F^FH flJ, A CJ M A pnn A p^rsSF7! m&l-j. ; B virliAO iilVUUii M —sossr- i Za tnozemstro celo leto $7.00 1 , « , . . S 75,000 Readers. L __ _______ J List slovenskih.deforce? y Ameriki. SL __ «8—BggSMHB—Mf Iggij^^i^sS^^SSSSOlLi? TELEF0M: OHelsea 3—3878 Entered ai Second OUm MatterBeptamber 21~903t it the Port Office at Wew York, N. Y., under Act of Congrcu of March 3. 1870 TELEFON: OHelaea 3—3878 NO. 289. — STEV. 289. . NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER 11, 1931 — TOREK, 11. DECEMBRA 1934 VOLUME ZLII. — LETNIK XLIL MADŽARI IN JUGOSLOVANI SO SE SPORAZUMELI madžarska vlada je sprejela ukor ter je obljubila, da bo po možnosti kaznovala krivce Stotnik Eden svari pred prevelikim optimizmom. Sprejem Liginega sklepa je položaj znatno iz čistil. — Najbrž bo sklenjena mednarodna pogodba proti teroristom. — Francoski zunanji minister ima največje zasluge za dosego sporazuma. ŽENEVA, Švica, lO. decembra. — Spor med Jugoslavijo in Madžarsko je deloma poravnan. Na večerni seji sveta Lige narodov je bil soglasno sprejet predlog stotnika Edena, ki obsoja atentat na kralja Aleksandra in zahteva občutno kaznovanje vseh kricev. Vsebina sklepa se glasi: — Svet Lige narodov soglasno obsoja zločin, čigar posledica je bila smrt viteškega jugoslovanskega kralja Aleksandra in francoskega ministra L.. Barthoua. Ligin svet obsoja zločin ter izreka sožaljc jugoslovanskemu in francoskemu narodu. — Mi vztrajamo pri tem, da je treba vse, ki so za zločin odgovorni, najstrožje kaznovati. Dolžnost vsake države je, da ne podpira terorističnega gibanja v svojem ozemlju, ampak da ga skuša z vsemi sredstvi zatreti. Sklep očita Madžarski malomarnost ter je od-, ločno poziva, naj izstrebi teroristične tolpe ter naj j si prizadeva izslediti in občutno kaznovati krivce. ( ki so bili v zvzei z atentatom. S tozadevnim sklepom so se sicer zadovoljili zastopniki vseh držav ter tudi zastopniki Madžarske' in Jugoslavije, navzlic temu je pa stotnik Eden sva-. ril pred prevelikim optizmom ter odkrito izjavil, da še vedno obstojajo možnosti novih komplikacij, j Članice Male antante, Jugoslavija, Romunska in Cehoslovaška, so zelo ogorčene, ker se Madžarska in Italija neprestano pojavljata z zahtevami, da j je treba revidirati meje, ki so bile določene pri ver- i silleskih in poznejšh pogodbah. Ta zahteva je najbolj ranljiva točka Male antante. I Ne toliko atentat na kralja Aleksandra, pač pa| vprašanje revizije meja, je napotilo zunanje mini-] stre držav Male antante, da so začeli pretiti z vojno.f Največja zasluga, da je spor že vsaj delom uravnan, gre francoskemu zunanjemu ministru pierru Lavalu. Laval je stavil dva predloga. Najprej je zahteval, da bi Madžarska sama uvedla preiskavo glede pred-zgodovine atentata in kaznovala vse osebe, ki so bile soudeležene pri njem. Drugi predlog se je pa glasil, naj se ustanovi mednarodno kriminalno sodišče, ki bi se borilo proti političnemu terorizmu. To sodišče naj bi bila stalna ustanova, ki naj bi imela pet članov. Jugoslovanski zunanji minister Bogoljub Jeftič je sicer francoski predlog v principu sprejel, dosta- ■ vil je pa, da se njegova država nikakor ne bo za-| dovoljila, da bi bil politični terorizem le "na papir-j ju" preganjan. — Mi zahtevamo bistvenih rezultatov, — je de- j jal Jeftič. — Našo skromnost svet napačno smatra | za našo slabost. Ako Liga narodov ne bo mogla dati Jugoslaviji popolnega zadoščenja, bomo z Madžarsko direktno obračunali. Moje besede si' lahko tolmačite na poljuben način. Romunski zunanji minister Tifulescu je v svojem govoru namignil, da so Madžari Azijati. To je podžgalo turškega poslanika Tevfika Ru-dži beja, da je vzkliknil: — V tej dvorani je padla opazka o izvoru naro1 do v. Cast mi je zastopati narod, ki je azijskega izvora, in upam, da nima nobeden namena žaliti nas. Na galerijah je nastalo žvižganje in plosknje, in predsednik je le 8 težavo pomiril poslušalce. I Roosevelt proti zločinskemu valu lestev bo lj nesreča za hauptmanna Izvedenec je dognal, da je les isti kot v njegovi hiši. — Hauptmann je lestvo napravil doma. Flemington, N. J., 10. dec. Državni nravdnik jo naznanil, da je lesni izvedenec v zveznem gozdarskem laboratoriju v Madison, Wis.. Arthur Koehler, dognal, da je en klin lestve, katero je odvajalec rabil pri Lindberghovi hiši, prišel iz Haiiptmannovega doma. Koehler je lestvo mikrosko-pično preiskal ter o tem poslal svoje poročilo generalnemu pravilniku države New Jersev Davidu T. Wilentzu. Po tem poročilu je razvidno. da je klin v lestvi polovica deske, ki je bila pribita na steno v drugem nadstropju B. R. Hauptmannovega stanovanja. Xa desko so naslanjali lestvo, ki je vodila v podstrešje hiše. To polovico deske je Koehler odtrgal ter jo poslal v Xe\v j Jersev, kjer je bila dodeljena} drugemu dokazilnemu materi-' jalu proti Hauptmannu. ^ i Koehlerjevo poročilo ni bilo I objavljeno v vseh podrobno- j stih. Znano pa je, da je Koehler dognal, da se ta klin ]x> žilah in lastnosji razlikuje od drugih klinov lestve. Medtem | pa so o~.»e polovici primerjali med seboj in se popolnoma zla- J gata. Celo posamezne luknje žebljev se vjemajo. Dognano ( je, da sta oba kosa iz iste vrste : lesa. | Dodatni Ilauptmanoov zagovornik Frederick A. Pope iz Somerville je rekel, da ne ver-» jame izvedenčeveinu poročilu.' "Ako bi bilo vse to res", jej rekel, Pope, "bi že pred meseci objavili. Tega ne verjamem, ker sem trdno prepričan, da Hauptmann ni z od ved ho v ni-kaki zvezi". prstan princese marine London, Anglija, 10. dee. — Prva oficijelna fotografija princese Marine kaže, da Ma-[ rina poročnega prstana ne no- J j si na levem prstancu. Visoka | j angleška ženska družba je za-I čudena, da se princesa drži o-jbičaja grške cerkve ter nosi [poročni prstan na desnem pr-I stancu. Princ Jurij je pri po-' ročnih opravilih v westmin-sterski katedrali nataknil pr-I stan na njeno levo roko, pozneje pa, ko je oba poročil grški arhimandrid v Buckingham • palači, ji je snel prstan z leve j roke in ji ga nataknil na pr-\stanec desne roke. Pozneje je arhimandrid časnikarskim poročevalcem pri-jznal, da je opravil poročno o-! pravilo ter je dodal: "To je o-j4>icaj naše cerkve in vojvodi-nja bo vedno nosila poročni 'prstan na svoji desni roki". upravičene zahtfve invalidov Inva!idi se bore s policijo z bergljami. — Njihovo poslanstvo je sprejel zastopnik ministr-skega predsednika. Pariz, Francija, 10. decembra. — Že več tednov si težko poškodovani pariški invalidi prizadevajo preprečiti znižanje pokojnine, katero jo odredila vlada, in zbuditi javno zanimanje 7ji svojo stvar. Xavad-no so se zbirali sredi mesta na Place de 1'Opera in postavili so se tudi na najživalinejše ulice, da so ovirali promet. j Sedaj se pripravljajo na posebno veliko demonstracijo.! Ubogi pohabljenci so se pripravljali, da korakajo čez Place de la Concorde in so no-. sili velike napise, na katerih, je bilo brati, da dobivajo fran-i coski pohabljenci samo treti- j no, v najboljšem slučaju polo- j vico podpore, katero dobivajo njihovi ameriški in nemški to-| variši. Na Place de la Concorde pa so zadeli na močno vrsto policije in republikanske garde. Policisti in gardisti so spo-1 čet k a skušali veterane samo j razgnati ter jih posvariti, da ; ne ovirajo pouličnega prometa. Domonstranti pa so bili gluhi za vse opomine ter so pričeli policiste in gardiste pretepati s palicami in bergljami, tako da je bila policija prisiljena poshižiti se svoji!. služ-, bonih palic. V tem pretepu so bile na vsaki strani ranjene tri osebe. slabTikohoi. uničil 17 življenj Portland, Ore., 9. decembra. Tukaj je umrlo sedemnajst o-J seb, ker so uživale lesni alkohol. Več so jih morali odvesti v bolnišnico. josemaciaumrl Barcelona, Španska, 9. dec. Danes je umrl v Villanueva Geltru J ose Macia, brat pokojnega katalonskega predsedni-|ka Francisca Macia. avstrijski n aziji i v nemčiji; Bremerhafei, Nemčija, 10. j decembra. — 2000 avstrijskih nazijev, ki so bili po izjalovljeni revoluciji v Avstriji internirani v Jugoslaviji, je pri-1 šlo v Bremerhafen na parnikih j Cordova in Der Deutsche. Ko. so se izkrcali, so bili razdelje-, ni v tri skupine ter so bili po-' slani na različne kraje. ! En vlak jih je odpeljal v' Hamburg, drugi v Stuttgart, tretji pa v neko berlinsko predmestje. ! Med njimi je bilo tudi 200 i žena m otrok. 