Naroča se pod naslovom: .KOROŠKI SLOVENEC"*
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Politično in gospodarsko društvo, Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Veliki proli malim.
Že dalje časa je bilo opažati bolehanje največje povojne pridobitve — Društva narodov, mednarodne ustanove, ki naj bi zajamčila svetu miren in nemoten razvoj. Kitajsko-japonski spor in brezuspešno prizadevanje ženevskih gospodov, s popolnim neuspehom kronana razorožitvena konferenca so bili udarci veliki mirovni instituci ji in njenemu svetovnemu ugledu. Danes pa izgleda, da ji hočeta italijanski in nemški fašizem zadati zadnji udarec in s tem uničit zadnjo vidno sled evropske in svetovne vzajemnosti.
Predsednik angleške vlade Macdonald se je minuli teden mudil s svojim zunanjim ministrom v Rimu, kjer je imel sestanek z Mussolinijem. Povod razgovoru je bil predstoječi neuspeh razorožitvene konference, razgovor sam pa je dovedel do rezultata, ki je presenetil vso evropsko javnost. Te dni je bila vsa evropska javnost obrnjena v Rim in njegovo konferenco. Fašistovska vlada je izdala k sestanku vladnih šefov dveh velikih evropskih držav pojasnilo, češ da je njun sestanek naraven plod temeljnih načel v mednarodni politiki, ki so Angliji in Italiji od nekdaj skupna. Stališča obeh držav glede mirne preureditve sveta se bistveno ujemata. Že v Ženevi da je Macdonald rekel, da se mora. ako hočemo svetu vrniti mir, ustanoviti skupina velesil, ki so dobre volje. Pot je bila s tem pripravljena.
Razgovor obeh evropskih državnikov se je tikal gospodarske in politične obnove Evrope. Izdano uradno poročilo govori o doseženem polnem sporazumu. Mussolini je predložil Macdonaldu načrt ustanovitve skupine štirih velesil — Anglije. Francije, Italije in Nemčije — ki si zagotovijo medsebojno enotno nastopanje v vprašanjih mednarodne politike. Te štiri najmočnejše države si razdelijo Evropo v štiri interesne dele:	Francija
prevzame nadzorstvo jugozahodnih evropskih držav, Nemčija nadzira baltiške države. Poljsko in Češko, Italiji se pusti prosta roka v vzhodni Evropi in na Balkanu. Angleže se Podpira v njihovi svetovni politiki. Anglija in Halja posredujeta zato v zbližanju Nemčije z Francijo. Mirovne pogodbe se spremenijo v okvirju Društva narodov in se tako prepreči nasilna spremenitev sedanjega političnega obličja Evrope. Male države naj se priključijo stremljenju velikih držav. Mussolini in Macr donald sta bila soglasnega mnenja, da evropski položaj po svetovni vojni še ni bil nikdar tako težak in napet, kakor sedaj. Odstraniti hočeta težave, ki ovirajo mednarodno sodelo-yanje in pri tem bosta upoštevala pet vprašanj, ki jih je treba takoj rešiti: razorožitev, ohranitev nevtralnega pasa v Porenju, odstranitev poljskega koridorja, omiljenje odnošajev nied Jugoslavijo in Italijo, razrešitev napetosti med Francijo in Italijo.
K nameravanemu sporazumu štirih velesil so prvi izjavili svoje pomisleke francoski listi: ta skupina bi nasprotovala zvezi Fran-oije z Malo antanto in Poljsko. Boljše bi bilo, če bi se zveza štirih velesil združila z Društvom narodov in ga tako pomladila. Angleži kakor Nemci so novo zamisel pozdravili, a novdarjajo, da je treba čakati na končno izjavo francoske vlade. Mala antanta naglaša, da je pripravljena proučiti novi načrt nepristransko in z željo, da pripomore k miru.
Ni dvoma, da se bo čimprej zaznalo, koliko je v tem načrtu resnične volje po mednarodnem sporazumu in želje po miru v Evropi. Italija je doslej zavestno in očitno pod-
mmummmmmmmmmmamiBnimmmmmmmmnmmmmmarMmmamM
List za politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka 15 grošev.
Stane četrtletno: 1 S 50 g; celoletno: 6 S —g Za Jugoslavijo
četrtletno: Din. 25.— ; celoletno: Din. 100.—•
N
pirala nemško borbo proti Franciji. Podprta od Italije je hitlerjevska Nemčija pri razoro-žitveni konfernci stavila zahtevo radikalne in brezpogojne razorožitve, a pri tem sama ni dala nobenega jamstva, da se tega ne bo zlorabilo v oslabitev Francije. In ker je to j prinesla taista Nemčija, ki doma doživlja dne-1 ve stare cesarske Prusije in njenih generalov, je bilo še bolj očitno, da je na konferenci zavestno delala na neuspeh, zvalivši pri tem krivdo na Francijo. Izgleda, da je bila nemška igra dogovorjena z Italijo in da obstoja med Rimom in Berlinom tajen dogovor skupnega nastopanja. Ali se bo sedaj Italija ločila od Nemčije in se res pridružila bivšima zaveznicama v svetovni vojni, je zato prvo vprašanje. Svet je sicer presenetil umirjeni govor kanclerja Hitlerja o priliki otvoritve novega nemškega državnega zbora v Potsdamu, ko je na-
glasil miroljubnost nove vlade, ravnotako preseneča svet ukinjeno hvalisanje nemške nacionalne revolucije v italijanskih listih. Boja-željnost italijanskih in nemških fašistov pa govori drugačno besedo. Drugo veliko vprašanje je, v koliko je evropski mir v resnici zagotovljen brez neposrednega sodelovanja slovanskih držav. Če pa je nameravana skupina naperjena celo proti slovanskim državam — Mussolini in Hitler sta strastna sovražnika vsega slovanstva — je njen uspeh ničev že vnaprej.
Male države in mali narodi gledajo uspeh rimske konference s skrbjo in dvomom. Najbližji razvoj bo pokazal, v koliko hočejo velike države resnično stremeti za pomirjenjem Evrope in v koliko se skriva pod tem imenom le prevara, da države utešijo svoje želje po tuji zemlji in tujih narodih.
Diktatura v rajhu.
!
