Trieste Next odlično obiskan Renesančni zvoki odmevali na Goriškem V Gorici nepopisna množica na Okusih na meji Primorski Ko bi se vrnil Enrico Berlinguer Marjan Kemperle Kaj bi rekel Enrico Berlinguer, ko bi mu bilo dano vrniti se v tem jesenskem času v njegovo Italijo? Verjetno bi kaj kmalu ugotovil, da je manj »njegova« od tiste, ki jo je bil zapustil pred tremi desetletji. Ljudje na vodstvu države so novi, razen starčka na Griču. A kakšna razlika s Starčkom iz njegovih dni ... Vse se hitro dogaja, meša, premeša, v vrtincu ličil, ki zavajajo in izdajajo nekdanja prepričanja. Spomina ni, ki bi opozarjal, kaj je kdo bil, kaj je postal in kako je to postal. Temelji države se majajo, bi verjetno zaznal te dni. Dela, ki mu ustava daje že v prvem stavku čast, je vse manj. In tudi ustave je vse manj ... Delavcem piše vlada onečaščenje. Pravice padajo v vice, bi ugotovil, ko bi na diagramu družbe videl rasti le privilegije na oblasti. Še marsikaj drugega bi, verjetno, Enrico Berlinguer, zapazil v tej novi Italiji. Bolj kot vrednota etike šteje vrednost etikete; bolj kot sporočilo vizije, priporočilo vizitke; bolj kot preživetje mnogih, preživnina redkih. Vse je, kot da bi bilo postavljeno na glavo: revni so postali revnejši, bogati bogatejši; šibki šibkejši in močni močnejši. Ali je to razvoj, bi skušal ugotoviti Enrico Berlinguer. To, kar sedaj ponuja Italija svojim ljudem, bi se mu zdelo, njemu, levičarju, tako nepredstavljivo, nemogoče in neverjetno, da bi se upravičeno vprašal: »Sogno, o son destro?« V PETEK, 3. OKTOBRA, OB 18. URI OTVORITEV SPECIALIZIRANE TRGOVINE NAOPČINAH KAMINSKE PEČI KOTLI POLENA PELETI LED RAZSVETLJAVA DUNAJSKA CESTA 88/A OPčlNE (TRST) TEL 040-3229942 WWW.SINDECO.IT dnevnik št. 226 (21.159) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu sledi nam na . 1 ___• _ @primorskiD POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS NEDELJA, 28. SEPTEMBRA 2014 1 ,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , italija - Napoved tajnice CGIL Susanne Camusso Če ne bo 18. člena, bo splošna stavka Vlada pa naj bi že jutri predložila odlok parlamentu irak, sirija Peti dan napadov na položaje IS podklošter - Novinarji treh držav Novice brez meja Svojim politikom predlagajo projekt čezmejnega obveščanja PODKLOŠTER - Novinarska zbornica Furlanije Julijske krajine minuli konec tedna na tromeji na Koroškem pripravila seminar Novice brez meja. Poleg italijanskih kolegov so bili zraven še novinarji iz Slovenije in avstrijske Koroške. Včeraj so svojim politikom, predsedniku deželnega zbora Koroške Reinhartu Rohru, predsednici Furlanije Julijske krajine Debora Ser-racchiani in Boštjanu Lajovicu iz urada premiera Mira Cerarja predali do- kument. V njem predlagajo zagon projekta čezmejnega obveščanja javnosti, ki naj bi se med drugim financiral tudi z evropskim denarjem. Kot je dejal predsednik Novinarske zbornice Fur-lanije Julijske krajine Cristiano Degano, bi ta novinarski projekt lahko v teh kriznih časih, ko so zaposlitve v medijskem svetu vse bolj prekerne, bil priložnost za zaposlitev mladih novinarjev iz vseh treh držav. Na 3. strani Z odlokom z dne 31.01.11 je Ministrstvo za Infrastrukture in Promet pooblastilo tudi upokojene zdravnike za izdajo zdravniških potrdil o psihofizični sposobnosti za vožnjo. Dr. Giuseppe CARAGLIU torej izdaja zdravniška potrdila za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja z novim spletnim postopkom, še vedno v ul. Rossetti 5 z naslednjim urnikom od ponedeljka do četrtka: 10.00 -12.00 in 16.30 -18.30 ob petkih: 10.00-12.00 ob sobotah: 11.00 -12.00 Po potrebi, pokličite na tel. št. 339 6931345. RIM - Generalna tajnica sindikata CGIL Susanna Camusso je poslala jasno sporočilo predsedniku vlade Mat-teu Renziju. Na skupščini kovinarjev CGIL je napovedala, da bo sindikat oklical splošno stavko, če bo vlada skušala z odlokom vsiliti ukinitev 18. člena delavskega statuta. Z druge strani je kardinal Angelo Bagnasco ocenil, da bi bila ukinitev 18. člena sprejemljiva le, če bi to ustvarilo nova delovna mesta, sicer bi kaj takega ne služilo. Predsednik vlade Matteo Renzi se je včeraj vrnil z večdnevnega obiska v Združenih državah. Ocenil je, da Italija mora šele napisati svojo najlepšo stran. Njegova vlada naj bi jutri predložila odlok o reformi dela v parlamentu. Na 2. strani gorica - Na bregu Soče WASHINGTON - Ameriška letala so včeraj že peti dan izvajala ""skoraj neprekinjene" bombne napade na cilje Islamske države (IS) v Siriji. Zadnji napadi naj bi zadeli več naftnih cistern IS. Koalicija je prvič zadela tudi položaje IS v osrednji provinci Homs. Včeraj je svoje lovce nad Irak poslala tudi Velika Britanija. Letala tornado niso bombardirala nobenih položajev, so pa zbirala podatke za morebitne prihodnje napade na cilje IS. Na 2. strani Več moških spolno nadlegovalo begunce Evergreen - > TUTTO ^jf ■GMftDfn o Prodaja Bukovih in hrastovih drv Bukovih in jelkovih peletov Ul. Dragotin Kette, 13 A Bazovica (Trst) tel. +39 040 226894 mob. +39 393 7741336 Vidali: Pokrajin ne bodo ukinili Na 4. strani Poletna šola klasikov o Avgustovi 2000-letnici Na 5. strani Ronke bi se povezale tudi z Doberdobom Na 18. strani SLORI predstavil novo monografijo v Gorici Na 19. strani 9771124666007 2 Nedelja, 28. septembra 2014 ITALIJA, SVET / sindikat cgil - Če bo ukinjen 18. člen delavskega statuta Splošna stavka? Tako je napovedala generalna tajnica sindikata Susanna Camusso Cerkev spet svari pred ukinitvijo 18. člena - Renzijeva vrnitev iz ZDA MILAN - Če bo Renzijeva vlada skušala vsiliti reformo dela in ukiniti 18. člen delavskega statuta z lastnim odlokom, bo dočakala splošno stavko. Tako je včeraj napovedala generalna tajnica sindikata CGIL Susanna Camusso na skupščini sindikata kovinarjev Fiom v Cervii, in požela aplavz navzočih. Sindikat bo od jutri dalje sklical celo vrsto skupščin, na katerih bo seznanil uslužbence z vladnimi namerami in nakazal, kaj se z njimi obeta zaposlenim. Tajnica Camusso je ocenila, da bi se morali delavci v tem obdobju združiti, in s tem dejansko povabila ostala dva velika italijanska sindikata, CISL in UIL, naj stopita njenemu sindikatu ob bok. Obenem je menila, da je vladni načrt o reformi dela nesprejemljiv, ker »jemlje tistim, ki že itak imajo malo,« namesto da bi poskrbel za obdavčitev rent premožnejših. Tudi včeraj se je o vprašanju dela oglasila italijanska Cerkev. Kardinal Angelo Bagnasco je po petkovih kritikah italijanske škofovske konference na račun delovanja Renzijeve vlade menil, da »18. člen delavskega statuta ni verska dogma,« ampak: »njegova morebitna ukinitev bi služila le, če bi ustvarila nova delovna mesta, sicer ne bi služila ničemur.« To sindikalno vrenje je pričakalo predsednika vlade Mattea Renzija, ki se je včeraj vrnil z večdnevnega obiska v Združenih državah, kjer se je srečal s predsednikom Obamo, govoril v Združenih narodih in obiskal tovarno (Fia-tovega) Chryslerja v Detroitu. Med vrnitvijo je na videoposnetku zatrdil, da Italija ni »država na koncu, temveč neskončna država«, sam pa je prepričan, da mora »Italija še napisati svojo najlepšo stran.« »Napisali jo bomo vsi skupaj,« je sklenil. Kdo ve, ali mu bo Susanna Ca-musso pritrdila. Vlada je medtem napovedala, da bo jutri predložila besedilo vladnega odloka o reformi dela v parlamentu. Tajnica CGIL Susanna Camusso ansa katalonija - Madrid napoveduje priziv Premier Mas razpisal referendum o neodvisnosti BARCELONA - Katalonski premier Artur Mas je včeraj podpisal odlok o izvedbi referenduma, na katerem naj bi Katalonci 9. novembra odločali o neodvisnosti od Španije. Španska vlada je že vnaprej napovedala, da bo referendum izpodbijala na ustavnem sodišču. Mas je kljub temu podpisal odlok za sklic glasovanja. Temu je pot odprl pred dnevi sprejet zakon v katalonskem regionalnem parlamentu, ki tamkajšnji vladi omogoča sklic referenduma. Šlo bi sicer za nezavezujo-če glasovanje, ki pa ga katalonski politiki vendarle dojemajo kot odskočno desko, ki bi omogočila pogajanja z Madridom o mirnem razhodu. Španska vlada v Madridu prizadevanja za refe- rendum vseskozi označuje za nezakonita in obljublja, da bo branila enotnost Španije. Kot pojasnjujejo, je na njihovi strani ustava, ki ne dovoljuje referenduma o odcepitvi pokrajine. Premier Mariano Rajoy je v petek napovedal, da se bo španska vlada jutri sestala na izredni seji in potrdila naslednji korak v boju proti referendumu - obrniti se nameravajo na ustavno sodišče. To bo po pričakovanjih razsodilo v prid centralni vladi, kar bo Masa postavilo v občutljiv položaj, saj je ves čas obljubljal ravnanje v okviru zakonov. Kot ena od možnosti se v tem primeru omenja razpis predčasnih volitev, ki bi odigrale vlogo referenduma. (STA) irak, sirija - Ameriški bombniki Peti dan napadov Včeraj nad Irak poleteli tudi britanski tornadi s Cipra Britanska letala tornado so s Cipra včeraj prvič poletela nad Irak ansa WASHINGTON - Ameriška letala izvajajo "skoraj neprekinjene" bombne napade na cilje Islamske države (IS) v Siriji, je potrdil neimenovani ameriški vojaški vir. Misija s tem postaja podobna ameriškim letalskim napadom na IS v Iraku, je vir povedal za francosko tiskovno agencijo AFP. »Lahko potrdim, da se ameriške zračne operacije v Siriji nadaljujejo,« je še navedel vir. Po navedbah nevladne organizacije Sirski observatorij za človekove pravice so bili med tarčami napadov islamistični borci v bližini pretežno kurdskega mesta Ain al Arab, od koder je napredek džihadistov v beg proti sosednji Turčiji pognal okoli 160.000 ljudi. O napadih v bližini tega mesta je bilo slišati že v torek ponoči. Zadnji napadi naj bi zadeli mestece Ali Šar vzhodno od Ain al Araba, kjer je bilo uničenih več cistern IS. Koalicija je prvič zadela tudi položaje IS v osrednji provinci Homs, pa tudi v mestu Minbej blizu zahodne meje območja, ki ga nadzira organizacija. Prav tako je bilo znova na udaru mesto Raka, kjer so priče naštele najmanj 31 eksplozij. V petek so Belgija, Velika Britanija in Danska napovedale vojaško podporo pri posredovanju proti dži-hadistom IS v Iraku. Velika Britanija je včeraj proti Iraku že poslala svoje lovce. Poleteli so iz vojaške baze na Cipru. »Lahko potrdimo, da tornadi kraljevih zračnih sil letijo nad Irakom in so v pripravljenost za uporabo v napadu, če in ko so prepoznane primerne tarče,« je sporočil tiskovni predstavnik britanskega obrambnega ministrstva. Kasneje je britansko obrambno ministrstvo sporočilo, da so se britanska letala že vrnila iz Iraka, kjer včeraj niso bombardirala nobenih položajev. So pa zbrala pomembne podatke za morebitne prihodnje napade na cilje IS. Bela hiša je odločitev evropskih držav o sodelovanju v napadih v Iraku pozdravila. S tem se bo namreč več ameriških letal lahko posvetilo operaciji v Siriji, kjer ameriški vojaki trenutno letijo z bojnimi letali iz štirih arabskih zaveznic. Po navedbah Pentagona so zračni napadi, ki se v Siriji nadaljujejo že peti dan, prekinili črpanje nafte, ki džihadi-stom zagotavlja dotok denarja. A Washington je posvaril, da bo za končno zmago, ki bi lahko bila oddaljena še leta, nujno potrebno tudi domače posredovanje na kopnem. Da bi lahko v Siriji premagali nevarne skrajneže, bi urjenje in orožje potrebovalo do 15.000 "zmernih" sirskih upornikov. (STA) lombardija - Smrtna nesreča v tovarni krmil Štiristo ton koruze pokopalo delavca CREMONA - V kraju Bonemer-se v pokrajini Cremona je v noči na soboto v tovarni krmil Ferraroni prišlo do smrtne nesreče pri delu, v kateri sta umrla delavca. 48-letni Giuseppe Viez-zoli in 53-letni Francesco Lissignoli sta preverjala trdnost silosa, napolnjenega s koruzo, kjer so bili ugotovili tehnično težavo, ko se je na boku le-tega pojavi- Koruza bi morala biti simbol življenja, za nesrečna delavca pa je pomenila smrt ansa la najprej razpoka, nato pa odprtina, skozi katero se je usulo kakih 400 ton koruze in pod seboj pokopalo moška. Kljub takojšnjemu prihodu reševalcev službe 118 in gasilcev ponesrečenima delavcema ni bilo več pomoči, reševalci pa so rabili kar pet ur, da so njune posmrtne ostanke izvlekli izpod kupa koruze. sicilija - Zasul ju je plaz po eksploziji Otroka umrla ob izbruhu malega ognjenika Prizorišče tragedije v vulkanskem naravnem rezervatu pri Agrigentu ansa AGRIGENTO - Ob izbruhu manjšega ognjenika v naravnem parku blizu mesta Agri-gento na Siciliji sta včeraj umrla sedemletna deklica in njen bratec, ki je prav včeraj dopolnil devet let. Oče obeh otrok se je rešil. Družina je bila na izletu v vulkanskem delu naravnega parka Macalube, ko jih je popoldne presenetil izbruh enega od ognjenikov. Ob izbruhu se je sprožil zemeljski plaz, ki je zasul vse tri. Oče se je izvlekel iz blata, kmalu so našli tudi truplo deklice, dečka pa so prav tako mrtvega našli šele po večurnem iskanju. Manjši vulkani v rezervatu Macalube večinoma niso aktivni, zato območje velja za varnega. Mediji sicer poročajo, da je bil park avgusta zaprt več tednov zaradi povečane potresne dejavnosti na območju. Vatikan lani prejel 600 prijav spolnih zlorab VATIKAN - V Vatikanu so v letu 2013 prejeli skupno 600 prijav domnevnih spolnih zlorab s strani duhovnikov. To številko je navedel namestnik vatikanskega državnega sekretarja Angelo Bec-ciu v pogovoru za dnevnik Il Messag-gero. Največ primerov je starih že desetletja, je pojasnil, o številu duhovnikov, ki so bili spoznani za krive omenjenih zlorab, pa ni govoril. Becciu je sicer zagotovil, da Vatikan v boju proti spolnim zlorabam zasleduje strategijo ničelne tolerance. V letih 2011 in 2012 je bilo pred kongregacijo za doktrino vere zaradi spolnih zlorab laiziranih skupno 384 duhovnikov. WHO: Ebola zahtevala že več kot 3000 žrtev ŽENEVA - Število umrlih zaradi ebo-le v zahodni Afriki se je povzpelo na najmanj 3091, zabeležili pa so tudi 6574 primerov okužbe z virusom ebole, je sporočila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Najhuje je v Liberiji, kjer je zaradi ebole letos umrlo 1830 ljudi, kar je okoli trikrat več kot v Gvineji ali Sierri Leone, kažejo podatki s 23. septembra. V Nigeriji in Senegalu, kjer so tudi zabeležili primere ebole, v zadnjih tednih ni bilo novih smrtnih žrtev te bolezni, so še sporočili iz WHO. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 28. septembra 2014 3 podklošter - Čezmejni seminar novinarjev FJK, Koroške in Slovenije Novice brez meja Na seminarju, ki ga je pripravila Novinarska zbornica FJK, so novinarji treh držav svojim politikom predlagali, da zaženejo projekt čezmejnega obveščanja javnosti PODKLOŠTER - V slikovitem, pravzaprav razrušenem starodavnem samostanu, ki je preurejen v dvorano, je Novinarska zbornica Furlanije Julijske krajine minuli konec tedna pripravila seminar Novice brez meja. Poleg italijanskih kolegov so bili zraven še novinarji iz Slovenije in avstrijske Koroške. Včeraj so svojim politikom, predsedniku deželnega zbora Koroške Reinhartu Ro-hru, predsednici Furlanije Julijske krajine Debora Serracchiani in Boštjanu Lajovicu iz urada premiera Mira Cerarja predali dokument. V njem predlagajo zagon projekta čezmejnega obveščanja javnosti, ki naj bi se med drugim financiral tudi z evropskim denarjem. Kot je dejal predsednik Novinarske zbornice Furlanije Julijske krajine Cristiano Degano, bi ta novinarski projekt lahko v teh kriznih časih, ko so zaposlitve v medijskem svetu vse bolj prekerne, bil priložnost za zaposlitev mladih novinarjev iz vseh treh držav. Dan prej so novinarji na tromeji ugotavljali, da se sosedje med seboj še zmeraj vse premalo poznamo. Ferdinand Hafner iz Avstrijske poročevalske agencije APA v Celovcu je opozoril, da se ne poznajo niti novinarji treh dežel med seboj, med tem ko se drugi, denimo, sodniki, odvetniki, zdravniki in policisti redno srečujejo. Elizabeth Peutz iz Kleine Zeitung je to ilustrirala z navedbo, da njen štajersko-koroški dnevnik premore dopisnika iz Rima, nima pa poročevalca iz precej bližjega Trsta. Marco Di Blas, sodelavec Il Piccola in Messaggera Veneta ter bloger, je dejal, da Italijani ne bi znali našteti pet avstrijskih osebnosti, razen morda nekaj klasičnih skladateljev, velja pa tudi obratno: »Ko je Jörg Haider prvič postal koroški glavar, sem z njim naredil intervju. Toda urednik v Italiji mi je hladno dejal, da nima prostora za objavo. Haider je bolj slaven postal šele kakšen ducat let pozneje, ko je njegova stranka sooblikovala vlado na Dunaju.« Di Blas je sicer napravil poklon Slovencem, ko je dejal, da po večini znajo govoriti tuje jezike »in vedo veliko več o nas, kot mi o njih«. To je malce korigiral nekdanji direktor Primorskega dnevnika Bojan Bre-zigar, ki je spomnil, kako so Slovenci nekoč oblegali Ponte Rosso, niso pa si vzeli časa, da bi se sprehodili skozi središče Trsta ali pa ob nabrežju, da bi videli, v kako lepem mestu so. Tako kot Brezigar, ki je spregovoril o dveh spodletelih poskusih ustanovitve čezmejnega, trojezične-ga spletnega portala, ker so se pač pristojnim zdeli stroški prevajanja previsoki, so mnogi drugi novinarji spregovorili o tem, kako oni in njihove medijske hiše vendarle ustvarjajo čezmejni prostor novic brez meja. Valter Škerk je predstavil svojo oddajo na RAI 3 Estovest, ki ima visoko, milijonsko gledanost po vsej Italiji: »Ko smo imeli prispevek o neki tovarni v delavski lasti v Žireh in smo povedali, da ima tamkajšnji direktor le petkrat višjo plačo od delavcev, so nam pisali iz kraja Lambrate in povedali, da so zavoljo tega našega prispevka tudi sami ustanovili zadrugo.« Špela Lenardič, novinarka iz TV Koper/Capodistiria in producenti Piero Pieri iz tržaškega Raia sta spregovorila o Linx magazinu, ki si izmenjuje program čez mejo. Lenardiče-va je dodala, da upa, da bo na njeni televiziji do novega leta zaživel novičarski portal v slovenščini, italijanščini in hrvaščini. Pierluigi Franco, odgovorni urednik deželne Anse, italijanske tiskovne agencije, je predstavil takšen dvojezični portal v italijanščini in angleščini, ki že deluje skoraj leto dni. Iris Hofmeister, novinarka ORF iz Celovca, je predstavila trojezično oddajo Servus, Srečno Ciao, ki pa je po letu dni že ugasnila. Upa, da bodo v prihodnost spet dobili evropski denar za kaj podobnega. Predsednik novinarskega sindikata Furlanije Julijske krajine Carlo Muscatello je spomnil, da je na tem območju pred skoraj sto leti divjala prva svetovna vojna: »Meje so medtem s Schengenom padle, pa vendar še zdaj ne vemo prav dobro, kaj se dogaja pri sosedih. Prej izvemo o dogodkih čisto na drugem koncu sveta.« Potožil je tudi nad tem, da »doživljamo gospodarsko krizo, novi tehnološki pripomočki pa so tisk korenito spremenili. Ampak za brezplačnimi informacijami na spletu je delo novinarjev, ki so soočeni z vse več težavami. Njihovo delo ni priznano in niti ne dovolj dobro plačano.« Pozval je k spremembam, k zagotovitvi delovnih mest, k vlaganjem v modernizacijo in v novinarstvo, ki je za demokratične sisteme izjemnega pomena. Boris Jaušovec Udeleženci srečanja novinarjev iz treh sosednjih držav pd fjk - Albanski premier na dvodnevnem obisku v naši deželi Zdaj je pravi trenutek za italijansko vlaganje v Albanijo tv: vabilo k sodelovanju Perpetuum Jazzile v novo sezono s tremi večeri v CD LJUBLJANA - Perpetuum Jazzile, največja in v svetu najbolj prepoznavna slovenska vokalna skupina, se po lanskem praznovanju 30-letnice obstoja, podaja v nove vokalne podvige. Tri večere zapovrstjo, od 28. do 30. septembra, bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma občinstvu, poleg domačih in svetovnih glasbenih uspešnic, predstavila še vrsto novosti. Posebnost tokratnih koncertov je, da so letos del repertoarja lahko določili kar oboževalci sami. Skupina je namreč preko družbenih omrežij ljudem dala na razpolago, da glasujejo za svoje favorite. Perpetuum Jazzile se že naslednji vikend odpravljajo v Skopje, vikend za tem pa v Budimpešto. V začetku novembra se podajajo že na drugo turnejo po Nemčiji, decembra pa na prvo veliko turnejo po Italiji. Radio TS A: Bruno Korelič gost Istrskih srečanj TRST - Ob nedeljah predvaja tržaška radijska postaja Istrska srečanja. Z oddajo želi uredništvo širiti poznavanje zaledja Trsta. V današnji oddaji bo avtorica Loredana Gec, imela v gosteh Bruna Koreliča, ki je bil dolgo let prvi mož Luke Koper. Bruno Korelič bo prehodil svojo sedemdesetletno življenjsko pot od rojstnih Bezjakov pri Buzetu do svojega službovanja v koprskem pristanišču. Zaustavil se bo tudi ob sedmem pomolu, ki ga je Luka Koper imela v koncesiji, a se je pod pritiskom tržaške politične desnice morala umakniti. Oddaja bo na sporedu ob 14.15. Albanski premier Rama s predsednico FJK Serracchianijevo VIDEM, TRŽIČ - Predsednik albanske vlade Edi Rama je včeraj sklenil svoj dvodnevni obisk v Furlaniji Julijski krajini, ki se je pričel v petek v Vidmu, kjer se je Rama, katerega sta spremljala še minister za gospodarski razvoj Arben Ahmetaj in italijanski veleposlanik v Albaniji Massimo Gaiani, srečal s predsednico deželne vlade FJK Deboro Serracchiani, s katero sta govorila o potencialu rasti in razvoja Albanije, ki je kandidatka za vstop v Evropsko unijo, pa tudi o možnostih širjenja in krepitve sodelovanja med FJK in Albanijo, pri čemer je bil poudarjen predvsem pomen, ki ga naša dežela ima na področju izobraževanja in raziskovanja, kjer je Albanija šibka. Včeraj pa se je albanski premier mudil v Tržiču, kjer je obiskal ladjedelnico Fincantieri in se srečal z goriškimi gospodarstveniki. Po Ramovih besedah je sedanji trenutek pravšnji za krepitev italijanskega vlaganja v Albaniji zlasti na področju industrije, turizma in energetike, saj so davki, ki bremenijo podjetja, zelo nizki, birokracije dejansko ni, država pa bo do leta 2015 izplačala ves dolg, ki ga javna uprava ima do zasebnikov. Poleg tega sta si državi zemljepisno blizu, v Albaniji pa je tudi zelo razširjeno poznavanje italijanskega jezika, je opozoril Rama. TRST - V sklopu tematskih poglobitev, ki jih pripravljajo deželna časnikarska uredništva RAI, se bo slovensko uredništvo od 29. septembra do 3. oktobra posvetilo življenju na naših šolah. Ob reportažah in prispevkih bo poseben kotiček v večernem televizijskem dnevniku namenjen tudi kolažu gradiva iz slovenske šolske zakladnice v FJk. K brezplačnemu sodelovanju so vabljeni dijaki in njihove družine ter šolniki. Uredništvo zbira značilne fotografije in kratke video posnetke dogodkov. Fotografije lahko pošljete v priponki na elektronski naslov slo@rai.it pod šifro »šola«, video posnetke pa uredništvo sprejema v obliki dvd-ja, in sicer na sedežu v Ul. Fabio Severo 7 v Trstu ali po domeni s predhodnim telefonskim klicem v redakcijo na številko 0407784351. neapelj - Na pobudo veleposlaništva RS Plošča slovenskemu borcu za svobodo RIM - Veleposlanik Republike Slovenije v Italiji Iztok Mirošič bo skupaj z županom občine Neapelj Luigijem De Magistrisom 30. septembra ob 12.30 uri odkril spominsko ploščo Miroslavu Žva-bu. Žvab, v Italiji znan z imenom Federico, je med drugo svetovno vojno odigral pomembno vlogo pri vodenju osvobodilnega gibanja v ti. "štirih dnevih Neaplja" med 27. in 30. septembrom 1943. Dvojezično spominsko ploščo bodo odkrili na pročelju njegovega zadnjega domovanja v Ul. Cisterna dell'Olio 5 v Neaplju. Letos praznujemo stoletnico učenja slovenskega jezika v Neaplju, kar bo lektorat slovenščine Univerze L'Orientale obeležil z mednarodnim simpozijem 3. in 4. oktobra 2014 v Neaplju. »Odkritje spominske plošče slovenskemu in italijanskemu junaku Miroslavu Žvabu bo dalo poseben pečat praznovanju častitljive obletnice, hkrati pa bi lahko predstavljalo tudi začetno točko za krepitev gospodarskih in kulturnih vezi med Slovenijo, njenimi mesti in Neapljem«, je povedal slovenski veleposlanik Iztok Mirošič. Miroslav Žvab, ki je bil rojen v Ko-zljah pri Sežani, je zadnja leta življenja preživel v Neaplju. Med 27. in 30. septembrom 1943 je v mestu prišlo do ljudske vstaje in izgona nemškega okupatorja, ki je bil prisiljen zapustiti Neapelj še pred prihodom zavezniških sil. Žvab je bil v tistem času zaradi mučenj, ki jih je prestajal v Trstu, kljub obsodbi na konfinacijo hospitaliziran v Neaplju. Tu je proti pričakovanju okreval in izoblikoval protifašistično skupino. Jeseni 1943 je postal eden od voditeljev vstaje v neapeljski četrti Vomero. Kot je navedel Filippo Caria, eden od pobudnikov postavitve spominske plošče, je bil Žvab »političen obraz vstaje« ter dobitnik zlate nagrade za vojaško hrabrost. Zasluge za pomoč pri italijanskem osvobodilnem gibanju mu pripisuje tudi združenje partizanov ANPI. Slovensko veleposlaništvo v Rimu je lani podprlo tudi pobudo ANPI, da se ena od ulic v Neaplju poimenuje po Žvabu. klepelutke - Drevi se vračajo na ekran Otroška oddaja Rai FJK odslej v koprodukdji sTv Kp TRST - Ali veste, da so razposajene Klepelutke v družbi naših najmlajših gledalcev že skoraj tri leta? Zvedavi prijatelji z Mavrične jase so od takrat doživeli že marsikaj lepega, veselega in zanimivega, v nocojšnji epizodi pa jih čaka nova nepozabna dogodivščina. Polurno oddajo dopolnjujejo tudi izvirne otroške zgodbe. Naj omenimo najprej prispevek iz naših krajev, v avtorstvu urednice Deve Pincin, v katerem se bodo podali na kraško jaso in odkrili, kako lahko s travno bilko privabimo čričke iz luknjice. Sledili bosta tv zgodbi iz mednarodne izmenjave EBU o izdelovanju papirnate gusarske ladjice ter o izpolnjeni želji skupine mladih plavalcev, da bi srečali delfina. Epizodo bo popestril tudi glasbeni utrinek z letošnjega Festivala otroške popevke "Brinjevka 2014', v produkciji Tv Koper. Pomembno je namreč poudariti, da bodo srečanja s Klepelutkami odslej nastajala v koprodukciji in se tako predstavila v še zanimivejši preobleki. S tem je povezano tudi sodelovanje s študent- kami koprske Pedagoške Fakultete, ki se bodo posvetile premikanju lutk v studiu. Lutke in scenografijo bo tudi letos mojstrsko izdelovala Tržačanka Magda Martinci, Klepelutkam pa bodo s svojimi prepoznavnimi glasovi vdihnili dušo vrhunski slovenski igralci. Otroško uredništvo Rai FJK sestavljata Živa Pahor in Deva Pincin. Vsa ekipa se predano že posveča ustvarjanju novih magazinskih epizod, na sporedu vsako zadnjo nedeljo ob 20h. Ponovitev nocojšnje epizode bo v četrtek, 2. oktobra, ob isti uri. 4 Nedelja, 28. septembra 2014 TRST / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu Predsednik Maurizio Vidali: »Pokrajin ne bodo ukinili« Pokrajine ne bodo izginile. Ne bodo jih ukinili, postale bodo le krajevne uprave druge stopnje. Tako je poudaril predsednik vsedržavnega Združenja italijanskih pokrajin Alessandro Pastacci na srečanju s pokrajinskimi upravitelji Furlanije-Julijske krajine. Novico je posredoval predsednik tržaškega pokrajinskega sveta Maurizio Vidali, ki se je udeležil sestanka v Pordenonu. Najbolj zgovoren dokaz, da pokrajine ne bodo ukinjene, so volitve novih pokrajinskih skupščin in uprav, ki bodo od danes do 12. oktobra potekale v 64 italijanskih pokrajinah. Te volitve bodo potekale po določilih tako imenovanega zakona Delrio, ki je dobil ime po podtajni-ku pri predsedstvu vlade Grazianu Delriu. Na tokratnih volitvah ne bodo glasovali vsi volilni upravičenci, temveč le župani in občinski svetniki občin, ki sestavljajo pokrajinsko enoto. Na ta način ne bodo novi pokrajinski upravitelji izvoljeni neposredno, od ljudstva, temveč posredno, od izvoljenih predstavnikov iz posameznih občin. Zato bodo postale nove pokrajine krajevne uprave druge stopnje, čeprav bodo obdržale enake pristojnosti kot dosedanje »čistokrvne« pokra- Maurizio Vidali jine, je pojasnil Maurizio Vidali. Predsednik Združenja italijanskih pokrajin Pa-stacci (predseduje pokrajini Mantova) je prepričan, da pokrajine v bližnji bodočnosti ne bodo dokončno ukinjene. Za njihovo ukinitev je potreben ustavni zakon z dvojnim branjem tako v poslanski zbornici, kot v senatu. Doslej sploh ni bil v obravnavi v zbornici. Predsednik tržaške pokrajine Vidali se je obregnil ob položaj v Furlaniji-Julijski krajini. Tudi v tej deželi bodo letos potekale pokrajinske volitve, in sicer v por-denonski pokrajini, 26. oktobra. Novo pokrajinsko skupščino bodo - kot drugje v Italiji - izvolili župani in občinski svetniki več kot 50 občin, ki sestavljajo pokrajinsko ozemlje. Za razliko od pokrajin v drugih dežela Italije pa v Furlaniji-Julijski krajini na podlagi deželnega zakona ne morejo za predsednika pokrajine kandidirati tisti, ki so že zasedali to mesto. Tako sedanji pordenonski župan Alessandro Ciriani ne bo mogel biti potrjen, čeprav je bi predsednik šele en mandat. Maurizio Vidali je opozoril še na eno cvetko. Pokrajinske volitve v Pordenonu dokazujejo, da pokrajine ne bodo ukinjene. Tako bomo imeli - če bo dokončno odobren odlok deželne vlade o reformi krajevnih uprav - v Furlaniji-Julijski krajini kar štiri vrste lokalnih institucij: deželo, pokrajine, združenja občin in občine. V brk vsem tako razbobnanim prizadevanjem o krčenju stroškov ... M.K. trieste next - Drugi dan prireditve v znamenju alternativnih virov energije Globalno segrevanje je lahko pogubno, če tega procesa v naslednjih desetletjih ne bomo upočasnili Lanski petošolci zavoda Stefan med predstavitvijo bioreaktorja fotodamj@n Drugi dan znanstvenega salona Trieste Next je bil v znamenju razprav o tem, kam nas pelje prekomerna poraba energije. Stroka si je edina v tem, da se zaradi človekovih izpustov toplo-grednih plinov spreminja podnebni sistem: spreminjajo se padavinski vzorci, pogostost in jakost izjemnih vremenskih pojavov, zmanjšuje pa se tudi obseg morskega arktičnega ledu. Ta tema je bila včeraj popoldne v središču zelo zanimivega predavanja v Skladišču idej, kjer je kot predavatelj nastopil tudi tržaški raziskovalec inštituta OGS Michele Rebesco, ki je v ameriški znanstveni reviji Science pred dnevi objavil raziskavo o stopitvi dela ledene platforme Larsen - B na Antarktiki (leta 2002) in z njo postavil novo hipotezo o taljenju ledu. Raziskovalec je pojasnil, da se je platforma stopila zaradi dviga lokalnih temperatur, do zdaj pa naj bi obstajali dve teoriji; po prvi teoriji naj bi se zvišala temperatura morja, ki je stalilo led, po drugi teoriji pa naj bil krivec za stopitev ledu ozračje. Rebesco je s svojo skupino raziskovalcev dokazal, da se je platforma Larsen - B stalila zaradi globalnega segrevanja, ki se je začelo sredi 20. stoletja. Raziskovalec je sicer dejal, da ne razpolagajo z dokazi, da je za proces taljenja ledu kriv neposredno človek, vendar pa je vseeno preveč indicev, ki pravijo, da gredo globalne podnebne razmere vzporedno s človeškim nespo-štovanjem okolja. »K spremembi obnašanja vseh, posameznikov, podjetij, vlad, mednarodnih institucij, pozivajo nove študije, ki pravijo, da se led topi prehitro in da bi se lahko popolnoma stalil v nekaj stoletjih, kar bi dvignilo morsko gladino po vsem svetu za 6-7 metrov«, je razložil znanstvenik, ki je prepričan, da je prihodnost v naših rokah. »Odločitve, ki jih sprejemamo danes in jih bomo v nekaj prihodnjih desetletjih, bodo odločile, za koliko bo letna temperatura na Zemlji zrasla«, je poudaril znanstvenik, ki je prepričan, da moramo iskati alternativne vire energije. O tem, katere vire energije bil lahko intenzivneje preučevali na Antarkti- Inovativen kuhalnik na sončno energijo ki, je včeraj spregovorila Umberta Tini-vella iz OGS-a. Znanstvenica je predstavila metan hidrat, klatrat, ki lahko predstavlja veliko nevarnost, vendar hkrati tudi izziv in priložnost, saj je potencialen vir energije v prihodnosti. Je namreč zelo zanimiv vir tako z vidika količine kot čistosti goriva, saj pri izgorevanju oddaja za polovico manj ogljikovega dioksida. Ob tem je znanstvenica dodala, da številne države v metan hidratu vidijo hitro in enostavno pot do zmanjšanja emisij ogljikovega dioksida. Slišali smo tudi, da se za metan hidrat kot vir energije najbolj zavzemajo Japonci, zaloge tega goriva pa so največje na dnu oceanov ter v tistih predelih na Zemlji, ki so pokriti z ledom. Včerajšnji dan je postregel še z drugimi poučnimi predavanji, skupni imenovalec vseh pa je ugotovitev, da bomo morali etično in ekonomsko trajnostno ravnati z viri, ki nam jih narava daje. Če se bomo to naučili, si lahko zagotovimo lepo in dolgo življenje na našem planetu ... (sč) fotodamj@n barcolana Od vrat do vrat z dogodkom Fuoriregata Medtem ko se danes zaključuje 3. izdaja znanstvenega salona Trieste Next, se bo v petek začelo novo dogajanje - spremljevalni program 46. izdaje Jesenskega pokala ali Barcolane. Spremljevalni dogodki se bodo letos drugič zapored predstavljali pod imenom Fuoriregata, ki spominja na milansko dogajanje ob pohištvenem sejmu. Tako kot v Milanu, ko je mogoče preprosto slediti množici, ki se podaja od vrat do vrat razstavnih prostorov trgovin, birojev, podjetij, proizvajalcev in še in še, se bo dogajalo tudi v Trstu. Organizatorji prireditve Fuo-riregata so se tudi tokrat odločili pripraviti bolj dinamične in zabavne dogodke, ki bodo mestni utrip še poživeli. Celotno dogajanje so strnili v sedem sklopov -Umetnost & kultura, Kulinarika, Šport & Energija, Moda, Glasba, Fotografija in Mladi. Podrobnosti letošnje izdaje so predstavili predvčerajšnjim na odlično obiskanem srečanju, na katerem so poudarili, da je osrednji pokrovitelj prireditve banka BCC iz Vileša in Štarancana. Organizatorjem Fuo-riregate je v pobudo uspelo vključiti 140 dogodkov, ki bodo na programu med 3. in 12. oktobrom. Na 42-tih lokacijah bo v devetih dneh mogoče ujeti stanje duha v Trstu v času največje regate na Jadranskem morju, ko mesto dejansko živi in diha z regato. Da je temu res tako, bodo dokazovale razstave na temo jadranja, bralne seanse, otroške delavnice, glasbeni dogodki ... Letos se bodo dogodku Fuorire-gata pridružile še nove lokacije; Jadranski zavod združenega sveta, park pri Sv. Ivanu in Sv. Jakob ter Rojan. V Fuoriregata pa se bodo ob koncih tedna vključile še eksperimentalne pešcone; pestro in zabavno bo zlasti na Trgu Republike, kjer bo otroški muzej Mini-Mu v sodelovanju s Pokrajino Trst na temo jadranja pripravljal številne delavnice. Vsem tistim, ki bi radi obiskali kakšnega od dogodkov, bo v veliko pomoč spletno mesto Fuo-riregata, kjer bo mogoče najti vse informacije, povezane s spremljevalnimi prireditvami. (sč) trieste next - Zadnji dan prireditve Počastili bodo spomin na fizika Paola Budinicha Znanstveni salon Trieste Next bo tudi danes imel pester program. V avditoriju muzeja Revoltella bodo ob 10. uri predstavili knjigo, v kateri je opisano življenje inovatorja, fizika in ustanovitelja šole SISSA in mednarodnega centra za teoretsko fiziko ICTP Paola Budinicha, ki je umrl pred letom dni. Knjigo bo predstavila avtorica Rita Cian, predaval pa bo tudi rektor Univerze v Trstu Maurizio Fermeglia. Tudi danes bo na raznih srečanjih govor o osrednji temi letošnje izdaje; o energetskem varčevanju in trajnostnem razvoju. Zanimivo in za naše denarnice dobrodošlo bo srečanje v palači Gop- čevic (ob 11.30), kjer bodo predavatelji predstavili 10 predlogov, kako postati energijsko iznajdljivejši in varčnejši. V Verdijevi dvorani bo ob 15.30 občinski odbornik za okolje Umberto Laureni predstavil tržaški energetski načrt, pol ure pred pa bodo v Skladišču idej predstavili 10 inovativnih projektov. Verdijeva dvorana bo ob 17. uri prizorišče bolj ležernega srečanja, na katerem bodo govorili o filozofskem vidiku električne porabe. Tretja izdaja znanstvenega salona pa se bo sklenila v Mieli (ob 20.30) z gledališko predstavo Santorio Santorio