28. novembra so odpotovali s Sušaka. I tragedija na galapag0su Prebivalci modernega raja so večinoma pomrli. Dr. Ritter je umrl za srčno kapjo. — Kraljica je izginila. Los Angeles, Ca!., 10. dec. Eva brez Adama na Galapagos otokih bo šla domov. Njen raj je razdrl p^dec fantastičnega kraljestva, kateremu je vladala "kraljica", čijo ' vladarska obleka so bile kratke svilnate I hlač ice, žezlo pa majhen revol-1 ber, ki ji je na svilnati niti vi-' sel ob boku. Toda kraljica je izginila. Adam na Galapogos dr. Frie-dricli Ritter je 21. novembra umrl za srčno kapjo. In tako je moderna Eva, gospa Dora Straueli Koerwin povedala učenjaku iz Los Ange- j lesa, kapitanu G. Allen Han-cocku, da je pri volji vkrcati se na njegovo ladjo Valero 11 T. in bo odpotovala v -Berlin, od koder je pobegnila pred šesti- j mi loti. ITaneock je po radio sporo-! čil, da bo Koerwinovo odpeljal v Guayaquil, v državi Ecuador. Tam ji bo Hancock kupil novo obleko ter ji bo preskr-bel vozni listek v Nemčijo. Le ta 1928 je povabil zobo-1 zdravnik dr. Ritter v svojo stanovanje v Berlinu svoje prija- ' telje. Tedaj se j" dr. Ritter poslovil od svoje žene, gospa Koerwinova pa od svojega moža, ter "sta šla v svet, kjer sta upala, da najdeta raj daleč od civilizacije. Tako sa prišla na nek otok Galapagos skupine, kjer sta živela brez obleke kot Adam in Eva srečno, navzlic temu, da sta se morala boriti proti vremenskim neprilikam. Dve leti pozne je je prišla k njima nova nemška družina, Alb. Charles "VVittmer z ženo in 12-( letnim sinom. i Pred tremi l«'ti pa je še no-J nadoma prišla baronftta Eloisoj Bonsquet de Wajrner iz Pari-» za z dvema moškima. Baroni- j ca so jc takoj razglasila za kra-1 ljico kolonije. j Baronica pa je sedaj izginila skupno z enim svojim spremljevalcem dr. Robertom Phi-lipsonom. Drugi njen spremljevalec dr. Alfred Rudolf Lo-renz pa je postal žrtev žeje in# njegovo truplo je bilo najdeno pred tremi tedni na nekem otoku, ki je bil oddaljen 100 milj od kolonije. Kapitan Hancock je povedal gospej Koervvin, da njena mati gospa Strauch v Berlinu že-J li, da bi se vrnila k njej. Ker| za njo sedaj na Galapagos ni več raja, se bo vrnila k svoji materi. __ parnik v nezgodi |-- Japonski pamik "Victoria Maru" je zašel na Atlantiku v strašen vihar. Kot pravi radij- J sko poročilo, je valovje odne-slo s krova dva častnika in se-. dem mornarjev. Parnik ima j 'petintrideset mož posake. 'predsednik je pozval vse državljane k sodelovanju WASHINGTON, D. C., 10. decembra. — Predsednik Roosevelt je govoril nocoj pred konferenco, čije svrha je izstrebljenje zločinov. Konferenci predseduje generalni pravdnik Cummings. Predsednik je rekel, da morajo pri tej veliki nalogi sodelovati vse državne in zvezne oblasti ter vsi posamezniki. mobilizacija v boliviji Bolivija bo postavila novo armado za Chaco. Vpoklicani moški od 31 do 49 let. — Paragvajci pritiskajo. Buenos Aires, Argentina, 10. decembra. — Bolivijska vlada je sklenila, da odredi splošno mobilizacijo cele moške sile dežele, vključno rezerviste med 31 in 49 leti. Rezervisti bodo uporabljeni za pomožno armado v drugi vrati obrambe ter bodo opravljali delo za fronto, kot prevoz pro-vijanta, telefon, brzojav itd. Pomožno službo bodo v bodoče opravljali samo moški, ki niso sposobni za aktivno službo. Xa ta način bo štela ta armada od 100,000 do 150,000 mož. Medtem pa nadaljujejo Paragvajci močno ofenzivo na potili frontah ter upajo, da bodo kojičtdi vojno z orožjem, predno bo mogla biti ta nova bolivijska armada mobilizirana in poslana v Chaco. Paragvajska javnost se bolj zavzema za prisiljen mir, kakor pa za mir s pogajanjem, kakor ga priporoča Liga narodov. Po poročilih iz Assuncion je mogoče posneti, da se pora-gvajska vlada pripravlja, da odločno odkloni Ligine pogoje- Poročila iz La Paz naznanjajo, da je bolivijska vlada brezpogojno sprejela Ligine predloge za mir. Paragvaj bo pogoje najbrže zavrgel z zatrdilom, da sedanja Tejadova vlada ni ustavna in da bo prihodnja vlada zavrgla vse, kar bo storila sedanja vlada. Paragvajci pravijo, -da jo predsednik Salamanca svoj od-istop naznanil narodu, ne pa kongresu, ki ni niti razpravljal o tem, ako njegov odstop sprejme. Vslcd tega je Tejadova vlada samo začasna in je nevarno prenehati s sovražnostmi na podlagi obljub take vlade. Odlični Paragvajci pravijo, da je Paragvaj spočetka hotel skleniti mir pod po&oji, katere je Bolivija zavrgla. In tedaj so bili Paragvajci na mnogo manj ugodnem stališču kot pa Bolivijci. Od tedaj pa so Para-I gvajci premagali Bolivijee s I svojim orožjem in so vjeli 25 tisoč Bolivijcev, enako število pa jih je tudi pa A K O P A" ............. HKWTOBK, TUESDAY, DE OBMBgR 11, 1934 ___THE LAEOBST SLOVENE DAILY In P. 8. A Naroda" ft OwMd and PoHtaM If «9TMC PUBL18HINO COMTANI ftaa* —i._ RiMMi iA CorvarmtUm) Plaoe at bortaaat at ths corporation and addresses of above office«: ^ w. BteosL Bar—gh H Ih^iUib, New Ywt CUy, W. I. "6LA8 NARODI" ___CVaiee ef the Pe+yie)____ _I—ad Bi«| Day Except Sunday« and Holidays 1» eelo lat* valja m iM—lfcii ta Za New York aa ealo leto......97.00 Kanade ................... 98.00 Za pol leta • •••••••>*«•••••••<• $3.50 in pol leta.................... $3410 Za inorcmstro sa celo leto......$7.00 la htrt leta..................$14» Za pol leta....................S3 50 __SnbeerlptloD Yearly $6.00 j _AdTtftlif nifnt on Agrcemeot_ *QIm Naroda" lafaaja reakl dan liriemH nedelj tn praznikov._ Dopisi bres podpisa In osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj ae blagoroll foCUJatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ae mmm todl prejtoje biTallftCa naznani, da iiitreje najdemo naslovnika. *Q1AB NARODA", 21« W. 19* Street. New Tack, N. I. Telephone: CHelaea S—$87$ RAZOROZITVENA KONFERENCA Po dolgem presledku se je predsedrftveiii odibor kon-'erenice za razorožitev zopet sestal k seji. Ko se je pred meseci konferenca sama na nedoločeno i lobo razšla, je ni spremljalo mnogo iluzij. Malokldo je /erjel, da pride sploh že do njene obnovitve. Le predsednik Arthur Henderson je ostal optimist;] " i on ni izgubil vere v bddočo mednarodno konvencijo, ki | ]a> — kakor je prepričan — ozdravila jxsrhozo narodov, ( Izvirajočo iz strahu pred vojno- j Seveda si tudi Henderson ne prikri va, da je »današnji I nemirni čas malo ugoden za dosego visokega cilja, ki sii ga je stavila konferenca, ko je ibila poklicana v življenje. I Ni mu treba daleč obračalti oči, Ida spozna, kako da-• leč je Evropa od onega razpoloženja, iz katerega bi moglo vzkliti medsebojno zaupanje narodov. Kamor se obrnemo po svetu, od vseh strani slišimo žvenket orožja. Če bi bil resničen stari rek, da mora pripravljati vojno, kdor želi mir, bi smeli reči, .da morda še nikdar ni bik> toliko miroljubnosti, kakor danes. Seveda miroljubnosti, oborožene do zob. Ni še dolgo tega, kar so se popravljali konkretni * azorožitveni programi. Bili so izgotovljeni različni, brez vomakLobro in tudi resno mišljeni koncepti, po kateri !i nj bi se posameznim narodom in državam začrtale nepre-►ra čl ji ve meje, do katerih bi se smela razviti njih vojna ripra»vljenost. Danes o teh omejitvah nikdo več ne razpravlja? lii-lo ne govori o fiksiranih vojaških efekt i vili, o na pada 1-. 