot ocot itd., vrhtega so ljudje Se pravi vinski bratci, — tedaj naj umolkne vinarski specialist ali dopove ljudem, da vinogradništva nI pospeševati, marveč vse trte je uničiti, pridelovati krmske rastlino in vso pozornost obrniti na živinorejo. Ce se ljudje v drugem kraju že od pamtlveka pečajo z rejo juncev, isti pa se pri normalni, doma pridelani krmi nikdar ne zdebelijo, marveč jih v suhem 6tanju pokupijo razni prekupci iz rodovitnejšlh krajev, tam spitajo in delo nato produjo mesarjem, tedaj je ljudem dopovedati, da reja mesne (pital-iie) živino ni primerna za njih kraj, marveč jim bo mlečna živina iabko nudila matno boljšo dohodko. Če v kakem kraju Kmetje in vsi njih pradedje niso nikdar kmctovali s konji marveč edino z volrni in kravami, še to ni dokaz, da bi tam s konji no mogli odpraviti istega dola znatno hitrejše ln često cenejSe. Tudi Žepa trditev, da roja ovac ni dobičkonosna in je to vzrok, da se že njih reja pred vojno bolj in bolj opuščala; marsikje v Sloveniji bi fdiuo z umnim ovčarstvom mogli zenačiti primanjkljaj, ki ga Jc kmetsko gospodarstvo dosodaj izkuzovalo. Tako bi lahko navajal vzglede Se dalje v dokaz, da Jo moderna doba poklicana marsikaj starega na glavo postaviti ln da se morajo konzerva-tizma otresti kmetje ln veščaki, splošni kmetijski učitelji in strokovni specialisti. Kdor deluje v kmetskem gospodarstvu praktično, mora biti praktičen ln tudi specialist, mora v gotovih okoliščinah pripo-znati, da bi znamonalo zgrešiti cilj, če bi vsikdar hotel lo izboljševati delo pradodov in naglašati prednosti svoje stroke. Cilj kmetijskega napredka je zagotoviti kmetskernu ljudstvu blagostanje, ne tla i>i pri tem morali trpeti drugi ljudski ■Moji. Ni prijatelj kmeta kdor zagovarja pretirano ceno raznih kmetskih pridelkov kot posledica visokih produktivnih stroškov, marveč pravi prijatelj mu bo le tisti, kdor ga bo naučil proizvajalne stroške na najnižjo mejo znižati In mu tudi pri nizkih cenah kmetskih pridelkov zasiguratl blagostanje. Cene bodo prejalislej zopet padle in kmet, ki sc ne bo do tedaj naučil feno pridelovati vsaj ono, kraju primerno ln za na svetovni trg sposobno blago, bo zopet siromak, kakor je bil kdaj prej. Katero blago naj v prvi vrati cono produdra kmet v Sloveniji? Na katero panogo kmetijstva naj se on praktično vrže? Da bi se vrgel na vse, je izključeno: tako velikih možgan nima noben Slove-nec-veščak in jih zato tudi kmet ne more imeti. Začrtajmo najprvo jasen cilj splošnemu kmetskernu gospodarstvu v Sloveniji In doženimo vir, kl ne bo usahnil, — za naše razmere najprimernejšo kmetsko panogo, v kateri bomo nato specializirali našega kmeta. Tlačan. Iz Kmetskih Zvez. VRHNIKA. Okrajna Kmetska t vera bo imela v nedeljo 30. t. m. ob 4. ari popoldan (po novem času) v Rokodelskem domu občni zbor. Opozarjamo vse člane, naj se občana zbora polp.oštevflno udeleže. V CERKLJAH PRI KRŠKEM se je vršila dne 9. maja seja odbora ia zaupnikov K. Z. Z zadovoljstvom se |e vzelo na znanje, da Je vlada porazila komuniste, V tem boju fe vlada postopala popolnoma pravilno. Gospodarske raz.ner^ oo take, da ie nulno treba odpomoči vsem, zlasti kajžaricm, poslom In kmetskim delavc«!•». Vlada ajj bi zasegla ma-nu tak turo po ve.e trgovinah. — Cene naj m določijo vse n iu,«>-oišklm iudelkom. — Komisije ca določev.rjj davkov aa vwae dobičke db| bodo iavne la zastopane tudi oo kmetskih odposlancih. — DohodninsLI davtk Še vedno straši. Naf se stori vse, da se isti odpravil — Naredba dež. vlade pod dr. Žerjavom z ds4 16. fan. 1920, it. 51 glede prometa z živluo naj se odpravi, ker fe krivična in fo Orožaiitvo ter «avarstva popolnoma napačno tolmačijo. — olltvc naf s« razpišejo čim prej. Kafzarfem naj s. dovoli skupna pola vsaj proii odškodnini. — Na deželno vlado so vloži prošnja za dovoljenje 4 seimov v Krškem, — JKZ naf fx-posluje, da bo orožništvo patrullralo tnal noti „čl, ker se tatvine množe. — Avtomoblllstl ne upoštevajo tozadevnih predpisov. Z grozno brzino drve po deželi. Žlvlleofa so meogokrat v nevarnosti. Treba ie kaf ukreniti glede tega kakor tudi glede ciganske nadloge. — Agrarna reforma naj se (zpcl|e korenito, ljudstvu, zlasti revnejšim v korist. VELIKE LASCE. Okr. K. Z. te dne 17. maja t. I. protestirala proti vpoklica k orožnim valam v 1894. letu rojenih sedaf, ko se začenja košnja ln drago delo. Naf bi se orožne vaje še vsaf preložile na jesen, ako sc ne dafo odpraviti! — Enako fe K. Z. protestirala proti krivični ln pristranski razdelitvi turjaških travnikov po samostojnih mogotcih. Poslala so fe odločna rcsolucija o tej stvari predsedstvu dež. vlad. In glavnemu poverenišlvu ministrstva za agrarno reformo v Ljubljani. Zahtevamo, da se storjeni sklepi razveljavilo In razpiše nova delitev parcel. Samostojni pa »o pokazali, koliko smisla za pravičnost fe v njihovih sebičnih dušah. Ljudje! Pometite s njimi povsod! 