e la ricerca dell'energia perduta. (sč) / TRST Nedelja, 28. septembra 2014 5 univerza - Trinajsta Evropska poletna šola klasikov Obeležili dvatisočletnico smrti Oktavijana Avgusta Na Oddelku za humanistične študije - Tudi letos prisotni dijaki liceja Prešeren Oddelek za humanistične študije Univerze v Trstu je trinajsto izvedbo pobude European Summer School of Classics (Evropska poletna šola klasikov) posvetil dvatisočletnici smrti cesarja Avgusta. Simpozij, ki se ga od samega nastanka vsako leto udeležujejo tudi dijaki klasične smeri Liceja Franceta Prešerna, ima za cilj povezovanje med lice-ji v Trstu in Vidmu ter med univerzo in liceji, seveda pa tudi širjenje zanimanja za humanistično kulturo med širšo publiko. Izhodišče je seveda bogata zakladnica grško-rimske kulturne tradicije, predmet preučevanja pa je tudi njen razvoj in vpliv na književnost, glasbo, slikarsko, arhitekturno in kiparsko umetnost ter na evropski politični razvoj. Organizatorji so v letošnji izvedbi poslušalcem, študentom in dijakom ter profesorjem spremljevalcem, ponudili res pestro tematiko pod skupnim naslovom Avgust - prikazi, besede, oblast (Augusto - le immagini, le parole, il potere oz. Augustus - the Images, the Words, the Power). Predavatelji so Avgustovo podobo osvetlili iz različnih zornih kotov: beseda je tekla o pesnikih avgustej-ske dobe, ki so uživali njegovo podporo (Vergil, Ovid, Horac), o njegovi vlogi pri nastanku monumentalnih stavb (forum, ara pacis) in javnih knjižnic, o pravnih temeljih in ikonografskih simbolih njegove oblasti, o epigrafskih in zgodovinskih virih za obdobje njegove vlade, o razvoju Ogleja v avgustejski dobi, o vplivu egipčanske umetniške motivike v obdobju od Avgusta do Napoleona, o Av- mestni redarji Po ulicah kar v copatah in jutranji halji Tržaška občinska policija -zlasti osebje njenega mobilnega urada - je v prejšnjih dneh večkrat priskočila na pomoč občanom, ki so se znašli v težavah oz. je kazalo, da so v težavah. Tako so npr. posegli na Trgu sv. Antona, kjer so jih nekateri občani opozorili, da se tam sprehaja 90-letnica, oblečena le v jutranjo haljo in kombinežo ter obuta v copate. A ni bilo nič zaskrbljujočega: priletna gospa je samo za kratek čas zapustila dom za ostarele, da bi šla na sprehod, v dom pa se je vrnila v spremstvu redarjev. Izginulo deklico so naposled našli Manjšo paniko pa je povzročil dogodek, do katerega je prišlo v nedeljo v Barkovljah, kjer sta se starša obrnila do redarjev, rekoč da je njuna osemletna hčerka izginila v bližini vodometa in da se ni odzvala na njune klice. Policisti so se tako spravili na delo, poveljstvo so zaprosili za okrepitve, na pomoč so priskočili tudi krajevni upokojenci in sladoledar. Po polurnem iskanju so redarji deklico vendarle našli v borovem gozdičku, kjer se je ves čas igrala na kraju, ki je bil ravno na nasprotni strani točke, kjer sta se nahajala starša, ki jima je tako odleglo. Prisotnost dijakov liceja Prešeren je na poletni šoli klasikov že tradicionalna gustovem liku v delih sodobnih zgodovinarjev, o zlorabi Avgustovega mita v fašističnem obdobju ... in še bi lahko naštevali. Srečanje ni bilo torej samo priložnost za počastitev jubileja, pač pa tudi za poglobljeno analizo njegovega zagonetnega lika, v katerem so sobivale krutost despota in organizacijske sposobnosti genialnega politika, ki so usihajoči rimski republiki dale nov zagon. Avgust je sicer zase trdil, da je državo obnovil na temeljih tradicije (res publica re-stituta), vendar je jasno, da je - kot je poudaril že zgodovinar R. Syme (Rimska revolucija), njegova vlada Rim povsem presnovala. Razmišljanje o njegovem liku je seveda sprožilo debato o oblikah oblasti v današnji družbi. Pobude so se v spremstvu profesoric klasičnih jezikov udeležili štirje dijaki klasične smeri liceja Prešeren: Ester Gomisel, Thomas Grill in Caterina Cos-sutta (3. klasični licej) ter Dana Milič (2. klasični licej). Med predavatelji je nastopal tudi profesor Oddelka za klasično filologijo Univerze v Ljubljani dr. Marko Marinčič, ki je govoril o interpretaciji četrte Vergilove ekloge v dobi Konstantina Velikega (Konstantin in avgu-stejski Apolon). dsi - Jutri Rebulov večer s tremi knjigami Alojz Rebula ter njegovo najnovejše delo Kominform na Zabri-nju, obenem z njegovim literarnim prvencem Devinski sholar ter ponatisom Divjega goloba bodo v središč pozornosti jutrišnjega večera Društva slovenskih izobražencev. Kominform na Zabrinju je eno redkih, č ne edino literarno delo, ki se ukvarja s težkim trenutkom v naši skupnosti, ko je med nas udarila s strani komunistične interna-cionale obsodba Tita in jugoslovanske poti v socializem. Ko je kriza udarila v usodnem marcu 1948, so se različici pripadniki levega tabora v trenutku znašli na nasprotnih okopih v ognju notranjega boja, ki je hudo prerasel besedne polemike in je prizadel celotno skupnost s trajnimi posledicami. Knjiga je pred kratkim izšla v sodelovanju treh založb, Mohorjevih družb iz Celja in Gorice ter tržaške Mladike. V njej je objavljen tudi ponatis Divjega goloba, ki je prav tako postavljen v našo krajevno polpreteklost. Z obdobjem poznega srednjega veka in njegovimi ljudmi pa se ukvarja povest Devinski sholar, ki je izhajala kot podlistek v študentski reviji Literarne vaje in je v zdaj Komnu prvič izšla v samostojni knjigi. Za nekatere je to delo prvi Rebulov roman, vsekakor pa bil znanilec izjemnega pripovedniške-ga daru njegovega avtorja. V Peterlinovi dvorani (začetek ob 20.30) bodo o treh predstavljenih delih spregovorili Miroslav Košuta, Jože Faganel, Marko Tavčar in Igor Tuta. božje polje - Po nekajletnem premoru Obnovljena vrtnarija Območje je na dražbi odkupilo podjetje Helianthus, ki so du v sklop vrtnarije Vivai Busa Pri Božjem polju so včeraj predali namenu novo vrtnarijo. Upravlja jo podjetje Helianthus, ki je pred dobrim letom odkupila na dražbi več kot hektar obsežno območje nekdanje vrtnarije Il Giardiniere. Slednja je šla po tragični smrti lastnika v stečaj. Tržaško sodišče je moralo prirediti kar dve dražbi, preden je območje dobilo novega lastnika. Na prvo dražbo se ni namreč prijavil nihče zaradi previsoke izklicne cene (800 tisoč evrov). Na drugi dražbi je bila izklicna cena znižana, podjetje Helianthus je dalo najboljšo ponudbo in si preskrbelo prostor. Na območje pri Božjem polju se je dejansko preselila zgodovinska tržaška vrtnarija Vivai Busa, ki je 35 let delovala pri Sv. Ivanu. Nova vrtnarija je popolnoma obnovljena. Na prostem so razstavljene trpežne rastline, grmi, urejena je tudi drevesnica; v toplih gredah ima kupec na razpolago cvetje vseh vrst. V toplih gredah je na ogled vsakovrstno cvetje fotodamj@n Pri poskusu bega se je ponesrečil Za 44-letnega M.D. se je poskus bega pred karabinjerji spremenil v hudo nesrečo, ki si jo bo verjetno zapomnil. Zgodilo se je v četrtek v Rocolu, kjer so se karabinjerji tamkajšnje postaje pojavili v stanovanju matere moškega, da bi le-tega aretirali in peljali v zapor, kjer bo moral odsedeti šest mesecev, saj ga je sodišče dokončno obsodilo zaradi goljufije in je bila odrejena njegova aretacija. Slednji se je M.D. skušal izogniti, s tem da je zbežal skozi okno stanovanja, ki se nahaja v drugem nadstropju in s katerega se je nameraval spustiti do tal, a mu je namera spodletela, saj je padel z višine štirih metrov ter pri tem utrpel več zlomov. Karabinjerjem ni preostalo drugega kot poskrbeti za prevoz 44-letnika v bolnišnico, kjer se zdaj nahaja pod budnim očesom mož postave. Tržaški senator Battista vstopil v skupino Avtonomij Dnevnik Corriere della Sera v rubriki Za kulisami tokrat obravnava primer tržaškega senatorja Lorenza Battiste, ki je po izključitvi iz parlamentarne skupine Gibanja 5 zvezd prestopil v senatno skupino Avtonomij, v kateri so med drugim tudi predstavniki Južnotirolske ljudske stranke (SVP), Francozov iz Doline Aoste in socialisti. Parlamentarci Avtonomij podpirajo vlado Mattea Renzija, vključno z Battisto. »V senatu zastopam Furlanijo-Julijsko krajino. Politika proglasov ne vodi nikamor, kar velja tudi za izjave „itak vsi kradejo"«, dodaja tržaški senator. Na pripombo, da je bil izvoljen v senat prav na osnovi takšnih proglasov Gibanja 5 zvezd in pozivov „vsi politiki domov" Battista odgovarja takole: »Če moram že presojati, kdo je doslej naredil več proti politični kasti, Renzi ali Beppe Grillo, ocenjujem, da je ministrski predsednik dosegel več rezultatov«. Battista je že nekaj mesecev po lanskih volitvah prišel v spor z Grilom, ki se je končal z njegovo izključitvijo iz senatne skupine Gibanja 5 zvezd. Po izključitvi je Battista pristopil v mešano parlamentarno skupino, sedaj pa med vladne senatorje Avtonomij. Terapevstka vadba za srce Sklad Mitja Čuk prireja letos medicinsko terapevtsko vadbo za srce. Vadba je primerna za vse, ki imajo visok krvni pritisk, zvišane vrednosti holesterola in sladkorja v krvi - diabetes, srčno-žilna obolenja, težave z nespečnostjo ali kronične bolečine v križu in hrbtenici. Vadba učinkovito zmanjšuje stres in tesnobo ter izboljšuje splošno počutje. Medicinsko terapevtska vadba za srce temelji na principu gibanja in oza-veščanja (čuječnost) ter na koordinaciji gibanja in dihanja. Primerna je za osebe vseh starosti, tudi za starejše, saj učinkovito zmanjšuje nevarnost padcev. Vadba poteka ob prijetni glasbi in vsakič se udeleženci poslovijo s sproščanjem. Vodila jo bo usposobljena va-diteljica z dolgoletnimi izkušnjami s srčno-žilnimi bolniki. Udeležencem bodo vsakič merili krvni tlak in prisluhnili srčnemu utripu. Terapevtsko vadbo bodo uradno predstavili ob svetovnem dnevu srca, jutri ob 18. uri v dvorani Sklada Mitja Čuk; ob tej priložnosti bodo poskrbeli tudi za predavanje o dejavnikih tveganja za srčno-žilna obolenja. Prijave zbirajo na sedežu Sklada Mitja Čuk (tel. 040 212289). SKD Slavko Škamperle v novo delovno sezono V društveni dvoranici SKD Škamperle na Stadionu 1. maj (Vrdelska c. 7) se marsikatera dejavnost že odvija, nekaj se jih začenja v teh dneh, če se kdo do zdaj še ni odločil, naj poizveduje pri odbornikih ali pride kar zraven v dneh, ko potekajo vaje/delavnice. Vsak ponedeljek se ob 16.15 začenja ura hip-hopa pod vodstvom Jelke Bo-gatec, isti dan takoj za njo vadita z Da-šo Grgič od 17.30 do 20.30 dve skupini Show Chance, ob ponedeljkih in sredah od 20.30 do 22.00 uči Mitja Švab borilne veščine, ob sredah od 18.30 do 20.30 igrajo starejši člani ping pong s Flaviom Posega, ob torkih in petkih od 18.30 do 21.00 uvaja Jan Budin dve skupini v jogo. Glede otroške dramske skupine pa bo letos posebej ustvarjalno, saj bodo osnovnošolci vadili kot običajno ob sobotah od 10.00 do 11.30 pod vodstvom Maruške Gu-štin, medtem ko bo za uigravanje skupinice nižješolcev (tu sta prosti še dve mesti) ob ponedeljkih od 14.00 do 16.00 skrbela Boža Hrvatič. Letos bo društvo imelo občni zbor pozno, šele 30. oktobra, z željo, da bi se odbor še dodatno pomladil. 6 Nedelja, 28. septembra 2014 TRST trebče - Godbeno društvo Viktor Parma OKLICI: Radovan Stanojevic in Lumini-ta Mariana Ilea, Luca Maranzina in Roberta Roici, Patrick Dori in Tanja Sabel-la, Riccardo Zampieri in Antonella Marc-hi, Roberto Petelin in Aminata Lesse Ane. Novo sezono začeli z nastopom na Koroškem [I] Lekarne Godbeno društvo Viktor Parma iz Trebč je stopilo v novo sezono na zelo prijeten način. Gostovalo je v Železni kapli v Avstriji, kamor jo je povabilo tamkajšnje slovensko godbeno društvo. Poln avtobus godbenikov in prijateljev je začel svojo pot do Avstrije v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 20. t.m. Dospel je pred Gostilno pri Florjanu že pred kosilom. Tam jih je sprejel predsednik godbe Florian Schupanz. Sonce promet - Nesreča S kolesi na avtodom Na Miramarskem drevoredu je včeraj popoldne prišlo do nesreče, ki sicer hvala Bogu ni terjala žrtev ali ranjenih, je pa bila precej slikovita. Bilo je okoli 17. ure, ko je 31-letna tržaška voznica avtomobila znamke fiat panda, ki se je vračala v Trst, na višini čistilne naprave družbe Acegas iz še nepojasnjenih razlogov (baje jo je za trenutek premagal spanec) izgubila nadzor nad vozilom in najprej trčila v mercedes: trk je dvignil pando, ki se je na koncu s kolesi desnega boka silovito naslonila na tam parkiran manjši av-todom in ga precej poškodovala, tako da so ga morali odpeljati. Na prizorišče so prispeli občinski policisti, ki so poleg ugotovitve vzrokov nesreče morali tudi urediti izmenično enosmeren potek prometa, saj je nastal prometni zastoj. in veselo vzdušje je ob številni publiki kmalu napolnilo prireditveni prostor. Takrat je trebenska godba začela svoj dveurni program, ki je vseboval skladbe iz slovenske zakladnice, narodnoza-bavne tradicije pa tudi avstrijske koračnice. Godbo je prvič vodil kapelnik Giorgio Prasel, sicer aktivni član god-benega društva in dirigent godbe iz Sv. Antona. Koncert je spadal v 11. praznik Riesenspeckfest. Ob prisotnosti podžupana Adija Woschitza in drugih občinskih svetovalcev so prerezali 2,2 krat 1,2 metra velik kos špeka. Za godbeno društvo V. Parma iz Trebč se pripravlja obetavna sezona, ki ima pred sabo že naslednji nastop na Škofijah za Prazniku olja in vina. Dolgoletni dirigent Luka Carli, ki je bil tokrat odsoten zaradi družinskih razlogov, je ponovno vzel dirigentsko paličico v roke na prvih vajah predsinoči, ko je skupaj z godbeniki začel predelovati nov program skladb. (mv) Včeraj danes Danes, NEDELJA, 28. septembra 2014 VENČESLAV Sonce vzide ob 6.59 in zatone ob 18.52 - Dolžina dneva 11.53 - Luna vzide ob 11.07 in zatone ob 21.10. Jutri, PONEDELJEK, 29. septembra 2014 MIHAEL VREME VČERAJ: temperatura zraka 24 stopinj C, zračni tlak 1016 mb ustaljen, vlaga 45-odstotna, veter 5 km na uro ju-govzhodnik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 20 stopinj C. ;J.iJLi 9 AcegasApsAmga comune di trieste Societä del Gruppo Hera Kam z odpadki? Da bi izboljšali ločeno zbiranje in zajezili pojav divjega odlaganja kosovnih odpadkov ob cestah, bomo v naslednjih sobotah od 9. do 17. ure uredili potujoče zbirne centre na različnih lokacijah. 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino Danes, 28. septembra 2014 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Goldoni 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor San Piero 2, Zavlje - Ul. Flavia di Aqui-linia 39/C, Božje polje 1. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Goldoni 8 - 040 634144, Ul. Revoltella 41 - 040 941048, Zavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Božje polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Goldoni 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor San Piero 2, Zavlje - Ul. Flavia di Aqui-linia 39/C, Božje polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Tor San Piero 2 - 040 421040. Od ponedeljka, 29. septembra, do sobote, 4. oktobra 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg San Giacomo 1 - 040 639749, Trg Valmaura 11 - 040 812308, Opčine -Nanoški trg 3 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg San Giacomo 1, Trg Valmaura 11, Ul. Ginnastica 39/A, Opčine - Nanoški trg 3 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 39/A - 040 764943. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do AMBASCIATORI - 15.30, 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »Lucy«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Ani-me Nere«. CINEMA DEI FABBRI - 17.00, 21.30 »Frances Ha«; 18.30, 20.00 »Sexy shop«. FELLINI - 15.30 »L'ape Maia«; 17.00, 20.30, 22.15 »Posh«; 18.50 »The Giver - II mondo di Jonas«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.20, 18.15, 20.15 »Le due vie del destino«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 20.00, 22.00 »Un ragazzo d'oro«; 18.15, 22.15 »I nostri ragazzi«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »Pasolini«. KOPER - PLANET TUŠ - 14.40 »Avio-ni 2«; 14.00 »Fantovska leta«; 14.15, 16.40 »Hrabri avtek Plodi«; 14.20, 18.30, 20.25, 22.50 »Lucy«; 18.40, 20.20, 22.30 »Mesto greha: Ženska za umret«; 18.45, 20.50 »Moje poletje v Provansi«; 14.10, 16.15, 18.00 »Od-pleši svoje sanje: Združene moči«; 20.10, 22.40 »Plačanci 3«; 20.40 »Popotovanje«; 17.00, 18.15 »Pot v raj«; 16.00, 18.40, 21.15, 22.20 »Pravičnik«; 16.30 »Vroči posnetki«; 16.00 »Čarovnija v mesečini«. KOSOVELOV DOM SEŽANA - 20.00 »Lech Walesa - Človek upanja«. NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 16.30, 18.30, 20.15 »Tartarughe Ninja«; 18.40 »Sex tape - finiti in rete«; 11.00, 16.30, 18.15, 20.15 »Winter il delfino«; Dvorana 2: 11.00, 15.30 »Winx club: Il mi-stero degli abissi«; 16.50, 20.15, 22.10 »Resta anche domani«; Dvorana 3: 11.00, 15.30, 17.00 »Pongo il cane mi-lionario«; 18.20, 22.10 »La preda per-fetta«; 20.00, 22.10 »Jimi: all is by my side«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »La buca«. SUPER - 16.15 »Dragon trainer 2«; 18.00, 20.00 »Colpa delle stelle«. THE SPACE CINEMA - 11.00, 13.10, 15.20, 17.30, 19.40, 21.50 »Tartarughe Ninja«; 11.00, 13.00, 15.00 »L'ape Maia«; 16.55 »Colpa delle stelle«; 20.10, 22.10 »Sex tape - Finiti in rete«; 13.10, 17.30, 19.45, 22.00 »The Giver - Il mondo di Jonas«; 10.50, 12.45, 14.40, 16.35, 18.30, 20.25, 21.45, 22.20 »Lucy«; 11.00, 13.15, 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Posh«; 11.10, 13.25, 15.40, 17.45, 20.00, 22.05 »La buca«; 19.25 »La preda perfetta«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.30, 17.15 »Tartarughe Ninja«; 16.00, 17.40, 20.20, 22.15 »La buca«; Dvorana 2: 15.30, 17.30, 19.50 »L'incre-dibile storia di Winter il delfino«; 22.00 »Sex tape - finiti in rete«; Dvorana 3: 19.50, 22.00 »La preda per-fetta«; Dvorana 4: 17.45, 20.00, 22.10 »Posh«; Dvorana 5: 16.15, 18.00, 20.30, 22.10 »Lucy«. / JJ.rji j VhI fh'ii/lfkilt JilHrrrdic-JNW vabi ju tri v PeleMi novo dvorano Donizettty*va 1 Hit REBULOV VEiEB Predstavili bodo TOiron Kominform v Za brinju ter ponatisa Divjega golobii in Devinskega i hoJarja Sodelovali borto Joie-Faganel, Miroiliv Kcšuto. Marko Tiivčar in Irjyr Tu» Začetek ob 20.30 M Izleti SKD IGO GRUDEN prireja društveni izlet na Cerkniško jezero in v Ribnico v nedeljo, 19. oktobra. Odhod ob 8.00 izpred cerkve v Nabrežini, v Cerknici najprej ogled makete jezera z razlago in filmom, nato vožnja s kmečkimi vozovi okoli jezera do Portala, kosilo v Ribnici, popoldne še ogled muzejev v ribniškem gradu. Po-vratek v večernih urah. Vpisi: pri Mateji in Tanji, Sergij Kosmina (tel. 040-200123) in Vera Tuta (tel. 040-299632). KRU.T - v predbožičnem času, vabi v ponedeljek, 8. decembra, na izlet v Trevi-so na voden ogled razstave »Japonska od samurajev do animejev«, s popoldanskim sprehajanjem med sejemskimi stojnicami, po praznično okrašenih ulicah in trgih. Info in vpisnine na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072 ali krut.ts@tiscali.it. Loterija 27. septembra 2014 Bari 85 33 76 21 10 Cagliari 89 16 49 88 39 Firence 30 52 40 65 61 Genova 63 31 85 33 47 Milan 57 72 38 5 88 Neapelj 8 34 64 20 30 Palermo 77 29 12 18 74 Rim 76 10 27 65 61 Turin 86 76 29 64 90 Benetke 3 30 26 35 10 Nazionale 35 68 67 58 74 Super Enalotto Št. 116 1 9 12 14 58 84 jolly 10 Nagradni sklad Brez dobitnika s 6 točkami 1 dobitnik s 5+1 točkami 12 dobitnikov s 5 točkami 1.796 dobitnikov s 4 točkami 54.077 dobitnikov s 3 točkami Superstar 30.758.225,20 € --€ 353.190,35 € 22.074,40 € 151,37 € 9,92 € Brez dobitnika s 5 točkami --€ 6 dobitnikov s 4 točkami 15.137,00 € 264 dobitnikov s 3 točkami 992,00 € 3.410 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 17.809 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 35.216 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € 27. !"K5ER Obmo ji-k jšLi ud r.u a1 ni pri Sveti Soboti (dostop z (ilicr Ah' rimario) 4. OKTOBER Prvi Okraj Območje javnega parkirišča "Mandrija" na Proseku 18. OKTOBER Območje parkirišča ob krožišču pri Bošketu, sedež Šestega Okraja KOSOVNI ODPADKI pohištvo, žimnice, obešalniki, lestenci, smuči, kovinske police in mreže, lonci, pločevinke, kante, železni predmeti BELA TEHNIKA IN ELEKTRONIKA hladilniki, pralni stroji, sesalniki, TV-ji, radio sprejemniki, računalniki, grelci vode ZELENI 0DRE2 trava, listje, veje, odpadki rastlinskega izvora STEKLENE ŠIPE okensko steklo, ogledala NEVARNI 0DPADK laki, barve, neuporabljena topila, uporabljena olja PNEVMATIKE IN SVINČEVI AKUMULATORJI (avtomobilske baterije) (Šola ima pooblastilo - MD 19.11.1983- ital. Šolskega ministrstva, Splošnega ravnateljstva za kulturne izmenjave.) 7 / TRST Nedelja, 28. septembra 2014 7 Skgz SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODARSKA ZVEZA in vabita na večer GLEDALIŠČI, ZAZRTI V PRIHODNOST Breda Pahor, predsednica SSG, in Miloš Budin, predsednik gledališča Rossettl V TOREK, 30. SEPTEMBRA 2014, OB 20. URI v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. S.Francesco 20/11) S Poslovni oglasi KAKO DO USPEHA S TAPKANJEM? Sklop šestih delavnic od oktobra do maja v Volčjem gradu. Vodi Barbara Žetko. Informacije na www.eft-trieste.it, prijave na info@eft-trieste.it E Mali oglasi DAJEM V NAJEM opremljeno stanovanje v Bazovici, 45 kv.m., kuhinja z balkonom, spalnica, kopalnica, hodnik in shramba. Prosto od 1. decembra. Tel. št.: 339-1026752. IŠČEM DELO - z lastno kosilnico in motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot živo mejo. Tel. 3332892869. ČRNO GROZDJE prodam v Koludrovci. Tel: 040-2296038. ŽIVAHNE IN SIMPATIČNE 8 tednov stare mucke, podarimo. Tel.: 338-3733640. BLIZU SENENEGA TRGA (Piazza Forag-gi) oddajam lepo enosobno stanovanje. Tel. št.: 040-948080. MOTORNO KOLO GRAN DINK 251 CC, letnik 2004, po ugodni ceni prodam. Klicati v večernih urah na tel. št. 040232365. PRODAM hladilno omaro iz inoxa, 700 litrov, temperatura 0-18 stopinj C. Tel.: 338-5098764. PRODAM štirisobno stanovanje v Roja-nu, 95 kv.m., dva balkona. Tel. št.: 3294372448 ali 349-7769394. V LJUBLJANI, Povšetova ulica, blok, 4. nadstropje, lep razgled, blizu fakultete za šport, oddamo garsonjero, adaptirano leta 2013. Tel.: 348-9805039. V MAČKOLJAH damo v najem stanovanje sestavljeno iz dnevne sobe, dveh dvoposteljnih sob, dvojne kopalnice in shrambe. Tel. št.: 348-3667766. IH Osmice COLJA JOŽKO je odprl osmico v Sama- torci št. 21. Tel. 040-229326. FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah od- POGREBNO PODJETJE t/ - " Oi?trenutku žabsti. ...in tradicija OPČINE - Proseška Ulica 18 TRST - Ul. Torre Bianca 37/a TRŽIČ - Ul. San Polo 83, Zelena številka: 800 860 020 Na razpolago za prevoze pokojnikov iz bivališča ali doma starejših občanov. ZELENA ŠTEVILKA (soo 833 233 Tel. 345 2355013 Nudimo še pomoč pri dedovanju in pokojninah PRIDEMO TUDI NA DOM! prla osmico. Vljudno vabljeni. Tel. 040299442. OSMICA KRALJIČ je odprta v Prebene-gu št. 99. Tel. 389-8974703. OSMICA STAREC je odprta, Boljunec 623. OSMICA je odprta pri Škerku v Prapro-tu. Tel. št.: 040-200156. OSMICO sta odprla Corrado in Roberta na cesti za Slivno. Tel.: 338-3515876. ROBERTO ŠAVRON je v Gabrovcu št. 27 odprl osmico. Vesel bo vašega obiska! Tel. št.: 347-2511947. 0 Prireditve BOLJUNČANI IN VODA - v društvenem baru n' G'rici je do konca septembra na ogled zanimiva razstava starih fotografij o vaščanih in o njihovi navezanosti na Klinšco, ki so jo pripravile članice Skupine 35-55 pri SKD F. Prešeren. Vabljeni k ogledu. KŠD KRAS DOL-POLJANE prireja ob 100-letnici izbruha 1. svetovne vojne prireditev z naslovom »Jeziki in narodi brez meja sto let kasneje« na sedežu društva na Palkišču. Danes, 28. septembra, med 8. uro in 9.30 start »Mednarodnega pohoda miru«; ob 16. uri kulturni program: govor Vasje Klavore, nastopi godbe na pihala San Paolino iz Ogleja, MPZ Pro-vox iz Renč, skupine tradicionalnih bezjaških folklornih noš iz Turjaka, pevske skupine prosvetnega društva in društva upokojencev iz Lendave, folklorne skupine kulturnega društva Šoto iz kraja Jurandvor-Baška iz Hrvaške, pevske skupine madžarske narodnosti iz Lendave, skupine slovenske narodne skupnosti s Koroške, pevske skupine iz kraja Szekesfehervar z Madžarske, sledil bo ples s skupino Trio Expres (David, Aleš, Mihael); več na www.kras-dolpoljane.it. RAZSTAVA »Drobci materialne kulturne dediščine«, v Galeriji Torklja v Dolini, bo odprta od ponedeljka do petka v dopoldanskem času po dogovoru na tel. 040-228132. Odprta tudi danes, 28. septembra, od 17. do 19. ure po dogovoru s prof. Borisom Pangercem (tel. 3292275191). Razstava bo na ogled tudi v ponedeljek, 29. septembra, v sredo, 1., in v petek, 3. oktobra, z istim urnikom. ZGONIŠKA ŽUPNIJA prireja in vabi ob praznovanju župnijskega zavetnika sv. Mihaela nadangela danes, 28. septembra, na pritrkovanje zvonov in sv. maša ob 10.30. Po maši bo otvoritev fotografske razstave »Stari spomini«. V ponedeljek, 29. septembra, bo liturgični praznik in sv. maša ob 17.00. DSI vabi v ponedeljek, 29. septembra, v Peterlinovo dvorano, na Rebulov večer ob izidu njegovega zadnjega romana »Kominform na Zabrinju« in ponatisu »Divjega goloba« (MD Celje in Gorica ter Mladika) ter novi izdaji povesti »Devinski sholar«. Sodelovali bodo Jože Fa-ganel, Miroslav Košuta, Marko Tavčar in Igor Tuta. Začetek ob 20.30. SKLAD MITJA ČUK vabi na predavanje »Medicinska terapevtska vadba za srce« (predavanje o dejavnikih tveganja za srčno-žilna obolenja ter na medicinsko terapevtske vadbe). V ponedeljek, 29. septembra, ob 18. uri na sedežu Sklada Mitja Čuk, Proseška ulica 131. SKD TABOR OPČINE: v Prosvetnem domu je na ogled do 30. septembra razstava »Opčine v 1. svetovni vojni«. Urnik ob delavnikih, od 16. do 19. ure. Vodeni ogledi za šole v jutranjih urah po predhodnem telefonskem dogovoru na 040-211936, od 8. do 9. ure (Nori). OBČINA DOLINA IN ZALOŽBA MLADI KA - vabita v četrtek, 2. oktobra, ob 18.30 v Večnamensko središče na Dolgi kroni pri Dolini, na predstavitev pesniške zbirke Marija Čuka »Ko na jeziku kopni sneg«. Ob avtorjevi prisotnosti sodelujejo akademik dr. Boris Paternu, Marijan Kravos in predstavnik založbe. Na sporedu bo koncert ansambla »Same babe«. ZRC SAZU IN NŠK vabita na odprtje etnografske foto-dokumentacijske razstave »Šavrinke nekoč in danes« ter na predavanje Nataše Rogelja in Špele Le-dinek Lozej o trgovskih poteh med Trstom in ruralnim zaledjem, ki bo v petek, 3. oktobra, ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. S. Francesco 20 (2. nad.). t Zapustila nas je naša draga Maria Sancin vd. Marchesich (Mira) Žalujoči sestra Dragica, nečakinja Elena s Federico, nečaka Primož in Zoran in ostalo sorodstvo. Pokojnica bo ležala v sredo, 1. oktobra, od 10. do 11.30 v ulici Costalunga. Sledila bo sveta maša ob 12. uri v cerkvi v Boljuncu in pokop na domačem pokopališču. Boljunec, Dolina, 28. septembra 2014 ZAHVALA Hvala vsem, ki ste nam bili ob strani, ko nas je zapustil naš dragi Emilio Sossi (Milko Štancmarjev) Še posebej se zahvaljujemo gospodu župniku Pohajaču za opravljeni obred. Svojci Opčine, 28. septembra 2014 Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Drago Grilanc Ob smrti našega dragega se zahvaljujemo vsem, ki so počastili njegov spomin. Posebna zahvala gospodu župniku Markuži in obema pevskima zboroma. Družina Salež, 28. septembra 2014 Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Karla Gruden por. Jazbec Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili spomin naše drage. Družina Nabrežina, 28. septembra 2014 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina ZAHVALA Vladimiro Colja (Ladi) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili spomin našega dragega. Svojci Samatorca, 28. septembra 2014 Pogrebno podjetje Sant'Anna-Nabrežina 29.9.2008 29.9.2014 Albin Vaclik Luči Vedno v naših srcih. Z neskončno ljubeznijo tvoji dragi Trst, 28. septembra 2014 Pogrebno podjetje Zimolo 30.9.2011 30.9.2014 Dragica Purič Spomin nate je vedno živ. Maša zadušnica bo danes, 28. septembra, ob 9. uri v šempolajski cerkvi. Svojci Praprot, Križ, 28. septembra 2014 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina 30.9.2004 30.9.2014 Peter Zvezdica moja zlata, vedno in povsod si z mano. Z ljubeznijo 29.9.2009 29.9.2014 Stelio Krmac to Spomin nate je vedno živ. Žena Palmira 28.9.2007 28.9.2014 V Cele Sancin Vedno v naših srcih. Družina 2 4 Nedelja, 28. septembra 2014 ŠPORT f Si,O VENSKI KLUB druStvo slovenskih izobražencev vabita ¡m prcditavitm /borniki mednarodnega filozofskega simpozij,! q krizi MISLITI VfcČ PEN SARE D[ PJU MISLITI VIŠE Gosi večera bo prof. MASSIMO I >F: CAROLIS s predava 11 ji i n Antropološke k ure ni ne kri/e (govunl bc> t iijlijiničini) Vpettk, J. oktobra, ob 20. uri v Pticrfrnovi dvorani Ulica Donizetti 3 - Dne 25.9.2014je v Ljubljani diplomirala iz radiološke tehnologije Karin Milcovich Iskreno ji čestitamo in želimo še mnogo nadaljnjih uspehov mama Elena, papa Fabio, noni Klavdija in Angelca, Edvin, Nataša in Sandro - ... in štorklja je na Božjem polju obsedela, malo Katarino Dajani in Sandiju v naročje dela. Veliko sreče, zdravja, veselja in mirnih noči jim želimo mi vsi! Bratec Demetrio, vsi nonoti, strici, tete ter Maja in Nina Dobrodošla mala Katarina Mamici Dajani in očku Sandiju iskreno čestitamo, mali Katici pa želimo vso srečo v življenju. Tete pevke in vsi pri Stu ledi Jutri na Proseku naša ljubljena mama, nona in bisnona Draga častitljivih 90 let slavi. Še na milijone srečnih, veselih in zdravih dni ji iz srca želi vsa žlahta ter vsi, ki jo imajo radi. □ Čestitke Naša KARIN MILCOVICH je doktorica postala. Z njo se veselimo in ji želimo še veliko študijskih in delovnih uspehov. Nona Klavdija, mama Elena, papa Fabio, Alessandro, Sandro in vsi sorodniki. Novopečeni doktorici KARIN MILCOVICH želimo še polno življenjskih uspehov. Vida z družino. Naj sonce sreče tebi sije dokler ti življenje bije, posebno še ta dan, ko praznuješ tvoj 90. rojstni dan. Vse najboljše DRAGA, ti kličejo Miranda in Renato ter vsi Blasonovi. Jutri na Proseku DRAGA REGENT praznuje 90. rojstni dan. Sreče, zdravja in veselja na obilo je naše iskreno voščilo. To ji želijo vsi, ki jo imajo radi. □ Obvestila KMEČKA ZVEZA vabi člane in ostale proizvajalce, naj morebitno škodo po divjadi, na pridelkih in strukturah, prijavijo na pristojni urad Tržaške pokrajine v roku 48 ur od ugotovitve škode. Poseben obrazec za prijavo škode v slovenskem jeziku lahko dobijo na www.provincia.trieste.it. Za pojasnila in pomoč pri prijavi škode se interesenti lahko obrnejo na urade Kmečke zveze tel. št. 040-362941. OBČINA DOLINA - odbor za kmetijstvo sporoča, da so v občinski veži na razpolago publikacije o razvoju oljkarstva in posegih v oljčnih nasadih, ki jih je posredoval kmetijsko-gozdarski zavod Nova Gorica. POSKRBIMO...DA SE ANGLEŠČINE NAUČIMO za 1. in 2. razred osnovne šole na Skladu Mitja Čuk, Proseška ul. 131/133. Vpisi in info: 040-212289 ali urad@skladmc.org SKD CEROVLJE - MAVHINJE prireja danes, 28. septembra, 22. jesenski pohod na Grmado in okolico. Vpisovanje od 9.30 do 10.30 na začetku vasi. Vabljeni vsi ljubitelji narave! V KD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, bo ob torkih angleški popoldan. Prvi tečaj od 16.30 do 18.00 »Teatime english - pre-intermediate; drugi tečaj od 18.00 do 19.00 - pogovorna angleščina - nadaljevalni. KRIŽ - SIMBOLIKA DUŠE: če bi rad vstopil v svet mitov in arhetipov, da bi odkrival lastna simbolna sporočila s samodejno risbo, si vabljen na informativno srečanje, ki bo v ponedeljek, 29. septembra, ob 19.30 v Slomškovem domu v Križu. Tečaj bo vodila slikarka Ani Tretjak. PLESNA DELAVNICA HIP HOP za osnovnošolce. Pri SKD Slavko Škamper-le, na Stadionu 1. Maj (Vrdelska cesta 7), ob ponedeljkih od 29. septembra dalje, od 16.15 do 17.15 pod mentorstvom Jelke Bogateč. Za ostale info tel. 3472429556 ob večernih urah. SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, vabi v ponedeljek, 29. septembra, ob 18. uri na brezplačno predstavitev metode EFT. Ob 19. uri enourno skupinsko tap-kanje. Vabljeni novi in stari tapkalci. Vodi Barbara Zetko. UPRAVA OBČINE ZGONIKsporoča, da v ponedeljek, 29. septembra, ob priliki sv. Mihaela - zgoniškega zavetnika, ne bodo delovali občinski uradi ter naslednje občinske storitve: občinska knjižnica, služba za prevoz učencev, šolska kuhinja, delavska in smetarska služba. AŠD POLET vabi vse otroke do 8. leta na brezplačen začetniški tečaj hokeja na rolerjih, ki bo potekal do konca septembra ob torkih in četrtkih, od 18. do 19. ure v športni dvorani na Pikelcu. Info na info@polet.it. JOGA - SKD France Prešeren iz Bo-ljunca sporoča, da se vadba joge z Go-ranom Korenom vrši ob sredah v društveni dvorani občinskega gledališča; od 17.15 do 19.00 začetniki; od 19.00 do 20.30 nadaljevalni tečaj. Vabljeni. KD SLOVAN s Padrič organizira tečaj slovenščine za začetnike in nadaljevalce. Informativni sestanek bo v torek, 30. septembra, ob 20. uri v Zadružnem domu Skala v Gropadi. Informacije in vpis: jan.grgic@alice.it ali na tel. št. 3497386823 (v večernih urah). MLADINSKI KROŽEK DOLINA in mali kitaristi iz Brega vabijo nove prijatelje, da se vpišejo v glasbeno šolo. Info na tel. št. 328-5761251 ali info.mkib@yahoo.it. PRI SKD F. PREŠEREN iz Boljunca bi radi pripravili fotografski arhiv slik Sta-nota Žerjala. Lastnike prosimo, da bi nam dovolili, da bi prišli slike fotografirati. Pokličite na tel. št. 040-228016 od 14. do 15. ure. RAJONSKI SVET za vzhodni Kras se bo sestal v torek, 30. septembra, ob 20. uri na sedežu, Doberdobska ulica 20. SOLETNIKI 1959 se dobimo na večerji v soboto, 4. oktobra, ob 19.30 pri Dom-ju. Zaželena prijava do 30. septembra. Tel.: 339-6013695 (Adriana) ali Ileana 347-7583576. TEČAJI SLOVENŠČINE IN ANGLEŠČINE pri SKD Igo Gruden. 28 lekcij od oktobra do maja, 2. in 3. nadaljevalne stopnje. Vpisovanje do torka, 30. septembra, na sedežu društva in v knjižnici Nade Pertot v Nabrežini. Info na tel. št. 040-299632 in 3395281729 (Vera). TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 30. septembra, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. TRŽAŠKO KNJIŽNO SREDIŠČE TS360, Ul. Donizetti 3, (3. nad.) - naročanje in prevzem šolskih knjig obvešča, da deluje s sledečim urnikom: ob ponedeljkih in petkih 8.30-12.30 ob sredah 15.00-19.00. V SALEŽU se je spet začel tečaj modernega plesa za otroke, v organizaciji SKD Rdeča zvezda. Tečaj je namenjen osnovnošolcem in srednješolcem: plesali bodo modern dance in hip-hop v sodobnem in dinamičnem duhu. Za informacije: 347-9773715 (Ambra). ZSKD obvešča včlanjene zbore, da rok prijave na deželno zborovsko revijo Nativitas zapade v torek, 30. septembra. Info na www.zskd.eu ali tel. 040635626. KD PROSEK KONTOVEL prireja tečaj karibskega skupinskega plesa s Josetom & Sklad Miti? čuk tfflf n? pncifeivgnjp dojgwnikih tveganja za srino-iilna oboJania 1er na pmKfitevitBV MEDICINSKO TERAPEVTSKE VADBE ZA SRCE v panedclick. tipitinbti 2QU (SvtlOvrti dim 5f») gl> 1« M vti rt? wdriu Sklwte Prosrfki iilirjt 131 v kulturnem domu na Proseku ob sredah od 20. do 21. ure. Začetek v sredo, 1. oktobra. Vabljeni. PLAY&LEARN - Želiš, da bi se tvoj otrok učil angleščine na preprost in zabaven način? Igre, pesmice, maske in še marsikaj drugega čakajo otroke od 3. do 10. leta starosti. Urniki: sreda od 17.00 do 17.45 (za otroke od 3. do 5. leta starosti) - začetek 1. oktobra. Sreda od 18.00 do 18.45 (za otroke od 6. do 10. leta starosti) - začetek 1. oktobra. Info in prijave na: www.melanie-klein.org, info@melanieklein.org, tel. 345-7733569. PREDSMUČARSKA TELOVADBA - Smučarski odsek SPDT obvešča, da se v sredo, 1. oktobra, ob 20.30 začenja predsmučarska vadba za odrasle, ki bo v telovadnici šole Codermatz, Ul. Pin-demonte 11, v Trstu. Info in prijave na tel. št. 335-6123484. SLOVENSKI ABC - ŠC Melanie Klein prireja zabavni tečaj slovenščine za otroke od 3. do 6. leta. Potekal bo ob sredah od 16.00 do 16.45 na društvenem sedežu, v Ul. Cicerone 8. Začetek 1. oktobra. Info in prijave na: www.melanieklein.org, info@mela-nieklein.org, tel. 345-7733569. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR« vabi člane in prijatelje na mesečno srečanje, ki bo v sredo, 1. oktobra, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. Sv. Frančiška 20. TEČAJ ANGLEŠKEGA JEZIKA za vse starostne stopnje in različne stopnje predznanja pri Skladu Mitja Čuk. Predstavitev v sredo, 1. oktobra: ob 16. uri srednja šola, ob 17. uri osnovna šola (3., 4. in 5. razred), ob 18. uri višje-šolci, ob 19. uri odrasli. Vpisi in dodatne info: 040-212289, pon-pet, 10.00 -14.00 ali urad@skladmc.org. TELOVADBA ZA DOBRO POČUTJE pri SKD Igo Gruden se prične v oktobru, z vaditeljico Divno Slavec. Ob torkih in četrtkih od 9.00 do 10.30 in od 10.30 do 12.00. Popoldanska skupina z vaditeljico Katjo Škerk pa ob petkih od 17.30 do 19.00. Info na tel. št.: 040-299632 in 339-5281729 (Vera). AŠD BREG obvešča, da bo jutranja telovadna za odrasle ob ponedeljkih od 8.00 do 9.00 in ob četrtkih od 8.30 do 9.30 v dolinski občinski telovadnici. Začela se bo v četrtek, 2. oktobra, ob 8.30. Vabljeni! GLASBENA DELAVNICA - ŠC Melanie Klein organizira glasbeno delavnico za otroke od 4. do 8. leta starosti. Delavnico, ki bo potekala ob sobotah zjutraj, vodi prof. Tea Košuta. Info in prijave na: www.melanieklein.org, info@me-lanieklein.org, tel. 345-7733569. KK ADRIA obvešča, da se bo v četrtek, 2. oktobra, ob 20. uri v ŠKC v Lonjer-ju, pričela telovadba za odrasle. Podrobnejše informacije na tel. št.: 040910339 (Pierina). KRD DOM BRIŠČIKI obvešča, da se bo sprostitvena telovadba, pod strokovnim vodstvom Mateje Šajna pričela v četrtek, 2. oktobra, ob 19.30. Urnik: ob ponedeljkih 9.30 in 18.30; ob četrtkih 19.30. Info na tel. 346-9520796 (Alenka). KRD DOM BRIŠČIKI vabi na začetni in nadaljevalni tečaj vezenja z gospo Marico Pahor, ki bo ob četrtkih od 16. do 18. ure v društvenih prostorih. Vpisovanje na prvem srečanju v četrtek, 2. oktobra. MEDITACIJA IN SPROŠČANJE - vadi-teljica Sandra, mentorica Pilatesa pri Skupini 35-55 SKD F. Prešeren, prire- ja v četrtek, 2. oktobra, ob 20. uri v Trubarjevi telovadnici NSŠ S. Gregorčič v Dolini, večer meditacije in sproščanja. Pridite in pripeljite še koga. MOŠKA TELOVADBA za dobro počutje pri SKD Igo Gruden, ob ponedeljkih in četrtkih od 20.00 do 21.00. Prvo srečanje bo v četrtek, 2. oktobra. Info: 338-4563202 (Katja). NORDIJSKA HOJA - Skupina 35-55 pri SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi v četrtek, 2. oktobra, ob 20.30 v društveno dvorano na večer s prof. Loredano Kralj, ki nam bo razložila koristnost te športno-rekreacijske panoge in predstavila tečaj. Info in prijave na tel. št. 333-3616411 (Sonja) od 14. do 15. ure. PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da vadba poteka ob torkih in četrtkih od 18.00 do 19.15 v Nabrežini v društvenih prostorih. Za info in prijave tel. 349-6483822 (Mileva). SKD TABOR OPČINE - Prosvetni dom, v četrtek, 2. oktobra, od 8. ure dalje se bodo začeli jutranji tečaji telovadbe za dobro počutje s Cveto. Vabljene! Š.Z. BOR vabi na telovadbo za odrasle na Stadionu 1. Maja ob ponedeljkih in petkih od 9.30 do 10.30 in od 10.30 do 11.30 ter ob torkih in četrtkih od 17.30 do 18.30 s pričetkom 2. oktobra. Info: urad Stadiona 1. Maja tel.: 040-51377; urad.bor@gmail.com. ACQUAFITNESS - ŠC Melanie Klein obvešča, da se bo skupinska vadba začela v četrtek, 3. oktobra, in bo potekala v bazenu na Pesku. Vadba v vodi ublaži gravitacijo, sprosti, izboljša pre-krvavitev in razvedri. Vadba učinkovito deluje tudi proti celulitisu. Info in prijave na: www.melanieklein.org, in-fo@melanieklein.org, tel. 345-7733569. AŠD BREG obvešča, da bo večerna rekreacija za odrasle potekala v občinski telovadnici S. Klabjan v Dolini ob ponedeljkih in petkih od 21. ure dalje. Prva vadbena ura bo v petek, 3. oktobra, ob 21. uri. Vabljeni stari in novi telovadci. Info na tel. 333-4528269. SŠKD TIMAVA IN JUS MEDJA VAS, vabita obrtnike iz Krasa in okolice, da se prijavijo za razstavljanje svojih izdelkov na tradicionalnem prazniku »Konji in vonjave mošta«, ki se bo odvijal v Medji vasi od petka, 3. do nedelje, 5. oktobra. Prijave in info na tel. št. 3387738027 (Igor) in 338-9050189 (Simon) ali na timava@alice.it, igor-tom71@hotmail.it. LETNIKI 1964 - šola Fran Levstik Pro-sek - Križ, v soboto, 4. oktobra, prirejamo večerjo v Jamljah. Potrdi tvojo prisotnost na tel. št. 0481-410121. SEMINAR VOKALNE TEHNIKE V ZBORU s slovenskim dirigentom Robertom Fegušem, v organizaciji MePZ Tončka Čok, SKD Lonjer-Katinara, v sodelovanju z ZSKD in USCI FJK, bo v soboto, 4. oktobra, od 14. do 20. ure v Športno-kulturnem centru Lonjer-Katinara. Vabljeni pevci, zborovodje, koripetitorji. Info in prijave na ZSKD, Ul. S. Francesco 20, tel. št. 040-635626 ali trst@zskd.eu, www.zskd.eu. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE - tečaja Hatha Yoge se odvijata v društvenih prostorih ob torkih in petkih na Sta- dionu 1. maj pri Sv. Ivanu. Urniki: od 18.30 do 19.50 in od 20.00 do 21.20. Vabljeni na popolno sprostitev telesa in uma. Info na tel. 340-6887720 (Jan). SKD TABOR - Hatha Yoga. Tečaji yoge v Prosvetnem domu na Opčinah. Vabljeni na spoznavanje starodavne indijske modrosti. Info na tel. 3406887720 (Jan). ODBOR ZA VZDRŽEVANJE SPOMENIKA PADLIM V PREČNIKU - ob priliki 30-letnice odkritja spomenika, ki bo 26. oktobra, išče ob priložnosti razstave stare slike o vasi, dokumente in članke o vaščanih, ki so sodelovali v NOB in o spomeniku. Prosimo, da oddate gradivo do nedelje, 5. oktobra, v Prečniku na št. 1/B. Tel. 040200871. SLOVENŠČINA ZA ODRASLE - ŠC Melanie Klein prireja začetniške in nadaljevalne tečaje. Tečaj traja 20 ur in poteka enkrat tedensko. Minimalno število tečajnikov je pet, maksimalno pa deset. Info in prijave na: www.melanieklein.org, info@mela-nieklein.org, tel. 345-7733569. ZAČETNIŠKI IN NADALJEVALNI TEČAJI slovenščine različnih stopenj -prireja jih DSMO K. Ferluga v Miljah, Ul. Roma 22- 1. nad., ob ponedeljkih in torkih od 6. oktobra dalje. Vodi jih prof. Kristina Ličen. Za info 3475853166 (Zvezda). KRU.T obvešča, da s 7. oktobrom steče skupinska vadba, ki se bo odvijala ob torkih in četrtkih od 9. do 10.00, ob torkih tudi v popoldanskih urah. Informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. KRU.T obvešča, da se začenja vpisovanje za jesenski ciklus skupinske vadbe v termalnem bazenu v Gradežu, ki bo stekel v torek, 7. oktobra. Vse dodatne informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. ACQUAFITNESS - ŠC Melanie Klein obvešča, da se bo skupinska vadba začela v četrtek, 9. oktobra, na Pesku. Za ostale info in prijave na: in-fo@melanieklein.org ali tel. 3457733569. GLASBENA MATICA vabi člane na redni občni zbor v četrtek, 9. oktobra, ob 8. uri v prvem in v petek, 10. oktobra, ob 19. uri v drugem sklicu, na sedežu Glasbene matice v Trstu, Ul. Montorsino 2. »19. KRAŠKI MUZIKFEŠT« - bo v Praprotu pod šotorom v nedeljo, 12. oktobra, ob 16.30. Vabljeni muzikanti in pevci od vsepovsod, otroci in odrasli le tisti, ki so v postavi od dua do številne skupine. Prijave do petka, 10. oktobra, na tel. 380-3584580 ali tajnistvo@skdvigred.org. NAŠ VESTNIK je tudi na spletu. Pridruži se nam! 35.450 obiskov! www.nasvestnik.eu / TRST Nedelja, 28. septembra 2014 9 opčine - Koncert vokalne skupine Bodeča neža Dober glas pritegne dolina - V četrtek Nova zbirka M. Čuka Ko na jeziku kopni sneg Nastop vrhunskega pevskega sestava je v cerkev sv. Jerneja pritegnil številno publiko Na večeru nastop skupine Same babe Pri založbi Mladika se pripravljajo na nov knjižni dosežek v nenehnem prizadevanju za uveljavljanje in promocijo književnosti, ki nastaja na slovenskem jezikovnem območju Furlanije-Julijske krajine. V četrtek, 2. oktobra, ob 18.30 bodo v večnamenskem središču Dolga krona pri Dolini (pod Mačkoljami) predstavili novo knjigo Marija Čuka Ko na jeziku kopni sneg (za opremo je poskrbel grafik Marjan Kravos). Gre za presenetljiv pesniški razpon, ki Čuka potrjuje na vidnem mestu slovenske književnosti, kot ugotavlja v uvodni študiji literarni zgodovinar akademik Boris Paternu. V knjigi je zbrana poezija zadnjega časa, ki odpira nove slogovne in miselne vsebine, izpovedi, dognanja z močnim erotičnim, meditativnim in včasih tudi družbenokritičnim nabojem. Rojstvo knjige je praznik, in zato je založba z avtorjem poskrbela, da bo res praznik. K pobudi je namreč pristopila tudi nova dolinska občinska uprava, ki bo s tem počastila tudi svojega uglednega občana. Med vrhunce večera pa sodi brez dvoma tudi nastop glasbene skupine Same babe, ki bo na enkratnem koncertu predstavila širok razpon svoje ustvarjalnosti. Skupina goji poseben slog, njeni performansi so polni humorja, radoživosti, satire in ironije, besedila se ob avtohtonih skladbah naslanjajo še na verze Janeza Menarta, Ježka, Fritza in drugih. Ansambel Same babe je tudi zmagovalec festivala slovenskega šansona, nazadnje je nastopil v Pragi, v našem prostoru pa se predstavlja prvič, tako da bo šlo za dražestno novost in enkratno doživetje za ušesa in oči vseh starosti. Večer z Marijem Čukom bo zaokrožila tudi pogostitev z okusnim pršutom in vinom iz kleti Rada Koc-jančiča. Obiskovalce pa čaka še nekaj presenečenj in ne nazadnje bo dogodek s tako vrhunsko ponudbo brezplačen. Kot zapisano, se bo krst nove knjige zgodil ob 18.30 v večnamenskem središču Dolga krona pri Dolini. Dobro blago se samo hvali in tudi prodaja, zato koncert vokalne skupine Bodeča neža ni potreboval velike promocije, da je v petek napolnil cerkev sv. Jerneja na Op-činah. Prišli so zborovski navdušenci, prijatelji in člani Sklada Mitja Čuk, ki je priredil dobrodelni večer, tudi publika, ki se običajno ne udeležuje koncertov zborovske glasbe, saj so pogosti uspehi, dosežki in priznanja dekliške skupine z Vrha vzbudili širše zanimanje tudi izven pevskih krogov. Pevke so s programom »Začaran čas« potrdile svoj sloves in so izkoristile tudi dobro kondicijo, ki so jo v zadnjih mesecih in na začetku nove sezone utrdile z intenzivnim delom za snemanje najnovejšega cd-ja Čas in za pripravo osrednjega koncerta ob desetletnici delovanja. S pomočjo cerkvene akustike so glasovi samozavestnih članic skupine na poseben način očarali navzoče z »začaranim« programom, na poseben način v prvem delu, ko je sporočilo nabožnega in duhovnega programa na- šlo primerno sozvočje s prostorom in z ojačeno možnostjo moduliranja dinamičnih in muzikaličnih nians. V drugem delu pa je izbira posvetnega programa poudarila slovensko literaturo v skoraj dvestoletnem stilnem in časovnem razponu. Publika je poslušala zbrano, z veliko pozornostjo do vsake izvedbe in marsikateri aplavz je spontano izbruhnil že preden je posamezna skladba izzvenela. Dolgo ploskanje, ki je na koncu nagradilo skupino, je bilo tudi zgovorno potrdilo o uspehu večera, ki so ga organizatorji namenili nabiranju sredstev za redno delovanje vzgoj-nozaposlitvenega središča. O težavah pri financiranju in izvajanju načrtov v zvezi z družinskimi posvetovalnicami, pošolskim poukom in tečaji za osnovnošolce v trenutku, ko je nujno potrebno tudi prilagajati ponudbo dejanskim zmožnostim družin, je pred koncertom spregovorila podpredsednica Sklada Mitja Čuk Roberta Sulčič. ROP zborovsko petje MePZ Jacobus Gallus živahno v novo sezono Mešani pevski zbor Jacobus Gallus je že v polnih pripravah za novo pevsko sezono. Pevsko jedro sestavlja devet sopranov, trinajst altov, devet tenorjev in devet basov. V novi sezoni se je altovski skupini pridružila ena mlada pevka z Opčin, medtem ko se je znižalo število drugih basov, ki pa bi potrebovali okrepitev. Na koncu prve vaje je predsednica zbora Valentina Sancin, na neformalnem občnem zboru, podala obračun pretekle sezone, ki je pozitiven in so pevci lahko z njim zadoščeni. Nato pa je obrazložila smernice za novo sezono. »Zbor Jacobus Gallus si je vedno zastavljal kot cilj kvaliteto: kvaliteto zborovodje, kvaliteto repertoarja, kvaliteto nastopa, celo kvaliteto dresa/obleke in kvaliteto sestava. Tako bo še naprej. Zato se je odbor, na seji pred začetkom sezone, odločil, da bomo sledili določenim pravilom. Za pevsko izpopolnjevanje bodo tudi letos dobili primerno strokovno pomoč, ki bo pevkam in pevcem v oporo in poduk.« Nato je predsednica predstavila obveznosti, ki čakajo zbor v naslednjih mesecih. Prvič v letošnji sezoni, bo zbor nastopil v nedeljo, 5. oktobra, na odprtju novih prostorov jezuitske tržaške skupnosti v Vili ARA. Vodstvo zbora se je tudi odločilo, da letos ponovno priredi božično revijo, na katero bo povabilo Akademski pevski zbor iz Prevalj na Koroškem; tržaški pevci so bili njihovi gostje preteklega novembra. Na občnem zboru je spregovoril tudi zborovodja Marko Sancin, ki je orisal zamisli okrog letošnjega repertoarja in se priporočal za točnost in zavzeto sodelovanje na vajah. Prva vaja se je seveda končala z živahnim kramljanjem ob kozarcu vina z obveznim nazdravljanjem novim lepim trenutkom naproti. Teh je pri zboru Gallus nič koliko, zato odbor toplo vabi v svoje vrste nove članice in člane, ki bi želeli svoja umetniška hrepenenja uresničiti v vrstah zavzetih pevk in pevcev, a obenem tudi veselih in razposajenih družabnikov. ribiško naselje - Paleontološko najdišče Od včeraj na ogled orjaška lobanja torozavra V paleontološkem najdišču v Ribiškem naselju je od včeraj na ogled orjaška dvometrska lobanja torozavra Felicie, velikega rastlinojedega dinozavra iz obdobja pozne krede, ki so ga odkrili v ZDA (na sliki FOTO DAMJ@N). Lobanjo si bo mogoče ogledati še danes in vse nedelje v oktobru. Koncert za stoletnike V Gledališču Orazio Bobbio v Ul. Ghirlandaio 12 bo danes ob 17. uri dobrodelni koncert tržaških zdravnikov Sto takih dni. Šlo bo že za drugo tovrstno srečanje, ki ga tržaška Zdravniška zbornica v sodelovanju z Občino Trst, gledališčem La Con-trada, Univerze za tretje življenjsko obdobje Danilo Dobrina, podjetjem Jotun-Projects Property, združenjem Confcooperative, zavarovalnico Ni-colini, družbo Televita Spa in združenjem Aiop prireja z namenom zbiranja sredstev, namenjenih izpeljavi t.i. kosila stoletnikov, ki ga prirejata Občina Trst in Podjetje za zdravstvene storitve. V ta namen bodo udeleženci koncerta lahko pustili svoj prostovoljni prispevek (vstop bo drugače prost), koncertni spored, ki ga bo povezovala Daniela Ferletta, pa bodo oblikovali zdravniki in drugi gostje, ki bodo ob tej priložnosti nastopili z glasbenimi in pevskimi točkami. Tako se bodo predstavili Bruno Malisana, Luigi di Tango Illegales, skupina Serenade Ensemble, Marcello Galai, Miha Grmek Sera-žin in Anže Počkar, godalni orkester Seven pod vodstvom Micheleja Stol-fe ter skupina Chigapaurachestag-hiacasa in Antonio Damiani di Ver-gada. Glasba v Devinu Danes ob 11. uri bo v avditoriju Jadranskega zavoda združenega sveta na sporedu tretje srečanje iz cikla Nedelje v Devinu: aperitivi in glasba. Tokrat bo nastopil violončelist Leo Morello. Zadnje srečanje iz cikla bo na programu v nedeljo, 5. oktobra. Srednjeveška duhovna glasba Cerkev sv. Janeza Krstnika v Štivanu bo jutri gostila drugi koncert iz XXVII. izdaje Mednarodne koncertne sezone Note Timave. Ob 21. uri bodo nastopili člani ansambla Oktoechos, enega najboljših italijanskih ansamblov za srednjeveški glasbeni repertoar. Predstavili se bodo s skladbami, ki jih je bilo nekoč slišati v srednjeveških ženskih samostanih. Novo srečanje Dialoghi Europei Cikel srečanj Dialoghi Europei se jutri popoldne vrača v deželno dvorano Tessitori. Ob 17.30 bo predaval Andrea Manzella, predsednik Študijskega centra o parlamentu Univerze Luiss v Rimu, komentator dnevnika La Repubblica in dopisnik francoske revije Pouvoirs. Gost bo med drugim govoril tudi o (ne)zau-panju v skupne evropske inštitucije. Korzo Italia 17 0481-33.300 Vicolo Pulesi 4 0432-50.71.71 www.British-FVG.net 1 0 Nedelja, 28. septembra 2014 SLOVENCI V PRVI SVETOVNI VOJNI (1914-1918) / PREDEN LISTJE ODPADE BOMO DOMA Miro Simčič se nadaljuje Objavo v dnevniku je omogočil avtor Miro Simčič knjigo je izdala založba tkxiV Publishing Ljubljana, Kolarjeva ulica 47 Spletna knjigarna www.buca.si Leto 1915 - Vojna ne prizanaša nikomur Prva številka dnevnika Slovenec je 1915. leta izšla 2. januarja. V njej so prevladovale teme z vzhodne fronte, ki so obravnavale boje z Rusi. Največ je bilo kratkih uradnih poročil, ki so jih časopisi objavljali brez lastnih komentarjev. Ni bilo zaslediti običajnih novoletnih tem, čestitk ali poročil o prazničnem vzdušju. Bralci so izvedeli, da je na ruskem Poljskem padel sin nemškega kanclerja, zraven pa je bilo navodilo, kako pisati najbližjim, ki so se znašli v tujem ujetništvu. Vojna torej ni prizanašala več nikomur. V uredništvo je prišlo tudi pismo slovenskega vojaka iz obleganega Prze-mysla; povedal je, da se »imajo veliko bolje kot tisti tam preko« in da jim naslednje štiri mesece ne bo nič primanjkovalo. »Le pošte nam manjka,« je zapisal mladi fant, »saj poštna letala letijo dokaj neredno.« Žalostna in mračna je morala biti tiste dni podoba Ljubljane. Tržaška Edinost je zapisala, kako so ruski vojaki obleganim avstro-ogrskim vojakom v Przemyslu na sveti večer na vhodna vrata obesili veliko voščilnico v ruščini z lepimi željami. Tudi na zahodni fronti je na božični večer prišlo do kratkega premirja ter do druženja in izmenjave daril med nemškimi in antantnimi vojaki. Nečloveško trpljenje v strelskih jarkih je povsod zbudilo topla človeška čustva, saj so bili tudi na drugi strani bojne črte ljudje, ki so trpeli podobno kot njihovi nasprotniki. Poveljstva na obeh straneh fronte so po tem dogodku iskala krivce za tovrstno nevojaško vedenje in vnašanje defetizma, da bi krivce kaznovala z najbolj drastičnimi ukrepi. Z Dunaja je prišla napoved o prepovedi pustnih zabav. Veseli pa so morali biti starši in sorodniki Jožefa Nograška, ki so ga že mesece objokovali, prepričani, da je padel, Jožef pa se je živ in zdrav oglasil iz ruskega ujetništva. Avstrijske ujetnike so Rusi, kot je poročal Slovenec, prepeljali v Sibirijo, kjer so delali, imeli stanovanje, hrano in so dobivali po trinajst rubljev na mesec. Iz srbskega ujetništva pa so prihajala manj prijetna sporočila, saj je tam vladalo hudo pomanjkanje osnovnih potrebščin, poleg tega je prišlo tudi do množičnega izbruha trebušnega tifusa, ki je odnesel več deset tisoč življenj med civilnim prebivalstvom in med vojaki. Slovenec je objavil pretresljiv članek francoskega vojnega dopisnika, ki je opisoval apokaliptične razmere v Nišu. V gostilnah je vladala taka umazanija, da je bilo komaj mogoče najti košček čistega prta. Na mizah so imeli špiritne gorilnike, s katerimi so si stranke same razkužile jedilni pribor na živem ognju, saj ga niso imele možnosti pomiti. Pred skoraj sleherno hišo v Nišu je visela črna zastava, sporočilo, da v hiši leži mrlič. Umrlih je bilo toliko, da jih niso mogli sproti pokopavati. Tudi lesa za krste ni bilo, tako da so mrli- če odnašali na pokopališče na improviziranih no-silih, zbitih iz nekaj desk in letev, s katerih so bin-gljale roke in noge pokojnikov. »Varčujmo« pa je bil naslov prispevka v Slovencu, ki je izšel 5. januarja. »Ne zmaguje se samo s kanoni in puškami, temveč tudi z živili,« je bralce poučeval anonimni avtor. Paziti je bilo treba zlasti na kruh. Beli kruh je potrata pšenične moke. Na kilogram pšenične moke je avtor priporočal umesiti še 20 dekagramov krompirja. Krompirja pred kuhanjem ne smemo olupiti, saj ga gre tako v nič kar petina. Avtor je opozoril na špekulante, ki samo čakajo, da bodo cene živil zrasle: »Kdor bi hotel danes oderuško na škodo bližnjega bogateti, ni vreden, da živi,« je moraliziral avtor, toda njegovih naukov ni nihče upošteval. Nekaj dni pozneje se je Slovenec spraševal, kako bomo preživeli do prihodnje žetve, in bralcem dal nekaj nasvetov. Pomanjkanje že trka na vrata, vojna pa se je komaj pošteno začela. V prihodnje se bo delež krušne moke zmanjšal, delež dodatkov in nadomestkov pa povečal. Javni mlini morajo moko mešati po predpisih. Bele ne smejo prodajati, proizvodnja peciva se bo zmanjšala na minimum. Omejili bodo tudi prodajo pivskega ječmena. Avtor se je pritoževal, da ima Ogrska dovolj žita, vendar to na Kranjsko kljub visokim cenam ni prihajalo. Z žitnimi problemi pa se ni ukvarjala samo Avstro-Ogrska. Nemčija je konec januarja 1915 ustanovila žitni državni monopol. Zaplenili so vse žito, rž in moko. S 1. februarjem 1915 je nemška vlada postala edini lastnik žita v državi, vsako trgovanje z njim je bilo strogo prepovedano. Država je organizirala tudi distribucijo moke. Slovenec je ta ukrep pohvalil in podobno rešitev pričakoval tudi v donavski monarhiji. Madžarom, ki so imeli velike žitne presežke, pa bi seveda bolj ustrezale »liberalne«, tržne metode. Lakota trka na vrata Na Kranjskem kljub visokim cenam v trgovinah ni bilo moke, in ni čudno, da je Slovenec zagovarjal drakonske ukrepe, ki bi ljudem zagotovili minimalno dnevno oskrbo. V naslednjih dneh in mesecih je bilo o tej temi precej govora, saj so oblasti tudi v Avstriji razmišljale o »vojno žitni družbi«, ki bi odkupovala in distribuirala osnovne življenjske potrebščine, podobno kot so to že počeli v Nemčiji. Avstrija je v času miru letno porabila 55 milijonov metrskih stotov žita, od tega jih je 15 milijonov kupila na Ogrskem, saj njena proizvodnja ni dohajala potreb dežele. Slovenec je opozarjal, da se je v zadnjem času dobava žita z Ogrskega občutno zmanjšala. Ponujali so le nekaj turšči-ce (koruze), tako da se je časnik spraševal, kje je bilo drugo žito. Toda Madžari le niso bili krivi za vse: kranjski trgovci z žitom so ga bili prisiljeni drago kupovati na Ogrskem, doma pa so ga smeli prodajati po najvišjih določenih cenah, ki so bile seveda nižje od nakupnih. Četudi so imeli denar, le niso bili tako nori, da bi trgovali v svojo škodo. Zgoraj: srbski vojaki rešujejo ranjene tovariše preko zasilnega mostu čez reko Moravo; desno: srbski ujetniki v rokah vojakov dvojne monarhije -vojaki zadnjega vpoklica niso imeli uniform, temveč so se vojskovali v lastnih oblačilih Že konec februarja je uradni list objavil cesarsko odredbo o prometu z žitom in moko. Zahtevala je takojšen popis vseh zalog in njihovo zaplembo. Posestniki zalog so lahko na mesec zadržali po sedem kilogramov moke ali devet kilogramov žita na osebo v gospodinjstvu, na enega konja so lahko porabili tri kilograme žita na dan. Vsaka poraba nad določeno količino je bila protizakonita. V Berlinu je bilo konec februarja kruh mogoče kupiti samo s krušnimi znamkami, tudi gostje v hotelih do njega niso mogli drugače. Edina država, iz katere bi lahko potegnili dragocenih 5—8 milijonov stotov, je bila Romunija. Avstrijci so bili za to, da bi odpravili carino na uvoz žita, Madžari pa so bili proti. Nemci so bili hitrejši in so pokupili romunsko žito. Madžarom moke ni primanjkovalo. Vsak prebivalec Ogrske je lahko porabil šestnajst kilogramov moke mesečno, na vsako svinjo so lahko mesečno porabili sto kilogramov žita, v Avstriji pa uporaba žita v ta namen ni bila dovoljena. V Cislajtaniji je bilo na vsakega prebivalca dovoljenih dvesto gramov mlevskih izdelkov, kmetje pa so lahko zadržali tristo gramov dnevno na osebo. To je pomenilo, da so v severozahodnem delu cesarstva lahko ljudje dobili le šest kilogramov mlev-skih izdelkov na mesec. Avstrijski del dvojne monarhije, sicer bolj razvit in industrijski, je vedno bolj postajal talec revnejšega madžarskega kmetijskega dela cesarstva in Madžari so prednost v preskrbi vedno bolj izkoriščali tudi v politične namene. Časopisi so bralcem svetovali, kako naj krompir obvarujejo pred gnilobo, in sicer tako, da ga posipajo z žvepleno moko, ki krompir ohrani zdrav. Težave so bile tudi s sladkorjem. Nekoč so nas poučevali, je pisal Slovenec, naj drago svinjsko mast raje zamenjamo s sladkorjem in tako zabelimo hrano. V Švici je bilo mogoče za eno krono kupiti tri kilograme avstrijskega sladkorja, v Avstriji pa je bil domači sladkor nekajkrat dražji. Slovenec se je razburjal, da bo imel sladkorni kartel v Avstriji v vojnem času letno 25 milijonov kron dobička, in zahteval odločno znižanje cen sladkorja. Kmalu so ustanovili »sladkorno centralo«, ki je skrbela za nadzor nad ceno in distribucijo sladkorja. S prodajo svinjske masti se je dalo leta 1915 lepo obogateti. Konec leta je uradno določena cena svinjske ma- sti znašala 721 kron za sto kilogramov, za sto kilogramov surove slanine pa je bilo treba plačati 639 kron. Torej kar 7200 izvodov časopisa Slovenec za sto kilogramov svinjske zabele! Toda tudi kmetovalcem se ni pisalo dobro: ni bilo več državnih spodbud, ki bi podpirale razvoj novih kmetijskih dejavnosti, modro galico je država zaplenila za potrebe vojne industrije, Italija je prepovedala izvoz žveplene moke, nujno potrebne za oborožitveno industrijo, Nemčija pa izvoz umetnih gnojil. Če upoštevamo še odsotnost moških pri običajnih kmečkih opravilih in to, da je večina vseh delovnih bremen prešla na ženske in otroke, je mračna podoba življenja na vasi med vojno popolna. Sredi julija je Slovenec že opozarjal na prihajajočo zimo. Kurilno olje se je v zadnjem letu podražilo za petkrat, bencina ni bilo mogoče dobiti nikjer. Tudi časopisom ni šlo dobro, čeprav so bralci v vojnem času nestrpno pričakovali vsakodnevne novice z bojišč. V Nemčiji je v kratkem času po začetku vojne ugasnilo čez tisoč časopisov, Slovenec pa je z velikimi težavami prihajal do rotacijskega papirja, saj je železnica dala prednost vojaškim transportom. Tudi tiskarska barva, firnež in drugi repromateriali za proizvodnjo časopisov so postali enkrat dražji kot pred začetkom vojne. Papirnice in drugi proizvajalci repromaterialov so časopisne hiše odirali do gole kože, cene časnika pa so ostale enake kot pred vojno, je tarnal Slovenec. V letu 1915 je dvojna monarhija dvakrat razpisala vojno posojilo (do konca vojne je razpisala kar osem tovrstnih posojil). Ljudje so jih lahko vpisovali v poštnih hranilnicah, bankah in drugih finančnih zavodih. Posojilodajalcem je država zagotavljala poštene obresti, celo ugodnejše kot drugod. Vrednostni papirji vojnega posojila so imeli enako vrednost kot gotovina, saj je bilo zanje mogoče dobiti 75-odstotni predujem pod zelo ugodnimi pogoji. Odmevi na ta posojila so bili zelo različni: med kmečkimi ljudmi celo boljši kot v mestih, saj je škof v svojih poslanicah vernike spodbujal, naj vpisujejo vojna posojila, da bo vojne čim prej konec. Tudi časopisi so jih odkrito podpirali: državljani naj bi z odločitvijo zanje kazali svoj hvalevredni patriotski duh. / KULTURA Nedelja, 28. septembra 2014 1 1 glasbeni festival - Na raznih prizoriščih na Goriškem Renesančni zvoki na Dnevih stare glasbe Kulturni dom Nova Gorica v septembru že tradicionalno prireja Dneve stare glasbe. Prireditev nastaja v sodelovanju z italijanskim festivalom Musica Cortese (Dvorna glasba), društvom Dramsam Centro Giuliano di Musica Antica iz Gorice in festivalom Dvigrad s Hrvaške. Ustvarjalnost, svežina in pristnost so zaznamovale četrto edicijo festivala, je zapisal umetniški vodja, mladi lutnjist, Bor Zuljan. Poskušali so presegati meje stare glasbe in ga zasnovali kot dialog s staro in z novo glasbo, pri tem so se posvetili najintimnejšemu sestavu - duu. Festival je v štirih dneh s petimi koncertnimi prizorišči povezal Goriško s Krasom in Italijo. Koncerti so potekali v Kulturnem domu Nova Gorica, na Gradu Kromberk, v cerkvi svetega Andreja na Gorjanskem, cerkvi svetega Tilna v Svetem in na Goriškem gradu v Italiji. Vsak koncert je bil poseben. Bil je stara ljudska glasba iz področja Balkana, angleška glasba 16. stoletja z dvora Henrika VIII, elizabetinska glasba 17. stoletja, glasba renesančne Italije, vse do današnjega časa. Srbski duo Teofilovic s pevcema Ratkom in Radišo se posveča obujanju pretekle več kot dvesto let stare balkanske glasbe. Glasbo zbirata iz kolektivnega spomina oziroma dopolnjujeta pozabljene in nepopolne ljudske pesmi. Sad tega dela sta pred 20-imi leti posnela za Radio Beograd posnela in izdala album Čuvarji sanj, ki sta ga predstavila goriškemu poslušalstvu. Njun nastop prežema mistika. Skladbam vdahneta paleto čustvenih nians, ki popeljejo misli v oddaljene čase: na prostrane balkanske planote, kjer so pastirji in pastirice, v obmorske kraje, kjer so ribiči v čistini morja ribarili, nad njimi pa so nebo preleta-le lastovice. Na Gradu Kromberk je nastopil španski duo Tasto solo, ki ga sestavljata Guillermo Perez (orgelski portativ ali or-ganetto, clavisimbalum s plektrumi) in David Catalunya (clavisimbalum s kladivci). Nenavadno glasbilo organetto po zvoku spominja na orgle, ki je v 16. stoletju pogreznilo v pozabo. Odločila sta se, da raziščeta zgodovinske meje teh dveh glasbil. Izbrala sta angleški repertoar iz časa Henrika VIII (16. stoletje), ker predstavlja mejnik za njuna glasbila. Skladbe sta povezala v štiri zaokrožene sklope in pri oblikovanju upoštevala estetski izraz, slog in zgodovinsko ozadje. Pripoved, ki sta jo razgrnila poslušalcem, je odprla veliko zanimivega tako v dojemanju zvočnega sveta kot tudi v glasbeno umetniškem smislu. V cerkvi na Gorjanskem je zazve-nela italijanska renesančna glasba Ga-briella Pulitija in Claudia Merula. Nastopil je hrvaški duo: sopranistka Martina Klaric in organist Mario Penzar. Puliti in Merulo sta prihajala iz Toskane. Oba sta del življenja preživela na slovenskih in hrvaških tleh. S svojim delovanjem pa sta glasbeno zaznamovala ta prostor, še posebej Istro. Mlada sopranistka Martina Klaric je zaposlena v zagrebški Ope- goriška mohorjeva družba - Jutri predstavitev Nova pesniška zbirka, Janez Povše - Pesmi ob poti Pesniška zbirka Janeza Povšeta Pesmi ob poti je avtorjev pesniški prvenec in obenem tudi celoten njegov življenjski pesniški opus, saj so v njej zbrane pesmi, ki segajo od mladostnega in študentskega obdobja vse do zrele življenjske izkušnje in refleksije zadnjih let. Prav to široko časovno obdobje narekuje tudi ureditev pesmi po časovnih sklopih oz. desetletjih, od prvega 1960-1969 vse do današnjega desetletja. Janez Povše (1941) se je po študiju na ljubljanski AGRFTV usmeril v gledališko in dramsko umetnost. Najprej se je posvetil režiserskemu delu, pozneje pa dramskemu ustvarjanju in napisal številna odrska in radijska dramska besedila, za katera je prejel tudi pomembna priznanja (nagrada Prešernovega sklada, Ka-juhova nagrada in druge). Vsa ta leta se je posvečal tudi publicističnemu ustvarjanju v Sloveniji in zamejstvu in je vsestransko angažiran na družbeno kulturnem področju. Sredi tako razvejane kulturne de- Jan 7. PcrvV Fesmt Ofi POTI javnosti pa se je avtor zaustavil tudi v svetu pesniške izpovedi, v katerem, kot pravi Majda Cibic v uvodnih besedah, je »našel enkratno možnost trenutne refleksije v danem življenjskem okolju, času in prostoru. Od tod tudi naslov Pesmi ob poti: gre namreč za življenjsko pot, na kateri avtor zaustavi svoj korak in 'stopi(m) po prstih v notranjost// in tipa(m) po temi, // ker so svetlobo ugrabili.'« V tem opusu gre predvsem za prepletanje osebnih vtisov, ki jih Janez Po-vše z veliko tankočutnostjo vnaša v svojo izpoved. Kljub življenjskim pretresom so te izpovedi usmerjene v nenehno iskanje človeškega etosa in težijo k različnim smerem, od impresionizma do ekspresionizma ter do avantgardističnih ali celo ludističnih besedil, kar avtor posreduje tako v tematski kot kot tudi oblikovni raznolikosti. Njegove pesmi ob poti nastajajo prav iz te življenjske divergentnosti: lahko so le krajše trenutne meditacije ali pa daljši problemsko bolj izpostavljeni zapisi, ki mejijo že na epsko ubeseditev in pričajo o širokem spektrumu pesnikove razgledanosti in univerzalne širine. Predstavitev bo jutri ob 18. uri v galeriji Ars nad Katoliško knjigarno, Travnik 25 - Gorica. Ob prisotnosti avtorja bo zbirko predstavila prof. Majda Cibic. ri. Organist Mario Penzar je umetniški vodja festivala Dvigrad in organist Koncertne dvorane Vatroslava Lisinskega. O programu je povedal: »Ta prostor dojemam kot en most z enotno kulturno entiteto, kjer se prepletajo vplivi Italije, Slovenije, Hrvaške. Področje Istre, celoten zahodni del Hrvaške in zahodni del Slovenije do Trsta je kot by-pass. Obvoznica, ki jo kultura v preteklosti ni obšla, ampak, po kateri je pritekala. Skladatelj Puliti se je rodil v Monte Pulcianu v Toska-ni, živel in deloval v Kopru ter kasneje v hrvaškem delu Istre. Primer je paradigma tistega, kar je na tem geopolitičnem stičišču vedno prisotno. Prav iz tega razloga sva izbrala glasbo Merula, ki je bil eden najbolj iskanih in največkrat izvajanih skladateljev. Ko je Merulo zasedel mesto osrednjega organista v cerkvi svetega Marka v Benetkah, je postal močna avtoriteta na področju cerkvene glasbene. Pozicija mu je omogočala, da so se njegove maše izvajale tako na širšem slovenskem kot tudi hrvaškem področju. Okrog leta 1620 je večina vernikov na področju Italije, Slovenije in Hrvaške imela priložnosti poslušati Merulove maše.« V Svetem je most med staro in sodobno glasbo s skladbo 10 pieces predstavil duo Milko Lazar (čembalo) - Vasilij Melj-nikov (violina). Milka Lazarja zvočni svet čembala od nekdaj privlači. Kaj je to avtentična izvedba na čembalo in kako napisati glasbo, ki bi odsevala na izviren način značilne zvočne odtenke tega starega glasbila, je poskušal ugotoviti s skladbo 10 pieces. V deset-stavčni suiti iz leta 2011 se izmenjujeta plesni značaj z am-bientalnim razpoloženjem, zaznaven je minimalizem, čembalo in violina pa se enakovredno prepletata. Poleg kopije historičnega čembala, je za izvedbo tega dela potreben še baročni lok, da se zvočnost violine približa zvočnosti čembala. Odlična glasbenika sta prikazala posebno glasbeno doživetje. Skladbo, ki iz- žareva svojevrsten fluid intimnosti s sodobno artikulacijo in ritmom, opredeljuje zvočnost nekega drugega časa. Zaključek Festivala Dnevi stare glasbe je potekal na Goriškem gradu. Tam sta s prefinjeno glasbo Johna Dowlanda nastopila lutnjist Bor Zuljan in sopranistka Marjeta Cerar, z živahno plesno glasbo angleškega podeželja 17. stoletja pa se je predstavil Ensemble Dramsam iz Gorice. Koncert je prikazal dva aspekta istega kulturnega sveta. Na eni strani smo s poglobljeno Dowlandovo glasbo vstopili v pono-tranjen čustveni svet, kjer je prevladoval in-telekt, po drugi pa smo s plesi iz knjige Johna Playforda so se posvetili druženju in gibu. S tem koncertom se je zaključil tudi festival Musica Cortese, ki je od julija bogatil številne italijanske trge, cerkva, palače in dvorane s staro, srednjeveško glasbo. Paolo Cecere, ki je član Ensemble Dramsam, je tudi umetniški vodja Musica Cortese. V letošnjem letu so imeli pri organizaciji veliko težav, zaradi finančnega stanja, v katerem je Italija. Kljub temu so pripravili dovršen festival. Kar pa jih najbolj razveseljuje, je številčno poslušalstvo, ki se vedno v velikem številu udeležuje koncertov. O sprejemljivosti stare glasbe med sodobnim poslušalstvom pravi: »Z glasbo je tako kot z literaturo ali s poezijo. Literatura ni cenjena in se ji ne priznava umetniško vrednost samo v času, v katerem je nastala. Če pomislimo na Shakespeareja, Danteja ali Petrarco, danes vam ne bo nihče rekel, da literatura Petrarce nima vrednosti. Isto je z glasbo. Komunikacija je univerzalna, spremenijo se oblike in druga ogrodja, ampak sporočilo je vedno isto. Dotakne se nas danes tako kot se je v preteklosti.