StttV. 228» (Posamezna Številka 8 vtaaijev.) Izl afa Vsak dan, tudi ob nedelja* In praznikih, ob 5 zjutraj. UrrJ.Rvo: Ulica Sv. I ranč .3 Asižkcga §L 70. L na4«r. — Vd dopisi se pofctjajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma m M sptejemajo in rokopisi ae ne vračajo. I*'J#j2telj in odgovorni urednik Štefan Godloa Lastnik kooforet) H? a .rMJnost*. — Tisk tiskarne .Edlno«ti\ vpisane zadruge s orf'rlm poroštvom v Trstu, ulica Sw. FranćiJka A»iškega St 20l Telefon uredn'ttva in uprtv« Ittnr. 11^57. N a r o C n i n a z n a i a : Za celo leto....... K 31*20 Za pol leta......................• 15*60 la tri mesece ......................« 7*80 ta ■ e d e 1 j a k o Izdajo sa celo Ida •••••• 9 0*20 aa pol leta .....................m V Trata, v soboto. tt. avgusta 1017 Letnik XIII. Posamezne številke .Edinosti" se prodajajo po 8 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na rrrllimetrc v SIrokosU ene kolon> Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 v!«. Osmrtnice, zahvale, poslanice, o^ a^i denarnih zavodov ...............mm po 20 vItv Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20. —J vsaka nadaljna vrsta ............. Z— Mali oj;!nsi po 4 vinarja beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti*. Naročnina ta reklamacije se pošiljajo upravi lista. PiaJuje se lakljufno la upravi .Edinosti" — Plača in toži se v Trstu. Uprava* tn inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. F:ančf3k« AsUkega št 20. — PoStnohranllnični račun 6t. '41.052. imm mmM porotna. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 17. (Kor.) Uradno se razglaša: 17. avgusta 1917. Vzhodno bojišče. — V Romuniji r hene izpremercbe. Skunni plen od priče ;%a bojev severno Focsani zr.aša 20d L j. tih f iiciriev, md ll.OCO mož. 118 strojnic ;n 33 topov. Južno Grosescl so non-vedske <%ete in c. in kr. konienica v krepkem napadu vrgle sovražnika Salje nazaj. P i tem je bilo pri-cl;an?h 45 oficirjev in »f.00 uietrnkov, 18 stroge in en top. Osnia stotniia trenčinskega honvedskega polka *t. 15 5c sama ujela nad 600 mož. Na vl-Šinali severno Holae ob Bistrici so oddelki «eged1nskega honvedskega polka št. 302 pognali napadajoči ru^ki bataljon v beg, pri čemer ie ostalo mnogo vojnega orodja v na*ih rokah. Italijansko in balkansko bo-j H c e. — Neizpremenjeno. Načelnik generalnega štaba« NEMŠKO. BEROL1N, 17. (Kor.) Veliki glavni stan. 17. avgusta 1917. Zapadno bojišče. — Armada kraljevca Ruprehia: Nov, drugi veliki bojni dan f!an^rs!:e bitke sta hrabrost vseh orožij in nikdar odnehajoča napadalna sila naše brezprimerne nemške pehete odločila nam v prid. Po enotirnem bobna-joćem ognju je zjutraj 16. t. m. prešel cvet angleške armade na severnem krdu, spremlian od francoskih sil. v globokih vrstah v napad. Bitka je divjala ves dun na fronti 30 km od Vsere do LySa. Sprednja postojanka pri Driegrachtenu ob yser-skem prekopu je bila zavzeta v naskoku: sovražnik si je priboril proti severu in vzhodno Bixchoota od naših varnostnih čet korakoma izpraznjev ano predozemije bojne postojanke ob Martje Vaartu. Angleži so pri Langemarcku prebili našo črto in prodrli, pošiljajoč vedno ojačenja, pri Poelcapellu naprej. Tu jih je zadel protinapad naših bojnih rezerv. V neustavljivem navalu so bili sprednji oddelki sovražnika premagani in njegov« zadrje skupine vržene nazaj. Zvečer sta bila po žilavi borbi tudi Laii-emarck in naša izgubljena postojanka zopet v naš;h rokah. Tuai pri St. Julienu in na številnih točkah dalie južno do VVarnetona so prodrli Angleži, ki so svoje potoičene napadne čete mašili vedno z novimi silami, v naš bojni pas. Pehota je povsod ujels siloviti sanek in vrgla sov ražnika ob tesnem sodelovanju artiljerije in letalcev zopet nazaj. Na cestah, vodećih iz Roulersa in Menina proti Vpernti, ie v uspešnem napadu dospela cei» preko naše s;are postojanke. V vseh drugih odsekih obširnega blišča se je a n-o lesk i navl razbi! pred našimi ovirami. Kiii.b najtežjim žrtvam niso Angleži nič dosegli! Izvojevali smo v obrambi popol-no zm^go. Neomajno in v vzvišenem razpoloženju stoji naša fronta, pripravljena na nove napade. V Artoisu so Augteži proti večeru ori Loosu zopet srdito napadli: Krajevni vdori so bi!? izenačeni s krepkim protisunKoin. St. Qučntin je bil zons1 v francoskem ognju. Strop katedrale se je oodrl. notranjščina zgodovinske su.he je zgorela. — Armada nemškega ces^ii^vica: Ob Aisni so se izjalovili de!ni napadi Francozov vzhodno Cerny. Pri Verdunu razvija topovska bitka zopet do največje sile. Sovražnik dosedaj ni nr»p~del! Na vzhodnem bregu A^oze so v boju izkušeni badenski