Političen list za slovenski narod.
P* polti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman veljtl: Z a celo leto 12 gld., za pol leta (> gld., za četrt leta 8 fld., za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja, 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške uliee št. 2.
Naznanila (inseratH se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1/16. uri popoludne.
Štev. 247.
V Ljubljani, v petek 26. oktobra 1888.
Letnils XVI.
Državni zbor.
Z Dunaja, 24. oktobra.
Pred sejo.
Kdor je šel danes okoli 9. ure dopoludne mimo državnozborske palače, videl je cele gruče ljudi, ki so se gnetli okoli stranskih vrat in z nekako ne-strpljivostjo čakali, kdaj se odpro in jim dovolijo prosti vstop. Po mestu se je bila raznesla govorica, da nekateri prenapeteži snujejo neko demonstracijo zaradi novega justičnega ministra grofa Schiin-borna, ki nemškim liberalcem ni čisto nič po volji, zato je bilo predsedništvo državnega zbora o pravem času poskrbelo, da bi bila policija precej v pričetku zadušila vsaktero demonstracijo. K sreči tega ni bilo treba, ker se je vse vršilo v najlepšem redu.
Baron Ziemialkovski pa levičarji.
Pred enajsto uro ste bili obe galeriji poslaniške dvorane skoraj natlačeni raznoterega ljudstva, med katerimi je bilo dokaj jako odličnih poslušalcev. Tudi bivši poljski minister baron Ziemialkovski je sedel v loži gospodske zbornice, ker je vsled svojega poklica v gospodsko zbornico zgubil mandat poslaniške zbornice. Dokler je bil še minister, je bil izmed vseh svojih tovarišev najpridnejši vdeleževalec državnozborovih sej, ker je dostikrat edini sedel na ministerskih sedežih in skoraj nikdar nobene seje ni zamudil. Državno-zborsko življenje mu je postalo živa potreba kakor vsakdanji kruh, zato ni čuda, da je prišel na galerijo, ko v zbornico več ni smel. Zaradi njegovega odstopa se čudne reči govorč med poslanci. Pravijo, da je z levičarji snoval nekako zaroto zoper desnico državnega zbora od katere bi se bili imeli Poljaki ločiti in pridružiti se levici, ki bi bila vsled tega dobila večino v državnem zboru in podrla vlado. K sreči so prišli temu o pravem času na sled in prepričali se jako zvito osnovane nakane. Ne vem, je li to vse res ali ne; če pa pomislimo, kako liberalni listi na eni strani mačkine solze točijo za Ziemialkovskim, češ, da ž njim iz ministerstva izstopi edini zastopnik liberalnih načel, in kako strastno na drugi strani napadajo nova ministra, zlasti pa grofa Schunborna, bi skoraj verjeli, da so se naši levičarji že nadejali gotove zmage, in da se zaradi tega tako silno hudujejo, ker jim je to tako sramotno izpodletelo. Nikakor pa še niso zgubili poguma in videč, da jim je njih neodvisnost dozdaj največ škodovala, prizadevajo si na vso moč, da bi se razne stranke zopet združile v en sam klub, ki bi bil po tem združenji najštevilnejši v celi zbornici. Toda ni dosti upanja, da bi se ta iskrena želja nekaterih zmernejših levičarjev spoluila, ker so si liberalne stranke v načelnih vprašanjih nasprotne. Napetneži z vso silo delajo za izstop liberalne stranke iz državnega zbora, treznejši pa vidijo, da bi bilo to liberalni stvari še bolj na škodo in da bi zgubili še več poslancev, ako bi vsled tega prišlo do razpusta državnega zbora in do novih volitev. V nekaterih dneh se bo pokazalo, katera izmed teh dveh strank je močnejša, in bodo li dotične obravnave imele kaj vspeha ali ne.
Nova ministra.
Ob polu dvanajstih predsednik dr. Sinolka odpre sejo z naznanilom, da je cesarju v imenu zbornice čestital ob rojstnem dnevu in ob godu, in da so cesar za obe čestitki sporočili svojo zahvalo.
Na to se vzdigne grof Taaffe in poroča, da je minister Ziemialkovski vsled lastne želje odstopil, minister Pražak pa odložil vodstvo justičnega ministerstva, in da sta bila od cesarja imenovana grof Schonborn za justičnega ministra, vitez Z a lesk i pa za ministra sploh, ki ju predstavlja visoki zbornici. Ministra se poklonita, poslanci-znanci se jima pa približujejo od vseh strani ter ju prisrčno pozdravljajo. Samo levičarji se odmikajo in z nekakim srdom gledajo na ministerske sedeže, kakor da bi hoteli precej v prvi seji pokazati, da se pripravljajo za hude napade iu boje. Le ministra Gautsch in Bacquehem sta našla nekoliko milosti v njihovih očeh in sta bila pozdravljena od posameznih poslancev.
Državni proračun za I. 1889.
Še predno so bile razglašene in razdeljene došle vloge, oglasi se denarni minister Dunajevski in zbornici izroči proračun za 1. 1889., ki ga v obširnem govoru uatančneje pojasnjuje. Poslanci so se radovedno tlačili okoli njegove klopi ter so z veliko pazljivostjo poslušali njegova pojasnila: prej je bilo slišati, da bo primanjkovalo 8 milijonov goldinarjev, poslanci so bili torej veselo iznenadeni, ko je minister konečno sostavil glavne številke in zbornici naznanil, da ne bode primanjkovalo ničesa, ampak da se kaže celo mal preostanek. Dohodkov ali zaklade je namreč proračujenih 538,515.245 gld., stroškov ali potrebščin pa 538,345.786 gld., torej bode pre-ostajalo 169.459 gld. Ako se ta vspeh primerja s proračunom letošnjega leta, ki ima 21,375.360 pri-mankljeja, je prihodnji proračun od letošnjega ugodnejši za 21,544.819 gld. Ta ugodni vspeh se je v prvi vrsti dosegel po zvikšanji davka na žgane pijače in sladkor, ali kaže se, da so se tudi prihodki druzih davkov povikšali. Obširneje o proračunu nečem pisati, ker bodete najbolje storili, ako objavite celi ministrov govor, v katerem najdete vsestransko pojasnilo jako jedrnato in razvidno sostavljeno. Levičarski listi se norčujejo iz finančnega ministra in iz njegovega proračuna, češ, da ni prav za prav ničesa dosegel, česar tudi kdo izmed njih na njegovem mestu ne bi bil mogel, in da je preostanek prav za prav le izmišljen, ali to je že stara navada naših liberalcev, da nikomur nič ne privoščijo in da sami vse najbolj umejo, kakor se je pokazalo nedavno tudi v kranjskem deželnem zboru, kjer je g. Dežman pri deželnem proračunu trdil, da so on in njegovi tovariši tudi mislili na žgaujski davek in na konver-tovanje zemljiško-odveznega dolga!
