I Studijska I L^ltg | URADNI VESTNIK OKRAJA CELJE LETO IV 25. junij 1959 St. 18 VSEBINA OBČINSKI LJUDSKI ODBOR LAŠKO 136. Družbeni plan gospodarskega razvoja občine Laško za razdobje od 4057. ao 1961. leta. 1371 Odlok o občinski dokladi na dohodke od kmetijstva, samostojnih poklicev in premoženja za leto 1959. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR MOZIRJE 138. Odlok o tem, katere zgradbe sc štejejo kot zgradbe za počitek in oddih lastnika. 139. Sklep o številu, sestavi in načinu volitev sveta za šolstvo, prosveto in kulturo Občinskega ljudskega odbora Mozirje. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR SLOVENSKE KONJICE 140. Odredba o določitvi najvišje prodajne cene na drobno za sveže goveje in svinjsko meso ter mleko. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŠMARJE PRI JELŠAH 141. Odlok o zaključnih računih proračunov občin Šmarje pri Jelšah, Kozje in Rogaška Slatina za leto 1958. 142. Sklep o potrditvi zaključnih računov družbenih investicijskih skladov občin Šmarje pri Jelšah, Kozje in Rogaška Slatina za leto 1958. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŽALEC 143. Odlok o spremembah in dopolnitvah tarife občinskega prometnega davka. 144. Odlok o razpisu nadomestnih volitev. 145. Pokopališki red. 146. Odredba o tarifi najemnin za grobove, posebnega prispevka zn vzdrževanje pokopališč in pristojbin za grobarske storitve. IZVOLITVE, IMENOVANJA IN RAZREŠITVE Občinski ljudski odbor Mozirje Občinski ljudski odbor Šmarje pri Jelšah Občinski ljudski odbor Šoštanj REGISTER FINANČNO SAMOSTOJNIH ZAVODOV 136. Občinski ljudski odbor Laško je po 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, številka 19-88/52) in 26. členu statuta občine Laško v zvezi s 4. členom zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, številka 52-644/57) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 13. novembra 1958 sprejel DRUŽBENI PLAN GOSPODARSKEGA RAZVOJA OBČINE LAŠKO ZA RAZDOBJE od 1957. do 1961. leta. PRVI DEL L poglavje Osnovni cilji in smernice gospodarskega razvoja Perspektivni plan občine Laško in njen bodoči gospodarski in družbeni razvoj temelji na doseženih uspehih pri razvoju proizvajalnih sil in socialističnih proizvajalnih odnosov v preteklem obdobju. Ob upoštevanju smernic zveznega, republiškega in okrajnega perspektivnega plana, ki omogočajo nadaljnji uspešni razvoj, se za dobo od leta 1957 do leta 1961 za občino Laško postavlja naslednje smernice, cilje in naloge: 1. Skupni družbeni proizvod in narodni dohodek se bosta povečala za 46% skupno, ali za 9.2% letno. Ta porast temelji na povečanju proizvodnje v vseh gospodarskih panogah, predvsem pa v industriji. 2. Sama industrijska proizvodnja bo do leta 1961 za 56% višja ali za II % povprečno na leto. To zvišanje industrijske proizvodnje bo pa možno doseči s smotrnejšim in boljšim izkoriščanjem sedanjih kapacitet, z obnovo že zastarelih in dotrajanih obratov in končno s samimi razširitvami in novogradnjami obratov. 3. Velik porast bo v tem obdobju dosegla tudi kmetijska proizvodnja, ki bo v letu 1961 večja za 36%, ali za 7.2% letno. Povečanje kmetijske proizvodnje bo doseženo s kmetijskimi investicijami, z nadaljnjim razvojem zadrug in s poglabljanjem socialistične preobrazbe vasi, 4. Na dvig življenjske ravni prebivalstva v občini bo vplival tudi razvoj drugih gospodarskih panog, ker se bo razvoju in ureditvi trgovine, gostinstva in obrti, povečanju njihovih storitev in izboljšanju uslug posvetila največja pozornost. Spremenila se bo struktura gospodarskih investicij, ker se bodo povečala vlaganja v razvoj kmetijstva, trgovine, obrti in gostinstva. 5. S porastom industrije se bo v tem obdobju dvignila tudi sama produktivnost dela in se bo povečala do leta 1961 za 42%. 6. Da se bo omogočilo pospešeno reševanje stanovanjskih, komunalnih, zdravstvenih, prosvetnih in socialnih problemov, je potrebno v te namene usmeriti znatna sredstva in to iz skladov, kakor tudi proračunska sredstva. Znaten delež za uresničenje te pomembne družbene naloge pa morajo prispevati tudi gospodarske organizacije, bodisi z direktnim vlaganjem ali pa Z raznimi dotacijami. 7. Glede na splošna načela investicijske politike se morajo pri razdeljevanju občinskih in lokalnih investicijskih sredstev upoštevati načela maksimalne rentabilnosti. Da bo možno doseči smotrnejšo porabo razpoložljivih sredstev podjetij in amortizacije, so gospodarske organizacije dolžne sestaviti lastne perspektivne programe. DRUGI DEL II. poglavje Družbeni bruto proizvod in narodni dohodek 1. V obdobju 1957 do 1961 računamo, da bo družbeni bruto proizvod in narodni dohodek dosegel naslednji porast: cene iz leta 1956 v 000 dinarjih j n H r»l/c povprečno 1956 1961 lil ULKo 61/57 letno povečanje družbeni bruto proizvod 2,193.854 3,204.755 146 202.180 narodni dohodek 795.366 1,168.706 146 74.668 Predvideno povečanje proizvodnje, ki je izračunano v bruto proizvodu in narodnem dohodku, se bo lahko doseglo z boljšim izkoriščanjem proizvodnih zmogljivosti, z večjo produktivnostjo dela, s pravičnim načinom premi-ranja in nagrajevanja, s splošnim dvigom življenjske ravni; na izvršitev tega plana pa bo znatno vplivala spremenjena struktura vlaganja investicij v gospodarske kakor tudi v negospodarske dejavnosti. 2. Porast družbenega bruto proizvoda kakor tudi narodnega dohodka, ki temelji na gibanju materialne proizvodnje in uslug v posameznih gospodarskih panogah, pa določa perspektivni plan takole: a) družbeni bruto proizvod (v tisočih dinarjev): Gospodarske panoge 1956 1961 indeks Industrija 1,440.837 2,205.931 156 Kmetijstvo in kmet. zadruge 600.627 812.073 136 Trgovina 20.992 30.700 146 Gostinstvo in turizem 32.263 55.121 171 Obrt 57.843 70.700 122 Komunalna dejavnost 21.291 30.230 142 Skupaj 2,193.854 3,204.755 146 b) narodni dohodek (v tisočih dinarjev): Gospodarske panoge 1956 1961 indeks Industrija . 556.903 841.544 151 Kmetijstvo in kmet. zadruge 195.217 265.600 136 Trgovina 15.845 22.990 145 Gostinstvo in turizem 7.567 12.267 162 Obrt 16.007 20.885 130 Komunalna dejavnost 3.969 5.420 140 Skupaj 795.366 1,168.706 146 Glede na omenjeno povečanje gospodarske aktivnosti v občini Laško je predviden porast družbenega bruto proizvoda na prebivalca od 171.133 dinarjev na 243.707 dinarjev v letu 1961, ali za 42%, porast narodnega dohodka v tem razdobju pa od 61.761 dinarjev 88.875 dinarjev v letu 1961 ali za 43%. v letu 1956 na S samim porastom družbenega bruto proizvoda, to je s povečanjem proizvodnje in uslug pa se bo v obdobju od 1956. do 1961. leta spremenila udeležba posameznih gospodarskih panog v celotnem družbenem bruto proizvodu takole: Gospodarske panoge 1956 1961 Gospodarstvo skupaj 100 100 Industrija 65.8 68.8 Kmetijstvo in kmetijske zadruge 27.8 25.3 Trgovina 1 1 Gostinstvo in turizem 1.7 1.7 Obrt 2.7 2.2 Komunalna dejavnost III. poglavje Investicije V razdobju od leta 1957 do 1961 se bo investiralo predvsem v tiste gospodarske panoge, ki bodo v najkrajšem roku pokazale večji gospodarski učinek in s tem pripomogle k dvigu življenjske ravni. Investicijska sredstva bodo vložena v kmetijstvo, obrt in negospodarske investicije, pa tudi za nadomestitev iztrošene, zastarele opreme industrije m tako za modernizacijo obratov. Glede na postavljene cilje bodo gospodarske in negospodarske investicije v razdobju od 1957 do 1961 znašale (v 000 din): do leta 1961 povprečno na leto Bruto investicije 1,639.384 323.876 Gospodar, investicije 1,177.084 235.412 Negospodar. invest. 462.300 93.460 Po posameznih gospodarskih panogah se bodo investicije do leta 1961 vložile takole (v 000 din): Povprečno na 1 leto . to >N Industrija 1955—1956 1957—1961 Ssj-c z vzdrževanjem Indeks 56/61 Povpr. ^sefa rez v z »Volna« Laško 18.832 52.000 276 42.000 Pivovarna Laško 5.527 7.000 126 61.200 Tov. lesne galanterije Rimske Toplice 2.411 3.458 143 4.834 Rudnik Laško 84.260 60.467 71 69.400 Skupaj 111.030 122.925 154 177.434 Pregled skupno vloženih gospodarskih investicij do leta 1961 (v tisočih dinarjev): povpr. na lete Industrija 891.100 178.220 Kmetijstvo 204.484 40.897 ' Gozdarstvo 24.000 4.800 Trgovina in gost. 48.000 9.600 Obrt 9.500 1.900 Skupaj 1,177.084 235.412 Pregled vloženih investicij v negospodarske namene do leta 1961 (v tisočih dinarjev): Namen investicije 1961 povpr. na leto Šolstvo 69.000 13.800 Kultura in prosveta 10.800 2.160 Zdravstvo 12.000 2.400 Komunalna in stanovanjska izgradnja 370.500 74.100 Skupaj 462.300 92.460 IV. poglavje Produktivnost in zaposlenost Perspektivni plan predvideva, da se bo storilnost povečala letno za 8,4 %. Povečanje produktivnosti dela bo možno doseči s povečano proizvodnjo, s splošno skrbjo za dvig življenjske ravni zaposlenih in naslednjimi ukrepi: 1. Člani delovnih kolektivov bodo morali vložiti več truda pri delu na svojih delovnih mestih in intenzivneje izrabiti delovni čas, da se bo pri enakem ali pa celo manjšem fizičnem in umskem naporu dosegel večji delovni učinek. 2. Nadalje je potrebno izboljšati tehnološki postopek z racionalizacijo dela, izvršiti rekonstrukcije zaradi ozkih grl proizvodnje, izboljšati delovne metode dela na vseh delovnih mestih. 3. Ureditev notranjega transporta v proizvodnji, povečanje skrbi za delovne odnose v gospodarstvu, organizacijo, z izboljšanjem ukrepov higiensko tehnične zaščite dela ter s tem zmanjšati število nesreč pri delu in z odstranitvijo škodljivih pojavov za zdravje. 4. Z uvajanjem sodobnih preizkušenih metod delovnih učinkov, z ugotovitvijo razmerij med delovnimi mesti kot pripomoček za določitev pravilnih odnosov med tarifnimi postavkami za posamezna delovna mesta in pravilno oceno delovnih mest s tako tarifno politiko, ki povezuje povečanje osebnih dohodkov neposredno na storitve ali učinke posameznikov. Glede na povečano storilnost se računa, da bo porast bruto proizvoda in narodnega dohodka na enega zaposlenega in aktivnega prebivalca v letih 1957—1961 naslednji: 1956 1961 - £ £■ S. g. družbeni bruto proizvod na enega zaposlenega oziroma aktivnega prebivalca 989.903 1,403.711 141 8,2 narodni dohodek na enega zaposlenega oziroma aktivnega prebivalca 407.221 626.796 129 5,6 Po perspektivnem planu pa bo število aktivnega prebivalstva poraslo za 5 % ali za 76 oseb v družbenem sektorju gospodarstva. V. poglavje Osebna potrošnja in družbeni standard a) Osebna potrošnja V skladu s cilji in nalogami, ki so nakazane z resolucijo zvezne ljudske skupščine o perspektivnem' razvoju osebne in splošne potrošnje, se bo v bodočem razdobju zagotovil hitrejši porast osebne potrošnje in zboljšanje življenjskih pogojev delovnih ljudi. Vzporedno z razvojem gospodarstva in porastom produktivnosti dela ter glede na predvideno povečanje plačnega sklada zaradi večje zaposlenosti in večjih povprečnih plač računamo, da bo potrošnja delavskih in uslužbenskih gospodinjstev na enega člana gospodinjstva porasla v povprečju za okoli 7 % na leto. V skladu s povečanimi dohodki kmečkega prebivalstva, kar mora biti v skladu z uspehi v proizvodnji, se pričakuje splošen dvig osebne potrošnje za 6 % na leto. b) Družbeni standard Družbeni standard se bo v razdobju 1957—1961 razvijal v skladu s splošnim gospodarskim razvojem v občini. Perspektivni plan postavlja za dvig družbenega standarda predvsem naslednje naloge: — izgradnjo stanovanj, izboljšanje komunalnih naprav in izboljšanje pogojev za splošno in strokovno izobrazbo delavcev, uslužbencev in kmetov ter v zvezi z zavarovanjem kmečkega prebivalstva ureditev zdravstvene službe in zaščite na vasi, izboljšati splošno preventivno službo in izboljšati zdravstveno zaščito delavcev in uslužbencev. Za dvig družbenega standarda računa perspektivni plan občine z naslednjimi proračunskimi sredstvi do leta 1961: Skupaj sredstev Namen uporabe sredstev do leta 1961 v 000 din Kultura, prosveta in šolstvo 79.800 Socialno skrbstvo 22.259 Zdravstvena zaščita 12.000 Socialno zavarovanje (brez otroškega dodatka) 324.511 Komunalna dejavnost 370.500 Ostalo 1.000 Skupaj 810.070 Izračun gornjih proračunskih sredstev temelji na smernicah zveznega, republiškega in okrajnega perspektivnega plana. Občinski ljudski odbor bo moral torej smotrno uporabljati sredstva za vse one dejavnosti, ki so najbolj pereče, to je zdravstvo, komunalna in stanovanjska dejavnost. Perspektivni razvoj posameznih dejavnosti skupne potrošnje v letih 1957—1961 bo naslednji: 1. Šolstvo a) Šolska mreža in predvideni razvoj. Danes je na območju naše občine 11 osnovnih šol, 1 osemletna ter 1 pomožna šola. V občini je še 1 tekstilna šola v tovarni »Volna« Laško in 1 otroški vrtec. Iz podatkov o številu šol in prebivalcev in površino občine je razvidno, da odpade 1 šola na 1406 ha, nadalje na 900 prebivalcev, na eno šolo odpade povprečno 139 otrok in na 1000 prebivalcev povprečno 140 otrok. Naslednja tabela prikazuje stanje v posameznih šolah za šolsko leto 1956/57 in za leto 1961: a) Podatki za leto 1956/57 Naziv šole Odd. Razr. Učene. 11 dvorS,grišč !r°tov Breze 2 8 173 4 1 1 Menina 2 8 61 2 1 — . 1 Jurklošter 3 8 62 2 1 — 1 Lažiše 2 8 64 2 1 — 1 OS Laško 10 4 403 11 1 — 1 NG Laško 9 4 340 13 1 — — PS Laško 2 4 28 1 — — — Lokavec 2 8 58 2 1 1 1 Reka 2 7 96 2 1 — 2 Rimske Toplice 3 6 124 4 1 1 1 Sedraž 3 7 90 2 1 — 1 Vrh 3 8 145 3 1 1 1 Zg. Rečica 2 8 111 2 1 — 1 Tekst. š. Laško — 3 60 5 — — — Skupaj 45 91 1814 55 12 3 12 b) Plan za leto 1961 Breze 4 8 149 4 1 1 1 Menina 2 8 69 2 1 1 1 Jurklošter 3 8 142 4 1 1 1 Lažiše 2 8 72 2 1 1 1 OS Laško 19 8 788 26 2 2 1 PS Laško 2 4 30 2 — — Lokavec 2 8 38 2 1 1 1 Reka 2 7 65 2 1 1 2 Rimske Toplice 5 8 130 6 1 1 1 Sedraž 3 8 80 . 3 1 1 1 Vrh 4 8 150 4 1 1 1 Zg. Rečica 3 8 122 4 1 1 1 Skupaj 57 91 1935 67 12 12 13 Za izboljšanje stanja šolstva v občini Laško postavlja perspektivni plan naslednje naloge: L Da se bo odpravilo pomanjkanje šolskih prostorov, je potrebno zgraditi nove učilnice in sicer: v Laškem 2 učilnici v Brezi 2 učilnici v Rimskih Toplicah 2 učilnici 2. Da se odpravi pomanjkanje stanovanj za prosvetne delavce, je nujno potrebno zgraditi trostanovanjsko hišo za stanovanja učiteljstva in to v Brezi in v Rimskih Toplicah. 3. V šolah Menina, Lokavec, Breze in Vrh predstavlja velik problem to, da nimajo tekoče vode. Perspektivni plan računa, da se bo z gradnjo vodovoda na teh področjih to vprašanje uredilo in bodo šole oskrbljene s tekočo pitno vodo. 4. Igrišča pri šolah pomenijo važen vzgojni pripomoček, zato določa plan ureditev igrišč pri vseh šolah, tako, da se bo število igrišč povečalo od 3 v letu 1956 na 12 v letu 1961. 5. Obstoječi šolski vrtovi so se doslej uporabljali v korist posameznikov in tako niso služili svojemu učnemu namenu. Z uvedbo tehničnega pouka na šolah pa se bodo morali ti vrtovi urediti in usposobiti kot učilo. Do leta 1961 bodo vsi šolski vrtovi urejeni. 6. Po perspektivnem planu je določeno, da bodo za potrebe šolstva v letih 1957—1961 vložene naslednje investicije: v 000 din a) za novogradnje 26.500 b) za adaptacije 30.000 c) za rekonstrukcije 12.500 Skupaj 69.000 Breze Kulturno-prosvetno društvo Breze nad Laškim Lažiše Kulturno-prosvetno društvo Lažiše Reka Kulturno-prosvetno društvo Reka nad Laškim Laško DPD »Svoboda« Laško DPD Svoboda »Dušan Poženel« Rečica Rečica 7. Glede na potrebe po učiteljskem kadru trenutno občina štipendira’6 učiteljev, po planu pa se računa, da bo potrebno do leta 1961 štipendirati še 6 učiteljev. 