Leto XXII., št. 118
IjaMJana, nedelja 24. maja 1942-XX
Cena cent. 70
UpriToiicvo 1 Ljubljana, Huconijeva ulica J.
Trief00 k. »1-22. 31-23. 31-24 toserà trn oddelek. Ljubljana, fucctaijen sij.
ca 5 — Telefon fc. 31-23. 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Safuni: za Ljubljansko pokrajino pn pofeno-čdcovnem zavodu It. 17.749. za ostale kraje Italije Servizio Conti. Corr. Post. No 11-3118
IZKLJLCJSO ZAÒ1UPSTVO za oglase te Ki.
Italije in inozemstva ima Unione Pubblicità Italiana 8. A. MELANO
izhaja * •• k dan tazec ponedeljka Naročnina znala mesetoo Ik 12.—.
ta inozemstvo pa Lix 22.80
U red o i it v o: IWiljtm. Puccini jev» a lica ttev. S. tdefoa itev. 31-22. 31-23. 31-24
Rokopis« se oe vračajo
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pet la pub.
blidtà di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicità Italiana S. A. MILANO
I successi dei velivoli dell9Asse
Pattuglie nemiche disperse in Cirenaica con perdite Gravi perdite nemiche: 14 velivoli nemici abbattuti —
li Quartiere Generale delle Forze Armate comunica In data di 23 maggio 1942-XX 11 seguente bollettino di guerra n. 722:
Pattuglie nemiche in ricognizione verso nostre posizioni avanzate a sud-est di Tmi-mi sono state disperse subendo perdite.
Una formazione aerea tedesca scontratasi! nel cielo di Martubba con numerosi «Curtiss» riportava una brillante vittoria abbattendone dieci; altro apparecchio veni-
va distrutto da un nostro cacciatore a Ben gasi dove un incursione causava qualche
danno.
Gli aerodromi di Malta sono stati attaccati In più riprese da unità dell'Asse, nonostante la vivace reazione contraerea. La caccia Inglese intervenuta era prontamente affrontata dai nostri aviatori e perdeva quattro aeroplani: uno abbattuto dai bombardieri e tre dal cacciatori di scorta. Tutti i nostri velivoli rientravano alle basi.
Uspehi osnega letalstva
Hude sovražnikove izgube: 14 letal sestreljenih vražne patrole v Cirenaiki razpršene
— So-
Glavni stan Italijanskih oboroženih sil je objavil 23. maja naslednje 722. vojno poročilo:
Sovražne izvidnlške patrole, ki so prodrle do naših prednjih postojank južno-vzluodno od Tmlmija, so bile razpršene z Izgubami.	.
Nemška letalska skupina, ki se je v zra- | kn nad Martubo spopadla s številnimi letali j tipa Curtiss, je izvojevaia sijajno zmago. < Sestrelila je 10 letal, nadaljnje letalo pa je »
uničilo naše lovsko letalo nad Bengazijem, kjer je sovražni letalski napad povzročil nekaj škode.
Letalske edini ce osi so večkrat po vrsti napadle letališča na Malti navzlic živahnemu protiletalskemu ognju. Angleške lovce, ki so posegli v borbo, so takoj napadli naši letalci in jim sestrelili štiri letala. Eno so sestrelili bombniki, tri pa lovska letala v spremstvu. Vsa naša letala so se vrnila na oporišča.
K potopitvi oklopnice »MarylaiM«
Berlin, 23. maja. s. Prve strani današnjih listov so skoraj v celoti posvečene triumfalnemu uspehu italijanskega podmorniškega orožja na južnem Atlantiku Pod ogromnimi naslovi in z velikimi poudarki objavlja nemško časopisje izredno poročillo italijanskih Oboroženih sili obenem s fotografijo velike severnoameriške bojne ladje razreda »Maryland«, ki je bifla potopljena po podmornici »Barbarigc«.
V komentarjih te sijajne akci;e italijanske;^ vojnega bmdovja prikazujejo nemški listi najprej značilne podrobnosti o podmornici »Barbarico«, ki je uničila eno izmed najmočnejših severnoameriških vojnih edinic. Nato podaiajo prikaz osebnosti k or vet nega kapetana Enza Gross-i ja. poveličujoč z na j prisrčne iši m i izrazi simpatij njegov neuklonljivi pogum in izredno spretnost Ogromno navdušenje in vesel:e. ki ga je ta vest povzročila v nemškem prebivalstvu. tolmačijo nemški listi kot izraz popolne vojne povezanosti ofceh narodov.
List »Börsenzeitung«, ki tolmači mnenje nemških vojaških krogov, s ponosom ugo-
tavlja učinkovito sodelovanje italijanskega in nemškega vojnega brodovja na vseh morjih sveta. Prav na dan tretje obletnice podpisa trojnega pakta, piše list sta dve izredni vojni poročili, nemško o potopitvi 23 sovražnih trgovskih ladij ob ameriški obali in italijansko o potopitvi mogočne ameriške vojne ladje, še bolj poudarili ofenzivno silo narodov osi, združeni v ne-razdeljiv blok sredstev in duha. Ako se k temu doda nedavno objavljena bilanca o pomorski bitki na Koralnem morju. ki so ;o dobili Japonci, ne more nihče na svetu več zanikati mogočne vojne sile. ki jo predstavljajo države trojnega pakta ne le propagandno, temveč dejansko. Strateško politični trikot Rim—Berlin-Tokio se je od prvega dne izbruha konflikta na Pacifiku izkazal tako učinkovit in tako na višini nalog, da so danes oborožene sile trojnega pakta v stanju, da diktirajo sovražniku vojne pogoje trudi na morju. Pobuda je namreč popolnoma v rokah osi in Japonske na vseh oceanih.
Povečana japonska olenzivnost na Kitajskem
Japonske čete prodirajo na vseh frontah
Sanghaj, 23. maja. Medtem ko glavna ja-jonska kolona, ki je začela svoj pohod iz Birme, nadaljuje svoje prodiranje v pokrajino Junan po stari karavanski poti, ki vodi iz Lašija, poslednje velike postaje na birmanski cesti, v čungking, so tri druge japonske kolone, ki so prišle iz Taja preko vzhodne Birme in iz Fracoske Indokine izvršile močan osredotočen napad proti King-tungu, ki leži kakih 800 km v zračni črti od čungkinga. Mesto Kingtung je že zasedeno in se bitka nadaljuje z vso srditostjo v okolici.
Včerajšnje kitajsko uradno vojno poročilo priznava na drugi strani, da se čete maršala čangkajška še nadalje umikajo na skrajnem severnem področju in sicer v smeri proti točki, kjer se sekajo meje Indije, Birme in Kitajske, medtem ko japonske čete še nadalje prodirajo vzdolž ceste La-šio—čungking in so pri tem svojem napredovanj uu zasedle važno strateško točko. Kitajsko vojno poročilo priznava nadalje, da prodirajo Japonci tudi v čekiangu, kjer so sedaj samo še 80 km oddaljeni od glavnega mesta te pokrajine. Poročilo pravi, da se je nenadoma pojavilo večje število japonskih ladij, natovorjenih s četami ln v spremstvu vojnih edinic, v petek dopoldne ob izlivu reke Min pred krajem Fornuso. V zaščiti ognja z vojnih ladij so se japonski oddelki izkrcali na severni obali reke, severno od kraja Fučiau, kjer se sedaj razvijajo boji. To japonsko izkrcanje, ki pomeni otvoritev novega bojišča v vzhodni Kitajski, najbolj zgovorno potrjuje obsežnost in raznovrstnost operacij japonskega vrhovnega poveljstva proti Kitajski maršala čangkajška.
Japonsko letalstvo je srdito bombardiralo več kitajskih strateških središč. Tako so japonski bombniki bombardirali med drugim sovražne prometne postojanke in središče v Jušianu in Kvangšinu, razen tega pa tudi železniško progo v pokrajini čeki ang.
Po vesteh iz dobro obveščenega vira so oblasti v čungkinguu izvršile številne aretacije neposlušnih elementov, ki se upirajo ukazom maršala čangkajška. Oblasti v čungkingu 3krbi razen zelo slabih posledic zavezništva z Anglosasi še povečana japonska letalska aktivnost. Zlasti se Kitajci boje, da bodo Japonci sedaj z obnovljeno srditostjo začeli bombardirati sam Čungking, ker so vremenske okoliščine za to odlične. (»Corriere della Sera«.)
Evakuacija čungkinga
Tokio, 23. maja. d. Po informacijah ki so prispele preko Šanghaja, so kitajske oblasti v Čungkingu pozvale vse civilno prebivalstvo, naj v čim krajšem roku zapusti čungking. Odlok se utemeljuje z nevarnostjo velikih japonskih letalskih napadov, ki jih je treba pričakovati, ker se bliža letna sezona, ki je po svojih vremenskih okoliščinah zelo ugodna za letalske operacije velikega obsega. Odlok določa, da bodo v čungkingu preko poletja lahko ostale samo tiste osebe, ki so kakorkoli direktno ali indirektno vezane po nuj-
nih poslih na bivanje v mestu, odnosno osebe, ki so v vladni službi. Tem osebam bodo izdane posebne dovolilnice za nadaljnje bivanje v čungkingu.
Japonci na polotoku Palabanu
Tokio, 23. maja. (Domei.) S pristojne japonske vojaške strani je bilo včeraj objavljeno. da so se edin,ice japonskih mornariških čet 27. maja izkrcale na otoku Palabanu, ki leži med Filipini in severno konico otoka Bornea. Na otoku je mnogo ležišč manganove rude, ki je nujno potrebna za vojno industrijo. Japonske čete so že zasedle na otoku radijsko postajo in razne druge vojaško važne objekte in naprave. Japonski državljani. 102 po številu, ki so bili na otoku aretirani od početka vojske na Daljnem vzhodu, so bili osvobojeni.
Kočljiv položaj čangkajškove Kitajske in Avstralije
Tokio, 23. maja. (Domei.) Na včerajšnji tiskovni konferenci se je službeni zastopnik japonskega informacijskega urada Tomokazu Hori dotaknil tudi raznih poročil in radijskih vesti iz čungkinga ter iz Avstralije, iz katerih se jasno razvidi kočljivi položaj, v katerega sta zašli ti dve pozive Sovjetöke zveze, klic generala Wa-glasil, da je krivda za sedanji težavni položaj Avstralije in čangkajškove Kitajske edina na strani teh dveh dežel. Naglasil je, da je pač zelo značilno za nesposobnost Velike Britanije in Zedinjenih držav pomagati tema dvema zaveznicama, kako se glase washingtonski odgovori na zahtevo Avstralije in čungkinga po pomoči. Vse, kar je Washington našel za odgovor na poziv Avstralije in čungkinga, je izjava, da so se ameriške čete izkrcale v Severni Irski. Podpredsednik britanske vlade Att-lee pa je v tolažbo zapuščenima azijskima zaveznlcima v angleški spodnji zbornici samo povedal, da vsekakor ni mogoče poslati zadostnih sil na vsako posamezno ozemlje na Daljnem vzhodu in da bi bilo nespametno zbrati vse britanske sile na enem samem področju. Hori je pripomnil: Na pozive Sovjetsk ezveze, klic generala Wa-vella za pomoč Indiji s takojšnjo pošUjat-vijo letal in prošnje Avstralije, sta Roosevelt in Churchill lahko obljubila edino le, >da se bodo našla pota in sredstva«, nista pa mogla povedati svojim zaveznikom v stiski, kdaj in odkod se jim bo ponudila kaka pomoč.
Desetletnica Mandžukua
Tokio, 23. maja. s. V navzočnosti najvišjih državnih osebnosti, italijanskega in nemškega poslanika, množice najmanj 65 tisoč oseb in ob prisotnosti vladarja je bila v Hsingkingu velika proslava 10. obletnice ustanovitve Mandžukua.
INSERIRAJTE V «JUTRU"
Nemška protiofenzlva pri Hark©¥ii
Prodor za hrbet najmočnejše sovjetske skupine — 452 letal sestreljenih
v enem tednn
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 23. maja.
Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo naslednje poročilo:
Na področju pri Harkovu se je 12. maja pričeti sovjetski veliki napad, pri katerem je sodelovalo 20 strelskih divizij, 3 konjeniške divizije in 15 brigadnih oklopnih voz, popolnoma zrušil z najhujšimi izgubami ljudi in vojnih potrebščin sovražnika. Nemški protinapad, ld se je pričel 17. maja, je prodrl za hrbet najmočnejše napadalne skupine sovražnika in presekal njeno oskrbovalno črto. V zadnjih dveh dneh so nemške, rumunske in madžarske čete, Id jih podpirajo močne sile letalstva, prešle na vsej fronti dosedanje obrambne bitke h koncentričnem protinapadu.
Na področju južnovzhodno od Ilmenskega jezera je sovražnik nadaljeval svoje trdovratne napade brez vsakega uspeha ln s hudimi izgubami. Močni naši oddelki bojnih in lovskih letal so pri tem prizadeli so-
vražniku na bojliòa ln v zaledju bodo
škodo.
Od svojih zvez odrezana skupina sovjetskih sil je bila v večdnevnih bojih uničena.
Na Laponskem potekajo krajevni napadi nemških In finskih čet nspešno.
V	času od 14. do 2L maja je sovjetsko letalstvo izgubilo 452 letal. Izmed teh jih je bilo sestreljenih 342 v spoj ~-*ih v zraku, 65 jih je sestrelilo protiletalsko topništvo, 26 pa oddelki vojske. Ostanek je bil uničen na tleh. V istem času smo izgubili na vzhodni fronti 45 lastnih letal.
6. protiletalski polk je maja sestrelil na vzhodnem bojišču 200. letalo.
V	vzhodni Afriki je bil sunek angleških izvidniških sil odbit. Nemški lovci so sestrelili v spopadih v zraku 10 sovražnikovih letaL
Posamezna angleška letala so priletela v pretekli noči nad Nemški zaliv in nad severao-nemško obalno področje, ne da bi metala bombe.
Prehod iz obrambe v ofenzivo
Berlin, 23. maja. Včerajšnje nemško vojno poročilo je zgovorno potrdilo, kar so na pristojnem vojaškem mestu izjavili pred 24 urami. Nemške in zavezniške čete so na bojišču odločno prevzele pobudo in to, kar se je prve dni označevalo kot obrambna bitka, se že spreminja v ofenzivno bitko uničenja. Iz razumljivih razlogov kažejo na pristojnih mestih najstrožjo rezerviranost glede razvoja ogromnih operacij v južnem odseku, ki pa, kakor izjavljajo, ne bo dolgo trajala.
Medtem je mogoče na osnovi dejstev, ki jih poročajo nekateri vojni poročevalci, postaviti naslednja ugotovitve:
1.	Višek sovjetske ofenzive je že prekoračen in ni nobenega elementa,, ki bi dopuščal misel na možnost obnove ofenzive.
2.	Tu in tam se še obnavljajo množe-stvenl napadi, toda ti napadi zasledujejo izključno obrambne cilje.
3.	Timošenko še nadalje meče v borbo nove rezerve, ki pa ne služijo za to, da bi se v sovražni razvrstitvi naprave vrzeli, temveč samo zato, da se izpolnijo vrzeli v lastnih vrstah, nastale zaradi smrtonosnega ognja Nemcev ln Italijanov.