Novi in umrli poslanci.
Ko je minister Dunajevski z živahnim odobravanjem desnice končal svoj govor, naznani predsednik, da so prvikrat prišli v zbornico poslanci Eichhorn, Gasser, Janda, Serenyi in Sterneck, ki store navadno obljubo. Mladočeški poslanec Janda pred sklepom seje v češkem jeziku naznanja, da se pridružuje izjavi čeških poslancev, ki so jo bili dali 1. 1879. pri vstopu svojem v državni zbor.
Tudi se spominja predsednik poslancev, ki so se med počitnicami preselili v večnost in katerih je pet, namreč Greuter, Pischer, Izidor Zotta, Pickert in Millevoi. Poslanci v znamenje svojega sočutja vstanejo.
Predlogi in interpelacije.
Izmed predlogov, ki so bili danes izročeni, omenjam le vladne predloge, naj se ustanovijo porotne
sodnije za anarhistična hudodelstva razven na Dunaji, Dun. N. Mestu in Korneuburgu, še v Št. Politu, Gradcu in Celovcu.
Tudi brez interpelacij ni bilo. Poslanec Reicher vprašal je trgovinskega ministra zarad varstva mark za avstrijske podložnike na Nemškem, dr. Bareuther pa je vprašal linančnega ministra, kako opravičuje ustavnost ministerske odredbe, s katero so bile po-vikšane cene smodkam.
Čestitka predsedniku dr. Smolki.
Pred prestopom na dnevni red oglasi se dr. Rieger in se spominja 401etnice predsednika dr. S m o 1 k e , ki je bil že 1. 1848. izbran predsednikom državnemu zboru v Kromeriži. Le malo mož še živi, ki so se vdeleževali tedanjega javnega življenja; med njimi se odlikuje dr. Smolka, ki je bil predsednik tedaj, in ki predseduje državnemu zboru tudi sedaj in vživa pri vseh strankah ne samo zaupanje in spoštovanje, ampak tudi ljubezen. ,, Visoko starost doseči, rekel je Rieger, je milost božja. Pa v mladih letih izvoljenemu biti za tako imenitno mesto, in to doseči tudi v poznejših letih, je zasluga. Za to je treba posebne nadarjenosti, kakoršno ima naš predsednik. Veliko let izvršuje svoj častni posel z modrostjo, vsestranskim znanjem, posebno marljivostjo, zlasti pa z izvrstno nepristra-nostjo in enako dobrohotnostjo do vseh strank te visoke zbornice. (Živahno odobravanje.) Ta redki slučaj zasluži, da g. predsedniku čestitamo ter ga zagotavljamo svojega posebnega spoštovanja, in kar še več veljii, svoje ljubezni. (Živahno odobravanje.) Ne zamerite mi, sklepa dr. Rieger, da kot stari tovariš g. predsednika iz 1. 184S. visoko zbornico prosim, naj gospodje v znamenje svojega posebnega spoštovanja in ljubezni vstanejo." Poslanci med živahnim odobravanjem in ploskanjem vstanejo.
Potem se oglasi dr. Plene r ter se v imenu levice pridružuje čestitki, rekši, da je tudi leva strau skušala predsednikovo nepristranost in izvrstno vodstvo obravnav in da mu rada izreka svoje spoštovanje in splošnje simpatije. (Zopetno odobravanje in ploskanje.)
Močno ginen se g. predsednik zahvaljuje za čestiko, trdeč, da je le spolnoval svojo dolžnost, ako je pohvalno vodil razprave prvega državnega zbora ; ako gospodje hvalijo njegovo sedanje poslovanje, mora reči, da bi bilo to nemogoče, ako bi ga dobrohotno ne podpirale in mu milostno prizanašale vse stranke. Zato se vsem poslancem zahvaljuje za čestitko, zagotavljajoč jim, da mu bo ostal današnji dan za kratki del življenja v najprijetnejšem spominu. (Živahno odobravanje in ploskanje.)
Z ozirom na vzvišeni duh , ki je navdajal poslance, dr. Dostal predlaga konec seje, ki ob Vs2. uri popoludne res tudi obvelja.
Prihodnja seja bo v petek; v torek pa se bo vršila volitev prvega podpredsednika; največ upa izvoljenim biti ima češki poslanec dr. Z e i t h a m m e r.
Deželni zbor kranjski.
(Sedemnajsta seja, dne 22. oktobra.")
(Konee.)
, Na vrsto je prišlo sedaj poročilo o zopetnem gradjenji deželnega gledišča. Poročevalec dr. M oš e pojasnjuje to zadevo, kazoč na dotično tiskano poročilo in v imenu linančnega odseka priporoča naslednje nasvete:
»Slavni deželni zbor naj sklene:
1.	Zgradbo deželnega gledišča pričeti je brez odlašanja.
2.	Gledišče naj se zgradi na primernem sta-višči, katero prepušča v ta namen brezplačno občinski svet deželnega stolnega mesta.
3.	Za zgradbene troške in za notranjo opravo določuje se kot najviša svota znesek 190.000 gld.
4.	Za zgradbeni zaklad je vporabljati:
a)	zavarovalnino, katera preostaje po izplačanju pogorele lože v starem gledišči zadevajoče svote;
b)	skupilo, katero se strži pri dražbeni prodaji starega stavišča in pogorišča, katero pa se ne sme oddati izpod 20.000 gld.;
c)	od mestne občine ljubljanske zagotovljeni donesek 15.000 gld.;
d)	prebitke obstoječega glediškega zaklada.