2. Kultura in prosveta Vzporedno s porastom proizvodnje in osebne potrošnje predvideva plan razširitev kulturno-prosvetne dejavnosti v občini s tem, da bo v to dejavnost zajeto čimveč najširših ljudskih množic. Da bo doseženo izboljšanje kulturno-prosvetne dejavnosti, je potrebno izvršiti naslednje naloge: 1. V občini je sedaj 9 knjižnic in sicer v sklopu prosvetnih društev. Po perspektivnem planu je določeno, da bosta ostali dve centralni knjižnici in sicer v Laškem in v Rimskih Toplicah. Za izboljšanje knjižničarske dejavnosti je v načrtu nabava knjižnih zabojev, ki bodo služili okoliškim knjižnicam za izposojevanje knjig. S tem se bo izboljšala izbira knjig in povečalo število izposojevalcev. Plan računa, da se bo za nabavo novih knjig in ureditev knjižnih zabojev do leta 1961 investiralo 5,000.000 din ali povprečno na leto 1,000.000 din. 2. Veliko hibo v kulturno-prosvetni dejavnosti v občini, predvsem pa v Laškem, predstavlja pomanjkanje kulturno-prosVetnih domov. V Laškem predstavlja dom TVD Partizan samo zasilno rešitev za razne prireditve. Po perspektivnem planu je določeno, da bo za dozidavo doma TVD Partizan v Laškem investirano 2,500.000 din, s čimer bodo dobila prostore nekatera društva. 3. Nadalje je po planu določeno, da se bo dozidalo zadružni dom v Sedražu, za kar bo potrebno vložiti 800.000 din in adaptirati prostore nekdanje šole v Jur-kloštru. Za to bo potreba 2,500.000 din. 4. Izboljšati je treba pomoč kulturno-prosvetnim društvom na podeželju, prebivalstvu teh območij pa nuditi primerne kulturne prireditve z raznimi gostovanji prosvetnih društev iz Laškega in Rimskih Toplic ter Rečica. 5. Treba si je prizadevati, da poraste članstvo v kulturno-prosvetnih društvih v Laškem, Rimskih Toplicah, Rečici in tudi na podeželju. 6. Valentiničev muzej v Laškem, ki predstavlja važno kulturno-prosvetno in zgodovinsko institucijo ne samo za občino Laško, temveč tudi za širšo javnost, je potrebno do leta 1961 dokončno urediti, da bo lahko služil v celoti kulturno-prosvetni vzgoji prebivalstva. V sklopu tega muzeja pa je potrebno s posebno pozornostjo urediti oddelek z zgodovinskim gradivom narodnoosvobodilne borbe. 7. Ker je v najtesnejši povezavi z muzejsko dejavnostjo spomeniško varstvo, je treba le-temu do leta 1961 posvetiti več pozornosti ter obnoviti odnosno očuvati razvaline starega gradu v Laškem. Pregled kulturno-prosvetnih društev v občini Laško: 3. Telesna Vzgoja Kakor dela perspektivni plan za oživitev in izboljšanje kulturno-prosvetne dejavnosti, nalaga za uspešno delo na področju telesne vzgoje naslednje naloge: 1. Ustanovil se bo občinski odbor TVD Partizan, ki bo zajel dejavnost sedanjih treh društev: v Laškem, Rimskih Toplicah in Sedražu. Po planu pa je določeno, da se bo ustanovilo do leta 1961 društvo TVD Partizan tudi v Rečici. 2. Pri ureditvi igrišč pri šolah je potrebno dati poseben poudarek napravam za telesno kulturo. 3. Občinski ljudski odbor bo prevzel v vzdrževanje dom TVD Partizan Laško iz proračunskih sredstev. 4. Po planu se pričakuje, da bodo do leta 1961 ustanovljena naslednja športna društva in sekcije: v Laškem: smučarski klub plavalni klub avto-moto društvo kegljaški klub odbojkarska sekcija rokometni klub nogometni klub namizno-teniški klub v Rimskih Toplicah: avto-moto društvo 5. Do leta 1961 je potrebno povečati članstvo v obstoječih društvih in organizacijah za telesno kulturo za 25%. ' 6. Skupno s kulturno-prosvetnimi društvi morajo organizacije in društva za telesno kulturo povečati število kulturno-prosvetnih in športnih manifestacij in proslav, a društva in organizacije telesne kulture prirejati samostojne športne manifestacije. Pregled organizacij in društev za telesno vzgojo v občini Laško: Naziv društva ali organizacije TVD Partizan Planinsko društvo Ljudska tehnika Lovska družina Ribiško društvo Strelska družina Gasilsko društvo Sedež društva Laško, Rimske Toplice, Sedraž Laško, Rimske Toplice »Volna« Laško Laško, Rečica, Jurklošter Laško Laško, Rečica, Sedraž, Rimske Toplice, Breze Laško, »Volna« Laško, Rudnik Laško, Rečica, Sedraž, Rimske Toplice, Vrh nad Laškim Kraj Naziv društva 4. Zdravstvo Sedraž Rimske Toplice Vrh Jurklošter Kulturno-prosvetno društvo Sedraž Kulturno-prosvetno društvo »Anton Aškerc« Kulturno-prosvetno društvo Vrh nad Laškim Kulturno-prosvetno društvo »Prežihov Voranc« Za družbo, ki gradi socializem, je ureditev sodobnega zdravstva ena izmed najvažnejših nalog, ker skrbi celotna družba neposredno, stalno in vsakodnevno za zdravje ljudi, za njihovo telesno in umsko sposobnost. To javno zdravstvo pa se mora razvijati enakomerno in skladno z ostalo socialistično izgradnjo, z njenimi ekonomskimi in političnimi razmerji. Na področju občine Laško so v letu 1956 delovali: Zdravstveni dom Laško, Zdravstvena postaja Rimske Toplice, Zdravstvena postaja Jurklošter, Ambulanta Huda jama, Zobna ambulanta Laško, Posvetovalnica za matere v Laškem in v Rimskih Toplicah, Reševalna postaja v Laškem, Lekarna, Zavod za rehabilitacijo invalidov in Vojno zdravilišče v Rimskih Toplicah. Za izboljšanje zdravstvene službe postavlja perspektivni plan v razdobju od leta 1957 do 1961 naslednje naloge: L Z adaptacijami bodo dokončno urejeni ambulantni prostori v Zdravstvenem domu Laško in v Zdravstveni postaji Rimske Toplice. 2. Ureditev posvetovalnice za matere na Brezi, Vrhu in v Jurkloštru. Na Brezi se bo ta posvetovalnica uredila v stanovanjski zgradbi, kjer so določeni prostori za ambulanto. 3. Za samo izboljšanje zdravstvene službe, zlasti pa še z zavarovanjem kmečkega prebivalstva, bo potrebno povečati tudi število zdravstvenih delavcev v zdravstvenem domu Laško, zobni ambulanti v Laškem in zdravstveni postaji Rimske Toplice. Po perspektivnem planu je predvideno, da bo število zaposlenih zdravstvenih delavcev naraslo za: Zdravstveni dom Laško 2 zdravnika, 2 medicinski sestri, 2 bolničarki. 1 stomatolog, 1 dentist in 1 zobna instrumentarka. Zdravstvena postaja Rimske Toplice 1 zdravnik, 1 medicinska sestra in 2 bolničarki. 4. Zobno ambulanto bo potrebno urediti tudi v Rimskih Toplicah, kjer bo potrebno namestiti 1 dentista in 1 zobno instrumentarko. 5. Izboljšati preventivne ukrepe ter vzgajati zdravstveno zavest prebivalstva, predvsem na podeželju z različnimi predavanji, pregledi prebivalstva in podobno. 6. Izboljšati delo higiensko-tehničnih komisij v podjetjih in ustanovah, da se bo znižal odstotek nesreč pri delu in zmanjšalo število obolenj. 7. Zagotoviti stalna sredstva za cepljenje otrok proti otroški ohromelosti (poliomyelitisu) ter ostalim nalezljivim boleznim. 8. Prav tako preskrbeti tudi sredstva za letovanje obolelih in slabotnih otrok v pomorskih, planinskih in nižinskih okrevališčih ter povečati število otrok na letovanju. 9. Plan postavlja, da bodo za potrebe zdravstva v obdobju od 1957 do 1991 znašale investicije (v 000 din): 1. Rekonstrukcija Zdravstvene postaje Rimske Toplice 2.000 2. Adaptacija Zdravstvenega doma v Laškem 4.500 3. Ureditev Zdravstvene postaje v Brezi 500 4. Nabava novega in dopolnitev seda- njega inventarja ter ostale opreme za Zdravstveni dom Laško in za Zdravstveno postajo v Rimskih Toplicah 5.000 Skupaj 12.000 5. Socialno varstvo Osnovna naloga socialnega varstva je, da skrbi za ljudi, ki so iz kakršnega koli razloga izven delovnega razmerja in ki bi trpeli pomanjkanje, če bi jim družba ne nudila pomoči. Pregled števila socialnih podpirancev 1957—1961: Skupina socialnih podpirancev Število podpirancev v letih 1957 1958 1959 1960 1961 Oskrbnine 5 Splošni socialni podpiranci 83 Podpiranci TBC 5 Kadrovski podpiranci 5 Otroci 2FT in PB 17 Domski oskrbovanci 25 5 5 5 5 86 98 92 95 5 4 3 3 5 5 5 5 3 3 3 3 27 27 27 27 Skupaj 133 135 138 Pregled izplačanih podpor od 1. 1957 do 1961 (v 000): Skupina socialnih podpirancev Izplačane podpore v letih 1957 1958 1959 1960 1961 Oskrbovanci 250 250 260 270 280 Splošne socialne podpore 2.287 2.400 2.480 2.560 2.640 TBC podpore 180 180 168 ' 144 144 Kadrovske podp. 78 150 155 160 165 Podpore ZFT 572 300 280 280 280 Domske oskrbnine 711 1.100 1.134 1.170 1.231 Skupaj 4.078 4.380 4.477 4.584 4.740 - 22.259 6. Socialno zavarovanje Resolucija Zvezne ljudske skupščine o perspektivnem razvoju splošne potrošnje računa, da se bo socialno zavarovanje v bodočih 5 letih razvijalo v glavnem po naslednjih principih: 1. Razširil se bo krog tistih, ki so socialno zavarovani, zlasti s splošnim zavarovanjem prebivalstva. Ta razširitev pa mora biti odvisna od splošnih možnosti in osebnega prispevka zavarovancev. 2. Zmanjšanje izgub v proizvodnji zaradi velikega števila invalidov bo treba doseči z izboljšanjem zdravstvene službe (zlasti preventivne), z izboljšanjem higiensko-teh-niče zaščite pri delu in z rehabilitacijo in prekvalifikacijo invalidov. 3. Pravilnejše razmerje med otroškimi dodatki in plačami zavarovancev bo treba doseči s postopnim povečanjem plač ob isti višini otroških dodatkov. a) Število zavarovancev. V letu 1957 je bilo na področju občine Laško povprečno zavarovanih 2486 aktivnih zavarovancev. Plan računa, da bo število aktivnih zavarovancev v razdobju 1957 do 1961 naraščalo takole: leta 1957 leta 1958 leta 1959 leta 1960 leta 1961 2486 zavarovancev 2523 zavarovancev 2597 zavarovancev 2671 zavarovancev 2856 zavarovancev Upokojencev in invalidov je bilo leta 1957 934. Če računamo, da bo v prihodnjih letih naraščalo število upokojencev povprečno za 11 °/o, kot je naraščalo v razdobju 1952/56, bo leta 1961 znašalo število upokojencev 1036. b) Otroški dodatek. V letu 1957 je bilo na področju občine Laško povprečno 715 uporabnikov otroškega dodatka s 1376 otroki ali 20,9 % aktivnih zavarovancev in upokojencev. Tem uporabnikom je bilo v letu 1957 izplačano otroških dodatkov v znesku 42,541.982 dinarjev ali povprečno 4989 din na enega upravičenca odnosno 2574 din na enega otroka. Po planu se pričakuje, da bo znesek izplačanega otroškega dodatka do 1. 1961 naraščal takole (v 000 din): leta 1957 42.542 leta 1958 43.624 leta 1959 46.097 leta 1960 48.993 leta 1961 51.260 c) Splošno zavarovanje državljanov in stroški zdravstvenega zavarovanja. V letu 1957 je zdravstveno zavarovanje uživalo 6258 prebivalcev ali 48,35 % celotnega prebivalstva. Po planu se pričakuje, da bo do leta 1961 zdravstveno zavarovano celotno prebivalstvo v občini. Nesporno je, da bo celokupno prebivalstvo moglo uživati le zdravstveno zavarovanje, ne pa tudi invalidsko, pokojninsko in otroške dodatke. 140 131 Zdravstveno zavarovanje pa naj bi obsegalo: 1. zdravstveno varstvo ob bolezni in poškodbi ter nosečnosti in porodu; 2. podporo za opremo otroka; 3. povračilo potnih stroškov; 4. pogrebnino. Vse to v smislu ustreznih poglavij zakona o zdravstvenem zavarovanju. Po podatkih podružnice zavoda za socialno zavarovanje v Laškem je bilo leta 1957 izplačano zavarovancem za zgoraj navedene pravice iz zdravstvenega zavarovanja 39,027.254 din, to je povprečno na zavarovanca 6236 din ali 3015 din na prebivalca. Ce upoštevamo cene zdravstvenih storitev leta 1956, bomo potrebovali za zdravstveno zavarovanje celotnega prebivalstva do leta 1961 naslednje zneske v (000 din): število Leta prebivalcev zavarovancev Stroški 1957 12.943 6.258 39.027 1958 12.980 6.500 40.534 1959 13.030 13.030 81.255 1960 13.100 13.100 81.692 1961 13.150 13.150 82.003 Skupaj 7. Komunalna in stanovanjsk 324.511 a izgradnja Skladno s potrebami po izboljšanju komunalnih naprav, pomanjkanju stanovanj in skladno z razvojem turističnega prometa na področju občine Laško, postavlja perspektivni plan v razdobju 1957—1961 naslednje smernice in naloge: 1. Ureditev in izpopolnitev obstoječega cestnega omrežja, gradnja novih cest in mostov; 2. Ureditev vodovodnega omrežja in preskrba prebivalstva z dobro pitno vodo. 3. Skrbeti za nadaljnjo ureditev Laškega s turističnega vidika. 4. Vložiti vsa razpoložljiva sredstva v gradnjo stanovanj. 1. Cestno omrežje Po pregledu cest in cestnih objektov je ugotovljeno, da imajo ceste slabo podlago, neprimerno površinsko izdelavo, premajhno širino cestišča in prevelike vzpone. V prav tako slabem stanju pa so tudi ustrezni cestni objekti, predvsem pa mostovi. Zato določa plan poleg rednega vzdrževanja tudi rekonstrukcije in modernizacije za vrsto slabo obstoječih cest in obnovo oziroma novogradnjo mostov. a) V obdobju 1957—1961 bo treba izvršiti novo asfaltno prevleko na že asfaltirani cesti v Laškem, nadalje delno asfaltirati cesto na odseku Laško—Rečica in delno tlakovati cestišča in trge v Laškem. b) Med najnujnejše gradnje cestnega omrežja prištevamo v prvi vrsti gradnjo nove ceste v makadamski izdelavi na odseku od železniškega mostu do ceste Laško— Marijagradec. c) Nadalje razširitve v makadamski izdelavi je potrebno izvršiti na odseku ceste Laško—Doblatfna, razširiti in tlakovati cesto Vrh nad Laškim— Lažiše, razširiti in tlakovati cesto Male in Velike Grahovše—Mišji dol in razširitev in tlakovanje ceste Udmat—Sedraž— Brezno. d) V tem obdobju bi bilo treba pričeti z gradnjo ceste Senožete—Rimske Toplice, končno pa je po planu določena gradnja pločnika na odseku od viadukta pri pokopališču do viadukta pri Rečici. Pregled investicij za gradnjo cest od leta 1957—1961 (v 000 din): Leto investicij 1958 1959 1960 1961 skup. 1. Asfaltiranje ceste v Laškem 6000 m2 3200 3200 2. Delno asfaltiranje ceste Rečica 700 — — ' 700 3. Delno tlakovanje Z ceste v Laškem — 1000 2000 2500 5500 4. Delno tlakovanje trgov v Laškem 5. Gradnja ceste od — 1800 — — 1800 žel. mostu do ceste Marijagradec 6. Razširitev in tlakovanje — 1500 — — 1500 ceste Laško—Doblatina — — 2000 2000 4000 7. Gradnja pločnika 8. Cesta Senožete— — 1000 1000 — 2000 Rimske Toplice — — 400 — 400 9. Redno vzdrževanje — 700 800 50 1550 Skupaj 3900 6000 6200 4550 20650 2. Mostovi Važnejše mostove na področju občine Laško bo po perspektivnem planu zgradila Uprava za ceste OLO Celje in to: 7 lesenih mostov preko Gračnice na cesti Rimske Toplice—Jurklošter, nov most čez Lahomščico v Marija-gradcu. V zvezi z gradnjo odprtega bazena v Laškem, severovzhodno od Zavoda za rehabilitacijo invalidov, Zdravilišča Laško, in po urbanističnem programu določeno gradnjo velikega športnega parka z nogometnimi igrišči, z igrišči za tenis, košarko in večjim številom ostalih manjših igrišč na levem bregu Savinje, je potrebno v obdobju 1957—1961 pričeti z gradnjo visečega mostu preko Savinje, s čimer bi se povezal plavalni šport z ostalimi športi. Tak most pa bi imel tudi velik splošnoturistični pomen, ker bi lahko pacienti zdravilišča v Laškem uporabljali levi breg Savinje za prijetne sprehode po poteh ob pobočju Huma ali ob reki Savinji. Gradnja takega visečega mostu pa je tudi splošnega gospodarskega pomena za delavce in uslužbence, zaposlene v rudniku ali drugje, ki stanujejo v Jagočah in ostalih predelih na levem bregu Savinje v bližini Jagoč. Po planu je določeno, da se bo za gradnjo visečega mostu investiralo 3,000.000 din. Vzporedno z gradnjo visečega mostu in vzporedno z regulacijo Savinje pa se je potrebno lotiti gradnje mostu preko Savinje v smeri Laško—Jagoče. 