4.	Medtem ko se na področju Harkova sovjetsko poveljništvo še lahko predaja utvari, da ima vsaj • na videz pobudo, še na onem področju, na katerem so nemške oborožene sile prešle odločno v protinapad, ne morejo slepiti, da imajo še svobodo manevriranja, ko jih mogočne nemške kolone stalno preganjajo.
5.	Na nekaterih mestih so rdeči že povsem imobilizirani in na milost in nemilost prepuščeni pobudi napadalca.
6.	Pogled na zemljevid dovoljuje na»-tančno ugotovitev ali vsaj predstavo važnosti in pomena nevarne protiofenzive dsì, ki jo že nekaj dni kot tako označuje londonska oficiozna agencija »Exchange Telegraph«. To pa dopušča tudi pravilno vrednotenje doprinosa italijanskih divizij v tem izredno važnem odseku bojišča.
7.	Timošenko plačuje sedaj svojo veliko zmoto, da se je vrgel v napad, žrtvujoč zaman del svojih oboroženih Sil, ki bi mu bile lahko sicer služile z večjim upanjem v uspeh za obrambo proti velikemu po Hitlerju napovedanemu napadu.
Ne smemo se čuditi, ako skuša sprtčo tega sotrudnik nekega londonskega lista dajati maršalu Timošenku zlate nasvete,
medtem ko se dejansko ves njegov članek spreminja v prikrito informacijo. Ta sotrudnik pravi namreč v bistvu, da bi maršal Timošenko ne smel Izgubiti iz vida nevarnosti Italijansko-nemškega protinapada južnovzhodno od Harkova. Njegove osebne izkušnje pri Vjazmi in Brjansku bi ga morale poučiti, da si nekaterih svo-jevoljnosti sovjetsko vodstvo ne sme dovoliti. Kategorični imperativi, ki izhajajo lz strateškega položaja, so namreč jasni: Treba^ je zaustavljati tn zadržavati sovražni naskok, Izogibajoč se obkolitvi, ako se ni mogoče uspešno upirati, se je treba umakniti na druge pustojanke, pri čemer se mora poskusiti, da se zapletejo Nemci in njihovi zavezniki v krvave borbe v zaledju. Nasprotno pa se zdi, da sovjetsko vrhovno poveljništvo ponavlja tete zmote, ki jih seveda ni mogoče naglo ali pravočasno popraviti.
Iz teh opazk angleškega pisca si Je mogoče ustvariti razne ugotovitve. Dejanja bodo prav gotovo potrdila njegove pripombe, namreč zmagovit razvoj nemške protiofenzive, odnosno neposredni rezultati prehoda lz zgolj obrambne faze bitke v ofenzivno fazo uničenja.
Po padcu Kerča se britanska propaganda ne zanaša več na boljše viške nade v onem odseku, po katerih naj bi nemškemu uspehu ne bilo pripisati velikega pomena. London pa je nasprotno polagal največje upe v bitko pri Harkovu, toda te utvare britanske javnosti je odločno izpodbil znani angleški vojaški strokovnjjfa Liddel Hart, kl piše dobesedno: Kdor črta te dni angleške liste, bi moral sklepati, da je s sovjetsko akcijo v odseku pri Harkovu izgubila nemška zmaga na Kerču vso svojo vrednost in da sovjetske čete v celoti prevladujejo položaj, ta&cšna presoja dogodkov pa nI osnovana. Uspeh, ki ga je javil maršal Timošenko, je preveč skromen za ofenzivo velikega stila. Nemški uspehi na polotoku Kerču pa kažejo visoke številke, pri čemer je treba še pripomniti, da ožina bojišča ni nudila nemškemu poveljništvu nobene možnosti, da bi fin giralo napad na enem mestu, ko bi osredotočilo svoj glavni naskok na drugo mesto, niti mu ni dovoljevalo obsežnih strateških operacij. Boljševiki so biö tam v odličnem položaju m bi lahko zavrnili napadalca, toda bili so pregaženl. (Piccolo.)
Komentarji o splošnem vojnem položaju
Izjave nemških diplomatov in vojaških strokovnjakov
Berlin, 23. maja. Nemški diplomati in tehnični komisarji, ki so se vrnili iz Washingtons in predvčerajšnjim prispeli v domovino, so bili v Frankfurtu sprejeti z navdušenimi manifestacijami. Poslužujoč se svoje izdatne dokumentacije, osvetljujejo sedaj severnoameriški položaj, kakršnega so dolgo časa proučevali, in izražajo pri tem prepričanje, da Zedinjene države ne bodo mogle dolgo časa vzdržati teže vojne, ker se povsod opaža velika organizacijska nesposobnost, ki jo še veča podkupljivost Verjetno je, da so informacije teh Nemcev, in o katerih čuvajo na pristojnih mestih največjo rezerviranost, vplivale na izjavo, ki so jo včeraj v oficiozni obliki podali v nemškem zunanjem ministrstvu in ki se glasi: Zrušen je anglo-ameriškega boječa je morda mnogo bližje, kakor nekateri mislijo.
Ta izjava predstavlja nekakšni sintetični komentar Crippsovega govora v spodnji zbornici, predvsem pa njegove trditve, da je treba tako zvano drugo bojišči omejiti za sedaj na letalsko delovanje proti Nemčiji in na dobave vojnih potrebščin Sovjetski zvezi. Ako se objektivno upošteva sedanji resnični vojaški položaj na vzhodu in iferedno skromni uspehi angleških letalskih napadov na nemško ozemlje, se zde Crippsove izjave priznanje neuspeha. Značaj resignirane zmede ima tudi njegova trditev, da je na strani sil trojnega pakta med drugim tudi neprecenljiva prednost notranjih prometnih zvez na morju in na kopnem Ako k temu dodamo, da so nemški strokovnjaki ob svojem povratku iz Severne Amerike prinesli s seboj neizpodbitne dokaze o vedno bolj naraščajočih težavah, s katerc'mi se mora boriti industrija Zedinjenih držav, da bi oskrbela primerno oborožitev v skladu z nujnimi potrebami, se zdi prerokba nemškega zunanjega ministrstva še bolj utemeljena.
To potrjujejo v ostalem tudi strokovna
opazovanja odličnega opazovalca in strokovnjaka v vojaških zadevah majorja Wul-fa Bleya. Po izidu bitke na polotoku Kerču in po razvoju one na področju pri Harkovu je major Wulf Bley trdno prepričan, da sovjetska vojska sicer še vedno razpolaga z znatnimi količinami vojnih potrebščin, da pa jih sedaj še slabše kakor doslej zelo kaotično in nerazumno uporabljajo, tako da od njih nimajo velike koristi. Upoštevajoč predvsem letalsko delovanje obeh taborov, pripominja, da je nemško letalstvo v zadnjem času doseglo zanimive strateške uspehe z izredno varčnostjo v uporabi normalnih sredstev, ne da bi se že lotilo rezerv. Učinkovitost nemškega letalstva ni namreč v njegovem številu, kolikor v zgledni spretnosti, s katero uporablja svoja sredstva in ki je sovražniki doslej niso dosegli Nemškemu letalstvu se je zlasti v zadnjem času posrečilo prenesti tudi na področje vojne v zraku načela najmanjšega truda in najmanjše izgube za dosego največjega uspeha. V splošnem pa je sovjetska vojska v bitkah pretekle zime močno obrabila vse svoje sile, s katerimi je razpolagala, in pri tem načela tudi svoje rezerve, določene prvotno za letošnje poletne operacije. Izgube sovjetskih letal so najmanj desetkrat večje kakor nemške, za kar ima nemško poveljništvo zgovorne dokaze. Po vsem tem Je torej lahko ugotoviti, katera stran ima več učinkovitih rezerv, ki naj se izrabijo v bližnjih bojih.
Kar se tiče Anglije, pripominja nemški vojaški strokovnjak, je vedno bolj jasno, da ni v stanju, da bi svojo letalsko strategijo organsko vključila v okvir strategije vseh svojih oboroženih siL Po odmoru nekaj tednov se je ponovila tako zvana neprekinjena ofenziva, toda kakor doslej tudi sedaj nima drugega namena, kakor motiti civilno življenje v Nemčiji, zbujati, strah v nemškem prebivalstvu in
i splošno zmedo, kar pa je zahtevalo od i Anglije ogromne izgube energije, ne da bi ! bil uspeh kakorkoli viden. V aprilu je britansko letalstvu izgubilo po zaslugi nemških bombnikov nič manj kakor 456 letal. Ako k temu dodamo še izgube na italijanskem in japonskem bojišču, dobimo skupno 716 izgubljenh letal. Na vprašanje, ali more Anglija v sedanjem položaju prenesti tolikšne izgube, odgovarja major Wulf negativno. V istem mesecu aprilu je sovjetska vojska izgubila skupno 790 letal, medtem ko znašajo nemške izgube samo 83 letal. Celotne izgube nemškega letalstva v 30 dneh aprila znašajo na vseh bojiščih komaj 191 letal.
Bližnji veliki vojaški dogodki bodo našli po tem takem Nemčijo v neprimerno bolj ugodnem položaju v primeri s sovražniki tudi na tem področju. To v ostalem vedo in priznavajo tudi redka objektivni ameriški vojaški strokovnjaki, kakor sta izjavila svetnik bivšega nemškega poslaništva v Washingtonu Thomsen in nemški vojaški ataše istega poslaništva Betticher, ki sta se sedaj vrnila iz Washingtona. Znano je nadalje, da ameriška proizvodnja ne more zamašiti vrzeli z ono hitrostjo, kakršna bi bila potrebna, da se vzpostavi ravnovesje. Prav iz teh spoznanj pa izhaja ona znana nervoznost v anglosaškem svetu, zlasti pa v ameriških odgovornih krogih, ki je opazovalcem dobro znana. (Corriere della Sera.)
Vojna na nsarfa
Berlin, 23. maja. d. V mesecu maju so doslej nemške mornariške edinice in letalske sile potopile za 681.200 br. reg. ton sovražnikovega trgovskega in vojnega brodovja. Kakor javljajo s pristojnega nemškega vojaškega mesta, je treba k tej potopljeni sovražnikovi tonaži prišteti tudi ž« 125.600 ton sovražnikovega vojnega brodovja, potopljenega od nemških podmornic v zadnjem času, kakor je bilo že objavljeno v včerajšnjem nemškem vojnem poročilu. Nemške podmornice same »o potopile 600.100 ton sovražnikovega trgovskega in vojnega brodovja. V teku manjših operacij so nemške mornariške edinice potopile 18.500 br. reg. ton. nemške letalske sile pa 62.600 br. reg. ton sovražnikovega brodovja.
Rim, 23. maja. s. Ameriški vojaški strokovnjak Hanson Balwin piše v listu »Eve-nlng Standard«:
Bitka na Atlantiku postavlja na težko preizkušnjo zavezniške vire. Doslej ni bil sestavljen noben odbor britanskega mornariškega ministrstva, ki naj bi proučil potopitve brodovja in dai razumeti, kako resen je v resnici položaj. Vojna na morju je vstopila v kritično fazo in če se potopitve ne bodo omejile, ladjedelnice nikakor ne bodo mogle izdelati brodovja tolikšne tonaže, da bi pokrila izgube in zagotovila redne dobave hrane in orožja med zavezniki. Ogražanje plovbe ni le omejilo obalnega prometa, temveč se razširja na ves svet. Potopitve naših ladij se dogajajo tudi na najbolj oddaljenih operacijskih področjih, pri čemer je najhujše to, da moramo svoje prevoze prevažati izključno le po morju, medtem ko jih sile osi lahko pošiljajo po suhem.
Sestanek japonskega parlamenta
Tokio, 23. maja d. Japonski parlament se bo 27. maja sestal k posebni seji, ki se bo v podčrtanje njenega posebnega zgodovinskega pomena pričela s svečanimi verskimi ceremonijami. 27. maja se bodo vsi člani reprezentančne zbornice pred otvoritvijo seje podali v tempelj Mei j i, nat pa v nacionalno svetišče Jasukuni, kjer bodo po predpisih šintoistične veroizpovedi počastili člane cesarske hiše in svoje prednike. Hkrati bodo tu člani parlamenta zapriseženi, da bodo doprinesli, kar je v njchovih močeh, za dobro japonske države in cesarske hiše.
Tokio, 23. maja. d. Šestorica poslancev, ki je bila pri zadnjih volitvah izvoljena v parlament, je na vlado naslovila spomenico, v kateri pravi med drugim:
Na bojnih poljih izvojevana zmaga nad angloameriškimi silami se mora izpolniti še z duhovno zmago nad anglosaško miselnostjo in anglosaškimi običaj L Spomenica poudarja nato potrebo povratka Japoncev k starim japonskim narodnim tradicijam, ki izključujejo sleherne tuje vplive. Poslanci predlagajo, da bi se morali vsi člani parlamenta pred vsako sejo očistiti telesno kakor tudi duševno v skladu s predpisi šantoističnih verskih običajev, kakor je na Japonskem običaj pred vstopom v tempel. Nadalje pravi spomenica: »Kakor se v parlamentu morala spoštovati mnenje posameznih članov in prosta izmenjava misli, ki mora biti osvobojena slehernega službenega pritiska, tako je treba pod vzeti tudi potrebne korake, da se v parlamentu prepreči razredni boj, kakor tudi sleherna posebna obračunavanja, ki bi utegnila najti odmev v parlamentarnih debatah in ki bi profanirala parlamentarne seje. Iz parlamenta se morajo odstraniti vse vulgarnosti in podtikanja.« Nh koncu zahteva spomenica, da se mora članom parlamenta prepovedati v parlamentu noš-nja obide, kakršne so običajne na zapadu, kakor tudj prepovedati zapadnjaški običaj stiskanja rok. Spomenica zahteva, da bi smeli poslanci vstopati v parlament samo v stari nacionalni japonski nošnji, odnosno, ako bi bile v parlamentu navzoče tudi druge osebe, samo v vojaški ali mornariški uniformi.
Nove določbe o registru prebivalstva
v občinah Ljubljanske pokrajine
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, smatrajoč za potrebno, da se prilagodijo te določbe novim, medtem nastalim krajevnim zahtevam, odreja:
CL 1. Odobrujejo se nove, tej naredbi priložene določbe za uvedbo in voditev registra prebivalstva v občinah Ljubljanske pokrajine, s katerimi se zamenjujejo določbe, odobrene z naredbo št. 84 z dne 12. avgusta 1941-XIX.
čl. 2. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, 25. aprila 1942-XX.
Visoki komisar Emilio Grazioli *
L POGLAVJE Vsebina in sestava registra stalnega prebivalstva
OL 1. Za vsako občino pokrajine je treba uvesti in voditi register stalnega prebivalstva (anagraf) skladno s terni določbami, zadevnimi prilogami in navedenimi obrazcL
CL 2. Stalno prebivalstvo tvorijo vsi posamezniki, ki imajo v občini svoje običajno bivališče. Smatra se, da imajo osebe svoje običajno bivališče v tisti občini, ki v njej prebivajo vse leto ali večji del leta. Iz te splošne določbe so izvzeti primeri, za katere je določitev občine stalnega bivališča (namreč občine, ki v njej običajno bivajo) določena v priključeni razpredelnicL
CL 3. Register prebivalstva tvorijo: a) družinske pole (obrazec A bele barve); b) družinske pole za služinčad (obrazec A bis rumene barve); c) pole za zajednice (obrazec B zelene barve); d) osebni listki za moške (obrazec C bele barve); e) osebni listki za ženske (obrazec C bis svetlozele-ne barve); f) hišne mape (obrazec D oranžne barve); g) stranske hišne mape (obrazec D bis svetlorožnate barve).