5.	V pokritje pomanjkljaja se deželnemu odboru naroča:
a)	da nabira doneske pri prijateljih in dobrotnikih gledišča, posebno pri kranjski hranilnici in pri mestni občini ljubljanski;
b)	da stopi v dogovor z glediškim društvom v Ljubljani, naj ono prepusti sredstva, katera so mu na razpolaganje, ter podpira nabiranje doneskov;
c)	če bi bilo neobhodno potrebno, naj napravi finančno operacijo, bodisi s tem, da lože da naprej v najem, bodisi s tem, da sklene posojilo do zneska 100.000 gld., katero bi se s 4°/0 obrestovalo in v 40 letih iz glediškega zaklada amortizovalo ter eventualno zavarovalo na glediškem poslopji.
6.	Deželni odbor se pooblaščuje ter se mu zajedno naroča:
a)	da proda takoj stavišče in pogorišče starega gledišča dražbenim potom, toda ne za nižjo ceno nego za 20.000 gld.;
b)	da izroči kupcu dovolitev izbrisa glede na glediškem poslopji zastavnopravno vknjiženih terjatev 15.000 gld. in 4000 gld. star. den.;
■t) naj di izdelati od strokovnjaka - tehnika načrt in proračun troškov novega gledališča, katerim je vzeti v podstavo najviši znesek 190.000 gl., ter naj potem, ko jih je pregledal in odobril, nemudoma prične in zvrši zgradbo deželnega gledišča.
7.	Z glediškim društvom v Ljubljani naj se prično dogovori zaradi določitve prihodnje letne podpore, katero bode dobival podjetnik nemških predstav, pri čem se je ozirati na eventualni najvišji donesek 3000 gld. iz deželnega in glediškega zaklada v ta namen.
8.	Deželnemu odboru se naroča izprositi za sklepe pod št. 5 črka c), in pod št. 6 črki a) in b) Najvišje potrjenje.
9.	Deželnemu odboru se naroča izplačati posestnikom lož, ki so se nahajale v pogorelem gledišči, zavarovalnino vsakemu po 300 gld. proti navadni pobotnici.
10.	Ponudba glediškega društva de praes. 9. oktobra 1888, št. 124 se odkloni.
11.	Mestni občini ljubljanski se izreka zahvala za njen donesek.
12.	Vsi prejšnji, zgradbo gledišča zadevajoči sklepi so razveljavljeni, v kolikor nasprotujejo pred-stoječim sklepom."
Poslanec baron Švegelj je zagovarjal ponudbo glediškega društva (Theaterverein), ki hoče za zidanje preskrbeti 100.000 gld., ako dežela v ta namen daruje 100.000 gld. Toda za ta dar zahtevajo: 1. Popolno enakopravnost pri zidanji in pozneje pri oskrbovanji in oddajanji gledišča. 2. Za 20 let donesek vseh lož. 3. Vsakoletno podporo nemškemu gledišču v znesku 3000 gld. Nasproti »Theaterverein" milostno dovoljuje vsak mesec štiri slovenske predstave, dve ob nedeljah ali praznikih, dve pa ob delavnikih. Ako pomislimo, da bodo lože po trditvi omenjenega društva samega donašale 11.800 gld. na leto, dobil bi na ta način »Theaterverein" v 20 letih čez 220.000 gld. in bi ne imel samo povrnenih onih 100.000 gld., katere hoče poskrbeti za zidanje, ampak bi imel še lep dobiček. Zato je bilo baronu Švegeljnu res treba večkrat povdarjati, da zastopa deželne koristi, ker iz njegovega govora bi tega ne mogel nihče posneti, marveč z g. poročevalcem trditi, da je gosp. baron govoril v imenu nekoga, katerega ni bilo v zbornici.
Pri glasovanji so obveljali vsi gori omenjeni predlogi in razlegala se je živahna veselost po dvo-
rani, ko so veliki posestniki glasovali zoper 1. točko. Ko jo je deželni glavar prečital še enkrat, so si gospodje vendar-le mislili, da bi bilo jako čudno glasovati celo zoper zidanje gledišča, ter so se vzdignili s svojih sedežev. Za druge predloge »o potem glasovali vsi razven barona Švegeljna, ki je ostal dosleden v svojem nasprotovanji. V zvezi s to rečjo potrjen je bil še računski zaključek glediškega zaklada za I. 1887., in proračun za 1. 1889. Potrebščina znaša 904 gld., zaklada pa 4920 gld., torej se kaže presežek 4016 gld., ki se ima naložiti in porabiti za zidanje novega gledišča.
Po nasvetu poslanca Grassellija sklene ob s/48. uro popoludne deželni glavar sejo.
Politični pregled.
v Ljubljani, 26. oktobra. Notranje dežele.
Kar se ni poprej posrečilo nobeni vladi, to je doseglo ministerstvo IaoffejevoT kojemu so tolikrat očitali liberalci, da žene državo v pogin. Neprijetno so bili levičarji iznenadeni, ko je minister Dunajevski predložil proračun za bodoče leto brez deficita, marveč s prebitkom 1691459 gld. v ordinariji. Z velikim veseljem je sprejelo tudi celo cislitvansko prebivalstvo finančnega ministra obljubo, da bo vlada prihodnje leto znižala marsikatera pretežka bremena. Pa tudi desuičarji smejo biti zadovoljni, kajti tudi oni so pošteno pripomogli k temu izvrstnemu vspehu.
Imenovanje grofa Deyma londonskim veleposlanikom je napravilo isti vtis, kakor ono grofa Schonborna. Pravijo, da jie rekel Andrassy: ,rDeym je ,v diplomatsko' prevedeni Schonborn." V klubu najskrajnejše levice se je izjavil odličen poslanec, da hoče dunajski dvor nadomestiti sedaj madjarske magnate s češkimi fevdalci. Škoda bi ne bila>!"
»W. Allg. Ztg." zatrjuje, da je morav»kim namestnikom imenovan, češki deželni odbornik baron Pfeill.
Grško - vshodno- mmnnski cerkv&ni shod v Sibinji je sklenil1,, da bo dal vse cerkvene knjige z nova tiskati v latinici namesto dosedanje cirilice.
Vnanje države.