pclki nenadoma prodrli v gozd Caurieres. razrušili s©vražya dela in =»e vrnili s 600 ujetniki treh francoskih divizij. — 16 sovražnih letal je bilo sestreljenih. Ritmojster Richthoten je sestrelil cadporočnik Dostler 25. nasprotni'.a. Vzhodno bojišče. — Fronta princa Leopolda Bav.: Nobenih večjin bolnih dejanj. Na več krajih oživljajoče se topovsko delovanje in boji v pre fozeinjju. — Armada nadvojvode Jožeia: Severno Holde, ob Bistrici in južno doline Trotu j so se v ršili za nas uspešni delni boji. — Mackeasenova ar meda: Romunsko-ruski pod listek >9 kS Se izginil. Roman. Francoski spisal Evgen Chavetta- — Že dobro. Brichet. Jutri ti prinesem tri milijone. ki si jih zahteval OJ mene. Na te besede je slaboten, zadovoljen smehljaj zaigral okoli Brichetovih ustnic, obenem pa rnu je pogled nehote ušel tja v kot, kjer j- sedel Coiard in poslušal ves pogovor. Ce je bil kdo med navzočimi začuden zaradi zkJa tega razgovora, je morai biti HanibaL On, ki si je predstavljal, L'a po-pnli.zma pozna svojega ras a. je mislil, da bo gospa de Brageron prisostvovala prezirljivi zavrnitvi, a zgodilo se je ravno nasprotno. Bricliet e bil pripravljen prijazno sprejeti de Lozerilovo ponudbo. Ko je slišal, da pridejo prihodnji dan trije milijoni v hišo. se je radostno razburjen vzravnal. sunki severno Focsani in ob dolnjem Se-retu so se izgubonosno izjalovili. M a c e d o n s k a fronta. — Nič novega. BEROLIN, 17. (Kor.) Veliki glavni stan, 17. avgusta 1917, zvečer. V Flandriji in pri Verdunu le topovski boj menjajoče se sile. V St. Ouentinu so hiše v neposredni bližini katedrale še vedno v ognju. Trajno obstreljevanje s francoske strani je še razširilo požar. — Na vzhodu nič bistvenega. Prvi generalih Kvartirmojstcr; pi. Ludendorff. BOLGARSKO. SOFIJA, 16. (Kor.) Generalni štab poroča: Macedonska fronta: Severno Bitolja kratki ognjen? vali. Sovražni poizvedovalni oddelek jc bil pregnan z ročnimi bombami. V koJenu Černe mestoma živahno peliotno streljanje med stražami in topovski ogenj. V ozemlju Moglenice in južuo Dojrana nekoliko živahnejši topovski ogenj. Ob dolnji Struni! so naše varnostne čete pregnale sovražne poizvedovalne i»i konjeniške oddelke. — Romunska fronta: Pri Mahmudijl pičlo pehotno streljanje. Pri Tulceji in lsace»i topovski og^nj. TURSKO. CARIGRAD, 16. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Ob Evfratu ie bil sovražni poizvedovalni oddelek odbit. Na siu?}ski fronti patruljno delovanje. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Rusko poročilo. 15. avgusta. — Romunska fronta: Po vrsti napadov se sovražniku posrečilo, da se je polastil 7 vrst zapadno Ocne ležečih višin. V okolišu Kendesceni Je izvršil sovražnik srdit napad na nuSe postojanke. Posrečilo se mu je, da se ie izustil dela naših postojank. ToJa naš protinapad ga je vrgel zopet na^aj in vzpostavil položaj. __ BOJI NA ZAPADU IN VZtfODU. BEROL1N, 16.' (Kor.) \Volfrov urad poroča: Na zapadu se je pričel glavni iv;-;itd zaveznikov skoro na vsej fronti. V Flandriji so poizkušali Angleži dne 15. avgusta z močnimi delnimi vzho'.' \>> Bs\- choota kakor tu-di jugozapadno V. est-hceka izboljšari svoje izhodne i sloianke. Vsi nanadi so bili odbiti. Tik po sesti uri je prešla angleška peliota med Bixchootom in Ostave r nem v napad. Boj je v polnem razvoju. V Artoisu so prešli Angleži že zlutraj dne 15. avgusta v napad. '1 u so na fronti med liulluciiom in Mencourtoni južno Lensa zastavili štiri kanadske divizije. Z ž:lavo hrabrostjo so na>kakovali Kanadcri ves dan naše močne postojanke. Severno Lensa so se kanadski valovi izgubonosno razbili, ist >ta!ko južno Hullucka. Na obeh straneh Loosa se je sicer posrečil vdor v prvo črto, vendar pa sovražnik, kakor v F'andrMi. tudi tu ni mogel pooolnoma ob-rzati začei.iin pridobitev. PolTia sila krepkega nemškega proti sunka je pognala KumrJce h:\'f ii i:i spravila izgubljeno ozemlje >:< i?et več.:uel nazaj v nemške roke. Do večtca je bilo odbitih 1») napadov. Kmalu pred polnočjo so Angleži po slini topovski priora vi se enkrat poizkusili svojo src:čo. Zo; ei zaman. Ob jutranjem sviiu so se pokazala pred nemškimi postojankami sovražna mrt-vaska polja v groznem obsedi". Francozi so z malo sreče napadli na fronti ob Ai-sTii. Vsi njihovi napori so bili zaman. S protisunko n so bili zupet povsod vrženi. Pred Ver dimom divja iO!JO\sl:a bitka dalje. Vsled nemškega protiuč'. oslabljena, pa \*endar francoska artiljerija ni mogla več doseči sile prejšnjih dni. Na vzhodni fronti se vr e le jugozaoa'J-no v\olJave važni bo i. \ l.ritic ":oda armade generala Avarescu so se Rasi in Romuni na višinah