Cl. 4. Prebivalstvo občine živi po družinah ali po zajednieah.
Družina ni samo skupek oseb iste krvi in medsebojnega svaštva (povezanih namreč med seboj po krvnih ali svaštvenih vezeh), ki redno prebivajo skupno pod isto streho, ampak prištevamo k njej tudi osebe, ki redno prebivajo skupaj s prej omenjenimi, čeprav niso z njimi vezane po krvi ali svaštvu (ki pri njih bivajo n. pr. zaradi namestitve, kakor vzgojitelji; zaradi stanovanja in prehrane, kakor sostanovalci, ki so na hrani pri družini; zaradi posla, kakor služinčad: vendar je treba za slednje osnovati posebno polo, kakor bo o tem govora pozneje).
Družino tvori lahko ena sama oseba, bodisi da biva sama v stanovanju, bodisi da stanuje pri drugi družini, ne da bi bila pri njej tudi na kosilu in večerji.
Več družinskih skupin, sestavljenih iz članov, ki so povezani medsebojno po krvnih ali svaštvenih vezeh in ki stanujejo skupaj in tvorijo eno samo gospodinjstvo, sestavljajo normalno eno samo družino; vendar morejo, če to zahtevajo, sestavljati prav toliko družin.
Več družin, ki stanujejo skupaj, ki pa imajo ločeno gospodinjstvo, tvori vedno ravno toliko družin.
Za vsako družino, čeprav sestoj iz ene same osebe, je treba osnovati posebno družinsko polo (obrazec A).
Družinska pola nosi ime družinskega poglavarja Vanjo se vpišejo vse osebe, ki pripadajo k družini, pri čemer je navesti neposredno za poglavarjem njegove sorodnike, nato pa ostale osebe, ki z njim prebivajo. Pri osebah, ki so pod očetovsko, varuško ali skrbstveno oblastjo, morajo biti vpisani v poli osebni podatki in naslov tistega, ki izvršuje očetovsko, varuško ali skrbstveno oblast.
V	družinsko pok» se poleg tega vpisujejo spremembe, nastale zaradi: a) porok; b) rojstev in smrti; c) vselitev in izselitev; d) preselitev oseb v okolišu iste občine, ki so vstopile v sestav družine ali ki so iz nje izstopile; e) ustanovitve ali prestanka ločenih gospodinjstev v okviru družine; prav tako se vpisujejo tudi ostali podatki, ki jih zahteva obrazec.
V	primeru spremembe v osebi družinskega poglavarja se vnese ustrezajoča sprememba v nadpis pole.
Služinčad, ki biva z družino, pri kateri službuje, je vpisana v posebno polo (obrazec A bis). Ta pola mora biti vpisana na ime družinskega poglavarja, pri katerem se služba opravlja, in mora biti priključena kot priloga poli te družine. V poli morajo biti zaznamovane vse spremembe kakor so nastale zaradi prestanka službe in morebitnih namestitev.
Zajedniea je skupek več oseb, ki skupaj stanujejo in vodijo skupno gospodinjstvo iz sledečih namenov: verskih (samostani in podobne ustanove); vzgojnih (zavodi, kon-vikti ipd.); zdravstvenih (bolnišnice, umobolnice itd.); skrbstvenih (zavetišča, okrevališča ipd.); stanovanjskih (hoteli, pen-zije iptL); vojaških (vojašnice, vojne akademije ipd.); delovnih (delavske barake ipd.), itd.
Za vsako zajedntoo je treba osnovati posebno polo za zajednice (obrazec B).
Pola za zajednice nosi ime njenega poglavarja Vanjo se vpisujejo vse osebe, ki stalno k njej spadajo, pri čemer je vpisati neposredno za poglavarjem vodstveno, upravno, pomožno in uslužbensko osebje, kakor tudi osebe, ki so trajni člani zajednice, kakor n. pr. stalno oskrbovani kronično bolni v bolnišnicah in zdraviliščih; starčki, za delo nesposobni itd., ki so kot stalni oskrbovanci v dobrodelnih podpornih in podobnih zavodih; osebe, ki so opravile predpisane zaobljube, v verskih zavodih; jetniki v jetnišnicah, obsojeni na dosmrtno ječo; oskrbovanci v najdenišnicah, sirotišnicah, vzgojnih zavodih, ki izvajajo sami nad njimi varuško oblast itd.
V	primeru, da poglavar zajednice «K kaka druga oseba, sipadajoča k zajednici, ne stanuje v prostorih zajednice, ali sicer stanuje v teh prostorih, toda z lastno družino, se ne sme vpisati v polo za zajednice, ampak v družinsko polo (obrazec A) skupaj z ostalimi družinskimi Slani
V	polo za zajednice je treba poleg tega vpisati vse spremembe, ki v njej nastanejo, analogno določilom pri družinskih polah.
Družinske pole in pole za zajednice so zbrane v zadevnih hišnih in stranskih hišnih mapah, omenjenih v členu 6., in so razporejene po abecednem redu priimkov in imen naslovnikov.
Cl. 5, Za vsako osebo, stalno bivajoče v občini, je treba osnovati osebni listek (obrazec C za moške in obrazec C bis za
V	osebnih listih je treba navesti priimek, ime, očetovo ime. materino ime in spol osebe, dan in občino rojstva, srtan in njegove naknadne spremembe (namreč: samski, poročen, vdovec, sodno ločen ali raz-veden), poklic ali položaj, raso, narodnost, veroizpoved, stanovanje in ostale podatke, navedene v teh listkih.
Za poročene ali vdovede osebe je treba navesti tudi priimek in ime soproga.
Za osebe, ki so se priselile iz druge občine ali iz inozemstva, je treba navesti poleg tega ustrezajočo občino oziroma državo njihovega prejšnjega stalnega bivališča.
V	osebne listke je treba končno vpisovati naknadne spremembe stanovanja.
Osebni listki morajo biti razporejeni strogo po abecednem redu priimkov; če so priimki enaki, po abecednem redu imen; in če so tudi imena enaka, po abecednem redu očetovega imena.
CL 6. Hišna mapa (obr. D) se osnuje za vsako stanovanje all skupino stanovanj, h katerim voda en sam vhod ali več vhodov s ceste, trga itd. in ki so označeni, ali ki jih je treba označiti s samostojno hišno številka
Vsaka hišna mapa mora imeti, v naslovu ime ustrezajoče ulice, trga ali kraja in hišno številko zadevnega vhoda (v primeru več vhodov hišno številko glavnega vhoda; v tem primeru se "morajo označiti v posebnem stolpiču hišne številke stranskih vhodov). V njo je treba vnesti vse spremebe, ki bi nastale glede na ime ulice, trga ali kraja in hišno številko, kakor tudi ostale spremembe, ki se tičejo najemnikov ali lastnikov.
V	njej morajo biti zbrane vse družinske pole in pole za zajednice. ki se nanašajo na družine in zajednice, stanujoče v zadevni skupini stanovanj; te pole morajo biti urejene po abecednem redu priimkov in imen naslovljencev.
Ce edini ali glavni vhod s ceste, trga itd. vodi k več stopniščem, katerih vsako vodi k ločenim stanovanjskim podskupinam^ se označijo posamezna stopnišča z velikimi abecednimi črkami in se osnuje prav toliko ločenih stranskih map (obr. D bis), ki morajo nositi ime zadevne ulice, trga itd., zadevne hišne številke in abecedno črko stopnišča. Omenjene stranske mape, v katerih morajo biti zbrane (po abecednem vrstnem redu prijmkov in imen naslovljencev) družinske pole in pole za zajednice, ki stanujejo v zadevni stanovanjski podskupini, morajo biti vložene v hišno mapo, ki ustreza hišni številki gori imenovanega vhoda; urejene morajo biti po abecednem vrstnem redu črk, ki označujejo posamezna stopnišča.
Občine s hišami, v katerih stanuje navadno ena sama družina, morejo biti oproščene (po predhodnem pooblastilu Visokega komisariata, izdanem na osnovi skladnega mnenja osrednjega statističnega zavoda in to z omejitvijo na omenjene hiše) dolžnosti osnovanja hišnih map.
Hišne mape morajo biti razvrščene po abecednem redu nazivov ulic. trgov ali krajev, za vsakega od teh pa po tekočem vrstnem redu hišnih številk. Družinske pole in pole za zajednice, ki niso zbrane v hišnih mapah, morajo biti razmeščene (ali vstavljene med eno hišno mapo in naslednjo) v prej navedenem redu.
ČJ. 7. Osebni listki se morajo izločiti iz registra prebivalstva v sledečih primerih:
a)	v primeru preselitve osebe v drugo občino po odnosnem vpisu v občinski register novega stalnega bivališča (na podlagi postopka, navedenega v členu 19.);
b)	v primeru trajne izselitve v inozemstvo, na podlagi izjave izseljenca ali na podlagi ugotovitev, ki nedvoumno dokazujejo izvršeno izselitev;
c)	v primeru smrti.
V	primeru, da so se vsi člani družine aH zajednice preselili v drugo občino ali so se stalno naselili v inozemstvu ali so preminuli, je treba izločiti ne samo odnosne osebne listke, ampak tudi odnosno družinsko polo ali polo za zajednice.
Če je družina prešla k drugi družini, bivajoči v isti občini, da bi z njo skupaj živela, ali če je bila kaka zajedniea raz-puščena ali se je združila z drugo s sedežem v isf občini, je treba prav tako izločiti odnosno družinsko polo oziroma polo za zajednice.
Za vsak navedeni primer je treba navesti na osebnih listkih kakor tudi na izločenih družinskih polah oziroma polah za zajednice datum in vzrok izločitve.
Izločeni osebni listki, družinske pofle in pole za zajednice se morajo odstraniti iz registra prebivalstva in ločeno hraniti v občinskem arhivu najmanj 10 let
Izločene družinske pole in pole za zajednice je treba strogo ločiti od osebnih listkov, vendar je treba razporediti prve kakor druge po abecednem redu priimkov naslovljenih oseb.
V	primeru, da se hiša podre ali kako drugače uniči, je treba izločiti in uničiti tudi zadevno hišno mapo.
(Dalje prihodnjič.)
Vrhovni poveljnik
švedskega letalstva
Stockholm, 23. maja. d. Tu je bilo službeno objavljeno, da je bil za vrhovnega poveljnika švedskih letalskih sil imenovan general Nondenskjöld. Novi vrhovni poveljnik švedskih letalskih sil je v tem svoj-sitvu zamenjal dosedanjega letalskega poveljnika generala Tristena Frissa, ki j« bil preveden v rezervo.
Justifikacije komunistov v Parizu
Pariz, 23. maja. d. Nemške okupacijske oblasti so objavile razglas, da je bilo zaradi atentata 19. maja v Parizu na nekega nemškega vojaka ustreljenih 10 komunistov in Zidov. Proglas ugotavlja, da bo, ako se v teku naslednjega tedna ne najdejo krivci, kaznovanih še nadaljnje število ljudi i* krogov, v katerih so se kretali krivci tega atentata.
Letalska nesreča v Ekvadorju
Buenos Aires, 23. maja. s. Iz Ekvadorja poročajo, da sta pri vežbah trčili skupaj dve letali v bližini pomorskega letališča Salinas, kjer izvršujejo severni Američani razna vojaška dela. Eno izmed letal je
Kailay madžarski zunanji minister
Budimpešta, 23. maja. <L Včeraj je bilo v Budimpešti službeno objavljeno, da Je min. predsednik Kailay sprejel tudi re-sor zunanjega ministrstva. Ves madžarski tisk Je prevzem zunanjepolitičnega resora po min. predsedniku sprejel z odobravanjem na znanje. Listi naglašajo, da se je min. predsednik Kailay že ob mnogih prilikah pokazal, da ima vse sposobnosti, potrebne za uspešno vodstvo zunanje politike madžarske države. Min, predsednik Kailay je prav tako neizpodbitno ob vseh prilikah izpričal svojo zvestobo do velike nemške zaveznice, ob katere strani je Madžarska nepreklicno odločena nadaljevati sedanjo borbo, dokler ne bo dosežena končna zmaga. Listi tudi podčrtavajo, da bi ne bilo umestno zunanjega ministrstva začasno zaupati v sedanjih okoliščinah in v sedanjem zgodovinsko odločilnem času kaki drugi vmesni osebnosti.
Budimpešta, 23. maja. d. Min. predsednik Nikolaj de Kailay je na seji vladne gt ranke obrazložil razloge, zaradi katedrih je sprejel tudi resor zunanjega ministra. Med drugim je izjavil, da je tako regent Horthy kakor tudi on sam skušal prepričati dosedanjega zunanjega ministra Bardossyja, naj še nadalje obdrži resor zunanjega ministrstva v današnjih resnih časih, Bardossy pa je izjavil, da iz nujnih zasebnih razlogov ne more več nadalje ostati v zunanjem ministrstvu, hkrati pa je naglasil svojo odločnost, da bo vlado tudi v bodoče podpiral s svojim svetom v vseh okoliščinah in vprašanjih. Bardossy je že dalje časa želel, da bi se vrnil v zasebno življenje. Min. predsednik Kailay je pripomnil, da je glede na argumente svojega prednika Bardossyja končno vendarle pristal na prevzem zunanje-polltič-nega resora z odkritim obžalovanjem, da je bilo treba upoštevati razloge, ki jih je navedel Bardossy za svoj izstop iz vlade.
Poziv Sircem in Libanoncem k povratku iz Amerike
Ankara, 23. maja. d. Državni predsednik Sirije, Tajeddin, in državni predsednik Libanona, Alfred Nakache, sta po radijski postaji v Damasku pozvala vse sirske in libanonske državljane, ki žive v pregnanstvu v Severni ali Južni Ameriki, naj se čim hitreje vrnejo v domovino. Lokalno časopisje piše v zvezi s tem, da hočejo vojaške oblasti v Zedinjenih državah organizirati na svojem ozemlju nekakšne vojaške oddelke, v katerih bi služili Sirci in Liba-nonci. Po ameriškem načrtu naj bi se te čete poslale na Bližnji vzhod. Listi pripominjajo, da ameriške vojaške oblasti med Sirci in Libanonci v Zedinjenih državah doslej niso našla nikakega odziva.
Izključitev iz danske
konservativne stranke
Kodanj, 23. maja. d. Službeno je bilo objavljeno, da je danska konservativna stranka izključila iz svojih vrst bivšega danskega trgovinskega ministra Möllerja, ker je pred nekaj dnevi pobegnil v Anglijo.
Naše gledališče
DRAMA
Nedelja, 24. maja ob 14.: Vdova Rošlinka. Izven. Znižane cene od 12 Ur navzdol. Ob 17.30: Jurček. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. Ponedeljek, 25. maja ob 17.30: Poročno darilo. Izven. Torek, 26. maja: Zaprto.