Predvčerajšnjim je sprejel papež LeonXIII. okrog tisoč neapolitanskih. romarjev, koje je predstavil kardinal Sanfelice. Na prečitano adreso je odgovoril sv. Oče mej drugim: Italijani so povodom moje petdesetletnice pokazali, da so sovražniki sv. Stola lažnjivci, ker so hoteli preveriti svet, da je cela Italija protivna papeštvn. Ti ljudje hočejo ponižati Rim za priprosto prestolnico Italije, a oaSalo bo večno mesto vedno kraljica in prestolnica katoliške cerkve, ker v njem vlada namestnik Kristusov, ki pozni svoje dolžnosti ter jih. tudi nikedar ne bo opustil.
Srbski kralj Milan je aaprosil metnopolita Teodozija, naj loči njegov zakon z Natalijo iz. lastne podeljene mu cerkvene moči brsz konzistorija. in sinode, to je proti ce-rkvenemu pravu. Udani mu metropolit je to tudi storil z znanim ukazom v srbskem uradnem listu. Ako pomislimo, da ja celo Garašanin, nekdanji najboljši prijatelj Milanov, raje padel v kraljevo nemilost, nego da se je javno izrekel za ločitev, da je po mnogostranskih poročilih večina naroda na Nabalijini strani, da je srbski narod tesno združen s svojo cerkvijo in da celo. dunajski in budimpeštanski, Milanu naklonjeni listi naglašajo, da je treba še-le počakati, kakov vtis bo napravil ta dogodek v Srbiji, potem nam pač ni treba še posebej navajati, da je Milan s tem svojim korakom napel struno do najskrajnejše meje. V kratkem se bo že pokazalo, ali je kralj dobil ali zgubil predrzno igro.
Dunajski »Fremdenblatt" je pred nekaterimi dnevi poročal o novem pomnoževanji ruske vojne v poljskih pokrajinah. To vojaško gibanje v ruskih mejnih krajih pa ni naperjeno zoper Avstrijo, marveč zoper Nemčijo, kar dokazuje najbolj pisava nemškega poluuradnika »Post", ki zatrjuje: »Izza petrograjskega sestanka so razmere med nemškim in ruskim dvorom najboljše." Brez dejanjskega vzroka ne bilo bi treba kaj tacega naglašati. Iz Varšave se pa javlja, da so vse vesti o sedanjih ah bodočih vojaških premešče-vanjih neosnovane; dotične za letos izdane naredbe vojnega ministerstva so že davnej izvršene.
Kakor znano, sprožil je bivši nemški cesar Friderik še kot prestolonaslednik misel, naj se iaroei Alzacija - Lorena nekdanjemu bolgarskemu knezu Aleksandru Battenberškemu. Ta načrt se ni izvršil, ker mu je bil Bismarek najodločnejši nasprotnik. Nedavno so se v Alzaciji-Loreni razširjali mej narod listi, v kojih se je Battenberžan vpodabljal kot knez, da celo kot kralj teh kronovin s krono na glavi. Tem povodom piše »Post": Battenberški krogi še niso pozabili, da se je za Friderikove vlade v resnici razpravljalo vprašanje, ali naj se izroči Alzacija-Lorena knezu Aleksandru. Prijatelji njegovi pa ne j vedo, da je bila ta stvar že v začetku le prazna j sanjarija, ker nikdo ne more jamčiti za to, da bo i princ Aleksander zvestejši nemškemu cesarju, nego i je bil ruskemu carju.	'
Francoska rerrzijska komisija je predtčeraf-anjim zaslišala Boulangerja. General se je izrekel za razpustitev zbornice in izvržilno moč, ki bi bila neodvisna, odgovorna pa samo nasproti celi državi. Skliče naj se »stavodelni zbor, in ta naj skrbi za sredstva, da se preprečijo samovladne nakane.
Belgijska protisuže-njska družba živahno deluje, da bi se kolikor prej vresničil blagi namen, za koji je vsled želje »v. Očeta vnemal srca kardinal Lavigerie v Franciji, Angliji ji* Belgiji. Dne' 9». t. m. je izdala napominana družba navdušen poaiv prebivalstva, v kojem pravi: »Z fcožjo močjo m> podporo našega kralja, vladarja needvisne Kongodržave, zibala se bo v kratkem na vab^iit jezera Tamgajike ladija, kojo so oborožili prosti belgijski državljani ter jej dali kot vojake svoje sinove;. Tem potem. izkoreninila se bo grozno šiba božjai nečloveško- suženjstvo."
Prvi rumunski volilni kolsgij. je včeraj1 volil? 65 vladnih kandidatov ia 4 liberalce-;: treba bo š» 6 ožjih volitev.
Izvirni dopisi.
Iz: Šmartina, 23. oktobra. (Š ei"s ifrfco 1 e t n i c a»> Vsak narod-, da vsaka občina in celo posamna družina doživi trenotkov več ali manj, katere praznuje veselo in. slovesno in si je ohrani v blagem spominu;.
Kako- radostno počelo se je letošnja- leto vsemu< krščanstvu, in vsemu prav omikanemu■ svetu radii petdesetletnice sv. Očeta; o-kolikim ponosom nazi--vajo se vzlasti letos mnogojaaični narodi širne naše domovine narode avstrijske, osobito rodovi slovanski in posebe narod slovenski. 1 vsakem lista po Slovenskem čitamo skoro dan aa dan obširna poročila, ki nam opisujejo, kako povsod širem doa»ovine tek-movaje drug z drugim praznajejo slavncst-štirideset-letnice predsaaega nam vladarja Frana Josipa I. A kljubu tolikim smemo reč* brezštevilnim izjavam in dokazom' prave lojalnosti iu pristnega čuta avstrijskega, vendar ne jenjajo klevetniki naši sumničiti pred svetom dobri in avesti naš naarod. Pač žalostno!