6KOCJAN PRI TURJAKU. Delovanje K. Z. napreduje. Gospodarski položaj ie neznosen. Lftidje se dolže, da kupujejo živež. Se eno leio naj gre tako napre|, pa bodo bafte prodane. — Novoustanovljena zadruga fe imela tekom dveh mesecev do 400.000 K prometa. K. Z. je protestirala proti vpoklicu k orožnim valam, Na| bi se Iste še vsaj prestavile na oktober ali november! V ŠMARTNEM POD ŠMARNO GORO fe imela K. Z. selo 9. maja. Na ponudbe samostojnih ca združitev fe sklenila, da je mogoč skupen nastop v nujnih gospodarskih vprašanjih, v politiki pa po;de K. Z. svojo pot, dokler S. K, S. ne opusti srofega breznačelnega programa. — Dalj. m Je razpravljalo o vseh dragih rečeh. Poslanec Brodar ie podal natančno poročilo o položaju, kur se ie z «4». voljstvom vzela na znanj«. ŠMARTNO PRI LITIJL Okr. K. Z. fe Imela sejo dne 9. maja. Na< tančno se j« prereSetal položaj, nastal med ii po železničarikem Strafku. Glede motenja zbd-rovalne svobode od strani samostojnih se it sklenilo, nastopiti e vso odločnostjo. Ako ai bo tu vlada storila svoje dolžnosti, bodo oa-stopiU pristaši J. K. Z, sami. Potem pojde zob za zob. BLED. Okr. K, Z. Je imela sefo 18. mafa. Skle, nili so m važni sklepi glede enkete planin, U se bo vršila v Ljubljani ter glede bogoskrua-hI so ga zagrešili nekateri Sokoli in Soko. Iia na Bledu. Glede draginje živil ob leto", a jI sezoni letoviičarfev so kmetfe sklenili, da bodo prodajali polovico mleka delavcem in domačim revežem kvečjemu po 3 K Uter, diiigo polovico pa letoviščarjem po poljubni ceni. — To j« fasen dokaz, da fe med kmeti mnogo , clalnoga čuta. Iz tajništva JKZ. IZ TAJNIŠTVA JKZ. Na naše posredovanje pri dravski di»i-zijski oblasti radi vpoklica k orožnim vajam v letu 1894. rojenih smo dobili sledeče pojasnilo: 1. Oprostitve od orožnih vaj razen onih, ki jih navaja vpoklic sam. so izključene. 2. Pač pa se bodo vrje 10 od sto preložile na jesenski čas. In sicer v prvi vrsti samostojnim gospodarjem in vzdrževateljem družine. 3. Prošnje je naslavljati na: Pukovska okružna komanda v Ljubljani. — Toliko v odgovor vsem vprašanjem, ki jih je prejelo tajništvo JKZ. — V Ljubljani, 18. maja 1920. Razgled po svetu. Jugoslavija. j Naša bodoča ustava. Komisija za se> slavo ustavnega načrta v Belgradu ima v rokah dva osnutka ustave. Po enem ua| bi bil sestavljen naš bodoči parlament ix ene same zbornice, po drugem pa iz poslanske zbornice in senata. Senat naj bi štel 100 poslancev, ki bi jih volile pokrajine, stanovske zbornice in zadruge, razen tega bi poslala vanj svoje zastopnike vseučilišča in morebiti posamezne veroizpovedi. Senatorji bi se volili za 6 let in bi morali biti stari nad 40 let. Senat mora zborovati istočasno s poslansko zbornica V slučaju spora med obema zbornicama odločuje poslanska zbornica. — Država se razdeli v devet pokrajin, ki bi bile: 1. Srbija, 2, Stara Srbija z Macedonijo, 3. Hrvatska s Slavonijo, Reko, Istro in Medji-murjem, 4. Bosna, 5. Črna gora s Hercegovino, Boko Kotorsko in Primorjem, 5. Dalmacija, 7, Srem z Bačko, 8. Banat, 9. Slovenija s Prekmurjem. Uradni jezik v državi je srbo-hrvatski-slovenski. V Sloveniji je uradni jezik slovenski ter imajo Slovenci pravico, da tudi z osrednjo vlado občujejo v slovenskem jeziku. j Protič bivši ministrski predsednik in sedanji minister za konstituanto je došel v Zagreb, da se pogovori z merodajnimi (nogi glede ustavnega načrta, ki ga je izdelal, V Zemunu je zavozil vlak, v katerem sc je ,tožil, na napačen tir in se i veliko silo zaletel v prazne vagone. Ker domnevajo, da so to nalašč naredili železničarji, ker je Protič hud nasprotnik komunistov, so dotičnega skretničarja zaprli. Protič pride tudi v Ljubljano. j Volitve v ustavodajno skupščino se bodo vršile menda meseca novembra, j Utajili bi radi. Da jc Ljudska stranica na Hrvatskem in Slavoniji samo pri svojem prvem nastopu dobila toliko odbornikov, nc morejo prenesli ne liberalci ne hrvatski zajedničarji. Tajništvo liberalne stranke zato .skuša to število zmanjšati in pravi, da jc dobila Ljudska stranka 81 mandatov. Vladine številke (zajedničarji) pa so nam bolj milostne in nam priznavajo 286 odbornikov. Tajništvu Ljudske stranke pa je bilo že dosedaj sporočenih 650 občinskih odbornikov, ki pripadajo Ljudski stranki, j Judje gospodujejo na medicinskem oddelku