5in ali o klefenzivnean orožju. Niti o omejifcvah za zračno vojno, o prepovedi strnjenih plinov in kar je bilo takih popularnih tem, ni več ovora. Vsaj ne v oficielnem okviru razorožit vene konference. ~ " - ' ' i - i Borba za "ravnopravnost" je ostala pri zeleni mizi neodločena. Kako se rešuje v praksi, vidi vsakdo, kdor ni •dep. Že lani se je vedno manj govorilo o razorožitvi in je »topalo v osprdJjje zgolj vprašanje, kako .naj se nova oborožitev omeji, ali vsaj reglementira- Program, ki ga je razvil Hendeson :te dni v Ženevi, se j tiče samo še kontrole fabrikaeije in trgovine orožja, javnosti vojaških budžetov in ustanovitve stalne razorožit-fvene komisije, — tedaj vprašanj, ki so v primeri s svoje- 3 jčaano nalogo razorožitvene konfcrence stranskega, več pli manj podrejenega pomena. Važno za potovanje, i „ ~~ Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga M tam, Jo potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled> nase dolgoletne skušnje Vam tamoremo dati najboljša pojasnila 9m tudi ose potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in pitro. Zato m eaupno obrnite na nas sa vea pojasnil Mi preskrbimo vse, bodiši prošnje ta povratna dovoljenja, peine liste, vUeje in sploh vse, kar je sa potovanje potrebno m najhitrejšem času, in kar je glavno, sa najmanjše stroške. Nedriavljani naj ne odlašajo do sadnjega trenutka, her prodno so dObi is Waskingtona povratno dovoljenje, RE-EN-, T BY PERMIT, trpi najmanj en mesec. TUHe torej takoj sa bresplaSna navodila in saootavlja- mo Tom, da boste poceni im udobno potoval. , i SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 West 16th Street New York, N. Y. ■" 1 ............. ———^ I Dopisu Brooklyn, H. Y. J- Božič in novo leto sta zopet ~ Pred vrati, ali kakor bi rekli l- po ameriško "Around the cor-m»r'\ in naša društva, ki skr- - be za primerne zabave, morajo zopet misliti na to, kaj bo- 0 do nudila svoji naselbini ob *> teh praznikih. % j J Tako ima Slovensko pevsko - društvo "Slovan", kar dve' - prireditve na svojem progra-_ mu za božične praznike in si-_ cer priredi na sveti dan, 25. deli cembra, Božiecnio s sv. Mi-• klavžem (Santa Claus) in pa - "Silvestrovanje" na Silvestrov večer dne 31. decembra. Obe prireditvi se vršita v Slovenskem Narodnem JVimu na 253 Irving Ave., Brooklyn* N. Y. - Božič s svojim Miklavžem je v prvi vrsti praznik otrok, to- - rej tudi praznik naših slovenskih otrok. Stara "Slovanova" navada je, da priredi 4 Miklavže van je' ") za otroke svojih članov in nji-1 hovih prijateljev Letos pa žeji li to svojo prireditev razširiti ^' na vse slovenhke otroke v 4' Greater New Yorku, ter je to »[že sporočil po radio^ramu sv. j Miklavžu ter mu naročil, da 1 \ pripravi za naše otroke dosti I ] večji koš kakor prejšnja leta. "Slovan** zato poziva vse •«slovenske stariše v Greater . New Yorku, brez vsake razli-, ke, da sporoče, <*e imajo kako posebno naznanilo za sv. Miklavža na "Slovanovi" božič-> niči, bodi v obliki posebnega naročila ali pa paketa za njihove malčke, kakor tnd? za od- i rasle. To lahko sporoče "Slo-i i vanovim" članom osebno, ali pa tudi na: Santa Claus cjo . "Slovan", Slovenski Narodni} Dom, 253 Irving' Ave., Brook- j : lyn, N. Y. | [ "Slovan" se hoče potruditi,! da bo njegova božičniea nudi- i la dosti užitka tako otrokom, kakor tudi odraslim, da bo zlasti za našo mladino * special treat*. " Slovan" je naroČil Miklavžu, da naj prinese seboj ' dovolj daril, da noben navzoč < slovenski otrok ne ostane brez , darila. Tudi "Slovanov«" zabave na Sil vetrov večer so bile vsako leto dobro obiskane,, kar dokazuje, da naši rojaki iz izkušnje prejšnjih let vedo, da ;: je na njih res tako pristna in ; neprisiljena zabava, kakršne si : človek želi ob Času, ko staro •. leto zatone v večnost in nasto- j pi novo. "Slovan" bo skrbel, 1 da tudi ta njegova prireditev i ne bo zaostajala za enakimi v j preteklosti, in jo bo skušal ce- ' lo izboljšati. Torej na svidenje! S pevskim in rojaškim po- J zdravom! Za Slov. pev. dr. 44Slovan": A. Svet, tajnik. Ely, Minn. Dne 4. decembra je bila v mestu Ely, Minn, volitev mestnega župana in treh alderma-nov. fttefan Banovee, ml., ki je ronal za župana, je dobil 1013 glasov večine nad svojim opo-nentom John A. Harri-jem, sedanjim županom. Take zmage še ni bil noben kandidat deležen za mesto župana v zgodovini našega mesta. Za alder-mane so bili izvoljeni vsi trije Slovenci: Frank Schweiger, John Slobodnik in Martin Skala, ml. S sedanjim alderma-nom bo 5 članov v mestni administracije prihodnje leto. V Duluthu je bilo ponovno štetje glasov za mesto county commissionera med Martinom Gundersinom in našim rojakom Jožefom Verantom. Mr. Verant je bil dne 6. novembra dobil 18 glasov večine, a pri ponovnem štetju je dobil še na-daljne štiri, da je sedaj 22 gla-aov večine za J. Veranta. Naše iskrene čestitke. P. Iz Juso slavije. V glavo m je ustrelil in odšel peš v bolnico. Te dni se je ustrelil v glavo zagrebški hišni posestnik Julije Žurkovski. Prihiteli so sta- Inovalci, toda mož ni hotel povedati zakaj si je hotel končati življenje. Poklicali so rešil-j ni avto, da bi odpeljali Žur-I kovskega v bolnico, pa je dejal, da ga ni treba nositi, ker pojde sam, češ, da lahko hodi. Bil je ves okrvavljen in tako je prišel do rešilnega avtomobila, kjer si je pa premislil, da je legel na nosilnico. V bolnico pa le ni hotel biti odnesen. Vstal je iu odšel jm\š v prvo nadstropje v operacijsko dvorano, kjer je legel na operacijsko mizo, tla so ga operimli. Krogla mu je sicer prodrla lobanjo, pa najbrž ni možganov toliko poškodovala, da bi bil Žurkovski umrl. Črna nehvaležnost. C) njej more zapeti ganljivo pesem kmet Miroslav Miloševi« iz Starega Adžibegovca. Milošev i č je v Veliki Plani prodal pitano svinjo za 1500 dinarjev. Ker je tako napravil dober posel, je povabil svoja prijatelja Svetislava Margeti-ča in Vojislava Kostiča na ča-šo vina. Pili so v Veliki Plani vse popoldne in so se zvečer napotili domov proti Staremu Adžibegovcu Ko so bili že blizu domače vasi, je Margetič zvrnil pijanega Miloševiča v obcestni jarek, nakar je priskočil Kostič in mu zasadil nož v prsi. Naposled pa sta mu še izvlekla iz žepa listnico s 1400 Din izginila. Miloševiča je težka rana na prsih hitro iz-treznila. Začel je klicati na pomoč Po sreči so ga slišali neki kmetje, ki so prihajali po cesti in so ga odpravili k zdravniku, odtain pa v bolnišnico. Obvestili so tudi orožni-štvo, ki je še istega v čer a prijelo oba napadalca in ju vtaknilo pod ključ. Dobra prijatelja sta se izgovarjala, da sta napadla in oropala svojega prijatelja v pijanosti. 