Tudi pri nas praznovali smo slovesaost 401et-nice vladarjeve, in sicer v 3sO. dan minolega meseca po vsporedu. v »Slovencu" priobčenem v občno zadovoljnost in.burnim navdušenjem. Posebno, pohvalno omeniti moram župana občin« šmarijske,-. g. Vinka Ogorelca,. kateri se je toliko- žrtvoval in, trudil, ne zmeneč se aa mnoga pota m gmotne žrtve, da se je vse tako vagledno izvršilo-. Žal, da s» ni hotela, tudi vdeležiti velika občina, grosupeljska,
Razven.slovesnosti povodom zlate maše sv. Očeta, in štiridese&letnice cesarjeve praznovali! smo letos^ župljani šmarijski še tudi drugo slavnost, slavnost,. kakor le- malokatera župnija na Kranjskem. Letošnja-leto je za nas posebno ime-sitno, ker poteče 600 letj. odkar je kila ustanovljena naša župnija. Večkrat*, vzlasti zadnje leta čitamoj. kako je ta ali* ona manjša, župnija praznovala svojo stoletnico; bi li mogla in* smela tak redek in zgodovinsko imeniten dan prezreti velika in imenitna, župnija naša,, prezreti svoj» ne sto-,, temveč šeststoletnico?
Naš velezaslužni 6: g. dekan-žup©ik sklenili j© pra&novati jo v dvojnaia oziru in o. dveh prilikah; v duševnem s sv. misijonom, kateri smo imeli po-četkom meseca septembra, in s posebno cerkaeDa slovesnostjo, katero smo praznovali, minolo nedbljo, v praznik posvečevaaja cerkva.
In ravno to slavaost hočemo- malo opisati.. Slovesno zvonjenje doma in pri vseh podružnica^ mogočni strel, mnogi kresovi po gričih in v Davnini in splošnja razsvetljava oznanjavalo in opozarjalo je že v soboto zvečer tudi sosede na bližajoči se slovesni dan. V nedeljo ob '/^Mh uro zbralo se je do 50 btilooblečeaik deklic v župnem dvorcu,, ed koder so se podali z duhovščino v procesiji v coskev, kjer je preč. g. dekan blagoslovil prenovljena stranska oltarja in novopozlačeni tabernakelj. Po. blagoslov^ Ijenji šli smo okoli cerkve v sprevodu.
Točno ob 10. uri bil je slavnostni govor, kateri je imel, kakor je potem tudi daioval slovesno sv. mašo z azistenco — tako tudi o. 401etnici cesarjevi — preč. g. Toman, vpokojeni župnik. V obširnem temeljito sestavljenem govoru omeail je najprej in navel nekoliko zgodovinskih črtic, kar se jih je iz minolih vekov še ohranilo v arhivik Nato govoril je o naiakih resnih in veselih, katere vzbujajo današnja slavnost v srcu vernikov. Navdušenost, katera je navdajala in prešinjala slavnega govornika mej vsem govorom, vskipela je koncem tako, da se je moralo solziti marsikatero oko. Zato: Slava mu I
Po sveti maši zbrali smo se pri omizji gostoljubnega gospoda dekana, kjer je omenil gospod
dekan marsikaj zanimivega iz minulih časov župnijske kronike. Oficijeluo napitnico napravil je z mlade-niško navdušeno besedo častiti gospod dekan sv. Očetu Leonu XIII., presvetlemu cesarju Franu Josipu I. in g. knezoškofu Jakobu, — trem preslavnim jubilantom, — katera napitnica bila je vsprejeta navdušeno in odmevala v glasnih »slava"- in »živio"-klicih vdeležencev in mogočnem, mnogokrat odme-vajočem strelu topičev. Glasile so se pozneje tudi še druge napitnice, a bolj zasebne.
Iu razšli smo se vsak na svoj dom z željo, da Tsegamogočni obvaruje tudi v bodočem veku naše potomce vsega zlii na priprošnjo mogočne naše pri-prošnjice, kraljice sv. rožnega venca.
Tako praznovali smo svojo 6001etnico, pokazavši tudi pred svetom, — naj si tudi bolj skromno kakor drugod — prava krščanska čutila in prepričanje.
Iz Hotiča, 23. oktobra. (Trojnaslovesnost.) V soboto popoludne 20. okt. oznanovalo je zvonjenje in streljanje s topiči pri župnijski cerkvi sv. Helene v Hotiču, kakor tudi vihrajoče zastave raz zvonik, da praznuje župnija prihodnji dan imenitno slovesnost.
Ravno ta dan ob 7. uri zvečer slišalo se je zopet zvonjenje in streljanje, bila je razsvetljena •župnijska hiša iu šola, bilo je prižiganje umetalnega ognja in z bližnjih gričev videli so se goreči kresovi.
Drugi dan v nedeljo 21. oktobra praznovali smo to trojno slovesnost: 1. 2001etnico, odkar je bila tukajšnja cerkev sv. Helene posvečena, 2. lOOletnico, odkar je bila poprej še podružnica za župnijsko cerkev povzdignena, in 3. 401etnico vladanja Nj. ve-lečastva presvetlega cesarja. Tudi omenim, da so nam častiti gosp. M. Absec kaj lepo z leče pojasnili pomen slavnosti. Pri slovesni sv. maši pela se je tudi cesarska pesem in k sklepu „Te Deum". Ta dan je minulo 200 let, ko so bile svetinje položene v veliki altar.
Iz Polja, 18. okt.*) (Raznoterosti.) Minolo je že prav mnogo časa, odkar sem imel priložnost čitati zadnji dopis iz Polja. Ne vem, kaj je temu vzrok, ali so zarujavela vsa peresa dopisnikom v Polju, ali pa so se poskrili pred vročino po leti. Ako je slednje, upati je, da se sedaj probude, saj „pasji dnevi" so že davnej minoli.
O letini bi rad poročal. Ko bi pa vsako reč posebej oznanjal, narastel bi moj borni dopis na celo pulo. Le ob kratkem. Poljski pridelki bili so bolj borni, le zelja imamo dovolj, ali v denar ga ni moči spraviti. Enako je s sadjem, katero se prodaja po silno nizki ceni. Tako prištevali bodemo letošnjo letino nekako k srednjim.