Cvetko Golar: »Vdova Rošlinka«. Zabavna zgodba iz našega kmečkega življenja, o vdovi Rošlinki, ki je željna možitve in noče izročiti posestva hčeri in ji dovoliti poroke. Humorna in dotipna igra vsebuje tudi staro gorenjsko popevko. Sodeluje bovški tercet. Igrali bodo: Rošlinko — P. Juvanova, Manico — V. Juvanova, Tončko — Simčičeva, Janeza — Presetnik, Balantiča — Košič, Jernejca — B ratina, Gašperja — Raztresen, Tinčeta — Starič. Režiser: Fran Lipah.
Pavel Golia »Jurček«. Mladinsjca Igra, ki pokaže dogodivščine dečka Jurčka in treh popotnih godcev. V igri nastopajo poosebljene prirodne moči in živali. Veter podari Jurčku čarobnega petelinčka, palico in zvonček, s katerimi Jurček osreči svoje prijatelje ln starše. Igrali bodo: Potokar
—	Trobento, Peček — Piščalko, Raztresen — Meha, Simčičeva — Jurčka, Dreno-vec in Gabrijelčičeva — starše, V. Skrbin-šek — Vetra, Gale — Nevihto, Brezigar
—	Snežaka, Starčeva — vilo, Košič — mo-žička, Presetnik — krčmarja, Rakarjeva
—	Uršp, Košuta — Petra. Režiser in inscenator: ing. arh. B. Stupica. Scenska glasba: B. Adamič.
O P E B %
Nedelja. 24. maja ob 15: Evgenlj Onjegin.
Izven. Cene od 20 lir navzdol. Ponedeljek, 25. maja ob 15: Carmen. Izven. Cene od 20 lir navzdol. Torek, 26. maja: Zaprto. Sreda, 27. maja ob 17: La Boheme. Izven.
Gostovanje J. Gostiča. P. L Čajkovski j: »Evgenlj Onjegin«. Libreto te opere v šestih slikah je posnet po istoimenski Puškinovi pesnitvi. Peli bodo: Larino — Poličava, Tatjano — Hey-balova, Olgo — Spanova, Onjegina — Primožič, Lenskega — Sladoljev, G remina — Lupša, Filipjevno — Stritarjeva, Triqueta
—	B. Sancin, stotnika — Skabar, Zarecke-ga — Dolničar, Gillota — Mencin. Dirigent: A. Neffat, režiser: C. Debevec, zborovodja: R. Simoniti, koreograf: ing. P. Golovin.
Georges Blzet: »Carmen«. Na binkoštni ponedeljek bo prvič izven abonmaja uprizoritev: »Carmen« s Karlovčevo v naslovni partiji. Peli bodo: Joseja — Franzi, Escamila — Primožič, D an cai ra — B. Sancin, Remendada — M. Sancin, Zunigo
—	Lupša, Moralec — Anžlovar, Micaela — Ribičeva, Frasquita — Polajnarjeva, Mercedes — Pollčeva. Dirigent: A. Neffat, režiser: C. Debevec, zborovodja: R. Simoniti, koreograf: ing. P. Golovih.
Opozarjamo na enkratno gostovanje tenorista Josipa Gostite v PuocJnijevi operi »La Boheme«. Predstava bo v sredo dne ti. t. m. ob 17. uri. Goetič je žel v zadnjem času nenavadne uspehe na gostova-
^ sin i fe m DjwaJu.
Prijava in zapora goveje živine
Smatrajoč za potrebno, da se ugotovi j sedanje stanje govedi, da bi se za dobo od L julija t. L do 30. junija prihodnje- 1 ga leta zagotovila preskrba z govejo živino za prehranjevalne potrebe pokrajine, je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svoji naredbi z dne 19. julija 1941-XIX št 71 o predpisih za klanje goveje živine in naredbe z dne 30. decembra 1941 št 190 o zvišanju deleža za obvezno oddajo goveje živine predpisal naredbo o prijavi in zapori goveje živine, ki je objavljena v »Službenem listu« 23. t- m. in je na dan objave stopila v veljavo.
Vsa goveja živina v posesti kogar koli na dan, ko stopi ta naredba v veljavo, se mora v 10 dneh od tega dne prijaviti Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu (Prevodu) preko občine, kjer je navadno, in sicer na posebnih obrazcih, ki se dobijo pri občinah in kjer se mara natančno navesti število glav in njih živa teža Občinski uradi in Prevod morajo po svojih organih pregledati točnost prijavljenih podatkov.
Za dobo 20 dni od dne, ko stopi ta naredba v veljavo, so odloženi vsi sejmi za govejo živino, izvzemšj dogone, odrejene po Prevodu in je tudi prepovedana prodaja aH oddaja take živine.
Določbe naredbe z dne 19. julija 1941-XIX ostanejo v veljavi tudi za vso dobo od 1. julija t L do 30. junija prjh. leta z naslednjimi spremembami in dostavki:
Kdor ima več ko dve glavi goveje živine po najmanj 70 kg, mora pridržati na razpolago Prevodu delež 30% celotne žive teže (doslej (25°/»), prijavljene po tej nared-
bi Vsa za klanje določena goveja živina pa ostane vsekakor pod zaporo na razpolago Prevodu. Omenjena 30% zapora velja tudi
za živino, ki je vpisana v rodovniške knjige. Ta pod zaporo stoječa živa teža pa se sme nadomestiti z navadno, nevpisano živino, in to do one izmere, ki jo dovoljuje število nevpisanih živali. Prevod sme glede nà posebne živinorejske razmere raznih predelov pokrajine določiti za oddajo drugačen odstotek in predpisati določne kategorije goveje živine, ki se mora oddati.
Živa teža goved, prijavljenih po tej naredbi, ki se do 30. junija t 1. odda po predpisih naredbe z dne 19. julija 1941-XIX in 30. decembra 1941-XX, se odbije od žive teže, spadajoče pod zaporo po tej naredbi Količine goveje živine, ki so že pod zaporo po gori omenjenih naredbah in se ne oddajo do vštetega 30. junija t. L, se bodo morale oddati po tem dnevu, ne glede na količine, spadajoče pod zaporo po novi naredbi. Živina, ki b se morebti ne oddala, se zamudnikom odvzame ob njihovih stroških.
Kdor se ne pokorava določbam te naredbe ali odda neresnično ali nepopolno prijavo, se kaznuje, če m dejanje huje kaznivo, upravno po postopku iz naredbe z dne 26. januarja t. L v denarju do 5000 lir ali z zaporom do 2 mesecev. V hujših primerih se izreče poleg denarne kazni tudi zapor. Poleg tega se lahko odredi začasni odvzem obrtne pravice ali predlaga njen trajni odvzem. Vselej pa se mora odrediti zaplemba skrivaj zaklane živine. Razveljavljene so vse določbe, ki bi kakorkoli nasprotovale določbam te naredbe.
Pojasnila k racionirani prodaji tekstilnega blaga
Z okrožnico od 20. maja je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino izdal naslednja navodila.
Prodaja netipiziranih izdelkov med trgovci prepovedana
Promet z netipiziranim blagom med
grosisti je od 16. aprila naprej prepovedan in je razveljavljeno dovoljenje za ta promet, ki je bilo dano z okrožnico Visokega komisarijata z dne 24. XI. 1941. Prav tako je prepovedan promet z netipiziranim blagom med detajlisti, ki je bil dovoljen z okrožnico z dne 3. I. 1942.
Dovoljen pa je še promet med detajlisti in obhodnimi prodajalci (po okrožnici z dne 17. XII. 1941). vendar pa obhodni prodajalec ne sme v nobenem primeru prodajati tekstilnih in oblačilnih izdelkov dražje kakor to blago prodajajo detajlisti s stalnim obratom v kraju, kjer vrši prodajo obhodni prodajalec.
Potrjuje se, da si smejo obhodni trgovci in detajlisti, ki imajo nabavnice izdane od trgovinsko industrijske zbornice, nakupiti blago naravnost pri veletrgovcih ali proizvajalcih. Po gornjem pojasnilu pa je še dovoljena prodaja tipiziranih izdelkov v medsebojnem grosistovskem in medsebojnem deta j listo vskem prometu, če le ostane nespremenjena prodajna cena za potrošnika, čeprav bi blago večkrat prešlo iz rok enega trgovca v roke drugega. Da ne bo pomot bo trgovinsko industrijska zbornica ob izdaji nabavnic v smislu okrožnice z dne 3. januarja 1941. (prodaja detajlista detajl^stu) pripisala opombo »velja samo za tipizirane izdelke«.
Ukradeno, izgubljeno ali uničeno blago
Z nadaljnjo okrožnico z dne 18. maja je Visoki komisariat podal še naslednja pojasnila o tem. kako morajo ravnati proizvajalci, izdelovalci konfekcije, ki ne prodajajo občinstvu, trgovci na debelo in drobno, ki so postali žrtev tatvin, izgub ali uničenja racioniranega manufakturnega blaga glede morebitne dopolnitve točk in odpisa blaga, ki je bilo izgubljene- ali uničeno.
Za racionirano manufakturno blago,^ ki je bilo ukradeno med prevozom po državnem prevoznem podjetju (državne železnice, pošta ali plovbena družba), imajo prizadete tvrdke pravico do dopolnitve točk. Zadevno prošnjo naslovijo na Trgovinsko-industrijsko zbornico in ji priložijo izjavo državne prevozne ustanove o tatvini ali izgubi.
Za racionirano manufak turno blago, ki je bilo ukradeno ali pa se je izgubilo med prevozom, ki ga je izvršilo zasebno prevozno podjetje, ali se je izgubilo na drug način, prizadete tvrdke nimajo pravice do dopolnitve točk. V tem primeru ima naro-čilec pravico, da v svoji prejemni in oddajni knjigi ali v svoji prodajni knjigi, če jo ima, odpiše toliko točk, kolikor jih odpade na izgubljeno blago. Kot odpismo dokazno listino mora hraniti izjavo o tatvini ali izgubi, ki ga je zadela, podpisano od javnega varnostnega abLastva, Kr. karabi-nerjev ali županstva.
Ce se ukradeno ali Izgubljeno blago kasneje najde, ga mora prizadeta stranka takoj vpisati v knjigo, in mora v petih dneh o izsleditvi blaga obvestiti Trgovinsko-indu-strijsko zbornico.
Za manufakturno blago, kl je bilo uničeno zaradi vojnega stanja, imajo prizadeti pravico do ustrezajoče dopolnitve točk. S prošnjo se obrnejo na Trgovinsko-industrij-sko zbornico, pri čemer morajo predložiti izjavo pristojnega oblastva, ki potrjuje izgubo.
Za drugačno uničenje ali popolno okvaro manufakturnega blaga prizadeti nimajo pravice do dopolnitve točk. Sicer pa so v svoji prejemni in oddajni knjigi ali v svoji prodajni knjigi upravičeni odpisati toliko točk, kolikor Jih odpade na uničeno ali popolnoma pokvarjeno ln za prodajo neuporabno blago. Kot dokazllno listino mora hraniti primerno izjavo oblastva Javne varnosti, Kr. Karabinjerjev ali županstva.
Gospodarske vesti
= Iz trgovinskega registra. Vpisala se Je podružnica milanskega zavoda Banca Commerciale Italiana — agenzia di Lubiana (glavnica 700 milijonov lir; za agencijo v Ljubljani so upravičeni podpisovati upravna svetnika delegata dr. Raffaele Mattioli in dr. Antonio Rossi, centralni , raynateljl dr, korana» jSugenio Da Bove,
dr. Enrico Righi, dr. Giuseppe Zuccoli, centralni soravnatelji Giovanni Costa, rag. Mario Davanzo, Umberto Magi, dr. Filippo Migliorisi, nadalje funkcionarji podružnice v Triestu ravnatelj Aristide Gherar-ducci, soravnatelja Aldo Morissi, Umberto Moser, podravnatelji dr. Arturo Celeghin, Antonino Di Paola, Bruno Passalacqua, dr. Riccardo Vizintin in prokuristi Silvio Bailo, dr. Eugeno Mazzaroli, Eugenio Motta, Umberto Nassutti, Augusto Nice in Angelo Sferza ter končno funkcionarja agencije same ravnatelj dr. Guido Happacher in prokurist Rodolfo MosettL — Pri Prometnem zavodu za premog d. d. V Ljubljani sta izbrisana člana upravnega sveta Avgust Praprotnik in Karel Noot, vpisana pa sta člana upravnega sveta dr. Rudolf Marn, načelnik v pok., in Josip Karis, prokurist, oba v Ljubljani; že vpisani član upravnega sveta Edvard Praprotnik je izvoljen zl. predsednika družbe.
—	Pri tovarni kanditov in slaščičarskih izdelkov, prodaji likerjev in žganih pijaS v steklenicah Josipina Schumi, nasi. D. & E. Hribar je vstopil javni družbenik Sve-tozar Hribar, trgovec v Ljubljani, zaradi česar je nastala javna trgovska družba, ki jo zastopata oba družbenika samostojno. — Pri tvrdki Nakup in prodaja rea-litet, družbi z o. z. v Ljubljani, je vpisana prokura, podeljena Anici Skufca, pro-kuristinji tvrdke Ivan Jelačin v Ljubljani.
—	Izbrisana je bila zaradi opustitve obrata tvrdka Teodor Korn, kleparstvo
=- Iz zadružnega registra. Pri Kmetskem hranilnem in posojilnem domu v Ljubljani, zadrugi z n. j. sta izbrisana člana upravnega odbora Stanko Terčelj in Ivan Pipan, vpisan pa je član upravnega odbora Fra-njo Suhadolnik, veleposestnik v Borovnici
—	Pri Nabavni zadrugi mestnih uslužbencev v Ljubljani je izbrisan član upravnega odbora Ciril Vrančič, vpisan pa Anton Oven, trošarinski preglednik. — Pri Produktivni zadrugi čevljarskih mojstrov v Ljubljan ije izbrisan član upravnega odbora Ivan Brinskele, vpisan pa Vinko Erjavec, čevljar v Ljubljani. — Pri Vzajemni posojilnici v Ljubljani, je izbrisan zaradi smrti pooblaščenec Rado šturm, vpisan pa za sopodpisovanje pooblaščeni nameščenec dr. Marjan Erman. — Pri Zavarovalni posojilni zadrugi v Ljubljani sta izbrisana člana upravnega odbora Fran Strah in Janez Presetnik, vpisan pa je član upravnega odbora Rudolf Cuder, posestnik v Mali vasi.
—	Brivski in frizerski obrati bodo odprti na Binkoštno nedeljo dopoldne, medtem ko bodo zaprti na Binkoštni ponedeljek.
= Pomorski promet z Ukrajino. Nemški listi poročajo, da bo v kratkem uveden pomorski promet z ukrajinskima lukama Nikolajevom in Herzonom, ki bo omogočil, da se bo blago iz Nemčije in podunav-sfcih držav, ki bo prispelo po Dunavu do Črnega morja, pretvorilo na morske ladje in prepeljalo do ukrajinskih luk. V ta namen je bil v Nikolajevu ustanovljen urad za dirigiranje prometa, ki bo dajal dovoljenja za tak prevoz. Za manjše blagovne pošiljke iz Rumunije bo dajal dovoljenja enak urad v Bukarešti.
= Uvedba monopola na kavo in čaj ▼ TurčijL Velika turška narodna skupščina je te dni odobrila predlog vlade, da se proglasi monopol za prodajo kave in čaja. Uvedba monopola ima predvsem namen preprečiti odnosno onemogočiti ponarejanje teh živil. Preiskave, ki jih je odredil minister za carine, so pokazale, da zmleta kava, ki se prodaja v trgovini, pogosto vsebuje druge primesi, prav tako čaj. Vlada hoče z monopolizacijo napraviti konec takim manipulacijam.