2ena razsekala moža s sekiro. V Mali Tvanici pri G rock i se je dogodil zločin, kakor jih pač res malo pozna dnevna kronika. Kmet Svetozar Žmu-vič je bil nepoboljšljiv pijanec, ki je v svoji neprestani pijanosti strahovito mučil svojo ženo in otroke. Dvajset let je uboga žena živela v tem nesrečnem zakonu, vse upajoč, da se I bo mož poboljšal, toda bilo je rovno nasprotno. Vedno bolj je pijančeval in vedno bolj mučil njo in otroke. Ko so otroci že kolikor toliko odrasli, so branili mater pred očetovim nasiljem, kar je pijanca le še bolj razvnemalo. Vsa vas je ob-■ žalovala ubogo ženo. Ko pa je oni tlan Svetozar zopet prilo-mast:! pijan domov in hotel i pretepati ženo, sta ga ona in iiiajstrejši sin, ki ima IS let, po-| grabila hi zvezala, nakar se je nekoliko pomiril. Toda ko je odšel sin iz hiše, je zopet začel zmerjati in preklinjati. Tedaj je ubogi ženi prekipelo. Pograbila je sekiro in ga z ostrino udarila po glavi, da mu jo je razcepila. Kakor zblaznela se je nato še vrgla nanj in ga začela daviti. Ko se je zavedla in videla, da je mož mrtev, je pustila mrliča v sobi na tleh in odšla v občinsko pisarno in se sama ovadila. Smrt zadnjega člana Jelačiče-ve rodbine. V Zagrebu je umrla 7(»-letna Anka .Jelačičeva, hči G jure grofa .Jelačiča, ki je bil zadnji nosilec časti "podkapetana kraljevine Hrvatske" 1. 1861, i in brat bana Josipa Jelačiča. Z Anko je izumrl stari hrvatski plemiški rod. ki je izhajal iz Bosne s področja stare 4turški* Hrvatske*. Nekrolog Anki je obenem nekrolog Jelačičevi rodbini, ki je zapustila mar-kantne spomine v naši zgodovini. Pokojna Ana Jelavičeva je bila velika dobrot niča raznih dobrodelnih ustanov in vseh siromakov, ki so se zijla-šali v Novih Dvorih, na stari pt>sesti Jelacičevega rodu. Z okovi vred je pobegnil. Svetoslav Corbič je po poklicu — tat. Vse svoje življenje je kradel in samo kradel. Obsojali so ga in zapirali, toda nikdar ni svoje kazni presedel do konca. Vselej je pobeirnil. Pred vojno so ga zaradi tatvine zaprli v Kraljevih Prekopal je zid in pobegnil. Do leta 1!)2S potem ni bilo slišati o njem. Tedaj pa so ga zaradi tatvine prijeli v llžicu in je bil pod izmišljenim imenom obsojen na 15 let, ki naj bi jih presedel v Sremski Mitrovici. Toda je je zopet pobegnil. Pojavil se ji* baje nato v okolici ('ačka in tatvine so se vrstile druga za drugo. Lani so ga vjeli in so našii v neki skriti podzcmnici celo skladišče ukradenih reči. Tik pred sodno razpravo je Corbič "obolel" pa so ga prepeljali v čačansko bolnišnico, od koder pa je v nekaj dneh pobegnil. Pred mesecem dni so ga zopet zalotili. Sodišču mu je prisodilo devet let. Ker se je pritožil proti razsodbi, ga niso prepeljali v kaznilnico, j temveč je ostal v sodnem zaporu v Cačku s težkimi okovi na nogah. To ga pa očividno ni preveč oviralo, kajti je v zapo-: ru, kjer je sedel s tremi drugi-' mi jetniki, ko so ti zaspali, pre-.kopal 70 cm debeli zid in po-Ibegnil z okovi vred. Pa ga se-| daj zopet iščejo. Očeta je ubil. Martin Blažekovič. kmet v Donji pri Slavonskem Brodu. je imel sina cdinca. Mladi M i jo je bil priden in delaven, toda oče ga nikakor ni mogel trpeti. Kakor tla bi ne bil njegov, ga je ob vsaki priliki ali sunil ali udaril in jra venomer gonil od hiše. Tako se je zgodilo tu-' di 12. avgusta, da ga je začel j pretepati brez povoda in se jej naposled zadri n:>«l njim, naj "mu za vedno izgine izpred oči. I Tedaj pa se mu je M i jo uprl, češ, zakaj ga sovraži in goni od hiše. Očeta je ta sinov odpor toliko razjezil, da je pograbil puško in sprožil proti sinu. Po sreči pa se j** M i jo toliko umaknil, da ga strel ni zadel. Oče je nato odšel z doma, a ko se je vrnil, sta se sj>et spo-rekla ^ sinom in je oče zopet pograbil puško. Dva strelu sta počila, pa zopet po sreči ni-[sta zadela. To pa je sina toli-| ko razvnelo, da je skočil po( kol. Videč to, je oče zopet ho-1 tel streljati, ali v tem je zakričala mati: "Mijo udari ga, ko te hoče ustreliti!" nakar je Mijo, ubogajoč mater, udaril očeta s koloni po glavo, da se je takoj ves krvav zgrudil na tla. Po dveh urali je oče izdihnil. "Mijo se je pred sodiščem branil, da ni hotel ubiti očeta, temveč se samo braniti. Sodišče je nje^a obsodilo na pet let ječe. mater, kateri se je očitalo. da je nagovarjala k zločinu, pa na dve leti. macedonskivstaš obtožen Sofija, Bolgarska, ;>. dec. — V Macedoniji se jc sestalo vojno sodišče in obtožilo umora macedonskega revolucionarja Ivana Mihajlova, kateri je pobegnil iz Turčije ter živi sedaj v Bolgarski v izgnanstvu. Mi-hajlov je umoril arhitekta Marljeva. OPOMIN. Vsi oni, ki mi kaj dolgujejo, naj se javijo, če ne, jih bom omenil s polnim imenom. — Frank Logar, 65 Maple Street, Richwood, W. Va._ nnnnnnnnrrrrrrrrTTPB BLAZNIKOVE Pratike za leto 1935 IMAMO V ZALOGI Cena 25c s poštnino vred. V kratkem bo gotov Slovensko-Amerikanaki KOLEDAR za 1. 1935 Cena 50c "Glaslfaroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. Peter Zgaga Fant se je zaljubil v lepo dekle, in tudi ona ga je rada imela, kakorhitro je kupil avtomobil. 1 Vse večere sta se vozila po samotnih cestah. Vse večere in vse nedelje. Astomobil jima je bil sredstvo za kramljanje in razkrivanje ljubezni. Nekoč, ko sta bila v najhujšem diru, ju dohiti na motornem kolesu mož postave. Z eno roko j^ fant držal kolo, z drugo je pa dekleta objemal. — Z obema primi — je zatulil mož postave in vlekel iz žepa zapisnik, da zapiše ime in naslov in številko kare presenečenega zaljubljenca. — Z obema primi! — je še ! enkrat zatulil — primi vendar Iz obema rokama! 1 Fant '• je karo popolnoma ustavil in rekel važno: —Nak, z obema je pa. ne ; bom objel. Nisem neumen. Saj i lahko v jarek zavozini. * I ( Naše življenje je kratko, to-| da dolgočasje ga precej po-I daljš.a * Profesor je predaval o zvez-d oslov ju ter pokazal zvezdo, ki j je znana po imenu Veliki Me-'dved. — Zvezda je oddaljena od 'naše zemlje milijone in milijone milj. Ime Medved ni pravilno. Po latinsko se ji pravi "Trza" ali Medvedka ]m> naše in je torej ženskega spola. Presenečen poslušalec se skloni k svojemu Sosedu rekoč; — Presen t o mora imeti dekle dobre oči, da na tako veliko razdaljo razloči, * , V desetih letih enkrat človek potrebuje svojega soseda. ' Mlad profesorje sedel s svojo ljubico v vrtni lupi. • Objemala sta se in poljubo-( vala, naenkrat je pa pričelo grmet i. Toda. profesor je ]jrofesor. Meti objemi in poljubi je štel bliske, pazil kako so dolgi in Sproti raeunai, koliko elektrike je v vsakem. • Kmalu se je zvedrilo. ' Pred odhodom je rekel de-i kletu: j — Precej natančno sem izračunal, da je bilo v tem viharju potrošene elektrike za dvanajst mijijonov dolarjev. Ona si je nekoliko popravila lase ter strastno odvrnila: — Kaj, za dvanajst milijonov dolarjev.' — In je smeje in pomembno dostavila: — Pa se je izplačalo, kaj ne? * Keci ženski, da je lepa, in bo v kratkem znorela. * Duhoviti moški in čustvena ženska sta debatirala. — Med moškim in žensko je naprestana vojna — je rekel on. — Ženske osvajajo — — Moški pa neprestano uhajajo preko meje — dostavila ona. * Mrtveci odpirajo živini oči. * Žena je je tožila moža za ločitev zakona. Na sodnikovo vprašanje, čemu se hoče ločiti, je odvrnila, da zato, ker njena lepa in mlada služkinja nosi njeno spodnje perilo. — To vendar ni noben vzrok za ločitev, če ste kaj takega opazili. — Saj nisem jaz opazila — je rekla — ampak moj mož je opazil. SORODNIKA ALI PRIJATELJA V DOMOVINI NE MORETE BOLJ RAZVESELITI KOT ČE MU POŠLJETE DENARNO POŠIUATEV ^ BOŽIČ Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo do dnevnem kurzu. ▼ JUGOSLAVIJO Zrn 9 2.80 .......... Din. 100 t S.3S .......... Din. 200 $ 7.50 .......... Din. 300 $12.