vzho.7^o Ln severovzhodno Sov trie srdito branili. Severno odiod smo obdržali obvlaJnjoče višine Vit. Resboiului. Med Putno in Susito je dosežen že kraj Recasesia. Med tem so zavezniki z jntra scai prod:r ii dalje. Tudi na zapadnem bregu Sereta aapad napre- — Trije milijoni! — je Vej al sam pri sebi. — Ha! Ali bi spravil jaz lcix> del teh milijonov v s oj žen. če bi b'l Brichet tudi na ,;rt> t< liko nagnjen, kot je na pijačo. Poizkusiti ga inor^.n, ko bova sama. Tedaj pa se je spon nil, Ja v sa! >nu še vedno eaka gospa J-e Br:- reron, ki je po-tenitakem mora'a slišati Briche.ove besede. — Tristo vr:i?:ov! — si je mislil, če je ta satanska ženska slišala kai o treh milijonih. gotovo pove stvar de Lozerilu. Splazil se ie polagoma do vrat in potem v salon. Markiza je bila še vedno v salonu. Slišala jc vse, in prezirljivo zmagoviti sme-šok. s katerim je sprejela kapitana, ko je si pil v salon, je pobudil v njem tiho jezo, ki je biia stokrat hujša, kot pa hrupni izbruhi a jenega lahko vzkipevajočega t e r.-pe ramen ta. Zato se je Hanibal, ki je pr^ kratkim tožil. c'a je Ie pregalanten napram damam, sklonil k markizi, ji položil svojo ogromtno r* i. > aa ol,, 1:1 ji z ^las-jan, ki je. da^^i- -uje. Pri Panciu smo uplenili natflo za-f puščeno taborišče tamitajšnje divizije z\ neštevilnim vojnim materijalom in v elikimi množinami municije. BEROLIN, 17. (Kor.) VVoliiov urad poroča: Drugi _dan generalne ofenzive na zapadni fronti se je ko ii:al s poi>oIiio nemško zmago. V Flandriji, kjer je bil nameravan glavni napad, je prišlo do katastrofalnega poloma angleških napadov. 3itka se je odigrala v dveh ti zali. V prvi so gio-bokočlenski angleški napa-nI valovi mogli prodreti preko razstrelio. ih nemških postojank. Zastavljeni nernskr protinapad ic u.Havil vsako nadaiV.o p rodi raji ie. Po semtertja valovečem boju se ;e angleški napad razvil bolj in bolj v zmerom hitrejši umik. Zaman so Angleži zastavljali zopet in zopet nove čete, zaman so od Bran-chaartskega jezera do Lysa SLreljali iz tisoč in tisoč žrel. kolikor so le mogli; angleška pehota ie bila potiskana od postojanke do postojanke. Pc zno popoldne so Nemci zopet dosegli stare postojanke. Le v omejenem vVoniem loku pri Lanterna rek u in v riektin giiezdu pri St. Julienu so se zamogli Angleži še držati. Angleške izgube so nad vse ic^ke. — Kakor V Flandriji se je tudi v Artoisu popolnoma izjalovil angleški napad. Na fronti ob Aisni se Angleži 10. t. m. niso mogli več povrzpeti do vetjih naoadov. Na verdunski fronti napad še ni izbruhnil. Artiljerijska b;tka divja s skrajno srditostjo dalje. Na vzhodu so na števiinih mestih izkrvaveli rusko-romunski protinapadi v našem ognju. Napad zaveznikov je južno doline Trotusa dalje napredoval ter si je med Orosestijem in steklarno prilroril izhod iz goz ia. 45 častnikov, 1600 mož, en top in 18. strojnic je b'»l plen zmagovalcev. V Macedoai.il je v loku Čeme zletelo v zrak veliko miuiie^ho sklaJišče aliiran-cev. L!*yd Ge* . ^e p podvodniški verni. LONDON, 16. (ivor.) Rcuterjev urad !>oroča: V spodnji zbornici je profil posl. Kenedy Jon>s miaisiri>kega pred ednika Lloiaia George, naj poda pregled o voj-!:cm položaju. Naglašal je pri teni predvsem potrebo, naj se blokada poostri in v iv/aiiie st b'sCe, bo bolj s< z dejst\om, da se mora sedanja vojna iz-vojevati do konca. Lloyd George jt odgovoril, da so se razmere od pričeska leta znatno izboljšale. Zaloge žita, ovsa m ječmena so v primeri s prejšnjim letom •narastle. Obdelanih je milijon aerov več kakor poprej. Vse kaže, da bodo po žetvi prehranjevalne razmer© popolnoma zadovoljive. Nobele nevarnosti ni, da bi bilo prebivalstvo našega otoka izstradano. Glede ladijskega vprašanja je izjavil LioyJ George: Pravo število povprečne mesečne čiste izgube angleške tonaže znaša 250.' ■ a (po nemški trditvi 500.000 trm) i ako se "ou nadaljevalo sedanje zbo'išanje, bo znašala čista izguba meseca avgusta 175.000 ton. Plovba je tako reorganizirana. da se kljub manjši ! mazi prepelje večje število to i. V letu 1016 zgrajena tonaža znaša 5K000 ton, za celo le:o bo znašala 1,980.«»00 ton. .»lenim, da bodo naše izgube na ladjač maniše. Z ameriško podporo bomo razpolagali z za-aostr.o tonažo za celo leto 191S in če treba tuai za 1919. LONDON, 16. (Kor.)