zagrebškega vseučilišča. V prvem semestru je izmed 57 slušateljev 21 Židov. Čc pomislimo, kako majhen odstotek prebivalstva tvorijo Židje v Jugoslaviji, potent »o te številke izredno visoke. AVSTRIJA. Ncžigcsani eno- in dvokronski bankovci izgube v Avstriji veljavo. Državni urad avstrijske finance namerava v kratkem določiti rok, po katerem izgube neži-gosani eno- in dvokronski bankovci svojo veljavo kot zakonito plačilno sredstvo. Denar je ponarejala neka družba na Dunaju, ki so jo sedaj izvohali in zaprli. Dcbili so pri njih 60.000 ponarejenih bankovcev po 1000 kron, katere so žigosali tudi z jugoslovanskimi žigi ter jih tihotapili v Jugoslavijo. Krvavo rekvizicijc. Sredi meseca marca se je imela izvršiti v Gosdorfu na štajerskem rekvizicija živine. Po slabili skušnjah v drugih krajih je prišlo k tej rckviziciji 80 žandarjev. Rekvizicija se jo začela na ta način, da so v Gosdorfu dva kmeta aretirali, ki sta govorila proti oddaji živine; potem so odgnali živino v Mu-rck. Komaj pa so žandarji zapustili Gos-dorf, je začela kmetica zvoniti na poma-gaje. Kmetje so se oborožili in šli za žandarji, vnela se je prava vojska, kmetje so Imeli tudi strojnice in ker jih je bilo več, so obkolili žandarje, napravili šturm in zmagali. Žandarjem so vzeli puške in jih odgnali v Murek, kjer so vzeli odgnano živino nazaj. Državno pravdništvo je dalo uvesti proti 124 osebam preiskavo zaradi pobune, streljanja na žandarje itd. Je pa pri nas vseeno precej boljše. MAŽARSKA. Prostozidarskim ložam, ki so svoj čas igrale na Mažarskem vodilno vlogo, se sedaj slabo godi. Te dni jim je država zaplenila veliko lastno palačo, ki so jo imeli v Budimpešti. Vojska proti Jugoslaviji. Mažari se v svoji nadutosti menda resno pripravljajo raztegniti svojo državo do prejšnjih meja. Predvsem se jim hoče Medjimurja. V zadnjem času neprestano zbirajo obilno vojaštvo ob naši meji ter prirejajo shode za priklopitev Medjimurja Mažarski, 4' ^ ITALIJA. Novo vlado je sestavil zopet Nitti, ker si nihče drug ni upal prevzeti težke naloge voditi Italijo skozi draginjo in lakoto in boljševištvo k zadovoljnejšim časom. Zunanji minister je zopet Šaloja. Torej bo nova vlada imela v jadranskem vprašanju isto stališče kot prejšnja. ČEHOSLOVAŠKA. Sladkor. Amerika je kupila 70 milijonov centov sladkorja na Češkem in se pogaja za še nadaljnjih 70 milijonov ccn-tov. Plačali ga bodo po 47 dolarjev 100 kg, torej v našem denarju približno po 47 K 1 kilogram. FRANCOSKA. Devica Orleanska, ki je junaško vodila Francoze v vojski proti Angležem, bo sedaj radi mnogih čudežev, ki so se zgodili na njeno priprošnjo in ki so natančno dokazani, proglašena v Rimu za svetnico. Nove davke za letnih 8500 milijonov frankov (kar je v našem denarju 85 milijard) je sklenila francoska zbornica. To se bodo Francozi za glave prijemali. Šolsko učno dobo so na Francoskem podaljšali do izpolnjenega 13. leta. To pa zato, ker gredo otroci z 14. letom v tovarno in da se med 12. in 14. letom ne potepajo. TURČIJA. Korajžni Turki. Turki se ne menijo dosti za mirovne pogoje, ki jih jim nalagajo pariški mogotci, temveč urijo armado in pridno preganjajo Francoze s svojo zemlje. Tc dni so zopet napadli francoske čete v Urfi. Od 400 Francozov jc ostalo samo 100 živih. BELGIJA. Delavska organizacija na krščanskem temelju je po vojski silno narastla. To organizacije zlasti živahno snujejo konsuin-ne zadruge, socialne in strokovne šole. V boju proti komunistom so odločilo krščanske organizacije komunistični poraz. Bela lnternaclonala. Socialisti in komunisti Imajo svojo rdečo internacionalo (mednarodno zvezo). (V Bruslju pa so so sešli v zadnjem času krščanski železničarji ln sklenili v juniju sklicati konferenco vseh evropskih krščanskih delavcev in ustanoviti belo inlernacionalo kot protiutež proti brezverski rdeči interna-cionali. ŠVICA. Desetnrno delo. Bogata Švica stoji pred rešitvijo vprašanja, kako preiti od 8 urnega na 10 urni delavnik. Po vsej Švici zelo vneto širijo misel 10 urnega delavnika in poudarjajo te-le,razloge: 1. 10umi delavnik bo uredil gospodarsko življenje. 2. 10 urni delavnik nam bo dal vse pridelke, ki nam jih manjka. 3. 10 urni delavnik nam uniči draginjo in pospeši padanje cen. i. lOurni delavnik nam uniči vse neprijetnosti, vsled katerih danes trpima 5. 10 urni delavnik upostavi financielno ravnovesje. 6. 10 urni delavnik nam povrne voljo za delo. 7. lOurni delavnik nam vrne zdravje in blagostanje. 8. lOurni delavnik nam vrne mir. 9. lOurni delavnik nam omili socialna nasprotstva. 