— ............... Din 500 $24.— ......... Din. 1000 $47.50 ......... Din. 2000 ¥ ITALIJO Za 9 9.35 ..................Lir 100 $18.25 ........................................Lir 200 $44.60 ....................Lir 500 $88.20 ....................Lir W00 $176.— ...........Lir 2600 $263.— ............................Lir 3000 KEB 8E CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI 00R1 ALI DOLI Ea lxpla&lo Težjih sneakor kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih aU urah dovoljujemo Se bolje pogoje. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za bpUHlo $ 5.— morate poslati..........$ 5.75 fli.— " " ..........$10.85 $15.— " " ...... ... SI«*— ^ $20.— r " ..... ..... $21— $46.— " - ..........$41.25 $50.— - - ..........$51.50 Prejemnik dobi ▼ starem kraju Izplačilo t dolarjih. Nuja* aikoril« fcvrftujeaie pa CaWe Letter n pristojbino $L—. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Glas Narod«99 SI« WEST 18* STREET NEW YORK. N. L 'GLAS H1K O D A' J / NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER 11, 1934 THE LARGEST SLOVENE DAILY In U. 8. O j KRATKA DNEVNA ZGODBA IIEliFOll T JOŽA IN««"* j«* |H-la. Veter, ki s*- je |«o*lil okoli voglov in dimnikov, je >kozi vose in Jkt pi-skal. stara kranjska, je že režala, med i>o>ainezuimi loii-čeninit zdelani i je kukal v mračno hišo plamen z veselim, živim, toplim očesom. 1'eiie se je ti>čal Ha peci, gledal iiekaiii izpod čela skozi okno in koval načrte. Zunaj je padel sneg. Drevje je bi?o že nizko {»ovešeno, sneg pa j" lietiehoma padal. K «»maj <1*1 *■! videl v bližnji Struni-, e peri iu misliš, delaš naerte, kaj boš, ko bo lepo; bos šrl .-mural s sodo vinu dodatni, morda se boš >»•! sa 11 kat. samo da t«' ne bo dobil resno-stro«ri oče ali pa še relo hlapce (lašjHM-. -i katerim je nn'1 Cene večen križ. In prav. ko je najbolj snežilo, ko je grmovje že zginevalo v snegu, s » je v (Vnetovi hutici posvetilo. »Smuknil je s |>eči, pa šel iskat Gašperja. Dopovedoval mu je in dopovedoval, pa nista -e pogodila. Cene j«* poskusil zadnje: obljubil pasli živino zunaj, je opazil rumenokljune, rjavooke brnijevke, ki so pribežale pred milnim snegom v naše kraje j in se pasle po polnem brinju. I Tedaj je že Cenetu dišalo njih | sočno meso, toriau .......75 ft te v. (K Problemi sodob. ne filozofije Spisal uiiitr. prof. «Ir. Fr. Weber. "17 *trntil. liro*. .........70 fit. 10. Andrej Ternouc Spisal Iran AII>ivbt. IMijrfuia karikatura In minulosti. r,o Ktrnni. broširano ............ JtS fit. 11. Peterčkove poslednje sanje Spinal I»avel tlolia. Božično i>o-veat ........................... St. 14. Denar (I»r. K url EngliK). Naronno-CsiKHlarskl spin. poslovenil dr. Alhiu Ogris. 'St6 strani, broš... .80 fit. 15. Edmond in Jules de Gkmcourt Hpltwi lficnee Maup*>rin.......40 St. IG. Življenje Spisal Janko Satnee. 1'csml, 112 Rt m n I, broširano .............45 fit. 17. Verne duše v vicah Spisal Prosper Merimee. Povest 80 strani .................... .30 Št. 19. Potopljeni zvon Spisal Gerbart Hauptman. Drama. bajka v petih dejanjih. 124 strani, broširano .........50 fit. 20. Gompači in Ko. murasaki Spisal Jul. Zeyer. Japonski roman. Prestavljeno iz čefi&ne. 154 strani, brofiirano .........46 fit. 21. Dvanajst kratko, časnih zgodbic, II. Spisal Frldolin Žolna. 7.5 strani, brofiimnu.................... .25 fit. 22. Kreutzerjeva sonata Spisal lx?v Tolstoj..........; .60 fit. 2:>. Antigone (Kopbkle*i. Žalna igra. Pisll-vc-jiil C. (Jolar. CAJ str., broš... fit. 24. Poslednji dnevi Pome je v Spisal K. Riilwer. I. del. 355 strani, broširano ............ .90 fit. 20. Poslednji dnevi Pompeja II. DEI......................90 St. 2G. Črne maske Spisal L Andrejev. Poslovenil Josip Vidmar. 82 str., broš......35 fit. 27. Brezposelnost in problemi — (Fraji Erjavec). 80 str., broS. .35 fit. 29. Tarzan sin opic Spisal Edgiir It. Burroughs... 1*0 fit. 31. Boka roke Spisal L. Lipovec.............25 fit. 32. Živeti Spisal I j. Lipovec.............25 fit. 35. Vojna z Jugurto OaJ Salustij Krisp. Poslovenil Ant. Dokler. 123 strani. broS. .50 fit. 36. Listki Spisal K saver Mcško. 144 str. jG5 fit. 37. Domače živali Spisal Danimir Feigel.........30 Št. 38. Tarzan in svet Edgar R. Burroughs........ L— Štev. 39. La Boheme Spisal Henry Murger..........90 Št. 40. Misterij duše (Dr. F. Goesti> ............ 1.— Štev. 48. Tarzanove živali Spisal Edgar R. Burroughs .. .90 Ste v. 49. Tarzanov sin Spisat K. It. liurrouKbs. Trdo vezano ..................... 1.20 fit. 50. Slika De Graye Spisal Oscar Wilde ........1.10 fit. 51. Slov. balade in romance Spisal C. (»olar .............80 fit. 54. V metežu Spisala Marija Kmetova .... 1,— fit. 55. Namišljeni bolnik Spisal Moliere .. J>0 St. 5G. To in onkraj Sotle Spisal Frldolin Žolna.........30 fit. 58. Glad (riauisum) ...................90 fit. 59. Zapiski iz mrtve, ga doma (Dostojevski). I. DEL 1.— fit 60. Zapiski iz mrtve, ga doma (Dostojevski). II. DEL .... 1.— Št. 61. Bratje in sestre (C. Golar)....................75 fit. 62. Idijot Spisal ruski pisatelj Dostojevski. I. DEL .................... 90 fit. 6?w Idijot IL DEL.......................90 fit. 64. Idijot III. DEL ................... .90 fit. 65. Idijot IV. DEL .................... .90 Vsi 4 deli......3.25 Št. 66. Kamela, skozi u-ho šivanke (Frant Langer). Veseloigra .. .45 Naročite pri: KNJIGARNA "G. N." 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. Cena DR. KERNOVEGA BERILA JE ZN12ANA Angleško-slovenskc Berilo KNGLISH SLOVENE READER STANE 8AMO $2 Naročite ga pri — KNJIGARNI GLAS NARODA 216 WEST 18th STRE EV po, v staro Tomaževo bajto. Cez kake j>ol ure je bila p"-eenka že gotova. Obema je šla v slast. JiOvea s svojim planom. OpoMn«? j«1 prišH Cene brezskrbno domov, vse j<» lepo mirno prešlo, le ,je nam I»11 i ol» strani v času težke lM»U>ziii in smrti našega «iraKt*^a soproga in očeta — JAKOBA JAŠ0VICA 1'okojni j«» I »i I r«»j«'» 1. 1S77 v Iskali pri Šmartiieiu Tuhinj. V Ameriki je bival i«t. i'mrl je novembra 1!>'!4 za vnetjem m«i/.guuske mrene t<>r ni l»ilo |N>uu*či kljuli «>i>eraeiji najboljših zdravnikov. S]>aaal je k Slov. Saui<|j»oni«'inu i>ništvu v Wauke^uiiu. Xajie|>ša hvala Unižinani Frank iu Luka Kuhar, družini Frank Mali ter Mi^s Jt-miie iu Aiueliji felaree. Ml^i <'erk in Mr. Vincent Naratlu za trud iu |m>iudp. Društvu za lep venee in spremstvo pri | n grelni. Najlejiša iivaia vsem. ki so iHisInii na krsto |K.kojn;ira številu«* krasne venee iu evetje v znak prijateljstva in sik-iim;-. vra 1!».".4 no in logično. Nobeno sredstvo, kar so jih preizkusili zdravniki na njem, da bi ga izlečili, nie ne pomaga. Podoben primer proučujejo zdravniki tudi v Chicago. Neki inženjer že več tednov neprestano računa. Tudi on računa noč in dan, glavo si beli z najtežjimi matematičnimi problemi. Nedavno se je udeležil natečaja za gradnjo velikega mostu. Nagrade ni dobil, čeprav je žrtvoval za svoj načrt mnogo časa in truda. In od takrat neprestano računa. Tudi tu gre najbrž za motnje v živčnim sistemu in zdravniki u-pajo, da bodo nasiečneža končno le izlečili. 