3. Vodovod Glede na veliko potrošnjo vode na področju občine Laško, upoštevajoč dejstvo, da pivovarna dnevno potroši 80 m3 vode, ki ji slede po veliki potrošnji tekstilna tovarna »Volna«, obrati živilske stroke, kakor klavnica, pekarna, gostinski obrati in podobno ter ostali potrošniki, je preložitev oziroma ureditev glavnega vodovoda Rimske Toplice—Laško neobhodno potrebna. Na tem odseku se namreč nahaja vodovod pod cestiščem ceste II. reda Zidani most—Celje. Med okupacijo so ob priliki razširitve in asfaltiranja te ceste pokrili v dolžini 5 km glavni vodovod, ki je prej potekal izven cestišča. Zaradi močne obremenitve ceste, po kateri vozijo najtežji tovornjaki, ki povzročajo tresenje cestišča, nastajajo stalne okvare. Glede na navedena dejstva je bilo nujno iskati okvare in popravljati razpoke, vendar so večje okvare težko našli. Da bo v bodoče odpadlo pomanjkanje vode tako za potrebe industrije in ostalih obratov kakor tudi za prebivalce v mestu in okolici, določa plan v razdobju 1957—1961 ureditev vodovodnega omrežja na naslednjih odsekih: a) Preložiti glavni vodovod Rimske Toplice—Laško. b) Zgraditi vodovod Šmohor—Rečica—Debro s priključitvijo na mestno vodovodno omrežje. c) Nadalje zgraditi vodovod na Vrhu nad Laškim, v Globokem, Rimske Toplice—Ložnica, Benina—Polana, na Blatnem vrhu, Dolu in Lokavcu. Poleg navedenih rekonstrukcij in novogradenj je potrebno razširiti in obnoviti omrežje v Laškem ter zgraditi začasno črpalko, da bo prebivalstvo v mestu stalno preskrbljeno z zdravo pitno vodo. Pregled investicij za vodovod od leta 1957 do 1961 (v 000 din): Naziv investicije Skupaj investirano Preložitev cevovoda Rimske .Toplice—Laško 10.000 Gradnja novega vodovoda Šmohor—Rečica—Debro 8.000 Gradnja novega vodovoda Vrh nad Laškim 2.500 Dotacija za vodovod Globoko 300 Dotacija za vodovod Benina—Polana 500 Dotacija za vodovod Blatni vrh 150 Dotacija za vodovod Dol 300 Dotacija za vodovod Lokavec-šola 150 Skupaj 21.900 4. Elektrifikacija Za elektrifikacijo podeželja, ki je v glavnem že izvršena, je občinski ljudski odbor skupno s pomočjo interei sentov vložil v ta dela 20,000.000 din. Dela elektrifikacije so zajela gradnje daljnovodov, transformatorjev oziroma transformatorskih postaj in gradnje nizkonapetostnega omrežja. Te gradnje pomenijo velik napredek na podeželju, kjer bo v letu 1959 prvič zasvetila električna luč, električna energija pa poleg razsvetljave pomeni nadaljnji napredek vasi. Za izpopolnitev zgrajenih objektov bodo morali interesenti vlagati še nadaljnja sredstva. Po planu je določeno, da bo v razdobju 1957—1961 podjetje Elektro-Celje investiralo nove gradnje, prav tako je tudi predvideno, da se razširijo oziroma uredijo javna razsvetljava v Laškem in Rimskih Toplicah, predvsem na relaciji Strmca—Laško—Zavod za rehabilitacijo invalidov, Zdravilišče Laško, nadalje na odseku Laško—Rečica in na križišču restavracije »Bum« Laško-mcsto proti Mari-jagradcu. Za ta dela je določenih 2,500.000 din. Pregled izvršenih gradenj oziroma investicij 1957 do 1961 (v 000 din): Gradnja 10 KAV daljnovodov Debro—Psarje 2.000 Gradnja omrežja Psarje—Rifengozd 2.600 Gradnja omrežja Breze 500 Gradnja omrežja Trnov hrib 1.000 Gradnja omrežja Jurklošter 500 Gradnja omrežja Benina—Polana ■ 200 Gradnja omrežja Doblatina—Planinca 1.000 Gradnja omrežja Mulenca—Malič 500 Gradnja omrežja Blatni vrh 250 Gradnja omrežja Laška vas—Velike Gorelce 100 Gradnja omrežja Lokavec—šola 1.000 Skupaj 9.650 5. Ostale komunalne gradnje in naprave Poleg ureditve cest, mostov, vodovoda in elektrifikacije določa plan, da je v razdobju 1957—1961 potrebno za nadaljnji razvoj občine, za nadaljnje izboljšanje življenjskih pogojev prebivalstva in državne uprave izvršiti naslednje: a) Med važnimi gradnjami, katere bi bilo treba v tem razdobju izvršiti, je dograditev in ureditev odprtega bazena, s čimer se bo izpolnila davna želja Laščanov. b) 7. nadaljnjim razvojem družbene in državne ureditve je nastala potreba, da bi se zgradilo upravno poslopje za sodišče in katastrski urad. c) Za boljšo preskrbo prebivalstva in iz turistične potrebe Laškega, Rimskih Toplic in okoliških krajev je neobhodno potrebno zgraditi sodobno pekarno z mlečno restavracijo in slaščičarno ter novo klavnico s tehnično urejeno predelovalnico mesnih izdelkov. d) V plan investicij za boljšo preskrbo spada gradnja tržnice, tehtnice za 10-tonsko obtežitev in ureditev sejmišča. e) Ker še ni urejen urbanistični načrt za Laško, Rimske Toplice in okolico, se je nujno lotiti izdelave teh načrtov; f) Vzporedno z ostalimi komunalnimi deli je treba za lepši in prikladnejši videz Laškega in Rimskih Toplic urediti parke in nasade. g) Veliko hibo v gospodarskem in družbeno-politič-nem življenju v naši občini predstavlja slabo telefonsko omrežje. Plan predvideva izpopolnitev obstoječega telefonskega omrežja, nove telefonske napeljave pa je urediti na liniji Laško—Vrh nad Laškim in Laško—Šmohor. Pregled investicij ostalih komunalnih gradenj za razdobje 1957—1961 (v 000 din): Vrsta objekta Skupaj investicije Odprti bazen v Laškem 20.000 Pekarna 25.000 Tehtnica 3.000 Ureditev sejmišča Izdelava urbanističnega načrta 4.500 za Laško in Rimske Toplice 6.500 Ureditev parkov in nasadov 3.000 Ureditev telefonske mreže 5.000 Skupaj 67.000 6. Kanalizacija Da se odpravi nezadovoljivo stanje javne kanalizacije, je potrebno po planu v razdobju od 1957 do 1961 vložiti del investicijskih sredstev za ureditev kanalizacije ter si plan postavlja za izvršitev tega naslednje naloge: a) Zgraditi kanalizacijo na odseku Srebot—Savinja. b) Zgraditi kanalizacijo za nove objekte (četvorčke). c) urediti kanalizacijo v Rimskjh Toplicah. d) Izvršiti dokončno regulacijo potoka Zikovca, ki ob nalivih povzroča znatno škodo na obdelovalnih površinah. e) Obnoviti in razširiti že obstoječo kanalizacijo v mestu Laško. Pregled investicij za ureditev kanalizacije do leta 1961 (v 000 din): Gradnja nove kanalizacije Srebot—Savinja 1.000 Gradnja nove kanalizacije pri četverčku v Laškem 1.300 Obnova kanalizacije v Laškem 1.500 Gradnja nove kanalizacije v Rimskih Toplicah 1.500 Regulacija potoka Zikovca 3.000 Skupaj 8.300 Po pespektivnem planu je tudi določeno, da je potrebno v razdobju od leta 1957 do 1961 urediti tudi pokopališča v Laškem, Rečici in Smarjeti, za kar se določa 2,000.000 din. Do konca leta 1961 se bo dokončno uredilo vprašanje odlaganja in odvažanja smeti. Po planu se računa investicija za nabavo voza za odvažanje smeti z železnimi posodami za znesek 750.000 din. 7. Stanovanjska izgradnja Da se ublaži stanovanjska stiska za področje občine Laško bo treba pričeti z organizirano gradnjo stanovanj, pri čemer je treba paziti na čim cenejšo in sistematsko gradnjo. Nujno bo treba preiti na gradnje stanovanj v blokih; gradnja enodružinskih hiš se bo dovolila le izjemoma, več gradenj pa se mora izvršiti v vrstnem sistemu. Po planu je določeno, da mora biti največ, to je 80 % stanovanj v blokih in 20 % v enodružinskih objektih. Cena za posamezno novo zgrajeno stanovanje ne sme biti višja od 2,300.000 din, iz česar nesporno izhaja, da je potrebno graditi čim cenejša stanovanja. Pri gradnji stanovanj je treba uveljaviti načelo, da se posamezni izvajalci lokalizirajo tako, da bi en sam izvajalec del izvedel vsa gradbena dela, ki se bodo verjetno izvršila v tem obdobju, ker lahko na tak način izvajalec uporablja nekatere elemente večkrat. Nadalje naj se uveljavi načelo, da se uporabljajo tipski objekti, ki se lahko uporabijo za več gradenj, dosežena pa bi bila s tem tudi enotnost v gradnji. Glede na to, da so individualne gradnje običajno drage, ker se zvišajo stroški komunalnih naprav, je potrebno individualne gradnje usmeriti predvsem v vrstne hiše. Perspektivni plan tudi določa, da se načelno ne bodo dodeljevala družbena sredstva za individualne gradnje, ker ni nujno, da bi se večji del gradbenih stroškov zasebnih graditeljev kril iz sredstev družbenega stanovanjskega kredita. Določeni pokazatelji jasno kažejo, da bi se z dosedanjim načinom razdeljevanja teh sredstev ne zagotovila omejitev stanovanjske stiske. Občinski ljudski odbor bo sprejel ustrezne sklepe o razdeljevanju sredstev stanovanjskega kreditnega sklada, da se s tem zagotovi pocenitev stanovanjske izgradnje in pospešeno reševanje stanovanjske stiske. Da bo gradnja stanovanj še uspešnejša, naj se uvede komunalni prispevek. Po perspektivnem planu se bo pri gradnji stanovanj upoštevalo načelo, da se gradi največje število enosobnih, manj dvosobnih stanovanj, a minimalno število stanovanj z več kot dvema sobama. Edino po tem sistemu gradnje bi zadovoljili potrebe po stanovanjih. Naslednji podatki prikazujejo potrebe po stanovanjih do leta 1961 in možnosti gradnje stanovanj odnosno koliko stanovanj bo leta 1961 še primanjkovalo. I. Potreba stanovanj in potrebna sredstva 1957—1961 (v 000 din) g |2 E n- § E g 315 CD C5 03 .-S -b -p „2.E « o, g O 5 .Si, >5 S g."Š gS| d, u v) "S CD y g-853 S Ji o c/) m -a 265 2000 530.000 II. Pregled gradnje stanovanj 1957—1961 (v 000 din): Možna Razpoložljiva Primanjkljaj gradnja stanovanj sredstva letno skupaj letno skupaj stanov, sredstev 105 48.000 240.000 160 290.000 Rekapitulacija investicij za komunalno dejavnost do leta 1961 (v 000 din): Naziv investicij Skupaj Povprečno na leto Ceste 23.650 4.730 Vodovodi 21.900 4.380 Elektrifikacija 9.650 1.930 Ostali komunalni objekti 67.000 13.400 Kanalizacija 8.300 1.660 Stanovanjska gradnja 240.000 • 48.000 Skupaj 370.500 74.100 TRETJI DEL VI. poglavje Industrija 1. Materialni pogoji in proizvodnja Industrijska podjetja v naši občini: industrija volnenih izdelkov »Volna« Laško, Pivovarna Laško, Tovarna lesne galanterije Rimske Toplice ter delno Rudnik rjavega premoga Laško imajo vse pogoj'e, da še nadalje razvijajo in dvignejo svojo proizvodnjo. . Po perspektivnem planu za razdobje 1957—1961 se bo dvignil fizični obseg proizvodnje v posameznih industrijskih podjetjih kot sledi (v 000 din): Podjetje Realizacija 1956 Plan 1961 Indeks »Volna« Laško 661.629 1,186.331 179 Pivovarna Laško 161.683 420.000 260 Tovarna lesne galanterije Rimske Toplice 133.379 190.000 142 Rudnik Laško 484.147 409.600 84 Skupaj 1,440.838 2,205.931 156 Znižanje proizvodnje v Rudniku rjavega premoga Laško gre na račun izpada Liša oddelka. Z izvršenimi novogradnjami in rekonstrukcijami se bo dvignila proizvodnja naslednjih važnejših artiklov v letu 1961: Volnene tkanine v m2 148.000 Pivo za hektolitrov 40.000 Predvideni povečani obseg proizvodnje za 56 % ali povprečno za 11 % letno bo možno izpolniti pod naslednjimi pogoji: 1. S čim popolnejšim izkoriščanjem proizvodnih kapacitet, z notranjo ureditvijo proizvodnih procesov, to je izvrševati proizvodnjo v najbolj ekonomičnih razmerah in z najustreznejšimi sodobnimi tehnološkimi procesi. 2. Z zamenjavo in nujno obnovo dotrajane strojne opreme, da se odpravi ozko grlo v proizvodnem procesu. 3. Z rekonstrukcijami in razširitvami, z uvajanjem sodobne opreme, mehanizacije in avtomatizacije. 4. Z ekonomskim izkoriščanjem domačih in uvoženih surovin ter povišanjem in dvigom kvalitete asortimentov proizvodov za široko potrošnjo in za izvoz. 5. Skrbeti za čim širšo vzgojo vsega delovnega kolektiva — predvsem pa, da se delovna mesta zasedejo samo po strokovno sposobnih močeh. 6. Sodelovati s strokovnimi organizacijami ter se v največji meri posluževati izsledkov strokovnih inštitutov. Iz teh smernic je popolnoma jasno razvidno, da bodo poleg rekonstrukcij zastarele industrije vplivale in odločale za dvig proizvodnje še druge okolnosti. Z rekonstrukcijami in novogradnjami pa se bodo odpravila ozka grla v proizvodnji in dvignil procent izkoriščanja kapacitet na 92 % v letu 1961. V petletnem razdobju se bo dvignil družbeni bruto proizvod v industriji za 56 % ali povprečno letno za 11 %, narodni dohodek pa za 51 % ali za 10,2 % povprečno na leto. Povečal se bo tudi bruto proizvod in narodni dohodek v industriji na enega zaposlenega in to (v 000 din): bruto proizvod od 1061 v letu 1956 na 1681 v letu 1961 ali za 58 %; narodni dohodek pa od 410 v letu 1956 na 614 v letu 1961 ali za 50 %. 2. Delovna sila in proizvodnost dela S tem, ko se bo povečal fizični obseg proizvodnje, se bo povečala v »Volni« Laško in Pivovarni Laško delovna sila kljub povečanju storilnosti dela, v Rudniku Laško in Tovarni lesne galanterije pa je predvideno zmanjšanje delovne sile. Delovna sila se bo v industrijskih podjetjih povečala za 16 oseb, po posameznih podjetjih pa bo porast ali padec delovne sile naslednji: Podjetje 1956 1961 Indeks »Volna« Laško 376 415 110 Pivovarna Laško 80 145 134 Tovarna lesne galanterije Rimske Toplice 125 122 97 Rudnik Laško 776 690 88 Skupaj 1.357 1.372 107 Kljub povečanju števila zaposlenih se ne bo bistveno spremenilo razmerje med uslužbenci in delavci, pač pa razmerje med kvalificiranimi, polkvalificiranimi ter nekvalificiranimi delavci. Po planu se računa, da bo s prekvalifikacijo po poprejšnji splošni in strokovni izobrazbi doseženo med zaposlenimi v industriji naslednje razmerje: Nekvalificirani 12 %, polkvalificirani 24 %, kvalificirani 52 %, visoko kvalificirani 12 %, skupaj 100 %. Glede na povečani obseg proizvodnje pri sorazmerno nižjem porastu delovne sile se bo dvignila proizvodnost dela na enega zaposlenega v petletnem razdobju za 47 %. Po posameznih podjetjih pa se bo proizvodnost dela do leta 1961 v primerjavi z letom 1956 dvignila takole (v 000 din): Vrednost skupne pro- izv^,™=ir‘ indeks 1956 1961 »Volna« Laško 1.760 2.859 162 Pivovarna Laško 2.526 3.387 134 Tovarna lesne galanterije Rimske Toplice 1.067 1.903 178 Rudnik Laško 623 593 95 Skupaj povprečno 1.494 2.185 147 3. Investicijska vlaganja: Petletni plan investicijskega vlaganja določa, da bo v industrijska podjetja v naši občini vloženo skupno 891,100.000 dinarjev, ali povprečno 178,220.000 dinarjev letno. Po strukturi bodo investicijska sredstva vložena takole (v 000 din): Podjetje Dovršitev objektov Rekon-, strukcije Novo- gradnje Skupaj »Volna« Laško 70.000 110.000 30.000 210.000 Pivovarna Laško 50.000 50.000 206.000 306.000 Tovarna lesne galanterije Rimske Toplice Rudnik Laško 15.000 32.000 13.100 45.000 270.000 28.100 347.000 Skupaj 167.000 218.000 506.000 891.100 Vložena sredstva 891,100.000 dinarjev bodo po planu vložena: L dovršitev začetih objektov 167.000 18% rekonstrukcije in zamenjave novi objekti ' 218.100 24 % 506.000 58 % II. po namenu uporabe gradbena dela 667.100 74 % oprema 174.000 21 % ostalo 50.000 5% od opreme v znesku 174,000.000 dinarjev odpade 17 % na domačo in 83 % na uvoženo opremo lil. financiranje bo verjetno takole sredstva podjetij zajamčena 169.500 18 % že zajamčeni, okrajni, republiški in zvezni krediti 509.914 56 % še nepokrito 211.686 26 % Skupaj 891.100 100 % 4. Perspektivni razvoj industrije po podjetjih in problematika Po perspektivnem planu bo »Volna« Laško vložila v investicije skupno 210,000.000 dinarjev, od tega za rekon- strukcijo dotrajane opreme 110,000.000 din, a 30,000.000 dinarjev za dozidavo kotlarne in dozidavo proizvodnih prostorov. Pivovarna Laško potrebuje za rekonstrukcijo odnosno razširitev obratov 306,000.000 dinarjev investicijskega kredita za naslednje rekonstrukcije, opreme in novogradnje objektov: za stekleničnico in sladarno 250,000.000 din za ureditev mizarske, sodarske in kovaško-ključavničarske delavnice 10,000.000 din za povečanje kapacitete varilnice 36,000.000 din Glede na trikratno povečanje proizvodnje v letu 1961 napram letu 1956 bo moralo podjetje povečati avtopre-vozni park za 20 ton nosilnosti. Najožje grlo proizvodnje predstavlja pomanjkanje steklcničnice. Za to povoljno kaže, da jo bo podjetje nabavilo že v letu 1959. Prav tako velik problem pa predstavlja za podjetje pomanjkanje slada, oziroma težave pri nabavi te važne surovine za njegovo proizvodnjo. Pivovarna Laško je odvisna glede dobave slada od vseh tistih jugoslovanskih pivovarn, ki imajo v svojih podjetjih tudi sladarne. Da bo podjetje lahko izvršilo planske naloge, je torej nujno potrebno zagotoviti potrebni investicijski kredit za zgraditev in ureditev sladarne. Tovarna lesne galanterije posluje v zelo slabih in neurejenih obratnih prostorih. Zgradbe so grajene v etapah z raznimi prizidki. To vpliva na nedognanost v proizvodnem procesu. Stroji so večinoma novejšega izvora, a vendar njihove kapacitete zaradi premajhnih prostorov ne morejo polno izkoriščati, kot bi jih lahko. Iz tega jasno sledi, da bo nadaljnji razvoj podjetja, dvig proizvodnje in tudi sam obstoj podjetja v mnogočem odvisen od gradbenih investicij. Tendenca v predelavi lesa v čimbolj dovršene izdelke zahteva tudi zgraditev nove lakirnice, saj sedanja v bodočih letih ne bo ustrezala niti v pogledu koriščenja kapacitet, še manj pa delovnih pogojev delavcev, zaposlenih pri teh poslih. Povečanje proizvodnje po količini in vrednosti pa je odvisno od planiranih investicij. Glede na izpad »Liša« oddelka bo proizvodnja Rudnika Laško padla od 118.200 ton v letu 1956 na 100.000 ton v letu 1961. Glavni problemi rudnika so ureditev glavnega rova in novega kompresorja. VIL