« Stara ali nova - glasba ostaja doživetje sedanjega trenutka, je zapisal Bor Zuljan, in to je tisto, kar je vnovič na najlepši način dokazal festival Dnevi stare glasbe. Metka Sulic 12 Nedelja, 28. septembra 2014 ISLAMSKA DRŽAVA / a dogajanje na Bližnjem vzhodu gledamo včasih pod vtisom čustvenih odzivov na surove posnetke o obgla-vljenju novinarjev, na podlagi lastnih ideoloških prepričanj ter izjav domačih politikov, ki to temo praviloma (ne vsi seveda) slabo poznajo in jo bolj kot drugo izkoriščajo v notranjepolitični debati. Na eni strani imamo »sumljive« Arabce, teroriste, barbare ali celo pošasti, na drugi ameriške imperialiste, ki imajo v rokah vse niti. Toda Bližnji vzhod, Srednja Azija in Magreb so izredno zapleteni in nam težko razumljivi svetovi, o katerih si ni mogoče ustvariti mnenja s TV poročili, z listanjem časopisov ali še huje z nezanesljivimi informacijami s face-booka, kajti celovite slike včasih nimajo pred sabo niti dopisniki iz arabskih držav. To je velik gordijski vozel strateških odnosov med mnogoterimi državami, ki so se nazadnje skoraj vse strinjale, da se zagovornike Islamske države ali kalifata splača premagati. Pobudo so s svojimi bombniki prevzele ZDA in nekatere evropske države mimo Varnostnega sveta ZN in ruskega veta - Moskva bi hotela, da Američani uradno zaprosijo za pomoč si-rijskega predsednika Bašarja Al Asada, ruskega zaveznika. V čudni in zelo začasni koaliciji (v kateri se je nevede znašla tudi Slovenija) sedijo v prvi, drugi in zadnji vrsti stari sovražniki, ki se gledajo postrani in si sploh ne zaupajo. Po drugi strani skriva izraz »muslimanski fundamentalisti« ali »skrajneži« skupek med seboj pogosto sprtih skupin. Na srečo danes ni nekega Aleksandra Velikega, ki bi presekal vozel, poenostavil sliko in zavladal svetu. Suniti, šiiti in površne meje Trenutno ima Islamska država (IS, ISIS, ISIL ali kakorkoli naj jo imenujemo) pred sabo pisano druščino nasprotnikov. Savdska Arabija in druge zalivske države, kot je Katar, naj bi ji torej obrnile hrbet, potem ko je bilo jasno, da so dalj časa finančno podpirale sunitske bojevnike v boju proti šiitskim režimom. Dinastija Asad iz alavitske manjšine, ki predstavlja dobro desetino sirskega prebivalstva, v Damasku že desetletja vlada s trdo roko in bo tudi najverjetnejša zmagovalka državljanske vojne. Proti temu režimu se bori več skupin, Islamska država (IS) pa je dejavna ravno na meji med Sirijo in Irakom - državo, v kateri so po zaslugi Busheve druge zalivske vojne zavladali šiiti in tako dopolnili šiitsko verigo od Irana do libanonske »božje stranke« Hezbolah. Bush je s tem naredil veliko uslugo zapriseženemu sovražniku Iranu, saj so šiiti, ki jih je Sa-dam Husein dotlej vseskozi zatiral, v Iraku prevzeli oblast (v sodelovanju s Kur-di, prav tako Huseinovimi žrtvami). Dolgo let vladajočo panarabsko, vendar sunitsko stranko Baath so uničili (»stopila se je kot Alka-Seltzer,« je v pogovoru za naš dnevnik dejal sociolog Kaled F. Alam), multinacionalni IS pa se je pridružilo veliko sunitskih domačinov, ki jih je donedavni premier Nuri al Maliki pustil pred vrati vladnih palač. Nazadnje je bil Malikija odstavljen. Ennio Di Nolfo, častni profesor mednarodnih odnosov univerze v Firencah, pravi, da je srž problema - ob geo-strateških interesih vseh vpletenih držav, vključno seveda z ZDA in njihovo zunanjo politiko zadnjih 50 let - prav »fitna«, večni konflikt med suniti in šiiti, ki se je začel s sporom za nasledstvo preroka Mohameda. V 21. stoletju lahko ta spor traja še desetletja, pravi, razen če glavna akterja Savdska Arabija in Iran ne sedeta za mizo in se začneta pogovarjati. Sirijo in Irak so ustvarili evropski diplomati, ki so pred 98 leti pospešili razpad Osmanskega cesarstva in začrtali nove meje, ne da bi upoštevali tamkajšnji mozaik etničnih in verskih skupnosti ter ne glede na to, da so nacionalne države za muslimansko tradicijo tuj pojem. Najbolj skrajni sunitski borci si zdaj prizadevajo obuditi skupnost muslimanov z anahro-nističnim kalifatom, njihov cilj naj bi bil Istanbul. Imamo pa tudi številne druge džihadiste s podobnimi namerami, kot je recimo uzbekistansko gibanje, ki hoče ustanoviti kalifat v Samarkandu. OKOLI BOJA PROTI KALIFATU KAR SE DA ZAPLETENA SLIKA Gordijski vozel odnosov na vročem Bližnjem vzhodu Aljoša Fonda Vojakinje ženskega bataljona kurdske milice pešmerga med urjenjem v iraškem Kurdistanu (v bataljonu je 550 bojevnic); tank sirijske vojske v osvojenem mestu Adra al Omalija pri Damasku; ameriški lovci F-18E super hornet letijo nad severnim Irakom ansa Koalicija nezaupanja Dober del komentatorjev se strinja, da je ameriška zunanja politika pod predsedstvom Baracka Obame šibka in brez učinkovite strategije. ZDA nimajo položaja pod nadzorom. Ameriška vloga pa je ključna v savdsko-iranskem sporu. Z novim iranskim predsednikom Hasanom Rohanijem se je napetost med Washing-tonom in Teheranom nekoliko omilila, kar je zmotilo dva velika sovražnika Irana: Izrael in Savdsko Arabijo. Izraelski veleposlanik v Italiji je pred dnevi spomnil, da je kratkoročni skupni izziv premagati kruto in nazadnjaško IS. Slednja pa se s palestinskim vprašanjem trenutno ne ukvarja in izraelsko vlado bolj skrbi, kaj bo potem - največja grožnja je zanjo iransko jedrsko orožje. Izrael sicer ne priznava, da sam že razpolaga s takim orožjem (menda z neprimerno večjim arzenalom), tako da je grožnja v resnici obojestranska. Saudova kraljevina že od Homeini-jeve revolucije v Iranu leta 1979 podpira vahabitske džihadiste, kakršne najdemo tudi v Bosni, pa Muslimansko bratovščino in druge sunitske skupine. To je skoraj gotovo počela tudi s salafisti in IS, pred kratkim pa naj bi spremenila politiko. Največji svetovni naftni izvoznici je menda postalo jasno, da skrajneži ne ogrožajo samo šiitov in verskih manjšin, ampak tudi in še predvsem vse arabske institucije. Svojo črno zastavo bi z največjim veseljem za-pičili v svetih mestih Meki in Medini. ZDA, evropske in zalivske države so se večkrat igrale z ognjem in se tudi opekle. Na to je ta teden na Generalni skupščini ZN opozoril iranski predsednik Ro-hani, ko je o Siriji dejal: »Izkušnja z Al Kai-do, talibani in sodobnimi ekstremistični-mi skupinami je pokazala, da ne moremo ustvariti teh organizacij proti neki državi, ne da bi nas porast ekstremizma nato prizadel. Napake se neverjetno ponavljajo.« Turška dilema in Kurdi V dilemi je tudi Turčija, ki razpolaga z drugo največjo vojsko v zvezi Nato. Turška opozicija obtožuje premierja Er- dogana, da kljub preteči nevarnosti in ameriškim pozivom podpira (ali je podpirala) bojevnike kalifata. Ni znano, ali je to res, Turčija vsekakor ni zelo odločna; njen problem so Kurdi. Mediji redno poročajo o bojih med iraškimi Kurdi in kalifatom, spletna stran Retekurdistan pa opozarja, da italijanski mediji mečejo vse pripadnike kurdskega naroda v isti koš. Tuji tisk je obširneje poročal o sirijskih Kurdih, ki so sredi državljanske vojne na severu države oklicali avtonomno demokratično pokrajino Rojava. Slednja se bori proti Asadu, ne sodi v strateške sheme Zahoda in je trn v turški peti. Ti Kurdi so namreč tesno povezani s Kurdsko delavsko stranko (PKK), ki je v Turčiji prepovedana in je še vedno na ameriškem in evropskem seznamu terorističnih organizacij. Njen voditelj Abdulah Ocalan je še vedno v zaporu, lani pa se je v Turčiji začel mirovni proces, ko je Ocalan razglasil prekinitev ognja. V Rojavi so se Kurdi ostro upirali fundamentalistom, v iraškem Kurdista-nu pa je prišlo do nenavadne situacije. Tamkajšnji Kurdi so zavezniki ZDA, saj jim je strmoglavljenje Sadama Huseina omogočilo ustanoviti avtonomno pokrajino Kurdistan. Pred napadi IS in ob razsulu iraške vojske so se kurdistanske milice (pešmerge, kar v kurdskem jeziku pomeni »do smrti«) znašle v stiski, ko so morale same braniti več kot tisoč kilometrov dolgo fronto ter obenem rešiti jazide in druge skupnosti, katerim je grozil genocid. O tem, koliko so na reševanje jazidov prispevale ameriške bombe, so mnenja deljena, tuji mediji so vsekakor poročali o intervenciji izurjenih bojevnikov PKK, ki so prevzeli pobudo, zavzeli nekaj mest in navdušili svoje rojake iz Iraka, pa čeprav se ti dve skupini med sabo ne ljubita. V Italiji je o PKK kot pomembnem dejavniku v boju proti skrajnežem malo pisalo: morda ker se mediji manj posvečajo svetovnemu dogajanju. Med politiki pa je tudi nekaj slabe vesti, saj vemo, da je DAlemova vlada leta 1999 izgnala Ocalana, potem ko jo je zaprosil za azil (sodstvo je njegovo prošnjo nekaj mesecev pozneje sprejelo, a je bilo prepozno), turške službe pa so ga takoj prijele v Keniji. V Turčiji so ga obsodili na smrtno kazen, ki se je spremenila v zaporno. Zdaj izza rešetk poziva k boju proti kalifatu. Bojevniki s črno zastavo Džihadisti IS, ki jih marsikateri politik opisuje kot nekakšne pošasti iz onostranstva, res neusmiljeno pobijajo civiliste, ampak sploh niso nepremagljivi in so na bojnem polju že večkrat potegnili krajšo. Vprašati pa bi se morali, zakaj pritegnejo pod svojo črno zastavo toliko prostovoljcev iz muslimanskih, evropskih in drugih držav. Nek italijanski profesor je v radijski oddaji razlagal, da je sodelovanje z njimi mnogo bolj enostavno kot z Al Kai-do. Ta je bila strogo varovana tajna mreža terorističnih organizacij, sile kalifata pa so, nasprotno, mednarodna vojska, ki osvaja ozemlja in potrebuje čim večje število fanatikov, zato je mnogo bolj dostopna. Boj za nek ideal, pa čeprav vprašljiv, je lahko vabljiv tudi za mlade Evropejce, nekako v slogu mednarodnih brigad v španski državljanski vojni, je še razložil profesor. Ameriški izvedenec za islam John L. Esposito v svoji knjigi Sveta vojna? med drugim opisuje prve oblike radikalnega džihada s terorističnimi značilnostmi. V prvih letih šiitsko-sunitskega spora je ši-itsko strujo zapustila skupinica karigitov (»tisti, ki so odšli«), ki je na osnovi zelo surove interpretacije korana nameravala spreobrniti ali pa uničiti nevernike ter odpadnike »čistega« islama. Ubili so tudi Mohamedovega bratranca Alija, prvega ši-itskega imama. Kdo je pravi sovražnik? Glavni sovražniki novodobnega ka-lifata so bližnjevzhodne države (v glavnem so to diktature), saj njihov obstoj ni uskladljiv z nadnacionalno skupnostjo vseh muslimanov. Zahod je pri tem sovražnik, v kolikor te države podpira. Dolgoletni nizozemski dopisnik z Bližnjega vzhoda Joris Luyendijk je v knjigi Je res ali ste videli na televiziji? ugotavljal, da so ugledne osebnosti označile 11. september 2001 kot »frontalni napad na zahodno civilizacijo«. On se ne strinja: »A kdor si po-bliže ogleda bin Ladnovo zgodbo, ugotovi, da je njegov program pravzprav usmerjen k samoobrambi. (...) Po pojmovanju Al Kajde je muslimanski svet v državljanski vojni, Amerika v tej vojni podpira nasprotnika. Toda Al Kajda noče zavladati New Yorku ali Londonu. Njen cilj je Me-ka.« Zgodovinar Chalmers Johnson je napisal, da samomorilski napadalci 11. septembra niso napadli Amerike, temveč ameriško zunanjo politiko. Esposito je leta 2002 pisal, da so bin Laden in drugi »preusmerili islam v posvetne namene« ter da izkoriščajo vero za svoj osebni dži-had proti Zahodu in muslimanskim vladam. Tak je bil Seiduna v Alamutu Vla-dimirja Bartola. Esposito je tudi opozoril, da vsiljevanje zahodnega modela družbe krepi protiamerikanizem tudi med zmernejšimi Arabci. Italijanska Severna liga danes rohni, da se med migranti, ki plujejo (in umirajo) med Libijo in Sicilijo, skrivajo teroristi - kot da si slednji ne bi mogli privoščiti udobnejšega potovanja. Odmevno teorijo o načrtnem muslimanskem osvajanju šibke in pretirano strpne Evrope je dobra dva tedna po napadih na World Trade Center predstavila ugledna novinarka, zdaj pokojna Oriana Fallaci, ki je za članek ter knjigo Bes in ponos o »narobe križarski vojni« prejela pohvale in kritike. Na straneh istega časopisa Corriere del-la sera ji je odgovoril drug novinarski velikan (tudi njega ni več) Tiziano Terzani. V članku z naslovom Sultan in sv. Frančišek jo je opozoril, da z nasiljem ne bomo nikoli premagali nasilja ter da moramo najprej razumeti, kaj žene samomorilske atentatorje, da se razstrelijo (diktature, državni udari na pobudo ZDA, beda), ne da bi jih opravičevali. On se je pogovarjal s teroristi v Palestini, na Šri Lan-ki in drugod: »Tebe, Oriana, kamikazi ne zanimajo, mene pa zelo.« Razumeti moramo njihovo stisko, ker z načelom »zob za zob« ne bomo dosegli miru, je bilo Ter-zanijevo sporočilo. / MANJŠINE Nedelja, 28. septembra 2014 V Generalni skupščini Združenih narodov prva konferenca o domorodnih ljudstvih »Nobena noč ni tako dolga, da se ne bi naposled zdanilo« 13 V ponedeljek, 22. in v torek, 23. septembra je v palači Združenih narodov v New Yorku potekala prva svetovna konferenca domorodnih ljudstev. Priprave na to konferenco so bile dolgotrajne, saj je odločitev o organizaciji padla že 21. decembra leta 2010, ko je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela sklep o organizaciji plenarnega zasedanja generalne skupščine z naslovom Svetovna konferenca o domorodnih ljudstvih z namenom, da bi govorili o perspektivah in dobrih praksah uresničevanja pravic do-morodnih ljudstev, kot izhajajo iz resolucije ZN, ki so jo pred časom sprejeli. Na osnovi tega sklepa je, po skoraj dveh letih diplomatskih posvetovanj, 17. septembra 2012 Generalna skupščina sprejela sklepe v zvezi z organizacijo te konference. Dogovorili so se, da bo konferenca potekala na dveh plenarnih zasedanjih, otvoritvenem in zaključnem ter s tremi okroglimi mizami in eno odprto razpravo. Dogovorili so se tudi, da bosta vsa zasedanja vodila dva predsedujoča, en predstavnik države članice in en predstavnik or- ganizacij domorodnih ljudstev. Na zasedanje so bile namreč povabljene organizacije in institucije domorodnih ljudstev, katerih cilji so skladni z listino Združenih narodov. Predstavniki teh organizacij so se prvič sestali že junija letos na neformalnem posvetu, katerega so se poleg predstavnikov Združenih narodov udeležili tudi predstavniki akademskega sveta, nevlad- nih organizacij, ki si prizadevajo za uveljavljanje človekovih pravic in člani parlamentov. Ta posvet je bil namenjen predvsem pripravam na konferenco, vključno z besedilom sklepnega dokumenta, ki so ga na konferenci formalno sprejeli. Glavno besedo na konferenci so imeli predstavniki domorodnih ljudstev. Uvodno zasedanje se je namreč začelo s tremi poročili predstavnikov organizacij domo-rodnih ljudstev, medtem ko so predstavniki držav govorili na okroglih mizah. Sicer pa so bile tudi države vabljene, naj v svoje delegacije vključijo predstavnike domorodnih ljudstev, ne glede na dejstvo, da so bile njihove nevladne organizacije neposredno vabljene na zasedanje. Posebno pozornost so namenili šibkejšim skupinam domorodnih ljudstev: ženskam, mladim in starejšim. Konferenco so si od vsega začetka zamislili kot prehodno dejanje v procesu priznavanja pravic domorodnih ljudstev. Tudi sprejeti dokumenti ne vsebujejo samo načel, ampak posegajo v praktične aspekte uveljavljanja teh pravic, kar je novost, pa ne samo za Združene narode. Uvodno poročilo ob začetki konference je imela predsednica Parlamenta Sa-mijev na Norveškem Aili Keskitalo; Samiji so edino veliko domorodno ljudstvo v Evropi, živijo pa v štirih državah: Norveški, Švedski, Finski in Rusiji. V treh skandinavskih državah je njihov status dokaj urejen, kar pa ne velja za Rusijo, kar je prišlo tudi tokrat do izraza, saj je Rusija nekaterim svojim delegatom onemogočila pravočasen prihod na konferenco. Aili Keskitalo je svoj nagovor začela s spominom na prednike, na preminule aktiviste, kulturne delavce, učitelje in druge, ko so v desetletjih s svojim delom pripomogli k ohranitvi jezikov in kultur domorodnih ljudstev, pa tudi njihovih družbenih tradicij in gospodarskih dejavnosti. »Domorodna ljudstva so bila mar-ginalizirana in ignorirana, ampak nismo izgubili poguma in smo desetletja nadaljevali z bojem,« je dejala in opozorila, da se je svetovna organizacija s tem vprašanjem prvič soočila leta 2007, ko je spreje- Na slikah: pod naslovom palača Združenih narodov v New Yorku; levo Aili Keskitalo, spodaj Valentina Sovkina. la resolucijo o domorodnih ljudstvih. »To je bil zgodovinski temeljni kamen. Zmaga pravice in človekovega dostojanstva,« je poudarila. Seveda pa bo treba še veliko narediti. Udejanjanje določil te resolucije je velik izziv, saj bo treba premostiti razdaljo med teorijo in prakso, med načeli in realnostjo, med zavzetostjo in uredniče-vanjem, med politiko in dobro vero ter odkritosrčnostjo. Problemi domorodnih ljudstev so različni, imajo pa tudi veliko skupnega. Tu je na prvem mestu zaseganje zemlje, ki pripada tem ljudstvom, sledijo pa jim postopki diskriminaccije, ki pogosto težijo k uničevanju kultur domorodnih ljudstev. Med drugimi temami so klimatska vprašanja, ki marsikje spreminjajo okolje, v katerem živijo ta ljudstva, nenazadnje pa tudi vsiljevanje razvojnih modelov, ki so do-morodnim ljudstvom tuja. Ohranjanje identitete, integritete ter družbenih oblik do torej velika vprašanja domorodnih ljudstev danes. Dejstvo, da je uvodna beseda pripadla predstavnici norveških Samijev, je posledica dejavnosti, ki jo je ta skupnost opravljala v času priprav na konferenco. V to dejavnost sodi velika konverenca v mestecu Alti na Norveškem, na kateri se je lansko leto na pobudo parlamenta Sami-jev zbralo 600 predstavnikov domorodnih ljudstev vsega sveta, pruišli pa so tudi predstavniki nekaterih vlad. Alta je simbolno mesto za Samije; tu je namreč prišlo leta 1852 do upora Sa-mijev, kateremu je spedila represija; voditelji upora so bili obsojeni na snrt in usmrčeni. Alta je tudi kraj prvega velikega upora domorodnih ljudstev moderne dobe, kajti Samiji so se v 80. letih prejšnjega stoletja uprli gradnji velike hidrocentrale, s katero bi spremenili podobo njihove domovine. Takrat je začela Norveška resno razmišljati o vprašanju priznanja domo-rodnega ljudstva. Norveški Samiji so to dosegli v svoji državi in zato so se postavili na čelo gibanja, ki je isto priznanje zahtevalo od mednarodne skupnosti. Resolucija iz leta 2007 in sedanja konferenca sta pomembna mejnika tega boja. Domorodna ljudstva se ne borijo proti razvoju, zahtevajo pa uveljavljanje svojih kolektivnih pravic in krepitev svoje družbe. Če bo človeštvo osvojilo potencial, ki ga predstavljajo domorodna ljudstva, bo življenje bolj harmonično, uspešnejše in pravičnejše. Domorodna ljudstva so trpela in še trpijo zaradi zgodovinskih krivic, ki so posledica diskriminacije, kolonizacije, zgrešenih pravnih teorij ter razlaščanja zemlje in prevzemanja njenih resurzov. Vse to jim je onemogočalo uveljavljanje pravic, tudi pravice do razvoja, h kateremu so težila. Odtod potreba velike mednarodne konference in odtod tako odločna zahteva po uveljavljanju pravic. To so misli, ki jih jr v svojem posegu izrekla predsednika norveških Samijev, ki je nagovor končala s pregovorom, ki izhaja iz tradicije njenega ljudstva: »Nobena noč ni tako dolga, da se ne bi naposled zdanilo«. Ruske oblasti preprečile predstavnikom Samijev in Tatarov udeležbo na svetovni konferenci o domorodnih ljudstvih Najprej so porezali gume na avtomobilu, s katerim bi jo moral šofer popeljati iz Lovozera, največjega naselja Samijev v regiji Murmanska, na polotoku Kola na severu Rusije. Valentina Sovkina, predsednica parlamenta Samijev na polotoku Kola, bi morala z avtom na Norveško, kjer naj bi se v Kirkenesu vkrcala na letalo. Njena destinacija je bil New York, kjer bi morala skupaj z drugimi predstavniki Samijev zastopati svoje ljudstvo na prvi svetovni konferenci Združenih narodov o domo-rodnih ljudstvih, ki je vključena v letošnje zasedanje Generalne skupščine OZN. Ko je šofer s pomočjo mehanikov zakrpal gume in sta se končno napotila proti Norveški, ju je pred prihodom v Oleno-gorsk ustavila DPS, ruska prometna policija, češ da je šofer prekoračil dovoljeno hitrost. En policist je bil uniformiran, drugi pa v civilu, kot je pozneje povedala novinarjem Valentina Sovkina. Policista sta trdila, da je avto ukraden in sta ga vsekakor hotela natančno pregledati, češ da verjetno vozi prepovedano orožje, povezano z dogajanji v Ukrajini. Čez nekaj časa so Sovkini dovolili, da nadaljuje pot s taksijem. Vendar nadaljevanje poti ni bilo dolgo: malo kasneje je policija ustavila taksi in ga začela ponovno pre- gledovati. Tudi to je trajalo precej dolgo, s tem pa se zgodba ni končala. Malo kasneje, pri mestecu Zapoljarniju, so ju policisti ponovno ustavili. Tokrat je policist od Sov-kine zahteval potni list, ona pa mu ga ni hotela izročiti, ker se je bala, da ji ga bo policist enostavno zaplenil. Ko se je s policistom pogovarjala in mu dopovedovala, da potnega lista ne da, se je nenadoma pojavil civilist, ki jo je usta- vil na prvi kontroli, in ji hotel iztrgati torbo. Prišlo je do pravega pretepa, moški jo je vrgel na tla, vendar se mu je Sovkina nekako izmuznila in mu preprečila, da bi ji vzel torbo. Uniformirani policist je temu dogajanju mirno prisostvoval. Civilist je nato zbežal in šele tedaj ga je policist poskusil prijeti, vendar je bil prepočasen. Tako je Valentina Sovkina prišla na mejo ob 2. uri ponoči, takrat pa je bil mej- ni prehod zaprt, sicer pa je medtem z letališča Kirkenes njeno letalo že zdavnaj odletelo. Naslednjega dne je poskusila Sovki-na kupiti nove vozovnice za New York, a žal neuspešno. To je bila zadnja priložnost, kajti bila je nedelja, konferenca v palači Združenih narodov pa se je začela v ponedeljek. Sovkina je bila na njej uradno registrirana delegatka, ki jo je izvolil svet zakonitih predstavnikov Samijev z območja Murmanska. Sicer pa Sovkina ni bila edina, ki so ji ruske oblasti preprečile, da bi pravočasno prišla na konferenco. V Moskvi je politična policija FSB zaplenila potni list Rodionu Su-lyandzigi, ko se je prijavljal na polet na le-telišču Šeremetjevo. Sulyandziga je direktor Centra za pomoč domorodnim ljudstvom na severu države ter obenem član pripravljalnega odbora konference Združenih narodov. Na svojem Facebookovem profilu je tako komentiral dogajanje: »Po tem dogodku sem se odločil, da prekinem z dejavnostjo in obmolknem zaradi osebne varnosti, čeprav sem bil aktivno vključen v priprave te konference, za katero sem delal dve leti kot član globalnega koordinacijskega odbora in skupine lobistov do-morodnih ljudstev.« Sicer pa so na letališču Šeremetjevo ustavili še eno predstavnico domorodnih ljudstev iz Rusije. Potni list so namreč zaplenili tudi Ani Naikančini, ki je bila vključena v uradni program konference kot poročevalka o pravicah dopmorodnih ljudstev na nacionalni in lokalni ravni. Ta dogodek je Rodion Sulyandziga na Facebooku komentiral s temi besedami: »Kaj je to? Česa se bojijo oblasti? To je politika ustrahovanja in represije. Ne smemo se skrivati v brlogih, to ne bi imelo nobenega smisla. Z Ano bova branila svoje ustavne pravice z vsemi pravnimi sredstvi in o tem informirala javnost.« Kot poroča tiskovna agencija Vedo-mosti, so tudi direktorju Mednarodne fundacije za raziskovanje in podporo do-morodnim ljudstvom na Krimu Nadirju Bekirju ukradli potni list, preden bi se lahko vkrcal na letalo za New York. Njegovemu taksiju je prerezal pot kombi, iz katerega je izstopilo nekaj ljudi, ki so mu vzeli potni list in nato zbežali. Ruske oblasti novinarjem glede teh dogodkov niso dale nobenih pojasnil. Valentina Sovkina pa je napovedala informacijsko kampanjo, tako doma kot tudi po svetu, z namenom, da, kot je zapisala »zaščitim pravice, in ne samo moje.« 14 Nedelja, 28. septembra 2014 OŠ P. VORANC, BUTKOVIČ IN VRH V tednu od 18. do 22. novembra 2013 smo se učenci četrtih in petih razredov OŠ »P. Voranc« z Doberdoba, OŠ »P. Butkovič - Domen« s Sovodenj in OŠ »Vrh« podali na nepozaben teden v naravi v Bohinj. O tem, da se nikakor nismo dolgočasili, da so se zabavali, lepo imeli, ter da tudi dež ni pokvaril prijetnega razpoloženja, pričajo prispevki, ki smo jih učenci pripravili za vas bralce nedeljske rubrike Primorskega dnevnika. Naše učiteljice pa so poskrbele, da si boste lahko ogledali tudi fotografije in se še bolj prepričali o lepotah kraja, ki smo ga obiskali. Učenci v Vrha smo vam pripravili ABECEDO tedna v naravi v Bohinju... Da, da, prav abecedo, dobro ste razumeli. Od A do Ž boste lahko prebrali, kaj vse smo počeli, videli, slišali, risali, pisali, hodili, pohajali, se igrali ... A kot AVTOBUS. Na avtobusu smo se spoznali učenci četrtih in petih razredov z Doberdoba, Vrha in Sovodenj. B kot BOHINJ. Namenjeni smo bili v Bohinj. C kot COPATE. Na vrh kovčkov smo postavili copate. Č kot ČAS. Vožnja v Bohinj je trajala veliko časa. D kot DOM. Prišli smo v dom Bohinj, ki je imel veliko sob. E kot EKSKURZIJA. Takoj ob prihodu smo se odpravili na ekskurzijo in spoznali Bohinj. F kot FANTJE. Fantje so divjali po domu in nagajali vsem dekletom. G kot GORE. V okolici so nas obdajale zasnežene gore in pogled nanje je bil čudovit. H kot HOJA. Vsak dan nas je čakala dolga hoja z animatorji. I kot IGRANJE. Imeli smo tudi veliko prostega časa za igranje. J kot JOŽE. Animator Jože ni imel ne starosti ne mladosti, z njim smo peli Mojster Jaka. K kot KUHINJA. Vsak dan je s kuhinje dišalo slastno kosilo in dobra večerja, najbolj pa nam je bila všeč nutela za petkov zajtrk. L kot LOKOSTRELSTVO. Potegovali smo se, kdo bo najbolj uspešen v lokostrelstvu. M kot MUZEJ. Obiskali smo Planšarski muzej v Stari Fužini, v katerem smo spoznali planšarstvo in sirarstvo. N kot NAMIZNI TENIS. Vsak večer je minil hitreje, če smo sem zabavali z igranjem namiznega tenisa. O kot OKNO. Navsezgodaj smo morali odpirati okna, da smo prezračili naše sobe, saj so učiteljice ocenjevale njihovo urejenost. P kot PUNCE. Punce so si vsak dan pletle kite in delale lepe pričeske. R kot RIBE. V domu so imeli akvarij, v katerem so plavale ribe. S kot SNEG. Zadnje jutro je zapadel prvi sneg in prebudili smo se v beli snežni odeji - bilo je idilično. Š kot ŠOLA. Na šolo smo v teh dneh prav res pozabili. T kot TRIGLAV. V centru Bohinja smo videli kip s tremi možmi, ki so s prstom kazali na Triglav. U kot UČITELJI. Naši učitelji so se jezili, ker smo ponoči jedli bombone. V kot VESLANJE. Veslali smo po Bohinjskem jezeru. Z kot ZADNJI DAN. Zadnji dan smo morali zapustiti dom. Ž kot ŽALOST. Žalost nas je obdala, ko smo se poslovili od doma in naših prijateljev, s katerimi smo v teh dneh preživeli krasne trenutke, ki so se za vedno zapečatili v naš spomin. Učenci z Doberdoba smo zapisali nekaj misli in utrinkov o tednu v naravi. Uživajte ob branju. V domu smo imeli različne dejavnosti. En dan smo se vadili v lokostrelstvu, drugi veslali, tretji plezali. Imeli smo tudi likovno delavnico. Po malici, kosilu in večerji smo imeli nekaj prostega časa. Vreme je bilo oblačno, zadnji dan pa je snežilo. Ta teden je bil zabaven. Najbolj mi je bilo všeč lokostrelstvo. Med tednom smo imeli razne dejavnosti: en dan pohod in lokostrelstvo, drugi dan vožnjo s kanujem in plezanje, tretji dan likovno delavnico. Po kosilu in večerji smo imeli vedno prosti čas. Imeli smo tudi zabavo. Na tednu v naravi mi je bilo marsikaj všeč. Spoznala sem nove prijateljice. Všeč mi je bilo, ko sem se vozila s kanujem. Zadnji dan nas je celo presenetil sneg. To je bil najlepši teden v mojem življenju. 18. novembr na teden v n Sovodenj. Na trajala kar tri spali. Vsako j viti sobe. Uči V domu I Jaz, Erik i rali smo s Morala sv nismo, ke Škoda, d. Ravnatelj doma nas je v jedilnici sprejel in nas porazdelil po sobah. Nestrpno sem čakala, da bi poklical moje ime. V sobi sem bila z Laro, Micaelo in Heleno. Tisto noč nisem veliko spala. Vsako jutro, ko sem pozajtrkovala, sem pogledala na oglasno desko, kaj bomo tisti dan delali. Vsaka skupina je vsak dan nekaj naredila. Mislim, da ne bom nikoli pozabila tega čudovitega tedna. V jedilnici nam je učitelj povedal, da so v domu sobe po štiri. Zato sem morala v drugo. Nisem bila več v z Julijo in Laro, ampak z Martino G., Petro in Martino C. Petra nas je vsak dan zbudila. Prvič sem poskusila streljati z lokom. Vreme je bilo v glavnem deževno. Teden je minil zelo hitro. Spoznala sem tudi učence iz Sovodenj in Vrha. V torek smo si šli ogledat Planšarski muzej. Bil je zelo lep. V sredo smo se vozili s kajakom po jezeru, potem pa smo šli še na pohod. Popoldne smo imeli lokostrelstvo. V četrtek smo spet šli na pohod, popoldne smo imeli naravoslovno delavnico. Tudi v petek smo po zajtrku šli na pohod. Tisti dan je snežilo. Ta teden je bil najlepši teden v mojem življenju. Vožnja je bila dolga in dolgočasna, ampak sem bila vesela, ker sem se igrala s svojo prijateljico Micaelo. Ko smo prišli v dom Bohinj, smo vzeli kovček in se porazdelili po sobah. Vsak dan je bilo drugačno vreme: bilo je sončno, oblačno, deževno in zadnji dan je celo snežilo. Mislim, da je bil ta teden v naravi ena izmed najlepših dogodivščin, kar sem jih doživela. Takoj ob prihodu v dom, smo se namestili po sobah. Zjutraj smo vstali ob pol osmih, zajtrk smo imeli ob osmih. Po zajtrku smo šli na pohod. V torek smo držali celo živo kačo v rokah. Ime ji je bilo Miss Amerika. Zadnji dan je snežilo. Ko smo se vračali domov, smo se na avtobusu igrali na besede nagajivke, potem pa smo poslušali glasbo. Teden v naravi mi je bil tako všeč, da bi ostal v Bohinju še en teden. OŠ P. VORANC, BUTKOVIČ IN VRH Nedelja, 28. septembra 2014 15 a 2013 smo se učenci četrtega in petega razreda odpeljali aravi v Bohinj. Pridružili so se nam tudi učenci z Vrha in a začetku smo mislili, da bo pot kratka, ampak vožnja je ure. Jaz sem sedela s Heleno. Med vožnjo sva malo za-utro so nas prebudili ob sedmih. Morali smo lepo pospra-telji so jih nato ocenjevali. Bohinj nas je sprejel ravnatelj. Porazdelil nas je po sobah. n Sebastjan smo spali v sobi tristo trinajst. Ubogi mi! Mose zbuditi ob sedmih. V torek sva bila jaz in Erik dežurna. va pripraviti mize za zajtrk, kosilo in večerjo. Kolesarili ;r je vsak dan deževalo. V četrtek smo se vozili s kanuji. a je deževalo. Učenci četrtega in petega razreda smo odpotovali na teden v naravi v Bohinj. Pred šolo smo čakali na avtobus s kovčki v rokah. Pozdravili smo starše. Vsak dan je bil nekdo od učencev dežuren. Po kosilu smo imeli pohod. Vrnili smo se, ko je bila že tema. Ob desetih zvečer so že bile ugasnjene luči po vseh sobah. Na žalost zadnji dan nismo imeli večerne zabave. Najlepši dogodek zelenega tedna je bil takrat, ko smo naredili snežene može. Končno smo prispeli v dom. Sezuli smo si čevlje in obuli copate. Potem smo vstopili v jedilnico, kjer so nam povedali pravila doma. Nato so nas porazdelili po sobah. Jaz sem spala z Julijo, Micaelo in Heleno. Štiri dni je pihala močna burja, zadnji dan pa je snežilo in je bilo vse belo. Mislim, da je bil teden v naravi zanimiv in da je hitro minil. Komaj čakam, da bi se tak dogodek ponovil. V četrtek zjutraj smo se odpravili na hrib Peč. Prehodili smo pot do vasi Ribčev Laz, zavili čez most v Stari Fužini in se povzpeli na hrib. Ko smo prispeli na vrh, se nam je prikazal čudovit razgled. V dolini se je razgrinjala vasica, iz jezera pa se je dvigala megla. Jaz sem se počutila slabo. Ko smo prišli v dom, sem bila utrujena in sem šla v posteljo. Popoldne sem imela vročino in zvečer so me starši prišli iskat. Škoda, da je naslednje jutro snežilo, saj bi se lahko tudi jaz zabavala po snegu. Najraje sem imela lokostrelstvo. Učiteljica Tina nam je pokazala, kako se strelja. Prinesla je tri loke in devet puščic. Prvi poskus se mi ni posrečil, potem pa sem poskusila še enkrat in zadela sem tarčo. Dosegla sem 29 točk. Zelo lepo je bilo tudi, ko smo merili temperaturo vode. V četrtek ponoči je začelo snežiti in, ko smo se zbudili, smo bili vsi zelo začudeni. Teden se je zaključil in malo mi je bilo žal, obenem pa sem bila vesela, ker smo se vrnili domov. Teden v naravi mi je v spomin zapisal nekaj lepih in zanimivih dogodkov. Po kosilu smo imeli nekaj prostega časa. Razdelili so nas v tri skupine. Moja je šla v spodnje prostore. Čakalo nas je lokostrelstvo. Postavili smo se v vrsto. Medtem ko so eni streljali z lokom, smo drugi lahko plezali po steni. Tisti večer sem bil žalosten, ker so starši prišli iskat Karolino zaradi visoke vročine. Vseeno pa sem se skušal zabavati z novimi in starimi prijatelji. Najlepše pa je bilo, ko sem se vrnil domov in objel svojo družino. Ko smo prišli v dom, so nam najprej razložili red bivanja, nastavili so nas v sobe in že je bilo kosilo. Po kosilu smo se odpravili k Bohinjskem jezeru. Naslednjega dne smo si v Planšarskem muzeju ogledali razna planšarska orodja. Zelo je bilo zanimivo. Šli smo s kajakom po jezeru in čeprav sem bila prestrašena, sem se zelo zabavala. Zadnji dan smo se zbudili in zunaj je bilo vse pokrito z belo snežno odejo. Po zajtrku smo si oblekli zimsko opremo in šli do Ukanca, kjer smo si ogledali reko Savico. V ponedeljek smo prišli v dom in vsi skupaj smo šli na pohod. Učitelj nam je povedal veliko zanimivosti o Bohinju in okolici. V četrtek pa smo hodili do starega muzeja, kjer je bila nekoč sirarna. Po kosilu se je moja skupina razdelila, eni smo prehodili pot do velike ladje, drugi pa so veslali do nas čez Bohinjsko jezero. Potem pa smo mi veslali do doma. Ponoči je snežilo. V petek zjutraj smo se kepali in prehodili pot do Hudičevega mosta. Bilo je lepo, ampak škoda le, da je bil naš razred ločen in se skupaj nismo veliko zabavali. Tako pa smo se učenci iz Sovodenj prelevili v prave pesnike in o Bohinju zapisali nekaj verzov. Še Prešeren nam ne bi znal biti kos. Letošnji teden v naravi je bil zelo zabaven. Bila sem v sobi s Karin in Tejo. Zelo smo se zabavale in veliko pogovarjale. Razdeljeni smo bili v tri skupine in na žalost s Tejo in Karin smo bile ločene. To je edino, kar nam ni bilo všeč. Zelo pa smo uživali, ko smo šli s kanujem. Zadnje jutro, ko smo se prebudili, smo bili presenečeni, ker je bilo vse zasneženo. Igrali smo se po belem snegu in se kepali. B ohinjsko jezero smo 0 biskali, H odili smo, naravo opazovali 1 n klepetali. N ič se nismo J ezili, a samo veselili. V Bohinju je lepo, ker je jezero. Ob jezeru smo se veselili, nič zato, če smo se zmočili. Po jezeru smo veslali, v domu pa se še igrali. Teden v naravi je minil zelo lepo, v spomin nam bo ostal vedno tako. 16 Nedelja, 28. septembra 2014 TIPIČNE JEDI IDRIJSKI ŽLIKROFI Kulinarični simbol Idrije Toni Gomišček (fotografije Toni Gomišček in Aleš Srnovršnik) Pred časom smo v okviru projekta multietnične kuhinje pripravili za otroke nižjih razredov osnovnih šol iz okolice Mirana (dežela Veneto) srečanje z značilnimi slovenskimi jedmi. Izbrali smo tri take, da so jim že po zvenu besed delovali tuje: žgance, žlikrofe in štruklje. Mlade navihance smo pričakali z že pripravljenimi toplimi ajdovimi žganci, sladki kuhani sirovi štruklji so jih čakali za nagrado, vmes pa so sami pomagali pripravljati žlikrofe. Vse tri jedi bi z veseljem zmazal vsak slovenski otrok in prepričan sem bil, da bodo naletele na odobravanje tudi dobrih sto kilometrov zahodno od etnične meje. Začetek je bil vse prej kot spodbuden. Zgance bi ti beneški malčki mogoče še sprejeli, toda ob kislem mleku so se že pri besedi začeli kremžiti, kaj šele, da bi ga