-V spodnji zbornici je izjavil Bonar Law: Vlada glede stališča ruske vlade ali učinka sestanka angleških državljanov s sovražnimi podaniki v času. ko vogaki vsako uro umirajo, ni bila napačno poučena. Stališče v! de v tej s . ari se ne bo izpremenilo. PAPEŽLVA MIROVNA NOTA. LUG ANO, 16. (Kor.) Današnji »Osser-vatore Romano« še nima papeževe mirovne note, pač pa jo objavi najbrže v n;. krajšem ea u. Nota ni bila izrečena Italiji, Franciji in Ameriki potom snunske-ga poslaništva, ampak potom angleškega poslaništva pri Vatikanu. Noto je >e^tavil papež sam s pomočjo kardi nal nega tajnika Gasparija, nakar jo je pregledala kardinalna komisija. ravno čisto tih, kazal okrutno odločnost, zasiknil na uho: — Pojdi, ženska! Ne vztrajaj na svojem namenu, da bi spravila semkaj svoiega de Lo.cerila, kajti na moio lopovsko čast ti prisegam, da vaju zdrobim kot mrčes. Markiza je sovražnika, ki sc je postavil pred njo, trdno pogledala v obraz, se mu /a ;et izzhaino posm^iala in odgovorila potem tako glasno, da so io lahko dobro slišali v sosednji Brichetovi spalnici: — Hvala, moj ljubi kapitan, a mi sporočate izborno odločitev gospoda Briche-ta glede mojega prrporočenca. Zahvalite se mu v mojem imenu, lzrecite mu moje najgloblje sočutje zaradi megove bolezni, zaradi katere nisem mogla govoriti ž njim samim, in povejte mu, da gospod de Lozerii pride že jutri, da mu osebno rzrazi čustva najiskrenejše hvaležnosti. Izgovorivši to, je odšla, zapusti vsi kapitana čisto osuplega zaradi te predrznosti sredi salona. Na te nepričakovane besede, ki so izdajale navzočnost gospe de Brageron, sta LONDON, 16. (Kor.) »\Vestminster Ga-zeLte« izraža, razpravljajoč, o papeževem mirovnem predlogu nado, da bodo aliira-r.e vJasti pazljivo r; no niti besedila, niti brzojavke Korenskega Lloydu Georgeju, pač pa vemo, da stockholmska konferenca nikdar ne sme postati vladna konferenca. Mi svojim zastopnikom na konferenci nikdar nismo hoteli podeliti dficijataega zna-eaja. List nagiaša razliko med rusko delegacij in onimi drugih dežel. Rusika delegacija bo podpirala od provizoriene vhnle priznani mirovni program. Vlc : Seviki ?n s-rockKohnSka konferenca. STOCKHOLM. 16. Handelsblada« je izjavil Kerenskij zastopniku »Daily Newsa«, da se je nota ruske vlade napačno razlagala. Niti on, uiti vlada nista proti sjpckhoimski konferenci On sam je vedno naglašal, da je vsaka opozicija od strani aliiranih vlad in vsaka težkoča. izvršena delegatom, le veda na mlin Nemčije. On smatra konferenco za izredno važno, za izraz javnega mnenja. NOVI VITEZI REDA MARIJE TEREZIJE. DL NA I. 17. (Kor.) Cesar je kot velik: mojster vojaškega reda Marije Terezije povodom svojega rojstnega dne na pred-Irg v to s vrh o ^ <)!•>-■ ene komisije sledelan oficirjem podelil vojaški re-d Marije 1 e-rezije: Komsnderski križec: feklmaršalu i^ermannu Kovessu pl. Kovesshaza, gen. polk. nadvojvodi Jožefu, gen. polk. Viktorju Danklu, generalu pehote A rtu r ju baronu Arzu pl. Strausenburgu; vitežki križec: fnil. Ervinu Zeidlc:gm. Uezi Lu-kachichu ol. Somorja, fml. Petru K^fi-liis mti, fml. Aleksandru Szurmayju, generalu pehote Ignacu Trollmanmi, fml. .fu-riiu SchaHczerju pl. Reny, fml. Rudolfu vitezu Wif!erdingu, fzm. Vaclavu Vvurnm, gm. Gvidonu Novaku, polk. ženijskega štaba Otonu vitezu Elliscnu Nidlehi, polk. v artiljerijskem štabu Josipu pl. JanečM, polk. Edvardu Hospodarcu, polk. Josipu Lutscheunigu, podpolk. Robertu Pro-chazki, mG;orju Emilu Prochaski, stotniku Gojkcmirju Glogovcu, črn ovojni jetrni nadporočniku Frideriku Fischerju, stotniku Gezi lieimu, poročniku v rezervi Arturju Csuininu in poročniku linijske ladje Bogomir ju Banfieldu. Oblikovanja in imenovanja. DUNAJ, 17. (Kor.) »VViener Zeitung« objavlja izredno veliko število po Najvišjem sklepu 16. t. m. podel/enih odlikovanj in imenovanj pripadnikov raznih sodnik in notar hitro stopila iz spalnice v saion, a nista več našla markize. — Kapitan, kako vendar, da nas niste obvestil, da je bila gospa še veuno tu? — je dejal očitajoče notar Bandoum, ki je samo obžaloval, da se je izrazil nekoliko preodkritosrčno o markizinem varovancu, in to tembolj, k^r je bila markiza ena njegovih najbogatejših klientinj. — Da. nisem storil prav; toda bil sem tako osupel zaradi Brichetove muhavosti, da je kar tako tjavendan spretel de Lozerilovo ponudbo, da sem popolr ma pozabil markizi no navzočnost, — je odgovoril Hanibal. -Ko so se vsi trije vračali v Brichetovo spalnico, so srebali Pavlino, ki je v spremstvu Colar ia odhajala od svojega očeta. Pavlina se je tresla po vsem životu in je bridko jokala. Ker je de Lozerila poznala samo od tedaj, ko je pripovedoval o onem umoru. ;e bila izpočetka zo!o začudena. da je prosil njene reke človek, ki ga je vkleia samo enkrat. Šele pozneje, krogov prebivalstva, posebno uradnikov vseh upravnih panog, vseučiliških proFe-sorjev, duhovščine vis.) starodavnih časov, a slavimo ga tudi čustvi globoke hvaležnosti, ki io dolgujemo