10. lOurni delavnik nas reši boljševizma . RUSIJA. Vojska s Poljaki. V začetku so se Poljaki z veliko silo zagnali v Ruse in jih potisnili nazaj. Sedaj se je pa zgodba obrnila in Rusi zmagujejo in porivajo Poljake krepi ko nazaj. Poleg tega so dobili Poljaki drugega nevarnega sovražnika: medna, rodno delavsko organizacijo, ki je v Holan-diji, Franciji in Italiji proglasila, da naj železničarji in delavci ne ukrcavajo oziroma odpravljajo vojnega blaga, ki je namenjeno na Poljsko. In res je mnogo vlakov z vojnim materijalom že zastalo. Tedenske novice. Politične. p »Politični katekizem ali kaj mora vsak državljan vedeli o politiki« se imenuje knjižica, ki je izšla ravnokar in se naroča pri tajništvu Slovenske ljudske stranke v Ljubljani. Vsebina je nastopna: Uvod. (Kaj je družba. Kaj jc politika. Važnost politike.) Kdo ima v posameznih državah moč v rokah. Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovcnccv in bivša avstro-ogrska monarhija. 1. Slovenci nismo več narod druge vrste. 2. Jugoslavija je tako bogata, da nc bo nikomur več treba izseljevati se. Glavne stranke med Slovenci. Posamezne stranke v naši državi. I. Stranke bivše kraljevine Srbije. II. Stranke iz pokrajin bivše Avstro-Ogrske. Pregled vseli klubov. Nekatera važna sodobna vprašanja. 1. »Kmet kmeta«. 2. Duhovščina in SLS. 3. Ali je SLS nasprotna izobrazbi? 4. Valutno vprašanje, 5. Zakaj nam je Rjtrebna močna, lepo urejena država? — aši rojaki pod italijan. jarmom. 6. Vzroki svetovne vojske: a) Nasprotje med Francijo in Nemčijo, b) Nasprotje med Anglijo in Nemčijo, c) Zrelost' Turčije za razpad. Sredstvo proti novim vojskam. Vsem bivšim vojakom. Našim mrtvim. Dostavek. — Knjižica stane s poštnino vred 6 kron. p Tajništvo Ljudske stranke se je ustanovilo v Osijeku za Slavonijo. p Politična zborovanja po Sloveniji so zopet dovoljena, p Prava naloga jugoslovanske matere. Zadnji »Kmetijski list« (št. 21) piše o ženskih nalogah tako-le: »Vzgajati otroka v ljubezni do resnice in pravičnosti, vzga. jati ga v ljubezni do kmetijskega stanu, vcepljati v srca otrok ljubezen do domovine in narodni ponos ter tako vzgajati narodu bodoči zarod, to so glavne naloge prave jugoslovanske matere!« — Dosedaj smo vsi mislili, da spada vsaj med naloge, celo med glavne naloge slovenske matere otroka tudi versko vzgojiti. »Kmet. list«, ki zastopa »verno« stranko liberalnih kmetov, te naloge slovenske matere nc pozna. Velja zapomniti za takrat, ko bodo na shodiii zopet trdili, da so globokoverni, p V službi samostojnih. Bivši ravnatelj Kmetijske družbe je bil odvezan od svoje službe pri Kmetijski družbi, zato je pa sedaj postavil svoje moči v službo samostojnih. Za zadnji občni zbor je pošiljal svojim pristašem sledeča vabila: Vaše blagorodje. Lepo Vas prosimo se gotovo udeležiti s poverilnim pismom od podružnice nadaljevanja občnega zbora Kmetijske družbe, k' bo 20. t. m. Če boste zahtevali, se Vam bo en del stroškov povrnil. Udeležitev je silno važna in če imate priliko, Vas prosimo kakšnega nasprotnika pregovoriti, da s kakšnim izgovorom doma ostane, S tovariškim pozdravom čtampilja SKS. Gustav Pire Gustav Pire je bil v politiki vedno brez načel, zato je čisto prav, da se je postavi v službo breznačelne stranke, p Stranka kapitalistov. Ljubljanski li beralci imajo sedaj trojno skrb. Stano vanjska komisija je ljubljanskim milijonarjem odpovedala stanovanja in jim naložil?, zidati hiše, da ne bo treba revnim ljudem pozimi v vagonih stanovati, Liberalci sedaj store vse, da bi vso to naredbo osmešili in milijonarjem prihranili milijončke. Dalje jih skrbi, ker je radi prepovedanega izvoza cena banaškemu žitu padla. Kapitalisti so ob masten zaslužek. Liberalci posredujejo pri ministru, kakor poročajo liberalni listi, da naj v tem oziru kaj ukrene Pošla se je znatno podražila in to zadene največ bogate trgovce, ki imajo velik pismen promet. Liberalni poslanci so skic nili posredovati, da se to izpremeni. Kar ima torej poštna uprava izgube, naj krije ljudstvo z davki, namesto, da bi pokrili iz gubo kapitalisti, katere se kapitalisti najbolj poslužujejo! p Nov list. Liberalna stranka je vedno bolj v razsulu, držijo jo le še njeni prijatelji na Hrvatskem in Srbskem, ki imajo v narodnem predstavništvu močan klub. V Sloveniji pa so liberalni kmetje ustanovili svojo stranko, ravno tako delavci in tudi to, kar je še ostalo liberalne stranke, |e razcepljeno v desno in levo krilo. Glasilo desnega je »Slov. Narod«, levo krilo, ki ga vodita skrajna svobodomiselca Žerjav in Ribnikar, pa izdaja nad vso mero surovo »Domovino«. Sedaj jim ta ne zadostuje in menda bodo začeli zopet izdajati zloglasni