poglavje Kmetijstvo V občini Laško se bavi s kmetijstvom več kot polovica prebivalstva. Od skupne površine občine, ki meri 18.288 ha je struktura naslednja: njive in vrtovi sadovnjaki vinogradi travniki senožeti pašniki močvirja gozdna zemljišča nerodovitna zemljišča 2.267 ha 12,3 % 130 ha 0,7 % 20 ha 0,1 % 3.633 ha 19,5 % 104 ha 0,6 % 1.372 ha 7,5 % 1 ha 10.352 ha 56,7 % 489 ha 2,6 % 1. Osnovni namen plana v kmetijstvu Za uspešen razvoj kmetijske proizvodnje postavlja perspektivni plan izvršitev naslednjih nalog: a) povečati proizvodnost v kmetijstvu po enoti površine in po enem zaposlenem; b) spremeniti družbene odnose na vasi z večjim udejstvovanjem zadružnih organizacij v kmetijski proizvodnji; c) preobraziti družbena kmetijska gospodarstva v moderne proizvodne obrate; č) izboljšati živinorejo s povečanjem števila živine ter boljšo prehrano; nujno je treba izboljšati tudi kvaliteto živinoreje. V obdobju 1957—1961 se računa s povečanjem bruto proizvodnje vrednosti in po posameznih kmetijskih enotah za 35 % ali povprečno 7,2 % na leto. Prav tako pa se tudi računa s povečanjem stvu za 36 % ali za 7,2 % narodnega povprečno i dohodka v na leto. kmetij- Tabelarni pregled površine zemljiških kategorij na območju kmetijskih zadrug po oceni za 1958 (ha) Območje kmetijske zadruge Njive in vrtovi Sadovnjaki Vinogradi Travniki Senožeti Planine in pašniki Trstičje in močvirje Gozdna zemljišča Nerodovitna zemljišča Skupaj vseh zemljišč Laško 1.067 60 14 1.721 10 658 •— 3.428 241 7.199 Rečica 191 46 1 247 — 157 — 1.719 30 2.391 Rimske Toplice 575 39 3 923 4 332 — 2.340 136 4.352 Jurklošter 398 21 2 661 90 225 1 2.866 82 4.346 Skupaj 2.267 130 20 3.552 104 1.372 1 10.352 489 18.288 Odstotni pregled površin zemljišč po kmetijskih zadrugah po oceni za leto 1958 Območje kmetijske zadruge Njive in vrtovi Sadovnjaki Vinogradi Travniki Senožeti Planine in pašniki Trstičje in močvirje Gozdna zemljišča Nerodovitna zemljišča Skupaj vseh zemljišč Laško 47 46,1 70 48,4 9,6 47.9 — 33,1 47,2 39,3 Rečica 10 7,7 5 6,9 — 11,4 — 16,6 6,1 13 Rimske Toplice 25 30,1 15 25,9 3,8 24.2 — 22,7 27,7 24 Jurklošter 18 16,1 10 18,8 86,6 16,5 100 27,6 19 23,7 Skupaj 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 Po nakazanih smernicah se bo povečala bruto proizvodnja po vrednosti in po posameznih kmetijskih proizvajalnih enotah od leta 1956 do 1961 takole (v 000 din): I. Bruto proizvod 1956 1961 Indeks Poljedelstvo 187.118 306.991 164 Sadjarstvo 40.579 48.976 143 Vinogradništvo 1.658 1.395 84 Domača predelava 21.218 26.158 123 Živinoreja 191.553 220.004 114 Živinorejski proizvodi 107.748 133.985 124 Gozdarstvo 31.624 30.317 95 Postranska dej. 19.133 44.247 231 Skupaj 600.627 812.073 136 II. Nar. dohodek 195.217 265.600 136 2. Poljedelstvo Poljedelska proizvodnja bo v letu 1961 v primerjavi z letom 1956 porasla za 64 % ali povprečno letno za 12,8%. Na ta dvig poljedelske proizvodnje pa bodo zlasti vplivali naslednji činitelji: a) Povečanje njivskih površin na območju občine za 4,4 % in sicer na račun zmanjšanja travniških površin. b) Nadalje zaradi zmanjšanja površin pod koruzo, povečanje površin pod hmeljem, lanom, ječmenom in krm-skimi rastlinami. c) Zaradi povečanja donosov na 1 ha in uvajanja sodobnih agrotehničnih ukrepov na kmetijskem gospodarstvu Rimske Toplice ter pri kmetijskih zadrugah v kooperaciji z zasebnimi kmečkimi proizvajalci. Za planirano proizvodnjo bo potreba opraviti naslednje: a) organizirati načrtno razmnoževanje najboljšega semena, da bo dovolj za redno izmenjavo. Na področju KZ Jurklošter (jugozahodni del) rajonizirati proizvodnjo semenskega krompirja vrste Merkur 927/3. b) Z umetnimi gnojili in boljšim semenom oskrbovati kmetijsko gospodarstvo Rimske Toplice, posestva kmetijskih zadrug in zadružnike, ki bodo v proizvodnji sodelovali a kmetijsko zadrugo. c) Izboljšati način odkupa pridelkov in urediti primerna skladišča in sušilnice. Žito. Sejali bomo v glavnem pšenico, ki daje večjo proizvodnjo, kot n. pr. italijanske sorte. Posebna važnost se bo polagala na kooperacijski način proizvodnje žita. Poleg pšenice se bodo sejale tudi druge vrste žita, kot ječmen, ki bo zboljšal prehrano živine, posebno svinj, vendar v manjši meri. Glede na to, da za koruzo niso ugodni pogoji poleg tega pa rabi preveč delovne sile, se bodo površine za to kulturo zmanjšale. Površine pod krompirjem se ne bodo zmanjšale, pač pa bomo sadili bolj kvalitetne vrste jedilnega krompirja. Hmelj. Glede na to, da so na področju občine Laško nekatera zemljišča primerna za pridelovanje hmelja, se bodo površine za hmeljišča povečala predvsem na področju zadruge v Laškem in v Rimskih Toplicah. Vzporedno s povečanjem hmeljišč pa se bo povečalo število žičnih opor za hmelj in tako določa plan ureditev takih žičnih opor do leta 1961 na 20 ha. Lan. Na področju naše občine lan zelo dobro uspeva, zlasti pa v višjih legah. Glede na to se bodo tudi površine pod lanom vsako leto povečale. Krmske rastline. Glede na to, da je živinoreja v • občini Laško dobro razvita, se bodo povečale površine kakor tudi količinska proizvodnja raznih krmskih rastlin, predvsem detelje in silaže. Na ta način se bodo zboljšale krmske baze, kar je nujno potrebno za dvig kvalitete v živinoreji. Travniki. Površine travnikov se bodo nekoliko zmanjšale s čemer se bodo lahko povečale površine njiv. Z večjo uporabo umetnih gnojil pa se bo hektarski donos občutno povečal ter sc bodo tako krmske prilike v občini popravile. Zvišali pa se bodo tudi hektarski donosi na pašnikih, kateri se nahajajo na področju Šmohorja. Da bomo dosegli planirane pridelke, se bo povečala poraba umetnih gnojil ter oskrba travnikov in pašnikov. Površine glavnih poljedelskih skupin v 1. 1956—1961: Skupna površina v ha Skupina 1956 1961 Indeks Žita 883 907 102,7 Industrijske rastline 11 220 200,0 Vrtnine 336 336 100,0 Krmske rastline 417 518 148,8 Ostalo 620 286 46,1 Skupno njiv 2.267 2.367 104,4 Travnati svet 5.028 4.798 95,4 Sadovnjaki, nasadi 150 228 152,0 Poljedelstvo skupaj 7.445 7.393 100.6 Povprečni hektarski do leta 1961 q/ha: pridelek v občini od leta 1956 Kultura 1956 1961 Indeks Pšenica 14,0 26 185,0 Ječmen 15,0 22 146,6 Koruza 20,0 24 120,0 Hmelj 8,0 12 150,0 Lan 10,4 30 288,4 Krompir 125,0 135 108,0 Povprečni donos povečanja v letu 1961 166,0 Razvoj poljedelstva po posameznih kulturah in po območjih kmetijskih zadrug pa prikazujejo naslednje razpredelnice: A. Pšenica: Površina v ha in pridelek v q/ha: „ , . 1959 1960 Kmet. zadruga poyrš don površ. do,n. 1961 površ. don. Laško 281 20 281 23 281 26 Rečica 60 16 60 18 60 26 Rim. Toplice 140 20 140 25 140 26 Jurklošter 120 19 120 11 120 26 Skupaj 601 19 601 22 601 26 B. Prikaz površin zajetili v kooperaciji s pšenico v ha 1958—1961: Kmetijska zadruga 1958 1959 1960 1961 Laško 30 50 80 90 Rečica 2 5 8 10 Rimske Toplice 18 45 62 80 Jurklošter — — — — Skupaj 50 100 150 180 A. Ječmen: Površina v ha in pridelek v q/ha: Kmetijska 1959 1960 1961 zadruga površ . don. površ. don. površ. don. Laško 67 18 15 22 80 24 Rečica 12 14 15 15 20 17 Rimske Toplice 30 18 36 22 41 24 Jurklošter 25 17 31 21 35 22 Skupaj 134 18 157 20 176 22 B) Prikaz površin zajetih v kooperaciji z ječmenom (1958—1961): Kmetijska zadruga 1958 1959 1960 1961 Laško 16 20 24 26 Rečica — — — — Rimske Toplice 14 18 22 24 Jurklošter 9 13 15 15 Skupaj 39 51 61 65 A. Koruza: površina v ha in pridelek v q/ha: Kmetijska 1959 1960 1961 zadruga površ. don. površ. don. površ. don. Laško 85 21 80 23 80 24 Rečica 12 16 8 17 5 18 Rimske Toplice 10 22 5 24 5 24 Jurklošter 50 18 45 19 40 24 Skupaj 150 21 135 23 130 24 B. Prikaz površine v kooperaciji s koruzo (1958 do 1961)v ha: Kmetijska zadruga 1958 1959 1960 1961 Laško — 50 60 . 60 Rečica — — — — Rimske Toplice — — — — Jurklošter — — , — — Skupaj — 50 60 60 Agrotehnični ukrepi, ki se bodo v kooperaciji uvajali — v odstotkih: Vrsta ukrepa 1959 1960 1961 Globoko oranje po oceni po oceni po oceni Čiščenje in razkuževanje žita 80 85 90 Strojna setev 15 20 25 Spomladansko brananje 25 30 35 Uporaba herbicidov 15 20 25 A. Krompir: površina v ha in pridelek v ’ q/ha: Kmetijska pov. don. pov. don. pov. don. pov. don. zadruga 1957 1959 1960 1961 Laško 196 128 196 132 196 135 196 135 Rečica 20 128 30 132 20 135 20 135 Rim. Toplice 30 128 30 132 30 138 30 135 Jurklošter 90 128 90 132 90 135 90 135 Skupaj 336 128 336 132 336 132 336 135 B. Prikaz površin zajetih v kooperaciji s krompirjem (1958—1961) v ha: Kmetijska zadruga 1959 1960 1961 Laško 30 60 90 Rečica 5 10 15 Rimske Toplice 5 10 10 Jurklošter 20 40 55 Skupaj 60 120 170 Hmelj: površine v ha Kmetijska zadruga 1958—1961: 1958 1959 1961 Laško — 11 14 Rečica — — 2 Rimske Toplice 16 21 24 Jurklošter — — — Skupaj 16 32 40 Lan: površina v ha in pridelek v q/ha: Kmetijska 1959 1960 1961 zadruga površ. don. površ. don. površ. don. Laško 60 20 70 26 90 40 Rečica 3 24 5 25 5 30 Rimske Toplice 11 24 20 24 50 30 Jurklošter 4 25 5 28 35 30 Skupaj 78 24 100 26 180 30 Krmske leguminoze: površina v ha in pridelek v q/ha 1959—1961: Kmetijska 1959 1960 1961 zadruga površ. don. površ. don. površ. don. Laško 210 63 228 66 244 76 Rečica 50 65 55 78 60 84 Rimske Toplice 103 58 120 72 150 78 Jurklošter 65 59 93 64 98 79 Skupaj 418 60 468 70 518 80 Po planu je predvideno, da se bo površina za njivsko zeleno krmo (pitnik, rani ohrovt) povečala do leta 1961 po območjih posameznih kmetijskih zadrug v ha takole: Laško 50 Rečica 10 Rimske Toplice 28 Jurklošter 12 Skupaj 100 Prav tako pa je po planu določeno, da se bodo površine pod korenčnicami in gomoljnicami do leta 1961 zmanjšale povprečno za 0,12 %. Površina travnikov in čredinskih pašnikov od 1956 do 1961: Kmetijska 1959 1960 1961 zadruga , površ. don. površ. don. površ. don. Laško 1.721 31 1.643 38 1.643 42 Rečica 247 31 209 38 209 42 Rimske Toplice 923 31 847 38 847 42 Jurklošter 661 31 623 38 623 42 Skupaj 3.552 31 3.322 38 3.322 42 Senožeti: Hektarski pridelek se poveča po planu leta 1959 za 11 %, leta 1960 za 10% in leta 1961 za 10%. Skupno se bo torej do leta 1961 povečal v občini pridelek sena v primerjavi z letom 1956 za 31 %. Čredinski pašniki: Na teh pašnikih se bo verjetno povečal hektarski donos takole: leta 1959 za 12 % leta 1960 za 20 % leta 1961 za 20 % Absolutni pašniki, sposobni za intenziviranje: Hektarski pridelki na teh pašnikih se bodo povečali: leta 1959 za 15 % leta 1960 za 15 % leta 1961 za 20 % ali skupno za 50 % v primerjavi z letom 1956. Travniki — sadovnjaki: Hektarski pridelki sena se povečajo leta 1959 za 15 %, leta 1960 za 19% in leta 1961 za 11 %, skupno do leta 1961 za 45 % v primerjavi z donosom iz leta 1956. Uporaba umetnih gnojil: Perspektivni plan pričakuje, da se bo poraba umetnih gnojil v letih 1959—1961 povečala tako na obdelovalni zemlji za žita, kakor tudi za industrijske rastline. Upoštevajoč normative za 1 ha obdelovane površine: obdelovalne zemlje leta 1959 leta 1960 leta 1961 in sicer na 1 ha 372 kg 446 kg 520 kg bo po planu porabljena za obdelovalno zemljo naslednja količina umetnih gnojil (v 000 kg): Kultura 1959 1960 1961 površ. ton površ. ton površ. ton Pšenica 601 224 601 268 601 312 Ječmen 132 49 157 70 176 92 Koruza 150 59 155 60 130 68 Krompir 336 125 136 150 336 175 Skupaj 1.219 457 1.229 548 1.243 647 2.500 kg na ha Hmelj 32 80 40 100 40 100 Lan 50 8 70 17 180 77 Krmske leguminoze 418 70 468 116 518 221 Skupaj 468 78 538 133 698 298 Vsega skupaj 1.719 615 1.807 781 1.981 1.045 Ostale kulture: leta 1959 167, leta 1960 245 in leta 1961 427 kg na hektar. 3. Sadjarstvo Sadjarstvo je poleg živinoreje najvažnejša panoga kmetijstva v občini Laško ter ima tudi v bodoče najpovolj-nejše perspektive. V sadjarstvu je treba sodobno obnovo sadovnjakov izvesti s socialističnim sektorjem in v okviru novih zadružnih sadjarskih skupnosti na čim bolj strnjenih zemljiških kompleksih. Siriti je treba zlasti tiste sadne vrste, ki dajejo glede na tržne in prirodne pogoje najboljše uspehe in v okviru_okra j nega sadnega izbora. Vrednost sadjarske proizvodnje se bo povečala za 43 % glede na štiriletno predplansko razdobje. Ta povečana vrednost bo dosežena zaradi: 1. z obnavljanjem 78 ha novih sadovnjakov; 2. z asanacijo starih sadovnjakov, s posekom izčrpanih nerodnih dreves, pomlajevanjem in precepljenjem, ki mora biti gotovo do konca leta 1959; 3. z ureditvijo gnojenja in načrtnega zatiranja bolezni in sadnih škodljivcev; 4. proizvodnjo usmeriti na kvalitetno namizno sadje in povečati nasade grmičevja — ribeza in malin. Po oceni iz leta 1955 je bilo na območju občine stanje v sadjarstvu naslednje: Vrsta dreves Skupaj dreves Rodnih Nerodnih Jabolke 87.290 . 81.520 5.770 Hruške 24.310 23.390 920 Češplje, slive 4.431 4.046 385 Breskve 205 185 20 Orehi 2.353 2.100 253 Češnje 2.480 1.962 518 Višnje 467 . 361 106 Glede na to, da se je število sadnih dreves v letu 1956 znatno znižalo in da je število rodnih dreves nizko, je po perspektivnem planu določeno, da se bo do leta 1961 obnovilo 78 ha sadovnjakov in bo obnova sadovnjakov potekala takole (v kom.): I ptn Začetno p . Novi Končno Od tega stanje nasad stanje rod. drev. Jabolk a 1957 73.749 1.292 700 73.357 53.227 1958 73.357 1.604 4.179 75.932 53.688 1959 75.932 1.580 2.950 77.302 54.680 1960 77.302 3.470 2.400 76.232 56.067 1961 76.232 2.340 2.450 76.342 58.049 Skupaj . 73.749 10.286 12.679 76.342 58.049 Hrušk e 1957 8.464 342 60 7.182 4.656 1958 337 211 7.838 5.656 1959 320 220 7.738 5.650 1960 560 460 7.638 5.650 1961 500 260 7.398 5.750 Skupaj' 8.464 2.059 1.211 7.398 5.750 C e š p 1 j e , slive 1957 4.838 279 — 4.559 3.503 1958 260 70 4.369 3.493 1959 180 70 4.259 3.461 1960 116 65 4.208 3.310 1961 100 160 4.268 3.970 Skupaj 4.838 935 365 4.268 3.970 Breskve 1957 864 45 40 859 646 1958 36 33 856 694 1959 45 230 1.041 645 1960 32 125 1.134 640 1961 20 125 1.239 820 Skupaj 864 178 553 1.239 820 Marelic : c 1957 10 — — 10 10 1958 30 40 10 1959 v 60 100 1 10 1960 ' 60 160 10 1961 — 50 210 80 Skupaj 10 — 200 210 80 Leto Z?čet.no stanje Posek Novi Končno nasad stanje Od tega rod. drev. Češnje 1957 3.631 125 50 3.556 2.715 1958 151 120 3.525 2.865 1959 180 80 3.425 2.731 1960 100 160 3.485 2.731 1961 90 120 3.515 2.731 Skupaj 3.631 646 530 3.515 2.731 Višnje 1957 212 — 5 217 ' 180 1958 2 2 217 184 1959 3 3 217 186 1960 — — 217 186 1961 6 106 317 288 Skupaj 212 11 116 317 288 Orehi 1957 3.849 72 184 3.961 3.042 1958 121 337 4.219 3.054 1959 150 430 4.499 3.160 1960 100 340 4.739 3.240 1961 90 310 4.917 3.350 Skupaj 3.849 533 1.601 4.917 3.350 Kostanji 1957 850 30 — 820 730 1958 11 12 821 730 1959 — 250 1.071 770 1960 — 200 1.271 773 1961 — — 1.271 775 Skupaj 850 41 462 1.271 775 Pregled povečanja proizvodnje v sadjarstvu 1956 do 1961 (v stotih) Vrsta sadja 1956 1961 Indeks Jabolka 26.958 32.493 120 Hruške 1.709 1.927 112 Češplje, slive 530 517 97 Breskve 44 109 253 Marelice 1 25 2.500 Češnje 814 814 100 Višnje 35 38 108 Orehi 579 705 122 Kostanji 63 77 122 Skupaj 30.733 36.705 143 4. Živinoreja V občini Laško je živinoreja zelo važna. Po rajonizaciji spada občina v predalpski živinorejski rajon, kjer se bo blagovna proizvodnja v živinoreji usmerjala na vzrejo mesnega tipa goveda in pitanega goveda. Da se bo ta proizvodnja dosegla, je potrebno zboljšati krmsko bazo. Pridelovati se bo moralo tako krmo, ki bo imela dovolj hranilnih — beljakovinskih snovi, nujno potrebnih za vzrejo mesnatega tipa govedi: V ta namen bo potrebno: 1. pravočasna košnja travnikov; 2. sušenje trave na sušilih; 3. zboljšati travnike ter pašnike. Tu bo potrebno zajeti čim večje površine. Na ta način se število živine ne bo le povečalo, temveč se bo tudi pridobila večja teža. I. Govedoreja Proizvodnja govedoreje se bo preusmerila na mesni tip goveda ter pitanje goveda. Zaradi tega se bo uvajala temu primerna goveja pasma. Živinorejska proizvodnja se bo kar največ usmerjala v kooperacijsko obliko proizvodnje med kmetijskimi zadrugami in kmetovalci. Razvoj govedoreje od leta 1956—1961 v komadih: Vrsta goveda 1956 1961 Indeks Krave 1.637 2.012 122 Voli 950 830 87 Junice in junci 823 1.178 143 Teleta 788 1.158 146 Skupaj 4.108 5.178 124 Iz teh številk je razvidno, da se bo število govedi povečalo za 980 komadov ali za 24 % do leta 1961. Nadalje je v planu, da se bo zvišala tudi mlečnost krav, s čimer se bo povečala proizvodnja mleka, in sicer takole: leta 1956 2,589.000 litrov leta 1961 3,163.000 litrov Indeks 1956/61 je 122. Na povečanje proizvodnje mleka bo vplivala tudi povečana molznost krav, ki se bo leta 1961 v primerjavi z letom 1956 povečala za povprečno 500 litrov tako, da se bo povprečna molznost povečala od 1300 litrov v letu 1956 na 1800 litrov leta 1961. Plan tudi računa, da bo do leta 1961 znašal procent umetnega osemenjevanja 56,3%. Stanje živine za zakol od leta 1956— 1961: Vrsta kom. ton kom. ton kom. ton goveda 1961 9561 Ind. 1956/61 Teleta 649 32 830 50 127 156 Junice, junci 834 177 1.398 308 167 174 Krave 269 108 198 89 73 82 Voli 262 118 254 140 97 110 Skupaj 2.014 435 2.680 587 133 135 Glede na to, da v občini Laško ni pogojev za večjo proizvodnjo pitanih prašičev za prodajo na trg, bo prašičereja usmerjena na vzrejo prašičev za domačo porabo. Računa se, da bo število prašičev poraslo od 3015 leta 1956 na 3149 v letu 1961 ali za 134 komadov odnosno za 4 %. Po planu pa se tudi računa na povečanje števila perutnine in sicer od 14.200 v letu 1956 na 16.200 v letu 1961, t. j. za 2000 komadov ali za 14 %. 