Z jedno rečjo se mi je pa tudi pohvaliti mogoče, in to je, da se naša šolska mladina vede jako lepo na potu iz šole in v šolo. Primerilo se je, ko sem šel po opravkih proti Zalogu, da so me srečevali šolarji v šolo grede, kateri so me pozdravljali jako uljudno, kar kmetiškega otroka ni tako lahko navaditi. Vsa čast zato našima vrlima učiteljema. Živa potreba je pa tudi, posebno tu pri nas, da bi se omika mnogo bolj razširila, nego se je do sedaj. Posebno premalo razširjeni so dobri časniki. Želeti bi bilo, da bi vsaj prijazni in vse hvale vredni „Domoljub" našel pot v marsikatero hišo v našej fari. Gotovo bi ga rado bralo naše ljudstvo, posebno še, ker je po svoji nizki ceni jako priporočljiv vsaki hiši.
*) Poročilo o svečanosti smo izpustili, ker je o tem poročal že drug dopis.	Op. vred.
Učiteljska zborovanja.
Učiteljska zborovanja so bila letos pozno v jeseni; namen je bil zborovati takrat, ko bode sadna razstava, a ta nada se ni spolnila, ker je bila razstava že prej dokončana. — V dan zborovanja 25. t. m. je bila ob 8. uri sv. maša v mestni fari pri sv. Jakobu. Lepo vbrano petje je poveličevalo sveto opravilo, pri katerem je bilo razven učiteljev tudi mnogo občinstva.
Ko se je v redutni dvorani postavno število ndov sešlo, otvoril je zborovanje »Vdovskega učiteljskega društva" predsednik milostni prošt dr. Jarc s prijaznim nagovorom. Potem je poročal tajnik o društvenem stanji. Število udov je 70. Umrl v preteklem letu ni nihče, a pristopil 1, M. R., nadučitelj, ki je že tudi plačal pristopnino iu letnino za leto 1888. Podpiranih je bilo 12 vdov in sicer: Božič iz Idrije (80), Ivanetič (80), Simonič iz Radgon (80), Troses iz Rateč (SO), Zupanec iz Šmartina pri Gornjem Gradu (100), Kavšek iz Vinice (100), Sot (80), Kuhar (100), Juh (SO), Bernik (80), Šu-
šteršič (80), Hribar (100) gld. na leto. — Učitelji, umeščeni na Krabjskem, a pristopivši v druge kro-novine se štejejo za prave ude. Razlika pri podpiranji izvira, od tod, ker so se pravila leta 1882. na korist vdovam premenila.
Sirot je bilo podpiranih 23, ki so: Božič 3 po 20 gl., Simonič 2 po 20 gl., Zupanec 4 po 20 gl, Kuhar 6 po 25 gl., Bernik 1 po 20 gl., Hribar 6 po 25 gl., Kukec 1 po 20 gl. na leto.
Z letnino na dolgu je 10 učiteljev za eno leto, eni tudi za več let. Med njimi so tudi taki učitelji, ki društvo le podpirajo, ker so namreč precej ob ustanovi društva leta 1861. pristopili in nimajo nikogar, ki bi imel pravico do podpore.
Zbor sklene: Starejši udje naj se uljudno vprašajo, hočejo li ostati pri društvu; drugim mlajšim naj pa se obrok za vplačevanje dovoli; ako se dovoljenega obroka ne drže, nehajo biti udje, sploh naj se strogo po pravilih ravna. Tajnik poroča dalje : Gosp. K. G. je pristopil leta 1876. — Na pristopnini in letnini je na dolgu 56 gl. Ako pa pristopi na novo, vplača le 45 gl. Pred kratkim je poslal zopet 6 gl. Vprašanje je, kaj s temi 6 gl.? Na pismeno vprašanje ni bilo odgovora. Zbor sklene: G. K. taktično ni več ud »Vdovskemu društvu", tudi v imeniku se ne tiska več. Vplačana svota pripada društvu; a 6 gld. poslanih 28. sept. t. 1. so mu na razpolaganje; ako hoče zopet pristopiti, ravnalo se bo ž njim, kakor z onim, ki na novo pristopi po § 3., 4. in 12. dr. pr. od leta 1882.
Blagajnik poroča: Račun 1. 1887. so pregledali gg.: Belar, Kovšca in Žumer in našli so, da ima gotovine biti še 164 gl., a ne 134 gl., kakor se je glasilo poročilo 1. 1. — Premoženja je torej v obligacijah 45.150 gld. mimo lanskih 44.550 gld ter je prirastlo za 600 gld. »nominalne" vrednosti. V dolžnih pismih pri svojih udih, v hranilnici in v gotovini je sedaj 2081 gl. 5 kr. Premoženja vsega skupaj je 47.231 gld. mimo lanskih 45.521 gld. 26 kr. Letos je v privatnih dolžnih pismih 100 gl. več, zato so se obligacije le za 600 pomnožile, 1. 1. za 800 gld. — Upniki tudi obresti ne plačujejo vsi v redu.
Pridejo potem v pretres posamezne številke društvenega računa. Prihodkov je bilo 2890 gld. 51 kr., a troškov 2477 gld. Odštevši in prištevši računski ostanek in primanjkljej, ostane v blagajnici s klepom računa 1. septembra t. 1. 235 gld. 47 kr. Pregledovalci računov se volijo gg.: Belar, Adamič in Žumer.
Na dnevnem redu so prošnje za izredno podporo. Lucija Sot, hči pokojnega Jakoba Šota, prosi podpore v denarjih. Prošnja se priporočevaje izroča dobrodelnemu odseku »Slovenskega učiteljskega društva" v proslavo štiridesetletnice presvetlega vladarja. Isto tako se ukrene s prošnjo učiteljske vdoove J. Jerom, s pristavkom, da se bode odbor »Vdovskega društva" pri neugodnih okoliščinah na njo ozrl.	(Dalje prih.)
Dnevne novice.
(Slavnostni koncert,) ki ga je včeraj priredilo »Slovensko učiteljsko društvo" v redutni dvorani, bil je sijajen ter dela čast slovenskemu učiteljstvu in izbornemu skladatelju in pevovodji g. A. Nedvedu. Zbore je pelo okoli 100 učiteljev, učiteljic in kan-didatinj. Vse točke lepega programa izvale so pri občinstvu burno pohvalo. Bili so navzoči g. deželni predsednik baron Winkler, FML. vitez Keil in mnogo odlične gospode. Obširnejše poročilo jutri.
(Nadvojvoda Albreht) daroval je za sirotnišnico v Kočevji 100 gld.