dnevnik »Jutro«. p Nepotrebna jeza. Liberalni listi se silno pohujšujejo, da je vlada prestavila znanega radovljiškega glavarja Mencingerja. Liberalci naj se le potolažijo. Naše ljudstvo ne bo nikdar dopustilo, da bi okrajni glavar tako ravnal z njim kot je Mencinger. Kroparska zgodba ni pozabljena. Uradniki so zato tu, da ljudstvu strežejo, ne pa narobe. To velja tudi za liberalne uradnike, čeprav sc bodo tega težko navadili. p Dr. Korošec in milijoni. Socialistični »Ljudski glas« vprašuje »Domoljuba«, koliko milijonov je dobil dr. Korošec, ker je prodal kmeta ne vemo kateremu vragu žc. Na to lahko odgovorimo. Dr. Korošec dosedaj kmeta ni prodajal ne kupoval, zatorej o kakšnih milijonih ni govora, pač pa jc s svojim odločnim nastopom rešil našo državo in našega kmeta komunističnega nasilja in ropa, ki je grozil kmetu. Če bi komunisti zmagali, bi danes kmet ne bil več gospod na svoji zemlji. Pač pa mi vprašamo »Ljudski glas«, koliko milijonov so dobili tvoji zavezniki komunisti od ruskih komunistov za to, da bi lahko zasužnjili našega kmeta Italijanom in komunistom. Odgovori, »Ljudski glas«! Domače .mvice. — Ali se ženska res nima pravice vtikati v politiko? ?od tem naslovom v kratkem izide brošura, ki jo izda »Krekova prosveta«. Obsega sledeče sestavke: Kaj je politika? Kdo dela politiko? Svobodomiselni napad na šolsko mladino. Protiverska šola naj se nadaljuje izven šole. Napad na krščansko družino. Ženska volilna pravica. Pred odločitvijo (sloven ske stranke). Ljudska stranka. Na delo — Knjižica v poljudnem slogu razmotriva pereča vprašanja, ki ravno žensko najgloblje zadevajo. Stane 2 K, po pošti 30 v več. Priporočamo predvsem skupna naročila, ki jih sprejema »Krekova prosveta« v Ljubljani, Poljanska cesta (Alojzijevišče). Naročila naj se pošiljajo takoj I d Ameriški Slovenci pridejo na I. slo venski orlovski tabor s posebnim parni-kom. Vodil jih bo znani politični in kulturni delavec p. Zakrajšek, urednik čika-ške »Edinosti«. dAngleška društva katoliške mladine (skauti) odpošljejo na I. slovanski orlovski tabor v Mariboru svoje odposlanstvo. To vest je sporočil Orlovski zvezi salfortski škof, ki stoji na čelu katoliškega gibanja v Angliji. d Pri orlovskem taboru bodo sodelovale sledeče godbe: Orlovska godba iz D. M. v Polju, Višnja gora, Selce nad Škofjo Loko, delavska godba na Jesenicah, sa. lezijanska godba z Rakovnika, godba društva sv. Srca Jez. iz Zagreba, orlovska godba iz Čehoslovaškc in dve voj. godbi. V Mariboru se na predvečer glavnega nastopa vrši velik koncert »Ljubljane«. d Obrtniki! Snujte »Obrtne zveze« in zahtevajte pravila pri »Jugoslovanski obrtni zvezi« v Ljubljani, Sodna ulica 11, Naše »Obrtne zveze« ne sinejo zaostajati za »Kmetskimi zvezami«, zalo ustanavljajte povsod, kjer se nahaja več obrtnikov, lastne »Obrtne zveze«, ki naj bodo središče vaše stanovske politične organizacije! »Jugoslovanski obrtnik« se naroča pri »Jugoslovanski obrtni zvezi« v Ljubljani, Sodna ulica 11, kjer posluje tudi obrtno tajništvo V. L. S. Obrtniki, obračajte se v vseh zadevah na »Osrednjo zvezo« in dopisujte v svoje glasilo! d Denar iz Amerike in banke v Jugoslaviji, Opozarjamo vse, ki dobivajo kak denar iz Amerike potom bank v Zagrebu ali Belgradu, naj se sami pobrigajo pri bankah, ker banke naslovljencem pošiljatve ne naznanjajo in tako denar lahko mesece in mesece leži pri bankah, ljudje pa se težijo in pritožujejo, da ničesar ne dobe. Pišite, vprašajte, pa se bo vse pojasnilo. d Avtomobil vozi vsak dan iz Kranja v Železno Kaplo. Iz Kranja gre ob 3. uri popoldan, iz Kaple ob 5. zjutraj. Prijaviti se jc treba vedno na končni postaji. d Prošnje za naknadno kolkovanje bankovcev. Ministrstvo za finance objav-ja, da bode reševala te prošnje posebna itomisija pa samo, v kolikor so bUe prošnje vložene pravočasno, to je do vštevši 10. marca t. 1. Prošnje, ki so se vložile šele pozneje, se ne bodo jemale v pretres. d Pristojbine porotnikom. Porotniki dobivajo plačano enkratno vožnjo in 40 K na dan za hrano- in prenočišče, \ p General Svetozar Boroevič, zganV poveljnik avstrijske soške fronte, je te ditff V Celovcu umrl. d Kako se draži usnje. Neki strojar V bližnji ljubljanski okolici je prodajal svinj-! ske kože po 80 do 100 K kilo, dasi so pri-« meme cene 60 do 70 K za kilo. Za pod-< plate je zahteval za kilo 180 do 250 dasi so določene maksimalne cene za podplate s 112, 116 in 140 K za kilo; zgornje telečje usnje črno je prodajal kilo pO, 250 K, maksimalna cena znaša 160 K. Na verižniškem uradu so obsodili moža na' 10.000 K globe in na tri mesece zapora;; radi prekoračenja maksimalnih cen in radi navijanja cen; dalje zapade izdelanih 120 svinjskih kož in neizdelanih 123 svinjskih in 26 telečjih kož. d Predragi slamniki. Nekateri ljulii ljanski trgovci imajo še starih zalog slam-« nike, ki so jih plačali po 50 K, sedaj jih pa' prodajajo po 200 K in dražje. Vlada je dala' te slamnike zapleniti. d Zaplemba nsnja. Karol Pollak v Tr-< žiču je imel nakupičenega v svojih skla-i diščih za 6 milijonov kron usnja. Vlada jo celo zalogo zaplenila. d Zgodovina srednjega veka ic knjiga, ki jo je izdala Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Kratko opisuje vse važnejše dogodke od 1. 