I
I
V Potsdamu; mestu kraljevske grobnice Friderika Velikega in Friderika Viljema, je bil otvorjen nemški parlament. Ja izglasuje Hitlerjevi vladi štiriletno diktaturo. Mesu je bilo prenatrpano radovedne množice.* z hiš so vihrale stare cesarske in pruske zastave ter prapori s kljukastim križem. Oddelki Reichswehra, hitlerjanškiii napadalnih čet in Hugenbergovih jeklenih čelad so v bojnih uniformah tvorili živo steno med številno množico, ki je prispela iz vseh krajev Nemčije in tudi iz inozemstva, in prihajajočimi uradnimi osebnostmi, oblastveniki in cesarskimi princi. Otvoritev se je pričela s cerkvenimi obredi v katoliški in protestantovski cerkvi, nakar se je visoka družba podala ob burnem vzklikanju množice v garnizijsko cerkev, kjer se nahaja grobnica pruskih kraljev: tam se je vršila svečana otvoritev nemškega pralamenta.
Stari maršal Hindenburg je otvoril parlament in v svojem govoru med drugim naglasil veliko važnost rešitve potrebnih življen-skih vprašanj nemškega naroda. ,.Naj bi stari duh tega slavnega kraja navdal tudi sedanji rod! Naj bi nas osvobodil sebičnosti in strankarskih prepirov ter nas združil v nacionalni misli in duševni obnovi v blagor združene, svobodne in ponosne Nemčije!** tako je zaključil in nato predal besedo kanclerju. Hitler je podal razvoj povojne Nemčije in se zahvalil prezidentu, ki je 30. januarja zaupal Nemčijo sedanji vladi. Po kanclerjevih besedah je Hindenburg odšel v grobnico in položil vence. Medtem je množica zunaj vedno iznova pela „Deutschland, Deutschland iiber alles“. Po paradi in bakljadi je bila svečanost otvoritve končana.
Takoj prvi dan novege nemškega parlamenta je vlada državnemu zboru predložila
Hitler in nemške mamšine. »Deutsche Zeitug“, glasilo nemške manjšine v Dravski banovini, prinaša v štev. 23 z dne 19. marca sledeče poročilo: Nemški državni kancler Adolf Hitler je v svojem četrtkovem govoru pozdravil vse nemške manjšine sveta. Mi smatramo za čisto osebno počaščenje, da se je vodilni nemški državnik pri tej priliki spomnil tudi naše male nemške manjšine v dravski banovini. Toda za naš list je največje odlikovanje, da je državni kancler »Deutsche Zei-tung“ posebej omenil in pozdravil, češ, da ga je njen članek o »nemškem čudežu**, napisan o priliki nemških državnih volitev, zaradi izrazov prijateljskih čuvstev do materne zemlje
pooblastilni zakon, ki ji do leta 1937 izroča diktatorsko oblast, kot je še ni imela nebena vlada, odkar obstoja parlamentarni režim v Nemčiji. Vse zakonodajne pravice Hindenburga in državnega zbora preidejo v roke kanclerja Hitlerja. Hitler je postal neomejen gospodar 60 milijonov Nemcev. Pred odobritvijo je podal delovni program svoje vlade, v katerem je napovedal izkoreninjenje komunizma, reformo ustave, ureditev notranjega narodovega gospodarskega in političnega življenja. potrebo ureditve odnošajev do Cerkve in do zunanjih držav, naglasil je miroljubnost Nemčije, čim se ji prizna polna enakopravnost. Po kanclerjevi izjavi je državni zbor brez glasov soc. demokratov sprejel pooblastitveni zakon in izročil Hitlerju štiriletno absolutno oblast nad usodo Nemčije.
S tem se pričenja Hitlerjevo tretje cesarstvo. Neomejenemu gospodarju Nemčije bo lahko, da izvede svoj program zopetne upo-stavitve nekdanje nemške slave in moči. Ugoden je zanj tudi mednarodni položaj v Evropi, ko se nagiba na njegovo stran še močna Anglija in ga pozdravljata Italija in Madžarska.
Razvoj narodov gre svojo železno pot naprej. Po Evropi in v svetu veje fašistični duh ozkosrčnega nacionalizma kot reakcija na socialni in socialistični odjek svetovne vojne. Proti komunizmu in marksizmu se pripravlja borba z orožjem in nasiljem in zna nekoč za-vihrati nad Evropo kot strašna, uničujoča burja. Polegla se bo strta šele, ko bodo narodi spoznali, da se komunističnega in marksističnega duha ne more ubiti z orožjem in nasiljem, marveč edino z resnično socialnim in narodnim duhom krščanske ljubezni in pravice.
nrm
napolnil s prisrčnim veseljem. — Da je taisto glasilo tudi v prejšnjih številkah polno slavospevov na voditelja nacionalne revolucije v Nemčiji, je razumljivo in odpustljivo v očigled skrajni nemško-nacionalni zavesti sotrudnikov lista, četudi se oboževanje nar.-socialističnega pokreta od strani nemških manjšin v inozemstvu spričo zavojevalnih Hitlerjevih načrtov nikakor ne da spraviti v sklad z manjšinskimi lojalitetnimi izjavami ali celo zagotovili državotvornosti. Nekam čudno pa dirne, če si taisti manjšinski list dovoljuje ostre in prozorne napade na jugoslovanske narodne liste, ki svarijo pred nevarnostjo zopet vstajajočega nemškega nacionalizma. Tako mu mora odgovar-
jati ljubljanski „Slovenec“ na njegove izpade: Na Karavankah še ne plapolajo kljukaste zastave. Tudi vrnitev Maribora je še smela želja, ki je zaenkrat zapisana samo v hitlerjevskih revijah in govorih njegovih agitatorjev med štirimi stenami. — Ali to glasilo še ne ve, da bo to našo zemljo, po kateri legajo sence kljukastih križev, branilo toliko milijonov teles, kolikor je Slovanov v državi, da bomo raje izkrvaveli ob mejnikih naše zemlje kot pa padli pod območje naroda, kateremu smo že žrtvovali stoletja v hlapčevskem delu in iz-mozgavanju! — K temu dodamo le še skromno pripombo, da se ob takem pisanju manjšinskega glasila tudi ni čuditi, če v nekaterih slovenskih krajih nemška manjšina ne najde pravega razumevanja za svoje narodne težnje.
Anglija bo vrnila Nemčiji kolonije. Angleški listi prinašajo poročila, glasom katerih se je Macdonald v Rimu izjavil pripravljenega, da vrne Nemčiji več bivših kolonij. S tem upa, da bo pridobil Hitlerja za rimsko pogodbo štirih velesil, ki bi si delile moč v Evropi. Ta poročila o vrnitvi kolonij so vzeli nemški listi z veseljem na znanje.