(Imenovanje.) Naš rojak, g. dr. Ignacij K leni en čič imenovan je od Nj. Veličanstva, kakor razglaša včerajšnja „Wiener Ztg.", po Najvišjem sklepu z dne 17. t. m. za izvanrednega profesorja fizike na vseučilišči v Gradci.
(Družba sv. Cirila in Metoda.) Vsled prošnje družbenega vodstva je prečastiti škofijski ordinarijat v Trstu dne 19. oktobra imenoval č. g. Bernarda Severja, mestnega kapelana pri sv. Jakobu, vero-učiteljem na slovenski šoli družbe sv. Cirila in Metoda. — Društveni »Vestnik" II. je že razposlan že vsem podružničnim načelništvom za razdelitev mej častite družbenike. Ako bi ga katero slavnih načelništev ne bilo v redu prejelo, naj se blagovoljno zglasi pri vodstvu, pri katerem se dobiva tudi spomeuiški spis: »Franc Jožef I., cesar avstrijski". Izvod po 15 kr., 100 iztisov po 12 for. Kupi se tudi lehko po vseh bukvarnah.
(„SokoI") priredi jutri zvečer ob 8. uri r steklenem salonu gosp. Ferlinca »pri zvezdi" prvi letošnji »Jour fii". Na programu so govor, petje iu humoristično berilo, katero je poslal častni član društva g. Davorin Trstenjak.
(Nagrobni spomenik msgr. Andr. Einspielerju), ki ga je postavila nepozabnemu rodoljubu družba sv. Mohora na šentruperškem pokopališči, je nekda jako lep. Visok je 31/2 metra, širok V/s metra v grškem slogu od kraškega marmorja. Dva korintska stebra nosita streho s krščanskimi znamenji. Vsi okraski vdelani so v kamen. Častitljivo vzdiguje se spomenik nad gomilo. Z zlatimi črkami je v slovenskem jeziku vsekan psalm III., vrsta 7.
(Umrla) je gospa soproga dr. J. Weingerla. zdravnika v Krapinskih Toplicah, rojena Potočinova. Sprevod bo jutri z Zidanega Mosta.
(Nesreča.) Iz Košane se nam poroča: Dne 25. t. m. pal je krovec J. Bobek s strehe na Kalu. Umrl je še isti dan.
( V katoliško cerkev) vstopila je zadnjo nedeljo Julijana Škrilec v Ljutomeru. Bila je lute-ranske vere in stanuje pri J. Karbi, posestniku na Krapji.
(Na Nanosa) našli so dne 18. t. m. v takozvani »Petelinovi bajti" truplo 351etnega Fr. Žgurja iz Podrage. Slaboumni Žgur je po mrliškem ugledu umrl pred tremi tedni vsled lakote in mraza.
(C. kr. šola za babice v Ljubljani.) Na prošnjo objavimo naslednje vrstice: Na c. k. šoli za babice poučuje se vsako leto v dveh tečajih po 5 mesecev, in sicer v zimskem tečaji s slovenskim in poletenskim tečaji z nemškim učnim jezikom. Obiskovalkam te šole odločeno je vsako leto 12 državnih ustanov, a 52 gld. 50 kr,; 10 za slovenska in 2 za nemške kandidatinje. Če se pomisli, da se oglasi od početka šole pa do sedaj vsako leto razven učenk z ustanovami povprečno še 2—6 kandidatinj, obiskuje napominano šolo pozimi povprečno krog 16, kakor tudi v tem tečaji, po leti največ 6 učenk. To je pač nerazmerno število: 16:6, če pomislimo, da si število porodov v bolnišnici v petih mesecih (navadno krog 80) precej jednako ostane. Če se 6 ali 16 učenk praktično uri pri SO porodih, je velikansk razloček. Za prve je to število zadostno, za zadnje gotovo premajhno. Kako pa temu opomoči? Tako, da bi se vsprejelo v vsak tečaj samo 6 kandidatinj z ustanovami in da bi bili trije tečaji zapored slovenski, četrti pa nemški. Ta prememba bi bila le stvari sami na korist, ker bi se namreč po nasvetovani razdelitvi kandidatinje veliko bolje in lože praktično izurile: obiskovalo bi namreč vsak tečaj 8—10 učenk, in to število bi bilo tudi primerno porodom v porodišnici. Vemo sicer, da se je ta premenitev na imenovani šoli od merodajne strani že nasvetovala, do sedaj sicer brez vspeha; vendar naj je pa pametna misel z novega priporočena odločujočim krogom.
(Vabilo) na društveno besedo, ki jo priredi narodna čitalnica ljubljanska v nedeljo dne 28. oktobra v društveni dvorani. — Vspored: 1. Tovačovsky: »Roža"; moški zbor s čveterospevom pojogg.: Bučar, Pelan, Pucihar iu Paternoster. 2. Baumbach-Funtek: »Prizor iz Zlatoroga"; deklamuje gospica M. Vernikova. 3. K. Bendl: „Oj draga moja lahko noč!" moški čveterospev, pojogg.: Pribil, Štamcar, Pucihar in Paternoster. 4. Dr. B. Ipavic: a) »Želje", b) »Tak si lepa", c) »Sred vasi"; poje mešani zbor. 5. Wieniawski: a) »Legenda", b) Mazurka (»Se-ljanka"), igra na gostih g. Vit. Moser, na glasoviru spremlja g. vitez Ohm-Janušovski. 6. Kreutzer: Tro-spev iz opere: »Prenočišče v Granadi"; sopran gdč. Daneševa, tenor gosp. Razinger in bariton gospod Pianecki. 7. Iv. pl. Zaje: »Večer na Savi"; moški zbor s čveterospevom, pojo gg.: Pribil, Stamcar, Pucihar in Paternoster. — Začetek ob poluosmi uri zvečer. — Pristop je dovoljen izključljivo le čč. p. n. društvenikom.	Odbor.
(25.000 gld.) je glavni dobitek loterije jubilejne razstave. Kakor izvemo, bodo srečke v kratkem razprodane. čitatelje opozarjamo, da bo srečkanje že dne 31. oktobra.
Telegrami.