375 do 1492. Zlasti se ozira na zgodovino jugoslovanskega naroda. Prav je, da bi danes vsakdo poznal zgodovino lastnega naroda in v tem oziru mu bo ta knjiga zelo dobrodošla. Stane vezana 24 K in se naroča v Jugoslovanski knjigarni. Gospodarska obvestila. g Cena prašičem v Srcmu jc padla za 4 do 5 K pri 1 kg žive vage. g Cena masfi v Belgradu se je znižala od 13 na 12 dinarjev na kilo. g Cena špiritu je padla za 120.000 K pri vagonu. g Usnje, Iz hrvatskih listov posnemamo, da so se vsi slovenski in hrvatski tovarnarji usnja združili v kartel proti nekemu belgrajskemu trgovcu, ki je dobil dovoljenje za izvoz surovih kož, katere res v veliki množini izvaža na Grško, dočim našim tovarnam nedostaje surovih kož, ljudstvu pa usnja. Hrvatska in ljubljanska vlada sta zato prepovedali izvoz surovih kož in obljubili, da gresta kartelu na roko pri nakupavanju surovih kož pod obvezo da izdelano usnje ostane doma. Hrvatska vlada je določila, da bodo potem trgovci prodajali izdelano uanje, ljubljanska pa, da morajo priti do usnja najpreje zadruge, g Draginja klobukov. Ker Avstrija pokupi pri nas skoro vse zajčje kože in sicer pc 45 K komad in dražje in potem pošilja k nam izdelane klobuke, je naravno da Eridejo pri nas klobuki po 500—1000 K en omad. Ko bi se pa pri nas prepovedal izvoz zajčjih kož, in bi se nakupovanje teh osredotočilo, cene določile na 18 K komad, in se potem te kože poslale v tovarne na Češko in Moravsko, kjer bi izdelali iz dlake stoterih kož po 36 klobukov, bi nas prišel stati en komad po 168 K z vsemi stroški. Ta predlog je stavil neki trgovec iz Zagreba osrednji vladi, g Gospodarski svet se je ustanovil pri ministrstvu za trgovino in industrijo v Bel-gjadu. Dajal bo svoja mnenja in nasvete 4' f vseh vprašanjih, kl se tičejo trgovinske politike. g Svet za kmetijski pouk se je osnoval pri poljedelskem ministrstvu v Belgradu. Njegova naloga je oddajati strokovna mnenja in nasvete v vseh poljedelskih strokah. Število članov znaša 20. g Prodajalci mleka in živiL Mestni magistrat ljubljanski opozarja vse prodajalce mleka iz Ljubljane in okolice, da se vrši večkrat na teden stroga revizija in preizkušnja mleka. Vsak, ki bo prodajal vodeno ali pokvarjeno mleko, se bo izročil d..:.avnemu pravdništvu. Islotako se bo postopalo proti tistim, kl bodo prodajali mleko dražje, kot je določeno, namreč po 4—5 K za liter. Mestni magistrat ljubljanski orozarja vse prizadete, da upoštevaio ta razglas; istotako pa prosi prizadeto občinstvo, da gre organom mestnega magistrata v tem oziru na roko. Z ozirom na ponovne slučaje, ki so sc dogodili-v zadnjem času, tla prodajajo nekateri trgovci pokvarjena živila, zlasti slabo moko, ki je zmešana s fižolom itd., se opozarja vse tr-govcc z živili, da sc bodo ponovno vršile stroge revizije živil po tržnih organih in sc bede proti vsakemu, ki bi se v tem oziru pregrešil, kar najstrožje postopalo. g Razglas. Kmetijska šola na Grmu priredi mescca junija sledeča dvodnevna Icmetiiska tečaja: I. Vinogradniški tečaj dne 7. in 8. junija; II. Čebelarski tečaj rine 11. in 12. junija. Poduk, kateri se Načenja vsakokrat ob 9. uri dopoldne bo pri vseh navedenih tečajih združen s praktičnim razkazovanjem. Kdor se želi udeležiti teh tečajev, naj se priglasi po dopisnici pri ravnateljstvu državne kmetijske šole na tJrmu pri Novem mestu, in sicer: za vinogradniški tečaj do 1. junija t. 1., za čebelarski tečaj do 8. junija t. 1. Revnejšim udeležencem tečajev d& ravnateljstvo v omejenem številu prenočišča na razpolago. Obvezni polletni tečaj na državni podkovski šoli v Ljubljani se prične dne >. julija t. 1. Za vstop v tečaj je vložiti na Vodstvo državne podkovske šole v Ljubljani do 15. junija t. 1. prošnjo ter ji prilo- iiti: 1, rojstni in krstni list, 2. domovinski ist, 3. zadnje šolsko spričevalo, 4. učno )pričevalo, 5. ubožni list, in 6. nravstveno ^pričevalo. — Pouk v podkovski šoli je brezplačen; učenci dobivajo redno državne 'podpore ter imajo prosto stanovanje v za-jvoJu, skrbeti pa morajo sami za hrano in potrebne učne knjige. Poleg podkovslva se poučuje ogledovanje klavne živine in m^sa. j83 'A^AVAVA\7AVAVA^' Listek 'AVAVAVAVAVAVAVA^^^^ Imtakinia iz Štafra. Povest. Prevaja'" (Dalje.) VI. 