V naši državi. Vlada se krepko drži in dela neumorno naprej, nad 20 odredb v od-pomoč ogroženemu položaju je že izdanih, med drugim odredbe proti visokim plačam v ban-karstvu in industriji in odredba proti ode-ruštvu, ki nalaga težke kazni onim. ki izposojajo ali posredujejo posojila pod pretiranimi pogoji. V zaposlitev brezposelnih bo služilo določenih 180 milj. šil. Obrestna mera je bila s tem tednom znižana od 6 na 5 procentov. — Tudi v ostalem ostaja vlada energična: prezi-dent Miklas je zavrnil pritožbo zveznega sveta proti vladi, tirolski Schutzbund je razpuščen in pričakuje se razpust Schutzbunda cele države, vladni člani se poslužujejo dunajskega radia, da objavljajo svoje načrte. Hei-matschutz nastopa vedno ostreje proti socialistom, njihovim dunajskim listom je vlada predpisala predcenzuro. Skratka:	vlada je
gospodar položaja v državi.
Samozavestna Poljska. Ministrski predsednik je o priliki odobritve pooblastila predsedniku republike imel daljši govor, v katerem je med drugim izvajal:	Mnoge države so še
vedno izpostavljene močnim gospodarskim stiskam, ki bi se dale ublažiti le z mednard-nimi akcijami. Za tako mednarodno delo pa na gotovih mestih v inozemstvu ni pravega razumevanja, zato hoče Poljska zaupati v lastna sredstva, da prekorači sedanjo stisko. Vlada zaupa v koristno uporabo prirodnih sredstev. V zadnjem času je olajšala finančna bremena in dovolila kmetijstvu in industriji razne druge olajšave. Industriji je znižala socialna bremena, skušala bo znižati število brezposelnih. Hranilne vloge v denarnih zavodih rastejo, kar je dokaz, da se je Poljska znala ubraniti finančnih pojavov, ki pretresajo druge države. Sedanje gospodarsko stanje bo trajalo še nekaj časa, vse pa bodi uravnano tako, da bo pripravljalo boljšo bodočnost. — Nenavadna zamozavest mlade države, ki bi bila lahko vzgled prav mnogim drugim državam!
Satansko sovraštvo sovjetov. — Versko preganjanje sovjetov je doseglo razmah, kakor še nikdar poprej. Vse državno življenje kakor tudi izživljanjč komunistične družbe na gospodarskem, umetniškem in celo znanstvenem polju hočejo sovjeti zastrupiti s skrajnim sovraštvom do Boga. Cilj sovjetske protiverske petletke je, da se v Rusiji zaprejo vse hiše božje in svetišča, izženejo vsi duhovniki vseh veroizpovedi in onemogoči vsak cerkveni in verski obred. Agitatorji so kakor obsedeni od protiverskega sovraštva, velika masa naroda pa se zadrži pasivno in med njo verska misel nikakor še ni ugasnila. Zapiranje cerkev hočejo izsiliti na posreden način. Na izvrševanje cerkvenih in verskih obredov so naložili ogromen davek, da ga siromašno ljudstvo ne zmore. Zato ostajajo cerkve neuporabljene in sovjeti jih zapirajo ali spreminjajo v kino-glcda-lišča, plesne dvorane in protverske muzeje. 60.000 cerkva je imela nekoč „sveta Rusija**, danes pa jih je le še neznatno število. V Sibiriji pa so celo že vse cerkve zaprte. Število duhovnikov, ki so bili ustreljeni ali so pomrli v ječah, znaša okrog 10.000. Tisoče duhovnikov je na strašnih Solovjeskih otokih ali oa so obsojeni na prisilno delo v Sibiriji in Turkestanu.
Med njimi je okrog ICO škofov. Do 80% vsega svečeništva so iztrebili. Skupno je boljševiška revolucija pomorila dosedaj do 3 in pol milijona ljudi. Boljševiki podpirajo protiversko propagando v inozemstvu z vsemi sredstvi. Več ali manj razvite organizacije imajo v vseh državah. Najbolj so se te organizacije vrgle na nedoraslo mladino.
.laponci pred Pekingom, kitajskim glavnim mestom. Po zasedbi Džehola se japonske čete nikakor niso vstavile, marveč prodirale naprej. Prednje straže so se po poročilih že pojavile v okolici Pekinga. Japonska konjenica skuša razorožiti kitajske čete in preprečiti razstrelitev mostov, da bi mogla japonska vojska naglo in mirno napredovati. — Japonska si je obenem dobro znala zavarovati hrbet s tem, da je sklenila z Rusijo pogodbo o nenapadanju.
Roosevelt tirja evropske dolžnike. Roosevelt je izjavil, da od ameriškega kongresa ne bo zahteval, da pristane na odlog plačevanja vojnih dolgov evropskih držav, in da računa s tem, da bodo evropske dolžnice storile svoje dolžnost in plačale. Potem takem bo moral angleški finančni minister spremeniti državni proračun, v katerem ni bilo predvidenih 27 milijonov funtov šterlingov. Obenem .bo Anglija zahtevala plačilo svojih tirjatev pri ostalih evropskih državah. Najb^že namerava ameriški predsednik s to svojo izjavo prisiliti dolžne države, da ponudijo Ameriki na trgovinskem ali carinskem področju kake posebne ugodnosti, nakar bo Amerika olajšala plačilne pogoje.
Sv. oče o današnji stiski.
Dne 13. marca se je sestal tajni konsisto-rij kardinalov vsega sveta. Na ta cerkveni parlament je imel papež važen nagovor, v katerem se je dotaknil velike stiske modernega sveta.
Uvodoma je sv. oče naglasil, da je treba šteti poglobitev verskega življenja po katoliški akciji med najvažnejše pojave verskega in moralnega življenja. Svetovna politična kriza je povzročena po medsebojnem nezaupanju držav in narodov, po njihovih nasprotujočih si interesih, po nezadostnih in čestokrat nasprotujočih si sredstvih, ki se predlagajo in sprejemajo v svrho ozdravljenja krize. Politična kriza je povzročena po pretiranih in krivičnih nacionalističnih pokretih, ki nasprotujejo bratstvu ljudi in narodov, katere je mogoče vzdrževati le na podlagi naukov in zapovedi krščanstva in s pomočjo krščanske ljubezni. Prenehala tudi ni gospodarska kriza, od katere trpe najbolj revni sloji, otroci, bolniki, starci, predvsem pa milijoni in milijoni delavcev, kateri niso oropani samo pravične plače, zaslužne po poštenem delu, ampak tudi dela samega, radi česar je ogrožen mir in red vsake države. So pa elementi, ki vlečejo iz žalostnega položaja sveta največji dobiček in to so sovražniki vsakega političnega, socialnega in verskega reda, katerih program je borba proti človeški družbi, proti veri in naravnost proti Bogu. To, kar se je zgodilo in se godi naprej v ogromni in nesrečni Rusiji, v Mehiki in Španiji, to se razširja sedaj tudi med velikimi in malimi državami centralne Evrope in nas jasno uči, kako daleč sega zločinska propaganda brezbožnežev. Velika je ta nevarnost, ki ogroža krščansko kulturo, in sredstva za njeno odvrnitev so nauk o neskončni vrednosti duše, o dostojanstvu vsake človeške osebe in o izvoru človeka iz Boga ter o njegovem večnem namenu. Katoliška cerkev uči te nauke nespremenjeno in veli jih izvajati, zato jo napadajo sovražniki reda in civilnega občestva. Svet pa bi moral premišljati, ali ni baš boj brezbožnikov proti Bogu in veri najgloblji vzrok vojnih in gospodarskih katastrof, ki pretresajo današnji svet.