poskusili. Zbal sem se, da bodo na račun zaseke tudi žlikrofi deležni podobne usode, toda zgodilo se je ravno obratno: z drobnimi prstki so jo zajemali iz posodic in jo jedli, kot da bi bila čokoladna krema. S kakšnim veseljem so potem gnetli testo, pripravljali nadev in oblikovali žlikrofe, ki so jih nato tudi dali kuhat in z navdušenjem pojedli. In ker so bili tudi štruklji zadetek v polno, smo La Ragnatelo, kjer je ta delavnica potekala, vsi zapustili več kot zadovoljni. Otroški žlikrofi so bili res izvrstni; pravzaprav jim je do popolnosti manjkal le korak: niti dva nista bila enaka. Ker žlikrofi, pravi idrijski žlikrofi, morajo biti vsi enake oblike in velikosti. Za to pa je potrebna vaja, ki jo dajo le dolgoletne izkušnje. In skoraj tekmovalni duh vsake kuharice, ki ji kuhanje žlikrofov pomeni mnogo več kot zgolj priprava hrane za družino. Zlikrofi so kulinarični simbol Idrije, ki je širom sveta zaslovela predvsem po svojem rudniku živega srebra, za španskim Almadenom drugem največjem na svetu. Rudnik in rudniške naprave imajo danes le še muzejsko vrednost, kot najbolj živ spomin na tiste čase pa ostaja praznična jed rudarskih družin - krožnik idrijskih žlikrofov. Sam izvor jedi ni najbolj jasen, prvi zapisani recepti pa segajo v devetnajsto stoletje. Domačinke so najverjetneje nekaj podobnega videle v hišah tujih upravnikov rudnika in drugih strokovnjakov, ki so takrat množično prihajali v Idrijo, in nekoliko prilagojen recept je sčasoma postal krajevna posebnost, ki je drugod po Sloveniji ne poznajo. S podobnimi nadevanimi testeninami se ponašajo številne nacionalne kuhinje. V Italiji prisegajo na raviole, agnolotte, cappellette ali torteline, v Nemčiji na mault-sachen, v številnih slovanskih deželah pripravljajo pieroge in varenike, v kitajski kuhinji vam postrežejo wonton ... Večina teh testenin ima poljubne nadeve, največkrat na osnovi različnih vrst me- sa in sira, lahko pa tudi zelenjave in sadja. Idrijski žlikrofi ne dopuščajo tovrstne svobode: nadev je lahko le pretlačen krompir, zabeljen z zaseko (ali ocvirko-vo mastjo) in praženo čebulo, obogaten z drobnjakom in majaronom. Po obliki še najbolj spominjajo na nekdanje vojaške kape, tako da so, pripravljeni za v lonec kropa, podobni neskončnim vrstam strumno postavljenih vojakov. „Porcija za moške je štela 100 žli-krofov, ženske so jih dobile pol manj, otroci po 30, družine pa so bile velike. Potrebno jih je bilo pripraviti vsaj 500 naenkrat, včasih pa tudi več," mi je zaupala starejša gospa. „Gospodinje so vstajale ob štirih, da je bilo do kosila vse nared. Če so otroci pomagali, so morali žvižgati, tako da je mati vedela, da gredo kroglice nadeva res za žlikrofe, ne pa v njihova usta," je v smehu dodala. Danes so porcije manjše in družine manj številne, trenutno pa se dobijo tudi že pripravljeni idrijski žlikrofi. Kdor se hoče ponašati z nazivom, mora skozi proces certifikacije, preverjanja. „Števil-ni gostje pridejo v Idrijo prav zato, da bi poskusili idrijske žlikrofe, in ni nam vseeno, s čim jim kdo postreže," pripoveduje Ana Kos. Bila je med pobudniki zaščite idrijskih žlikrofov kot jedi s tradicionalnim ugledom, kar so na slovenskem nivoju dosegli leta 2002, leta 2010 pa je tudi ustrezna komisija EU uvrstila idrijske žlikrofe - kot prve iz Slovenije - na seznam jedi z zajamčeno tradicionalno posebnostjo. Ta oznaka pomeni, da sta zaščiteni receptura in način priprave, proizvodnja geografsko ni omejena. Certifikacija poteka tako, da vsak proizvajalec prinese na ogled in poku-šino za dve porciji že pripravljenih žli-krofov. Komisija najprej preveri izgled surovih. Pravilnik določa, da ne smejo biti daljši od treh ter širši in visoki od dveh centimetrov. Starejši zmajujejo z glavo češ da so preveliki, saj so včasih delali za tretjino krajše in vitkejše, toda gospa Ana Kos je prepričana, da je zdaj določena oblika primernejša za gostilniško strežbo. Seveda pa morajo biti vsi povsem enaki, kot vzeti iz kalupa, pa čeprav so ročno oblikovani. Potem jih skuhajo in ocenjujejo njihov vonj, okus in teksturo, pa tudi skupni vtis. V vsaki kategoriji je na voljo sedem točk; certifikat idrijskega žlikrofa dobijo tisti vzorci, ki dosežejo vsaj 25 točk, njihovi proizvajalci pa smejo izobesiti tudi poseben logotip. Ostali se morajo zadovoljiti s tem, da do naslednjega ocenjevanja prodajajo zgolj - žlikrofe. Ki, po drugi strani, dopuščajo več svobode pri izvedbi, toda o tem kdaj drugič. Predpostavljal sem, da prihajajo pred komisijo vsi z brezhibnimi žlikro-fi, vendar žal ni tako. Največkrat se zgodi, da pripravljavci pokvarijo okus s slabo zaseko. Le-ta mora biti ravno prav dimljena in ne preveč začinjena. Ali da preveč oziroma premalo solijo. Da krompir nima primerne teksture. Da pretiravajo z majaronom... Tega zagotovo ne delajo nalašč, ampak očitno oni sami nimajo dovolj izostrenega okusa. Kar je seveda še bolj zaskrbljujoče, mi je zaupal redni udeleženec teh pokušin. Prav tako je vprašljivo obnašanje tistih ponudnikov žlikrofov v Idriji in okolici, ki se požvižgajo na certifikat. Nekateri si domišljajo, da jim redni gostje že dovolj zaupajo, da te „reklame" ne potrebujejo. Toda Ana Kos, ki je bila dolga leta predsednica Društva za promocijo in zaščito idrijskih jedi, gleda na to drugače. „Ne gre za tekmo, ne gre za izločanje, gre za željo, da vsi skupaj napredujemo," pravi. Senzoričnim degustacijam zato običajno sledijo tudi strokovna predavanja in vodena pokušina vseh vzorcev, na dogodek pa so poleg sodelujočih pridelovalcev vabljeni tudi predstavniki gostinskih šol in druga zainteresirana javnost. Po starem običaju se je h krožniku idrijskih žlikrofov postreglo z bakal-co, ki je nekakšen golaž iz bravine (mesa starega koštruna), pripravljen z mnogo zelenjave (čebula, korenje, gomolj zelene, peteršilj, luštrek), vendar brez paprike. Kasneje, ko je bila reja koz prepovedana, so bakalco pripravljali s kakšnim zajcem ali kuncem, lahko tudi ov-četino. V gostinski ponudbi jih često ponujajo kot prilogo k pečenki, lahko pa samo polite s pečenkino omako. Mladi se ogrevajo za žlikrofe z gorgonzolo, drugim so najbolj všeč zabeljeni z ocvirki, rjavim maslom ali s pocvrtimi kruhovi- mi drobtinami. Danes jih postrežejo predvsem kot samostojno glavno jed ali prilogo k mesu, medtem ko so bili nekoč prineseni na mizo tudi v jušniku in so krasili praznično govejo juho. Vsekakor velja, da so najboljši sveži: pripravljeni zjutraj in postreženi za kosilo. Delikatno ravnotežje med vlago testa in nadeva se začne hitro rušiti, so me podučili poznavalci. Sodobna tehnika hitrega zamrzovanja omogoča pripravo in uporabo na daljši rok, vendar se odmi-kamo od popolnosti, ki jo dosegajo le pravkar pripravljeni idrijski žlikrofi. Prepričan sem, da so se rudarske žene zavedale, da praznično jed pripravljajo s tako poceni sestavinami, da so morale „dodatno vrednost" poiskati drugod. Z istimi sestavinami (moka, krompir, čebula, jajca, zaseka) bi lahko pripravile na primer krompirjevo polento, za katero bi potrebovale le dobro uro kuhanja, toda to so delale že med tednom. Potrebno je bilo torej narediti nekaj več, energetsko učinkoviti hrani dati lepoto. In to je bistvo idrijskega žli-krofa. Iste roke, ki so znale klekljati najlepše idrijske čipke, so znale oblikovati tudi najlepše idrijske žlikrofe. Pomudi-mo se torej pri receptu za pripravo (približno) 150 žlikrofov: Surovine do 300 g bele moke, 1-2 jajci za peko (z izrazitim rumenjakom), 500 g krompirja, 50 g maščobe (zaseke ali ocvirkove masti, lahko tudi drobno sesekljane slanine) 50 g čebule, dišavnice in začimbe: drob-njak, črni poper, sol, majaron olje voda in/ali mleko po potrebi, da nastane testo mehkejše. Operemo in damo kuhat krompir. Mlad in preveč vodnat ni primeren! Medtem iz moke, jajc in vode/mleka zamesimo testo, ki naj bo mehkejše kot za rezance. Testo gnetemo tako dolgo, da postane prožno in se ne prijemlje rok in deske. Če ga prerežemo, mora biti gosto in brez luknjic. Nato oblikujemo hlebček, ki ga po površini premažemo z oljem, pokrijemo, da se ne izsuši in pustimo počivati vsaj pol ure. Na maščobi prepražimo na koščke narezano čebulo. Kuhan krompir olupimo, še toplega pretlačimo in mu dodamo pra-ženo čebulo in dišavnice (majaron, sesekljan drobnjak, črni poper, sol). Vse sestavine dobro premešamo, da dobimo voljno zmes. Nadev ne sme biti ne drobljiv ne premehak, zato mu po potrebi dodamo maščobo. Iz nadeva oblikujemo enakomerne, za lešnik velike kroglice. Oblikovanje žlikrofov Predhodno pripravljeno in spočito testo na tanko razvaljamo na debelino 1-2 mm. Na razvaljano testo polagamo na primerni razdalji (en prst) kroglice nadeva. Testo ovijemo okoli kroglic (1,5 obrata) in ga med kroglicami stisnemo, da se jih oprime in se sprime. Posamezne s testom ovite kroglice ločimo in pri strani stisnemo, da dobimo nekakšna ušesca. Zgoraj v vsakega vtisnemo vdolbinico in pri tem pazimo, da testa ne pretrgamo. Tako dobijo žlikro-fi značilno obliko klobuka. Maksimalne mere tipičnega idrijskega žlikrofa: 3 cm v dolžino in 2 cm v višino (višina je merjena na sredini žlikrofa, na robovih so žlikrofi malo višji). Kuhanje žlikrofov Zlikrofe stresemo v vrelo slano vodo, pomešamo in pokrijemo. Ko se dvignejo in ponovno zavrejo, so kuhani. Vzamemo jih iz kropa in takoj ser-viramo. Recept zveni preprosto, da skoraj bolj ne more, zato vas vabim, da zavihate rokave in si jih prvo ali naslednjo nedeljo privoščite. Mogoče ne bodo vsi enaki in uradnih mer, ampak ne obupujte. Saj je tudi v sami Idriji in okolici le malo lokalov, kjer jih pripravljajo povsem brezhibne. Zato kot drugi namig velja, da jih poskusite v kraju njihovega nastanka in da si zraven ogledate izjemno tehnično zapuščino, povezano z rudarjenjem. Vzpon do gradu Gewerkenegg, kjer domuje muzej in spust v Antonijev rov, kjer boste spoznali nekdanji vsakdan idrijskih rudarjev, sprehod do Divjega jezera ali kolesarjenje do zanimivih rečnih zapornic - klavž, vam bo pomagalo pokuriti vsaj del kalorij, ki jih pod svojim klobukom skrivajo slastni idrijski žlikrofi. PRIREDITVE, KRIŽANKA_Nedelja, 28. septembra 2014 1 7 /— GLEDALIŠČE FURLANIJA JULIJSKA - KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Dvorana Generali V sredo, 22 oktobra, ob 20.30 / Gianni Clementi: »Finis Terrae« / Režija: Antonio Calenda / Ponovitve: od četrtka, 23 do sobote, 25., ob 20.30 in v nedeljo, 26. oktobra, ob 16.00. Gledališče Orazio Bobbio - la Contrada V petek, 17. oktobra, ob 20.30 / Ales-sando Fullin: »Sissi a Miramar« / Ponovitve: v soboto, 18. ponedeljek, 20. in v sredo, 22 ob 20.30, v nedeljo, 19. in v torek, 21. oktobra, ob 16.30. V petek, 21. oktobra, ob 20.30 / Mas-similiano Forza: »Triestiner« / Režija: Giuseppe Emiliani / Nastopata: Ariel-la Reggio in Virgilio Zernitz. / Ponovitve: v soboto, 22., v ponedeljek, 24. in v sredo, 26. ob 20.30, v nedeljo, 23. in v torek, 25. oktobra, 16.30. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Danes, 28. septembra ob 17.00 / Neil Simon: »Govorice«. / Ponovitev: v nedeljo, 12. oktobra, ob 17.00 V sredo, 15. oktobra, ob 18.00 / Lyman Frank Baum: »Čarovnik iz Oza«. KOPER Gledališče Koper V ponedeljek, 29. septembra, ob 9.00 / predstava za otroke / Niko Grafenauer: Pedenjped. V ponedeljek, 29. septembra, ob 10.30 / predstava za otroke / Maja Aduša Vidmar: »Modro pišče«. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder V torek, 30. septembra, ob 19.30 / Du- šan Jovanovic: »Boris, Milena, Radko«. Mala drama V petek, 26. septembra, ob 20.00 / Ernst Toller: » Hinkemann«. / Ponovitev: v soboto, 27. septembra, ob 20.00. Slovensko Mladinsko Gledališče Zgornja dvorana V torek, 14. oktobra, ob 19.30 / Draga Potočnjak: »Srce na dlani«. / Ponovitve: v ponedeljek, 20. in v torek, 21. oktobra, ob 19.30. MGL Veliki oder V četrtek, 25. septembra, ob 19.30 / drama / Dominik Smole: »Zlata čeveljčka«. Mala scena V ponedeljek, 22. septembra, ob 20.00 / komedija / George Axelrod: »Sedem let skomin«. V četrtek, 25. septembra, ob 20.00 / komedija / Moritz Rinke: »Ljubimo in nič ne vemo«. / Ponovitev: v petek, 26. septembra, ob 20.00. Studio MGL V torek, 23. septembra, ob 16.00 / bralna uprizoritev / Dominik Smole: »Antigona«. Slovensko Mladinsko Gledališče Zgornja dvorana V četrtek, 2. oktobra, ob 20.00 / Neda R. Bric: »Nora Gregor - skriti kontinent spomina«. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK - Il Rossetti V četrtek, 30. oktobra, ob 21.00 / Kon- certira mednarodna zvezda Noa, ki v spremstvu Gil Dora bo predstavila tržaški publiki svojo zadnjo stvaritev »Love Medicine«. Dvorana Bartoli ■ Le nuove rotte del Jazz 2014- NRJ V petek, 3. oktobra, ob 20.30 / SOLAR / Nastopajo: Jose Luis Gutiérrez Iberjazz Quartet (Španija) José Luis Gutiérrez: sax in dream percussion; Pedro Medina - kitara flamenco; Marco Niemietz - kontrabbas in Lar Legido - bobni in tolkala. V soboto, 4. oktobra, ob 20.00 / NEXT GENERATION / Nastopa: Mari Kvien Brunvoll(Norveška) / Mari Kvien Brunvoll - glas, vzorčenje, elektronika, tolkala, citre in kalimba. / ob 22.00 / sledi / EYM Trio (Francija) / Elie Dufour - klavir; Yann Phayphet - kontrabas; Marc Michel - bobni. V nedeljo, 5. oktobra ob 20.30 / JAZZ GUITAR LEGEND / Nastopata: Philip Catherine & Nicola Andrioli Duo (Bel-gio - Italia) / Philip Catherine - kitara - Nicola Andrioli - klavir. Gledališče Miela V ponedeljek, 20. oktobra, ob 21.00 / koncert / Nastopajo: Marco Cappelli acoustic trio in special guest Oscar Noriega. VIDEM Novo gledališče Giovanni da Udine V petek, 10. oktobra, ob 20.45 / Orchestre National De France / dirigent: Daniele Gatti. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom Gallusova dvorana Danes, 28. septembra, ob 20.00 / koncert / Nastopajo: Perpetuum Jazzile: vokal Xtravaganzza 2014 / Ponovitve: v ponedeljek, 29 in v torek, 30. septembra ob 20.00. SNG Opera in balet Ljubljana V petek, 3. oktobra, ob 19.30 / ppera / Anton Foerster: »Gorenjski slavček«. / Ponovitev: v soboto, 4. oktobra, ob 19.30. V četrtek, 9. oktobra, ob 19.30 / opera / Christoph Willibald Gluck: »Orfej in Evridika« / Ponovitve: v petek, 10. ob 18.00, v soboto, 11. ob 19.30,v torek, 14. in od četrteka, 16. do sobote, 18. oktobra, ob 19.30. V nedeljo, 12. oktobra, ob 16.00 / opera / Giuseppe Verdi: »Nabucco«. Kino Šiška V sredo, 1. oktobra, ob 20.30 / koncert / Nastopajo: Billy Martin'S Wicked Knee (Ny), Kar Češ Brass Band (Cerkno). V nedeljo, 5. oktobra, ob 20.30 / koncert / Nastopata: Girl Band (Irl) in Brutal Blues (Nor). V torek, 7. oktobra, ob 20.30 / koncert / Indekš lekcija / Nastopajo: ZS (ZDA) in Samo Gromofon (SLO). V petek, 10. oktobra, ob 20.30 / koncert / Indekš lekcija / Nastopajo: Dillon (B Pitch Control; Nem/Bra). V soboto, 11. oktobra, ob 20.30 / koncert / Nastopajo: Enter Shikari (VB), Roam (VB). V nedeljo, 12. oktobra, ob 20.30 / koncert / Nastopajo: Future Islands (ZDA) in Celebration (ZDA). FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in lapi-darij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fo-toteka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. GORICA Kulturni dom Gorica (Ul. I. Brass 20) -do ponedeljka, 29. septembra bo na ogled raztsava slikarjev Dana Ličena in Aleksandra Pece. Prvič se nam bosta skupno predstavila dva mlada umetnika Dano Ličen in Aleksander Peca iz Solkana pri Novi Gorici, ki postavljata novi in stvaren izraz že tako bogatega goriškega likovnega prostora. Razstava »Dveh Sol-kancev« bo odprta po sledečem urniku: od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00 ure. Palača Attems Petzenstein: »Saksida. slikar pravljičar« je naslov razstave, ki je v organizaciji Pokrajinskih muzejev na ogled do 12. oktobra od torka do nedelje 10.00-17.00. _SLOVENIJA_ ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija (Vojsko 64, Idrija): do 15. oktobra, od 9.00 do 16.00 je na ogled Partizanska tiskarna Slovenija. Je bila največja in tehnično najbolje opremljena partizanska tiskarna na Primorskem. V njej so tiskali Partizanski dnevnik, ki je bil edini dnevni časopis v okupirani Evropi, ki ga je tiskalo kako odporniško gibanje. Tiskarna Slovenija je še danes v celoti ohranjena in kot kulturnozgodovinski spomenik že od leta 1947 odprta za obiskovalce, prav tako še vedno delujejo tiskarski stroji. / Tel.: +386 5 37 26 600 / e-mail: tajnistvo@muzej-idrija-cerkno.si. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. SLIKOVNA KRIŽANKA - Svetovna književnost REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV SESTAVIL LAKO OČETOV ALI MATERIN BRAT w v PRISTANIŠČE V JORDANIJI STARORIMSKA HALJA / ŠKATLICA ZA FILMSKI TRAK TALNA FAVNA IN FLORA LOS ANGELES LAKERS DEL,DELE2, PARCELA UD LOČINE ŠIITOV DELO KNJIŽEVNIKA NA SLIKI ŽARA NEKD. UPRAVA VARNOSTI JUGOSLAVIJE SPOJ ROKE STRUPOM SAMODEJEN STROJ IME SKAND. VLADARJEV AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA GARDNER HUSEINOVA "DESNA ROKA" AZIZ AARE NA POL ERNA MUSER ZAČETEK RDENJA DELO KNJIŽEVNIKA NA SLIKI KEMIJSKI ZNAK ZA TANTAL MIRNO SOŽITJE KOZAŠKI POVELJNIKI / NAČIN OBLAČENJA PRVI STENOGRAF PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK ČLAN PARLAMENTA MERA ZA BENCIN MESTO V PIEMONTU DIGITALNA NAPRAVA OFICIRSKI ČIN LEPO VEDENJE, BONTON PERZIJSKA KRALJICA OGRADA ZA SVINJE VAS V DO-BERDOBSKI OBČINI GORA V SRBIJI NARASTE IN VZHAJA ŽELATINA IZ ALG VEZNIK NJIVSKI PLEVEL BERI PRIMORSKI DNEVNIK POREKLO IN KRAJ PRI DOMŽALAH DOLGOREPA PAPIGA NAČIN IZRAŽANJA VZPETINA SAN MARINA FINSKI RELI DIRKAČ (ARI) ZGOLJ NEGOVALEC NASADA OB HIŠI BRITANSKI HEAVY METAL BAND, ... MAIDEN SVETINJA, DRAG, LJUBLJEN SPOMIN ODPRTA TELESNA POŠKODBA NAŠ PESNIK MERMOLJA KOZAREC S PECLJEM DELO KNJIŽEVNIKA t NA SLIKI HRVAŠKI SKLADATELJ (BRANIMIR) BELGIJSKI PEVEC, ITALIJANSKEGA RODU ALEŠ DOKTORIČ HRV. POLITIK MARKOVK PRVI RIMSKI ZALOŽNIK AVSTRIJSKA ZVEZNA DEŽELA MED JADRANSKI OTOK (HRVAŠKA) RICHARD EGAN RDEČI KRIŽ SLOVENIJE JEZERO V SEV. ITALIJI VALJAST MESNI IZDELEK PRIPADNIK LJUDSTVA V PIRENEJIH USPEŠNICA ANTON ČEHOV ANGLEŠKA NIKALNICA VRSTA NOŽA TOLSTOJEVA JUNAKINJA KARENINA EMIL FRELIH MESTNI PREDEL NEW YORKA JUGOSLOVANSKI PODOFI-CIRSKI ČIN MARTIN EDEN VILER ELDA PRIVRŽENCI FILOZOFIJE TOMAŽA AKVINSKEGA MEHKO USNJE IZ KOZJE ALI JELENJE KOŽE BREZPRAVNA MNOŽICA ŠVICARSKO -FRANCOSKI PISATELJ (CLAUDE) LATINSKI VEZNIK KETTE DRAGOTIN ŠAHOVSKA FIGURA KMET S PLUGOM SLOVARČEK - AKABA = pristanišče v Jordaniji (Al Aqabah) • BRA = mesto v Piemontu pri Cuneu • KNUD = ime skandinavskih vladarjev, tudi Knut • RTANJ = gora v Srbiji • SAKAČ = hrvaški skladatelj • VATANEN = finski reli dirkač 2 4 Nedelja, 28. septembra 2014 ŠPORT APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - Šokantne pripovedi prosilcev za azil, ki so živeli pri Soči Petnajst moških iskalo spolne usluge pri beguncih Neznanec naj bi zlorabil mladoletnega Pakistanca - Na shodu desničarjev le 30 ljudi - Salvini proti šotorišču Šokantna novica o mladoletnem Pakistancu, ki naj bi ga na soškem bregu neznani italijanski državljan - morda Goričan - prepričal, da je v zameno za denar pristal v spolni odnos, dobiva pretresljive razsežnosti. Po pričevanjih prosilcev za azil, ki zdaj živijo v šotorišču v Ulici Brass, naj bi namreč v teku meseca avgusta vsaj petnajst moških iskalo spolne usluge pri afganistanskih in pakistanskih priseljencih, ki so živeli v bivakih na soškem bregu v Gorici. »Fantje pravijo, da so bili vsi ti moški italijanski državljani oz. so imeli avtomobile z italijansko registracijo. Približali so se zasilnim zavetiščem in ponujali plačilo v zameno za spolni odnos. Edini, za katerega vemo, da je na ponudbo pristal, je mladoletnik iz Pakistana,« pravi Michele Migliori, goriški tajnik združenja radikalcev »Tra-sparenza e partecipazione«, ki je skupaj s pokrajinsko odbornico Ilario Cecot prijavil zlorabo goriškim kara-binjerjem. Le-ti le potrjujejo, da so ovadbo prejeli in da zbirajo informacije, podrobnosti o preiskavi pa ne posredujejo. Mladeniča - star naj bi bil 16 ali 17 let - so odpeljali v center za mladoletnike Civiform v Čedad. »Mladi Pakistanec je vedno trdil, da je polnoleten, v bolnišnici pa so ugotovili, da to ne drži. Mi smo sicer že sumili, da z njim nekaj ni v redu, saj je bil vedno tih in se ni družil z nikomer. Tudi jedel je zelo malo,« pravi Migliori, po katerem sta prostovoljce z dogodkom seznanila dva prosilca za azil. Mladoletnik iz Pakistana se je po njunih besedah dvakrat odpeljal iz zasilnega šo-torišča z moškim, starim med 60 in 70 let. Ta naj bi ga z avtomobilom odpeljal na svoj dom, kjer naj bi vsaj enkrat spolno občevala. »Ko smo to slišali, smo bili šokirani. Fant, ki naj bi bil žrtev zlorabe, je namreč zelo mlad. V samopotrdilu, ki ga je podpisal ob prihodu v Gorico, sicer piše, da je polnoleten, nam pa se je pozdevalo, da ni tako,« pravi Migliori, po katerem so v prejšnjih dneh z rentgenskim slikanjem zapestja dokončno ugotovili, da je Pakistanec mladoleten. »Zaradi tega smo fanta zaupali centru za mladoletne Civiform; v Čedad smo ob njem poslali še dva prosilca za azil, za katera se je izkazalo, da še nista dopolnila 18 let,« je dejal Migliori. Ko smo včeraj popoldne obiskali šotorišče v Ulici Brass, ni bilo v njem nobenega izmed afganistanskih in pakistanskih prebežnikov. Prostovoljci so jih namreč že zjutraj odpeljali v dom združenja Arcobaleno v Fari: to so sto- Pred vhodom v goriško sejmišče se je včeraj okrog poldne pojavil oranžen šotor, ki je pritegnil pozornost številnih Goričanov. Ob njem je bilo šest mlajših moških, po vsej verjetnosti prebežnikov, za katere v centru Cara v Gradišču ni bilo več prostora. Popoldne so v Ulico Barca prišli mestni redarji, šotora pa ni bilo več. Namesto priseljencev je bila na kraju družina tujih turistov, ki je priredila piknik bumbaca Salvini v družbi Stefana Cerette rili iz varnostnih razlogov, saj je včeraj popoldne na trgu Placuti potekala demonstracija skrajnih desničarskih strank Forza Nuova, Fiamma tricolore in Movimento popolare degli italia- Desničarski shod na Placuti ni, ki je bila uperjena proti šotorišču prebežnikov. Shod ni bil ravno uspešen, saj je bilo predstavnikov sil javnega reda skoraj več kot protestnikov. V parku pred cerkvijo se je zbralo okrog 30 skrajnežev z nekaj zastavami, letaki in zvočnikom, katerih voditelji so ščuvali proti muslimanom, levici, Evropski uniji in ZDA. Deželni koordinator Forza nuova Simone Mestroni meni, da bi se morali Evropejci upreti »muslimanski invaziji«, podtajnik Fiamme tricolore Stefano Salme pa trdi, da »naše civilizacije ni mogoče primerjati z muslimansko, ki je zaostala«. Jasen je bil tudi goriški predstavnik gibanja Mo-vimento popolare degli italiani Franco Bertin: »Pravijo nam, da smo fašisti; to nas navdaja s ponosom.« Protest desničarjev je bil sprva napovedan pred šotoriščem, kjer pa se je namesto njih včeraj popoldne zbrala dvajseterica članov socialnih centrov in levičarskih gibanj iz Slovenije in Italije. Le-ti so želeli s svojo prisotnostjo izraziti svoje nasprotovanje stališčem desničarskih protestnikov in se upreti morebitnim provokacijam, do katerih pa ni prišlo, saj je kvestura shod strank Forza nuova, Fiamma tricolore in Mo-vimento popolare degli italiani premestila. Da je prisotnost šotorišča v ulici Brass »huda žalitev za italijanske državljane, ki so ostali brez dela in brez stanovanja«, ter da bi bilo treba šotore takoj odstraniti, pa meni tajnik Severne lige Matteo Salvini, ki je včeraj obiskal Gorico. Najprej se je srečal z županom goriške občine Ettorejem Romolijem, nato pa se je pred večerjo v gostilni pri Miljotu sprehodil po prizorišču praznika Okusi na meji v družbi občinskega odbornika Stefana Cerette in drugih krajevnih predstavnikov Severne lige. (Ale) TASI v Sovodnjah Da bi občanom nudili pomoč pri izračunu davka TASI, bo sovodenjski davčni urad odprt v torek, 30. septembra, med 8.30 in 10.30, v četrtek, 2. oktobra, med 8.30 in 11. uro, v torek, 7. oktobra, med 8.30 in 10.30, v četrtek, 9. oktobra, med 8.30 in 11. uro ter v torek, 14. oktobra, med 8.30 in 10.30. S seboj je treba imeti katastrski izpis. Višino davka Tasi lahko občani izračunajo s pomočjo računalniškega programa »Calcolo Iuc«. Le-ta je na voljo na spletni strani www.riscotel.it/cal-coloiuc2014, ki je dosegljiva tudi preko spletne strani občine Sovodnje; pomoč je moč poiskati tudi v centrih CAAF. Volčič o Ukrajini v Moraru V turistični kmetiji Al Diaul v Moraru bo v torek, 30. septembra, ob 20.30 srečanje z novinarjem Dimitrijem Volčičem o ukrajinski krizi. Večer prireja združenje Par Morar. Pohod in kultura v Dolu Na Palkišču se bo danes nadaljevala prireditev »Jeziki in narodi brez meja: sto let kasneje«, ki jo prireja društvo Kras. Med 8. uro in 9.30 bo start mednarodnega pohoda miru, na izbiro bosta 8 ali 13 kilometrov dolgi progi. Ob 16. uri bo kulturni program; spregovoril bo Vasja Klavo-ra, sledili bodo nastopi godbe na pihala San Paolino iz Ogleja, pevskega zbora Pro-vox iz Renč, bezjaške folklorne skupine iz Turjaka, pevske skupine iz Lendave, folklorne skupine Šoto iz kraja Jurandvor-Baška iz Hrvaške, pevske skupine madžarske narodnosti iz Lendave, skupine slovenske narodne skupnosti s Koroške in pevske skupine iz kraja Szekesfehervar z Madžarske, sledil bo ples s skupino Trio Expres. Telefonski mrk Gorico je včeraj prizadel telefonski mrk, saj je bila v popoldanskih in večernih urah uporaba mobilnih telefonov zelo težavna. Očitno je do težav prišlo zaradi izrednega števila obiskovalcev pouličnega praznika Okusi na meji, tolikšne gneče pa telefonske linije niso prenesle. ronke - Podžupan Livio Vecchiet o združenjih občin Povezali bi se tudi z Doberdobom Ronška uprava razmišlja o skupnih storitvah s Foljanom in Špetrom, ozira pa se tudi proti doberdobskim sosedom - Vizintin: »Preveriti je treba vse možnosti« Potem ko je v prejšnjih dneh uprava Furlanije Julijske krajine odobrila nov zakonski osnutek o preureditvi sistema krajevnih uprav, so tudi na ronški občini začeli razmišljati, če in kako bi lahko občinske storitve in službe združili s sosednjimi občinami. Po besedah ronške-ga podžupana Livia Vecchieta v tem okviru ne jemljejo v poštev Tržiča, saj se ta po številu prebivalcev in drugih značilnostih preveč razlikuje od Ronk, gledajo pa proti Foljanu-Redipulji in Špe-tru ob Soči. Združenju teh treh občin, dodaja Vecchiet, pa bi se lahko pridru- Kafturml cHter l.lhj.'t ItrLllU-jt Knbfc \ M I ¡i ii {■riijiiijvit SREČANJA POD LIPAMI Milan Turk Župan obelite Šempeter Vrtojba Ve čl? r bo vodiLa času kar ka Eriha Jazbar žila tudi občina Doberdob, ki ima z ron-ško precej skupnega. Na podlagi novega predloga reforme, ki ga je predstavil deželni odbornik Paolo Panontin, bo deželni sistem krajevnih uprav v bližnji prihodnosti temeljil na dveh subjektih: na deželi in občinah, slednje pa bodo določene odločitve sprejemale skupaj. Zakonski osnutek upošteva ustavna pravila in postopek ustavne reforme, ki predvideva med drugim spremembo statuta dežele FJK in ukinitev pokrajin. Združenja občin bodo opravljala nekatere funkcije, ki so danes v pristojnosti občin, dežele, pokrajin in gorskih skupnosti. Občine pod 5 tisoč prebivalci, med katerimi so Doberdob, Sovodnje in Števerjan, naj bi morale obvezno sodelovati v združenjih občin, občine s 5 do 30 tisoč prebivalci pa bodo lahko o tem odločale, čeprav bo od tega odvisen priliv deželnih sredstev. Občine nad 30 tisoč prebivalci, kot je Gorica, bodo svobodno odločale o morebitnem združevanju. Združenja občin se bodo ukvarjala s finančnim upravljanjem, upravno organizacijo, socialnimi službami, šolskimi stavbami, krajevno policijo, okencem za proizvodne dejavnosti, katastrom, medobčinskim ozemeljskim načrtovanjem, civilno zaščito, ravnanjem z odpadki, statistiko in drugimi službami. Občina Ronke šteje okrog 12.200 prebivalcev, kar pa po Vecchietovem mnenju ne pomeni, da ni treba začeti razmišljati v smeri združevanja. »Možnost združitve storitev s Tržičem bi izključil, saj gre za občino, ki ima skoraj 30 tisoč prebivalcev in skrbi za družbene, tehnične in logistične problematike, ki so popolnoma različne od naših. Prepričan pa sem, kot je že predlagala občanska lista Insieme per Ronchi, da se moramo začeti pogovarjati z dvema občinama, ki so nam najbližje, in sicer s Foljanom-Redipu-ljo in Špetrom,« pravi Vecchiet. Dialog s tema dvema občinama, meni podžupan, mora temeljiti na ohranitvi politične in upravne samostojnosti občinskih odborov, hkrati pa mora težiti k združitvi nekaterih storitev in služb, ki so za občine pomembne. »V mislih imam urade za osebje in plače, redarsko službo in okence za proizvodne dejavnosti. Razmisliti pa bi bilo treba tudi o skupni blagajni, čeprav s samostojnimi finančnimi uradi, ter o enem samem občinskem tajniku, ki bi imel pomembno usklajevalno vlogo med občinami. V to združenje storitev naših treh občin bi prav gotovo lahko vstopila tudi občina Doberdob,« pravi Vecchiet. Doberdobski župan Fabio Vizintin načelno ne zavrača te možnosti, izpostavlja pa, da je o tem še prerano govoriti. »Preveriti bo treba vse možnosti in izbrati tisto, od katere bodo naši občani imeli največ koristi. Upoštevati je treba, da imamo z nekaterimi občinami v okviru tržiškega mestnega okrožja že ustaljene skupne storitve, npr. socialno oskrbo. Pomemben je tudi 3. člen novega osnutka deželnega zakona, ki pravi, da morajo združenja občin imeti vsaj 40.000 prebivalcev oz. vsaj 30.000 v primeru, da je eden izmed članov združenja občina, ki je bila ali je del gorske skupnosti. Mednje spada tudi občina Doberdob, ki bo torej pri snovanju novih združenj imela nekaj več "teže',« pravi Vizintin in pristavlja, da bo morala deželna uprava bolje pojasniti, katere funkcije bodo posamezne občine ohranile in kaj bo v pristojnosti združenj. Na vprašanje, ali se bo z novim zakon zmanjšala avtonomija slovenskih občin, Vizintin odgovarja, da bo zakon »znižal raven samostojnosti vseh občin«: »Mi bomo vsekakor zahtevali ohranitev naših specifik, kot sta vidna dvojezičnost in dvojezično poslovanje, pa tudi ohranitev možnosti nadzora nad občinskih teritorijem, na primer preko prostorskega načrtovanja,« je zaključil Fabio Vizintin. Torek, 30h septembri ÎÛ1 A, ob 20.30 KC Lojze Bratuž ■ Gorita / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 28. septembra 2014 19 gorica - SLORI predstavil novo monografijo Jezik ne sme biti samo stvar ponosa in uveljavljanja pravic V goriškem Trgovskem domu so v petek predstavili novo knjižno produkcijo Slovenskega raziskovalnega inštituta - SLORI, ki letos praznuje 40-letnico ustanovitve. Gre za znanstveno monografijo Jeziki in identitete v precepu: Mišljenje, govor in predstave o identiteti pri treh generacijah maturantov šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Avtorici monografije sta Suzana Pertot, doktorica psihologije in psihotera-pevka, ter Marianna Kosic, socialna psihologinja in doktorica obmejnih politik. Uvodoma je prisotne nagovoril ravnatelj inštituta Devan Jagodic. »Nova monografija dopolnjuje in nadgrajuje poslanstvo SLORI-ja, ki s svojimi raziskovalnimi projekti že več desetletij razpira specifiko družbenih pojavov v našem etnično mešanem obmejnem prostoru. Med raziskovalnimi nalogami, ki jih inštitut razvija že od same ustanovitve, zaseda pozornost za preučevanje jezikovnega vedenja pripadnikov slovenske narodne skupnosti nedvomno prioritetno mesto, saj jezik tu ne odigrava le vloge sredstva sporočanja, pač pa deluje tudi kot najbolj razpoznaven znak slovenske navzočnosti ter ima pomembno funkcijo pri prenašanju narodne samozavesti,« je povedal Jagodic in pojasnil, da je z jezikovnim vprašanjem tesno povezana tudi problematika narodnostne identifikacije pripadnikov manjšine, ki je danes vse bolj kompleksna in težje določljiva. »Etnično opredeljevanje Slovencev v Italiji v preteklosti ni povzročalo večjih težav, saj se je v glavnem istovetilo z jezikovnim ali teritorialnim opredeljevanjem, v sodobnem času pa - ko se zaradi raznovrstnih dejavnikov intenzivnost stikov z večinsko in tudi z drugimi kulturami izrazito stopnjuje - se tradicionalne etnične meje postopoma rahljajo. Nekdanjim trdnim in fiksnim identitetam se tako pridružujejo sestavljene oblike identitet, sočasno pa se poraja vprašanje, ali so slednje še vedno neizogibno povezane z znanjem oziroma vsakdanjo rabo slovenskega jezika. Zanimivo pa je, da tovrstne oblike identitet ne gre zaslediti le med pripadniki manjšine, ampak tudi med nekaterimi pripadniki večine, zlasti pa med tistimi, ki so se zaradi življenjskih okoliščin ali povsem samovoljno približali manjšinskemu okolju,« je povedal Jagodic in razložil, da je inštitut v zadnjih letih skušal osvetliti omenjena vprašanja z dvema raziskovalnima projektoma; prvega, z naslovom Jezik in identiteta, je vodila Suzana Pertot, drugega z naslovom Mandala identitet in medskupinskih odnosov pa je vodila Marianna Kosic. Njuna glavna spoznanja so povzeta ravno v novi monografiji, in sicer v okviru treh samostojnih poglavij. Po uvodnem nagovoru Devana Jagodica sta avtorici predstavili vsebino knjige, o kateri smo obsežno pisali v petkovem dnevniku. K že zapisanemu naj dodamo, da je na predstavitvi monografije v Trgovskem domu Pertotova spregovorila tudi o legitimaciji jezika, ki se s časom spreminja. »Jezikovna industrija razpoznano zaznamuje pozni kapitalizem, v katerem je profit postal metafora ponosa, tudi jezikovnega. Legitimacija jezika se v današnji družbi ne more več učinkovito sklicevati na zgodovino, tradicijo in ponos, če ti niso predstavljeni kot del simbolnega kapitala. Jezik, ki je samo stvar zgodovine, tradicije, ponosa in uveljavljanja pravic, ne pa tudi vir dobička, je obsojen na izginotje,« je poudarila Pertotova in opozorila na številne ljudi, za katere jezik ni samo stvar ponosa, ampak tudi vir zaslužka. Omenila je šolnike, prevajalce in tudi zaposlene v klicnih centrih, za katere je znanje jezika primarnega pomena za opravljanje poklica. Če izhajamo iz te predpostavke, mora biti slovenski jezik za pripadnike slovenske narodne skupnosti v Italiji pomemben tudi pri iskanju zaposlitve, pri uveljavljanju na delovnem mestu in nasploh v družbi; le tako bo jezik mogoče uspešno ohranjati na čim višji ravni. Za avtoricama sta spregovorili tudi jezikoslovka in docentka na Univerzi na Primorskem Lucija Čok, ki je prispevala uvod monografije, ter sociologinja in znanstvena svetnica na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani Marija Jurič Pahor. Predstavitev monografije je bila vključena v niz pobud ob 40-letnici SLORI-ja, ki jo obeležujejo s sklopom strokovnih dogodkov v vseh treh pokrajinah dežele, kjer živimo Slovenci. V pričakovanju na osrednjo slovesnost, ki bo 10. oktobra v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu, so v Ukvah sredi septembra predstavili monografijo o ljudski religioznosti v Kanalski dolini dr. Nataše Gliha Komac, ki je nastala v sodelovanju z lokalnim kulturnim središčem Planika in ljubljanskim ZRC SAZU-jem. Ob tem je SLORI tudi letos izpeljal raziskovalno delavnico, ki jih že nekaj let izvajajo v sodelovanju s svetom šole, ko dijaki oziroma učenci pod mentorstvom raziskovalke Norine Bogatec sami izpeljejo krajšo raziskovalno nalogo. Delavnice so letos potekale na dvojezični srednji šoli v Špetru. Minuli konec tedna pa so priredili zaključni dvodnevni posvet čezmejnega projekta EDUKA, ki ga je SLORI v zadnjih treh letih izvajali v sodelovanju s številnimi partnerskimi ustanovami od Ljubljane do Ravenne in s katerim so si prizadevali za vzgajanje zlasti šolske populacije k vrednotam