'i isto popoldne je sodnik Hendel hodil s svojim sinom po cestah mesta Dunaja ter si je ogledoval razne stavbe, vodnjake, cestni tlak in druge naprave, da bi videl, če bi se dalo še kaj novega napraviti v mestu Štajer. y Toda skoraj ničesar ni našel, kar bi le ne bilo boljše napravljeno v Štajru. Oba tujca sta obračala nate radovednost Dunajčanov: sodnik Hendel • svojo orjaško postavo, mladi Henrik pa e svojo sijajno bojno opravo. Prišla sta do Koroških vrat, kjer i« sodnik Hendel opazil v izložbenem oknu biserne in koraldatte verižice in razne druge nakitne predmete. Spomnil se je, da je svoji ženi obljubil, da jej prinese nakita iz Dunaja. Enako ie mislil Henrik: Moja ljuba Štefana, morebiti se najde tu notri tudi zate kakšen nakit. Ne da bi vedel eden za miali drugega, sta oba stopila v trgovino, kjer ie zlatar kliub nedelji — bil je luteran — delal zapestnico. Ko je zagledal ponosna gospoda, je kakor blisk švignil pokonci, da je prevrnil svoj tto-lec, tu je na njuno željo znesel iz raznih skrinj in predalov mnogovrstnega ženskega nakitja. Sodnik Hendel si je izbral dva demantna uhana, niz velikih orientalskih biserov in prsni okrasek; za Helenini ušesci, njen vrat in prti, Henrik pa je kupil za svojo mačeho benečan-sko ogledalce. Sedaj je motili razne okraske ter je iskal nekaj za štefano. Opazil je med drugim rožni vcncc in Marijino podobo z raznimi izreki. Marija bi jo getovo razveselila, je pomislil, pa nočem. Nočem se hliniti, kakor da veiujem vse to zato, ker njo ljubim. Toda glej, poleg Marije je ležal križec z demanti in s Kristom iz slonove kosti, krasno laško delo. Res. ta križec ji bo položil v naročje na dan, ko bo poprosil za njeno roko. Visoko ceno. ki jo le zlatar zahteval, je vrgel v zlatih ccltinih na mizo; medtem pa |e oče stopil zadej, paz.no je opazoval križec ter je rekel: »Čemu ti bo to? Saj mi protestantje ne potrebujemo lakih stvari. Si-li hočeš napraviti umetninsko zbirko?« 'Saj tudi mi častimo Krista,« je rekel Henrik. .Sicer pa tega križca nisem kupil zase, marveč za mojo izvoljenko, ki naj jo krasi na dan poroke.« »Tako, tako, na poroko misliš, no kaj takega pa rad slišim,« je rekel stari Hendel, ko sta s sinom zapustila trgovino. »Veseli me, da bo nai rod kmalu pognal nove mladike; priznavam. da je žc dolgo moja želja, videti te na mehkem in varnem pri ljubki, vredni družici in dvigniti na svoje koleno vnuka, tvojega prvega sina. Pri petdesetih letih se mož že ozira po onih, ki naj pridejo za njim.« Kaj všeč eo bile Henriku te očetove besede, saj je iz njih zvenela stara očetova dobi otljivost kakor iz zvona zveni zlato in srebro. O to bo ie žarelo solnce te dobrotljivosti ter bo raztopilo v očetovem srcu vsako mr-žnjo zoper Štefano. Ko so Henriku vstajale v prsih sladke nade, ga je oče od strani prežeče in temno opazoval. Zakai jc kupil križ za svojo prihodnjo nevesto, zakai ne kake Venere ali Amor-ja? .,. Fant, brzdaj svoje srcel — Okoli cesarice je vse polno deklet, in lepe so, zelo lepe, toda vse so papeške. Fant, napravi si ograjo okoli srca, pa to je ie vse premalo ... Tedaj pa jima jc v hitri ježi prijahal nasproti Najmajer^ Grof Betlen da je že dvakrat Boslal vprašat, ie-li še ne bo gospoda stotnika, 'n, grof, in princezinja nestrpno pričakujeta njega in njegovih strelcev. Naj se nikar ne mudi, temveč naj pride, kakor hitro je mogoče. Sodnik jc rekel Henriku: »Pazi se, za teboj gredo!« Prišlo inu je nekaj na misel, kar ga je zelo razveselilo. Gotovo b6de Henrik v oči lepo princezinjo, ki bo enkrat še sedmo-graška kraljica. Ha, taka nevesta bi mi bila všeč. »To mi hodi ravno narobe,« je nekoliko nejevoljno rekel Henrik. »Hotel sem v cesarsko orožarno, da si ogledam cesarske puške, roda, če so že dvakrat poslali pome, inoram iti.« Še sania se mu ne, da je bil princezinji všeč. In tudi, če bi bilo to res, kaj mu je na tem?