Globoke besede cerkvenega poglavarja! Da bi po vsej sodobni stiski svet našel pot do njihove uresničitve, je naša želja.
Svoj narod zatajiti je greh!
Kdor svoj narod zataji, greši zoper 4., 5. in 8. božjo zapoved!
1 DOMAČE NOVICE |i
' Avstrijci v Jugoslaviji. Med avstrijskim „Verkehrsburo-jem“ in jugoslovanskim „Put-nik-om“ je bil lani sklenjen sporazum, da bosta organizirala medsebojno obiskovanje velikih skupin izletnikov. Nedavne posete Jugoslovanov na Dunaju so 19. t. m. vrnili Avstrijci s posetom Ljubljane. Pripeljal se je cel vlak Gradčanov in Dunajčanov v skupnem številu 840 izletnikov. Na mah so bili napolje-ni vsi hoteli, obiskali so vse ljubljanske restavracije in kavarne, najbolj so se seveda zanimali za nebotičnik. Tajnik Zveze za tujski promet in še dva druga vodnika sta jih vodila po mestu in jim razkazala vse znamenitosti. Prav zadovoljni so se izletniki nato vračali domov. V kratkem prispe v Ljubljano nova skupina Dunajčanov, ki si ogleda tudi Dalmacijo in Zagreb. Sledi ji še tretja, ki se bo podala na Bled. Tako se na veliko veselje vseh ustvarja med obema sosednjima državama prav živahen tujski promet, ki bo prinesel obema narodoma nedvomno tudi gospodarske koristi.
Županska koniernca v Beljaku. Dne 16. t.
m. se je vršila v Beljaku konferenca županov celega pol. okraja. Predpoldne je predaval vladni komisar kmetijske bolniške blagajne g. Burda. Omenil je dosedanje slabo blagajniško gospodarstvo, nepostavno odglaševanje poslov, za katero so propagirali gotovi krogi, ter velike zastanke na prispevkih. H koncu je prosil župane, naj bi sodelovali pri pobiranju zaostalih plačil. Večina občin mu je obljubila sodelovanje. Omenil je še sredstva, s katerimi hoče doseči, da bo blagajna zamogla uspevati: znižanje števila uradnikov, znižanje plač in zdravniških stroškov, poenostavnjenje uprave i. dr. Pri iztirjavanju zaostankov bo šla blagajna posestnikom, ki so voljni plačati, a zaenkrat plačil ne zmorejo, na roko in jim bo dovolila marsikako olajšavo, proti onim pa, ki odklanjajo vsako plačevanje, se bo postopalo zakonitim potom. Popoldne sta predavala nam. dež. glav. dr. Zeinitzer in dež. svetnik Lora o občinskem gospodarstvu in o sestavljanju obč. proračunov. Iz njunega govora posnemamo, da so tako država, dežele kot občine na koncu svoje finančne moči: dohodki so vsako leto manjši, izdatki — soc. dajatve, podpore revnim, šole — pa vedno višji. Najbolj prizadete so občine, zato bo letos srednja mera občinskih doklad v deželi znašala približno 100%. Oba govornika sta priporočala skrajno štednje vsepovsod, ker sicer gospodarstvo ne bo več preneslo bremen; tudi ni pričakovati, da bi se razmere v kratkem izboljšale. — Dobro je, da je prišla tudi nadrejena politična oblast do tega spoznanja in iskreno je želeti, da bo šla v pogledu štednje z vzgledom naprej in nam v dejanju sama pokazala, kako naj se v časih krize vodi umno oplitično gospodarstvo.
Wernberg. (Obč. gospodarstvo.) Dne 4. t. m. smo imeli četrto sejo obč. odbora. Na seji se je obravnal letni proračun za 1933, prišlo pa ni do nobenega sklepa, ker so si odborniki ostali na nejasnem, kako naj se iztirja zaostale doklade iz leta 1932, ki znašajo lepo svoto 15.000 S. Sklepanje se je preložilo na prihodnjo sejo s pripombo, naj dotlej dež. vlada nemudoma iztirja zaostale doklade, posebno pri grajščaku grofu Zeppelinu, katerega zaostanek naravnost porazno vpliva na obč. gospodarjenje. Na sejah se vedno spet obravnavajo prošnje za podpore, ki pa se vsled nerednega plačevanja doklad ne morejo povoljuo rešiti. Mnogo skrbi dela občini tudi zidava no-novega šolskega poslopja v Domačalah, ker občina ne more pravočasno plačevati obresti najetega posojila in ker hipoteka požre ves donos priznanih deležev. Zidanje šolskega poslopja je stalo občino svoto 50.000 S in se je izvršilo na pritisk šolske oblasti, ki sedaj vsled štednje ne dovoli nove učne moči: tako stoji popolnoma opremljena šolska soba prazna, davkoplačevalci pa po nepotrebnem nosijo težka bremena.
Velika noč ie pred durmi. Treba bo oskrbeti nakupe za kuhinjo in dom. Ko pridete v Celovec obiščite trgovino Matevža Seherja! Postregel Vam bo v domačem jeziku. Sicer pa opozarjamo na današnjo prilogo tvrdke Matevž Seher.
Blače na Zlli. (Smrtna nesreča.) Ni še izginil grozni utis žalostne smrti posestnika Ferliča v valovih Žile, ko prileti v četrtek, 33. marca, zjutraj zopet nov grozni glas v vas: Ferličev Fronc je mrtev. Dobre volje, kakor vedno, je šel s svojim tovarišem navsezgodaj v gozd podirat bukve za drva. Prva bukev, katero sta nažagala, je padla po močnem vetru na njega in mu prebila črepinjo. Bil je v sedemindvajsetem letu. Pri nekem sličnem slučaju so napisali na spominskem križu:	Ni
dolga pot iz večnosti k nam. Ob šestih je šel odtod, ob osmih je bil že tam.