različnosti, medsebojne stpnosti in sožitja. (dr) Suzana Pertot in Marianna Kosic bumbaca Med udeleženci predstavitve je bila tudi poslanka Tamara Blažina bumbaca gorica - Jutri Pravljice se vračajo v knjižnico Nekoč so v hladnih in deževnih večerih družine posedale v kuhinji pred toplo pečjo in poslušale zgodbe, ki so jih babice in dedki pripovedovali o starih časih. V njih ni bilo dinozavrov, princesk in robotov, so pa imele pričakovan učinek: poslušalce so zabavale, kratkočasile in jih popeljale stran od temnih večerov pred pečjo. Danes so peči nadomestile televizije in računalniki, v najboljšem primeru pa tablični računalniki, na katerih se vonj, oblike in občutki iz knjig izgubijo na hladnem ekranu. Prav zato je še pomembnejše, da otroci vzljubijo branje že od malih nog, pa naj bodo to pravljice, stripi ali revije. Branje pa ni le za otroke: razen tega, da je zabavno in pomaga pri sproščanju telesa in možganov bodo otroci, ki pogosto vidijo svoje starše brati, tudi sami raje vzeli knjigo v roke. Več kot bodo brali, bolj jim bo branje v užitek, urili si bodo možgane, večali zmožnost koncetracije, spoznavali svet okoli sebe in gradili bogat besedni zaklad ter domišljijo. Pomembno je tudi, da imajo otroci bralno gradivo vedno na razpolago, zato je poleg domače knjižne zbirke zelo priporočljiv čim bolj pogost obisk knjižnic. V ta namen bodo tudi letos v prijetnem in pisanem okolju mladinske sobe goriške Feiglove knjižnice, sredi množice knjig, pravljičnih risb in igrač, spet potekala popoldanska potovanja v svet domišljije. Prvi bosta jutri, 29. septembra, nastopili Lucrezia Bogaro in Stefania Be-retta s pravljico Nočem poljubčkov!, v naslednjih mesecih pa se bodo lahko otroci zabavali v družbi knjižničark, pripovedovalcev in knjig vsak drugi ponedeljek ob 18. uri. goriška - Pomniki morije Boroevic na prestolu ni nikoli sedel Med Lokvico in Kostanjevico stoji spomenik - kažipot, ki so ga zgradili vojaki iz transilvanskega mesta Karansebes Hrib Cerje na Krasu s svojim mogočnim spomenikom in razglednim stolpom bržkone vsi poznamo, saj je viden daleč naokrog. Manj znan pa je avstroogrski spomenik, ki se nahaja nekoliko nižje na skoraj ravnem pobočju hriba. Ob glavni makadamski cesti, ki iz Lokvice pelje na Cerje, bomo našli kažipot, ki nas bo usmeril desno k dvema pomnikoma izpred stoletja. Gre za skalo, v katero je izdolben neke vrste sedež, ki so ga njegovi snovalci in graditelji poimenovali Bo-roevičev prestol. Tak naziv so mu dali av-stroogrski vojaki, ki so ga izdelali v čast gen. Svetozarju Boroeviču, vrhovnemu poveljniku avstroogrske 5. armade, ki je branila Posočje pred italijanskimi napadi. Znani general je bil srbskega rodu in bržčas ni nikoli sedel na njemu namenjeni kamniti prestol, pa tudi nikjer ni zabeleženo, da bi sploh kdaj obiskal tisti del kraškega bojišča. Kakor koli že, ostaja generalov »tron« prej ko slej predmet zanimanja številnih obiskovalcev, ki so se v zadnjih letih zelo povečali. Še do pred dobrimi petnajstimi leti je zraven kamnitega prestola stala razvalina neznanega objekta, ki je nakazovala, da je šlo za podstavek večjega vojaškega obeležja. Kako je obeležje izgledalo pred sto leti, so vedeli le najboljši poznavalci dogodkov okrog 1. svetovne vojne. O spomeniku so se namreč ohranile le redke fotografije, ki jih je širša javnost spoznala šele pred nedavnim. Zanimanje za prvo svetovno vojno se je v zadnjih desetletjih zelo povečalo in z njim tudi želja po priklicu iz pozabe spomenikov, obeležij in vojaških pokopališč. Tako so se našli domačini iz Lokvice in Opatjega sela, si zavihali rokave in so si s podporo občine Mi-ren-Kostanjevica in sredstvi programa Phare evropske unije uredili okolje in na novo postavili spomenik. V pomoč so jim bile redki fotografski posnetki iz let 1915-1916. Vedeti moramo, da sta spomenik in kamniti prestol nad Lokvico nastala v času, ko so se hudi boji odvijali na doberdobski planoti. Ta- Spomenik - kažipot leta 1995 foto vir Obnovljeni spomenik - kažipot med Lokvico in Kostanjevico foto vip koimenovana Komenska planota pa je veljala za zaledje fronte, kamor so avstrijski vojaki odhajali na kratke premore. Po avgustu leta 1916 in skoraj vse leto 1917 so tisti del Ko-menske planote zasedali Italijani, tako da se je omenjeni spomenik znašel sredi najhujših bojev, ki so ga seveda spremenili v razvalino. Lepo obeležje so domačini obnovili le- ta 2000 in poskrbeli tudi za spominske table. Iz njih je razumeti, da so ga postavili vojaki 43. pehotnega polka, ki je imel svoje naborno mesto v transilvanskem mestu Karanse-bes blizu Temešvara, ki je takrat pripadalo Madžarski, danes pa je v Romuniji. Obeležje so zgradili v čast poveljniku VII avstrijskega korpusa, nadvojvodu Jožefu. Zgradili so tu- di cesto, ki so jo poimenovali »Erzherzog Joseph Strasse« (cesta nadvojvode Jožefa). Sestavni del spomenika so tudi topovske granate, ki so postavljene na vseh vogalih in na vrhu spomenika. Spomenik je služil tudi kot nekak kažipot, saj je na njem vgrajena tudi plošča z označenima razdaljama do Lokvice in Kostanjevice na Krasu. (vip) 2 0 Nedelja, 28. septembra 2014 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Na Okusih na meji množica obiskovalcev Britanska vas »oblegana«, irsko pivo dražje kot v Dublinu Goričani se hudujejo zaradi podražitev, vendar so pred stojnicami vseeno dolge vrste vec fotografij na www.primorski.eu O tem, da so Okusi na meji z leti postali najpomembnejši goriški praznik, ni več nobenega dvoma. Pouličnega praznika se je včeraj, v četrtek in petek udeležilo več deset tisoč obiskovalcev, tako da bodo na koncu prav vsi tudi letošnjo prireditev ocenili kot zelo uspešno. Okusi na meji so se z leti razširili, spremenili so ponudbo, z njimi pa so se spremenile tudi navade Goričanov. Če je bila v prejšnjih letih avstrijska vas na Trgu Battisti najbolj množično obiskana, se je letos središče dogajanja premaknilo drugam, še zlasti na Trg Sv. Antona, kjer so postavljene britanske stojnice in posebno atrakcijo predstavlja rdeči dvonadstropni avtobus. Britancem je tako - za razliko od Špancev in drugih v prejšnjih letih -uspelo napolniti predel mesta, ki je bil v preteklosti nekoliko ob robu dogajanja. Obiskovalci praznika imajo precejšnje težave z iskanjem kemijskih stranišč, ki jih je po- Množica obiskovalcev na goriškem pouličnem prazniku bumbaca nekod premalo. V petek zvečer so bila na Travniku kemijska stranišča celo zaprta, tako da je pred edinim odprtim okrog 20. ure čakalo v vrsti vsaj dvajset ljudi. Vzdušje je na prazniku enkratno tudi po zaprtju »tujih« kioskov, saj se obiskovalci do poznih nočnih oz. zgodnjih jutranjih ur preselijo v ostale lokale v središču mesta, ki morajo med letom zapreti veliko ur prej. Kot vsako leto so v središču pogovorov obiskovalcev in tudi spletnih debat cene. Marsikdo opaža, da so se cene podražile. Petnajst evrov za svinjsko kračo je tako za marsikoga preveč, številni pa se hudujejo, da stane srbska pleskavica šest evrov, medtem ko zanjo v Novi Gorici odštejejo polovico. Kljub podražitvam pa se vsekakor pred številnimi kioski vijejo dolge vrste. Na Trgu Sv. Antona je treba kar nekaj časa čakati na vrček irskega piva Guinness; v Gorici je treba zanj odšteti šest evrov, to se pravi več kot v slovitem Temple baru v središču Dubli-na, kjer stane pet evrov. (av) a 1 o j OD DOMAČEGA LATNIKA DO Vsak teden beremo in poslušamo napovedi, kako naj se goriška krajina ovrednoti, da postane dovolj privlačna za tokove obiskovalcev. Vselej se ob vrsti krajinskih in zgodovinskih postavk omenja proizvodnjo raznih sort vina. Kakšen je ta vinogradniški svet danes, kako razmišljajo in delujejo mladi gospodarji, ki sicer že nadomeščajo svoje starše, a slednji še niso povsem izpregli? Edi in Orietta Skok sta izbrala oranžno barvo. Ne proizvajata oranžade, temveč vino: sedem vrst belega in črnega vina. Do- Oranžna reklamna piramida mačijo njune rodbine je mogoče primerjati že z majhnim naseljem, ki mu kraljuje palača - »Villa Jasbinae« piše na spominski plošči - nekdanjih lastnikov baronov Teuffen-bachov, še prej Attemsov. Že leta 1747 je bila obnovljena, ob potresu leta 1976 je bila na tem, da se sesuje, utrdili in obnovili pa so jo po njem. Najnovejša pridobitev je nova klet, vkopana v briški griček, ki jo sicer uporabljajo že dve leti, a so jo uradno odprli v letošnjem maju. V njej poteka vinarski postopek, glavno delo, tako pravita brat in sestra, pa se odvija v vinogradih. Posejani so okrog navedene palače, dveh stanovanjskih hiš, velikega skednja in prizidkov na Zaburi, Lenartovem vrhu, Puhlici, v Stari brajdi in Za Palačo. Vrste trt, ki se vijejo proti severu, sežejo do meje: konec vinograda = konec države. Oče, stric in teta so se kolonstva rešili leta 1968 s pomočjo ugodnih posojil. Leta 1970 so se opredelili za vinogradništvo, prej pa so bili vsestranska kmetija. Po trgatvah so prodajali vino ali mošt v velikih pletenkah in sodih. Za stekleničenje so se odločili leta 1991. Sedanja vinogradnika tržita svojo oranžno oznako s pomočjo posrednikov največ v Italiji, na tujem pa na Irskem, Danskem in Japonskem ter v Avstriji. Odmevnega vinskega sejma v Veroni se udeležujeta - včasih tudi Edijeva žena in sinčka, nekoč pa tudi njegova starša - že enaindvajset let. Na glavni briški cesti, ki pelje iz Šte-verjana na Prevalo in v Krmin, je dobro vidna usmerjevalna tabla. Zaradi nje in zaradi halo učinka »od ust do ust« skoraj vsaki dan kakšen obiskovalec zavije po makadamu, se spremeni v stranko in v kupca; potrebno mu je biti na razpolago, tako rekoč dežurati v bližini domačije, kar pa ne bremeni niti brata, niti sestre. Vinarski aksiom, ki velja Pri Bizajevih - takšna je stara rodbinska oznaka - se glasi: Grozdje naj se preoblikuje v vino s čim Brat in sestra predstavljata hišni proizvod manj posegi. Narava naj opravi svoj postopek. Vinograde čedijo tako s košnjo kot s herbicidi. Slednji niso mnogo bolj škodljivi zdravju od nafte, katere ostanke traktorji puhajo med trte. Zgolj biološko škropljenje zahteva zelo pogoste posege in če v desetih letih seštejemo količino bakra, ki ponikne v tla, nas sme zaskrbeti. Pri Bizajevih, razen najstarejše generacije, pogosto vsi zahrepenijo po gorah. Na koncu pogovora smo pomodrovali o tem skupnem zanimanju/strasti. V dobro si tudi štejem, da sem že pred desetletji javno pisal o Ediju Skoku kot o uspešnem strelcu na glinaste golobe... Aldo Rupel gorica - Okusi na meji Angleški turistki »zaprti« v gradu Na Travniku je v petek zvečer moškega obšla slabost; do njega je rešilec pripeljal v roku dveh minut, nato so ga odpeljali v goriško bolnišnico. Moški naj bi k sreči imel le prebavne motnje. V petek zvečer je bilo treba priskočiti na pomoč tudi dvema turistkama iz Anglije, ki sta ostali zaprti v goriškem gradu. Dekleti sta se nahajali v enem izmed grajskim stolpov in nista pravočasno odšli, ko so grad zaprli. Turistki sta zato klicali na pomoč in kmalu zatem so ju »osvobodili«. Grad bo obiskovalcem odprt s prostim vstopom tudi danes med 10. in 19. uro. BREZPLAČNI AVTOBUSI - Parkirišče pred športno palačo Bigot bosta z mestnim centrom danes med 11. in 23. uro povezovala brezplačna avtobusa APT, ki bosta vozila vsakih petnajst minut. Postaje bodo v Ulici IV Novembra, v Ulici Don Bosco (pri črpalki), v Ulici Sv. Klare in na Verdijevem korzu, drugi avtobus pa bo ustavil pred goriškim sejmiščem in palačo goriške pokrajine. S parkirišča pri Rdeči hiši bodo avtobusi vozili od 11. do 23. ure vsakih 7 oz. 8 minut; brezplačna avtobusna povezava med mestnim središčem in tovornim postajališčem SDAG bo ravno tako na voljo med 11. in 23. uro. Avtobus bo vozil vsakih 15 minut. ŠTRUKLJI PROTAGONISTI - Na Trgu Sv. Antona bo danes ob 12. uri Roberto Zottar spregovoril o kuhanih štrukljih ob degustaciji kmečkega turizma Sonia Stekar; ob 18. uri bo novinarka Patrizia Artico intervjuvala »bloggerko« in kuharsko izvedenko Liriko Nakellari. V palači Lanthieri bo v okviru pobude »Dunajski salon« ob 11.30 degustacija vipavskih vin, ob 17. uri predstavitev čezmejnega strateškega načrta »Utopije - Vizije skupne prihodnosti«, ob 18. uri degustacija belih briških vin, ob 19. uri performans Sare Glaxia, ob 21.30 pa nastop Maurizia Curcia in DJ-ja Simoneja Rossa. V hiši Sticsa bo med 12. in 13. uro vinska izvedenka Adua Villa vodila srečanje z briškimi vinarkami. KINEMAX - V Kinemaxu bodo danes ob 15. uri predvajali filma Dragon trainer 2 in Planes 2 z znižano vstopnico. Med 16. uro in 19.30 bo na Korzu Verdi otroška predstava Trotto-lando. Na Trgu Sv. Antona se bodo od 15. ure zvrstili nastopi gojenk goriških plesnih šol. SLOVENSKA DRUŠTVA - Kot smo že poročali v prejšnjih dneh, stoji na križišču med ulicama Crispi in Roma šotor ZSKP. Ob njem so svoje stojnice namestili društva Štandrež, Sabotin iz Štmavra in F.B. Sedej iz Števerjana, mešani pevski zbor Lojze Bratuž, združenje staršev vrtca Pikapolonica iz Pevme in vi-noteka Števerjanski griči. Bill Frisell krmin - Konec oktobra Jazz festival vse odmevnejši Koncert prirejajo tudi v Kulturnem domu Sedemnajsta izvedba festivala Jazz & Wine of peace, ki ga prireja združenje Contro-tempo v Krminu, bo postregla s trinajstimi koncerti, na katerih bodo nastopili glasbeniki z raznih koncev sveta. Štiridnevni festival se bo pričel v četrtek, 23. oktobra, v Kulturnem domu v Gorici, zaključil pa se bo v nedeljo, 26. oktobra, v Krminu, kjer prirejajo osrednje festivalske dogodke. Med njimi je nedvomno koncert Billa Frisella, ki bo v soboto, 24. oktobra, ob 21.30 v krminskem občinskem gledališču; v soboto, 25. oktobra, ob 21.30 bo nastopila skupina »Youn Sun Nah Quartet«, ki jo sestavljajo glasbeniki iz Koreje, Švedske in Francije. V nedeljo, 26. oktobra, ob 21.30 pa bo na vrsti izraelski trio »Avishai Cohen«. Podobno kot lani so pobudniki festivala - združenje Controtempo - povabili k sodelovanju tudi goriški in novogoriški Kulturni dom. V Gorici bo nastopil (izven abonmaja) slovenski jazzist Uroš Perič, ki se bo s svojim kvartetom predstavil občinstvu v četrtek, 23. oktobra, ob 20.30. V Novi Gorici bo v soboto, 25. oktobra, ob 11. uri nastopila avstrijsko-argentinska skupina Karlheinz Carlitos Miklin & Quinteto Argentina. Festival Jazz & Wine of Peace sodi med odmev-nejše italijanske jazz festivale, saj se je v zadnjih letih tesno povezal s podobnimi dogodki iz Toskane, Emilije in Mark. V polnem teku je predprodaja abonmajev, ki stanejo 120 evrov, in vstopnic za posamezne dogodke. Predprodaja je v teku na spletni strani www.vi-vaticket.it, za informacije je na razpolago tudi krmin-ski urad združenja Controtempo (www.controtem-po.org, tel. 328-6247734. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 28. septembra 2014 21 gorica - Glasbena matica Popisali fond V sredo ga bodo predstavili in zaigrali staro skladbo V Trgovskem domu v Gorici bo v sredo, 1. oktobra, ob 17.30 goriška Glasbena matica predstavila vsebine svojega dokumentarnega in notnega fonda, ki ga je komaj uredila in popisala muzikologinja in arhivistka Katarina Kraševac. Fond obsega dokumente o delovanju šole od povojnega časa dalje, notno gradivo in rokopise pa od leta 1917. Ob tej priložnosti bodo profesorji Glasbene matice ponovno obudili skladbi, katerih notni zapisi se nahajajo v omenjenem fondu. Med temi je Elegija Suza na grobu, ena od dveh natisnjenih skladb reškega Slovenca, tovarnarja, skladatelja, violinista, dejavnega kulturnega delavca in organizatorja glasbenih dogodkov Hinka Simo-niča, ki nosi posvetilo prijateljici. Srečanje v Trgovskem domu bo priložnost za odkrivanje vsebin fonda, anekdot in posebnosti, ki so vezane na zgodovino šole, a tudi Simoničeva Elegija načrtov Glasbene matice glede popisovanja celotne dokumentacije, ki priča o zgodovini slovenskega glasbenega šolstva v deželi Furlaniji Julijski krajini. Na zdravstveni fakulteti univerze v Ljubljani je iz fizioterapije uspešno diplomiral Peter Giovannini Iskreno mu čestitamo. Vsi domači ¿i Čestitke Na pedagoški fakulteti Univerze v Kopru je 10. septembra v smeri predšolska vzgoja z odliko diplomirala NADJA KOVIC. Čestitamo ji vsi, ki jo imamo radi. brezplačne predstavitvene urice tečaja angleščine za otroke od 3. do 12. leta, po metodi, ki je prava svetovna uspešnica; informacije na hisapra-vljic@gmail.com ali 334-1243766 (Martina). LUDOTEKA PIKANOGAVIČKAbotudi letos delovala v Dijaškem domu v Gorici. Otrokom 2. in 3. letnika vrtca ponuja bogat program glasbene vzgoje in animacije, ki ju bo vodila Damjana Go-lavšek, priznana glasbenica in gledališka igralka. Ludoteka bo delovala vsako sredo od 15.30 do 17. ure. Vpisovanje do zasedbe mest na tel. 0481533495 v popoldanskih urah. [12 Lekarne Gledališče OBČINSKO GLEDALIŠČE V GRADIŠČU obvešča, da bo pri blagajni gledališča v Ul. Ciotti 1 (tel. 0481-969753) danes, 28. septembra, (med 10.30 in 12.30 ter med 18. in 20. uro) ter od 30. septembra do 3. oktobra (med 18. in 20. uro) potekala potrditev lanskih abonmajev, 4. in 5. oktobra (med 10.30 in 12.30 ter med 18. in 20. uro) bo možna sprememba sedeža in vrste lanskih abonmajev in od 7. oktobra do 8. novembra (vsak torek med 18. in 20. uro in vsako soboto med 10.30 in 12.30) bo možen nakup novih abonmajev. Letos bodo skupinski abonmaji še posebno ugodni; več na www.arti-stiassociatigorizia.it. OBČINSKO GLEDALIŠČE V KRMINU obvešča, da je do 29. septembra možen nakup novih abonmajev vsak dan med 18. in 20. uro. Letos bodo skupinski abonmaji še posebno ugodni; informacije po tel. 0481-532317, več na www.artistiassociatigorizia.it. H Šolske vesti DIZ CANKAR-ZOIS-VEGA obvešča, da bo informativni sestanek za starše dijakov, ki obiskujejo 1. razred v ponedeljek, 29. septembra, ob 19. uri na sedežu zavoda v Ul. Puccini 14 v Gorici. ŠOLA MATEMATIKE - družinski center Hiša pravljic prireja šolo matematike za osnovnošolce in nižješolce. Učenci in dijaki utrjujejo šolsko snov in se naučijo pravilnega reševanja nalog; informacije na hisapravljic@gmail.com ali 3341243766 (Martina). ANGLEŠČINA ZA OTROKE - družinski center Hiša pravljic v sodelovanju z Jezikovnim centrom Poliglot vabi na DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 048176039. DEŽURNA LEKARNA V MORARU LAZZARI, Ul. Francesco Petrarca 15, tel. 0481-80335. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.00 - 17.50 -20.00 - 22.00 »Lucy«. Dvorana 2: 15.00 »Dragon Trainer 2«; 17.30 »Tartarughe Ninja«; 20.00 -22.00 »Anime nere«. Dvorana 3: 15.00 »Planes 2 missione antincendio«; 18.00 - 19.50 - 21.30 »Pasolini«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 16.15 - 18.00 -20.30 - 22.10 »Lucy«. Dvorana 2: 15.30 - 17.30 - 19.50 »L'in-credibile storia di Winter il delfino«; 22.00 »Sex Tape - Finiti in rete«. Dvorana 3: 16.15 »LApe Maja - Il film«; 17.45 - 20.00 - 22.10 »Posh«. Dvorana 4: 15.30 - 17.15 »Tartarug-he Ninja«; 19.50 - 22.00 »La preda perfetta«. Dvorana 5: 16.00 - 17.40 - 20.20 -22.15 »La buca«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.00 -22.00 »Lucy«. Dvorana 2: 17.30 »Tartarughe Ninja«; 20.00 - 22.00 »Anime nere«. Dvorana 3: 18.00 - 19.50 - 21.30 »Pasolini«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.30 -22.10 »Lucy«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 »L'incredi-bile storia di Winter il delfino«; 22.00 »Sex Tape - Finiti in rete«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Posh«. Dvorana 4: 17.15 »Tartarughe Ninja«; 19.50 - 22.00 »La preda perfetta«. Dvorana 5: 17.40 - 20.20 - 22.15 »La buca«. S Izleti ŽENSKE IZ DOBERDOBA, ki so obiskovale lanski tečaj ročnih del na SKRD Jezero, organizirajo 17. oktobra izlet v Vicenzo na sejem pripomočkov za ročna dela. Vpisovanje in informacije pri Magdi Prinčič do 28. septembra po tel. 347-1243400. VSAKOLETNA DRUŽABNOST OB KOSTANJU, ki jo prireja Slovensko planinsko društvo Gorica, bo v nedeljo, 12. oktobra, na domačiji Štekar v Štever-janu. Tudi letos pripravljajo pohod za mlade člane in njihove družine ter kolesarsko vožnjo po Brdih. Ü3 Obvestila 60-LETNIKI iz sovodenjske občine vabijo na skupni praznik v soboto, 4. oktobra. Organizirajo avtobusni izlet z odhodom ob 8. uri izpred gostilne Miljo v Dolu. Na programu ogled Kobarida, muzeja-sirarne Planika, tipično kosilo z žlikrofi v Idriji, ogled rudnika Anto-nijev rov in mestnega muzeja grad Ge-werkenegg. Po povratku okoli 20. ure bo večerja z glasbo v gostilni pri Miljotu v Dolu. Možna je udeležba tudi samo na večerji; vpisovanje in informacije čimprej v lekarni Rojec v Sovodnjah. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA organizira dve delavnici po poteh starover-cev s Pavlom Medveščkom, likovno delavnico pa bo vodila Stanka Golob 3. in 4. oktobra; informacije in prijava Marjana Gabrijelčič, tel. 0038640-347370. OB PRAZNOVANJU ZAVETNIKA POLICIJE bo v ponedeljek, 29. septembra, ob 10. uri v cerkvici Sv. Antona na Trgu Sv. Antona v Gorici maševal nadškof Carlo Roberto Maria Redaelli. PIHALNI ORKESTER KRAS iz Doberdoba vabi otroke od 3. do 6. leta starosti na glasbene urice; informacije po tel. 347-1243400 (Magda Prinčič). PIHALNI ORKESTER KRAS iz Doberdoba vpisuje otroke in mlade v novo glasbeno šolsko leto; informacije po tel. 347-1243400 (Magda Prinčič). »ZUMBA«: AŠKD KREMENJAK prireja tečaj zumbe za odrasle ob ponedeljkih in četrtkih, od 20. do 21. ure v večnamenski dvorani v Jamljah. Prva brezplačna vaja bo v ponedeljek, 29. septembra, ob 20. uri; informacije po tel. 347-6868225 (Patricija). MAŽORETNA SKUPINA KRAS vabi nove članice v vpis v novo sezono. Prva vaja bo v petek, 26. septembra, od 15. ure dalje; informacije po tel. 3471243400 (Magda Prinčič). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno martinovanje v soboto, 8. novembra, v gostišču Šterk pri Novi Gorici. Vpisujejo po tel. 0481-20801 (Sonja K.), 0481882183 (Dragica V.), 0481-884156 (Andrej F.), 0481-78138 (Sonja S.). Na račun 20 evrov. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO obvešča, da bo v kratkem na razpolago barvni stenski koledar za leto 2015 s planinskimi motivi in vabi k prednaročilu. Koledar bodo naročniki predvidoma dvignili že 12. oktobra, na družabnosti ob kostanju. Prednaročila: vsak četrtek med 19. in 20. uro na društvenem sedežu, Verdijev Korzo 51/int., tel. 0481-532358 ter neposredno pri odbornikih društva. KRUT obvešča, da se začenja vpisovanje za jesenski ciklus skupinske vadbe v termalnem bazenu v Gradežu, ki bo stekel v torek, 7. oktobra; informacije in vpisovanje na sedežu krožka v Trstu, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tis-cali.it. KD DANICA z Vrha organizira tečaj zumbe ob ponedeljkih in četrtkih z začetkom ob 19. uri; informacije po tel. 339-7484533 (Dolores). Prva lekcija bo 29. septembra. VADBE V DOMU A. BUDAL V ŠTAN-DREŽU od 29. septembra dalje: pilates - ponedeljek, 19.00-20.00; jutranji pilates - četrtek, 9.00-10.00; spinning -ponedeljek, 20.00-21.00 in 21.00-22.00 ter sreda, 20.00-21.00; zumba - torek in četrtek, 20.00-21.00; trebušni plesi - torek, 19.00-20.00 (od 14. oktobra dalje); Perfect Body Workout - ponedeljek, 18.00-19.00 in četrtek, 19.00-20.00. Poskusna brezplačna vadba za jutranji pilates - četrtek, 2. oktobra, ob 9. uri; informacije in prijave: pilates, spinning, zumba, Perfect Body Workout po tel. 347-8800556 (Sara); jutranji pilates tel. 00386-40477967 (Damjana); trebušni plesi tel. 340-3814478 (Antonella). AŠKD KREMENJAK prireja začetni in nadaljevalni tečaj diatonične harmonike pod mentorstvom prof. Andreja Gropajca. Informativna seja bo v sredo, 1. oktobra, ob 18. uri v kulturnem centru v Jamljah; informacije po tel. 338-6805242 (Sonia). KD SOVODNJE tudi letos organizira tečaj zumbe. Začel se bo v sredo, 1. oktobra, ob 19. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah; informacije po tel. 3382251883 (Magda) ob uri kosila ali v večernem času. SPDG vabi na rekreacijsko telovadbo za odrasle vsako sredo med 20. in 21. uro v telovadnici Kulturnega doma v Gorici. Prvo srečanje bo v sredo, 1. oktobra; informacije po tel. 349-5552075. PRI AŠZ DOM GORICA vpisujejo za športno sezono 2014-15: športni vrtec (letniki 2010-2011) - ponedeljek in četrtek od 15. do 16. ure, vodi prof. Dra-žen Grbac, začetek 2. oktobra; mikrobasket - novost - (letniki 2007-20082009) - ponedeljek in četrtek od 16. do 17. ure, vodi prof. Dražen Grbac, začetek 2. oktobra; minibasket (letniki 2004-2005-2006) - torek od 16.30 do 18. ure, sreda od 16. do 17. ure, petek od 18. ure do 19.30, vodi prof. Andrej Vremec; under 13 (letniki 2002-2003) - ponedeljek od 17. ure do 18.30, torek od 18. ure do 19.30, četrtek od 17. ure do 18.30; under 15 (letniki 2000-2001) - torek od 19. ure do 20.30, sreda od 18.30 do 20. ure, četrtek od 18.30 do 20. ure; cheerleading za osnovnošolce/ke - sreda od 17. ure do 18.30; petek od 16.30 do 18. ure. Za otroke vrtcev v Ul. Brolo, v Pevmi in v Ul. Max Fabiani v Gorici ter za tiste, ki obiskujejo dijaške domove, je poskrbljen prevoz do telovadnice; informacije in vpisovanja po tel. 0481-33288, 329-2718115 (David Ambrožič) ali domgorica@gmail.com. ŠPORTNO DRUŠTVO SOVODNJE prireja v telovadnici v Sovodnjah rekreacijsko telovadbo ob torkih in petkih med 21. uro in 22.30; prvo srečanje bo v petek, 3. oktobra; informacije po tel. 0481-882195 ali 333-2677398 (Miriam). OTROŠKI ZBOR KD SOVODNJE vabi otroke iz vrtca in osnovne šole, da se mu pridružijo na vajah ob sobotah med 10.45 in 11.30 za otroke od 4. do 6. leta starosti, pod vodstvom Valentine Na-nut, in med 11.30 in 12.30 za otroke od 7. do 10. leta starosti, pod vodstvom Jane Drassich. SKRD JADRO IZ RONK s pokroviteljstvom ronške občine prireja v sklopu projekta »Manjšinska deželna inter-kultura in poznavanje slovenskega jezika« tečaj slovenščine za odrasle (50 ur) ob torkih po dve uri, začetek 14. oktobra. Organizacijsko srečanje bo na sedežu društva v Romjanu v torek, 7. oktobra, ob 20. uri uri; informacije nudijo tudi v ronški knjižnici (tel. 0481482015 in 0481-776123)in v mladinskem informativnem centru Informa-giovani na Drevoredu S. Marco 70 v Tržiču (0481-494656 in 0481-798011). KŠD KRAS DOL-POLJANE prireja tudi letos telovadbo za odrasle. Prva poskusna lekcija bo v torek, 7. oktobra, ob 19.30 v prostorih društva na Palkišču, vodila bo Ljudmila Onišenko; informacije po tel. 349-6753172 (Sara). LETNIKI 1974 bodo skupaj praznovali v soboto, 25. oktobra, ob 20. uri v gostilni Goriška Mohorjeva družba vabi na predstavitev pesniške zbirke JANEZ POVSE PESMI OB POTI Delo in avtorja bo predstavila prof. Majda Cibic V ponedeljek, 29. septembra 2014, ob 18. uri v galeriji Ars, Travnik 25 - Gorica Turri v Štandrežu. Tisti, ki se bodo udeležili praznovanja, naj se vpišejo in pustijo predujem 15 evrov v gostilni pri Turriju do srede 22. oktobra; informacije po tel. 348-5856972 (Katja) ali 3387501181 (Tamara). H Poslovni oglasi ZANESLJIVA GOSPA IŠČEM DELO: čiščenje ali skrb za starejše. Tel.00386-40-628540 0 Prireditve KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE vabi v nedeljo, 5. oktobra, ob 19. uri na lutkovno predstavo z naslovom »Ljubica in Arpit«. Ob priložnosti se bo predstavil tudi otroški pevski zbor KD Sovodnje. GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabi na predstavitev nove pesniške zbirke Janeza Povšeta »Pesmi ob poti« v ponedeljek, 29. septembra, ob 18. uri v galeriji Ars nad Katoliško knjigarno na Travniku 25 v Gorici. Ob prisotnosti avtorja bo novo pesniško zbirko predstavila prof. Majda Cibic. FORUM ZA GORICO prireja niz šestih srečanj z naslovom »Novecento inedi-to« na sedežu v Ul. Ascoli 10/A v Gorici: 30. septembra ob 17.30 predstavitev zbirke spominov in dnevnika Giu-seppeja Venice in Marie Antoniette Moro ter projekcija trailer filma »Wo-men on the border« Erike Rossi. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ in Krožek Anton Gregorčič vabita v torek, 30. septembra, ob 20.30 v Kulturni center Lojze Bratuž v Gorici na novo srečanje pod lipami, kjer bo gost župan občine Šempeter-Vrtojba Milan Turk. Ob lokalnih volitvah, ki bodo 5. oktobra v Sloveniji, bo govora o upravljanju občin, čezmejnem sodelovanju in povezovanju med goriško-primorskimi občinami. Večer bo vodila časnikarka Erika Jazbar. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v četrtek, 2. oktobra, ob 18. uri predstavitev knjige Jožeta Šušmelja »Andrej Baron Winkler 1825-1916«. Z avtorjem se bo pogovarjal politik in novinar Dimitrij Volčič. Prispevki Za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Vrhu daruje Ljudmila Cotič 50 evrov. V spomin na Evgena Gergoleta darujeta Antonio Devivo in M.Rosa Comel-lato 300 evrov za moški pevski zbor Jezero iz Doberdoba. V spomin na pokojne starše darujeta Vida in Ciril 50 evrov za društvo krvodajalcev iz Sovodenj. Pogrebi JUTRI V GORICI: 9.00, Antonio De Leo iz splošne bolnišnice v cerkev pri Ma-donini in na pokopališče v Ločniku. JUTRI V TRŽIČU: 9.50, Caterina Cupin v kapeli pokopališča, sledila bo upepe-litev; 13.00, Maria Silvana Corbatto na pokopališču. JUTRI V ROMANSU: 15.00, Paride Cabas v cerkvi in na pokopališču. 2 4 Nedelja, 28. septembra 2014 ŠPORT APrimorski r dnevnik Marquez doma najhitrejši v kvalifikacijah MADRID - Vodilni v motociklističnem svetovnem prvenstvu Španec Marc Marquez si je na dirki za VN Aragonije v domačem Alcanizu privozil najboljši startni položaj v elitnem razredu motoGP. Drugi v kvalifikacijah je bil njegov rojak in moštveni sotekmovalec pri Hondi Dani Pedrosa, tretji pa Italijan Andrea lannone (Ducati).Slabše sta se odrezala tekmeca na tovarniških Yamahah, zmagovalec zadnje dirke v Misanu Italijan Valentino Rossi je bil šesti, mesto pred Špancem Jorgejem Lorenzom. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Kolesarsko SP: Prvakinja je Francozinja PONFERRADA - Francozinja Pauline Ferrand Prevot je nova svetovna kolesarska prvakinja. Na 127,4 kilometra dolgi progi je v sprintu 11 kolesark po fotofinišu premagala prvakinjo iz kronometra, Nemko Liso Brennauer, tretje mesto je zasedla Švedinja Emma Johansson, Italijanka Gior-gia Bronzini pa je pristala na nehvaležnem 4. mestu. Najboljša Slovenka je bila Polona Batagelj, z zaostankom petih minut in 46 sekund je zasedla 45. mesto. košarka - Predstavitev tržaškega prvoligaša Pallacanestro Trieste Denarja ni, želja je S predstavitve v Trstu fotodamj@n Včeraj je Pallacanestra Trieste v kavarni Tommaseo predstavil letošnjo ekipo, ki bo nastopala v ligi A2 gold. Izjave in perspektive najboljše deželne ekipe smo strnili v naslednjih točkah. IZJAVE - Mario Ghiacci, predsednik kluba: « Naš lanski moto je bil: navdušenje, strast, profesional-nost...letos bi še dodal: nikoli ne bomo popustili! Opravili smo dobro delo, potrebujemo še eno leto, da ga dokončamo. Navijači nas podpirajo tako z abonmaji (sedaj jih je že okrog 900) kot na druge načine (predvsem združenje Trieste entra in campo nam je zvesto ob strani), s sponzorji se dogovarjamo in vsi nam potrjujejo svojo pomoč (mogoče pa bomo imeli tudi glavnega sponzorja, ki ga lani ni bilo), tako da sem optimistično razpoložen. Tudi letos lahko dosežemo obstanek.» Eugenio Dalmasson, trener: « Čutim veliko navezanosti na ekipo, upam, da bo tako tudi v trenutkih, ko bomo v težavah. Povrepčna starost igralcev je okrog 20 let, torej je edini način, da se enakovredno kosamo z drugimi, trdo delo. Doslej - opravili smo že 60 treningov - so se igralci izredno potrudili in tako moramo nadaljevati.» FORMULA - Druga liga je razdeljena na Gold in Silver; v vsaki skupini je 16 ekip. Prvih osem skupine Gold in prve štiri skupine Silver bodo igrale v končnici (v A ligo bo napredovala ena sama ekipa), 15. in 16. skupine Gold ter 14. in 15. skupine Silver pa v playoutu; poraženca in 16. uvrščena skupine Silver nazadujejo v tretjo ligo. Prvenstvo se bo začelo 5. oktobra, prvo domačo tekmo pa bodo Tržačani odigrali 12. oktobra proti Veroliju. PREDNOSTI IN ŠIBKOSTI EKIPE Prednosti: ekipa je mlada, igralci bodo dali vse od sebe, da se izkažejo, obenem pa v teku prvenstva lahko še napredujejo; - publika bo na doma- čem igrišču lahko šesti mož na igrišču; - Američana nimata slavnega imena, skušala pa se bosta izkazati, da jih opazijo bolj renomirani in bogatejši klubi; - kot v lanskem letu bosta agresivna obramba in hitra igra lahko ključ do zmage. Šibkosti: večina igralcev je neizkušenih; - ekipa pod košem lahko računa na mlada centra Candussija in Martinija, ki ne moreta biti kos bolj izkušenim in fizično močnejšim tujcem; Holloway je sicer bolj krepak, a mu manjkajo centimetri (uradno ima več kot 2 metra, v resnici pa precej manj); - organizator igre Grayson je sicer hiter, a bo precej trpel v obrambi proti višjim nasprotnikom (tudi on je manjši od uradnih 180 centimetrov); - nepričakovana odpoved Ake-leja, ki je opravil priprave z ekipo, zaradi nesoglasji z vodstvom Reyerja, ki bi ga dal na posodo, pa letos ne bo igral; namestnika še iščejo (med drugim še ni znano, ali bo Forli ostal v ligi ali ga bo zamenjala Matera, ki je vložila priziv - v primeru, da ekipa iz Romagne odpade, bo na tržišču kar nekaj kandidatov). Marko Oblak primorski_sport face book 4 Postava Andrea Coronica 1993 krilo 188 Stefano Tonut 1993 bek 194 Massimiliano Fossati 1993 krilo 193 Daniele Mastrangelo 1991 bek/krilo 191 Giacomo Norbedo 1994 visoko krilo 201 Issaiah Grayson 1990 organizator 180 Francesco Candussi 1994 center 211 Marco Carra 1980 bek 185 Leonardo Marini 1995 center 206 Murphy Holloway 1990 visoko krilo 201 dario bocchini Obstanek je tudi letos edini cilj Za mnenje o letošnji sezoni smo prosili tudi generalnega direktorja kluba Daria Bocchinija. Je tudi letos cilj ekipe obstanek? Prav gotovo. Lani smo bili tretji predzadnji in bi takoj podpisal za takšno uvrtstitev tudi v letošnjem prvenstvu. Kdo bodo vaši konkurenti za obstanek? Trenutno bi težko rekli, katere ekipe so slabše. Mogoče sta to novinca in Casalpusterlengo, ki ima, kot mi, mlado ekipo. Pogosto pa se zgodi, da zaidejo v težave ekipe, ki so imele višje cilje. Poškodbe, nesoglasja ali pa ekonomski problemi lahko povsem spremenijo razmerje sil. Boste tudi letos konkurirali za nagrado za največjo minutažo mlajših igralcev? Seveda, kaže pa, da bo letos konkurenca večja, saj so mnoge ekipe precej pomladile svoje vrste. Kaj pa favoriti za napredovanje? Tudi tu bomo še videli, po dosedanjih informacijah pa imata Torino in Verona zelo dobro zasedbo. košarka Slovenija na EP 2015 v Zagrebu LJUBLJANA - Zagreb bo prihodnje leto gostil eno izmed predtekmovalnih skupin evropskega prvenstva v košarki. Mednarodna košarkarska zveza (Fiba) je objavila seznam šestih jakostnih skupin. Nosilci skupin so Francozi, ki bodo tudi gostili finalni del prvenstva, Litovci, Španci in Hrvati. Vsak gostitelj skupinskega dela si je lahko izbral enega tekmeca. Hrvaška si je po poročanju tamkajšnjih medijev izbrala Slovenijo. Skupinski del gostijo še Nemčija, Francija in Latvija. Nemci so si za nasprotnike izbrali Turke, Francozi Fince, Latvijci pa Litovce. Žreb skupin bo novembra. Prvenstvo bi prvotno morala gostiti Ukrajina, a zaradi političnih razmer v držav zdaj to ni mogoče. Fiba je organizacijo dodelila štirim državam. Skupinski del tekmovanja bodo gostili Zagreb, Berlin, Riga in Montpellier. Finalni boji bodo v francoskem Lillu, kjer dvorana sprejme 27.000 gledalcev. Jakostne skupine 1. Francija, Litva, Španija, Hrvaška; 2. Slovenija, Ukrajina, Srbija, Finska; 3. Grčija, Latvija, Turčija, Bosna in Hercegovina; 4. Italija, Poljska, Belgija, Makedonija; 5. Nemčija, Izrael, Češka, Gruzija 6. Rusija, Nizozemska, Islandija, Estonija. PRIJATELJSKA - APU Videm - Pallacanestro Trieste 67: 86 (22:26, 41:39, 55:63). APU: Pilotti 14, Di Viccairo in Zam-polli 11, Zacheti 10.. Pall.TS: Grayson 22, Holloway 16, Carra in Tonu 12. 