= Nova organizacija trgovinskih tvrdk in zadrug v Makedoniji. Iz Sofije poročajo, da se morajo trgovinske družbe, zadruge in trgovinske tvrdke po najnovejšem zakonu o ureditvi trgovine na področju Trakije in Makedonije v teku šestih mesecev prilagoditi bolgarskim predpisom, tako glede pravil, delnic ter celotnega poslovanja in knjigovodstva.
= Prepoved izdelovanja blciklov v Nemčiji Nemški državni urad za tehnične Izdelke je glede na potre do nadaljnjega povečanja vojne produkcije s 15. majem prew povedal izdelovanje biciklov in njihovih delov kakor tudi montažo posameznih delov. Izjeme veljajo samo za one izdelovalce. ld jih pooblasti pristojni vojni pooblaščenec.
Sinkest!
Binkošti — ljubek praznik, pravi pesnik. V prerojeni wrirodd se vzbuja veselje do življenja. Binkošti so prazniki mladine. Ko gledamo binnance in birmanke v sprem-sitvu botrov in botric, objame srce mehak spomin na mlada leta. Da, kako je biflo to lepo, ko smo tudi mi dobili za birmo novo obleko! Seveda, kar tako nam tudi nova obleka ni pregnala strahu pred gospodom škofom in njegovo »klofuto«. Ko pa smo srečno prestali tiste težke ure vztrajanja pred cerkvijo in nato v vročem hramu božjem in ko smo se preverili, da je škofova »klofuta« le mehak opomin, so se zvr-sitilla še razna presenečenja: boter ali botri-c» sta aas povedla k štantu, dobili smo Slaščic in medice in potem smo odrinili k slavnostnemu kosilu. Nič ni bilo v naših srcih zavisti, ko smo videli, da se nekateri peljejo v kočiji ali celo v avtomobilu. Mi smo šHi rajši peš. če treba uro daleč, saj ta ura od svečanega opravila v cerkvi do slavnostnega kosilla v botrovi hiši je bila prepolna neizrekljive radosti. Masna knjižica ali rožni venec bodi že iz lecta ali zares
—	vse to je bilo skrbno zavito v veliko pisano ruto. Zraven je morda počival velik konj in zlata ura, oboje prav tako iz lecta.
Kako se je vse to svetlikalo, kako je bilo piisano in ljubko! In še nekaj smo dobili: orglice. Poskrbeli smo. da so še tisti dan postale hripave in so naposled umolknile. Da, seveda so mnogi birmanci že v nekdanjih letih dobili prave ure, na tudi denar ali cello hranilno knjižico. Bilo bi zanimivo povprašati binnance izpred 50 let. kakšna je bila usoda njihove birmanske ure in zakaj na podlagi botrovega darila v denarju doslej niso prištedili vsaj enega milijonč-ka... Že dolga leta je v navadi, da se botri botrice. birmanci in birmanke postavijo pred fotograf siki aparat. To je morda edini vidni spomin, ki ga fant ali dekle za-. gotovo shrani do poznih let.
V Ljubljani vsako leto ob binkostnih praznik-'h z veseljem ogledujemo našo zlato mladino in se čutimo bolj kakor kdaj sicer kot ena sama družina. Nobena raznolikost v obleki, bogastvu, lepoti, stanu in poklicu ne moti te ljubljanske družinske harmonije. Se prav v ponos je pa vsej Ljubljani, da v njej ne izumrjejo dobrosrčni botri in botrice. ki leto za letom stopajo voljno na stran mnogih revnih in zapuščenih birmancev, jih oblečejo od glave do pete. jim oskrbijo kar najprijetnejše birmovanje in jim še pozneje v življenju rad evo! j e sežejo pod pazduho. Če le še nebo nakloni obilje vedrine, potem bomo letos kljub voini imeli binkoštne praznike, da se jih bodo vsi birmanci in birmanke spominjali tako. kakor se mi vsi spominjamo svoje mladosti.
Mariji Vodepivčevi v spomin
Zadnja postaja Tvojega križevega pota
—	kapelica sv. Marije. Tiho in spokojno, s poljubom smrti na bledem čelu, ležiš med majskimi rožami. Trnjev venec Tvojega življenja si je nadel cvetice in sredi njih si kraljevala kakor Ti ni bilo dano za časa življenja.
Majsko sonce je že zgubljalo popoldansko veljavo, ko sem obstala ob Tvojem vznožju v žalski kapelici. In Tvoje neme ustnice so mi govorile o življenjski pomladi in poletju, o trpljenju in žrtvah ...
Nasmejano, živahno dekle, otrok goriških brd, si je izvolilo vsaki čustveni ženi tako prilegajoč poklic izoblikovalke mladih src in duš. Z vero v uspeh, z vero v svoje delo si šla v poklic in se predala tudi osebni sreči, ki Te je pa tako bolestno razočarala. Le dušice Tvoje lastne dece in Tebi izročena mladina so Ti bile poslej lučke Tvojega trpečega življenja.
Prekmurje — svojstvena pokrajina z dobrodušnim ljudstvom, Ti je postalo nov dom. Tu si usmerjala nanevo započeto delo in odnošaji do ljudi so Ti bili porok, kako uspešno in upoštevano je bilo Tvoje prizadevanje. Spoštovanje in hvaležnost odraslih in ljubezen malih so Ti svetili v temino Tvojega samotnega življenja. V beli Ljubljani Ti je pa živela ljubljena mamica, pri kateri si sedaj našla materinski objem, skrbeči brat in dobra sestra. In Tvoja lastna deca Ti je bila sreča, skrb in bolečina.
Vrhnika, čudovita in skrivnostna. Dolga je pot od Ljubljane do tja, zlasti sleherni dan, leto za letom, ki si jo prercmala v izvrševanju svoje službene dolžnosti. Lica pa so bila nasmejana, saj si preživljala slednji večer v krogu tistih, ki so Ti predstavljali najvišjo lepoto tn srečo sveta.
Trinajst let nazaj. Sredi plodovitih poljan zahodne Ljubljane je zrastlo mogočno poslopje zgornješišenske šole. Med prvimi si bila tudi Ti, ki si bila presrečna, da se Ti je izpolnila pregoreča želja. Koliko Tvojih šišenskih učenčkov in učenk Ti dolguje hvalo! Tvoji zadnji, letošnji drob-Ijanci so zaprepaščeni strmeli v grob; iskreno žalujejo.za svojo dobro in blago učiteljico. Cvetke, ki so jih nametale drobne ročice v gomilo, Ti naj govore jasno, da si bila tudi Ti njih ljubezen in spoštovanje.
Zaključen je križev pot žene, matere, mučenice. Utrnila se je luč, ki je izgorevala vsa za druge. Njeno usmiljeno srce je našlo pokoj sredi cvetočih gomil Ljubljanskega polja. — Večen spomin bo ostal v srcih čistih, ki so Te poznali in ljubili!
Ponovna uprizoritev opere „Carmen"
Včeraj popoldne so v Operi ponovno uvrstili v repertoar Bizetovo »Carmen«. Kolikokrat smo jo že videli na našem odru in vendar se človeku nagloma zjasni v srcu, ko sliši znova njeno ouverturo ali ko zapoje ciganka Carmen v prvem dejanju zapeljivo pesem o ljubezni. Najsi je vsebina še tako povprečna in čeprav se posamezne arije iz opere oglašajo že kar na ulici, nam je vendar opera kot celota s svojo ognjevito muzikalno silo majhen dogodek vselej, ko jo po nekem presledku slišimo znova. V železni operni repertoar je ne uvršča samo visoka glasbena učinkovitost, ki odlikuje to melodično in barvito skladbo Georgesa Bi zeta, marveč tudi nekaj značilnih vlog, kakor so Carmen, José in Micaela, kl vedno znova mikajo stremljive pevke in pevce ter dajejo možnost nekoliko osebne interpretacije, kar povečuje tudi zanimanje občinstva za »Carmen«. V zadnjih desetih letih smo videli to opero v več režijah, izmed katerih Je bdla najoriginalnejša Kreftova in sémo Carmen je pelo več odličnih pevk, ki so se
v teh ah mptti ftnesah bvoje vloge razločevale med seboj.
Elza Karlovčeva ni pela Carmen prvič na našem odru; o njeni igralsko in pevsko odlični vlogi je bila že izrečena sodba. Tokrat je prinesel njen nastop hvalevredno novost, da je naštudirala pevski part svoje vloge v slovenskem jeziku in se tako docela včlenila v celotno prireditev. S to prilagoditvijo, ki je tej temperamentni Dalmatinki popolnoma uspela — bila je
kos ceto nekaterim vokalnim ftnesam naših spevnih besed — Je ga Karlovčeva sarmo dvignila učinkovitost in pomen svoje vloge v naši vprizoritvl. Njena Carmen Je tudi sicer v igralskem in pevskem pogledu še pridobila glede svoje izraznosti in
dognanosti.
Poleg E. Karlovčeve so nastopali v tej predstavi ostali priljubljeni znanci našega občinstva izza prejšnjih predstav: Ivan Franci kot sijajni narednik don Jose,
R. Primožič kot mogo&ai Escamtlo. L Ribičeva kot nežna Micaela Ltd. Ved so se — kakor Je bilo pričakovati — krepko uveljavili in dosegli priznanje navdušenega občinstva. Režija Cirila Debevca, muzikalno vodstvo dirigenta A. Neffata, R. Shnonetijevo vodstvo zbora in ing. Go-lovinova koreografija — vse to vešče in skrbno delo s »Carmen« je tudi prispevalo svoje deleže k uspehu vprizoritve, ki bo gotovo še nekajkrat napolnila gledališče.
)K AID AIR POTUJEJO OBLAKI
Ljubljana, 23. maja.
Preteklo nedeljo smo izpregovorili o deževni dobi, ki vsako leto ob tem času nastopa v južni Aziji. Rekli smo, da pade tam v štirih mesecih 11 in pol metra dežja, kar je tako ogromna množina moče, da si tega po našJi pojmih ne moremo predstavljati, čeprav ne živimo v sušnih krajih. Ker se monsunska doba v južni Aziji delno javlja s svojim vplivam konec maja in v začetku junija tudi pri nas, si danes oglejmo, kako je s padavinami pri na,s, podatke za to pa si bomo izposodili iz dr. Melikove monografije o naši domovini
Slovensko ozemlje je na glasu po veliki množini padavin, ki jih prejema. V tem pogleJ u je v Evropi malo predelov, ki bi ga presegali. Od jugozapada, s Sredozemlja, vštevši Adrijo, prihajajo z vlago nasičeni vetrovi z obilnimi množinami oblakov, ki jih odcedijo na potu v notranjost, zlasti ob Dinarskem gorovju in ob južnih Alpah v posebno obilni meri ravno v Sloveniji, kjer se v kotu stikata oba gorska sistema. Veterna ali deževna stran v naših gorovjih in planotah je po takem na jugozapadu, a zatišna ali odvetrna stran je na severovzhodu.
Največ padavin ima predel najvišjih alpskih gorskih skupin in prav tako najvišjih dinarskih planot.
Odtod se množine letnih padavin zmanjšujejo tako proti jugozapalu kakor proti severovzhodu. Letni povpreček 200 cm je gotovo zelo velika množina, pa vendar tf našem širšem pasu ne redek pojav. Toliko padavin dobiva na jugu Učka, potem širok pas dinarskih planot od Javornikov in Snežnika, ob Risnjaku proti jugovzhodu, obsegajoč ves predel med zgornjo Kolpo in morsko obal, dalje Goteniški Snežnik z Veliko goro. Onstran presledka pri Po-stumiji se nadaljuje predel s padavinami rad 200 cm in se vleče čez Nanos pa čez planote ob Idriji tja v Julijske Alpe — tudi škofjeloško hribovje dobiva nad 200 cm padavin — in preko njih dalje v Karnijske in Venezijske Alpe. V Kanalski in Podkorenski dolini je že zatišje in tu je ž^ manj moče.
V Karavankah se letna množina padavin spet stopnjuje čez 200 cm, vendar skoraj samo v najvišjem srednjem delu, morda še tam le mestoma, v najvišjih skupinah. Prav tako se v Kamniških Alpah vzdigne čez 200 cm samo v najvišjem delu. (Pripomniti velja, da so podatki za višine malo zanesljivi). Povsol drugod ostane množina povprečnih letnih padavin pod 200 cm. Kamniške Alpe in Karavanke niso več v najobilnejši meri namočena. Južnozapadni veter odda veliko množino moče na prvi pregraji med Risnjakom in Kaninom se zato oblaki na drugi pregraji vendarle odcedijo v nekoliko s'absi meri, dasi je seveda tudi ta drugi višek še prav velik.
Iz navedenega razvid imo prav določno, da se pas največjih padavin točno ujema s pasom najvišjega zemljišča med Karnijskimi Alpami in Risnjakom. Ali marsikje se ta letna vsota padavin stopnjuje do 250 cm ali celo do 300 cm in še čez. Tako izkazuje meteorološka postaja Gmajni-je na južni strani Snežnika povprečno 3293 milimetrov padavin na leto. Tudi v Julijskih Alpah padejo ogromne množine in sicer posebno v južnih grebenih ter ob njih; tu pa so se doslej največje množine namerile v dolinski postaji Caporetto 260 cm in na opazovalnici Vedronzi v Venezijl 306 cm. Spričo pomanjkanja višinskih postaj in dolgoletnega opažanja na njih je še vedno oiprto vprašanja, kateri kraji dobijo največ moče in koliko; doslej mora imeti prvenstvo P e r s nad dolino ob zgornjem Teru na skrajnem zapadu Vr-nezije (ob Karmanovem grebenu), ki ima s svojimi 336 cm na leto največ moče.
Od proge največjih padavin se letna vsota zelo naglo manjša proti Adriji, \endar še tudi v najbolj suhem obrežju Triestinskega zaliva ostane med 90 in 100 cm; šele na zapadni obali južno od Pirana se zniža na 80 do SO cm. Severni Kvarner ima več padavin nego Triestinski zaliv, za kar se mora nelvomno zahvaliti višjemu gorskemu obodu, šele južno od Raške drage se letna množina zniža pod
120 cm, na obali pri A bazi ji in Fiumi znaša 140 do 180 cm in se odtod izredno naglo stopnjuje proti Učki, Snežniku in Ria-njaku.
Do iste vsote kakor ob južnem Triestin-skem zalivu se zniža letna množina padavin na skrajnem severovzhodu, kjer prejema vse Prekmurje z delom Slovenskih goric še 80 do 100 cm. Domala v vsem savskem porečju ostane letra množina padavin še nad 120 cm; pod to črto se zniža šele v Krško-brežiški kotlini ter v Celjski kotlini s pasom, ki ju veže čez zgornje porečje Voglajne ter Dravinje in Bistrice ter zgornje Sotle. še dalje na se-verovzholu ostanejo z nad 120 cm le Pohorje s Kozjakom in Golico ter najvišje vzpetine v gorskem nizu Konjiška gora— Boč—Donačka gora.