Št. Uj ob Dravi. (Smrt.) V pondeljek, dne 20. t. m. smo spremili na zadnji poti Jožeta Moswitzer, pd. Bavtižarja. Bil je prava korenina naše zemlje in je dočakal lepo starost 88 let. Župnija in občina ga je spoštovala kot vestnega in marljivega gospodarja, ki je ostal zvest veri in narodu. Znani baritonist Jože Moswitzer je njegov vnuk, bil mu je vdan z otrožko ljubeznijo ter mu stregel do zadnjega, v vnukovem naročju je mirno zaspal v večnost. Pred 40 leti je bil še odbornik velike občine Vrba, kamor je nekoč pripadal tudi Št. Ilj. Na grobu so se poslovili od dragega rajnika domači pevci, č. župnik Petrič so mu govorili poslovilne besede in orisali njegovo trudapolno življenje. N. p. v. m.
Št. Jakob v Rožu. (t s. Avgusta Zwitter.) Mirno in vdano je živela kratko dobo svojega življenja in mirno in vdano je zopet odšla. Župnija jo je poznala kot pridno, zlato dekle, ki si ni želelo hrupa in šumnih veselic. Živela je, kot da bi že v najmlajši dobi bila slutila svoj bodoči vzvišeni poklic. Doma je zrastla iz otroških let, se šolala na gospodinjski šoli v Ljubljani, obiskovala nato srednjo-kmetij-sko šolo v Valjevo. Kot učiteljici-gospodinji se ji je odpiral svet, ona pa si je zaželela tihega samostanskega zatišja. Kot sestra-uči-teljica gospodinjske stroke je delovala nato v dr. Krekovi gospodinjski šoli v Šiški pri Ljubljani in tam učila gojenke bolj z vzgledom kot besedo. Kot svojo drugo mlado mamico so jo gojenke vzljubile, vedno dobrovoljno, smehljajočo se. Potem je bila prestavljena na gospodinjsko šolo v Zemun pri Beogradu. Le malo je znanega iz tamošnjega delovanja, iz njenih pisem domačim pa je razbrati bogastvo njene boguvdane sreče. Nenadno jo je napadla huda notranja bolezen in komaj je dospela dopisnica o njenem obolenju domov, je že brzo-jav sporočil njeno smrt. Le v Jugoslaviji bivajočim sorodnikom in v Ljubljani študirajočemu bratcu je bilo usojeno, da so jo spremili na zadnji poti, zaostali družini pa je preostal spomin in molitev. Da bi bilo v tem vsej težko prizadeti družini obilo tolažbe! Rajni sestri pa bodi lahko v zemlji na jugu!
Šmihel nad Pliberkom. Na praznik sv. Jožefa smo položili v njivo božjo Šimonovo mater iz Breške vasi. Preprosta so bili kakor vse naše matere. Nenavadna skromnost jim je dajala nekaj prisrčno-privlačnega. Bili so žena dela. V gospodarstvu in gospodinjstvu so bili zaradi svoje pridnosti vzor domačim in tujim. Večletna težka bolezen jim je ustavila delavne roke. Pa poznali so pomen trpljenja in ga tudi prenašali z veliko vdanostjo. Tako so s svojim trpljenjem dopolnili svoje delavno življenje, ki je pa bilo tudi polno dokazov ljubezni do Boga in do bližnjega. Vera v Boga jih je vodila pri vzgoji otrok, tolažila v trpljenju in priganjala k dobrodelnosti in lajšanju bede. Smrt je ustavila srce matere, ki je bila zvesta pri delu, vdana pri trpljenju in iznajdljiva v ljubezni. Uverjeni smo, da Bog bogato Poplača zveste služabnike. Nam vsem naj bodo skromna mati vzgled in opomin.
In kar je sicer novega: 26 letni Jože Wo-schitz je bil zaradi zločina tatvine obsojen na 4 mesece težke ječe. Kazen je s preizkovalnim zaporom obsedel. — Tehnični vodja opekarne grofa Thurna pri Pliberku inž. F. Miiller je bil kaznovan vsled zanemarjanja svoje poklicne dolžnosti na 6 mesecev težke ječe. —• Ponesrečil se ie Feliks Ooribanik, delavec vetrinjske suknjarne. Padel je iz prvega nadstropja v Pritličje. — Za čebelarske strokovnjake so imenovani vlad. svetnk Oskar Herbl iz Šmart-na pri Celovcu, Lorene Messner, nadučitelj v Malem Št. Vidu in Franc Jaklitsch s Cajne. —• Leta 1932 se je izselilo iz Avstrije 2129 ljudi, ()d teh z Koroške 118. Največ jih je odšlo v Rusijo. — V Tinjah je umrl posestnik Karl
Miklavc, pd. Lušin, star 86 let. — V Slov. Plaj-berku je umrl posestnik Florijan Wieser. — V Rožeku je umrl posestnik Franc Arnejc, pd. Weber. Rajni je bil zaveden narodnjak in je naš živelj podpiral v vzgledom in podporo. N. n. v. m.
NAŠA PROSVETA fl
Spočluj očeta in mater____________
Človeški rod se je doslej razvijal v smeri vedno večje svobode posameznika. Napredek so imenovali, ko si je posameznik izvoljeval popolno svobodo v življenju in mišljenju: Vera je zasebna stvar, so dejali in dali vsakemu pravico, da si je ustvaril svojega Boga in svoja nebesa; sam si ustvari svoje gledanje sveta in njegovega reda, so proglasili kot glavno načelo svobodne prosvete; gospodari tako, da boš imel sam največji profit, je postal glavni zakon liberalno-gospodarskega gospodarstva; podredi državo za svojo deklo, je jedro liberalne politike. Tako se je zgodilo, da je začel človeški rod svojo veliko pravico do osebne svobode in svobodne samoodločbe zlorabljati, najmočnejši in najbrezobzirnejši so si z legitimacijo svobode izvoljevali pravico zatiranja, duševnega in telesnega zasužnje-vanja malih in šibkih. Človeštvu je postala taka svoboda nevarna igrača in danes doživ-i Ijamo, da se na njeno mesto vsepovsod pomika — diktatura.
Red vsega vesoljstva sloni na neizpre-menljivih naravnih zakonih, in tako tudi red v človeški družbi stoji in pade z večnim božjim zakonom: z dekalogom. Bog je dal človeku svobodno voljo, toda dal mu je tudi neizpremenljiv zakon v deseterih svojih zapovedih. Naj bo posameznik, narod ali država, naj bo jezik tak ali drugačen, vera kakršnakoli, vselej in vsepovsod velja teh desetero zapovedi: kdor jih spoštuje, prospeva in živi, kdor jih tepta, propade in je zapisan smrti.