6 leten deček - vodja vlomilcev S sekiro nad očeta. V Allernu pri Tullnu mi Nižjem Avstrijskem sta vsak na polovici posestva živela Alois (i ai« I oseh in njegov istoimeni sill. Med seboj sta se že dol^o prepirala, in to ne samo zaradi slabih gospodarskih prilik, ki so tlačile prezsidolženo posestvo, tembolj več tudi zaradi tega, ker se je sin bolj nego za delo zanimal za zabave. Pred nedavnim se je seznanil mladi z neko cestno pevko, ločenko, ki jo je spravil enostavno k sebi domov. Nekaj dni se je skrivala v njegovi sobi, potem jo je izsledil stari, ki jo je po hudem prerekanju spodil iz hiše. Kmalu potem je Gaidoschu iz skednja zmanjkalo več vreč žita. Polastil se jih je bil njegov sin. jih v Tullnu prodal, z izkupičkom j>a poiskal svojo ljubico iu jo privedel zvečer v domačo vas, kjer ji je bil pri sosedu našel sobo. Potem je odšel v spalnico svojega očeta in gti brez vsakega prepira u-bil. Kakor je pokazala poznejša preiskava, mil je s 1(J udarci s sekiro raztreščil lobanjo. Truplo je pustil v spalnici, ki jo je zaklenil. Sosedom, ki so ga naslednje dni vpraševali, kjer je oče, je odgovarjal, da je odšel k neki bolni teti na Ce-hoslovaškem. Toda ta se je te dni sama pojavila v Allernu in tedaj se je moral odločiti, da naznani orožnikom, češ tla je oče izginil neznano kam. Sledila je preiskava, ki je odkrila razpadajoče truplo in spravila morilca v zapor. Aretirali so tudi njegovo ljubico, ki pa po vsej priliki ni ničesar vedela o zločinu. Pač pa so našli med njenimi stvarmi dnevnik, v katerega je vsak dan natančno zapisovala svoje doživljaje in ki pripovedujejo za čas po umoru, da se je obnašanje mladega Gaidoscha hipoma spremenilo, kakor da ga tlači težka skrb. pariz ima novo senzacijo Najnovejša senzacija Pariza je Arabec, ki mu pripisujejo posebno proroški tiar. Do svoje popularnosti je prišel mož poo; olem naključju. Nedavno je prispel iz Afrike in klatil se je po Parizu. Ko je stopal nekega dne v svoji oguljeni iu raztrgani obleki |m> zakotni pariški ulici, je srečal damo, ki jo je tebi nič meni nič prijel za roko in jo zmedeno nagovoril. Končno jo je skoraj nasilno potegnil na dvorišče bližnje hi--e. \ naslednjem trenutku siji' pa porušila nizka hiša na kraju, kjer sta dama in Arabec malo prej stala. Ivo si je dama od silnega strahu nekoliko opomogla, in se je hotela Ara'ocu zahvaJiti, da jo je rešil, i;a ni bilo več. Toda pariška javnost je kmalu zvedela za ta zanimiv dogodek in vsa njena pozornost se je obrnila na skrivnostnega Arabca. Pariški listi so priobčili poročila o čudežni rešitvi tovarnarjeve žene, ki je najela več spretnih detektivov, 'da bi našli zagonetnega moža. 1 Tn res so ga kmalu našli. Ta čas se je pa ze oglasilo mnogo • podjetnih PariSanov, ki so lio-i t«*li na Arabcu dobro zaslužiti, i ()ri*anizirali so živahno rekla-i nio in proglasili Arabca za do-I brega vdeževalca. Takoj je nastalo celo društvo manažerjev, čijih prva skrb je bila izpre-meniti potujočega Arabca v salonskega vedeževalca. Naj-j prej so odpeljali Arabca v kopališče, kjer so ga pošteno o-kopali. potem pa h krojaču. letea fant. Že pred nekaj tedni je sodišče oddalo v poboljševal-nieo tolpo mladostnih vlomilcev, ki so bili stari IU—18 let. Ko so ti-to tolpo prijeli in obsodili. so pričakovali, da bo mnogih vlomov sedaj vendarle konec. Toda upanje «e ni u-resničilo. Skrajno prepredene tatvine in vlomi so se nadaljevali. Prvovrstni detektivi sloveče londonske policije so bili na delu, da bi prijeli vlomilce, o katerih so mislili, da je kaka nevarna londonska tolpa. Končno so pa detektivi v svoje veliko presenečenje ugotovili, da je ta tolpa sestavljena iz samih otrok. Ko sc zasledovali vlomilce, se jo policiji čudno zdelo, da so zločinci mogli vlaniljati v zaklenjena stanovanja, ne tla bi poškodovali kako ključavnico. Nazadnje so ugogtovili, da ja šestletni voditelj vlomilske tolpe vsakokrat zlezel skozi malo okence v pralnico, odtod v hišo, kjer je odprl vrata ali okna in spustil notri svoje tovariše. Po opravljeni tatvini so mali tolovaji po isti poti zopet izginili. ko so še poprej okna in vrata skrbno zaprli. Ti otroci so imeli na vesti že več kot 40 vlomov ter so pokradli blaga in denarja za nad 1000 funtov. Pred sodniki noben teh mladostnih zločincev ni pokazal najmanjšega kesanja in mladi tatovi so se iz vsega kar norčevali. Oddali so jih v pobolj-ševalnico. Mnogi ljudje z največjim 11-žitkom klepetajo. Zgovorni ljudje neradi puste drugega do besede, vedno hočejo govoriti sami, vse vedo in na vse se spoznajo. So pa v tem p<>-gledu še posebni primeri, ko gre najbrž za motnje v možganih ali žlezah. En tak primer proučujejo zdravniki v Am ■-riki. Gre za šoferja, ki govori noč in dan. Možu se j<* pripetila nesreča, da je povozil na križišču do smrti deklico. Prvotno je kazalo, da to ni zapustilo na njem nobenih sledov, toda v resnici ni bilo tako. Cez nekaj ur je začel sam s seboj govoriti in govoril je nepretrgoma izvzemši nekaj ur, ko se je pogreznil v globoko spanje. Tako govori čez delj časa, drugače pa ne kaže nobenih znakov duševne bolezni. Na v .-a vprašanja odgovarja pamet- BOŽIČNI IZLETI v Jugoslavijo: POD OSEBNIM VODSTVOM MAJESTIC v Cherbourg, odpluje 14. DEC. Pod vodstvom Mr. Ekerovich-a. BREMEN v Bremen, odpluje 15. DEC. Pod vodstvom Mr. Wohlmuth-a. PARIS v Havre, odpluje 15. DEC.-- Kdor želi imeti prijetno družbo, naj se nam takoj priglasi in če je gotov, naj pošlje nekaj are, da mu preskrbimo najboljši prostor na enemu izmed teh parnikov. Mi bomo takoj preskrbeli vse potrebne listine za potovanje in sploh vse, da bo vsakdo zadovoljen. Dolgoletne skušnje in priporočila onih, ki so se posluževali našega posredovanja, so najboljše jamstvo vsakemu. Priglasite se takoj ta navodila na: SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) 216 West 18th Street New York. N. Y. ^—--- faročite se na " OLA8 NARODA " največji slovenski dnevnik « Zdruienih driavok. Spio^r T 'OLAB VHODI1« NEW YORK, TUESDAY, DE CEMBER 11, 1934 THE LARGEST SLOVENE DAILY In U. 8. A, GORA LEZE... ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. MRLIČ POTUJE Z ŽELEZNICO 42 ' Pekova mama se prebudi iz omedlevice; toda njene vpa-dle oči gledajo brez razumevanja ter pri tem s tresočimi rokami tiplje svojo mokro nočno obleko. — Saj ni nič, mama! — jo tolaži Žorž. — Te cunje se bodo že zopet posušile. Voda je manj nevarna kot pa ogenj! — Oddahne se in se ozre na okoli stoječe. — Prosim, ljudje, pri-mite malo! Mamo moramo prenesti k meni v hišo. Položiti jo moram v svojo delavnico, saj je ne moremo nesli skozi nobena vrata. Sest pograbi naslonjač. In kot "sveto mučenico" v procesiji nesejo pekovo mamo v Žoržovo kovačnico. Na pogorišču je bil sedaj Purčeler zopet gasilski poveljnik položja. Zdaj ukaže brizgati vodo skozi okno v goreče sobe, zdaj zopet na streho. Ko vodnjak že ne da več vode, postavi Purčeler med brizgalno in potokom vrsto ljudi, ki so si v škafih podajali vodo. Ko ljudje izprevidijo, da pri goreči hiši ni mogoče ničesar več rešiti, kmalu omagajo v svoji vnemi. Samo mala gruča ljudi šo vedno pridno prinaša vodo. Med temi neumornimi ljudmi sta tudi Matej in Vrona s svojim očetom. Vsi trije so zasopljeni prihiteli k opgorišču, ko so pevkovko na njenem usnjatem prestolu odnesli. Pri pogledu na Žorža, katerega je bilo v pogoreli in z ometom pokriti o-bleki, z očmeliin in okrvavljenim obrazom komaj mogoče spoznati, je Vrona obmolknila in prebledela. In ko nosi težk«-čkafe z vodo, nemirno posluša vsako besedo, ki je bila izgovorjena v njeni bližini. i Okoli poslovodje pekarne, ki je zvračal vso krivdo ognja na brezbrižnost svojega pomočnika in ki je tožil, da je iimo-1 go izgubil, se je zbrala glasna množica. Poslovodja je tožil, da ! je sedaj brez služIle in da je izgubil skrinjo s svojimi stvarmi in prihranjenim denarjem. » — Kdo mi bo povrnil mojo škodo? Pekovka? Saj nima ničesar več. Vse svoje premoženje je imela v zadolžnicah v omari. In .njena trgovina je uničena. Hiša ji je pogorela do tal. Za njo tudi ne bo ničesar dobila, ker je bila preskopa, da bi jo bila zavarovala. ; Ta vest je v Purčelerju zbudila spomin. Zamišljen gleda za iskrami, ki so letele skozi razsvetljeno noč, pokliče namestnika, da mesto njega za nekaj minut prevzame poveljstvo ter teče na cesto. V naglici izgubi svetlo čelado ter se mu r.e zdi vredno, truda, da bi jo pobral. Ko pride do svojega vrta, mu pride Karolina od osvetljenih vrat nasproti. V naročju nosi otroka, ki ga je proti mrazu zavila v odejo. — Hvala Bogu. Tone, da h prišel domov! — jeclja žena. — Sama si ne znam jiomagati. Tonček ne ostane sam v sobi, vendar pa mora biti kdo spodaj, da pazi, da se kaj ne zgodi. Kaši ljudje so vsi šli in samo poglej, kako iskre obletavajo našo hišo. Za božjo voljo, Tone! V takih skrbeh sem! — Karolina! — kašlja Purčeler, — ali nimaš malo denarja na roki? — Toda, Tone! Kako pa naj imam denar? Saj mi ga nikdar ne daš. — Nekaj moraš imeti! Rabim ga! Njegova razburjenost ji |>ovzroči Še večje skrbi. Tone, povej mi vendar, kaj imaš? _— Povsod nesreča! Ravno letos se mi mora zgoditi, da ne mislim na zavarovalnino. — Jezus, Marija! — Karolina se oklene njegove roke. — Kolik opa potrebuješ? Tončkovo hranilno puščico imam zgoraj — — Sem ž njo! Oba skočita v hišo in |m> stopnicah navzgor. V sobi gori svetilka, spalnica je bila brez luči in razsvetljeval jo je samo sijaj pogorišča. Kot plešoče zvezde padajo mimo okna iskre. — Bodi priden, srček, — tolaži Karolina jokajočega o-troka, medtem ko iz svoje skrinje za jwrilo izvleče majhno puščico. — Ključa nimam, — jeclja Karolina. — V cerkvi sem ga položila Materi božji v roke. Purčeler pograbi škatljico, gre naglo v sosednjo sobo in strga ključavnico s hranilne škatljicc svojega otroka. Dvanajst zlatnikov se skotali po mizi. Purčeler jih naglo spravi in steče iz hiše. Xa pogorišču najprej poišče knjigoveza, pa ga ne najde. Tekel je domov, je sklical otroke in pomočnike, da so polivali streho njegove domačije, na katero so padale iskre ter ravno pleza po lestvi, ko pride Purčeler. — Ti! Bodi tako dober, samo za trenutek. — mu zakliče Purčeler. Knjigovez pa mirno vleče vedro vode po lestvi ter ga ponudi svojemu sinu. — Kaj pa je, gospod Purčeler! — Tukaj! V zemi! Tukaj ti prinašam denar za zavarovalnino! Bodi pameten in vzemi! — Purčeler mu hoče zlatnike ]H>tisniti v roko. Knjigovez pa tišči pest in zmaje z glavo. — Vzemi vendar! Ko bi plačal včeraj, ali pa šele danes, je vse eno! — In možu hoče potisniti denar v žep jopiča. Knjigovez se brani in se mu umakne. — Ne, gospod Purčeler! Kot zastopnik zavarovalnice tega ne bi mogel zagovarjati. Opominjal sem vas, pa me niste poslušali. Sedaj ne morem ničesar več napraviti. Jutri, ko bo zopet vse v miru. pa lahko! Ampak nocoj, ko leti ogenj okrog? Ne! To ne gre! V Purčelerju vzplamti jeza. — Tak si ti? Je že prav, da sem te enkrat spoznal? Saj se mi ni treba ravno pri tebi zavarovati ? — Oče! — so z razsvetljene strehe zasliši dečji glas. — Zopet gre plamen kvišku. — Knjigovez vidi, kako se za Pur-čelerjevo hišo dviga nov plamen, kot bi pričela goreti slama. — Gospod Purčeler! Glejte, da greste hitro domov! Bojim se, da boste imeli doma dovolj dela. Purčelerjev obraz se spaČi; brez besede steče in niti ne opazi, da so mu zlatniki padli skozi prste. Ko pride že blizu vaške ceste, vidi gručo ljudi, ki na ves glas vpijejo. Teče, da mu odpove sapa. Pri vrtnih stopnicah se zadene ob Karolino. ki ga ni spoznala. V obupnem strahu drži otroka ter steče čez cesto, da bi ga k sosedu spravila na varno. (Dalje prihodnjič.) Neka družina iz Gabrova blizu Sofije je potovala v Sofijo. Tu pa je enega izmed njih v malem hotelu zadela kap. Prestrašeni sorodniki so bili sedaj v skrbeli, kako bodo mrliča spravili v Gabrov, n«' da bi to preveč stalo. Naredili so imeniten načrt, ki pa se j<* slabo obnesel. Sorodnikov«! smrt so enostavno prikrili. Ko so odhajali na postajo, da hi se odpeljali z vlakom domov, sta dva zgrabila mrtvega sorodnika pod pazduho in ga vlekla s seboj. Na vprašanje mimoidočih, zakaj moža tako vlačijo s seboj, so odgovorili da je revež tako pijan, da ga ne nosijo noge. Na postaji »o za mrliča vzeli listek I. razreda, k jer se navadno-vozi malo potnikov. Zvl'kli yo ga v I. razred, posadili v kot, mu potisnili klobuk čez oči, kakor da bi spal, vozni listek pa vtaknili za klobuk, da bi sprevodnik takoj vedel kako in kaj. — Sami so se pa naglo umaknili v lil. razred. Malo pred postajo Gabrov pa sta dva sorodnika zopet prišla v kupe po m -liča. V kupe ju sta našla drugega potnika, svojega sorodnika pa ne. Zbrala sta ves po gum iu vprašala, kje je ostai oni gospod, ki je tamlc v kotu sedel. Tuji potnik pa jima j** odgovoril, da se j«« oni gospo I zelo nedostojno vedel, da na nobeno vprašanje ni hotel »lati odgovora in da je na zadnji postaji livalabogu izstopil. Ko je ,vJak privozil v Gabrov, so sorodniki naglo odšli domov, da bi ii«- imeli opravka s policijo. Toda drugi dan so /.*> dobili od policij«- povabilo, naj se zirlasi- tam. Na policiji jim povedali, da so na železniškem tiru njihovega sorodnika našli mrtvega. Policija je iskala morilca". Sedaj -o sorod PETROLEJ V SOVJETSKI UNIJI 'glas naroda' zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorod- i nike ali prijatelje, to| lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ni pošiljamo v GORILA - GOSPODAR DIVJE DŽUNGLE i Polovico belgijskega Konga in velik del francoske central- 1 ne Afrike pokrivajo divje džungle. Nedavno se je posre- s čilo italijanskem raziskovalcu prodreti v t<* džungle in se- 2 znaniti se z življenjem in običaji njilivih prebivalcev. Sa- 2 nio Mambuti, pritlikavske! kreature zamorskih plemen, si'. upajo v deželo Xgage ogrom-1 -ne gorile, kraljice prostranih-! pragozdov. To zamorsko ple-! me je najprimit'vnejAe izmed ! vseh afriških plemen, je pa tu- j di najbolj neodvisno in naj- i srečnejše. Koče si spletajo Mambuti iz vej, zveri in rast-j line jim nudijo hrano in oble- ; ko. Denarja sploh ne rabijo, ker imajo proti drugim afri-' Škiin plemenom še to prednost,' da možje ne plačujejo svojih žen v gotovini. , Potovanje skozi pragozdove v belgijskem Kongu in fran-j coski centralni Afriki ni lmš prijetno, kajti človek naleti na vsakem koraku na t«»žke ovire. V divjem pragozdu s<* skoraj n<* more orijentirati; brez domačinov, ki edini znajo pri'-! magovati take ovire, bi se tu-1 jec izgubil. Zato si je italijanski raziskovalec zagotovil spremstva pritlikavih zainor-: cev, ki so 11111 spretno utirali j' pot skozi svcJJo deželo in vest-j 110 sledili svojemu največjemu [ sovražniku gorili. Tako je lah- j ko italijanski učenjak opazo- ; val čredo goril in njihovo zani-j mivo življenje. 