jiovemu vladarju. Takoj po nastopu vlaie je On kot prvi med vsemi vojskujočimi se državnimi poglavarji razveselil svoje narode in, lahko poudariamo. ves svet s plemenito idejo miru na podlagi medsebojnega sporazuma. Prvi je On ponudil roko za mir in vzbudil s tem v trpečem človeštvu upanje v boljšo, srečnejšo bodočnost. Od takrat ni več utihnil klic po miru, širil se je v vdJno večjih krogih tudi v sovražne dežele, tako da ga ni danes državnika, ki bi se upa! odkrito upreti vseobči želii po miru. Nevenljiva je zasluga našega cesarja, ki je prvi sprožil to idejo rn jo s plemenito gorečnostjo negoval in pospeševal do današnjega dne. A tudi v notranjosti je On nastopal kot pravi apostol miru in sprave in je napolnil z novimi upi mučena srca svojih naro-icrv Dal nam je nazaj -kozi toliko časa potlačeno ustavo in ublažil z velikodušno amiie^tiio mnogo ran in bridkosti, povzročenih ]X) železni pesti kaznujoče pravice. Spoznal pa je tudi pomanjkljivosti državnega ustroja, izvirajoče iz sedanje ustave, ter pogumno zapisal na svoj pra-! načelo demokratizacije ustavnega i, ijenia in sainoodl oče vanja Svojih narodov, ki vzbuia tudi v nas up v možnost obodnega razvoja našega naroda in Vmenitega tekmovanja na kulturnem in arskem polju. namesto dosedanjega medsebojnega sovraštva. S čustvi nafelobokejše hvaležnosti se udeležujemo zato tudi mi tržaški in okoli-janski Slovenci, kot del zvestega rn junaškega jugoslovanskega naroda, današnjega slavlja cesarjevega rojstnega dne ter prosimo Vašo Ekscelenco, da l iagoizvoli na primeren način sporočiti Njegovemu Veličanstvu ta naša čustva, ki >■) našla najočitnejši izraz v enodušni pripravljenosti, s katero stavlia naš narod ;,a razpolaganje življenje in trpljenje svo-i h sinov, v obrambo dinastije i-n domovine. Vse svoje želje združujemo v klic: Bog ohrani. Bog obvaruj Njegovo Veličanstvo! Z\v\o naš cesar in vladar Karel I.!« Y<; navzoči so se odzvali temu vzkliku s trikratnim »živio«. Namestnik se je najprej zahvalil v slo-\« i .iii besedah na izraženih čustvih \. nosti in zvestobe ter je. nadaljujoč : . nški. obljubil, da bo poročal na Najvišje e-to. PouJarjal je, da se cesar j)rav po-i i zaiiuna za naše mesto in si v-obče w j re !::«> poročati o razmerah, ki vla-..; v Trstu. Sa*i zase pa je izjavil, da se I vodno po svojih najboljših močeh za-m :iai za naše kulturne, gospodarske in i iiične stvari. -r> i j namestnik predvsem pozdravil v žensVe članice odposlanstva, vsako sebej, iii potem povabil tudi svojo go-so]1 T' ;o. da pozdravi dekleta, ki »so ako I rasso oblekle za to slovesno pri-}. .<•.. Po:-;ebcj ie izrrzil željo, cla naj bi ivJ jj, k.i pr?dc cesar v Trst, pristopila tn.-i naša dekleta v narodni noši in ga po-/di\;\*i; • s š» i ko n cvetlic. Ootovo da bi ee^L "ja / \o razveseli! trk pozdrav. \ tem )e vstop9 *r/nški škofi nm.-gr. dr. K^rlin in ie sredi zastopstva tr/a:kih Slo-VL -• cev izrekel svoja voščila. iLSi.i s ie roi.ni dal po poslancu d;. Rvbaru predstaviti v^e iik -ke člane c-dp')s!anst\a i;i je vsakega povpraševal po razmerah v društvu, ki ga ;e zastopal, ali po osebnih in s anovskih razmerah, in se končno - ponovno najpri>rčncfšo zalivalo poslovil od odposlanstva. Vest. da se tudi naša socijalna demokracija začenja evolucijonirati k narodni misli iii narodnemu čutstvovanjn, .lelaje u,v .. _____________________med našimi tržaškimi delavskimi sloji kot Tako se ]l z iključiia z nase strani pro- prava senzacija. Najprej seveda radi do- bava cesarjevega rojstnega dne. Tržaški Slovenci smo ob tej svečanostni priliki l 'iiiovno slovesno zatrdili svoj obstoj v tržaškem meke politike napram temu problemu j Kor ni bila nacijonalna vedno dos'ei), ka- ■ "T . ___«1, U<1 n I. J t____f I • i ■ vztrajno motril ves razvoj tega delavskega gibanja v naši državi. Zato Vam danes pritrjam — seve ia tudi z zadoščenjem — da je potek tega gibanja slednjič ubral tisto smer. kakor smo mi vsi vedno govorili našim socijalnim demokratom. Socijal-r.a eemokracija se je nacijonalizirala po v sem svetu in tudi v naši državi (v koli- - ^eJa. ve^ L Ta problem je bil eno,kor to odkrito priznava tudi bistri in no-glavnih \-ra-a:* . < "!i je morala ! steni avtor v Napreju , ko piše: da tisTi iz, ravljati londonska koniere ica enten- fcreznaro ini in protlmirodni Si ciiaiZvtn tinih državnikov. Paš čevo |K>tf \ i!nje v ni izviral iz globin mišljenja in čustvova- ddavskrh mas, niti n m in Uitenzitcta, s katero italijansko J nja dravskih mas, niti ne iz uverje^ja, da časfipisje ravno v zainjem času po>VL. 1 :; k socijalizem vodi k zadoščenju resnič-jugofb vanskemu problema, govorita za i ,»i.; .eri jalnih in duševniii potreb de lav-to. da se zavez ie države pripravlja o, daUtv: marveč ua je bil le sugeriran in zavzamejo k on C no veljav no strfi$£e na-1 zanesen med delavstvo z agrtetij mi in nraca reiitfi tega vprašuja, Zui se tore)[propagando od tretjih strani, ki jiii pisec da vi ententine države v ix>ln: meri Iz- tudi označa. — Nemški soc?ia!ni den»o-izredno pomembnost Jugo^ovan-• kratje bi hoteli nekako prikriva/, oziro-;;-.išun£a z? cvr >r -i mir. Tu bi rna opravičevati to cvolucijo. Pravijo, da r. t n zko cerili si )>>bnosti grofa so se-a j drugi, posebni časi. ki tavJjajo . j ko bi si '/mneva!'