Četrta teh zapovedi pravi: Spoštuj očeta in mater! Brez pridržka! Morda bi bilo dobro, da bi mladina, to svojo zapoved zopet vzela resno in globoko ni jo'doumela tako, kot je.
Oče! Mati! Kod so? Ali res samo v krvnih roditeljih in nikoder drugod? Ali ni največ očetovskega v Stvarniku, v tem vsemogočnem, vsemodrem in svetem bitju, ali ni oče-tovske-redniške službe v onih. ki naj vodijo državo, narod, občine, župnije? En sam je veliki Oče in le v Njem vršijo dobro svojo oče-tovsko-varuško službo voditelji držav, ki jim pravimo občina, župnija, društvo, vas, dom! Ali ni toliko materinske skrbi in materinske ljubezni ne samo v rodnih materih, marveč često še več in še čistejše v materi-cerkvi, v materi-zemlji, v materi-domovini! Zapoved pa je ena sama: Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel...
Grešili smo proti svojemu življenju in svoji sreči, če smo se. upirali tej veliki, vesoljni očetovski in materni skrbi in ljubezni, če smo postajali nehvaležni in nepokorni otroci... Zato ne živimo več dolgo in ne godi se nam dobro na zemlji.
Med otroci in stariši bodi močna in sveta vez roditeljske in otroške ljubezni. Kako naj dober, plemenit človek žali in onesrečuje tiste, katerim se ima zahvaliti za vse notranje in zunanje življenje! Otrok, ki staršev ne ljubi, je izrodek in proklet, starši, ki puščajo v ne-; mar otrokovo duševno in gmotno dobrobit, grešijo proti glavni svoji zapovedi. To so naravni in nravni zakoni, ki veljajo tako danes kot včeraj in jutri.
Brnca. („Dobrač“) priredi v nedeljo, dne 2. aprila ob 7. uri zvečer v Prangarjevi dvorani igro ..Prisega o polnoči". Med odmori nastopijo pevci in tamburaši.
Železna Kapla. (Naše društvo) priredi na velikonočni pondeljek narodno igro „Divji lovec", ki bo gotovo našla polno priznanje našega občinstva. Opozarjamo nanjo že danes.
Borovlje. (Naša pesem.) Gospod urednik! Citali smo v zadnji številki vašega ceni. lista, da se združeni pevski zbori Št. Ilj, Loga vas in Bilčovs zopet pripravljajo za večji skupen pevski nastop. To je pač jasen dokaz, da je domača koroška pesem pri nas tako vkoreni-
njena, da se vedno in vedno zopet ponavlja želja, slišati domačo melodijo. Borovljancem je še posebno dobro v spominu prvi skupni nastop pevskih zborov leta 1929 v kino dvorani in kaj rad se vsak še vedno spomni na tedanji korajžen nastop pevcev iz Loge vasi, ko je prvič zadonela sedaj tako priljubljena pesem „Juhe, pojdamo v Škufče". — Kakor se sliši, se tudi boroveljski pevski zbor pripravlja za večji pevski koncert na velikonočni pondeljek pri Cingelcu. Izvedeli smo celo, da nas hočejo ta dan iznenaditi z neko posebno novo enodejanko, v kateri se bo pokazalo koliko morajo včasih prestati ubogi pevci pri pevskih vajah. Prav tako! Ljudstvo posebno rado poseča prireditve, kjer je na sporedu tudi domača pesem.
1 GOSPODARSKI VESTNIK!
Kateri Ima prav?
V zadnjih letih se v gospodarskem svetu vedno bolj pojavlja vprašanje, ali bi ne bilo v času krize bolje gospodariti na kmetiji s štednjo pri delu, gnojenju, vpregi, denarnih izdatkih, to je s skrčenjem dosedanjih gospodarskih izdatkov. Saj na trgu pridelka itak ne zapraviš po pravični ceni, pravijo, zato je zadostno, da pridelaš za lastno potrebo. Najdejo se celo gospodarji, ki zagovarjajo misel, naj bi se prešlo k staremu načinu kmetovanja, ko so n. pr. poljedelci obdelovali le dve tretjini svojega polja in puščali eno tretjino vsakoletno neobdelano. Na drugi strani stojijo gospodarji, ki več ali manj z nekim ..Hausver-stand-om“ ne odobravajo takega stališča, a ne najdejo pravih vzrokov, s katerimi bi zagovarjali svoje stališče, naj se kmetuje še naprej čim vzornejše in donosnejše. Katero stališče je pravilnejše? S tem vprašanjem smo se obrnili do več gospodarjev in danes prinašamo prvi odgovor. S tem seve nočemo reči, da je ta odgovor edino pravilen in smo rade-volje pripravljeni, da damo prostor tudi drugemu mnenju, čim se ga zadostno podpre in njegova pravilnost vsaj nakaže.
Naziranju, da je treba v današnji krizi skrčiti tudi vse gospodarske izdatke do najskrajnejše mere — povdarjamo, da z gospodarskimi izdatki niso mišljeni izdatki za živež, obleko in druge življenske potrebščine, marveč zgolj izdatki za gospodarstvo — je treba najprej postaviti nasproti gospodarsko načelo: Gospodarski izdatki so tem nižji, čim več se v gospodarstvu pridela. Takole računijo gospodarski strokovnjaki:	na meterski stot
krompirja približno S 10.50 stroškov, če pa se pridela na istem kosu zemlje 240 meterskih stotov krompirja, se znižajo stroški na meterski stot na S 4.88. Čim nižji so gospodarski stroški, tem večji je gospodarski donos. V vsakem gospodarstvu in tako tudi pri obdelovanju zemlje so stroški, ki se pri pospešenem (intenzivnem) gospodarjenju razmeroma le znižajo; in so stroški, ki ostanejo neizpremenjeni, četudi skuša gospodar izdatke čim najbolj skrčiti. Na vsak način pa mora biti v škodo, če ostaneta neizrabljena človek in živina.
Navedene številke izdatkov pri pridelovanju krompirja zamorejo služiti seve samo kot primera, resnična višina potrošnje menjava od kmetije do kmetije, od kraja do kraja. Neizpodbitna pa je trditev, da gospodari cenejši oni gospodar, ki skuša na istem kosu zemlje čim več pridelati. Tak gospodar pride tudi pri razmeroma nizkih kmetijskih cenah na svoj račun. Ista trditev, ki smo jo sedaj postavili za poljedelstvo, velja tudi za živinorejo, sadjarstvo, gozdarstvo, sploh za vse panoge gospodarstva.