5. Kmetijske zadruge Kmetijske zadruge morajo postati močan činitelj v razvijanju moderne kmetijske proizvodnje. Zato se morajo organizacijsko in materialno okrepiti ter razpolagati s številnejšimi sodobnimi proizvajalnimi sredstvi. Glede na to, da zadružne organizacije izvršujejo naloge pretežnega dela v perspektivnem planu kmetijstva in v skladu z načeli resolucije Zvezne ljudske skupščine o razvoju kmetijstva, se bodo zadruge vse močneje uveljavile v kmetijski proizvodnji in socializaciji naše vasi. Da bodo zadruge izvrševale svoje naloge, bodo morale storiti naslednje ukrepe: 1. organizirati blagovno proizvodnjo; 2. proizvajalce preskrbovati s potrebnim reprodukcijskim materialom; 3. z družbenimi proizvajalnimi sredstvi, ki so njihova last, bodo pa tudi same zadruge neposredno sodelovale v samem proizvodnem procesu in tako vplivale na njihovo modernizacijo in na pospešen dvig proizvodnje posameznega kmetijskega proizvajalca; 4. v skladu s perspektivnim planom morajo kmetijske zadruge izdelati vsakoletni akcijski program, ki mora biti v skladu s programom občinskega kmetijskega razvoja; 5. kmetijske zadruge morajo tudi skrbeti, da bodo bolje obdelana vsa tista zemljišča, ki jih zasebni lastniki premalo izkoriščajo. 6. Investicije Investicije, ki bodo v petletnem razdobju vložene v kmetijstvo, so po namenu naslednje (v 000 din): Kmet. zadruga Skupaj do 1. 1961 Povprečno na leto Laško Gradnje 50.587 Rečica 2.700 Rimske Toplice 24.568 Jurklošter 2.630 Skupaj 80.485 18.097 Oprema — mehanizacija Kmet. zadruga Skupaj do 1. 1961 Povprečno na leto Laško 12.883 Rečica 480 Rimske Toplice 4.081 Jurklošter 800 Skupaj 18.244 3.648 Kmet. zadruga Živinoreja Skupaj do 1. 1961 Povprečno na leto Laško 3.701 Rečica 850 Rimske Toplice 4.800 Jurklošter — * Skupaj 9.351 1.870 Kmet. zadruga Sadjarstvo Skupaj do 1. 1961 Povprečno na leto Laško 46.590 Rečica — Rimske Toplice 39.814 Jurklošter — Skupaj 86.404 17.280 Skupaj vseh invest. 194.484 40.897 VIII. poglavje Gozdarstvo 1. Perspektivni program za razdobje 1957—1961 postavlja v gozdarstvu naslednje naloge in smernice: a) Vskladiti sečnjo gozdov in potrošnjo lesa s proizvodno zmogljivostjo gozdov. b) V tekočem razdobju naj ostane blagovna proizvodnja enaka kot je bila v letu 1957. c) Dvignili raven izkoriščanja gozdov, da se poveča delež bukove tehnike v zasebnih gozdovih. Računamo s povečanjem bukove hlodovine za žago od sedanjih 19 % na 30 %. d) Uvajati sodobne metode v gojitvi gozdov: intenzivna redčenja, postopna opuščanja klasične oplodne sečnje v enodobnih gozdovih, uvajanje postopne skupinske oplodne sečnje, pospeševanje prebiralnih sečenj itd. e) Povečati primerno gozdno proizvodnjo z uvedbo sodobnih metod v gojitvi gozdov s sajenjem iglavcev v listnate gozdove in z melioracijo grmišč. f) Dvigniti strokovno raven gozdarskega kadra, da bo usposobljen za izvrševanje nalog. g) Odpraviti nedovoljene sečnje in s tem odstraniti ovire za obvladovanje sečenj, določenih za razdobje 1957 do 1961. 2. Etat v razdobju 1957—1961. Etat v bela: razdobju 1957 -1961 prikazuje naslednja ta- Etat od 1957 do 1961 Sektor Povpr. 1957 1958 1959 1960 1961 Skupaj 18.611 17.862 19.950 18.514 18.415 18.415 Skup. igl. 5.763 5.080 6.982 5.585 5.585 5.585 Skup. list. 12.848 12.782 12.968 12.830 12.830 12.830 Skupaj 4.791 4.562 4.950 4.815 4.815 4.815 Skup. igl. 2.340 2.280 2.882 2.185 2.185 2.185 SLP list. 2.448 2.282 2.068 2.630 2.630 2.630 Skupaj 4.762 4.562 4.900 4.785 4.785 4.785 GG igl. 2.330 2.280 2.850 2.175 2.175 2.175 GG list. 2.432 2.282 2.050 2.610 2.610 2.610 Skupaj 35 — 50 30 30 30 Drugi igl 15 — 32 10 10 10 SLP list. 20 — 18 20 20 20 Skupaj 13.820 13.300 15.000 13.600 13.600 13.600 Zaseb. igl. 3.420 2.800 4.100 3.400 3.400 3.400 Gozd. list. 10.400 10.500 10.900 10.200 10.200 10.200 3. Značilnosti etata: a) V gozdovih SLP, s katerimi gospodarijo gozdna gospodarstva za razdobje 1957—1961, pričakujemo, da bo povprečni letni etat vseboval 10 % prirastka. b) V gozdovih SLP, s katerimi gospodari kmetijsko posestvo, bomo v petletnem razdobju izkoriščali povprečno 87 % prirastka. c) V zasebnih gozdovih nameravamo vskladiti sečnjo s prirastkom tako, da bomo znižali podeželsko potrošnjo. Približno razmerje etata med blagovno proizvodnjo in podeželsko potrošnjo pa naj bi bilo po planu naslednje: Blagovna proizvodnja: Podeželska potrošnja: 49 % 51 % 7420 bruto m3 7835 bruto rn3 č) Sečnja se bo v petletnem gospodarskem razdobju gibala takole: Skupaj 1957 Sečnja 1961 bruto m3 31 % iglavci 5.717 6.410 - 69 % listavci 14.060 14.245 Gozdno gospodarstvo: 46 % iglavci 2.553 2.500 54 % listavci 2.510 2.900 Zasebni in ostali SLP: 25 % iglavci 3.164 3.910 75% listavci 11.550 11.345 d) Sečnja lesa za blagovno proizvodnjo bo dala lesni industriji v razdobju 1957—1961 na razpolago letno naslednje količine hlodovine za žago: Sektor lastn. O) u “E ™ ° S S .E ~a ° > .c tu Količ. hlod. iglav. m3 Etat list. neto m3 % hlod. list. m3 Količ. hlod. list. m3 SLP-GG, GG Celje GG Jurklošter 2200 50 1100 2610 30 783 Zasebni sektor: Revir Laško 1900 50 950 4700 30 1410 Skupaj 4100 100 2050 7310 60 2193 4. Perspektivni plan za gojitev gozdov za razdobje 1957/1961. Sodimo, da imamo na območju občine Laško še 45 % gozdov, v katerih se izkorišča proizvodna zmogljivost gozdnega zemljišča le ca. 60 %■ Semkaj prištevamo preveč izkoriščane gozdove, steijnike, varovalne gozdove in grmišča. Lesna zaloga v teh gozdovih je okoli 85 m3 na ha. V bodočem razdobju je treba pri gojitvi gozdov upoštevati naslednje ukrepe: a) Dvigniti primarno gozdno proizvodnjo, to je gozdni fond in prirastek. b) Izboljšati vse preveč izkoriščene in degradirane gozdove. c) Uvajati sodobne, strokovne in ekonomične gojitvene tehnične ukrepe z obvladanjem prirodnih osnov. 5. Obnova in nega gozdov Primarno gozdno proizvodnjo nameravamo zvišati s sejanjem iglavcev v bukove gozdove, če za to ustrezajo ekološki činitelji. Pogozditi je treba vse stare poseke, pogorišča, goljave in površine, ki ne odgovarjajo kmetijski proizvodnji. Negovati je treba vse obstoječe kulture. Izboljšati je treba proizvodne zmogljivosti preveč izkoriščenih in degradiranih gozdov. 6. Varstvo gozdov Varstvo gozdov je močno povezano s pravilnim gojenjem gozdov. Vzgajati bo treba zdrave, mešane gozdove na ustreznih rastiščih, se dosledno držati sečnega reda in pravočasno odstranjevati vsa poškodovana drevesa (od vetra, snega in po požaru) s* tem, da ne postanejo legla za razvoj raznih gozdnih škodljivcev. 7. Urejanje gozdov Na območju občine Laško je urejenih ca. 90 %, gozdov SLP, s katerimi gospodari gozdno gospodarstvo. Neurejeni pa so vsi zasebni gozdovi na območju občine. V petletnem gospodarskem razdobju se ne' računa z ureditvijo zasebnih gozdov. Spodnja tabela prikazuje fizični obseg gojitve gozdov za leto 1956 ter predvideva povprečni letni obseg gojitvenih del za razdobje 1957/1961: Letno povprečje 1956 Obnova gozdov (pogozdovanje, izpopolnitve, 1957/1961 Indeks setve, podsaditev) v ha 33 20 60 Melioracije gozdov v ha Nega gozdov 4 (žetve, čiščenje) v ha 217 241 103 8. 'Stroški za reprodukcijo gozdov Stroški za reprodukcijo gozdov za razdobje 1957/1961, razporeditev sredstev po območjih in ukrepi za njihovo racionalno porabo. Za izvršitev povprečnega letnega planiranega obsega reprodukcije gozdov bo treba zagotoviti povprečni letni znesek 6,500.000 din. Od sredstev, zagotovljenih za reprodukcijo zasebnih gozdov, bo treba usmeriti 50 % za obnovo, nego in varstvo gozdov ter za odkazovanje, 50 % pa za vzdrževanje gozdnih komunikacij. Da se zagotovi racionalna uporaba sredstev za vzdrževanje gozdnih komunikacij v zasebnih gozdovih, naj izdela gospodarsko poslovna zveza s sodelovanjem občinskega ljudskega odbora in po navodilih ter pod nadzorom okrajne uprave za gozdarstvo kataster gozdnih komunikacij v zasebnih gozdovih, ki se bodo vzdrževale iz sredstev za reprodukcijo zasebnih gozdov. Sredstva za reprodukcijo gozdov naj se usmerjajo predvsem v bolj ohranjene gozdove, ker bomo na ta način dosegli hitrejše naraščanje gozdnega fonda in prirastka. V ohranjenih gozdovih naj gozdarstvo pospešuje' nego gozdov, saj bo s tem najprej povečan fond in prirastek. Zaustaviti je premočno izkoriščanje in degradacijo izčrpanih gozdov. V teh gozdovih je treba ustvariti gospodarske pogoje za njihovo obnovo. Te pogoje naj ustvari gozdarstvo s postopnim zmanjšanjem sečnje in z melioracijo. 9. Perspektivni plan investicij. 1. Plan gradnje gozdnih cest 1957/1961 (v 000 din): Načrt objekta Priorit. gradnje Dolž. km Utrjeno cestišče km Stroški po 1 km Skupni stroški Jurklošter—Preska III 3,5 2,2 5 17.500 Skupaj ali povprečno na 3,5 leto 3,500.00 din. 17.500 Plan ne računa razen z investicijami za gozdne ceste v razdobju 1957—1961 v gozdarstvu z nobenimi drugimi investicijami. IX. poglavje Trgovina Povečana proizvodnja in povečano število prebivalcev zahtevata, da se skladno z ostalim razvojem gospodarstva primerno in tehnično opremi ter po dejanskih možnostih in potrebah razširi obstoječe trgovsko omrežje, da bo tako urejena trgovska mreža v stanju izvrševati vse naloge, ki so postavljene pred njo. Cene po trgovinah na veliko in v maloprodajni mreži pa se morajo oblikovati tako, da si bo družba zagotovila potrebno intervencijo in kontrolo, cene pa morajo biti elastične, to je ravnati se morajo po zakonih tržišča, kolikor ne velja to za maksimalne cene nekaterih živilskih artiklov. Perspektivni plan postavlja za ureditev trgovine v občini Laško naslednje naloge: 1. Stavba, v kateri posluje sedaj podjetje »Kovaštvo«, je glede na prometno točko in lego stavbe zelo primerna za ureditev trgovskega lokala. Za ureditev tega sodobnega trgovskega lokala je treba izkoristiti vse možnosti, za te investicije, ki bodo verjetno znašale 10,500.000 din, pa je predvsem potrebno zainteresirati trgovsko podjetje »Izbira« ali »Rudar« Laško, ker bodo sredstva, ki jih lahko v ta namen vloži občina, zelo minimalna ali pa sploh ni možno računati, da bi občinski ljudski odbor takšne dotacije dal. 2. Vzporedno z gradnjo pekarne, kot je določeno v perspektivnem planu komunalne dejavnosti, je nujno potrebno urediti sodobno urejene prostore za prodajo kruha in peciva. 3. Ker v Laškem kljub močnemu kmetijskemu zaledju primanjkuje mleka, določa perspektivni plan, da se poleg mlekarne uredi tudi mlečna restavracija. 4. Poleg ureditve novega trgovskega lokala v Laškem pa je potrebno vložiti tudi sredstva za rekonstrukcijo in modernizacijo že obstoječih trgovskih lokalov. S tem v zvezi bo potrebno zamenjati inventar v trgovski poslovalnici na Vrhu nad Laškim in v trgovski poslovalnici »Delikatesa« na križišču v Laškem, v kolikor bo potreba pokazala, da je ta lokal potrebno še držati kot trgovski lokal, ko se bo uredil nov lokal, kot je že prej nakazano. V ostalih poslovalnicah, zlasti okoliških pa je potrebno obnoviti inventar v lokalih. 5. Da bo lahko trgovina s sadjem in zelenjavo, ki je bila ustanovljena v letu 1958, še bolje poslovala in nudila potrošniku še boljše in cenejše kmetijske proizvode, je potrebno, da se za to trgovino do leta 1961 in po možnostih že prej uredijo večji in bolje urejeni poslovni prostori. 6. Ker so kmetijske zadruge postale v zadnjem času izključni in odgovorni nosilec odkupa kmetijskih proizvodov, se je s tem, kot že to govori poglavje o kmetijstvu tega plana, njihova odgovornost za pospeševanje in dvig proizvodnje ter zajemanje tržnih viškov znatno povečala. Naloga kmetijskih zadrug bo, da bodo začele z organiziranim odkupom kmetijskih proizvodov in živine, se lotile sklepanja pogodb v večji meri kot doslej, prav tako pa si morajo zagotoviti potrebna skladišča, embalažo in hleve za shrambo živali. Pri odkupu je treba upoštevati dejstvo, da imajo kmetijski pridelki specifične zahteve glede odkupa in manipulacije in bodo morale kmetijske zadruge za posamezne konkretne primere izdelati način odkupa, vskladiščenja in prodaje pridelkov trgovski mreži. Taki specifični ukrepi so predvsem potrebni za odkup in prodajo živine odnosno mesa in mesnih izdelkov, mleka in mlečnih proizvodov in sadja. Kot že rečeno, je za nadaljnji uspešen razvoj trgovine na drobno potrebna razširitev omrežja, še bolj pa izboljšanje tehnične opreme. Do leta 1961 računamo s povečanjem prometa za 62 % v primerjavi z realizacijo leta 1956. Prav tako pa se po perspektivnem planu računa, da se bo do leta 1961 povečala povprečna površina enega lokala, ki znaša sedaj 20 m2, vsaj na 25 m2, prav tako pa se računa z delnim povečanjem'povprečne površine trgovskih lokalov. Po pričakovanem povečanju blagovnega prometa, upoštevanem številu prebivalcev, prodajnih mest oziroma trgovskih lokalov v naslednjih petih letih, bi v trgovini na drobno dosegli naslednje spremembe: 1956 1961 Indeks Število prebivalcev 12.878 13.150 102 Štev. trgov, na drobno 22 25 113 Zaposleno osebje v trg. na drobno, brez vajencev 42 63 150 Letni promet v 000 254.973 413.421 162 Letni promet na: prebivalca v din 19.798 31.438 158 zaposleno osebje v trgov, na drobno v 000 din 6.070 6.530 107 trgovino v 000 din 11.590 16.536 142 Število prebivalcev na: zaposleno osebje v trgov, na drobno 307 209 68 trgovino 585 526 89 trgovskega kadra na prodajalno 1,9 2,5 131 Po planu je določeno, da se bo doleta 1961 spremenila tudi struktura potrošnega fonda in sicer na ta način, da se računa z večjim vlaganjem potrošnikov v industrijske proizvode kot pa za nabavo živil. To bo možno doseči na podlagi povečanja kupne moči in porasta industrijske proizvodnje. Po planu se pričakuje, da bo razmerje med prometom živilskega in ostalega blaga v letu 1961 znašalo 68 % v korist industrijskega blaga. Pregled investicij za razvoj trgovine do leta 1961 v 000 din: Novogradnja trgovskega lokala 10.500 Ostale gradnje in adaptacije 3.000 Nabava prometnih sredstev 2.000 Oprema, popravila 7.500 Skupaj 23.000 Perspektivni plan računa, da se bo družbeni bruto proizvod v trgovini dvignil od 20,992.000 din v letu 1956 na 30,700.000 din v letu 1961, t. j. za 46,2 %, narodni dohodek pa od 15,845.000 din leta 1956 na 22,990.000 din leta 1961 ali za 45 %. V razdobju od leta 1956 do 1961 se bo število zaposlenih v trgovini povečalo za 21 oseb. X. poglavje Gostinstvo in turizem a) Gostinstvo Gostinstvu kot samostojni gospodarski panogi je potrebno nuditi vse možnosti za nadaljnji razvoj in napre- dek. Same gostinske gospodarske organizacije pa morajo v večji meri kot doslej upoštevati povečanje potreb delovnih ljudi in prav tako naraščajočega turističnega prometa. Sedanjo raven pri nudenju uslug je treba na splošno izboljšati, predvsem pa doseči kulturnejšo postrežbo, skrbeti za razvedrilo gostov, za boljšo izbiro pijač in jedil, gostinskim delavcem pa omogočiti še nadaljnjo izpopolnjevanje. Ce pogledamo stanje gostinskih obratov v naši občini in naredimo primerjavo z gostinsko mrežo v predvojnem času, lahko ugotovimo, da sedanje stanje ni zadovoljivo. Iz razpoložljivih statističnih podatkov je namreč razvidno, da je bilo pred zadnjo vojno na območju sedanje občine Laško 50 gostinskih obratov, medtem ko je danes registriranih komaj 20, torej ne dela niti polovica prejšnjih gostinskih obratov. Zaradi krajevnih potreb in za izboljšanje gostinske mreže in dejavnosti v tej gospodarski panogi postavlja perspektivni plan v razdobju 1957—1961 naslednje naloge: 1. Ponovno je treba urediti gostinske obrate v Kuret-nem in pri Aškercu, ki veljata kot priljubljeni izletniški točki. 