. da le on , svoje zahteve tudi do delavstva. ScJaj da i C kar je iz; oznaJ v\.s svet. Da jc država v težkem položaju in s tem "tudi ;:i ne izjavlja jasno o tem. njih narod v nevarnosti, kar da nalaga takemu — pa ne pritrjamo. Ali — posito sed non concesso — da bi res grozila taka nevarnost, priznavajo nemški socijalisti sami, da so bili v resnici vedno nacijonal-ni in da niso naglašali svojega nacionalizma le dotlej, dokler niso videli nevarnosti za svoj narod. Sicer pa bi mogli navajati dokazov za to iz vseh njih praktične politike in rz postopanja parlamentarnega zastopstva nemške socijalne demokracije posebno od Badendjevih do naj nove jih časov. Ali, od nenemške socijalne demokracije so zahtevali drugače. V tem je bil tudi vzrok, da se je zavedna, politično zrela in tudi narodna češka socijalna demokracija odcepila od centrale na Dunaju in se osamosvojila. Javna tajnost je bila n. pr. tudi, da je postopanju naše jugoslovanske soc. demokr. ista centrala na Dunaju določala smeri. Kake so bile te smeri, to je slovenska stvar v Trstu krvavo občutila na svoji koži. Naša socijalna demokracija je morala biti ne- in breznarodna, da-si, če kje, velja tu v Trstu za slovenski živel j izrek pisca v »Napreju«, da je vsaka asimilacija ne le nenaravna in krivična za narod, marveč da pomenja tudi kulturno izgubo. Danes, ko se ista -nemška socijalna demokracija sklicuie na težke čase in nevarnosti, jej moremo mi tržaški Slovenci govoriti po vsej pravici: Vaša argumentacija v opravičenje svojega nacionaliziranja velja v polni meri tudi za slovenske socijalne demokrate — in je veljala od nekdaj. Od nekdaj in neprestano je naš narod na tej periferij* v težkem boju za svoje nacijonatoo živije-nie, od nekdsj in neprestano jc v nevarnosti za svoj obstanek! In naš boj v tem mestu je bil in je boj manjšine. Ni boj z agresivnimi in osvojevalnimi nameni, je le obramben boj zatiranega naroda na več front, ki jih ni treba posebej označati. Naš boj ni boj narodnega šovenstva, marveč boj za najelementarneje naroJne, "naravne m človeške pravice. Navedite nam le eno samo našo zahtevo, ki bi bila šovinistična, ki bi ne bila utemeljena v pozitivnih in naravnih zakonih! Ne morete! Če velja za nemško socija.no demokracijo sklicevanje na težke čase in nevarnosti, ki so prišle za državo in nemški narod, potem velja v stokratni meri za našo socijalno demokracijo in stavlia do te poslednje kategoričen imperativ: na-ciionalizuj se itidi ti!! Članek v »Napreju« je veren in pošten odraz zavesti o tej dolžnosti! Pozdravlja? no ga! Če boio naši socijalni deino-kratje sledili smeri, ki jim io začrtuje ta članek, potem jih bomo bratski pozdravljali kot bojevnike za koristi doslej zanemarjenih in zatiranih slojev in kot sobo-ievnikc za koristi in pravice našega slo-vensk^ria naroda. In pozabljeno bo, kar je bilo v nemili minolosti — zmot in krive-ga razumevanja._ Razdeljevanje govejega mesa za manj imovite sloje. Jutri, v nedeljo, 19. t. in., se bo proJa-ala govedina za manj imovite sloje in si-er proti rudeče prečrtani izkaznici za živila, ki se preščipne v notranjem delu od štev. 35, in proti izročitvi izkaznic št. 6 brez ozira na serijo. Na vsako izkaznico Št. 6 se bo moglo dobiti V8 kg mesa. — Prodaja se prične ob 6 zjutraj v naslednjih mesnicah: Smigaglia, Barkovlje 41, Punter, Greta Zgornja, Bin, Rojan Daprerto, ul. Boc-caccio 6, Trocca. ul. Commerciale 3. Ca-dorini, ul. nadvojvode Josipa 11, Stam-slavvskv, ul. S. Spi r i'J ione 10, Borgnolo, ul. Lazzaretto v ecchio 52, Rivolt, ul. Mas-sHniliana 8, Vattovatz, ul. Giustinelli 5, RpccheJli. ul. Piazza Piccola 2, Mislej, ul. Przzo Bianco 1, Levi, ul. Beccherie 6, . "ibbro, ul. Mariie Terezije 43, Simonetta ul. del le Legna S, Polacco. ul. Torrente 3-», Marše. ul. Farneto 7, Saulich, Kjaain •■•■š, M al usa, ul. Parini 15, Mornig, ul. 4ueiiotto 13, Pangoni, ul. Giulia ib, Ro-.'vlla, ul. Giulia 1. Periatti, ul. Barnera vccchia 4, Depace, ul. Barriera vecchia 