Hitreje nego proti severovzhodu se znižuje letna množina padavin od Julijskih Alp in Karavank proti severu. Vsa Celovška kotlina z Ziljsko dolino vred dobiva manj ko 140 cm na leto. Ali dočim
prejemata Rož in Zilja še nad 120 cm, dobiva Podjuna manj ko 120 cm, pokrajina severno od Drave celo samo 100 do 80 cm, prav tako predel od Gosposvetske-ga polja proti severu, potemtakem enako kakor Prekmurje. Zatišna lega Celovške kotline se tedaj vidno uveljavlja. V smeri o 1 Furlanske nižine na Celovško kotlino se torej padavine proti maksimalni progi bolj počasi stopnjujejo, nego se severno od nje naglo znižujejo. Zdi se, da za raz-tolmačenje tega pojava ne bo zadostovala samo zatišna lega Celovške kotline, marveč dejstvo, da je ta kotlina v zatišju sploh za vse vetrove iz katere koli smeri. Osrednji in vzhodni predeli vsega območ-ja, ki smo ga opisali, pa so proti vzhodu odprti ter dobivajo padavine tudi, kadar piha v srelozemsko depresijo vlažen veter iz vzhodnega kvadranta. V takih situacija!. so vzhodna pobočja — vetrna stran in pol vplivom tega dejstva se množina letnih padavin proti vzhodu in severovzhodu tako počasi znižuje.
Obeta se dobra sadna letina
Novo mesto. 23. maja.
Po vsem Dolenjskem je sadno drevje zelo bogato cvetelo. Češnje in češplje, hruške in jabolka, vse je bilo v najlepšem cvetju, kakor že dolgo ne. Tudi mlada sadna drevesa so bila polna cvetja. Zato lahko pričakujemo, da bo letošnja sadna letina, če ne pride vmes še kaka nesreča, zelo bogata. Sadnih škodljivcev, ki uničujejo cvetje, ni bilo ravno mnogo, le sem in tja je ponekod cvetožer poškodoval in uničil nekaj cvetja, v splošnem pa ni napravil mnogo škode. Ker so tudi ledeni mož i e za nami. se ni več bati uničujočega mraza.
V lepih in toplih dneh so čebele pridno izletavale in ohi e ta va le sadno cvetje, nabirale med ter obenem oskrbele sadno oploditev. Dolenjci z zaupanjem pričakujejo obilne sadne letine. Res je sicer, da vsa nevarnost za dober sadni pridelek še ni minila, ker lahko nastopijo še razne vremenske neprilike. pa tudi razni sadni škodljivci morejo še mnoso cadja uničiti, vendar sikrben sadjar lahko škodo znatno omeji. Sadna škropilnica moTa biti vedno pri-
pravljena. Takoj po cvetju, že proti koncu maja. bo treba Škropiti sadno drevje z galico in apnom ali pa nosprasenom in škropljenje po potrebi še nekajkrat ponoviti. Tudi proti listnim ušicam naj ima sadjar vedno pripravljen tobačni izvleček in mazovno milo.
Dobra sadna letina bo mnogo pripomogla k olajšanju prehrane, zato mora biti tudi skrb za lepo se razvijajoče se sadje temu primerna. V dobrih sadnih letinah so Dolenjci mnogo sadja pokuhali v žganje. Ta navada naj bi se sedaj opustil« in naj bi se več sadja osušilo Ker je na Dolenjskem še vse premalo sadnih sušilnic, je že sedaj misliti na napravo dobrih sušilnic. Ker si vsak posamezni sadjaT ne more omisliti lastne dobre sušilnice, naj bi več gospodarjev skupno zgradilo svojim potrebam primemo sušilnico, tako da bi imela vsaka večja vas svojo sušilnico ali pa vsaj vsak večji okoliš. Napravo sadnih sušilnic bo gotovo tudi pokrajinska oblast podprla s primernimi podporami. Suho sadje tudi v prehrani mnogo zaleže, zato sušenje sadja toplo priporočamo.
7o. rojstno leto Glasbene Matice
Ljubljana, 23. maja.
Naša Glasbena Matica je polagala letni račun o svojem uspešnem delu na rednem letnem občnem zboru, ki je bil 27. aprila v Hubadovi dvorani poslopja Glasbene Matice v Vegovi ulici. Občni zbor je vodil dolgoletni predsednik Glasbene Matice dr. Vladimir Ravnihar in podal v svojem otvoritvenem govoru naslednje misli:
Odbor je bil soglasnega mnenja, da moramo čimprej vzpostaviti in nadaljevati redno, vsakdanje normalno življenje in delo. Zavedali »mo se, da pomenja vsak odmor odmiranje in za;toj, zastoj pa nazadovanje in razkrajanje, razvrednotenje onih duhovnih in materialnih dobrin, ki jih je bil naš zavod s tolikim trudom in deset in desetletnim požrtvovalnim delom ustvarjal in poklanjal svojemu narodu. Dalje je omenil g. predsednik, da jc leto 1942 zopet jubilejno leto za Glasbeno Matico, je 70. rojstno leto Glasbene Matice same in 60. rojstno leto njene glasbene šole. Reklo bi se nositi vodo v Savo, če bi Vam nocoj ob tej priliki še razlagal pomen in važnost ustanovitve razvoja in obstoja društva kakor tudi njegove šole ter obseg koristi, ki sta jih te dve ustanovi donašali in jih še dona.šata narodu. Naj zadostuje ugotovitev, da s« je iz šole Glasbene Matice z njenim metodičnim poukom razvil Prvi jugoslovanski k anse rva tori j, danes Glasbena akademija, da stoji Glosbena Matica tu v nezmanjšanem svojem delokrogu, vsako leto pomlajena, ne z injekcijami, ampak iz lastne sile in energije, da ne samo ne kaže znakov ostarelosti, ampak stremi po nadaljnjem vzponu in razmahu. Izredni časi zahtevajo, da teh jubi-
lejev ne proslavimo v blesku in sijaju, kakor bi zaslužili. Skromne naj bodo naše spominske prireditve ter naše potence. Toliko. da opozorimo nanje našo javnost, da jih spremlja in pozdravlja tudi ona ter nam s tem priznava eksistenčno pravico.
Sledila so poročila društvenih funkcionarjev, in sicer najprej o delu v upravi sami, nato o delu artističnega odseka Glasbene Matice, pevskega zbora Glasbene Matice, Orkestralnega društva Glasbene Matice, arhiva, koncertne poslovn'ce in knjigarne Glasbene Matice. Vsa ta poročila v podrobnem rišejo delo posameznih panog matičnega udejstvovanja. artistični odsek je pripravil celo vrsto novih edicij Deflo šole Glasbene Matice je najlepše osvetlil propagandni teden »Učite se glasbe«, ki je bil prod nekaj dnevi. Živahno koncertno delovanje pevskega zbora in Orkestralnega društva Glasbene Matice so najbolje osvedo-čili veliki koncerti, ki sta jih v teku let priredila oba matična koncertna faktorja. Arhiv je na razpolago vsem. ki se zanimajo za našo in svetovno glasbo Koncertna poslovni ca je priredila v teku leta 1941 37 javnih koncertov, na katerih so se izvajala dela 108 skladateljev. Razen tega je nastopil pevski zbor Glasbene Matice 13krat v radiu, od tega lOkrat samostojno in 3kxat v zvezi z Mahkotovimi predavanji ob 501et-nici pevskega zbora Glasbene Matce. Orkestralno društvo je nastopilo v radiu 6krat. Knjigarna Glasbene Matice pa je danes največja in najbolje založena specialna trgovina za muzikalije na našem ozemlju
Sledilo je blagajniško poročilo, ki so ga odobrili računski pregledova'lci in predlagali
»Jaz vas bom naučil flirtati z mojo hčerjo!«
»Res, to hočete? Hvaležen vam bom, k« sam ne pridem nikamor naprej!«
blagajnika ter odboru absodutorij s pohvalo. Za bodoče poslovno leto je določena vpisnina z zneskom 10 lir, članarina 15 lir in ustanovnina 150 lir.
Bile so tudi vOlitve in ;e bil za pes/lovno dobo 1942/43 izvoljen nov društveni odbor, ki se je konstituiral takole: predsednik dr. Vladimir Ravnihar, podpredsednik dr. Janko Zirovnik. tajnik Silvan Pečenko, blagajnik in gospodar Avgust Pertot, šolski nadzornik Anton Lajovic. Odborniki so: ravnatelj Mirko Gruden, dr. Mirko Hribar, prof. Ferdo Juvanc, dr. Vladimir Kreč, docent Marijan Lipovšek, inž. arh. Jože Plat-nar, dr. Vladimir Rupnik, Jakob Grč ar. dr. Ivan Karlin. dr. Stanko Štrukelj in dr. Drago Zaje. Za namestnike so bili izvoljeni: Ljudevit Zepič, inž. Julij Gšpan in Joža Est. Pregledovala računov so: Janez Hočevar. Branko LilJeg in Vladimir Prinčič.
Po volitvah se je zahvalil predsednik vsem oknom za častno udeležbo na občnem zboru ter izjavil, da bo tudi novi odbor delal z vsemi močmi za čim lepši razvoj m napredek glasbe v našem narodu.
Na razstavi Matija Jame
Za retrospektivno razstavo Matije Jame je bilo zbranih 170 slik, od katerih je najstarejša datirana z letom 1897. Ob neumorni delavnosti umetnikovi, ki je dopolnil letos 70 let, moremo računati, da presega celotno Jamovo delo.daleč število
Matija Jama: Ženski akt (zgodnje delo iz leta 1900)
tisoč umetnin, raztresenih širam Evrope; kljub omenjenemu številu pa razstavljeni material v Jakopičevem paviljonu nazorno osvetljuje umetniški razvoj in visoko umetnost najdoslednejšega slovenskega mojstra impresionista; zato je prav, da si vsi, ki so jim pri srcu naše kulturne vrednote, ogledajo veliko manifestacijo naše likovne umetnosti.
domaČa politika
»Imaš lepo lisico! Ti jo je mož kupil?«
»Da! Moral mi jo je kupiti! Zasačila sem ga, ko je poljuboval kuharico!«
»Pa si se potem skregala z njim in odpustila kuharico?«
»Še ne. Potrebujem še klobuček in čeveljčke!«
=== ==g
Kaj maramo vedeti o pljučnici
Od epidemije hripe leta 1918. sem, čije posledice se še dolgo niso polegle, ne mine skoraj niti eno leto, v katerem ne bi nastopala pogosta obolenja dihalnih organov. Posledica tega, ki zahteva veliko žrtev, je: pljučnica. Komaj bomo storili napako, če bi trdili, da je v dveh zadnjih letih po prvi svetovni vojni umrlo 20 milijonov ljudi, torej trikrat več kakor je iznašalo število vojnih žrtev, ki jih je bilo 7 milijonov. Samo prvo leto po vojni je v Evropi umrlo približno 3 milijone, v Ameriki preko pol milijona, v britski Indiji pa okrog 6 milijonov ljudi, vse za pljučnico zaradi hrip«. čeprav je v zadnjih letih umrljivost za pljučnico znatno nazadovala, ostane še na-pr-j pljučnica ena izmed najbolj pogostih ir. resnih bolezni.
Iz raznovrstnih slik bolezni in poteka bi lahko podčrtali dva glavna tipa; hripoz-no pljučnico in pljučnico, ki nastopa v obliki ognjišč, torej ognjiščno ali bronho-pljučnico. Hripozna pljučnica takoj zasede vso pljučno krpo precej enakomerno, pri drugi obliki najdemo različne dele ene ali več pljučnih krp zasedenih v obliki ognjišča in zato jo imenujemo ognjiščno pljučnico ali po njenem izhodu iz katarja bronhij kot bronhopljučnico. Meitem ko hripozna pljučnica napade bolnika kakor strela z jasnega, in ni treba, da ji je vzrok okužba od zunaj, dotlej bronhopljučnica nastopa kot posledica prehlada, katarja ln nalezljivih bolezni, zlasti hripe. Najdemo jo tudi po ošpicah, oslovskem kašlju, škr-latinki, davici, trebušnem legarju, dalje
pri zastrupljenjih s plini, po narkozi in pri poškodbah.
Umrli berlinski klmk Albert Fraenkel je leta 1884. odkril tipičnega povzročitelja hripozne pljučnice, istočasno pa najbolj pogostega povzročitelja bronhopljučnice. In to je pnevmokok. Ta gljivica cepivka je redni prebivalec naše ustne in žrelne dupline, z njim živimo za časa, ko smo zdravi, v skupnem miru. Važno, da poudarim, je to, da pnevmokok preži le na tisti trenutek, ko bo odpornost našega telesa iz kateregakoli vzroka zmanjšana in oslabljena, da bi vdrl v globoke dihalne organe. Močno ohlajenje, katar ali oslabljen je od infekcije, mu odprto pot skozi sluznico, ki nas ščiti, v notranjost telesa in v nežne pljučne mešičke.
Isto velja za druge gljivice cepivke, s katerimi se srečamo zlasti s povzročiteljem bronhopljučnice, torej ognjiščne pljučnice. Med njimi so na prvem mestu strep-tokoki. Tudi oni so redni prebivalci naše ustne votline. Pod izvestnimi okoliščinami zlasti za časa epidemije hripe postanejo povzročitelji te vrste pljučnice zelo hudobni. Ta hudobnost jim omogoča nagel vdor v pljuča, omogoča jim celo splošno za-strupljenje organizma, septično splošno infekcijo vsega organizma.
Hripozna pljučnica se loteva največkrat desne polovice pljuč, recimo v polovici primerov; v komaj eni tretjini primerov zadene levo polovico, v šestini pa obe strani pljuč. Najpogosteje napade levo spodnjo krpo pljuč. Moški zbolijo za njo bolj pogosto kakor ženske, ker ao zaradi svojega
poklica bolj izpostavljeni večjim škodam.
Glavni del ljudstva zboli na tej vrsti pljučnice v tretjem desetletju. Bolezen 3e začne povečini z mrzlico, po kateri poskoči vročina na 40o C, temu primerna sta utrip in dihanje. Zbadanje je v prsnem košu, kašelj, lovljenje sape le še poslabšajo že itak težki občutek bolezni Obolela pljučna krpa se napolni s krvjo in obtok krvi v njej zastaja. Pri tem ostane visoko nespremenjena vročina, ki tudi zjutraj pade le za majhno razliko.
šele čez nekaj dni izkašlja bolnik v sledovih rožnato barvan pljunek, ki je postal tak zarali razkrojene krvi. Po enem tednu ali še pozneje nastopa kriza. Včasih je uvod v pričakovano zboljšanje takozvana psevdokriza in upanje v njo je spet ponovni nastop vročine, tako da nas začasni padec vročine zapelje v veliko zmoto.
Pod najtežjim občutkom bolezni se vsi pojavi obolenja še znatno poslabšajo. Tu nastane velika borba z boleznijo, po kateri se bolnik hudo poti in ves izčrpan pode v olajševalno spanje in se zbudi iz tega z normalno temperaturo. Moč bolezni je zlomljena, ozdravljenje se začenja.
Napredek kemiterapije je omogočil, da bolniku to težko viharno krizo prihranimo in da potek pljučnice omilimo, skrajšamo in pomagamo, da se bolezen razvozi ja in dokonča.
Največjega pomena je, dà srce zdrži in da mu pomagamo; prav tako obtok krvi.