Za pospešeno (intenzivno) kmetovanje govorijo še drugi vzroki. Značilno je sedanji gospodarski krizi, da je padla kupna moč ljudstva. Dohodki, plače, zaslužek padajo in zato se vedno manj kupuje. Ko se bo položaj izboljšal, bo narastla tudi kupna moč in takoj nato se bodo dvignile cene kmetijskih pridelkov. Gospodar, ki je svoje gospodarske izdatke skrčil do skrajne mere, se bo s povrnitvijo boljših razmer le počasi zamogel vračati k intenzivnemu gospodarstvu in uspehov bo deležen šele po petih in šestih letih. Lahko se je vrniti v gospodarski način, v katerem se štedi n. pr. z gnojem, vprego, ljudmi, skrbjo in drugim, težko pa je nato za leto ali dve dvigniti gospodarstvo na prejšnjo višjo stopnjo. Ko se vrnejo boljši časi, bo takoj lažje gospodarjem, ki kljub krizi predvsem niso štedili s skrbjo, da uredijo svoje kmetije čim vzornejše in donosnejše. Take kmetije si bodo mahoma opomogle in s tem bodo pospešile splošno izboljšanje gospodarskih razmer. Oni gospodar pa, ki sedaj štedi z delom in ostalimi stroški, se bo potem moral najprej boriti sam za zopetno gospodarsko gibčnost in skrb.
Vsekakor so lepe misli v tem odgovoru in zato vsega upoštevanja vredne. Pa je resnica res samo na njegovi strani? Kaj pravite vi?
Pridelovanje soje. Čas je že, da se končno j tudi mi seznanimo s to važno rastlino. Podobna je fižolu in je jako redilen sadež, ki nam na | mizi lahko nadomestuje fižol in kot krma tropine. Uporablja se tudi kot oljnata rastlina za j pripravo olja. Pred desetletji so naše gospodi- j nje sojo že sadile in poznamo jo pod imenom I „kofe“, v zgornjem Rožu pa jo imenujejo ..kmečki bob“. Ker se baje za kofe ni preveč obnesla, so jo nato začeli opuščati. Ko je bila trda za kavo, jo je poznala še marsikaka občina. Premalo pa smo poznali njene vrednosti kot močnato krmilo in smo jo zato pozabili. Vendar bi njeno pridelovanje našim gospodarjem zopet toplo priporočali. Lanski poizkusi so dokazali, da soja pri nas jako dobro uspeva. J Pridelek soje je pri nas ob istih pogojih dosti višji kot pridelek fižola. Lastno pridelovanje soje ima še posebno važnost v časih pomanjkanja denarja. Kmet dostikrat nima cvenka, da bi dokupoval za rejo prešičev beljakovinska krmila, čeravno razmeroma niso draga. Tudi posnetega mleka običajno nimamo dosti, da bi s samim mlekom krili potrebo prešičev po beljakovini. Tu si lahko pomagamo s sojo. Ima še to dobro lastnost, da se da izvrstno porabiti kot zelena krma. Živina jo je jako rada. Kot druge stročnine nam tudi soja zbira s svojimi gomoljnimi bakterijami dušik v zemlji in jo nam ta način zboljšuje. Škoda samo. da jo moramo okopati in sicer kmalu, ko pogleda iz zemlje. Važno je, da jo sadimo na neoplevelje-no njivo, da nam gre okopovanje hitro od rok.
Če z okopovanjem predolgo odlašamo, njena rast zastane, pozno zori in pridelek je dosti pičlejši kot pri okopani soji. Za zorenje sadimo v Avstriji vzgojene vrste, za zeleno krmo pa so boljše jugoslovanske vrste, ker imajo večjo rast in torej dajo več zelene krme. M. A.
Delo na kmetiji. Zadnji teden je pritisml mraz in marsikateri gospodar se je bil uraču-nil za cel teden. Pa pomladensko solnce ne bo dalo pravo nim, ki nam prerokujejo še za par dni snega. Zato par nasvetov, da bo pregled dela na kmetiji popoln: Na sadnem vrtu pre-cepljajmo nerodovitno drevje. Precepljenje vpliva na boljšo rodovitnost. V 3—4 letih sc doseže popolna in rodovitna krona. Cepiče jemljimo le od rodovitnih dreves, drevo za precepljenje ne sme biti staro nad 30 let. Skrajni čas je za škropljenje sadnega drevja z arborinom. — V mladih gozdovih začnimo s________
trebljenjem. — Nadaljujmo s sajenjem drevja. Korenine okrajšamo na 20—30 cm dolžine. Pri črešnjah cepitev ta čas že ne jamči več za uspeh. Sedaj je najboljši čas za gnojenje z gnojnico. Dodajmo na 100 1 gnojnice 20 kg super-fosfata. — Gospodinje naj podložijo kokošim jajca, če hočejo, da bodo kure nesle v času, ko jajc manjka in so zato dražja. Jajca podlagamo do konca aprila. — No in medtem se znajdemo že sredi poljskega dela.
Avstrijsko-jugoslovanska trgovinska pogodba naj se revidira. Ugleden dunajski list poroča, da namerava Avstrija z Jugoslavijo skleniti nov trgovinski dogovor. Kmetijski uvoz Avstrije iz Jugoslavije je bil lani večji kot v prejšnjih letih, zato naj se Jugoslavija obveže, da bo v Avstriji kupovala več industrijskega blaga.
Nova nemška gospodarska politika. Goe-ring, notranji državni minister, je nedavno v nekem govoru podal osnovnice nove gospodarske politike v Nemčiji: domača kmetijska proizvodnja mora biti zaščitena, ker mora nemški kmet dobro živeti, če hoče nemški narod živeti. Državni tajnik von Rohr je naglasil, da se delo za vse Nemce v domači državi doseže najtrajneje s tako gospodarsko politiko, ki bo izrinila tuje blago z nemškega trga. Nemško blago, ki stopi na njegovo mesto, pomeni novo nemško delo. Iz obeh govorov ie razvidno, da bo vlada stremela za tem, da bo gospodarstvo urejeno tako, da bo čimmanj navezano na tujino. Uvažala bo le surovine, ki jih sama nima in ki so neobhodno potrebne.
Položaj v Zedinjenih državah se postopno boljša. Ameriške banke začenjajo zopet redno obratovati. Ob koncu preteklega tedna je okrog 13.000 od 19.000 bank spet odprlo svoje poslovne lokale. Pošta zopet sprejema nakazila za tujino.