400 - Svoj 400. in 401. gol je v dresu Barcelone sinoči proti Grenadi dosegel Ar-gentinec Messi. Tri zadetke je prispeval Neymar, za končni 6:0 je poskrbel Hrvat Ivan Rakitič. GOLF - Po drugem dnevu Ryderje-vega pokala, prestižnega obračuna evropskih in ameriških golfistov, so v škotskem Gleneaglesu v prednosti gostitelji iz Evrope, ki vodijo z 10:6. SMRT-V 77. letu starosti je umrl slovenski športnik in olimpijec Igor Radin. Je edini slovenski olimpijec, ki je na olimpijskih igrah nastopil v dveh športih; na poletnih olimpijskih igrah leta 1960 v Rimu je nastopil v četvercu s krmarjem, na zimskih igrah leta 1964 v Innsbrucku pa je bil član jugoslovanske hokejske reprezentance. nogomet - Roma in Juventus spet zmagala Brez zastojev Roma podrla »kitajski zid« Verone, Juventus ukrotil Atalanto - Buffon ubranil 11-metrovko RIM - Roma in Juventus sta tudi po 5. krogu »serie A« na vrhu lestvice brez izgubljene točke. Toda zadnjič, ker ju v prihodnjem krogu, v nedeljo, 5. oktobra ob 18. uri, čaka medsebojni obračun. Roma je v popoldanski tekmi šele v zadnjem delu tekme premagala »kitajski zid«, ki ga je postavil trener Verone Man-dorlini. Končni izid je bil 2:0. Spet je bil uspešen nekdanji pobiralec žog na Olim-picu Florenzi, ki je v drugem polčasu zamenjal Tottija. Te je praznoval svoj 38. roj- Gibraltar: za Uefo ja, za Fifo (še) ne ZÜRICH - Nogometna zveza Gibraltarja se bo pritožila na Mednarodno sodišče za športno arbitražo (Cas) v Lozani, potem ko je Mednarodno nogometna zveza (Fifa) ni uvrstila med svoje članice. Predsednik Fife Sepp Blatter je povedal, da «nogometna zveza Gibraltarja ne more postati članica organizacije, ker to ni v skladu z zakoni o vprašanjih neodvisnih ozemelj.» «Pričakovali smo takšno odločitev Fife na osnovi njihovega zakona, ki določa, da Gibraltar ni neodvisno ozemlje. Zdaj bomo vložili pritožbo na Cas. To je naš prvi korak,» so sporočili iz gibraltarske nogometne zveze,. Gibraltar je poseben del ozemlja Velike Britanije, ki leži na skrajnem južnem koncu Iberskega polotoka. Po uspešni pritožbi na Cas se je nogometna zveza Gibraltarja lahko priključila Evropski nogometni zvezi (Uefa). Reprezentanca Gibraltarja tako lahko igra v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo v Franciji leta 2016. Na prvi tekmi septembra je izgubila proti Poljski z 0:7. stni dan, ni pa igral dobro. Na 2:0 je s strelom z razdalje 40 metrov povišal Destro. Le nekaj ur zatem je Romi »odgovoril« Juventus z zmago s 3:0 doma proti Atalanti. Oba gola je dosegel Tevez. Prvega v 35. minuti, drugega pa v 14. minuti drugega polčasa. Le minuto pred tem je Buffon ubranil enajstmetrovko. Na 3:0 je v 38. min. zaokrožil Morata. Vrstni red: Roma in Juventus 15, Udinese 9, Inter, Sampdoria in Verona 8, Milan 7, Genoa in Fiorenitna 5, Napoli, Torino, Atalanta in Cesena 4, Palermo, Lazio, Parma, Chievo in Sassuolo 3, Em-poli 2, Cagliari 1. Danes: ob 12.30 Sassuolo - Napoli; ob 15.00 Cesena - Milan, Chievo - Em-poli, Inter - Cagliari, Torino - Fiorentina, ob 20.45 Genoa - Sampdoria; jutri: ob 19.00 Udinese - Parma; ob 21.00 Palermo - Lazio. SLOVENIJA - 11. krog: Radomlje -Maribor 0:0, Celje - Domžale 2:0 (2:0), Olimpija - Luka Koper 4:0 (2:0). Vrstni red: Domžale 28, Maribor 22,Olimpija 21, Celje 19, Zavrč 17, Luka Koper 12, Rudar 10, Krka 7, Gorica 6, Radomlje 5. rokomet V V • Trzacam premagali Meran Pallamano TS - Meran 32:30 (14:13) Pallamano TS: Zaro, Cam-pagnolo G, Radojkovič 4, Dapiran 3, Anici 8, Pernic 2, Cunjac 6, Bel-lomo 1, Božič, Carpanese 1, Dov-gan 4, Campagnolo A, Leone, Vi-sintin 3. Tržaški rokometaši so uspešno prestali krstni domači nastop in dosegli svojo drugo zmago, prvo brez streljanja sedemme-trovk. Ostali izidi: Bozen - Forst Brixen 38:22, Cassano Magnago -Metalli Cologne 25:18, Pressano - Mezzocorona 22:21. ODBOJKA Nedelja, 28. septembra 2014 23 WORLD CHAMPIONSHIP 1ÏALY20T4 Kdo bo igral v Trstu v 2. fazi? Trst bo edino mesto, ki bo gostitelj dveh faz prvenstva. Druga bo od prihodnje srede do nedelje. Vsak dan (razen v petek) bosta dve tekmi ob 17. in 20. uri. Kdo pa bo v Trstu igral? Nobena od ekip prve faze, pač pa štiri najboljše ekipe skupine D in 3. in 4. iz skupine A. Kar zadeva slednjih je že jasno, da bosta to Nemčija in Hrvaška, zagotovo prideta Kitajska in Japonska, najbrž Belgija in Azerbajdžan. Rezultati medsebojnih obračunov prve faze se prenesejo v drugo. Italijanke premagale Nemčijo RIM - Italijanke so v Rimu uspešno prestale prvo resno preizkušnjo. S 3:1 (21:25, 25:17, 25:10, 25:18) so pred 10.000 gledalci premagale Nemčijo, ki jo trenira Italijan Guidetti. Po slabem prvem setu, v katerem je pešal sprejem, je bil odločilen vstop na igrišče tolkačice Diouf (17 točk, na sliki), zelo dobro je igrala tudi Arrighettijeva, boljše je Italija igrala tudi v bloku. Italija danes za 1. mesto proti Dominikanski republiki lahko izgubi tudi s 3:2. odbojka - Med Brazilijo in Srbijo ob 20. uri za prvo mesto v skupini Danes bo vrhunec Prva faza svetovnega odbojkarskega prvenstva za ženske v Trstu se bo končala danes, vrhunec pa bo večerna tekma med Brazilijo in Srbijo, ki bo odločala o končnem prvem mestu v skupini in boljšem izhodišču v 2. fazi, v kateri bodo upoštevali tudi točke, dosežene na medsebojnih tekmah prve faze. Eno točko so sinoči presenetljivo izgubile prav Brazilke. Pokazalo se je, da le niso nepremagljive, če vemo, da so odpor Turčije strle šele po petih setih, potem ko so presenetljivo že izgubljale z 2:0. Naposled so le uveljavile svoj blok (24 točk proti 14). Četrti set je bil izjemno lep, izenačen in poln lepih akcij na obeh straneh. Fabiana (devet napadov in sedem blokov, 17 točk), Ja-queline (16 točk, 13 napadov z več kot 50-odstotnim izkoristkom) in Sheilla (16 točk, a le 33.odstotna v napadu) so dosegle največ točk za Brazilijo, za Turčijo pa so bile najbolj učinkovite Son-sirma (19 točk) in Ozsoy (18) in Tokat-lioglu (16 točk). Za Brazilijo je bila to vsekakor 80. zmaga na tekmah svetovnega prvenstva. Več zmag sta doslej dosegli samo Rusija (118) in Japonska (85). Zadovoljni so bili tudi organizatorji, saj si je tekmo ogledalo več kot 3.500 ljudi. Ostala dva včerajšnja dvoboja sta bila enosmerna. Srbkinje so sicer podarile set Kanadčankam, vendar njihova zmaga nikoli ni bila pod vprašajem. Dopoldan je Bolgarija s 3:0 ukrotilila Kamerunke. Da je strla njihov odpor v zadnjem setu pa je potrebovala pomoč vseh svojih najboljših igralk. Simpatične in požrtvovalne Afričanke, ki pred tekmo in po njej rade tudi plešejo in doživljajo nastope povsem razposajeno, so iz tekme v tekmo pokazale napredek, čeprav res proti njim nasprotnice ne igrajo na vso moč oz. niso vedno povsem zbrane, kar je včeraj veljalo tudi za Bolgarke. Martin Maver fotodamj@n Spektakel sinoči med Brazilijo in Turčijo. Brazilke zmagale s 3:2 ansa Skupina B (Trst) IZIDI Bolgarija - Kamerun 3:0 (25:16, 25:20, 25:23), Srbija - Kanada 3:1 (25:7, 26:28, 25:21, 25:15), Brazilija - Turčija 3:2 (17:25, 22:25, 25:19, 25:21, 15:10) VRSTNI RED Brazilija in Srbija 11, Bolgarija 6, Turčija 5, Kanada 3, Kamerun 0. DANES 10.30 Kamerun - Turčija, 17.00 Bolgarija -Kanada, 20.00 Brazilija - Srbija. Ostale skupine RIM (Skupina A): Tunizija - Hrvaška 1:3, Dominikanska republika - Argentina 3:1, Italija - Nemčija 3:1. Vrstni red: Italija 12, Dominikanska R. 10, Nemčija in Hrvaška 7, Argentina in Tunizija 0. Danes: Italija -Dominikanska .R, Tunizija - Argentina, Hrvaška - Nemčija. VERONA (Skupina C): Mehika - Kazahstan 0:3, Rusija - Nizozemska 3:1, ZDA - Tajska 3:0. Vrstni red: Rusija 12, ZDA 9, Nizozemska 6, Tajska in Kazahstan 3, Mehika 0. Danes: Rusija - ZDA, Mehika - Nizozemska, Kazahstan - Tajska. BARI (Skupina D): Azerbajdžan - Belgija 0:3, Japonska - Portoriko 3:0, Kitajska - Kuba. Vrstni red: Kitajska 12,Japonska 10, Belgija 6, Azerbajdžan in Portoriko 4, Kuba 0. Danes: Japonska - Kitajska, Azerbajdžan - Kuba, Belgija - Portoriko. Saša Smotlak fotodamj@n na igrišču - Tržaški sodnik Daniele Zucca koordinira delo 120 ljudi ob igrišču »Zveza FIVB preverja vsako podrobnost, a smo zdaj brezhibni« Tržaški sodnik v ligi A1 Daniele Zucca na svetovnem prvenstvu v Trstu koordinira največje število prostovoljcev. »Pod sabo« jih ima 120, torej polovico vseh. To so stranski sodniki, pobiralci žog, brisalci igrišča, zastavonoše in še drugi. Na vsaki tekmi jih mora biti 28. »Gre za približno 100 mladih, 15 članov mojega vodstva in še drugih pet oseb, ki nam pomagajo.« So se doslej izkazali? »Mislim, da smo brezhibni. Prvi dan je bilo nekaj nedorečenosti, zdaj pa so se vsi ujeli v pravem ritmu. Pohvalili so nas tudi brazilski novinarji. Zadnji dan, 5. oktobra, mi najbrž sploh ne bo treba več dajati navodil. Koliko časa ste se pripravljali? Pred SP smo imeli dva treninga, vadili pa smo tudi na turnirju Bazoviških junakov. Vsi se zelo trudijo. Zahvaliti se moram vsem prostovoljcem in tudi moji desni roki Petri Rusich. Zdi se mi, da so rezultati vidni. Res so zavzeti. Kot profesionalci! Ja, za plačilo pa so prejeli le majčko in hlače. Veseli pa me, da se je ustvarila prava ekipa. Vedeti morate, da je vse kar tu delamo pod drobnogledom mednarodne zveze FIVB, ki ocenjuje vsako podrobnost. Tudi na primer, kako pobiralci podajo žogo igralkam! Zdi se, da imajo sodniki na tem prvenstvu malo dela, saj je piščalka v glavnem nema? Na tej ravni je res malo napak, vendar je zato toliko Daniele Zucca (peti z leve) in njegovi najožji sodelavci bolj pomembno, da pravilno oceniš tiste redke sporne situacije, ki se pojavijo. Če zgrešiš, lahko tudi odločilno vplivaš na potek tekme. Včasih je tudi na tem prvenstvu v določenih akcijah raven nekoliko nižja, recimo na raven kakšne lige B1. To na primer velja za Kamerunke, ki pa so se med samim prvenstvom izboljšale in niso tako slabe, kot smo mislili. Največ tehničnih napak so vsekakor sodniki dosodili ravno njim. Kje bi umestili te ekipe, če bi igrale denimo v italijanski ligi A1, ki jo sami dobro poznate? Brazilke bi dominirale v vsakem prvenstvu na svetu. Druge reprezentance so na primer morda za spozna- prostovoljci - M. Maver in S. Smotlak Natisnili so več kot 800 akreditacij prostovoljci, odgovorni za varnost, novinarji in vsi gostje. Na vsaki akreditaci-ji je označeno, kam ima oseba vstop, navedena sta ime in priimek, država, v kateri si rojen, vloga, ki so ti jo določili in pa mesto, v katerem se nahajaš. Na tržaških je torej zapisano »Trieste«. Večino akreditacij, ki so jih izdali v Trstu, so morali pripraviti - tiskati in plastificirati -v tržaškem uradu, v katerem sodelujeta tudi trenerja projekta Zalet Martin Maver in Saša Smotlak. »Nekatere smo samo izdali, saj so jih že pripravili v Rimu, večino pa smo izdelali mi. Iz Rima smo dobili programsko in ostalo opremo ter tiskalnik« razlaga Smotlak. Oba trenerja sta v vlogi prostovoljca prvič; ker sta športna delavca, sta se čutila skorajda dolžna, da priskočita na pomoč. Javila sta se za katerokoli zadolžitev, znašla pa sta se v uradu za akreditacije. »Pravo zadoščenje je pomagati pri tako velikem dogodku. Tudi to me je prepričalo, da sem se prijavil, hkrati pa imam s tem dovoljenje, da si lahko ogledam vse tekme in treninge reprezentanc,« je priznal Smotlak. Sam sicer pokriva v uradu včasih tudi po dve izmeni, torej osem ur, Maver pa nekoliko manj. Oba sta v službi zaprosila za dopust. Delo v uradu akreditacij se je začelo že pet dni pred začetkom prvenstva, saj so morali natisniti vse akreditacije. Po treh dnevih je število dovoljenj naraslo že na 800 sodelujočih in prostovoljcev. Več dela bo urad imel spet pred začetkom drugega dela prvenstva, vsekakor pa je odprt vsak dan. Oba trenerja sta seveda kot prostovoljca tudi izkoristila prost vstop v dvorano med treningi in tekmami. Maver letos prvenstvo želi doživeti predvsem kot trener, zato si je ogledal predvsem treninge reprezentanc. »Težav ni bilo. Ker je bilo zanimanja za to malo, so nam trenerji reprezentanc vedno dovolili, da smo bili zraven.« Maver pravi, da so treningi v bistvu zelo podobni tistim, ki jih je videl tudi pri ekipah nižjih lig, saj je šport nenazadnje isti. »Opazipa se, da pripadajo ekipe, ki igrajo v Trstu, različnim šolam. Pri Brazilkah so trenini-gi bolj univerzalni, skratka, ko sprejemajo, sprejema na primer tudi blokerka, kar je prej izjema kot pravilo. Treningi Bolgark so zelo intenzivni, Srbkinje pa so zelo disciplinirane.« Od ekip ga je najbolj presenetil Kamerun, »ne samo zaradi folklore, ampak zato, ker so nekatere igralke res dobre,« pravi trener iz Trsta, 40 let. Smotlak si treningov še ni ogledal, spremljal pa je vsaj en nastop vsake ekipe: »Po pričakovanjih so najboljše Bra-zilke, ki so najbrž glavne favoritke tudi za naslov. Za drugo mesto v tržaški skupini se bosta borili Bolgarija in Srbija, Turčija pa me je nekoliko razočarala, saj sem računal, da bo boljša,« razlaga 36-letni trener. Oba sogovornika sta se strinjala, da je Trst lahko srečen, saj nenazadnje gosti izjemno konkurenčno skupino, kjer lahko gledalci spremljajo dopadlji-vo igro na visoki ravni. (vs) Med svetovnim prvenstvom v ženski odbojki lahko v športno palačo vstopiš z vstopnico ali z akreditacijo, ki jo izdaja posebni urad. V Trstu so ga v času svetovnega prvenstva namestili v dvorani Olimpia v stadionu Rocco, tik športne dvorane. Tam so akreditacijo dvignili vsi, ki so del organizacijskega stroja, torej nje boljše od naših najboljših, Kanada in Kamerun pa bi v naši ligi sodile najbrž v spodnjo polovico. Ženske nikoli ne protestirajo. To je tudi zasluga sodnikov, ki so na tem prvenstvu zelo dobri. Ženske so vsekakor manj impulzivne od moških. Recimo, da protestirajo bolj elegantno. Treba pa je tudi povedati, da so vse reprezentance zelo korektne in sodnikove odločitve sprejemajo z velikim fair playjem, kar bi moralo veljati za vse tekme, od mednarodnih do tekem dvanajstletnic, žal pa vemo, da tudi pri nas ni vedno tako. Nižja je raven, slabše je obnašanje. Točno tako. (ak) —/ Domači šport 2 4 Nedelja, 28. septembra 2014 ŠPORT KOŠARKA - Pogovor s trenerjem Jadrana Andreo Muro teden pred začetkom prvenstva »Volja in karatker ne bosta dovolj« Trener Andrea Mura bo vodil člansko ekipo Jadrana tretjo sezono fotodamj@n To je bil cilj. Razumeli smo, da na tej ravni kaznujejo čisto vsako napak in negotovost. Česar ne izkoristiš, je izgubljeno. Lansko garnituro ste dopolnili samo z Marcom Diviachom, bivšim prvoligašem. Kakšen je njegov doprinos ekipi? Prinesel je predvsem kvaliteto, ni pa še popolnoma vključen v ekipo, v naš sistem igre. Obenem se pozna, da je leto in pol miroval in mora še pridobiti občutek za igro. Je pa zelo inteligenten fant, hitro razume, kar mu naročim, počasneje pa to prenese na igrišče. V intervjuju pred začetkom sezone ste napovedali, da mora biti moč ekipe tudi v vzdušju in povezanosti med igralci. Ali je v ekipi še dobro vzdušje? Težko vprašanje. V tem trenutku vsi vidimo kozarec na pol prazen. Bolj smo pozorni na to, kar še ne gre, kaj moramo še izboljšati, manj pa razmišljamo o dobrih plateh naše igre. Upam, da bomo čim prej spet nasmejani. Nivo lige ste spoznali tudi neposredno, saj ste se pomerili s Pordenonom in Vidmom, ki bosta prav tako igrala v ligi B. Ali jima kaj zavidate? Veliko stvari. Videm ima pravi »killer instict«, kaznuje vsako napako. Pordenone stavi na intenzivnost igre, ki se ne šteje v centimetrih in kilogramih, KOŠARKA - 1. memorial Silvana Grassija v organizaciji ŠD Sokol Spodbuden nastop Jadran v finalu premagal slovenskega drugoligaša Ajdovščino - Grassi je bil pravi navdušenec v^imram Predstavniki ekip s svojci pokojnega Silvana Grassija med nagrajevanjem Jadran Franco bo nastope v B-ligi začel čez točno teden dni. V prvem krogu se bo pomeril z Arzignanom, ekipo, ki je prav tako novinka v ligi. Trener Andrea Mura, kakšna je forma pred začetkom sezone? Ni najboljša. V pripravljalnem obdobju je bilo več manjših poškodb, zdaj mirujeta Ridolfi in Matija Batich. Upam, da bosta v nedeljo že spet na razpolago. Nekaj dni sta mirovala tudi Ban in De Petris, čisto na začetku pa so lažje poškodbe staknili najmlajši člani ekipe. K sreči je letos skupina številnejša, da smo vselej trenirali dobro, a veliko moramo še napredovati. Delamo na kvantiteti, ne pa na kvaliteti. To pa moramo združiti. Če gledamo v odstotkih ... Upam, da je pripravljenost 50-od-stotna, kar pomeni, da moramo še doseči višek forme. V tako zahtevni ligi pa je koncentracija skoraj pomembnejša od forme, saj je treba biti stalno pozorni in vedeti, kaj se dogaja na igrišču. Kaj torej manjka še ekipi? Velikokrat delamo stvari pravilno, a prepočasi, ko igramo prehitro, ne znamo prebrati dobro situacije na igrišču, drugič pa nismo dovolj precizni. Vse te tri stvari, preciznost, hitrost in intenzivnost v igri moramo povezati v celoto. Ali ste po mesecu dni, odkar ste začeli s pripravljalnim obdobjem, spoznali, da je razlika med ligama še večja? Preskok je res velik. Mi imamo željo, karakter, vendar to ni dovolj, če želiš dobro podati, izbrati pravo taktično izbiro in hitro reagirati na spremembe na igrišču. Kaj so pokazale prve pripravljalne tekme? Z njimi smo razumeli, kakšen je nivo lige in v čem se moramo še izboljšati. Jadran Franco je zmagovalec prvega memoriala v spomin na Silvana Grassija, dolgoletnega odbornika Športnega društva Sokol. Košarkarski turnir v organizaciji Sokola in ZSŠDI je bil pravi poklon košarkarskemu navdušencu, ki je bil tudi spremljevalec članske ekipe Sokola in zvest navijač Jadrana. S takimi prireditvami obenem ohranjamo zdrav in živ spomin, je na nagrajevanju poudaril predsednik ZSŠDI Ivan Peterlin. V finalnem obračunu je Jadran z do-padljivo igro premagal Ajdovščino, ki se je upirala predvsem z natančnim Rebecem in Grbcem (vsak po 27 točk). Jadran je odločilno prednost dosegel v tretjem delu, pred koncem pa prednost še povečal. Zmaga je prav gotovo dobra popotnica pred začetkom prvenstva, saj je Ajdovščina, ki je že lani sodila med boljše ekipe 2. slovenske lige (tokrat sicer okrnjena), primerljiva z nivojem, ki bo v ligi B. Predsednik Sokola Savo Ušaj se je ob koncu športnega dela v kratkem nagovoru spominl na Silvana, svojcem podelil spominsko plaketo. Sledilo je nagrajevanje ekip, ki sta jih s pokali nagradila predsednik ZŠSDI Peterlin in odbornik Občine Devin Nabrežina Andrej Cunja. Finale Jadran Franco - Ajdovščina 99:87 (23:24, 46:41, 70:61) Jadran: D. Batich 6, Ban 28, De Petris 9, Franco 7, Malalan 9, Zobec 4, Ma-rusič 10, Diviach 26. Trener: Mura. Ajdovščina: Rebec 27, Grbac 27, Čretnik 10, Jerončič 12, G. Kovsca 2, Gue-ric, T. Kovsca 9, Winkler, Prinčič, Bajc, Mi-klus, Sluga. Za 5. mesto Sokol - Breg 48:82 (12:26, 25:49, 32:66) Sokol: Daneu 2, Semolič 6, Sardoč 7 (1), Coloni 4, Doljak 8, Piccini 4, Sossi 2, Peric 10 (2), Kojanec 2. Trener: Lazarevski. Breg: M. Girmaldi 14, Corretti, Ster-nad 1, Sevec, Spigaglia 16, Cigliani 18 (1), Matiassich 9 (1), Gori 4, Sterle 20. Trener: Krašovec. Za 3. mesto Kontovel - Bor 57:62 (17:20, 29:31,40:46) Kontovel: Skerl 8(1), Žerjal, J. Zaccaria 12, Bufon 5 (1), Starc 3, D. Zaccaria 9, Hrovatin 17 (1), G. Regent 2, n.v. Man-dic, S. Regent, Škabar. Trener: Švab. Bor: Bole 2, Kocijančič 7, Daneu 7, Scocchi 5, Bonetta 22, Albanese 3, Vittori 4, Pizziga 12. Trener: Oberdan. Za uvod D-day Deželna košarkarska zveza je določila, da se bo tudi liga D začela tako kot deželna liga C, in sicer z Basket dayem 11. in 12. oktobra. Vse ekipe bodo igrale v Li-gnanu, Sokol bo igral že v soboto ob 19. uri proti Monfalconu, Kontovel pa se bo v nedeljo ob 16. uri prot Albi. V drugem krogu bo Kontovel prost, Sokol pa se bo v soboto igral na gostovanju proti Goriziani. ampak v pravi intenzivnosti: oni tečejo, skačejo, čvrsti so v prodorih in obrambi. Ravno oni so lahko zgled, saj so se v eni sezoni prelevili v ekipo lige B To mora biti tudi naš cilj. Pred časom ste tudi povedali, da v prvih krogih lahko Jadran stavi na svojo razigranost, saj nenazadnje je to ekipa, ki se zelo dobro pozna, medtem ko se drugi šele ui-gravajo. Ali to še drži? Ne. Res je, da smo nekoliko bolj uigrani, ampak po drugi strani bomo potrebovali nekaj časa, da razumemo ligo, ki jo drugi že poznajo. Vaši odgovori so nekoliko zaskrbljujoči. Ali je liga res tako zahtevna? Kam sodi Jadran? To bo povedalo prvenstvo. Vse nasprotnike moramo spoštovati, ampak nikogar se ne bojimo. Vemo, da še nismo dovolj pripravljeni, naredili pa bomo vse, da bi bili uspešni že v prvem krogu. Prvenstvo pa bo res zelo zahtevno. Za naše sposobnosti je morda celo nekaj nerealnega, da smo tu, saj nihče od nas ni profesionalec kot 90 % naših nasprotnikov. Kar pomeni, da moramo parirati tistim, ki so plačani, da to počnejo. Ravno to pa nam vliva dodatno motivacijo. Ze-limo stopiti korak naprej, postati ekipa in klub te lige in za to bomo dali vse od sebe. To je naš cilj. Ne gremo v ligo le na izlet. Mislim, da je skupina, ki je že lani dosegla izjemen rezultat, rezultatov pa še ni sita in želi še korak naprej, lahko zgled za vse, tudi za mesto. Okrog nas sicer občutimo veselo vzdušje, ljudje nam zaupajo in razumejo, vedo, kaj nas čaka. Nič hudega pa ne bo, če bomo izpadli, saj smo mladi, budžet je primerljiv ekipam nižjih lig, pa tudi igralcev nismo kupovali. Veronika Sossa 0 POZOR! Vrača se Športna ^ priloga! Torkova športna priloga se pojutrišnjem vrača med naše bralce. Osemnajsto leto zapored! V sezoni 2014/2015, ki se je dejansko že začela, bomo skušali kolikor je mogoče čim bolj podrobno spremljati dogajanje na naših in drugih tek-movališčih ob koncu tedna. Postregli Vam bomo s starimi in novimi ali prenovljenimi rubrikami. Z nami bo spet opazovalec dogajanja pri nas, naš zvesti Marij Čuk s svojo rubriko Pogled z veje, objavljali bomo Lakovičevo križanko z našimi znanimi in manj znanimi športniki in športnimi delavci, obnavljamo fotografske strani, ki bodo odslej tematske in še kaj drugega. Ostanite naši zvesti bralci. Danes Nedelja, 89. septembra 2014 KOŠARKA 35. TURNIR PRIJATELJSTVA - v organizaciji ŠD Kontovel za letnike 1998 in mlajše: 9.30 pri Briščikih: Plama Pur - Jadran; 11.30 Melbourne Tigers - Opatija; 15.00 za 3. mesto; 17.00 finale. NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA - 15.00 v Štandrežu: Juventina - Torreanese 1. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Dolini: Breg - S. Andrea 2. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Nabrežini: Aurisina - Mladost; 15.00 na Opčinah, Ul. Alpini: Campanelle - Zarja; 15.00 v Campolongo: Torre - Primorje 3. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Ločniku: Lucinico - Gaja NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Trebčah: Kras Repen -Staranzano; 10.30 v Podgori: Juventina -Sevegliano; 10.30 v Gradišču: ISM Gradisca -Sovodnje NAJMLAJŠI - 10.30 v Turjaku: Turriaco - Juventina; 12.00 v Trstu, Ul. Petracco: Trieste Calcio - Kras Repen Jutri Ponedeljek, 29. septembra 2014 NOGOMET LIGA D - 20.30 v Trstu, stadion Rocco: Triestina -Kras Repen □ Obvestila SK DEVIN sporoča, da se bo v sredo, 1. oktobra, pričela razgibalna telovadba za odrasle. Vadba bo vsako sredo od 20. do 21. ure v telovadnici šole De Marchesetti v Sesljanu. Za info tel. 3384563202 (Katja). ŠD KONTOVEL obvešča, da so se začeli treningi ritmične telovadbe za deklice od drugega letnika vrtca do drugega razreda osnovne šole. Vadba poteka ob ponedeljkih od 16.15 do 17.15 in četrtkih od 16.30 do 17.30 v telovadnici na Kontovelu. Info 3200750162 (Federica) REKREACIJA AŠD BREG obvešča, da bo večerna rekreacija za odrasle potekala v občinski telovadnici S. Klabjan v Dolini ob ponedeljkih in petkih od 21. ure dalje. Prva vadbena ura bo v petek, 3. oktobra 2014, ob 21. uri. Vabljeni stari in zlasti novi telovadci. Info na tel. št. 3334528269. AŠD ZARJA obvešča, da se bo začela telovadba za odrasle ob torkih in četrtkih od 20. do 21. ure v športnem centru v Bazovici. Prvič se bomo dobili s prof. Silvjo Meulia v četrtek, 2. oktobra. Info na tel. 339-2447832. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča, da so v teku vpisovanja za sledeče skupine: OSNOVNA MOTORIKA (3-6 let) pon in pet 16.45-17.45, OTROŠKA CHEER SKUPINA (7-11 let) pon 16.3018.30 in pet 17.00-18.30, MLADINSKA CHEER SKUPINA (12-18 let) pon 18.00-20.00 in pet 19.0021.00. Info: 349-7597763 (Nastja) ali info@cheerdancemillenium.com PREDSMUČARSKA TELOVADBA SPDT Smučarski odsek SPDT obvešča, da se v sredo, 1. oktobra 2014 začenja predsmučarska vadba za odrasle, ki bo v telovadnici šole Codermatz v ulici Pindemonte 11 v Trstu, z začetkom ob 20.30. Za informacije in prijave pokličite na tel.št. 335 6123484. OK VAL obvešča, da se je v Štandrežu začela telovadba za otroke z vrtca: torek in petek od 16. do 17. ure; ter mikro in minivolley za otroke letnikov od 2005 do 2008 ob torkih in petkih od 17.do 18.30. Info Tjaša 3284133974. AŠD SHINKAI KARATE CLUB obvešča , da se bodo redni treningi pričeli v torek, 30. septembra v Športno Kulturnem Centru v Zgoniku. Urnik: otroci beli pasovi 16.00 / 17.00. Otroci barvani pasovi 17.00 / 18.00. Odrasli 18.00 / 20.00. Info: 338 7281332, 334 6218712 ŠPORTNA ŠOLA TRST - ŠZ BOR obveščata, da se bo ŠPORTNA ŠOLA za otroke od 1. do 6. leta pričela na Stadionu 1. maja v soboto, 4. oktobra z urnikom: 9.30 - 10.30 za otroke od 1. do 3. leta in 11.30 - 12.30 za otroke, od 3. do 6. leta. Informacije in predvpisi v uradu na Stadionu 1. maja, e-pošta: urad.bor@gmail.com ali na tel. št. 04051377. ASD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča, da bo tudi letos vadba GIMNASTIKE za otroke in mlade (6-18 let) ob sredah v prostorih OŠ Bevk na Opčinah (po nivoju): A) 16.45-18.00, B) 18.0019.15 ter C) 19.00-20.15. Novost: vadba za odrasle: ZUMBAEROBIK ob ponedeljkih in/ali petkih od 18.00 do 19.00 ter CHEER STARŠI ob petkih od 17.00 do 18.00 v prostorih M.Čuk. Prvo srečanje bo 3. oktobra. Za info 347-8535282 ali info@cheerdancemillenium.com PLAVALNI KLUB BOR organizira tečaj plavanja na Alturi za otroke od 4. leta starosti dalje. Info in vpis na tel. 040-51377 ob delavnikih med 14. in 17. uro. Danes conska regata v organizaciji TPK Sirena Približno 50 jadralcev in jadralk v razredih 420, laser standard, radial in 4.7 se bo danes pomerilo na regati v organizaciji TPK Sirena. Za posadke 420 bo veljavna za consko prvenstvo, v katerem sodelujejo vsi tekmovalci XIII cone. V treh predvidenih plovih se bodo pomerili tudi člani Sirene in Čupe. Vremonoslovci napovedujejo sončno vreme in tudi nekaj vetra; organizatorjem so dodelili regatno polje pred valobrani pri Miljah, kjer navadno vetra ne manjka. ODBOJKA Nedelja, 28. septembra 2014 25 ISM Gradisca - Vesna 0:1 (0:0) Vesna: Carli, G. Kerpan, Stanich, Ci-pracca, Avdic, Potenza, Toffoli, Božičič, A. Kerpan (od 72. min. Colja), Muiesean (od 85. min. Božič), Kosmač, (od 91. min. Le-kič). Trener: Zanuttig. V trenutku največjega pritiska na nasprotnikova vrata je Vesna na gostovanju unovčila nove tri točke, hkrati pa je trener Zanuttig dokazal, da je perspektivni 16-letni David Colja ime, za katerega bomo še veliko slišali v tem prvenstvu in v naslednjih sezonah. Tekla je 78. minuta, ko se je napor izredno prizadevne Vesne obrestoval, sicer se je akcija razvila na levem boku, potem ko se je večji del srečanja manever kriške enajsterice odvijal na desni, predvsem po zaslugi Lorenza Toffolija in podpori Gorana Kerpana. Vedno navdihnjeni Bo-žičič je tako poslal v sredino oster pred-ložek, tu pa je bil na mestu Colja, ki je usnje z desno nogo potisnil v mrežo. Zmagoviti zadetek pa je bil le vrh Vesninih prizadevanj. Nekatere poškodbe in posledične spremembe v postavi niso skazile igre Križanov. Nasprotno je od prve minute dobil priložnost Lorenzo Toffoli, ki je nadvse namučil domače branilce, spet je treba pohvaliti nastop Alberta Kerpan, ki je v 56. minuti tudi zadel prečko. Glavni špici, Muiesan in Kosmač, sta v Gradišču le deloma zatajila. Pred vrati sta bila večkrat neuspešna, vendar sta izstopala tudi ob gradnji igre in v obrambni fazi. Prve minute srečanja niso beležile vidnejših epizod. Itala je le plaho poskušala prodreti v Vesnin kazenski prostor, kjer pa Carli ni bil nikoli vpoklican k resnejšim posegom. Počasi pa se je Vesnin stroj le aktiviral, predvsem so na dan prišle številne kombinacije v nasprotnikovi obrambni tretjini. Le ob koncu polčasa se je domača ekipa približala golu po protinapadu nekdanjega Juventininega nogometaša Mar-kiča, ki pa je slabo meril proti vratom. Vesna je v Gradišču bolj napadala kot pa se branila bumbaca V drugem polčasu je Vesna še bolj pritiskala v napadu. Preden bi v 56. minuti zatresel prečko, je bil Albert, mlajši izmed bratov Kerpan, že večkrat nevaren. Toffoli, Kosmač in Goran Kerpan so izmenično prodirali po desnem boku, vendar niti Muie-sanu ni uspelo nagraditi njihovih naporov. Zelo malo je bilo izgubljenih žog, vendar bi jih lahko nepazljivost v 60. minuti stala zadetek. Potenza in Avdič sta se nekoliko preveč spogledovala in med njima se je vrinil nasprotnikov napadalec, ki pa je nato zagrešil prekršek nad vratarjem Carlijem. Po vstopu Colje je bil zadetek skoraj v zraku. Vesnino klop je že načela živčnost, saj je bil trener Zanuttig ob poslednjem neuspehu Kosmača, ki je iz območja bele točke streljal visoko nad prečko, vidno razjarjen. Par minut kasneje pa se je z vso klopjo že velesil Coljinega gola. Vstop Božiča na mesto Mueisana je botroval umiritvi Vesnine igre v napadu in de-setminutnem upravljanju rezultata. Domača Itala je bila tudi v zadnjih napadih premalo učinkovita, da bi ogrozila Vesnino slavje. Četrti krog, četrta zmaga. Take Vesne res ni nihče pričakoval. (mar) — ■ _ ■. i . ■■ . —■. ■ " V. ■ _J_i_I_ 1. amaterska liga Primorec zapravil preveč priložnosti Primorec - Muglia 2:2 (0:1) Strelca: Gileno v 59. min. in D' Avanzo v 74. min. Primorec: Sorrentino, Brandolisio, Rocca (Tuberoso), Debernardi, Mascarin, Smolnik, Gileno, Cappai, M. Castrillon (Peter Carli), D'Avan-zo (Di Gregorio), Ruzzier, trener Biloslavo. Izključen: Biloslavo v 88. min. »Ko zgrešiš toliko priložnosti za gol, jo drago plačaš,« so se pritoževali in skoraj hudovali v taboru Primorca. Trebensko moštvo si je namreč poceni zapravilo dve točki, saj bi lahko brez težav zmagalo. Imelo je tako v prvem kot v drugem polčasu vsaj po tri zrele priložnosti za zadetek, toda domači igralci niso bili dovolj prisebni, da bi potisnili žogo v mrežo. Gostje pa so v svojih redkih napadalnih akcijah dvakrat zadeli v polno. V prvem polčasu je za Miljčane dosegel zelo lep gol prav nekdanji Primorčev igralec Bertocchi. V drugem delu tekme so gostitelji še bolj poostrili tempo igre in v 14. minuti stanje izenačili z lepim zadetkom Gile-na ter povedli v 29. minuti z DAvanzom. Malo pred koncem pa je bil Peter Carli za las "prekratek", da bi zapečatil srečanje. Ko je vse kazalo, da bo Primorec osvojil vse tri točke, so gostje skoraj ob izteku tekme dosegli izenačujoči gol. (lako) 1. amaterska liga Za Sovodnje proti Azzurri le lažji trening Sovodnje - Azzurra 4:0 (3:0) Strelci: 26. Maurencig, 42., 52. Bajec, 43. Flocco Sovodnje: Dovier, Biasiol (od 53. Pavletič), Trampus, Flocco, Derič, Visintin, Bajec, Černe (od 71. Tomsič), Hriberšek (od 65. Galliussi), Maurencig, Tomani. Rumen karton: Biasiol, Tomani. Rdeč karton: 62. Tomani (dvojni opomin). Trener: Sambo Sovodnje so še drugič premagalo Az-zurro, ki po štirih krogih ostaja na dnu lestvice brez točk. Po včerajšnji tekmi to ni samo naključje, saj je bilo srečanje enosmerno in za domačine bi se lahko reklo, da je bila tekma bolj podobna treningu. Ze od samega začetka je bilo razvidno kdo bo zmagovalec, saj so si gostitelji priigrali tri priložnosti, ki so bile samo za uvod za končni rezultat. V 2. minuti je Maurencig iz levega boka podal v sredino, kjer je Bajec z glavo iz bližine neverjetno zgrešil. Tudi v 13. minuti je slednji iz podobne situacije zgrešil še vedno po podaji Maurenciga. Sledil je poskus Tomanija iz roba kazenskega prostora. Njegov strel je odločilno odbil nasprotnikov branilec. V 26. minuti pa je ves trud obrodil sadove: Černe je podal v globino, kjer je Maurencig z glavo presenetil vratarja. Nasprotniki niso odreagirali in pred iztekom polčasa so Sovodnje še dvakrat zadele v teku ene same minute. V 42. minuti je Hriberšek iz desnega boka podal v sredino do Bajca, ki je neoviran ustavil usnje pogledal vratarja in ga premagal z natančnim strelom. Med vsem tem so branilci Azzurre stali kot kipci. Po samo 60 sekundah je bilo tekme dejansko konec z golom Flocca. V drugem delu se slika na igrišču ni bistveno spremenila. Če bi si nekdo mislil na padec koncentracije gostiteljev, bi se krepko motil: Sovodnje je obdržalo vajeti igre v rokah in zadelo v 52. minuti z Baj-com. Slednji bi lahko dosegel hatrick samo 2. minuti kasneje, ko ni izkoristil napake nasprotnikovega branilca. Za konec bi se lahko med strelce vpisal tudi Trampus, ki je skušal prelisičiti nasptotnikovega vratarja z lobom, ni pa mu uspelo. Za zmago gre pohvaliti vso ekipo predvsem napadalno vrsto, ki se je izkazala z Bajcom in Mau-rencigom. Ne sme se pa pozabiti na Hri-berška, ki je bil asistent kar pri treh zadetkih. (M.F.) mladinci Kras Repen izgubil po izenačeni igri Kras Repen - Sacilese 1:2 (1:1) Strelci: Stiso (S) v 16., Facchin (K) v 43., Zuliani v 73. min. Kras Repen: Karan, Košuta, Selakovic, Pojani, Petrich (od 74. Elleni), Costa, Zetto, Facchin, Kocman (od 60. Sgorbissa), Vascot-to, Caselli (od 80.' De Leo); Gregori, Ghersi-nich, Prestifilippo, Vescovo. Mladinci Krasa so v tekmi 2. kroga prvenstva državnih mladincev imeli precej smole, saj je poraz doživela po srečanju, ki je bil v znamenju izenačenosti. Gost'e so povedli že v 16. minuti z lepim diagonalnim strelom Stisa. Pred odmorom je stanje izenačil Facc-hin z lepi udarcem z glavo po kotu. V drugem polčasu so se varovanci trenerja Andreja Pahorja dobro branili in ni manjkalo dosti, da bi dosegli drugi gol po zaslugi Sgorbisse. V naslednji akciji pa so nasprotniki dosegli odločilni zadetek po krasnem strelu od daleč. Triestina - Tamai 3:0 triestina-kras - Med navijači Organizirani navijači v obeh taborih želijo predvsem, da bi prevladal športni duh Kako se navijači pripravljajo na jutrišnji pokrajinski derbi med Triestino in Krasom? Če je za Kras tekma proti Triestini morda višek v zgodovini repenskega kluba, je za navijače Triestine tak derbi le nov boleč dokaz, da so minili časi igranja na višji ravni. Kljub temu se za srečanje obeta dober obisk. V to je prepričan predsednik združenja organiziranih navijačev Triesti-ne Sergio Marassi, čeprav do petka niso prodali veliko vstopnic »Doslej nismo zaznali kake posebne mrzlice med navijači. Prodaja vstopnic je v skladu z drugimi tekmami. Menim, da so navijači Triestine dokaj razočarani nad celotno situacijo in zato se tekme ne bodo udeležili v ravno velikem številu, obratno navijači Krasa najbrž niso vajeni kupiti vstopnice v predprodaji in bodo »navalili« na blagajne v urah pred začetkom tekme. Tretji polčas spet po Radiu Trst A Jutri se po poletnem premoru v program Radia Trst A vrača športna oddaja Tretji polčas. Tako ko v prejšnji radijski sezoni bo tudi v novi na sporedu vsak ponedeljek med 9. in 10. uro. Osrednja tema prve oddaje bo nogometni dvoboj v D ligi med Triestino in repenskim Krasom. Najprej bomo šli v repenski tabor, z nami bo nogometaš Anton Žlogar. Zatem se bomo pogovorili z nogometnim trenerjem, ki je nekaj časa delal tudi v tržaškem klubu, Milošem Tulom, na koncu pa bomo dogodek obdelali še z medijskega stališča. Nogometne dogodke redno pokriva športni novinar Primorskega dnevnika Jan Grgič, ki bo naš tretji gost. Za navijače Triestine to ni tekma, ki se bo zapisala v zgodovino. Naj se to ne zdi žaljivo za Kras, ker nikakor ni to moj namen, ampak do pred nekaj leti, ko je Trie-stina igrala v B-ligi, gotovo nismo razmišljali o takih tekmah. Ostaja pač tekma D-lige in logično je, da so nasprotniki primerni za to kategorijo. Gotovo pa je Kras trd oreh.» Kakšni so odnosi med navijači in sedanjim vodstvom Triestine? Trenutno so kar dobri. Sicer veliko razočaranih navijačev ne hodi na tekme. Čakamo 30. september, termin, ko bi morali sedanji začasni upravitelji dokončno prevzeti klub. Do takrat bomo pač, kot vedno, bodrili ekipo. Pripravljate kako koreografijo ali sprejem za navijače Krasa? »Kot organizirani navijači ne pripravljamo posebnih koreografij. Kar se tiče srečanja navijačev pa ni v tem trenutku nič predvidenega. V resnici bi se moralo za tak korak odločiti samo društvo, saj je drugače organizirati karkoli na Roccu sila zahtevno. V tem je tudi razlika med Triestino in drugimi. Čeprav igramo v ligi D ostajajo za Rocco v veljavi predpisi za ligo B. Potrebnih je toliko dovoljenj, da raje niti ne začenjaš boja z birokracijo.