------------- Jasno in modro jc bilo majnikovo nebo, ko ;e Henrik ob Donavi jezdil iz Nusdorfa proti vasici ob vznožju Golovca. Krasno je dirjal rdeči satan, ki ga je bodel v nozdrvi voni cvetoče vinske trte. Henrik se ie oziral po Donavi, misli pa so mu uhajale vedao dalje in daHe proti domu. k Aniži, ki jc mnogo lepša kakor modra Don«. va. Tam stoji hišica pod orehom, hišica p« j. lepia kakor cesarski grad. Tam sedi ln vez« Štefana, la Štefana le desetkrat, ttotltočkraf lepša kakor je princezinja Druzijana. Čutil je, kako mu v majnikovem »olacu in pomladni krasoti valuje po žilah tvež«. mlada krL kako kipi v njem mlada moč ig čudovito hrepenenje po ljubljeni deklici: ah, če bi sedaj sedela poleg njega na konju, kaka bi jej ovil roko okoli lepega telesa in bi jj pokazal slavni Dunaj, ki je tam zadaj ležj v zlatem solnčnem pajčolanu. Po imenu bi j| naštel in pokazal vie zelene gore in hrib« naokoli in bi 2 njo poslušal ptiča, ki je tam v vrtu čarobno pel zaljubljeno pesem. Za njim to vetelo in razpotajeno topotali njegovi strelci in «o teptali cvetice in travo, Priili so do celskega dvorca, ki ga je okoli in okoli obdajal divje zaraščen vrt. Tu notri začasno stanuje grof Betlen. Počasi in elegantno jaha Henrik skozi vrtna vrata tja do liiše, ki je bila stara in razpadla. Na levi je bila trata, na kateri sta e« pasla dva smolnatočrna bivola- Pred hiio st« pa stala čudna konja, ki sta bila danes zjutraj vprežena v rdeči voz princezinje Druzijan«; dva tatarska dečka tta s njihovih dobroreje-nih telet izmivala modro in srebrnobarven« lise. Ko je stotnik to videl, je udaril v glasen smeh. Tatarcka dečka sta se pred njim spustila na tla in sta se s čelom dotaknila tal. Kazja-hal je konja, zgoraj pa se je v oknu razmaknil zastor in prikazala se je mala roka, na kateri so se bliičali biteri, in se je počasi zopet skrila. Henrik je razpustil tvoje strelce, da bodo pozneje delali pred grofom orožne vaje. Hiša, ki je bila od zunaj zanemarjena, jt bila toliko lepia znotraj. Gole stene in opeka na tleh so bile pokrite t pisanimi turškimi preprogami. Hiia je imela dve nadttropji. Ko je Henrik prišel v prvo nadstropje, je zagledal Turka in je čul glasove, kakor bi se nad njim dva prepirala v tujem jeziku, iz postransk« sobe pa je prihajalo skrivnostno šepetanje. Ob železnem žvenketanju njegovih ostrog fe obmolknilo iepetunje. Henrik ie zavpil naglat »Je kdo tukaj? Kje ie grof Betlen/« Turek je izginiL Nukrat so se odprla vrata, skozi katera je prihajalo šepetanje, in dolga, suha postu va je stopila ven ter ga je motrila z bodečimi pogledi. Henrik je spoznal Firdo Pala, kalvin-skega pridigarja. Pridigar je spoštljivo priklonil tvojo glavo, na čiji rumeni pleii je počivala žametasta čepica^ in je zftifipetal: »Gospod grol se ravno razgovarja z Izet pašo, pa ne bo dolgo trpelo.« »Bi-li ne hoteli, plemeniti gospod,« je iepetajoč nadaljeval, ^a pol ure potrpeti in stopiti v to sobo.« Položil |e svojo velo roko na Henrikovo zlato rokovico in jc še bolj tiho zaiepetah »Če ste v topničarstvu tako izurjeni kakor v streljanju, gospod, lahko sedaj vzamete trdnjavo, grad, še več. krono.« Henrik je umaknil svojo roko; kaj lioč« ta mož s svojim namigavaniem in čudnim obnašanjem. Rumena krempljasta roka pridigar-jeva je že odmaknila zastor, ki je bil za oupr-iimi vratmi. Henriku udari v ulio glasen, vesel smeh in brenkanje na citre, pred očmi pa se inu je kar zableščalo od samega zlata ia pestrih barv. Hitro je stopil noter in je začudeno obstal sredi polmračne sobe. V medli svetlobi, ki je prihajala skozi zastrto okno, i« sedela na divanu, ki je bil ves pokrit s svilnatimi blazinami in tijgrovimi kožami, mlada princezinja Druzjana; eno roko je uprala v blazno, na drugo pa je naslanjala glavO', s kater« so valovali bakrenobarvni lasje. Na čelu se |i je v vseh mogočih barvah bliskala barta, ogrski ženski nakit za glavo, na prsih pa ji je počival v pisanem soiu velik, okrogel biser. Nad dolgo, svilnato obleko je nosila še drugo, krajšo, zlatovezeno, iz črne tančice. K eni nogi se ji je privijala dolga, rumena mačja žival, drugo pa je držala v naročju deklica, ki fe pred njo klečala in jo je ravno obuvala v zlat čevelj. Tam zadaj je izza turškega zastor« kukala grda starka s turbanom na glavi, kl jg j« skrila v tistem hipu, ko ie vstopil Henrik Je v pozdrav povesil svoj meč ln i« občudujoč Druzijanino krasoto debelo gledal, deklica je pa kakor blisk potegnila nogo is dekličinega naročja in mu je ponudila malo roko, na Kateri so se bliskali biseri) »Dobro došlil« ie rekla s sladkim, drobnim glasom. »Plemeniti, velikodušni vitezi Mala sedmograika deklica vas pozdravlja in (e vesela, da more v praznoverjem mestu pozdraviti verskega brata.« Z roko je med ušesa udarila veliko mačko ki te je ob njenih nogah zvijačno ozirala okoli in venomer renčala in nežno, zapeljivo nadaljevala z bleščečimi sc monoglednimi očmi poželjivo motreč krasnega štajerskega Junaka: »Moj oče bo kmalu odpravil turškega pašo, vi pa blagovolite med tem,« z nepop