Manj viharen, zato pa nič manj težak in zelo pester je potek bronhopljučnice. pd majhnih ognjišč do vslikih delov pljuč na-pa.le ta vrsta pljučnice pljuča. Ona se giblje med lahkim in najtežjim potekom pa*S po tem, kako težka je infekcija. Odvisno
Je to tudi od vrste in hudobnosti povzročitelja in od odporne moči organizma. Otroci in starčki podleže jo v splošnem najbolj pogosto.
Hripozne pljučnice zahtevajo pa največ žrtev v cvetoči dobi starosti. Hripozna prav tako ko bronhopljučnica prehajata zelo pogosto na rebrno mreno. Tedaj lahko nastane suho, mokro ali vodeno ali pa gnojno vnetje rebrne mrene.
Izogniti se moremo pljučnici edino-le s higienskim načinom življenja: Izogibati se je treba dihanju skozi usta, prehladu zaradi nepričakovanega ohlajenja in paziti moramo, da ne bomo premočeni. Mokre noge so pogosto vzrok te bolezni, zato naj bi v mokri dobi (pozimi, pomladi in v Jeseni pa končno tudi poleti) takoj preoble-kli mokre čevlje in nogavice, čim pridemo domov.
Odpornost telesa zelo močno zniža tako razširjena grda navada pljučnega kajeaja, torej inhaliranja pri kajenju. Sluznica na ta način izgubi odporno moč. Prekomerno uživanje alkohola pa zmanjšuje delavnost srca.
Z zračnimi kopelmi, torej z zračenjem brez obleke na primeren način, s spoilom, z bivanjem na svežem zraku, spanjem pri odprtih oknih, seveda ob pravem času in s frotiranjem telesa se lahko utrdimo in to nas potem zelo prijetno varuje.
Pljučnica in njene komplikacije postavljajo na zdravniško znanje in na tisto, kar zdravnik premore, največje zahtev«. S skupnim sodelovanjem bolnišnic (klinik) «i laboratorijev je naše orožje proti tej bolezni izboljšano in v znatni meri olajšano.
Dr. D—i.
MAJ VIEM? KAJ ZI^AM?
Uvajamo novo rubriko. Prepričani smo, Üa bo v polni meri ustregla svojemu namenu: nuditi vam kakšno uro prijetnega razvedrila, preizkusiti vaše znanje, bistriti vam duha. Mi vam bomo zadajali vsakovrstna vprašanja in naloge, vi jih poskusite v urah oddiha rešiti. Toda rešitev nam ne pošiljajte, objavljali jih bomo pod isto tekočo številko v naslednjih številkah »Jutra« sami. Pač pa bomo rade volje (a nebvezno) sprejemali vsak podoben prispevek in vsako pobudo z vaše strani. *
1.	S kakšno brzino se razširja svetloba
2.	Kje se je rodil pisatelj Ivan Cankar?
3.	Kaj je nasprotje absolutnega?
4.	Kako imenujejo ameriškega kmeto: valca?
5.	Kaj je ksenokratija?
6.	Ali znate iz šestih žveplenk sestaviti štiri enakostranične trikotnike, in sicer tako, da se črte poedinih žveplenk medsebojno ne bodo sekale in da bodo stranice trikotnikov ustrezale polni dolžini normalne žigice?
7.	Napišite si naslednjih devet besed: 1.
edino, 2. strop, 3. vdova, 4. obrok, 5. Her-ma, 6. blesk, 7. hosta, 8. stolp, 9. košat.
V vsaki teh besed Črtajte po dve črki, tako da dobite devet novih besed, ki pomenijo: 1. spodnji del posode ali globine, 2. bojno orožje, 3. število, 4. domači izraz za termin, 5. žensko ime, 6. pridelek goz-
dov, 7. konec sulice, noža, peresa itd., 8. število, 9. pleteno posodo.
Nove besede napišite po vrsti drugo pod drugo. Od zgoraj navzdol vam dado srednje črke ime večjega kraja v Ljubljanski pokrajini.
8.	Sestavite magični kvadrat t devetimi polji in postavite števila 8, 9 in 10 v ta polja tako, da vam bodo dala v vodoravno, navpično in diagonalno smer vsoto 27!
9.	Kolikšni del petih jabolk ustreza eni
petinj jabolk?
10.	Zamuda s škodo:
Dva prijatelja, Škota, ki sta imela tudi mnogo medsebojnih poslovnih vezi, sta stanovala daleč drug od drugega, eden na vzhodu, drugi na zapadu velemesta. Domenila sta se, da se bosta dobila vsak dan ob določeni uri v nekem restoranu mestnega središča, kjer bosta pokosila in opravila obenem svoje poslovne zadeve, nato se bòsta vrnila takoj vsak na svoj dom. Ker sta bila Škota, sta se sestajala seveda v najcenejšem restoranu in tudi s časom sta štedila, kajti za poslovni razgovor in kosilo sta rabila redno po 20 minut, nato sta pohitela do tramvaja in se odpeljala domov. Nekega dne pa se je eden izmed njiju zakasnil skoraj za celo uro. Točni Škot ga je potrpežljivo čakal, toda tisti, ki se je zakasnil, je bil zaradi zakasnitve zelo jezen, kajti povzročila mu je tudi majhno finančno škodo. Na kakšen način?
*	Zaradi binkoštnfli praznikov izide »Jutro«-ponedeljska izdaja v ponedeljek proti večeru, redna izdaja pa v torek proti večeru z datumom naslednjega dne.
» Na vzhodni fronti je padel letalski major Alekander von Winterfeldt, ki je bil ob lanskem nemškem pohodu na Balkan poveljnik letalske skupine in si je s poletom nad Beograd zaslužil viteški križec železnega križa. Zdaj ga je zadela smrt na vzhodni fronti. Star je bil 43 let.
♦	Svojega otroka je hotela rešiti. Pred sodiščem v Budimpešti se mora zagovarjati neka mati, ki si v skrajni sil ni vedela drugače pomagati, kakor da je ponoči ustavila brzovlak. Otrok ji je zbolel za davico, brizgalka s serumom nI več pomagala, otrok se je že dušil. Samo s pomočjo cevke bi ga lahko še rešili. Treba ga je bilo nujno odpeljati v bolnišnico, toda zjutraj bi bilo že prepozno. In tako se je obupana mati odločila, da je z rdečim signalom na domačem kolodvoru ustavila nočni brzovlak. Izprva nihče izmed vla-kospremnega osebja ni mogel dognati, kdo je prižgal rdečo luč, naposled pa so v nekem oddelku našli mater z bolnim otrokom. Zaradi tega prestopka je morala pred sodišče, teži pa jo tudi obtožba, da je nalezljivo bolnega otroka vzela v vlak ln s tem ogražala življenje ostalih potnikov. Razprava zbuja mnogo pozornosti in z zanimanjem pričakujejo sodbo.
•	Otroški vrtec v višini 1200 m. Iz Veli kovca poročajo nemški listi: Velikovac je med tistimi okraji, v katerih je socialno skrbstvo posebno razvito. V 21 krajih tega okrožja je 29 trajnih otroških vrtcev, katerim se poleti pridruži še 20 tako imenovanih žetvenih otroških vrtcev. Dva otroška vrtca sta v višini 1200 m. Poleg že obstoječih stalnih otroških vrtcev so v Mežici in na Prevaljah odprli še poletni otroški vrtec, kamor bodo lahko starli oddali otroke v času največjega poljskega dela.
•	Nenavadna nesreča. V Mürztalu je bil ob vodi na delu 43 letni elektri^ar Böhm. S tovarišem je skušal odžagati naplavljeno drevo. Naenkrat se je drevo v vodi dvignilo. Elektrikar, ki je obvisol na veji, je strmoglavil v vodo in utonil. Trupla doslej še niso našli.
*	Insulin v Nemčiji odslej samo še na nakaznice. — Kakor obj?jvlja dunajsko zdravniško glasilo, bodo odslej oddajali v Nemčiji insulin le še na nakaznice, o čemer so bili bolniki že obveščeni v svojih lekarnah. Doslej so prejemali insulin na zdravniški recept. Zdaj se morajo ponovno obrniti vsak na svojega zdravnika "n bodo z njegovim receptom dobili potrebno zdravilo. K temu objavljajo s pristojnega mesta: Za sladkorno bolne je insulina dovolj in se tudi še redno proizvaja. Da pa je državno zdravstveno vodstvo moralo uvesti nakaznice, je vzrok obžalovanja vredno dejstvo, da so posamezni bolniki zadnji čas kopičili to zdravilo, čeprav mora vsak sladkorno bolni vedeti, da insulina ni mogoče večno shranjevati. Nakaznica omogoča kontrolo, da bodo res samo sladkorno bolni prejemali insulin v potrebni količini. O insulinu samem pravi nemška zdravstvena oblast, da je bil
nemški raziskovalec Minkowski tisti, ki je ugotovil, da je neki pes, ki so mu z operacijo odstranili trebušno slinavko, zbolel za sladkorno boleznijo. Obenem je Minkowski ugotovil, da je bolezen preje-njala, če so košček odstranjene slinavke všili psu pod kožo. Tako je bilo dognano, da izloča trebušna slinavka čisto poseben sok v kri in da je ta sok regulator sladkorja v človeškem organizmu. Ameriški zdravnik Bantingen je v tej smeri nadaljeval raziskavanja in ustvaril insulin, ki odvzema sladkorni bolezni najhujšo ost ln je rešil že mnogo bolnikov.
* Nove ribiške določbe v Nemčiji. Doslej je bila ščuka od 1929 dalje v mesecih marcu In aprilu v bivši Avstriji zaščitena. Ščuka drsti pomladi in ker je zelo važna za prehrano, niso hoten ovirati njenega razploda. Zdaj pa je bila na Dunaju izdana nova naredba, po kateri je lovopust za žčuko ravno zaradi prehrane skrajšan za en mesec. Po takem na območju bivše Avstrije samo v marcu ni dovoljeno loviti §2uk. Obenem je bil ukinjen lovopust za celo vrsto belic, tako za mreno, klene, podlest in kočuro. Vse te belice so včasih prav težke, zato jih lahko nemški ribič za dobo vojne poljubno lovijo.
8r am&r je In voluharje
uniči preizkušeno sredstvo BRAMORIN Navodila v drogeriji Kane. Židovska 1.
*	Tri smrtne «ib^dbe. Pred posebnim sodiščem v Gradcu sta se morala v sredo zagovarjati poštna uslužbenca Vlncenc Sproger in Felix Weber, ki sta dogovorno kradla zavojčke in druge pošiljke, namenjene vojakom na fronti Prisvojila sta si tudi poštno kolo, dva zimska plašča svojih tovarišev in večji zavoj s čevlji Denar sta lahkomiselno zapravljala Zasačili so ju tisti dan, ko sta dala na stran celo poštno vrečo z več kakor 100 zavojčki, namenjenimi na fronto. Svoj grdi zločin bosta poplačala s smrtjo. — Pred posebnim sodiščem v Norimberku pa je bil na smrt obsojen 37 letni Pavel Riedling. doma iz Gradca, ki -'e kradel, kar mu je prišlo pod roko, se izdajal za zdravnika in je z obljubo zakona izvabil od nekega dekleta vse njene prihranke v znesku 500 mark.
*	Občni zbor Čebelarske zadruge železničarjev Ljubljanske pokrajine v Ljubljani. Ker se radi nepredvidenih zaprek ni mogel vršiti dne 1. III 1942 deseti redni občn; zbor Čebelarske zadruge železničarjev Ljubljanske pokrajine v Ljubljani, obveščamo člane, da se bo isti vršil v ne-déljo, dne 14. junija 1942 ob 10. uri v gostilniških prostorih Nabavljalne zadruge, Cesta Soške divizije. Radi izredne važnosti občnega zbora prosimo člane, 'da se zanesljivo udeleže. Odbor.
*	Radiotermalno kopališče »Dolenjske Toplice«. Zadnja železniška postaja Stra-ža-Toplice pri Novem mestu. Izvrstni uspehi zdravljenja pri revmatizmu vseh vrst. Izkoristite predsezonske cene! Vsa pojasnila daje uprava.
Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu
veljavne od ponedeljka 25» t, m. do objave novega cenika
Ljubljana, 23. maja j Po dogovora z zastopnicami in zastop-niki konsumentov, pridelovalcev in prodajalcev je mestni tržni urad Visokemu Ko-misariatu spet predložil najvišje cene za tržno blago v Ljubljani ter jih je ta odobril.
Z odlokom V13I/2 št. 2088/9 Vis. Komi-sariata za Ljubljansko pokrajino veljajo za Ljubljano določene najvišje cene od ponedeljka 25. maja 1942-XX zjutraj dalje, dokler ne izide nov cenik.
Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati so naslednje:
Kislo zelje na drobno 3 L; kmečko kislo zelje 2-50 L; repa na drobno izpod 10 kg 0.75; repa na debelo 0.60 L; kisla repa 2 L; kolerabice 3 L; rumena koleraba na drobno 1 L; rdeča pesa 3 L; rdeči korenček brez zelenjave 4 L; črna redkev 1.50 L; redkvica 6 L; osnaženi hren 4 L; šopek zelenjave za juho s korenčkom 0.50 L; peter-šilj 4 L; por 3.50 L; zelena 4 L; trda in zdrava domača čebula 4 L; šalota 5 L; česen, 25 glavic na kilogram 7 L; berivka 4 L; otrebljeni, a ne namočeni zeleni radič 6 L; ne namočena mehka špinača 4 L; domači beluši 14 L; glavnata solata 5.70 L; rabarbara 6 L; domača jabolka I. vrste (kaoatika, fcofeovec* gaoabovec, dolenjska
voščenka, kaselska in Baurnannova reneta) 10 L; II. vrsta (tafelček, rožmarinček, car-jevič) 9 L;. III. vrste in vsa druga zdrava drobna jabolka 8 L; liter bezgovih jagod 6 L; kilogram šipka 8 L; kilogram lipovega cvetja 20 L; jajca 1.75 L komad.
Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker je za iz drugih pokrajin uvoženo blago v veljavi cenik za zelenjavo in sadje št. 14 na rumenem papirju. Posebno pa opozarjamo prodajalki in prodajalce, da mora biti po teh cenah naprodaj V3e blago zlravo, otrebljeno in v takem stanju, kakor je opisano v ceniku. Vsa povrtnina mora biti snažna in oprana, vendar pa ne več mokra, pač pa sveža.
Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene morajo biti vidno označene pri vsem v ceniku navedenem blagu ne samo na Vodnikovem in Pogačarjevem, temveč tudi na živilskih trgih v Mostah, na Viču, na Sv. Jakoba trgu in v šiški, enako pa sploh pri vseh prodajalkah in prodajalcih po vsej mestni občini ljubljanski.
Na trgu imamo že toliko lepe, doma pridelane zelenjave, da cene same padajo in da je dosti blaga na prodaj pod dopustnimi najvišjimi cenami, zato pa spet opominjamo gospodinje, naj ne draže blaga z lahkomiselnim in bahatim preplačevanjem.
* Sprememba okoOSa pošte Rovta V
okoliš pošte Rovte se vključijo kraji Bre-kovce, Opale, Sovra in Ravne, ki so spadali prej v okoliš pošte Ziri.