2. Ker v večini gostinskih obratov uporabljajo zelo star in dotrajan inventar (preko 60 let star), je potrebno, da se gostinska podjetja tako socialističnega kakor tudi privatnega sektorja lotijo investicij za ureditev gostinskih lokalov. Povečanje nočitvenih kapacitet naj se reši z adaptacijami in rekonstrukcijami že obstoječih gostinskih obratov. Dosedaj razpolagajo gostinska podjetja v Laškem, Rimskih Toplicah in na Šmohorju s 126 ležišči, pri privatnikih pa je na razpolago še 96 ležišč. Plan določa, da je potrebno do leta 1961 povečati nočitvene kapacitete v socialističnem sektorju za 25 postelj in v privatnem sektorju za 20 postelj, skupno torej za 45 postelj, tako da bi znašala kapaciteta leta 1961 skupno 267 postelj. 3. Način nagrajevanja gostinskih delavcev mora biti tak, da bo vzpodbujal posameznike k doseganju čim večjega prometa, za čim večje izkoriščanje kapacitet, za pravilnejši odnos do gosta in za pravilno vrednotenje gostinskega poklica. b) Turizem Turizem, ki je sestavni del našega družbenega življenja, in ki povezuje celo vrsto gospodarskih panog in strok, ki predstavljajo materialno osnovo turizma, ker jim ta omogoča večji promet, mora v bodoče predstavljati še važnejšo panogo našega gospodarstva in družbenega življenja. Za ustvaritev materialne osnove in za gospodarsko izkoriščanje vseh pogojev za razvoj turizma je treba v razdobju do leta 1961 izvršiti naslednje: 1. Skupno s planom komunalne dejavnosti je treba realizirati celoten program del pri gradnji bazena, kabin in športnega parka. 2. Nastanitvene kapacitete je treba povečati predvsem na račun nočitvenih kapacitet, ki so bile odvzete turizmu zaradi občutnega pomanjkanja stanovanjskih prostorov. 3. Z rastočim prometom z motornimi vozili je nastala potreba po zgraditvi bencinske črpalke z avtomehanično servisno delavnico. Za gradnjo te črpalke in delavnice odnosno servisne postaje je treba angažirati podjetje »Petrol«. 4. Za adaptacijo Zofijinega dvorca v Rimskih Toplicah, ki danes propada, je potrebno dobiti sredstva iz okrajnih, republiških ali celo iz zveznih virov. 5. Kolikor se bodo z dograditvijo bazena in športnega parka ob Savinji v neposredni bližini bazena pokazale potrebe, je treba urediti prostore za c^mping. Po perspektivnem planu se računa, da se bo za potrebe gostinstva in turizma do leta 1961 vložilo naslednje, investicije v 000 din: Adaptacija in oprema hotela »Savinja« in gostilne »Hum« 10.000 Manjše investicije za opremo 5.000 Skupaj 15.000 Po končanih investicijah in adaptacijah ter izboljšanju uslug v gostinstvu perspektivni plan računa, da se bo družbeni bruto proizvod in narodni dohodek v razdobju 1956—1961 dvignil kot sledi v 000 din: 1956 1961 Indeks Družb, bruto proizvod 32.263 55.121 171 Narodni dohodek 7.567 12.267 162 XI. poglavje Obrtništvo 1. Problemi obrtništva Ker se dosedaj obrtništvu ni posvečala potrebna pozornost, lahko ugotovimo, da je obrtna dejavnost na pod-, roč ju občine Laško v upadanju in je številčno stanje obrtnih obratov tako po številu kakor tudi po kapaciteti manjše od predvojnega stanja. Potrebe prebivalcev in splošen gospodarski razvoj narekujejo nujnost po izboljšanju te gospodarske panoge in vso pozornost za izboljšanje sedanjega stanja ter si perspektivni plan zadaja v obrtništvu naslednje cilje in smernice: 1. V davčni politiki je potrebno voditi oziroma zavzeti enak kriterij tako v obratih družbenega sektorja kakor privatnih obratih glede na panogo obrti. 2. Razširiti delokrog načina obdavčitve za privatni sektor z uvajanjem pavšalizacije takoj v začetku leta, da bodo znane njihove družbene obveznosti. S temi ukrepi se bo dvignila produktivnost dela in stimulacija delovnih kolektivov. 3. Sklicati vse obrtnike šušmarje in jim ponuditi obrt s primerno obdavčitvijo. Ce bi ta ukrep odklonili, je treba zavzeti oster kriterij pri preganjanju šušmarstva. 4. Razširiti že obstoječe obrtne delavnice z združitvijo po panogah in z novogradnjami ter s tem povečati proizvodnjo, družbeni bruto proizvod in narodni dohodek. Ker bo v prihodnjih letih na razpolago več družbenih sredstev za razvoj obrtništva in za tozadevne investicije, bi bilo nujno reševati vprašanje obrtništva po naslednjem planskem programu: 1. Ce se bo na podlagi decentralizacije podjetja Elek-tro-Celje osamosvojil obrat Ključavničarska delavnica v Debru, je treba ustanoviti tozadevni obrat v Debru s proizvodnim programom in uslužnostno dejavnostjo. Pripraviti je treba načrte in sredstva, da bi kasneje zgradili v Laškem večji obrat, kjer bi bila združena kovaško-insta-laterska in ključavničarska delavnica. 2. Dokončno je urediti združitev mizarskih delavnic v Laškem. Združeni obrat bi se lahko razširil še s tem, da bi na mestu, kjer ima sedaj »Remont« skladišča, zgradil novo delavnico. Po dograditvi proizvodne delavnice in montaže strojev, bi lahko mizarska delavnica pričela s povečano proizvodnjo. Prav tako naj bi se temu obrtnemu podjetju, ki bi kasneje čedalje bolj dobivalo značaj in pomen industrijskega obrata priključilo žago Salabalič v kolikor bi se žago odkupilo po primernih pogojih. 3. Perspektivni plan postavlja ustanovitev obrtnega obrata »Pletilstvo«. Za to so dani vsi pogoji. S premestitvijo sedanjega mizarskega obrata in izpraznitvijo skladišč KZ Laško bi se pridobili zelo primerni prostori za tak obrat. Z ustanovitvijo obrata pletilske stroke bi se tudi v znatni meri lahko reševalo vprašanje zaposlitve odvišne ženske delovne sile v občini. 4. Ce bo odpadla potreba po trgovskem lokalu, kjer je šedaj poslovalnica »Delikatesa«, naj bi se v ta lokal premestilo slaščičarja, v sedanjih prostorih slaščičarne pa naj bi se uredila trgovina s sadjem in zelenjavo, ker so prostori primerni. 5. Mizarsko delavnico v Rimskih Toplicah je treba preseliti iz sedanjih prostorov — garaže — »Stare pošte« v privatno delavnico Cvikla in jo likvidirati. Ce so stroji v tej delavnici last SLP in so v dobrem stanju, naj bi se premestili v mizarsko delavnico v Laškem. Ce bi se pa v Rimskih Toplicah pokazale potrebe po mizarskih uslugah, se lahko tak obrat uredi v sklopu Tovarne lesne galanterije v Rimskih Toplicah. 6. Glede na krajevno potrebo po pekovski obrti v Rimskih Toplicah, bi bilo potrebno po planu urediti tak obrat ali dati privatniku dovoljenje za opravljanje pekovske obrti. 7. Krajevna potreba v Laškem izkazuje ureditev lokalov za urarsko obrt, turistična potreba pa ureditev fotografskega lokala. Za ti dve obrti bi prišli v poštev prostori b'ivše krojaške delavnice in eden izmed lokalov privatnega čevljarja Peganca. 8. Gradbenemu podjetju Remont Laško je treba nuditi vso pomoč in potrebna finančna sredstva, da se bo podjetje razširilo v večje gradbeno podjetje, ki bo lahko prevzelo vsa gradbena dela v občini Laško. 9. Število uslužnostnih obrtnih obratov je treba povečati, predvsem pa se kažejo potrebe po ureditvi večjega lokala za žensko in moško frizerstvo v Rimskih Toplicah ter prav tako v tem kraju po ureditvi večjega čevljarskega lokala. 2. Perspektivni plan povečanja delovne sile v obrtih in delavnicah v razdobju 1956—1961: Stroka 1956 1961 Indeks Predelava kovin 43 60 141 Elektrotehnične obrti 2 5 250 Pralnica 1 1 100 Cementninarstvo 3 4 133 Stavbeništvo, gradbeništvo 20 26 130 Predelava lesa 43 51 118 Predelava tekstila 18 28 155 Predelava usnja 19 21 110 Prehrambena stroka 20 25 125 Osebne usluge 7 9 128 Ostale obrtne storitve 47 54 114 Skupaj 223 284 128 3. Plan investicij 2 : a gradnje oziroma obnove že obstoječih obratov v razdobju 1956—1961 (v 000 din): Splošno mizarstvo Laško 4.000 Kovaško-kovinska delavnica 1.000 Stramšek Pavel, avtomehanik 3.000 Kopač Jože, lesostrugar 1.500 Skupaj 9.500 (v 000 din) 1956 1961 Indeks Družbeni bruto proizvod 57.843 70.700 122 ČETRTI DEL , XII. poglavje Perspektivni in tekoči plani za izvajanje tega plana 1. 1. Pogoj za uspešno izpolnitev perspektivnega plana gospodarskega razvoja občine Laško za razdobje 1957 do 1961 je nadaljnje razvijanje socialističnih družbenih odnosov ter razširitev in krepitev družbenega samoupravljanja gospodarskih organizacij, občine, prosvetnih, šolskih in zdravstvenih ustanov in razširitev socialističnih družbenih odnosov na vasi. 2. Razdeljevanje razpoložljivih sredstev v občini je treba podrediti ciljem in smernicam tega plana, zlasti pa je nujno potrebno povezati osebne dohodke delavcev z uspehom gospodarskih organizacij. 2. x L Občinski ljudski odbor Laško bo s svojimi tekočimi plani, odloki in z drugimi predpisi zagotovi! izvajanje osnovnih ciljev in smernic, danih v družbenih planih go- spodarskega razvoja federacije, republike in okraja z osnovnim ciljem, doseči povečanje proizvodnje, osebne potrošnje ter družbenega standarda. 2. Gospodarske organizacije morajo na podlagi tega plana izdelati svoje perspektivne plane, investicijske programe, glavne projekte in druge; ekonomske tehnične dokumentacije za novogradnje, adaptacije in nabavo opreme kakor tudi tekoče letne plane, s tem da upoštevajo osnovne cilje in smernice, postavljene v letnih in pesperktivnem planu občine Laško. 3. Sveti občinskega ljudskega odbora ter vsi organi državne uprave morajo spremljati izvajanje tega plana in predlagati občinskemu ljudskemu odboru ukrepe za njegovo izpolnitev. 3. Ta perspektivni plan gospodarskega razvoja občine Laško velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje. Doseženi gospodarski uspehi in rezultati na podlagi družbenega plana se štejejo v izpolnitev tega plana. Št. 03/1-1661/1-58 Laško, dne 13. novembra 1958. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Laško Stane Brinovec 1. r. 137. Po 13. točki 50. člena zakona o občinskih ljudskih odrih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) in L in 2. členu zakona o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o občinski dokladi in o posebnem krajevnem prispevku (Uradni list FLRJ, št. 19-241/57, 55-710/57 in 52-892/58) je Občinski ljudski odbor Laško na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 21. maja 1959 sprejel ODLOK o občinski dokladi na dohodke od kmetijstva, samostojnih poklicev in premoženja za leto 1959. 1. člen Na območju občine Laško se uvede in pobira v letu 1959 občinska doklada na dohodke od kmetijstva, samostojnih poklicev in premoženja. 2. člen Občinska doklada po tem odloku je proračunski dohodek občine Laško. Uporablja se za kritje komunalnih gospodarskih, zdravstvenih, socialnih, kulturnih in drugih potreb. 3. člen Občinska doklada se odmeri in plačuje v gotovini istočasno in na isti način kakor dohodnina. Davčne olajšave, ki so določene za dohodnino, veljajo tudi za občinsko doklado. 4. člen Predpisi uredbe o dohodnini z vsemi spremembami in dopolnitvami ter uredbe o izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov veljajo tudi za odmero in pobiranje občinske doklade po tem odloku. 5. člen Osnova za občinsko doklado na dohodek od kmetijstva tvori za leto 1959 ugotovljeni katastrski dohodek. Občinska doklada se odmeri zasebnim kmetijskim gospodarstvom in drugim zasebnim lastnikom zemljišč po naslednjih stopnjah: I. k. o. Podvin Laški : Padež k. o. Lokavec : L.okavec k. o. Paneče : Lahovgraben k. o. Rifengozd : Brstnik, Doblatina, Rifengozd, Tovsto k. o. Slivno : Šmohor k. o. Svetina : Povšnica k. o Sv. Jedert : Trnov hrib od davčne osnove nad din do din se plača davek po stopnji 30.000 10% 30.000 50.000 H % 50.000 80.000 12% 80.000 120.000 13% 120.000 160.000 14% 160.000 • 200.000 15 % 200.000 250.000 16% 250.000 300.000 17% 300.000 400.000 18% 400.000 500.000 19% 500.000 20% o. Laško : Gaberno, Ojstro k. o. Podvin Laški : Reka k. o. Belovo : Belovo, Klenovo, Senožete k. o. Lahomno : Kladje, Lahomno, Tevče k. o. Lahomšek : Modrič, Radoblje, Trojno k. o. Lažiše : Lažiše, Konc, Selo nad Laškim k. o. Lokavec : Gračnica k. o. Lo?e : Brodnice, Brstovnica, Dol pri Laškem, Skofce, Vodiško k. o. Marijina vas : Blatni vrh k. o. Mišji dol : Laška vas, Lipni dol, Mišji dol, Vel. Gorelce k. o. Mrzlo polje : Mrzlo polje k. o. Paneče : Paneče, Polana k. o. Plazovje : Plazovjc, Povčeno, Strensko, Zabrež k. o. Rečica : Gornja Rečica k. o. Slivno : Slivno k. o. Sv. Jedert : Brezno, Govce, Huda jama, Sedraž, Trnovo k. o. Sv Krištof: Bukovca, Kuretno, Šmihel, Udmat k. o. Sv. Lenart nad Laškim : Gozdec, Male Gra-hovše, Vrh nad Laškim, Žigon k. o. Sv. Peter pri Jurkloštru : Sv. Peter, Mala Breza k. o. Trobendol : Blatni vrh — del, Curnovec, Mačkovec, Trohni dol, Vel. Grahovše od davčne nad din osnove do din se plača davek po stopnji 30.000 15% 30.000 50.000 16% 50.000 80.000 17% 80.000 120.000 18% 120.000 160.000 19% 160.000 200.000 20% 200.000 250.000 22% 250.000 300.000 24% 300.000 400.000 26% 400.000 500.000 28% 500.000 30% o. Laško : Laško k. o. Belovo : Ogeče, Rimske Toplice, šmarjeta k. o. Lahomno : Stopče k. o. Lahomšek : Lahomšek, Marija Gradec k. o. Lažiše : Harje k. c Plazovje : Globoko k. o. Rečica : Spodnja Rečica k. o. Rifengozd : Jagoče k. o. Sv. Jedert : Sevce k. o. Sv. Krištof : Strmca k. o. Tremarje : Debro od davčne osnove se plača davek po stopnji nad din do din 30.000 ' 20% 30.000 50.000 22% 50.000 80.000 24% 80.000 120.000 26% 120.000 160.000 28% 160.000 200.000 30% 200.000 250.000 32% 250.000 300.000 34% 300.000 400.000 36% 400.000 500.000 38 % 500.000 < 40% 6. člen Davčnim zavezancem, ki imajo dohodke od samostojnih poklicev in premoženja, se odmeri občinska doklada od davčne osnove, ki je podlaga za odmero dohodnine samostojnih poklicev in premoženja, po naslednjih stopnjah: 1. uslužnostna obrt, kot so: krojači, šivilje, čevljarji, brivci in ostala neproduktivna dejavnost, in sicer: od davčne osnove se plača davek po stopnji nad din do din 100.000 5% 100.000 200.000 6% 200.000 300.000 7% 300.000 400.000 8% 400.000 9% 2. vsem drugim zavezancem dohodnine od samostojnih poklicev in zavezancev dohodnine od premoženja, in sicer: od davčne osnove se plača davek po stopnji nad din do din 100.000 14% 100.000 150.000 15% 150.000 200.000 17% 200.000 300.000 19% 300.000 400.000 21 % 400.000 600.000 23% 600.000 26% 3. proizvodne obrti, kot so mizarji, kolarji, mehaniki, lesostrugarji in drugi proizvajalci ter elektroinstalaterji, soboslikarji, kleparji, in sicer: od davčne osnove se plača davek po stopnji nad din do din 100.000 15% 100.000 150.000 16% 150.000 200.000 18% 200.000 300.000 20% 300.000 400.000 22% 400.000 500.000 24% 500.000 600.000 27% 600.000 7. člen 30% Zavezanci, ki plačujejo dohodnino v določenem (pavšalnem) znesku, plačujejo pavšalno tudi občinsko doklado. 8. člen Pojasnila in navodila za izvrševanje tega odloka daje. odsek za finance občinskega ljudskega odbora. 9. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se za odmero občinske doklade za leto 1959. Št. 01/1-32-36/1-1959 Laško, dne 21. maja 1959. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Laško Stane Brinovec 1. r. 138. Po 16. členu zakona o nacionalizaciji zgradb in gradbenih zemljišč (Uradni list FLRJ, št. 52-890/58) je občinski odbor Mozirje na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 22. maja 1959 sprejel ODLOK o tem, katere zgradbe se štejejo kot zgradbe za počitek in oddih lastnika 1. člen Za zgradbe, ki služijo za počitek in oddih lastnika po prvem odstavku 16. člena zakona o nacionalizaciji zgradb in gradbenih zemljišč, se štejejo zgradbe, ki so bile zgrajene za počitek in oddih lastnika zgradbe oziroma njegovih družinskih članov; 1. če skupna uporabna površina stanovanjskih prostorov ne presega 70 m2, pri čemer se ne štejejo stranski prostori; 2. če zgradbo lastnik in njegovi družinski člani sami uporabljajo za oddih in počitek oziroma jo dajejo za počitek in oddih na razpolago tudi drugim osebam. 2. člen Če je bila stanovanjska ali poslovna zgradba preurejena v zgradbo za počitek in oddih, se lahko šteje za zgradbo po prvem odstavku 16. člena zakona tudi, če presega 70 m2 skupne uporabne površine, če so izpolnjeni ostali pogoji 1. člena tega odloka. 3. člen Kot zgradbe za počitek in oddih po prvem odstavku 16. člena zakona se ne štejejo takšne zgradbe, ki so glede na gradbeni načrt in način gradnje (konstrukcijske elemente, gradbeni material, razporeditev prostorov, instalacijske naprave in podobno zgrajene tako, da lahko trajno služijo kot redno stanovanje. 4. člen Če je bila zgradba, ki izpolnjuje pogoje iz 1. oziroma 2. člena tega odloka z odločbo stanovanjskega organa dodeljena kot stanovanje drugi osebi, se ne glede na to šteje kot zgradba za počitek in oddih, vendar s tem niso prizadete pravice stanovanjskega upravičenca. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje. St. 01/1-33-25/1 Mozirje, dne 22. maja 1959. Nadomešča predsednika Občinskega ljudskega odbora Mozirje Hinko Čop 1. r. 139. Občinski ljudski odbor Mozirje je po 157. členu splošnega zakona o šolstvu (Uradni list FLRJ, št. 28-535/58) na seji občinskega zbora dne 22. maja 1959 sprejel SKLEP o številu, sestavi in načinu volitev članov Sveta za šolstvo, prosveto in kulturo Obč. ljudskega odbora Mozirje. I. Svet za šolstvo, prosveto in kulturo Občinskega ljudskega odbora Mozirje šteje 9 članov in ga sestavljajo: 1. predsednik, ki ga izvoli iz svojih vrst občinski ljudski odbor; 2. dva člana, ki ju izvoli ObLO iz vrst odbornikov; 3. en član, ki ga izvoli ObLO iz vrst prosvetnih in drugih javnih delavcev; 4. dva člana, ki ju izvolijo šolski odbori oziroma njihovi delegati; 5. en član, ki ga izvoli Društvo učiteljev in profesorjev Mozirje; 6. en član, ki ga izvoli Občinski komite LMS Mozirje. Referent za šolstvo, prosveto in kulturo ObLO je po svojem položaju tajnik sveta in ima pravice člana sveta. II. Organizacije in društva izvolijo člane sveta za šolstvo, prosveto in kulturo ObLO Mozirje na seji komiteja oziroma upravnega odbora, izvolitev pa morajo predložiti v potrditev na prvi skupščini ali občnem zboru. Predstavnike šolskih odborov izvolijo v svet za šolstvo, prosveto in kulturo delegati šolskih odborov z območja občine. III. Izvolitev članov po delegatih šolskih odborov in članov, ki jih izvoli komite oziroma upravni odbor, je treba opraviti v enem mesecu od dneva, ko začne veljati ta sklep. VI. Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Celje. St. '01101-32/2 Mozirje, dne 22. maja 1959. Nadomešča predsednika Občinskega ljudskega odbora Mozirje Hinko Cop 1. r. 140. Po 3. in 6. odst. 5. točke odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o evidenci in kontroli cen določenih proizvodov (Uradni list FLRJ, št. 39-678/58) v zvezi s 1. in 2. točke odredbe o proizvodih, za katere morajo občinski ljudski odbori predpisati najvišje cene na drobno (Uradni list LRS, št. 36-185/58) je Svet za blagovni promet Občinskega ljudskega odbora Slovenske Konjice po pooblastilu obeh zborov občinskega ljudskega odbora na seji dne 12. junija 1959 izdal ODREDBO o določitvi najvišje prodajne cene na drobno za sveže goveje in svinjsko meso ter mleko. 1. I. Najvišje prodajne cene na drobno za sveže goveje meso se določijo tako-le: Za meso s kostmi a) prednji del: bočnik, vrat, bržola, pod-plečna rebra, prsni koš, rebra in flam b) zadnji del: stegno (zunanje stegno, okroglo stegno, notranje stegno in križno stegno), koš (hrbet, šimbas s pljučno pečenko, robček), pleče Najvišji dopusten odstotek priklade je: do 30 % k stegnu in plečam; do 25 % k bočniku in vratu s tem, da so vraščene kosti izločene; do 15% k bržoli in šimbasu goveda II. vrste. Za cevaste kosti Za meso brez kosti a) prednji del: bočnik, vrat, bržola, rebra, flam 270 din za kg 290 din za kg 60 din za kg 375 din za kg b) zadnji del: stegno (zunanje stegno, okroglo stegno in križno stegno), pleče Za drobovino: jezik srce pljuča jetra vranica smrček loj vampi ledvice možgani glave II. Najvišje cene prodaje na drobno za sveže svinjsko meso se določijo tako-le: a) kare, stegno, pleča b) rebra s Hamom in vratovino Najvišji dopusten odstotek priklade je: do 20 % za meso brez vraščenih kosti odnosno na meso, iz katerega so vraščene kosti izločene. 2. Določi se maloprodajna cena kravjemu mleku 30 din za liter. 3. Gospodarska organizacija, ki se ne bo ravnala po 1. in 2. točki te odredbe, stori gospodarski prestopek po 3. točki 92. člena uredbe o trgovanju trgovskih podjetij in trgovinah (Uradni list FLRJ, št. 37/55 in 16/58). Odgovorna oseba v gospodarski organizaciji se kaznuje po zadnjem odstavku 92. člena navedene uredbe. Imetnik zasebnega mesarskega obrata, ki se ne bi ravnal po 1. in 2. točki te odredbe, se kaznuje za kaznivo dejanje iz 227. člena kazenskega zakonika. 4. Ta odredba velja za vse območje občine Slovenske Konjice. 5. Ta odredba velja od dne objave v Uradnem vestniku okraja Celje. Z dnem ko stopi v veljavo ta odredba se razveljavi 8. in 9. točka odredbe o najvišjih maloprodajnih cenah za določene proizvode pod št. 03/1 -4540/4-58 z dne 7. novembra 1958. St. 03/1-36-46/1-59 Slovenske Konjice, dne 12. junija 1959. Predsednik Predsednik sveta za blagovni promet Občinskega ljudskega odbora Viktor Jeromel 1. r. Slovenske Konjice Adolf Suc I. r. 141. Občinski ljudski odbor Šmarje pri Jelšah je po 106. členu temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 13-126/56) in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 2. junija 1959 sprejel ODLOK o zaključnih računih proračunov občin Šmarje pri Jelšah, Kozje in Rogaška Slatina za leto 1958. 1. člen Dohodki in izdatki po proračunu občine Šmarje pri Jelšah v proračunskem letu 1958 znašajo: L Po zaključnem računu proračuna občine Šmarje: din Bruto dohodki 87,290.065 Odvod 6% rezerva 5,237.404 Prenesena 6% rezerva v proračun 1,304.418 Skupaj proračunski dohodki 83,357.079 Izdatki 81,081.598 Presežek dohodkov 2,275.481 2 Po zaključnih računih finančno samostojnih zavodov: Dohodki 9,649.177 Izdatki 9,411.496 Presežek dohodkov 237.681 3. Po zaključnem računu proračunskega sklada: Dohodki 3,870.255 Izdatki 2,565.668 Presežek dohodkov 1,304.587 2. člen Presežek dohodkov po proračunu Občinskega ljudskega odbora Šmarje pri Jelšah se porazdeli: din 20 % v stalni rezervni sklad občine 455.096 80 % v proračun kot dohodek za leto 1959 1,820.385 3. člen Presežek dohodkov finančno samostojnih zavodov se razdeli njihovim namenskim skladom. 4. člen Presežek dohodkov proračunskega sklada se prenese kot dohodek tega sklada v letu 1959. 5. člen Dohodki in izdatki po proračunu občine Kozje v proračunskem letu 1958 znašajo: 1. Po zaključnem računu proračuna občine: din Dohodki 56,334.957 Odvod 6 % rezerva 2,600.097 Prenešena 6% rezerva 461.539 Skupaj proračunski dohodki 54,196.399 Izdatki , 54,196.399 2. Po zaključnih računih finančno samostojnih zavodov: Dohodki 8,492.353 Izdatki 8,201.148 Presežek dohodkov 291.205 3. Po zaključnem računu proračunskega sklada: Dohodki 2,609.115 Izdatki 2,484.012 Presežek dohodkov 125.103 6. člen Presežek dohodkov finančno samostojnih zavodov se razdeli njihovim namenskim skladom. 7. člen Presežek dohodkov proračunskega sklada se prenese kot dohodek tega sklada v leto 1959. . 8. člen 1. Dohodki in izdatki po proračunu občinskega ljudskega odbora Rogaška Slatina v proračunskem letu 1958 zna- šajo: din Bruto dohodki 74,948.179 Odvod 6% rezerva 4,496.891 Skupaj proračunski dohodki 70,451.288 Izdatki 70,451.288 2. Po zaključnih računih finančno samostojnih zavodov: Dohodki 45,747.298 Izdatki 42,941.848 Presežek dohodkov 2,805.450 400 din za kg 330 din za kg 200 din za kg 70 din za kg 260 din za kg 260 din za kg 150 din za kg 150 din za kg 150 din za kg 260 din za kg 330 din za kg 70 din za kg 340 din za kg 330 din za kg 3. Po zaključnem računu proračunskega sklada: Dohodki 2,171.212 Izdatki 1,806.579 Presežek dohodkov 364.633 9. člen Presežek dohodkov finančno samostojnih zavodov se razdeli njihovim namenskim skladom. 10. člen Presežek dohodkov proračunskega sklada se prenese kot dohodek tega sklada v letu 1959. 11. člen Zaključni računi občin Šmarje pri Jelšah, Kozje in Rogaška Slatina za leto 1958 z zaključnimi računi finančno samostojnih zavodov in zaključnimi računi proračunskih skladov so sestavni deli tega odloka. 12. člen Potrde se zaključni računi o izvršitvi proračunov občin Šmarje pri Jelšah, Kozje in Rogaška Slatina za leto 1958. 13. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje. St. 01-31-48/59 Šmarje pri Jelšah, dne 2. junija 1959. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Šmarje pri Jelšah Joško Lojen 1. r. 142. Občinski ljudski odbor Šmarje pri Jelšah je po 31. členu uredbe o družbenih investicijskih skladih (Uradni list FLRJ, št. 22-256/56), 4. točki 29. člena zvezne uredbe o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-650/57) in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 2. junija 1959 sprejel SKLEP o potrditvi zaključnih računov družbenih investicijskih skladov občin Šmarje pri Jelšah, Kozje in Rogaška Slatina za leto 1958. L Potrde se zaključni računi družbenih investicijskih skladov občin Šmarje pri Jelšah, Kozje in Rogaška Slatina za leto 1958, ki se sestoje iz naslednjih prilog: 1. Bilanca 2. Pregled dotoka sredstev skladov 3. Pregled uporabe sredstev skladov ' 4. Pregled neuporabljenih sredstev skladov 5. Pregled najetih posojil za osnovna sredstva iz skladov 6. Pregled najetih posojil za obratna sredstva iz skladov 2. Doseženi dohodki in izvršeni 1958 znašajo: a) Šmarje pri Jelšah dohodki izdatki neuporabljena sredstva Kozje dohodki 8.581 izdatki 4.260 neuporabljena sredstva 4.321 Rogaška Slatina dohodki 23.593 izdatki 11.045 neuporabljena sredstva 12.548 3. Neuporabljena sredstva skladov se prenese v družbeni . investicijski sklad občine Šmarje pri Jelšah za leto 1959. 4. Ta sklep velja od dne objave v Uradnem vestniku okraja Celje. St. 01-31-49/1-59 Šmarje pri Jelšah, dne 2. junija 1959. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Šmarje pri Jelšah Joško Lojen 1. r. 143. Po 15. in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (LJradni list LRS, št. 19-88/52), 26. členu statuta občine Žalec, 18. in 50. členu uredbe o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-650/57), 3. členu uredbe o spremembah in dopolnitvah tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ, št. 3-16/58, 16-298/58, 39-671/58 in 1-15/59) in 3. členu uredbe o spremembah in dopolnitvah tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ, št. 19-343/59) je Občinski ljudski odbor Žalec na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 11. junija 1959 sprejel ODLOK o spremembah in dopolnitvah tarife občinskega prometnega davka. 1. člen V tarifi občinskega prometnega davka, ki se pobira na območju občine Žalec (Uradni vestnik okraja Celje, št. 3-20/59), se spremenijo in dopolnijo tarifne številke, označbe in stopnje tako, da se glasijo: V 1. poglavju (promet in usluge) 1. Od vstopnic za fizkulturne in druge prireditve 5 % Doda se tar. številka 1 a, ki se glasi: Od vstopnic za kino predstave v Žalcu 10 % Od vstopnic za kino predstave v drugih krajih občine 5 % 6. Gostinska podjetja in gostišča plačajo od prometa vseh vrst alkoholnih pijač s privatniki, razen naravnega vina, prehrane in prenočišča, po stopnji 20 % Od prometa s pivom' 10 % Od prometa z naravnim vinom 12 % Zadnji odstavek pripombe k temu poglavju se črta in namesto dosedanjega vstavi naslednje besedilo: 2.. Kinopodjetje Žalec odvaja razliko med dosedanjo stopnjo (5%) in novo stopnjo (10%) občinskega prometnega davka v posebni sklad za telesno vzgojo pri KB v Žalcu. V II. poglavju pod »storitve«: 1. Od prometa vseh vrst alkoholnih pijač v privatnih gostiščih in gostilnah razen naravnega vina 20 % izdatki skladov za leto v tisočih din 16.857 12.027 4.830 Od prometa s pivom 10 % Od prometa z naravnim vinom 12 % V III. poglavju (promet na drobno): 1. Od prometa alkoholnih pijač razen naravnega vina v trgovskih podjetjih in trgovinah se plača davek po stopnji 20 % Od prometa s pivom 10 % Od prometa z naravnim vinom 8 % 2. Od prometa na drobno, razen alkoholnih pijač se plača po stopnji ■ 2 % 2. člen Ta odlok prične veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se: 1. Tar. številka lavi. poglavju od 1. 7. 1959 dalje. 2. Tar. številka 2 v III. poglavju od 1. 2. 1959 dalje. 3. Ostale spremembe in dopolnitve tarife pa od popisa vina, to je od 20. 5. 1959 dalje. St. 01/2-00-1/3-59 Žalec, dne II. junija 1959. Nadomešča predsednika Občinskega ljudskega odbora Žalec podpredsednik Albin Rehar 1. r. 144. Po 35. členu statuta občine Žalec, 137. členu zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS, 25-117/57) je Občinski zbor občinskega ljudskega odbora Žalec na seji dne 11. junija 1959 sprejel ODLOK o razpisu nadomestnih volitev 1. člen Razpišejo se nadomestne volitve v občinski zbor občinskega ljudskega odbora Žalec v volilni enoti št. 2, ki obsega naselje Gotovlje, ker je prenehal mandat odborniku tega zbora Debiču Borisu, ki je bil izvoljen v tej volilni enoti. 2. člen Volitve bodo dne 2. avgusta 1959. 