1 Največje zanimanje „v teh I džunglah vzbuja opičja čreda J pod vodstvom velike gorile samca. Pritlikavi zamorci ima-' jo za vse opice svojega pra-' gozda imena, veliki gorili pravijo "silili mož''. In res je to opica, v kateri je vtelešena sila. Y cvetu mladosti in razvoja j»« merila ta opica od peta do prstov iztegnjenih rok 2.50 m. Sledovi njenih nog so bili štirikrat tako globoki, kakor stopinje domačinov. Ta gorila ima srebrnkasto črno dlako, na hrbtu krajšo. Vsaka njena kretnja kaže izredno njeno moč in spretnost. Divji izraz njenega obraza izdaja na prvi ]K>gled nevarnega sovražnika. Gorila Kitumbo s svojo družino — tremi ženami — eno napol odraslo, eno pa še čisto mlado, je tvorila potujočo skupino iu italijanskemu raziskovalcu ni preostajalo nič drugega. nego hoditi tiho in previd. no od jutra do večera, da se je nevarni gorili izognil. Gorila rabi mnogo hrane in zato se neprestano seli iz kraja v kraj. Nekoč je Italijan presenetil čredo goril v kraju, kjer pragozd ni bil tako zaraščen, pač je pa raslo tam mnogo divje zelene. Gorile so z«'*le-1 110 tako hlastno žrle,' da je 1 kmalu izginila. Poleg te rastli-J ne jedo gorile na raje bambusove poganjke in divje banane. Zaradi svoje požrešnosti morajo iskati vedno novo pašo in zato prenočujejo vsako noč drugje. Sporazumevajo se med seboj z zvoki, ki ima vsak iz- ^ med njih svoj poseben pomen. Ce zadoni skozi pragozd rezek zvok gorile, je treba bežati, SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU si« west lita STREET NEW XOBK, 19. 1. piAite nam za cene voznih lietov, rezervacijo kabin, in pojasnila za potovanje bJMUMMBIBMBMUHMMillllMlliMIMIMIMMIBBlOMfilli /ms SHIPPING NEWS <2. decembra: Sew York v Hamburg ■ 4. decembra: Majestic v Cherbourg Washington v H-vre Conte di Savoia v Genoa •5. deecmbra: Paris v Havre Bremen v Bremen 19. decembra: Albert Ballin v Hamburg 21. decembra: Olympic v Cherbourg 26. decembra: Deutschland v Hamburg 29 decembra: lie de France v Havre Poziv! izdajanje lista jo v zvezi s velikimi stroški. Mn& go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili« da jih počakamo, zaco naj ps oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točne. Uprava "G. N." 7EMLJEVI0I STENSKI ZEMLJEVIDI Na modnem papirju s plat-ličnimi pjvgibi ............"jjut POKRAJNI ROČNI ZEMLJEVIDI: \ Dravska Banovina............30 Ljubljanske in mariborske oblasti .....................30 Pohorje, Kozjak............. JJO CANADA .................40 ZDRUŽENIH DRŽAV VELIKI .................40 MALI ....................15 NOVA EVROPA .................60 ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV: Alabama. Arkansas.* Arizona, Colorado. Kansas. Kentucky. Tennessee. Oklahoma. Indiana, Montana. Mindppi. Washington. Wyoming .............28 Illinois. Pennsylvania. Minnesota. Michigan. Wisconsin. West Virginia. Ohio, New York. Virginia .............40 Karotilom Je priložiti denar. Miši v gotovini. Money Order ali »oitne znamke po I ali 2 renta Ce poftljete gotovino, rrttomandi rajte pismo. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 W. 18 Street New York, H. Y. Ruski delavec, zaposlen pri ruskih petrohgskili vrelcih v Baku. Sovjetska unija je silno bogata na petroleju. Edinole 7alružcnc države hi jo utegnile v tein o/iru prekositi. uiki morali povedati kako in kaj. Tedaj je policija poiskala tudi tiste.ua potnika, ki m* jv-vozil z mrličem v I. razredu. Ko so ga zaslišali, je povedal, da se je vozil skupaj /. nekim potnikom, ki j«' bil nedostopen za vsak razgovor. Ko j<* na n«*-ki postajo vlak naglo ustavil, j«' molčeči potnik omahnil naprej ill padel. Ko ga je hotel dvigniti, je videl da je oni mrtev. Ker ~e je bal, da hi mu kdo . ne očital, da ga je on umoril,] je mrtvo truplo vrgel skozi o-' kn«> na železniški tir. To ga j" tako razburilo, moral takoj leči v posteljo. NAPRSTNIK PRAZNUJE 250 LETN'CO (Vlo tako majhna, neznatna stvar kakor naprstnik. ohhaj.i svojo obletnico. Njegov izumitelj se imenuje Xicolaus Bct-srhoten, zlatar iz Amsterdama. <'<'itiu nam služi naprstnik, ni treba po-ebej opisovati, zakaj gotovo ni človeka na Šir-nem svetu, ki tu* K »i t<* skromne, a koristil«* reči videl vsaj en krat v svojem življenju. Z naprstnikom je kakor z večino izumov. Tudi njega so izumili — slučajno. Xeki dan, bilo je leta lVE IN ŠTIRI OSEBE Svetovno slavna francoska kuhinja. — Brezplačno vino z obedi. VAČ A PRTUAf:A POTIUE Z VAMI Ln > CI1-JA Z;t nailiiljna navodla m Karto jii£it»' n;» — SLOVENICPI'BLISHINCCO. j LEOZAKRAJŠEK TRAVEL BUREAU | GENERAL TRAVEL SERVICE. Inc. 216 West 18th St.. New York City t 302 East 72nd St.. New York City cJreaeh oQrte. Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, pesmi itd., imamo v zalogi precej nabožnih knjig, predvsem Molitvenike v krasni vezi, importiranih iz starega kraja. Slovenski molitveniki: SVETA URA v platno voz ............. v fino usnje vez......... v najfinejše usnje vez ... v najfinejše usnje trda vej SKKIH ZA DI ŠO v platno vez ............. v fino usnje vez......... v najfinejše usnje vez ... RAJSKI GLASOVI v platno vez............. v usnje vez ............. v fino usnje vez ......... v najfinejše usnje vt-z ... KVIŠKU SRCA v itnitirano usnje vez v usnje vez ............. v fino usnje vez ......... v najfinejše usnje vez ... v najfinejše usnje trda vez v bel celluloid vez........ NEBESA NAŠ DOM v ponarejeno ............ v najfinejše usnje vez. ... v najfinejše usnje trda vez . .90 .1.50 1.80 1.80 . .90 .1.50 .1.80 . .80 .1.20 . 1.50 1.60 . .00 . .80 .1.20 1.50 .1.20 . 1.50 1.60 .1.— .1.50 Hrvatski molitveniki: Utjeliaj starosti, fina vez. .., Slava Bogu. a mir ljudem fina vez................ knjigarna "glas naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. Key of Heaven v celluloid vezano....... v celluloid najfinejša vez. V fino usnje vezano..... Catliolir I'orket Manual: v fino usnje vezano .... Ave Maria: v fino usnje vezano .... ..1.20 .. 1.50 .. 1.50 ..1.30 ..1.10 najfinejša vez.............l.fiO Zvoncer nebeški, v platno.......80 fina vez..................1.— Vienac, najfinejša vez.........1.60 Angleški molitveniki: (ZA MLADINO) Child's I'rayerbook: v barvaste platnice vezano .30 v belu kost vezano........1.10 Conic Unto Me v platnice vezano .........30 v lielo kost vezano.........35 Key of Heaven fino vezano ...............35 v usnje vezano.............70 v najfinejše usnje vezano 1.2C Angleški molitveniki: (ZA O URA SLE) kajti gorila s<» pripravlja na napad. Clovrka napade hitro, luvz vsako^a oklevanja. Xekr-ira dne jo zašel italijanski raziskovalec nenadoma med gorile, ki jili je zakrivala bnjna vegetacija. Tako je navalila naj-veeja gorila nanj in učenjak je jo moral ustreliti in hitro pobegniti, če je hotel uiti smrti. i Jezik goril piše italijanski učenjak, s primesjo skoraj človeškega občudovanja in zopet plah ost i, je napravil name globok vtis vedno, kadar sem slišal samca, ki vsako jutro pozdravi solnčni vzhod. Zaradi tega zagonetiega krika so dali domačini gorili ime *Xgagi\ kar pomeni: *4Tisti, ki lomi I noč".