Celovški trg: Pšenica 32—33, rž 22—24, ječmen 17—20, oves 15—16, ajda 22—23, koruza 15—19, grah 80—1.00, fižol 36—48, krompir 12—16, sladko seno 10—12, kislo 7, slama 8, goveja mast 5.00—6.00, sirovo maslo 3.60— 5.20, prekajena slanina 4.00, svinjska mast 2.40—3.00, mleko 36—40, kokoši 3.00—5.00.
1 RAZNE VESTI HI
Najnovejši drobiž. (Ker smo s poročanjem raznih svetovnih in lokalnih novic vsled pomanjkanja prostora nekoliko zakasneli, popravljamo danes in prinašamo najvažnejše. Op. ured.) — Človekoljubni bogataši. Francoski listi prinašajo novico, da snuje znani pariški milijarder in bankir Rothschild organizacijo dvajsetih najbogatejših mož sveta. Člani te svojevrstne organizacije bi poklonili petino svojega neizmernega premoženja 30 milijonom brezposelnih v svetu. Tako upa Rothschild zajeziti gospodarsko katastrofo. — Uvidevnost evropskih državnikov. Med Mussolinijem, Hitlerjem in angl. ministrskim predsednikom se je zadnje tedne razvila živahna korespondenca v razorožitvenem vprašanju. Vsebina izmenjanih pisem je po čudnem naključju prišla v roke nekemu dopisniku angleškega lista „Times“. Voditelji se izjavljajo pripravljene, da bodo izvedli popolno razorožitev najprej v svojih državah in tako svetu doprinesli dokaz svoje resnične miroljubnosti. Poročilo je izzvalo o-gromno senzacijo, miroljubni korak najbojj pozdravljajo sovjeti. — Triumf moderne tehnike. Ameriškim učenjakom se je končno posrečilo zgraditi podmornici podoben, hermetično zaprt zrakoplov, s katerim sta sc dva najdrznejša ameriška pilota podala v neizmerne višine in dospela na najbližji planet zemlje — na luno. Ni se nam posrečilo poizvedeti, če sta se že vrnila, vsekakor pa bomo v stanu prav kmalu poročati o njunih zanimivih podatkih o tamošnji „zemlji“ in luninih „ljudeh“. — Domači drobiž: Neznani zlikovci so v noči na soboto, dne 1. malega travna neznanokam odnesli bronasetga leva izpred gostilne „Steirer-hof“ na velikovški cesti v Celovcu. — Neki Amerikanec je kupil jugozahodni breg Klopinj-skega jezera. Tam namerava zgraditi dva-najstnadstropni nebotičnik za tujce, ki bo kakor ogromen stolp viden po vsej Podjuni. — Z Žile nam poročajo, da se v zadnjih nočeh
čuje v Dobraču votlo grmenje, podobno priha-joči nevihti. Prebivalstvo se začenja bati novega potresa. — Neka dunajska družba namerava obnoviti zapuščeni zlatokop v Jepi pri Baškem jezeru. Vprašanje je, če bo podjetje donosno. — Pod humberškim gradom so minuli teden odkrili velike podzemske votline, ki so po mnenju koroških zgodovinarjev nekoč služile kot skrivališče pred Turki. Celovški in-ženjerji so odkrili na grajskem zidu več metrov dolge razpoke in so izračunali, da bi ogromno zidovje v slučaju porušitve zajezilo Dravo, ki bi nato poplavila ves spodnji Rož. — Poroča Lirpa V.
Cemenl, zidno opeko, strešno lepenko, štuk. trstje Traverze, žico, žreblje, fimež, barve, karbolinej Heraklilb, okove, in druge potrebščine za zidanje, Durilh- cevi, strojno in mot. olje, elktr. žarnice, Bencin, dom. cvirn, birenske Žaklje, semena 50 Karbid. — špecerijsko blago za Veliko noč dobavlja trgovina Mory V S inči vasi	■
Poceni denar
za kmete, hišne posestnike, nameščence in zasebnike.
Tudi stavbni in hipotekarni krediti. Tekoče izplačevanje se da dokazati. Kratka doba čakanja. Pojasnila daje zastonj: Zwecksparverb nd „Hilfe“, reg. Genossenschaft m. b. H., Wien, poslovalnica za Koroško: Ferd. Trost, Villach, Burgenlandstrasse 26.	55
*iahUo.
Posojilnica v Globasnici, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, ima 9. aprila 1933 svoj
letni »bini zbot.
Dnevni red:
1.	Čitanje revizijskega poročila.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva o letnem delovanju.
3.	Odobrenje letnega računa in določitev glede čistega dobička.
4.	Volitev odbora in nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
Vse člane vabi eo NAČELSTVO.
Vabilo na
40. letni redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice za Št. Janž in okolico, registrovane zagruge z neo- I mejeno zavezo v Št. Janžu v Rožu, ki se vrši v nedeljo, dne 2. aprila 1933 ob | 3. uri popoldne v pisarniških prosto^ rih pri Tišlarju v Št. Janžu.
Pncvni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo načelstva in rač. pregledovalcev.
3.	Pregled in odobritev računskega zaključka za leto 1932.
4.	Razdelitev čistega dobička.
5.	Volitev odbora in računskih pregledovalcev.
6.	Slučajnosti.
Opomba: (§ 35. zadružnih pravil). Ako^ob določeni uri ne bo navzočih predpisano število zadružnikov, se eno uro pozneje, na istem mestu in z istim dnevnim redom, vrši drug občni zbor, ki sklepa brez ozira na udeležbo.
K obilni udeležbi vabi vse zadružnike odbor.
59'
Teden predpasnikov
od 1. aprila
lOOO najboljših predpasnikov
se proda izredno poceni.
Predpasniki iz modrega tiska od..S 1M5 vite
105—115 cm dolgi od.......2-30	,
„ velikost 4, 115—120 cm dolgi od . . . , 4 20 „ iz cefira, najboljše kakovosti, 105—115
cm dolgi od.............. 3‘35	„
,	iz cefira za močnejše ženske od	, 4-25 „
,	iz glota od..............„ 4'20 „
Oblačilni predpasniki iz blaga s svilastim leskom,
celotni, veliki, od.....„ 5‘75	„
A. Klemeniak,	01
Celovec, Kaiser-Franz-Josef Platz št. 3
1 astnik- Pol. in gosp. društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdatelj in odgovorni urednik: Žinkovsky Josip, typograf, Dunaj, X., Ettenreichgassc 9. Tiska L i d o v a..
tiskarna Ant. Machtit in družba (za tisk odgovoren Josip Žinkovskv), Dunaj, V., Margaretenplatz 7