Dunaj. 2C>. oktobra. Zbornica poslancev: Vlada • predloži postavni načrt o ponmožitvi državnih železnic, za kar zahteva 4,625.000 gl., in postavni načrt, s kojim so odkazuje iz državnih sredstev letnih 500.000 gl. melijo-racijskemu zakladu do 1. 1004. Mauthner ia
tovariši interpelujejo zaradi enakomernega postopanja glede donaturovanja žganja v obeh državnih polovicah, Weitlof in tovariši interpelujejo zaradi prepovedi črno-rudeče-zlatih barv, Fflas in tovariši interpelujejo povodom zaplembe nekega lista v Opavi pravosodnjega ministra, ali ne bi hotel uvesti prostojšo prakso pri izvrševanji tiskovnih predpisov.
Pariz, 26. oktobra. Pri včerajšnji predstavi v gledišči „Lyrique" bil je navzoč Boulanger z družino. Med prestankom je navstal hrup, ker boulangisti niso mogli prirediti izjave zaradi žvižganja nasprotnikov. Koncem predstave se je vrišč ponovil, pri tem je nekdo celo streljal. Več oseb je redarstvo zgrabilo, a jih pozneje zopet izpustilo.
Vremensko sporočilo.
| Dan	Čas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja		zrakomel-a t mra	toplomera po Celziju			
25.	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	743-9 742 8 7445	2-0 124 42	sl svzh. sl. jzap. n	oblačno del1 oblač. jasno	0-00
Srednja temperatura 6 2° C., za 3 2° pod normalmo.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 26. oktobra.
davka)
82 i 82 109 97 873 313
Papirna renta po 100 gl. (s 16% Sreberna „ 5% „ 100 , „16% 4% avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta . . . Akcije avstr.-ogerske banke . . .
Kreditne akcije .......
London.............121
Srebro .............. —
Francoski napoleond.......... 9
Cesarski cekini .......... 5
Nemške marke...........59
Sm drobno prodajo
mojih izdelkov, kot:
voščenih sveč, voščenega blaga
in lllila (žajfe) otvoril sem na Stolnem trgu št. 22
mr zalogo,-**
katero s tem prijaznemu obisku priporočam p. n. občinstvu.	(3)
Pavel Seemann.
i	Ljubljana.
kr.
Brata Ebcrl, x
izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakoy )C in napisov.
Pleskarska obrt za stavbe in meblje. X
za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4.
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse
K v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot ^^ znano reelno fino delo in najnižje cene. #C Posobno priporočilne za prekupee so oljnate barve v ploščevinastih pušioah (Blechbiichsen) v domačem lanenem oljnatom firneži najfineje naribane in boliše nego vse te vrste v prodajalnah.
Cenilce na zuhtevunjt'.
Janez Dogan,
mizarski mojster v Ljubljani
na Dunajski cesti št. 15, (Medijatova hiša)
priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstne
politovane in likane: altarne podstavke po 5 gld. 50 kr., divane, garniture, modroce na perosih po 10 gld., žimnate modroce po 20 gld., vozičke za otroke, okvire za svete in posvetne podobe po mogoče nizke} ceni. Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dela. Cenilnik s podobani zastonj in franko.
(glej podobo), naj.
bolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z modernim in močnim blagom in popoU no pozamenterijo, to jo s čopi in'dolgimi franžami iz blaga, izdeluje po — 3S gold. a. v. — zajamčeno dobro in solidno narejene
Anton »breza,
tapecirar in dekoratšr
v Ljnl>I jaui, šelenburgove ulico
Uzorci blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem najceneje. — Modroce na peresih (Federmadratzen) lO g-1. in višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špeeijalitoto: altarne preproge.
Ceniki s podobami zastonj in f ranko na za~ htevanje.
HSESH5E5HSE5E5H5
priporoča raznovrstne
V vizitnice
po nizki ceni.
Tujci.
23. oktobra.
Pri Mali&n: Priborski, po-tovalcc, z Dunaja. — Freuden-thal, inženir, z Dunaja. — Fr. Thomas, c. kr. stotnik, iz Gradca.
—	Poženel, posestnik, iz Bistrice. — Gerstendorfler, Polak, AVellenn in Winter, trgovci, z Dunaja. — pl. Hulberg, gene-ralmajor, s soprogo, z Dunaja.
—	pl. Itegnard, c. kr. dvorni svetnik, iz Trsta.
Pri Slona: E. Littke, častnik v pokoji, z Ogerskega. — Val. Kolenec iz Čemšenika. — Haimal, s soprogo, iz Reke. — Ladstiitter iz Inomosta. — W. Hardi, inženir, s soprogo, z Dunaja.
ILUSTROVAN
za loto 1889.
Uredil, izdal in založil Dragotin Hribar.
Dobiti je v „Ndrodni tiskam i", v bukvami J. Giontini-ja in pri J. Gerber-ji. Cena 40 kr., po pošti 4o Jer.
Vsebina : Popoln kalendarij, koledar, kateremu so pridejana tudi slovanska imena, in cerkveni koledar. Nadalje: Genealogija cesarske hišo. Sedanji vladarji evropski. Splošnje določbe c. kr. pošte. Brzojavni cenik. Lestvica za pristojbine kolkov. Sejmi na Kranjskem. — Zabavni del: Štiridesetletnica vladanja cesarja Franca Josipa I. Naši zaslužni možje. Božja pota Slovencev. Na sveti večer.
Smešnice. — Naznanila.	(3)

Dne 5. novembra t . prodajal se bode parceloma tudi pod nastavljeno ceno po sodnijskem potu v Kohčevem iz z.apuščnine Jakoba Kočevarja mlin v Količcvcm št. 22 pri Kamniku, z izvrstno vodno silo, tudi v druge industrijelnc namene pripraven, liiša in poslopja z „fundus instructus"-om vred, po klicani ceni 11.599 g . lo kr., dalje njive, travniki in go/.di. - Ara (vadium) 10% nastavljene cene. - Tretjina kupnine plačati je v 14 dneh, ostalo v dveh mesecih. - Nadaljni pogoji poizvedb se pri okra jni sod-nijt na Ki-tlu. Dne 7. novembra bode dražba premičnih rečij.	(4)
^PPPPPPPPPPPPPPPPPPPf
io sredo!
Srečke obrtne razstave,
Glavni