3. člen Ta odlok velja od dne objave v Uradnem vestniku okraja Celje. St. 01/2-DE-30/1-59 Žalec, dne 11. junija 1959. Nadomešča predsednika Občinskega ljudskega odbora • Žalec podpredsednik Albin Rehar 1. r. 145. Po 15. členu zakona o pokopališčih (Uradni list LRS, št. 49-160/55) 23. členu pravilnika za izvrševanje zakona o pokopališčih (Uradni list LRS, št. 26-119/56) in 22. členu zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odbo- rov (Uradni list LRS, št. 49-227/57) je Svet za komunalne zadeve v soglasju s svetom za zdravstvo občinskega ljudskega odbora Žalec na seji dne 9. januarja 1959 izdal POKOPALIŠKI RED I. Pokopališča na območju občine Žalec so občinska pokopališča in namenjena za pokopavanje mrličev ne glede na veroizpoved. Pokopališča upravljajo krajevni odbori. Na občinskih pokopališčih se pokopujejo: a) vsi, ki umro v pokopališkem okolišu; b) vsi, ki umro v sosednjih naseljih izven tega okoliša, če tako želijo svojci ali če je tako želel umrli in če to dovoli oddelek za zdravstvo in socialno varstvo ObLO Žalec; C) vsi, ki umro izven območja občine Žalec, če izda pristojni upravni organ dovoljenje za prevoz mrliča. II. Pokopališča so razdeljena na polja, polja na vrste in vrste na grobove. Polja so označena s črkami, vrste z rimskimi številkami, grobovi pa z arabskimi številkami. S temi označbami se vpisujejo grobovi v kartoteko grobov. Za situacijo grobov je odločilen načrt razdelitve, ki ga izdela za vsako pokopališče v sporazumu s pristojnim krajevnim odborom pristojni upravni organ ObLO v soglasju s sanitarno inšpekcijo, potrdi ga pa Svet za komunalne zadeve ObLO. Grobovi so: a) navadni grobovi za pokop ene osebe za dobo deset let; b) rodbinski grobovi za dve ali več oseb za dobo deset let; c) grobnice za dve ali več oseb za dobo petdeset let. III. Pokop umrlih se vrši po vrstnem redu grobov, razen pri že obstoječih grobovih. Prostor za grob oddaja v uporabo krajevni urad proti plačilu pristojbine za v II. točki navedeno dobo. Odškodnino za prostor in pogoje za oprostitev tega plačila predpiše svet za komunalne zadeve. Krajevni odbori lahko sklenejo po krajevnih uradih glede uporabe prostora za družinske grobove z zainteresiranimi osebami ustrezne pogodbe. Take pogodbe lahko sklenejo tudi za uporabo prostora za gradnjo grobnic, če se zainteresirane osebe zavežejo grobnico zgraditi v roku enega leta. IV. Podaljšanje najemnega razmerja za grob za nadaljnjih deset let je dovoljeno le, če se pred iztekom te dobe plača ponovna pristojbina in če je grob lepo vzdrževan. Ce so grobovi lepo vzdrževani, se lahko najemno razmerje ponovno podaljša za deset let proti ponovnemu plačilu pristojbine. Ce se pravica za uporabo prostora ali grobnice ne obnovi in če lastniki tudi v 6 mesecih po preteku navedene dobe morebitnega spomenika ne odstranijo, se šteje grob kot zapuščen in se spomenik odstrani na določen prostor. V. Grobovi in grobnice morajo biti stalno v redu vzdrževani; popolnoma očiščeni morajo biti vsaj enkrat na leto. Grmičevje in drevesca se smejo saditi samo po načrtu pokopališča. Ce grobovi ali propadajoči spomeniki in grobnice tako propadajo, da je ogrožena varnost oseb ali sosednjih grobov ali če se s tem kvari ugled in dostojanstvo pokopališča, se šteje grob ali grobnica za zapuščeno. V takih primerih se morebitni spomenik odstrani in postavi na zato določen prostor. Koristniki grobov in grobnic, ki zanemarijo vzdrževanje in čiščenje, se enkrat letno z javnim razglasom pozovejo, da v določenem roku grobove očistijo z opozorilom, da sicer preneha najemno razmerje. VI. Lastniki spomenikov in grobnic zapuščenih grobov iz tč. IV in V tega reda se z javnim razpisom pozovejo, naj z njimi razpolagajo. Ce je razpis brezuspešen, proda po 3 mesecih po razpisu organ, ki upravlja pokopališče, spomenike in grobnice na javni dražbi. Izkupiček se deponira do poteka zastaralne dobe. Po poteku zastaralne dobe se nedvignjeni izkupički uporabijo za potrebe pokopališča. Vsi predmeti morajo biti pred javno dražbo ocenjeni po posebni komisiji, ki jo imenuje organ, ki upravlja pokopališče. En član komisije mora biti gradbeni strokovnjak. Javna dražba se mora objaviti na krajevno običajen način en mesec pred dražbenim narokom. VII. Načrte za grobnice in spomenike mora pred postavit-vizo odobriti pristojni upravni organ. VII. O grobovih in grobnicah se vodi posebna kartoteka pri krajevnih uradih. Kartoteko za pokopališča Vinska gora, 2a!ec, Gotovlje, Ponikva in Galicija vodi uprava v Žalcu. Kartoteka se vodi v dveh izvodih; en izvod se hrani pri krajevnem uradu, oziroma upravi za ceste in komunalna dela, eden pa pri občinskem ljudskem odboru. Stranke imajo pravico vpogleda v kartoteko pokopališča in lahko vedno zahtevajo pojasnila. IX. Pri naročilu pogreba za umrlo osebo izbere stranka vrsto groba ali pa določi pokop v že obstoječi grob. Ce se ne izvrši pokop v obstoječi grob pred potekom 10-letne dobe od zadnjega pokopa, je potreben poprejšen pristanek sanitarnega inšpektorja. Izjeme veljajo le za grobnice. Vsak, ki obišče pokopališče, mora opustiti vse, kar je zoper pieteto in dostojanstvo kraja. Zlasti je prepovedano jemati na pokopališče pse in dvokolesa, vsako poškodovanje pokopaliških naprav, nasadov in grobov, odlaganje smeti in odpadkov, razen na zato določenem mestu in sploh vsako nedostojno vedenje. X. Svet za komunalne zadeve predpiše v IV. točki tega pokopališkega reda predvideno najemnino za uporabo prostora ter pogoje za oprostitev tega plačila in tarifo za grobarjeve storitve s posebno odredbo. XI. Ta red prične veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Celje. 146. Po 28. členu uredbe o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list LRS, št. 49-228/57), 25. členu pravilnika za izvrševanje zakona o pokopališčih (Uradni list LRS, št. 26-119/56) v zvezi z X. točko pokopališkega reda je Svet za komunalne zadeve Občinskega ljudskega odbora Žalec na seji dne 9. januarja 1959 izdal ODREDBO o tarifi najemnin za grobove, posebnega prispevka za vzdrževanje pokopališč in pristojbin za grobarske storitve. I. Najemnina se plača za dobo 10 let. Najemnine za grobove na pokopališčih na območju občine Žalec znašajo: din 1.000 400 2.000 1.000 2.500 25.000 1.500 400 2.000 1.000 2.500 25.000 prispevek za 500 500 1.000 1. prostor za vrstni grob za odrasle 2. 'prostor za vrstni grob za otroke do 10 let 3 prostor za izbran posebni grob za odrasle 4. prostor za izbran posebni grob za otroke do 10 let 5 prostor za rodbinski grob po odrasli osebi 6. prostor za grobnico 7. za podaljšanje najemnega razmerja za nadaljnjih 10 let: a) za vrstni grob za odrasle b) za vrstni grob za otroke do 10 let c) za izbran posebni grob za odrasle d) za izbran posebni grob za otroke do 10 let e) za rodbinski grob po odrasli osebi [) za grobnico po 50 letih Ob vsakem pokopu se plača poseben vzdrževanje pokopališča in sicer: 1. ob pokopu za izbran poseben grob 2. ob vsakem pokopu v rodbinski grob 3. ob vsakem pokopu v grobnico Oprostitve najemnin: Plačila najemnin za grobove so oproščene osebe, ki so prejemale socialno podporo, če tako odloči krajevni odbor; prav tako so oproščene plačevanja pristojbin vsa grobišča padlih borcev NOV in žrtev fašističnega nasilja ter grobišča častnih meščanov občine Žalec. Pristojbine za grobarske storitve so naslednje: din 1. izkop in zakop groba za odrasle osebe 1.200 2. izkop in zakop groba za otroke do 10 let 800 o prekop odrasle osebe 2.400 4 prekop otroka do 10 let 1.600 5. uporaba mrtvašnice na dan 200 b. ureditev groba po naročilu (za fizično delo) 1.000 7. uporaba mrtvaškega voza 2.000 II. Po prvem odstavku 2. člena zakona o varstvu grobov borcev padlih v narodnoosvobodilni vojni in žrtev fašističnega nasilja (Uradni list FLRJ št. 29/54) skrbijo za vzdrževanje in varovanje teh grobov krajevni odbori. St. 03-8031/1-58 Žalec, dne 9. januarja 1959. Predsednik sveta za komunalne zadeve Tomo Potočnik I. r. Nadomešča predsednika Občinskega ljudskega odbora Predsednik Žalec Sveta za zdravstvo podpredsednik Tone Delak 1. r. Albin Rehar 1. r. IIL Ta odredba prične veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se od 1. 1. 1959 dalje. St. 03-8024/58. Žalec, dne 9. januarja 1959. Predsednik Nadomešča predsednika sveta za komunalne zadeve Občinskega ljudskega odbora Tomo Potočnik I. r. Žalec podpredsednik Albin Rehar 1. r. IZVOLITVE, IMENOVANJA IN RAZREŠITVE OBČINSKI LJUDSKI ODBOR MOZIRJE Občinski ljudski odbor Mozirje je po 30. uja Ančka Tevž, knjigovodkin ja Lekarne Mozirje in mesto nje vpiše z istimi pravicami Vida Dolar, lekarniški laborant Lekarne Mozirje. Št. 02/1-LE-44/1-59 Mozirje, dne 12. junija 1959. 2. Besedilo: Komunala Laško Izbriše se dosedanji podpisnik Zupančič Alojz, na novo pa se vpiše Šuhelj Ernest, delovodja iz Laškega in Nedeljkovič Marica, računovodja, ki sta poleg upravnika pooblaščena zavod zastopati in zanj podpisov n ti. Zavod zastopajo Križnik Otmar, upravnik; Šuhelj Ernest, delovodja in Nedeljkovič Marica, računovodja; vsi podpisujejo kolektivno listine finančnega značaja. Št. 02/1-KO-26/2-59 Laško, dne 16. junija 1959. aktiva opekarna loče pasiva Naziv postavke V 000 din A) Osnovna sredstva Osnovna sredstva...................... 36.987 Denarna sredstva osnovnih sredstev . _ 6.945 B) Sredstva skupne porabe Sredstva skupne porabe....................... Denarna sredstva skupne porabe........... 109 C) Obratna sredstva Skupna obratna sredstva................ 5.071 D) Izločena sredstva Denarna sred. rezerv, sklada in drugih sklad. 108 Denarna sredstva nerazporejenih skladov . . 151 E) Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve................ 3.907 Druga aktiva........................... 1-281 Skupaj . . 54.559 Naziv postavke V 000 din A) Viri osnovnih sredstev Sklad osnovnih sredstev......................... 30.887 Drugi viri osnovnih sredstev.................... 12.600 B) Viri sredstev skupne porabe Sklad skupne porabe................................ 459 Drugi viri sredstev skupne porabe ... C) Viri obratnih sredstev Sklad obratnih sredstev.......................... 3.544 Drugi viri obratnih sredstev................ 957 D) Rezervni sklad in drugi skladi Rezervni sklad in drugi skladi.............. 44 Viri nerazporejenih sredstev................ E) Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Kratkoročni krediti za obratna sredstva . . Dobavitelji in druge obveznosti.............. 4.787 Druga pasiva................................. 1.281 Skupaj . ._______54.559 Računovodja: Jožko Milhberger 1. r. Predsednik UO: Franc Kovačič Direktor: v. d. Matevž Lubej 1. r. Planirano realizacijo je podjetje doseglo s 122,9%. Celotni dohodek je znašal 32,103.063 din. Povprečno je bilo za- * poštenih 63 oseb. TOVARNA POHIŠTVA POLZELA A) Osnovna sredstva Osnovna sredstva................................... 27.714 Denarna sredstva osnovnih sredstev .... 4.522 B) Sredstva skupne porabe Sredstva skupne porabe ........ 6.508 Denarna sredstva skupne porabe......................... 17 C) Obratna sredstva Skupna obratna sredstva............................ 27.915 D) Izločena sredstva Denarna sred. rezerv, sklada in drugih sklad. 961 Denarna sredstva nerazporejenih skladov . . E) Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve............................. 9.154 Druga aktiva........................................ 1.944 Skupaj . ._______78.735 A) Viri osnovnih sredstev Sklad osnovnih sredstev........................... 34.088 Drugi viri osnovnih sredstev.......................... 30 B) Viri sredstev skupne porabe Sklad skupne porabe................................ 7.498 Drugi viri sredstev skupne porabe .... C) Viri obratnih sredstev Sklad obratnih sredstev........................... 20.456 Drugi viri obratnih sredstev....................... 6.000 D) Rezervni sklad in drugi skladi Rezervni sklad in drugi skladi..................... 1.383 Viri nerazporejenih sredstev.......................... 45 E) Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Kratkoročni krediti za obratna sredstva . . 1.753 Dobavitelji in druge obveznosti.................... 6.024 Druga pasiva....................................... 1.458 Skupaj .__._____ 78.735 Za direktorja: Stane Pinter 1. r. V letu 1958 je bilo povprečno zaposlenih 77 oseb. Celotni dohodek je znašal 78,570.787 din, to je 103,1% v primerjavi z letom 1957, doseženi dohodek pa 31,683.480 din. Cisti dohodek se je v primerjavi z letom 1957 dvignil za 12,7%. AKTIVA KMETIJSKO GOSPODARSTVO RIMSKE TOPLICE PASIVA Naziv postavke V 000 din Naziv postavke V 000 din A) Osnovna in izločena sredstva A) Viri osnovnih in izločenih sredstev Osnovna sredstva 15.239 Sklad osnovnih sredstev 12.561 Investicije v teku Investicijsko posojilo za osnovna sredstva . 2.342 1.526 Razni skladi 357 Izločena sredstva in druga invest. sredstva 367 Dolgoročno posojilo za finans. investicij Drugi viri za finansiranje investicij .... 1.861 B) Obratna sredstva B) Viri obratnih sredstev Celotna obratna sredstva 2.523 Banka — kredit za obratna sredstva .... 2.418 Sklad obratnih sredstev 1.453 Investicijsko posojilo za obratna sredstva . . 1.698 C) Sredstva v obračunu in druga aktiva Pasivne časovne razmejitve . Kupci in druge terjatve 3.776 C) Viri sredstev v obrač. in druga pasiva Druga aktiva 830 Dobavitelji in druge obveznosti Druga pasiva l.i>71 Skupaj . . 24.261 Skupaj . . 24.261 Direktor: Sevčnikar Stane I. r. . i KMETIJSKA ZADRUGA CELJE A) Osnovna sredstva Osnovna sredstva.............................. 36.123 Denarna sredstva osnovnih sredstev .... 991 B) Sredstva skupne porabe t Sredstva skupne porabe................. Denarna sredstva skupne porabe . . . C) Obratna sredstva Skupna obratna sredstva............................. 3.727 D) Izločena sredstva Denarna sred. rezerv, sklada in drugih sklad. 193 Denarna sredstva nerazporejenih sredstev . . E) Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve............................ 25.980 Druga aktiva........................................ 3.071 Skupaj . . 70.085 A) Viri osnovnih sredstev Sklad osnovnih sredstev............................ 16.394 Drugi viri osnovnih sredstev....................... 25.995 B) Viri sredstev skupne porabe Sklad skupne porabe................................... 500 Drugi viri sredstev skupne porabe .... C) Viri obratnih sredstev Sklad obratnih sredstev............................. 1.639 Drugi viri obratnih sredstev........................ 5.547 D) Rezervni sklad in drugi skladi Rezervni sklad in drugi skladi........................ 315 Viri nerazpoložljivih sredstev............... E) Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Kratkoročni krediti za obratna sredstva . . 6.310 Dobavitelji in druge obveznosti..................... 5.446 Druga pasiva........................................ 7.949 Skupaj . . 70.085 AKTIVA KMETIJSKA ZADRUGA ROGATEC PASIVA Naziv postavke V 000 din Naziv postavke V 009 din A) Osnovna sredstva Osnovna sredstva 6.585 Denarna sredstva osnovnih sredstev .... 1.807 t B) Sredstva skupne porabe Sredstva skupne porabe Denarna sredstva skupne porabe C) Obratna sredstva Skupna obratna sredstva 9.031 D) Izločena sredstva Denarna sred. rezerv, sklada in drugih sklad. 811 Denarna sredstva nerazporejenih sredstev . . 19 E) Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve 7.969 Druga aktiva 5.704 A) Viri osnovnih sredstev Sklad osnovnih sredstev 5.738 Drugi viri osnovnih sredstev 2.448 B) Viri sredstev skupne porabe Sklad osnovnih sredstev Drugi viri sredstev skupne porabe .... C) Viri obratnih sredstev Sklad obratnih sredstev 215 Drugi viri obratnih sredstev 1.224 D) Rezervni sklad in drugi skladi Rezervni sklad in drugi skladi 799 -Viri nerazpoložljivih sredstev 225 E) Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Kratkoročni krediti za obratna sredstva . . 8.861 Dobavitelji in druge obveznosti 12.416 Druga pasiva Skupaj . . 31.926 Skupaj. 31.926 , Upravnik: Jesenšek Janez 1. r. TRGOVSKO PODJETJE »JELKA« GORNJI GRAD A) Osnovna sredstva Osnovna sredstva 444 Denarna sredstva osnovnih sredstev .... 10 B) Sredstva skupne porabe Sredstva skupne porabe Denarna sredstva skupne porabe 30 C) Obratna sredstva Skupna obratna sredstva D) Izločena sredstva Denarna sred. rezerv, sklada in drugih sklad. 190 Denarna sredstva nerazporejenih sredstev . . E) Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve 421 Druga aktiva 19.049 A) Viri osnovnih sredstev Sklad osnovnih sredstev 454 Drugi viri osnovnih sredstev B) Viri sredstev skupne porabe Sklad skupne porabe 60 Drugi viri sredstev skupne porabe .... C) Viri obratnih sredstev Sklad obratnih sredstev 45 Drugi viri obratnih sredstev 14.943 D) Rezervni sklad in drugi skladi Rezervni sklad in drugi skladi 246 Viri nerazpoložljivih sredstev . ...... 385 E) Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Kratkoročni krediti za obratna sredstva . . Dobavitelji in druge obveznosti 4.003 Druga pasiva 8 Skupaj . . 20.144 Skupaj . . 20.144 Računovodja: Zerovnik A. I. r. Predsednik UO: Hren Slavko I. r. Direktor: Zavolovšek Ivan I. r. Izdaja finančno samostojni zavod »Uradni vestnik okraja Celje« v Celju — Ureja uredniški odbor pri Okrajnem ljudskem odboru Celje — Odgovorni urednik Gorenjak Ludvik — Tiska CP »Celjski tisk« v Celju — Uredništvo in uprava v Celju, Trg svobode štev. 9 — Telefonska štev. 26-06, interna 47 — Naročnina znaša letno 1200 din, cena posamezni številki 50 din — Tek. račun: 603-70/2-599