« Vaša napoved za tekmo? »Če že iščemo favorita, je to gotovo Kras. Repenci so fizično bolje pripravljeni in so tudi bolj organizirani kot ekipa. Imeli so zahteven koledar, a dokazali so, da imajo zelo prodoren napad. Prejeli so tudi veliko število golov, a proti kakovostnim nasprotnikom in prav napad je šibka točka Triestine. Če že moram napovedati končni izid, naj bo 1:1, čeprav ostaja favorit Kras. Vsekakor je moja glavna želja ta, da bi bil to za Trst lep športni dan brez težav na tribuni ali igrišču in v znamenju zglednega vedenja vseh navijačev. Morda je kdo zaskrbljen, ampak srčno upam, da bo prevladal športni duh. Najbolj tople navijače Krasa vodi mladi Luca Sarazin, ki je povedal, da se navijanje na derbijune bo razlikovalo od drugih tekem: »Kot vedno bomo izključno bodrili svojo ekipo, gesla bodo vedno usmerjena v našo ekipo, ne pa proti nasprotnikom. Za nas je to navadna tekma in takšno bo tudi navijanje. Upam, da nas bo na Roc-cu čim več. Zdaj ne vem, če to pomeni 500 ali tisoč.« Manj zgovoren je bil "lider" tržaških ultrasov Lorenzo Campanale: »Veliko ljudi me je že poklicalo, da bi me vprašalo, kako naj se pipravimo na derbi proti Krasu. Vsem sem odgovoril, da smo se odločili za molk vse do ponedeljkove tekme. Kaj pripravljamo, kako bomo navijali, ničesar ne bom izjavil. Vse vam bo znano v ponedeljek.« (I.F.) Triestina-Kras tudi po našem spletu Jutrišnjo tekmo med Triesti-no in Krasom boste lahko v živo spremljali tudi preko našega spleta www.primorski.eu že pred začetkom tekme ob 20.30. Sodnik je iz Mark Sodnik na jutrišnji tekmi D-lige med triestino in Krasom Repen na stadionu Rocco v trstu (začetek ob 20.30) bo Cristian Cudi-ni iz Ferma, njegova pomočnika pa bosta Alessandro Bozzalon in Tommaso Sattin iz Roviga. Sky TV pri nas Moč nogometa. Jutrišnji tržaški derbi - prvi na najvišji možni ravni po 40 letih, ko se je Triestina pomerila proti Ponziani, je pritegnil pozornost tudi največje satelitske televizijske postaje SKY, ki bo v Trst poslala svojega novinarja in snemalno ekipo. Kot kaže, jih še posebej zanima svet zamejskega športa, saj so napovedali obisk tudi v našem uredništvu. 26 Nedelja, 28. septembra 2014 RADIO IN TV SPORED ZA DANES RAI3bis RAI1 RAI2 RAI3 RAI4 12.05 Film: Bodyguards and Assassins (akc.) 14.25 Film: Undisputed (akc.) 15.55 Dok.: Fumettology 16.30 Serija: Continuum 17.15 Novice 18.05 Nad.: Brothers & Sisters - Segreti in famiglia 19.40 Serija: Ghost Whisperer RAI MOVIE SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Lynx koncert: Tamburaški orkester Tita Marzuttini, sledi Čezmejna Tv: dnevnik Slo 1 7.05 Dok.: Overland 8.00 9.00, 9.25, 13.30, 16.30, 20.00, 23.40 Dnevnik 8.20 Dok.: Quark Atlante - Immagini dal pianeta 9.05 16.35 Road Book 9.30 A Sua immagine 10.20 Maša 12.20 Linea Verde 14.00 Talk show: LArena 17.00 Film: Una luna di miele tutta sua... (rom.) 18.50 Kviz: L'Eredita 20.35 Igra: Affari tuoi 21.30 Nad.: Il restauratore 23.45 Prix Italia 2014 7.00 Risanke 8.10 Serija: La nave dei sogni 10.00 Dok.: Lo squalo bianco 10.45 Cro-nache animali 11.30 Show: Mezzogiorno in famiglia 13.00 17.05, 20.30, 1.00 Dnevnik, vreme in šport 13.45 Quelli che aspettano... 15.30 Show: Quelli che il calcio 18.10 Šport: 90° minuto 19.35 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 21.00 Serija: N.C.I.S. 21.45 Serija: Hawaii Five-0 22.40 Športna rubrika: La Domenica Sportiva 7.20 Film: I figli di nessuno (dram.) 9.00 12.05, 15.00 Rubrike 12.00 14.00, 18.55, 23.25 Dnevnik in vreme 12.25 Show: Sostiene Bollani 13.45 Kilimangiaro Album 14.00 Dnevnik 14.30 Aktualno: In 1/2 ora 15.05 Kolesarstvo 17.05 Film: Sul lago do-rato (dram.) 20.00 Blob 20.10 Talk show: Che tempo che fa 21.45 Presa Diretta 23.40 Gazebo 21.10 Film: Colpo perfetto (toiler) 23.05 Mainstream 23.40 Film: Fist of the North Star (akc.) _RAI5_ 10.05 Opera: La fanciulla del West 12.45 Dok.: Inventare il tempo 13.45 Cult Book 14.15 Dok.: UBIQ 14.50 Dok.: Yellowstone 15.45 La nascita dei continenti 16.55 Gledališče: Fog Theatre 18.20 Novice 18.25 David Letterman Show 19.15 Koncert 20.45 Dok.: Philippe Daverio 21.15 Art of... America 22.10 Cool Tour Arte 23.10 Film: Seraphine (dram., Fr., '08) IRIS Nedelja, 28. septembra Iris, ob 21.00 Malena Italija, ZDA 2000 Režija: Giuseppe Tornatore Igrajo: Monica Bellucci, Pietro No-trianni in Giuseppe Sculfaro Malena je šarmantna Siciljanka, ki s svojo lepoto očara celo malega dečka Renata. Zgodba je postavljena na si-ciljska tla leta 1940, prav v čas, ko Mussolini napove vstop Italije v vojno. Zgodovinska kulisa pa pri filmu ne igra velike vloge, saj se vse vrti le okoli junakinjinih čarov. Tornatore je film povzel po avtobiografski povesti Luciana Vincenzoni- ja, scenarista, ki je posnel vrsto filmov z Monicellijem, Leonejem in drugimi svetovno znanimi režiserji. Siciljski avtor je dogajanje iz Vincenzonije-vega Veneta prenesel na siciljska tla, kar je po scenaristovem mnenju bistveno izmaličilo celotno zgodbo. Kljub polemikam je Tornatorejevo delo izzvalo pozitivna, a tudi negativna mnenja. LA7 / 13.55 Film: S1m0ne (fant., '02, i. A. Pacino) 15.50 Film: Figli di un dio minore (dram.) 17.50 Novice 17.55 Film: Breaking Up - La-sciarsi (rom.) 19.30 Film: Sua Eccellenza si fermo a mangiare (kom.) 7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 10.00 L'aria che tira 10.50 Otto e mezzo, pon. 11.30 Talent show: Chef per un giorno 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Film: Ti lascio perché ti amo troppo (kom.) 16.30 Film: La libreria del mistero 18.15 Serija: Il commissario Maigret 20.00 0.00 Dnevnik 20.30 La gabbia LA7D 21.15 Film: Grandi speranze (dram.) 0.10 Nad.: Boardwalk Empire RAI PREMIUM 10.55 Serija: La bambina dalle mani sporc-he 14.20 Aktualno: Anica - Appuntamen-to al cinema 14.25 Serija: La nave dei so-gni 16.00 Serija: Tutti pazzi per amore 17.00 Novice 17.05 Pechino Express - Ai confini dell'Asia 19.25 Nad.: Raccontami 21.15 Tale e Quale Show 0.05 Nad.: Le cose che restano _RETE4_ 6.45 Media Shopping 7.15 Superpartes 7.55 Dok.: Mondo sommerso 8.55 Aktualno: Terra! 10.00 Sv. Maša 10.50 12.00 Pianeta Mare 11.3018.50 Dnevnik in vreme 13.00 Le storie di Alive 13.55 Donnavventura 14.45 Film: Meteor 17.00 Film: Polizza inferno (Big Man) 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 21.30 Film: Per un pugno di dol-lari (vestern, '64, i. C. Eastwood) 23.35 Film: Il texano dagli occhi di ghiaccio (vestern) _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 9.20 Film: Il club de-gli imperatori 11.30 Le storie di Melaver-de 12.00 Melaverde 13.0019.55 Dnevnik in vreme 13.40 L'arca di Noe 14.00 Show: Do-menica Live 18.45 Kviz: Avanti un altro! 20.40 Show: Paperissima Sprint 21.10 Nad.: Il segreto 23.30 Maurizio Costanzo Show _ITALIA1_ 6.00 Serija: Friends 7.00 Superpartes 7.35 Serija: Supercar 8.35 Serija: A-Team 10.30 Film: Angeli 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Šport - Mediaset XXL 14.00 Film: A Cinderella Story (rom., i. H. Duff) 16.00 Film: In viaggio per il college (kom.) 17.45 Nan.: Mike & Molly 19.00 Film: Ritorno al futuro - Parte II (fant., '89) 21.10 Film: Il cavaliere oscuro (fant., '08, i. C. Bale) 0.00 Film: Constantine (horor) _IRIS_ 12.50 Film: Agents Secrets (triler) 15.00 Film: L'appartamento (kom.) 17.10 Film: L'uomo che ama (dram.) 19.00 Film: N - Io e Napoleone (zgod., '06) 21.00 Film: Malena (dram., '00, i. M. Bellucci) 23.20 Film: El Alamein - La linea del fuoco (voj.) VREDNO OGLEDA 7.401 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 8.00 Ti ci porto io... in cucina con Vissani 8.3012.55, 18.55 Dnevnik 8.50 Serija: Suor Therese 10.40 13.30 Cuochi e fiamme 11.20 Mode & Modi 11.55 Italian Fashion Show 13.05 Talk show: Le invasioni bar-bariche 14.30 Miss Italije, polfinale, pon. 16.30 Film: I miserabili (dram., '98) 19.00 Food Maniac 20.05 Talent show: Chef per un giorno 21.10 Dok. film: La marcia dei pinguini 22.45 Film: In amore c'e porto per tutti (kom.) TELEQUATTRO 6.30 18.00 Le ricette di Giorgia 9.30 Italia economia e prometeo 9.45 19.30, 23.00 Dnevnik 10.00 La parola del signore 10.30 23.15 Rotocalco Adnkronos 10.45 Aktualno: Musa Tv 12.30 20.00 Qui studio a voi stadio 18.30 I mestieri del porto 19.00 Il caffe dello sportivo 23.30 Trieste in diretta _LAEFFE_ 12.00 13.55, 18.10, 20.10 Al cinema con LaEffe 12.05 Serija: Jamie - Ricette a 5 euro 14.00 19.10 Serija: Il cuoco vagabondo 16.00 Film: La duchessa 18.00 Dalla A a LaEffe 18.15 20.15 Serija: Racconti dalle citta di mare 21.10 Nad.: The Paradise 22.10 Muzikal: De-Lovely, cosi facile da amare _CIELO_ 10.45 13.20, 15.00 Studio MotoGP 11.00 23.00 Motociklizem: MotoGP, VN Arago-nije (Motorland Aragon), prenos dirke 15.15 I signori della moto: Valentino Rossi 16.0016.50 Aspettando Stop & Gol 16.15 Codice rosso - Lo stato del calcio 17.15 Stop & Gol, prenos 18.30 Serija: Bar da incubo 19.30 Serija: Affari al buio - Texas 20.00 Serija: Affari di famiglia 21.00 X Factor 2014, avdicije 0.00 Film: Giovannona Coscialunga, disonorata con onore (kom., It., '73) DMAX 12.35 Texas Tarzan 13.25 Orrori da gustare 14.15 Te l'avevo detto 15.10 Acquari di famiglia 16.00 Fast n' Loud 16.50 Affari a quattro ruote 17.45 Perduto? Venduto! 18.35 Affare fatto! 19.30 21.10 Affari a tutti i costi 20.20 Banco dei pugni 22.00 Chicago in affari 22.50 Nudi e crudi 23.40 Brothers in Army SLOVENIJA1 7.00 18.40 Risanke in otroške nanizanke 10.45 Prisluhnimo tišini 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, šport in vreme 13.20 Koncert: Prelepa Gorenjska 14.50 Slovenska polka in valček 15.10 Film: Tekmovanje 17.20 Velika imena malega ekrana 18.20 100 ježkovih let - Misijon dobre volje, 5. del 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Nad.: Vonj dežja na Balkanu 20.55 Intervju 21.55 Dok. odd.: Cesarski Trst in Slovenci 23.00 Dok. serija: Zakaj revščina 23.55 Al-pe-Donava-Jadran 0.25 Dnevnik SLOVENIJA2 8.00 Globus 8.35 Alpe-Donava-Jadran 9.05 Turbulenca 9.35 Ugriznimo znanost 10.05 Žogarija 10.40 Glasbena matineja 12.00 Spevoples Zeleni Jurij 13.05 Nogomet: Prva liga, Celje - Domžale, pon. 14.50 Avtomobilizem: Formula 1, VN Singapurja, pon. 17.35 Avtomobilnost 18.05 Dok. serija: Junaki ameriških Tv-serij 18.55 Arit-mični koncert 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Koncert in pogovor: Lojze Lebič 21.35 Dok. serija: City folk 22.05 Dok. odd.. Po sledeh islamskega terorizma 23.15 Kratki igrani film: Limonada 23.40 Aritmija _KOPER_ 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.10 Arhivski posnetki športnih prenosov 16.00 Potopisi 16.30 Vrt sanj 17.15 Srečanje z... 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Ali me poznaš? 19.00 22.00 Vse-danes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Biker explorer 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Eno življenje, ena zgodba 22.15 Dogodki 22.30 Koncert 23.25 Slovenski magazin 23.55 Artevisione TV PRIMORKA 8.00 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.3011.30, 14.30 Videostrani 16.15 Naselbinska kultura na Krasu 17.30 Besede miru 18.00 Gledališka predstava: Mar mi ni zate 19.40 Priči: smrdokavra 20.00 Na Postojnskem 20.30 Lokalne volitve 2014 21.00 Med prijatelji 22.00 Glasbeni večer, Tv prodajno okno, Videostrani _POP TV_ 6.00 Risane, otroške in zabavne serije 10.50 Film: Beethoven 4 (kom.) 13.00 Film: Antwone Fisher 16.15 Film: Mali prijatelji (kom.) 18.00 Serija: Gostila išče šefa 18.55 24UR - novice 20.00 Slovenija ima talent 21.30 Top 4 s Tjašo Kokalj 22.30 Film: Družinsko drevo (kom., '11) _KANAL A_ 6.0015.20 Risanke 7.2018.35 Serija: Tv Dober dan 8.15 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 8.45 Serija: Veliki pokovci 9.35 ŠKL - Šport mladih 10.0511.15 Tv Prodaja 10.20 Nad.: Merlinove pustolovščine 11.30 Serija: Igrače za velike 12.00 Motociklizem: MotoGP, VN Aragonije (Motorland Aragon), dirka 15.30 Film: Trener Carter 18.00 Volan 19.30 Serija: Nepraktični šaljivci 20.00 Film: Lara Croft - Tomb Raider 2 (akc., '03, i. A. Jolie) 22.05 Film: Policaj pod nadzorom PLANETTV 10.45 Serija: Ramsay rešuje hotele 11.45 Šport: Magazin lige prvakov 12.25 Nan.: Nekoč v davnih časih 13.20 Serija: Hiša vaših sanj 14.25 Odd.: Moj dragi zmore 16.10 Film: Nancy Drew (krim.) 18.00 Dok.: Galileo 19.00 Danes 20.00 Film: Jaz, legenda (fant., '07, i. W. Smith) 21.55 Film: Klient (triler, '94) RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv.maša iz žup-ne cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00, 10.50 Music box; 10.15 Polke in valčki domače zakladnice; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Posvet slavističnega društva Trst-Gorica-Videm ob 90-letnici Alojza Rebule, sledi Music box; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Music box; 14.15 Istrska srečanja, sledi Music box; 15.30 Z gorške scene, sledi Music box; 16.00 Šport in glasba; 17.30 Z naših prireditev; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.50 Radijska kronika; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00, 17.30 Vreme; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 10.30 Poročila; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 12.00, 13.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 15.30 DiO; 16.15 Na športnih igriščih; 19.00 Dnevnik in kroni- ka; 20.00 Radio Live; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa, 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 10.30, 12.30, 17.30, 19.30 Dnevnik; 8.00, 14.30 Pesem tedna; 8.30 Il giornale del mattino; 9.00 Vi-vere il vangelo/Fonti di acqua viva; 9.30 Sonoramente classici; 10.00 Glasba; 10.45 Sigla single; 11.00 Osservatorio; 11.35 Ora musica; 12.00 Scaletta musicale; 12.30 I fat-ti del giorno; 13.00 Next; 14.00 L'alveare; 15.00 Ferry sport; 18.00 Album charts; 19.00 Saranno suonati; 21.30 Sonoricamente Pu-glia, 22.00 Extra extra extra; 23.00 Pic nic electronique; 0.00 Nottetempo. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Na delovnem mestu se boste spopadali s pomanjkanjem koncentracije, ki bo posledica zapletov na zasebnem področju. Zdravje: po dolgem času bodo zaznani premiki na bolje. m^l BIK 21.4.-20.5.: V službi se boste dobro počutili. Delovno okolje bo močno vplivalo na vašo storilnost, zato si ga uredite. Ljubezen: energičnost preteklega obdobja bo počasi usahnila. itX, DVOJČKA 21.5.-21.6.: Obdobje dinamike na področju prijateljstva še ne bo konec. Bodite odprti za spremembe, vsekakor pa se znebite predsodkov, ki jih imate. Do otrok boste kazali veliko ljubezni. VAjf* RAK 22.6.-22.7.: Nepričako-«« van razvoj dogodkov bo vplival na vaše dolgoročne načrte glede kariere. Kljub morebitnim zapletom se nikakor ne predajte dogajanju, premislite o drugih možnostih. LEV 23.7.-23.8.: Na osebnem (^^r področju se vas bo polotilo izredno zadovoljstvo. Odlično počutje bo dobrodošla sprememba po zaskrbljenosti in pikolovstvu v preteklih dneh. Zdravje: dobro. DEVICA 24.8.-22.9.: Nekaj te-^^ žav lahko pričakujete na področju komunikacije in učenja. Toda težave se bodo počasi umirjale in izzvenele ob koncu tedna. Sprostite se ob športnih aktivnostih. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: ^ ^ Uspeh prejšnjega tedna se bo nadaljeval. Brez težav se boste spopadali z najzahtevnejšimi izzivi v službi ali šoli. Ljubezen: Uran vas bo navdal z uporniškim razpoloženjem. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Presenečenje vas bo popolnoma iztirilo iz ustavljene rutine. Neprilagodljivost in svojeglavost vas lahko ovirata v izpolnjevanju norme v službi, kar nadrejenemu ne bo najbolj prav. STRELEC 23.11.-21.12.: V službi boste uspešni, zato se vas bo polotila izredna želja po oblikovanju vizije glede vaše kariere. Visoka pričakovanja bodo odlično delovala na delovno vnemo. KOZOROG 22.12.-20.1.: V preteklem obdobju ste bili zadržani v odnosu do najbližjih, veliko pozornost ste namenili razmišljanju o svojih čustvih in preteklosti. V tem tednu bo prevladala dobra energija. VODNAR 21.1.-19.2.: Imeli ^ boste dober občutek za komunikacijo in pogovor. Do težav prijateljev ali družinskih članov boste zelo empatični, zato boste dobri sogovorniki. Ljubezen: dobro. RIBI 20.2.-20.3.: Dobro razpoloženje in izboljšanje zdravstvenega stanja vas bosta potegnili iz apatije preteklih dni. Svoje proste ure boste najraje preživljali z družino v naravi. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 28. septembra 2014 27 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čezmejni Tv: dnevnik Slo 1 RAI1 RAI2 7.10 Serija: Heartland 7.50 Sorgente di vita 8.20 Serija: Le sorelle McLeod 9.05 Nad.: Pasion Prohibida 9.50 13.00, 17.45, 18.20, 20.30, 23.20 Dnevnik, vreme in rubrike 11.001 fatti vostri 14.00 Detto fatto 16.15 Serija: Castle 17.00 SuperMax Tv 18.00 Šport 18.50 Serija: N.C.I.S. - Los Angeles 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 Lol - Tutto da ridere 21.10 Reality show: Pechino Express 23.35 Party People Ibiza RAI3 RAI4 RETE4 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00, 13.30, 16.30, 20.00, 0.30 Dnevnik, vreme in rubrike 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.00 Show: La prova del cuoco 14.05 Show: Dolci dopo il Tiggi 14.40 Show: Torto o ragione? Il verdetto finale 16.00 La vita in diretta 18.50 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Show: Carosello Reloaded 21.15 Serija: Il commissario Montalbano 23.25 Reportaža: Petrolio 6.20 Media Shopping 6.50 Serija: Zorro 7.20 Serija: Hunter 8.15 Nad.: Cuore ribel-le 9.40 Serija: Carabinieri 10.45 Ricetta all'italiana 11.3018.50, 0.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo spor-tello di Forum 15.30 Serija: Hamburg di-stretto 2116.35 Ieri e oggi in Tv 16.50 Serija: Il comandante Florent 19.35 Nad.: Il segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Aktualno: Quinta colonna 23.55 Aktualno: Terra! CANALES 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Show: Mattino cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.0018.00, 19.55, 0.30 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.15 Nad.: Centovetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.15 Nad.: Il segreto 17.00 Talk show: Pomeriggio cinque 18.45 Kviz: Avan-ti un altro! 20.40 Show: Striscia la notizia - La voce dell'indecenza 21.10 Nad.: Squa-dra antimafia 23.30 Nad.: Dracula ITALIA1 6.00 11.55, 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik in vreme 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buongiorno Re-gione 8.00 Talk show: Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 12.45 Pane quoti-diano 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 14.50 Rubrike 15.00 Nad.: Terra nostra 15.45 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 20.00 Variete: Blob 20.15 Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: Opera-zione Valchiria (voj., '08, i. T. Cruise) 23.10 Gazebo 7.05 Serija: La vita secondo Jim 7.30 Serija: Mike & Molly 8.25 Serija: The Closer 10.2518.20 Ciak speciale 10.30 Serija: Person of Interest 12.25 18.30 Dnevnik, vreme in šport 14.05 Nan.: Simpsonovi M 11.4016.15 La vita segreta di una teenager americana 12.25 17.00 Joan of Arcadia 13.10 Heroes 14.00 20.20 Stargate Atlantis 14.45 19.30 Doctor Who 15.30 One Three Hill 17.50 Novice 17.55 Robin Hood 18.45 The Lost World 21.10 Film: La tigre e il dragone (pust., '00, r. A. Lee)23.20 Film: City of God (dram., '02) _RAI5_ 12.30 Suk, Sinfonia in do minore 13.40 Dok.: Wild Italy 14.35 La nascita dei con-tinenti 15.40 Dok. film: Pina 17.30 Scara-mouche Scaramouche 17.40 Romaeuropa Festival 18.10 0.20 Novice 18.15 David Let-terman Show 19.05 I tesori dell'architettu-ra 19.55 Divini Devoti 20.40 Passepartout 21.15 Cinque buoni motivi 21.20 Gledališče: Il sistema Ribadier 22.55 Teatro in Italia RAI MOVIE 13.50 Film: Breaking Up - Lasciarsi (rom.) 15.25 Film: Grandi speranze (dram.) 18.05 Novice 18.10 Film: Welcome to Collinwo-od (kom.) 19.40 Film: Fantozzi subisce ancora (kom.) 21.15 Film: Il kentuckiano (ve-stern, '55) 23.10 Film: A 30 secondi dalla fine (dram., '85, r. A. Končalovskij. J. Voight) RAI PREMIUM 12.15 19.20 Nad.: Terra Nostra 13.10 Nad.: Betty la Fea 13.55 Serija: La nave dei sogni 15.35 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.40 17.30 Rubrika 15.50 Serija: Piovuto dal cielo 17.40 Novice 17.45 Nad.: Potere e passione 18.35 Nad.: Topazio 20.15 Nad.: Un medico in famiglia 21.10 Serija: Il coraggio di una donna 23.05 Serija: 14° Distretto 23.50 Serija: Squadra Speciale Vienna 14.35 Nan.: Futurama 15.00 Nan.: 2 Broke Girls 15.50 Nan.: The Big Bang Theory 16.45 Nan.: Chuck 19.20 Serija: C.S.I. -New York 21.10 Film: Vi presento i nostri (kom., '10, i. R. De Niro, B. Stiller) 23.10 Tiki taka - Il calcio e il nostro gioco _IRIS_ 11.50 Film: Era lui... Si! Si! (kom.) 13.35 19.10 Serija: Hazzard 15.45 Film: Il segreto di Ringo (vestern) 17.25 17.30, 23.45 Rubrika 17.35 Film: Ursus nella Terra di fuo-co (pust.) 21.00 Film: La donna che visse due volte (triler, '58, r. A. Hitchcock) 23.50 Film: Topaz (triler, '69, r. A. Hitchcock) _laz_ 7.00 7.55 Omnibus 7.30 0.00 Dnevnik 9.45 Coffee break 11.00 L'aria che tira 13.30 20.00 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Serija: Il commissario Maigret 16.30 Film: La libraria del mistero 18.10 Serija: Il commis-sario Cordier 20.30 Otto e mezzo 21.10 Piazzapulita _lazd_ 7.40 11.50 I menu di Benedetta - Ricetta Sprint 8.00 Ti ci porto io... in cucina con Vissani 8.30 12.55, 18.55 Dnevnik 8.50 12.00, 13.05 I menu di Benedetta 9.5019.00 Cuochi e fiamme 14.05 The Dr. Oz Show 16.50 SOS Tata 21.10 Talent show: Chef per un giorno TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 8.30 Dok.: Piccola grande Italia 12.45 Aktualno: Musa Tv 13.00 Le ricette di Giorgia 13.20 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 Trieste in di-retta 18.30 22.30 Aspettando la Barcolana 2014 19.00 Peccati in tavola 20.00 Happy Hour 21.00 Il caffe dello sport 22.00 Il caffe dello sportivo 23.30 Film: Jess il bandito (ve-stern) LAEFFE 13.40 16.55, 20.10 Al cinema con LaEffe 13.45 19.45 Novice 14.00 17.55 Serija: Jamie - Ricette a 5 euro 15.00 19.10 Serija: Il cercatore di tesori 16.00 Grand Design Europa 17.00 20.15 Serija: Racconti dalle citta di mare 18.55 Serija: Bourdain - Cu-cine segrete 20.00 Dalla A a LaEffe 21.10 Film: La banda del porno - Dilettanti allo sbaraglio (kom.) 22.50 Film: Pantaleon e le visitatrici CIELO DMAX 12.35 Orrori da gustare 13.25 20.20 Banco dei pugni 14.15 Breaking Magic 15.10 Acquari di famiglia 16.00 21.10 River Monsters 16.50 Airport Security Canada 17.45 Chi offre di più? 18.35 Cacciatori di tesori 19.30 Chicago in affari 22.00 Mangiatori di 12.00 Hell's Kitchen 13.0014.30, 15.30 MasterChef 13.30 17.30 Buying & Selling 15.15 Novice 16.30 Fratelli in affari 18.30 Il boss del fai da te 19.15 Serija: Affari al buio - Texas 20.15 Serija: Affari di famiglia 21.10 Film: Amore e altri guai (kom.) 23.15 X Factor, avdicije Ponedeljek, 29. septembra Rai 5, 15.20 VREDNO OGLEDA Pina Nemčija 2011 Režija: Wim Wenders Dokumentarni film Wendersov poklon življenjskemu delu velike nemške koreografinje Pine Bausch, protagonistke prave revolucije v okviru mednarodne sodobne plesne scene. Film predstavlja edinstveno umetniško ustvarjanje ženske, ki je preminula leta 2009. V glavnih vlogah nastopajo plesalci ansambla plesnega teatra iz Wup-pertala, ki poskrbijo za prikaz odlomkov iz štirih Bauschinih najznamenitejših predstav. V kinodvoranah so delo predstavili v tri dimenzionalni tehniki (Wenderso-nov film je prvi evropski film v 3D tehniki), kar je seveda omogočilo popotovanje v novo razsežnost: najprej na oder in nato še po ulicah, parkih in odprtih prostorih Wuppertala, ki jih je Bauscheva posebej ljubila. V dokumentarec je Wenders spletel tudi številne arhivske posnete v katerih vidimo znamenito plesalko. KANAL A 22.50 Affare fatto! 23.40 1000 modi per morire SLOVENIJA1 6.15 Utrip 6.30 Zrcalo tedna 6.55 Dobro jutro 10.35 Obzorja duha 11.10 Izobraževalni program 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.40 Poročila, vreme in šport 13.30 Polnočni klub, pon. 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Dok. serija: Village Folk 15.55 18.35 Otroški program: OP! 17.25 0.05 Duhovni utrip 17.40 Odprta knjiga 18.00 23.05 Pisave 18.30 Infodrom 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi 23.30 Ma-reziJazz 2014 SLOVENIJA2 6.00 9.15, 0.10 Infokanal 7.00 Otroški program: OP! 8.20 Moja soba 8.50 Enajsta šola 10.30 Dobro jutro 13.2019.05, 23.20 Točka 14.35 Med valovi 15.10 Intervju 16.05 Kaj govoriš? 16.30 Dober dan, Koroška 17.00 Dok. serija: Trideset let vojne v imenu Boga 18.00 Volitve 2014 20.00 Serija: Dom za Vincenta van Gogha 21.30 Serija: Sherlock 23.00 Odprta knjiga _KOPER_ 13.55 Dnevni program 14.00 23.25 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovi-ce 14.45 Film: Skrivališča (dram.) 16.25 Vesolje je... 16.55 V orbiti 17.25 Istra in... 18.00 22.50 Športel 18.35 23.20 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Ciak Junior 20.00 Lokalne volitve 2014 21.00 Dok. odd. 21.30 Sredozemlje 22.15 Glasba zdaj TV PRIMORKA 8.00 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.30 Pravljica 8.45 11.30, 14.30 Videostra-ni 17.30 Med nami 18.30 Moja Afrika, 4. del 19.10 Gledališka predstava: Ozri se v gnevu 20.00 Lokalne volitve 2014 21.00 Folklorna skupina France Marolt 22.00 Glasbeni večer, sledita Tv prodajno okno in Videostrani _POP TV_ 6.00 Risanke in otroške serije 7.35 Serija: Lepo je biti sosed 8.25 9.35, 10.45, 12.00 Tv Prodaja 8.40 14.50 Serija: Queen Latifah show 9.5015.45 Nad.: Želim te ljubiti 11.0016.45 Nad.: Sila 12.1517.55 Nad.: Vrtinec življenja 13.10 Film: Kjer je volja, tam je pot 17.00 18.55, 22.40 Novice 20.00 Serija: Gostilna išče šefa 21.45 Serija: Gasilci v Chicagu 6.5013.00 Risanke 8.25 18.50 Serija: Alarm za Kobro 11 9.15 13.55 Serija: Revolucija 10.05 16.35 Serija: Dva moža in pol 10.35 17.05 Serija: Naša mala klinika 11.25 Serija: Kamp razvajencev 12.30 13.40 Tv prodaja 14.45 Film: Ljubimca z Manhattna 18.00 19.45 Svet 20.00 Film: Feniksov let 22.05 Film: Matrica Revolucija (fant.) PLANET TV 23.10 Serija: Mentalist0.05 Serija: Nevarna igra 11.00 13.20 Tv prodaja 11.15 Nan.: Srečni konci 11.40 Nan.: Havaji 5.0. 12.35 Modni oblikovalci Heidi Klum 13.45 20.00 Kmetija - Nov začetek 14.45 Nad.: Sulej-man Veličastni 15.45 Ellen 16.40 Nan.: Talenti v belem 17.35 Nan.: Preiskovalci na delu 18.25 18.55 Danes 18.30 Zvezde Danes 21.00 Film: Armageddon (akc., '98) 23.45 Nan.: Pod lupo pravice RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 9.00 Tretji polčas; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena, Zbori v gledališču; 11.00 Studio D; 11.15 Pogled skozi čas; 13.20 Music box; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Posvet slavističnega društva Trst-Gorica-Videm ob 90-obletnici Alojza Rebule; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music box; 17.30 Odprta knjiga: Ivan Cankar: Gospa Ju-dit - 11. nad.; 18.00 Hevreka - Iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.25 Horoskop; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditev danes; 10.40, 18.55 Pesem tedna; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Zeleni planet; 14.00 Aktualno; 14.45 Lokalne volitve; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa, 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.50, 15.00 Pesem tedna; 9.00 Appunta-menti d'estate; 9.35, 22.30 Il frullatore; 10.25, 19.20 Sigla Single; 10.25 Programi; 10.35, 13.00, 14.00, 19.00, 21.30, 23.30 Glasbena lestvica; 11.00 Social radio; 11.35 Cafe Brazil - Speciale mon-diali di calcio; 13.35 Ora musica; 14.35, 22.30 Summerbeach; 15.00 La via Fran-cigena; 16.00 E... state freschi; 18.00 Sconfinando; 20.00 London Calling; 21.00 Sonoramente classici; 22.00 La via Francigena (pon.); 23.00 Fegiz Files; 0.00 Nottetempo. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 28 Nedelja, 28. septembra 2014_VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. V. Nad Evropo se zadržuje široko območje visokega zračnega pritiska s suhim zrakom in milimi temperaturami v višjih legah. Od ponedeljka se bo v nižjih plasteh začel zadrževati bolj vlažen zrak. Jasno in sončno bo, temperature bodo prijetne. Pretežno jasno bo, v notranjosti bo zjutraj in deloma dopoldne nizka oblačnost ali megla. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 13, v alpskih dolinah okoli 5, najwšje dnevne od 18 do 23, na Primorskem do 25 stopinj C. Po nižinah in ob obali bo jasno ali rahlo pooblačeno. Jutri bo večinoma sončno, ponekod bo sprva lahko megla ali nizka oblačnost. '44 š= £ Sonce vzide ob 6.59 in zatone '^g ob 18.52 o Dolžina dneva 11.53 4® Luna vzide ob 11.07 in zatone ob 21.10 1989 - Nenavadno zgodno iS obilno sneženje v visokogorju. Do jutra je : na Kredarici (2514 m) zapadlo 38 cm snega d v 24 urah, naslednje jutro gaje bilo skupaj že 3/4 metra. Na postaji pod Voglom (1535 m) so zapadli trije centimetri snega. Danes: ob 5.09 najnižje -25 cm, ob 11.15 naj-Šj višje 41 cm, ob 17.44 najnižje -43 cm. § Jutri: ob 0.00 najvišje 22 cm, ob 5.38 najnižje S -17 cm, ob 11.45 najvišje 35 cm, ob čl 18.26 najnižje -37 cm. Morje je skoraj mirno, temperatura morja 20 stopinj C. Ü a. u 500 m ...........16 1000 m...........12 1500 m............9 2000 m............7 2500 m ............ 6 2864 m............3 UV indeks ob jasnem vremenu po nižinah doseže 5; v gorah 5,5. Ob izbruhu vulkana ranjeni pohodniki TOKIO-V osrednjem delu Japonske je izbruhnil vulkan in v zrak poslal pepel in kamenje. Pri tem je bilo ranjenih osem pohodnikov. Do izbruha 3067 metrov visokega vulkana MountOntakeje prišlo okoli poldneva po lokalnem času, navajajo japonski meteorologi. Televizijski posnetki prikazujejo ogromne oblake dima, ki se dvigujejo nad vrhom, sicer zelo priljubljenem pri pohodnikih. Po navedbah japonske televizije NHKje bilo ranjenih osem ljudi. Meteorološka agencija napoveduje nove izbruhe vulkana. Ob tem opozarjajo, da bi lahko kamenje letelo do štiri kilometre daleč. Agencija je zato omejila dostop na goro, lokalne prebivalce pa pozvala k previdnosti. Novi izbruhi bi namreč lahko povzročali nevšečnosti, kot so pokanje stekel, tudi več kilometrov daleč. Ultraortodoksni Židje povzročili kaos zaradi žensk na letalu JERUZALEM - Več sto ultraortodoksnih Židov je povzročilo zamudo na čezatlantskem poletu, ker niso želeli sedeti poleg žensk. Ena od potnic na letu iz New Yorka v Tel Aviv je pot označila za »11 -urno nočno moro«. Ko so se potniki v New Yorku začeli vkrca-vati na letalo družbe El Al Israel Airlines, so ultraortodoksni moški začeli ženskam "težiti", naj zamenjajo sedeže, da ne bi sedeli zraven njih. Nekateri so ženskam celo ponudili denar. A ko nekatere ženske tega niso želele storiti, so goreči verniki obstali na prehodih in povzročili zamudo leta. Moški so se nato končno usedli, a so po vzletu številni vstali in povzročili kaos. italija - Požar v naftni čistilnici v Milazzu na Siciliji Daleč vidni plameni MILAZZO - V naftni čistilnici Mediterranea v Milazzu na Siciliji je v noči na soboto izbruhnil požar, ki je včeraj še trajal, doslej pa ni terjal ranjenih, čeprav obstaja bojazen, da pride do okoljske katastrofe. Plameni so se iz še nepojasnjenih razlogov razplamteli v rezervoarju, ki je vseboval kar milijon litrov goriva, in bilo jih je videti kilometre daleč (na posnetku ANSA). Zaradi prisotnosti goriva je včeraj še gorelo, takoj pa so začeli hladiti bližnje rezervoarje, zato je po besedah pristojnih položaj pod nadzorom in niso odredili evakuacije območja, čeprav se je na stotine družin raje oddaljilo z avtomobili, zaradi česar so nastali prometni zastoji. Zadnja hujša nesreča v rafineriji v Milazzu se je zgodila leta 1993, ko je v eksploziji umrlo sedem oseb. ^^Fmidlf ft nI (i rr-iijrr trt rcn-MrvjIriirfnl.r Vabimo na javno srečanje na temo umetnost, arhitektura, pokrajina: Evropska platforma za obnovo in sanacijo ponedeljek, 29. septembra, ob 17:30 Europalace, ul. Cosulich, 20 Tržič Progetto MACC / Modern Art Conservation Center finanziato nell'ambito del Prog ram m a per la Cooperazione Transfrontaliera Italia-Slovenia 2007-2013, dal Fondo Europeo di sviluppo regionale e dai fondi nazionali. Projekt MACC / Modern Art Conservation Center sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev. Ulteriori informazioni sul progetto / Dodatne informacije o projektu: http://www.maccproject.eu Ministero dell'Economia e delle Finanze benetke - Zvezdniška poroka Pred skokom v jarem Clooney na fantovščino George Clooney in njegova izvoljenka Amal Alamuddin ansa BENETKE - Hollywoodski lomilec ženskih src George Clooney si je pred skokom v zakonski jarem v Benetkah privoščil razkošno fantovščino. Ta se je odvila v njegovi najljubši restavraciji, manjkalo pa ni tekile in cigar. Njegova zaročenka je medtem uživala z dekleti. Clooney in njegova srčna izbranka, britanska odvetnica Amal Alamuddin, sta v Benetke prispela v petek. Zadnji samski večer sta tradicionalno preživela ločeno, on s svojimi prijatelji, ona s prijateljicami. Potem ko so se otresli nadležnih fotografov, se je Clooney z druščino podal v restavracijo Da Ivo v bližini Trga sv. Marka. Tam so si privoščili večerjo, nato pa so se odpravili v luksuzni hotel Cipriani, kjer so prespali, še pred spanjem pa so menda na vrsto pri- šle cigare ter tekila. 53-letni igralec je za potrebe poroke - in dogajanja pred njo - v Benetke dal pripeljati 100 zabojev te-kile svoje lastne znamke. Clooneyjeva v Libanonu rojena zaročenka se je medtem v rdeči večerni obleki podala na svojo dekliščino v hotelu Aman. Na poroko so v mesto na vodi prispeli številni slavni - igralec Matt Damon, manekenka Cindy Crawford in njen mož Rande Gerber, ki naj bi bil Clooneyjeva priča, so le nekateri od njih. Med gosti omenjajo še Clooneyjeva igralska kolega Brada Pitta in Angelino Jolie ter pevca Bona. Uradno si bosta George in Amal večno zvestobo na civilnem obredu obljubila jutri, že včeraj pa je potekala simbolična slovesnost ter pogostitev za okoli 130 svatov. (STA)