2i>. Saffaro, ul. lstituto 28, Canikl, u\. Istituto 22. Zadnik, Piazza Giambatista /. Pc^zzi. ul. Se t tef on tane 1, Jenco. ul. Rigutti 5. Rizzian, ul. deli' Istria 76, Pousche, ul. del Rivo 34. Comisso. Cainpo S. Giacomo 12. Cooperativre Operaie, ul. S. Marco, Ri/zian, ul. dellMstria 1, Gatzn^g. Skedenj 50, Godina. Skedenj 138. CENE: Prednji deli s prikla.o po K 3*36 kg, za J n j i deli s priklado po K 4'— kg. Iti. Cesarska slavnost v Trstu. Povodom rojstnega dne cesarja se jc vršila včerai dopot.ne pri Sv. Justu slovesna služi a božja, ki jo je darova! msgr. škoi dr. Kar-Iin in ki soji i V. s ost v oval i: namestnik bare n Fries Skenc. korrtreadmiral Koudel^a, vicdsednik pomorske oblasti grof At en . načelniki civilnih in vojaških oblasti, kon-■.:' ] zveznih in prijateljskih vlasti, depu-.acije šol in veliko število vernikov. I udi v cerkvah ostalih veroizpovedanj so se vršile slovesne darilve. OpolJne so prišli i. namestniku škof dr. Karlin z odposlanstvom duhovščine, zastoj niki grške in načelniki židovske cerkvene občine, dalje konzuli zveznih držav, namestnik vladnega komisarja tržaškega, okr, glav ar con te Uandmi, potem številna odposlanstva, med jišhni vodilne korporacije trgovine in obrti >n domoljubnih društev, dalje odposlanstvo vseh slovenskih društev v Trstu hi okoiici pod vodstvom drž. posl. dr. Ry-bara m večja skupina slovenskih žen m deklic v naro'Jni noši pod vodstvom gospe Antonije Slarvikove, da izrazijo čustva zveste vdanosti cesarju in državL Na na- govore drž. posl. dr. Rvbara. od v dr. ida Tomšik roj. Devetak Josip Tomšik c. kr. naaporočnik poročena, [glava na Moravskem, 15. avgusta 1Q17. «e raauaajo po l^lEatnO tiskana naje t-nk at i itot. bođoio. \ V>«.-> J000 hI. L;'Z'/arettn vecchio st^ Porojevič V294 Vino Liel % opol, žgaoje ter vermonth i rvdaja Ajollo;iio, Tr.-t. Amalia 10. '^»3 Sode vina-e kupita od 10 > t naprej št 2. Gulio. l'et:o iio Rabla in vit. Berncticlia ie odgovoril na mestnik z daljšhni odgovori. Obljubil je, j Ja bo poročal o manifestaciji takoj na Najvišje mesto, opozarjal pri tem na po-1 novne obiske cesarja v Trstu in na veliko' skrb vladarja za mesto in Primorsko. Po-j poldne se je vršilo v slavnostni dvorani1 namestništva odkritje cesarskega dr,prsnega kipa, delo prof. Schrantza na državni obrtni šoli v Trstu. Slovesno odkritje kipa je zanimivo še posebno vsled navzočnosti gospe nadvojvodinje Mariie Terezije, ki je cosla v spremstvu vojvodin je Adelgunde Parmske. Visoka gosta sta bi!a sprejeta pred namestništvom od tržaških deških zavetišč, ki so po končanju slav-uosti z godbo na čelu defilirala pred Niu-nhna Visokostima. O priliki cesarjevega rojstnega dne so se poklonila na c. kr. namestništvu v Trstu v deputaciji sledeča slovenska 'društva: Mesto: politično društvo »Edinost«, i-iuiia 29. Jadranska Banka, Tržaška posojilnica in hranilnica, Trgovsko-obrma zadruga, tiskarna »Pdinost«, Kmetijska družba, Slovensko akademiško ferijalno društvo »Balkan, Dramatično društvo, pevsko 'društvo »Kolo«, tržaška podružnica Slovenske-: E^^F Anton Jarki* r<>s'"je v sv^mateijeju ga planinskega društva, ženska podružni-1 ruit*a-* - i»tu. v.a deli. P^tc it 10 4o7 ca CMD, Trgovtsko izobraževalno društvo, Tržaški Sokol, Narodni Dom, Učiteljsko društvo za Trst rn okolico, Delavsko podporno društvo," Delavsko podporno in bralno društvo, Zavo.I sv. Nikolaja, Marijino društvo, Marijin Dom, Slov en-1 ska trgovska šola. Naš dem, Zveza jugoslovanskih železničarjev, Gostiln i carsko! društvo pri drž. kolodvoru, Narodna hranilnica in posojilnica«; — Sv. Jakob: De-lavsko kor.sumno društvo, Čitalnica. Sokol, Podružnica CMD; Rojan: Konsun*io| društvo. Sokol, podružnica CMD, podružnica CMD na Greti, Marijina družba; — Sv. Križ: Pevskodrušt. »Skala«, podružnica CMD; — B?rkovfie: Pevsko društvo ;>Adriia«. ženska podružnica CMD; — Opčižie: Pogrebno društvo sv. Nikodema,j Posojilno in kc^isumno društvo. Vzajemno j po:p. društvo za zavarovanje govej'2 živine. Zadruga upravičenih posestnikov, Pevsko društvo »Zvon«, podružnica CMD, Sokol; — Bazovica. Zavarovalnica goveje živine, Pevsko društvo »Lipa«, podružnica CD M, Prva kraška avtomobil-i ska zveza; — Lcnjcr. Pogrebno društvo,' Kousumno društvo, Pevsko društvo Zastava , Podružnica CMD; — Vrdela: Kousumno društvo Sv. Ivan, Pogrebno, društvo, Bralno društvo, Pevsko društvo »Slovenska mladina , Podružnica CMDJ Sokol, Pevsko društvo »Zvezda« na So-1 vranišču«; — Sv. Mar. Magđa'ena Spodnja: C>brtno društvo. Pogrebno društva I Konsutitno društvo, Pevsko društvo. Pev-j bk; d ruš' /i. -Lr.a«:- 4 k«, den}: Gospodarsko druš:v ;. Sloveti Čitalnica, Pevsko društvo •. Podružnica CMD, Vzajemna .'ri» v*, za zavanrvauie goveje živi:ie Polkovnik Karel Baycr. ki je vodil leta 1915., v naikritičnejšem Času, začenši z 20. niajnika v našem mestu štacijsko po- 2DRAVNIK M. Dr. Koro! Pemlčič stanuje v Trstu, «1. Giulia 76 111. n. (zravc i Dreherjcve pivovarne) in ordinira v ulici Carintia 39, I. od 3 do 4 pop. za n špranje, nervoza« In ofvažk* bo-I «ni (blizu ccrKve sv. Antona uovega.) Hii^iiH ia.il Trs!, Via (assa c?a Risparmio 5 fLastno poptojtje) Kapital in rezerva ti 13,203.000.- FUL1J>AL»KE: Dutt ii Terfcth<»fstt asw 7-9, Dubtovnik, Kotor. Ljubljana, A1tfkov:ć, Op Ulja Split, c Za f« . VLOGE NA KNJIŽICE 3 t 0 2 o - od de iva vloge «io «lnevxi rzdiga, Rentni darek papire bank.i svoje^;i Obrestovan j« v!oi* na tekoiem io Žiroračtinn p >»lo^voru - \ ^roletl- i čeki in nakaznice na vsa ta>in inozemska trii^ca. Kt rr'JK TN PRIPAJA: vre-inostno papirje, reate. oblicracije. zastavna pism«. prijorite*e. tiefni e. srečke, v.-lu.-' ilevi/e. ^ romese itd l^aje PREDI'JMB na vrodnos'no papirje in b ;t^o ležeče v javnih *kl •.■U.V-.b. S A F K * l>KPOSITS PROM h S i — Pro ' ja sr ek razretlne lofe rjo Zt arov.ine vsakovrstnih papirjev proti Icurv.r>i revizija žre'» nja -.rečk i. t d biezplnčno. Starbsii kie tit, reinboura Krediti. Bor. n i !iar >iiil i. — Inka -o. M KNJ ALK ■ CA. - ESKOMT MENIO. Telefoni; 1117-3 in 2G7« Uradne ures od S d) 1 p&poljne« i llrzojavi: JADi\ AlsSS A m i mu vdinršfvo, jc ^^^'^mi.H^^oml^ vina lastnega pridelka, destiliran, v prejšnje poKojuutsKo razmerje, i oiom« ° našega iista se posiavija txl zvestega prebivalstva tržaškega mesta, zahvaljuje sc vsem za vzorno vedenje v tem hudem času. in želi, da bi sc kmalu povrnil mrr in da bi patem zopet procvitalo to njemu Mi s svoje strani želimo priznan v slučajih starostne šibkosti in že-' 'Jenih bolezni že od stoletij kut življenje daljšajoče krepilno srodstvo. Razpošiljam J polliterske steklenice 12 let starega, poštnine prosto za K IS.- J v Miterske I triletnega, čudovito ublažuioee sredstvo troptnovca drago me»to. Mi s svo^ sirani zenrno g. . lrganju K Au_ 2 litra polkovniku, da bi um b lo usojeno uživati y ^ _ šcm Iko let od nas vseh zaželjeni mir. — gr-r^rjjgscT vs?e.a:sssilJlk Tržaškemu prebivalstvu ostane g. polkovnik gotovo v dobrem spominu: saj je bil on tisti, ki je v najhujšem času edini od vseh višjih ob!asu vztra v Trstu in sel prebivalstvu možnosti na roko. fu-i S graščina uoliće pri Konjicah, Ma;ersko. d i svojemu veljnik. Poroka moštvu jc b i dobrohoten po-1® Poročila sc je dne 15. t. m. v Igla v i na Moravskcm gdč. s<*a Deveta!; iz \\ Koburi Ja, itčerka zna-:-e. ugledne rodbine, g z g. Josipom Tem-iko j, e. kr. nadporoč-; r nikom 11. gorskega strelskega polka vjg Admontu nn Štajerskem. P>ilo srečno! Tržaška kmstijski? družba vabi odbor-1 nike. zaupni i :e in posebno vincgrad:Uke na važen pogovor glede jeN^ ijega vin- j skega pridelka, ki se bo vršil v nedeljo. 19. t. m., ob H) predp. v društvenih prostorih (Dunajska ulica 10.) Sežansko iičiteljrko druSivo ima v io- j rek, 2\. t. m. ob 2 pen. zborovanje v sol-skem i rostOru (last g. Muliorčiea) v Se-ža ii, /. dnevnim redom: 1. Vina draginj-1 ^ka dokbdl 2. v prašanje aprgvaacpe. _ j Sprejemanje proti toploii občuti »i v iii živil na postajah c. kr. drž. žeieziiic t»:-i izven uradnih ur. Da se prepreči poško-! Jo van j j i)r<^ti toploti občutljivih živil, ka-' kor slanine, masla, masti itd., pri dovozu j na žel znico v vročini, sprejemajo odslej • staje v območja e. kr. ravnateljstva dr-1 vri!!i -železnic Trst take pošii.iatve tudi: uradnih ur, dokler se posluje na i postajah. Nameravano oJdajo treba na-znr.niii do 5. ure popoldne postajnemu uradu proti izkazu tovornega lista: ako se pu označi teža in če ie plačati pristojbine že pri oddaji, tudi proti plačilu dotičnih tovornih pristojbin. Slovenska Matica opozarja vse cenjene sv je člane, naj vselej, kadar ji pošljejo članarino, tudi pripomnijo, za katero leto je namenjena. Spričo razmer .ne izda Slov. Matica za 1914. leto toliko publikacij, kakor jrli je do zdaj redno izdajala. Izda pa gotovo par knjig. Vabimo torej vse, ki še niso za to leto plaeaii, da se oglasijo. od 50 fftapreS k i rje * 1 TrtU % od 11 ^ r^t&i Kdor i^a riarr^ai MLJ / izve v Trs?5J! sli v okoSici naj posije svoja RaSantne pi-sr*?af?e pcni'd&e Bns- oddf. Edinosti pdtS „Zemljina11. DAROVI. Darovi, došli vladnemu komisarfu. — Ing. Fric Sclmabl K 20 za naše vojake na soški fronti. Dr. Emil Orlandmi K 20 v korist vojne razstav. — Tvrdka D. Trip-eovicit povodom cesarjevega ro}stz Plombiranje. UHETNI ZOBJE