IZ LJUBLJANE
Koncert Ljubljanskega komornega tria
Zgodovina ljubljanskega komornega tria je v naših razmerah, kjer je delovanje posameznika tako zelo raznovrstno, precej razgibana. Trio se je ustanovil pred desetimi leti na pobudo agilnega glasbenika-violončelista Leskovica, ki se je tedaj pravkar vrnil s študija iz tujine Z violinistom Ruplom in pianistom Lipovškom je priredil trio nekaj lepih uspelih koncertov s klasičnim in romantičnim sporedom.
Takrat je sicer kritika, kljub spontanemu priznanju visokih kvalitet novega združenja. izražala bojazen, da je komorni trio le posledica prav ugodne konstelacije naših glasbenih razmer in da se bo ob eventualnem pomanjkanju tako ugodnih zunanjih pogojev komaj nastalo združenje zopet razšlo. Toda tokrat se je kritika zmotila. Res je vodila Leskovica življenjska pot nazaj v tujino, res se je Rupel posvečal predvsem solistični koncertni igri. tako da se je mogel trio v podobni zasedbi (z violinistom Dermeljem) samo še enkrat predstaviti našemu občinstvu. Toda ustanovil se je radijski trio z violinistko Omikovo-sedanjo Ruplovo absolventko, in z violončel ist om Šedlbauerjem. ki je prišel v Ljubljano iz Ptuja, pianist pa je ostal Lipovšek. Po večletnem uspešnem udejstvovaniu v ljubljanski radijski postaji je s slovenskim sporedom zelo uspešno nastopili in prvič izvajal same slovenske novitete: Amica, Škerjanca, Osterca in Švare.
Približno pred enim letom je vstopil v trio violinist Dermelj, absolvent zagrebške glasbene akademije, in od tedaj je to komorno združenje prirejalo redne koncerte v ljubljanski radijski postaji. Spored, ki ga obvlada, je ogromen in vsebuje poleg klasikov in romantikov tudi mnogo najnovejših dela za klavirski trio (Cassado. Labreoa). Posebno pažnjo polaga na izvajanje slovanske (Novak, Arenskj. Smetana, Dvorak, Suk) in slovenske glasbe
Izbor iz najboljših del svojega repertoarja bo izvajalo to komorno združenje na svojem koncertu v petek, 29. t. m., in sncer skladbe Corellija, Beethovna, Škerjanca in Novaka. Predprodaja vstopnic v knjigarni
Glasbene Matice.	408 N-J
«
u— Nova grobova V visoki starosti 82 let je preminila ga. Uršula Lenardičeva Za njo žaluje številno sorodstvo. K večnemu počitku jo bodo spremili v nedeljo ob 10. iz kapelice sv. Krištofa na Žalah k Sv. Križu. — Po dolgem trpljenju je zapustila svoje ga. Irma Thumova, rojena Čopova. Pogreb blage pokojnice bo v nedeljo ob pol 15. iz kapele sv. Petra na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Pokojnima blag spomin, žalujočim svojcem naše iskreno sožalje!
u— Vodstvo na Jamovi razstavi v Jakopičevem paviljonu bo na binkoštno nedeljo in ponedeljek, vsakokrat ob enajstih. Zaključek razstave bo v sredo, 27. maja. — Ilustrirani katalog Jamove razstave z avtogramom umetnikovim je mogoče dobiti v Jakopičevem paviljonu tudi v vezani obliki, na kar opozarjamo zbiralce; Število teh izvodov je omejeno.
u— Kavarna Nebotičnik, ki je bila za-ladi snažen ja poslovnih prostorov zaprta 2 dni, je začela z današnjim dnem zopet redno poslovati. Ce bo lepo vreme, bo s tem dnem gostom na razpolago tudi te-•asa. V kavarni in na terasi bo dnevno od 16.30—20.15 koncert orkestra, ob nedeljah in praznikih pa od 10.30—12 tudi koncert reproducirane glasbe. Servirai se bo poleg drugega prvovrsten sladoled in izvrsten rizling iz štajerskih vinskih goric. Vse naše goste in tudi druge vabimo na obisk v našo kavarno, ki jim bo zopet nudila mir in vse udobnosti kot svoje čase.
u— V nedeljo ob 16. in 18. uri sta prvi predstavi novega 21. programa v »Veselem teatru«. Nevaren obisk. Narodna rodbina, Ljubljanski fijaker, Jerjeva ženitev in še marsikaj zabavnega bo vseboval naš novi spored, zato naj ne bo nikogar, ki bi si ga ne ogledal. Premiera bo topot v nedeljo ob 16. uri, konec ob 17.30, naslednja predstava prične ob 18. uri in konča že ob 19.30, tako, da je omogočeno priti k nam tudi onim, ki stanujejo izven centra Ljubljane. Eno uro in pol smeha brez vsake pavze si lahko privoščite v nedeljo v »Veselem teatru«. — Predprodaja vstopnic v nedeljo od 10. ure dopoldne neprekinjeno do večera.
3INKOSTNA DNEVA OB IS. in 18. L'Ri
VESELI TEATER
u— Vodstvo na razstavi v Obersnelovi galeriji. Danes ob 11. dopoldne bo imel na razstavi Putrih - Omerza prof. Zivan Vavpotič vodstvo,-
u— Siv klobuk je že v sredo nekdo pozabil pri .vratarju na rotovžu, ko si je ogledoval tam razgrnjeni razglas o letališču. Klobuk še vedno pri vratarju čaka lastnika.
NAGROBNE
SPOMENIKE
znamke	»K amen« » modernih	ublikah, lahko i« -oberere v skladiVu kamoo-eško	kiparskega oodieria
Franjo Kunovar
i\. Križ, lomafeiska cesta., ' iuhiiana telefon h <9-09
u— Starokatoliška služba božja bo v nedeljo ob pol 9. uri s prv m sv. obhajilom.
u— Mr. ph. Klanjšček-Deu Dia je otvo-rila lastno lekarno v prostorih bivše lekarne Kuralt. Gosposvetska ul. 4.
u— Idilično kopališče na Ljubljanici — edino naravno kopališče v Ljubljani zopet odprto.
GG. BOTRCE — BOTRI!
Prvorazredno delo je moja reklama. — Izvolite se prepričati o priliki svete birme.
v novem foto studiu Potrč
šelenburgova 6
%
STROKOVNI POUK Gospodična Jelica je vozila avtomobil po cestah ie precej zanesljivo, Ie t mestu še ni bila povsem varna Zato se je odločila, da opravi s učiteljem nekaj poizknsnih voženj med mestnim vrvežem. Ni še sedela dobrih deset minut sa krmilom, ko ji učitelj šepne na oho: »Kaj mi nisi malo prej rekla: Mili moj?« »Gospod!« zakriči Jelica vsa iz sebe, iz-
pusti krmilo in se obrne vsa besna od učitelja
»S tem sem hotel, gospodična, samo pokazati,« je rekel on z vso učiteljsko strogostjo, »da ne smete nikoli — pa naj vam kdo reče, kar hoče — obrniti pogleda od ulice!«
(NSERIRAJTE V „JUTRU" !
MODA IN DOM
Vezena otroška oblačila
svoje poletne obleke ter preudarimo, kaj je treba predrugačiti, kaj morda nadomestiti z novim. Nove poletne obleke so kar se da preproste, krila pa so jim širša kakor pri pomladanskih oblekah, da učinkujejo labkotnejše in tudi bolj zračno. Vse drugo se ravna po osebnem okusu — moda je opustila svoj diktatorski položaj!
Pomladanske
Kako malo truda nas stane, če okrasimo platneno dečkovo bluzo ali batistno dekliško oblekco z nekaj barvastimi križci, ki jih všijemo v droben cvetličen vzorec! Nekaj vezenih cvetlic, posutih po krilcu ali okoli vratnega izreza, daje še tako preprostemu oblačilcu nek poseben čar. Za pridne materine roke pa je posebna radost, če z nekaj vbodi lahko napravijo iz preprostega tvoriva ljubko zadevo. Posebno lepo se odražajo s svetlega ah belega platna naši prelepi domači vzorci, ki jih izvezemo v rdeči in modri barvi.
Bliža se vroče poletje
rC^OS
zelenjave
Mešana zelenjava. Mlade korenčke očistimo in ostrgamo ter jih narežemo n» listke, prav tako kolerabe; dodamo še nekoliko zelenega zluščenega graha In pa poševno zrezane koščke mladega fižola. Vse to parimo na presnem maslu ali na masti z juho. Pozneje lahko dodamo še nekaj gob, zrezanih na listke, poparjenih in odcejenih, (lahko pa jih tudi pogrešamo), vsekakor pa primešamo zelenjavi dve žlici paradižnikove mezge. Ko je vse mehko, razmešamo v prlkuhi za oreh veliko kroglico masla, ki smo ga prej dobro povaljali v moki in zalijemo nato še malo z juho. Naj še malo prevre, nazadnje pa vse skupaj posolimo, popopramo ln potre-semo s sesekljanim peteršiljem.
Mesečne redkvice lahko priredimo kot kolerabo. Glavice kuhamo zase, mlado zelenje pa zase. Potem napravimo prežga-nje iz masla, sesekljane čebule in zelenega peteršilja ter pičle žKce moke, zalijemo s krompirjevo ali kostno juho ter strese-mo v prežganje na listke zrezano redkerv ter njene sesekljane liste. Končno osolimo in popopramo
Narastek iz korenja. Vzamemo šopek mladega korenja, ki ga kuhamo do mehkega v slanem kropu. Kuhano korenje pretlačimo skozi sito in dodamo tej kaši še malo soli, malo muškatnega oreha, nekaj žlic dobrega mesnega soka in dva rumenjaka. Posebej pa stolčemo iz oben beljakov prav trden sneg, ki ga previdno vmešamo med ostalo zmes. Vse skupaj damo v namazan kalup in pečemo v vroči pečici približno 15 minut.
Grah na primorski način. Na vročem olju prepražimo nekoliko česna, peteršilja in če imamo košček drobno nasekljanega prekajenega mesa (meso lahko pogrešamo). Ko vse to nekoliko zarumenl, vržemo na olje še zluščen mlad grah ln ko grah dobro popije vso maščobo, ga zalijemo s paradižnikovo mezgo, ki smo jo razredčile v vodi in ga tako dušimo do mehkega.
Cenene rezine
V poslednjih vročih dneh je pomlad tako rekoč že vzela slovo. Stojimo na pragu poletja in prav je, če nekoliko pregledamo
za otroke
Naredimo testo iz pol kg enotne moke, enega jajca, 10 dkg surovega masla 12 dkg sladkorja, malo soli, enega in pol pe-civnega praška ln mleka kolikor je potrebno, da nI testo pretrdo. Testo razdelimo na dva enaka dela ter zvaljamo poljubno debelo. Prvi Jel položimo na porri azan pekač in namažemo z marmelado, toda ne predebelo. Drugo polovico prav tako zvaljamo in pokrijemo z njo prvi kos. Pečemo kake pol ure, pečeno pa zre-žemo v prst široke rezine.
Nedeljska križanka
Vodoravno: 1 francoski filozof in matematik iz začetka novega veka, 9 umetnik telovadec, 15 inicialki nemškega filozofa, 16 žarnica v radioaparatu, 18 berač iz Odiseje. 19 mestece v Južni Srbiji, 21 francoski pisatelj Claude. 22 ameriška denarna enota. 24 tibetski duhovniki, 25 nota iz solminizacije, 27 ploskovna mera, 28 oseba, ki poje ali igra na kako glasbilo sama, ne pa v zboru, 29 vnetje kože, ki se pojavi pozimi na rokah in nogah, 32 predsoba v stari rimski hiši, 33 osebni zaimek, 34 oddelek vojnih ladij ali letal, 37 stvarnik. višje bitje. 39 sveta gora v Grčiji, 41 grška boginja lepote in ljubezni, 43 kratica Rooseveltove gospodarske organizacije, 46 francoska reka, 47 žensko ime. 48 stara oblika veznika, 49 dan rimskega koledarja, 51 kraški veter, 53 žuželka (množ.), 54 žensko ime. 55 prost, nezaraščen prostor v gozdu, 57 ime pisateljice Faturjeve, 58 rusko mesto ob izlivu Volge, 60 strokovnjak v raztelešenju človeškega telesa, 61 izdelati v tiskarni s pomočjo tiska.
Navpično: 1 znanost o Javnih zadevah, ki jih medsebojno urejujejo države, 2 vrsta razstreliva, 3 otok v Malajskem arhipelagu, 4 angleško pivo, 5 ostra zavrnitev, odgovor na odgovor. 6 TK, 7 grška črka, 8 gozdna žival, 9 pripadnik starega slovanskega plemena. 10 inicialki Italijana, ki je odkril Ameriko. 11 romunska poročevalska agencija, 12 milijon milijonov, 13
reka v Armeniji, 14 slaščica, 17 danski denar, 20 del naslova, naziv, 28 otok na Jadranu, 20 pesniška figura (množ.), 28 pomožno osebje pri filmih in na odrih, 30 kratica za »loco sigilli« (= kraj pečata),
31	morje, 35 padavina, 36 kot 49 vod., 38 poldragi kamen, 40 črnomorsko pristanišče,
42	prednja stran kovanega denarja, 44 stari narod, 45 reka v Sibiriji, 50 del tedna, 52 nemško mesto, 83 konica, 54 medmet,
56	arabski konj, 58 reka v Westfaliji, 59 stara oblika vernika
Rešitev nedeljske križanke
Vodoravno: 1 mimika, 6 K(aSser)K(tt-niglich), 8 Skradin, 14 ena, 15 Lamartine, 17 Aru, 18 tinta 20 Rea, 21 Ida, 23 ain, 24 A (net) C( laude), 25 Eratosten, 29 Grki, 31 Lim, 33 Italija, 34 ara, 35 ujetnik, 37 lakonizem, 40 Rafael, 41 bon, 42 lep,
43	Ra. 44 glista, 45 as, 47 Milet, 49 Oca,
50	mož, 52 trinomi, 54 jata, 56 mimikrija, 58 I(mmanuel) K(ant), 59 opica, 60 godna, 61 eta.
Navpično: 1 metalurgija, 2 inlcljalka, 3 Man, 4 klarineti, 5 Aa, 6 Karol, 7 kre-silo, 8 si, 9 Krim, 10 red, 11 da, 12 Irak, 13 numizmatika, 16 Tatjana, 19 te, 22 Agripina, 26 Atila, 27 tak, 28 Eak, 30 raz,
32	Mefisto, 34 anemija, 36 Tas, 38 ol, 39 eremit, 41 bron, 46 strd, 48 lo, 50 Mia,
51	žig, 53 rin, 55 ap = (apostol), 56 MG,
57	ko.
E.I.A.R. - Radio Ljubljana
Parliamo l'italiano
Schema della 33. lezione che verrà tenuta dal prof. dott. Stanko Leben lunedi, 25 maggio 1942-XX , ore 19.00.
Tu natisnjeno besedilo je samo ključ za vse one, ki slede pouku italijanščine po radiu. Italijanske ure so na sporedu ob ponedeljkih, sredah in petkih, vedno ob 19.
LEZIONE TRENTESIMA TERZA Un novelliere ingegnoso Tempo fa viveva nella città di Verona un ricco signore che aveva un novelliere. A questo novelliere, durante le lunghe serate d'inverno, faceva raccontare delle favole per passatempo.
Una notte che il novelliere aveva gran voglia di dormire, il suo signore gli disse, come al solito, di raccontare qualche bella storia Allora il novelliere disse la seguente storia:
»C'era una volta un contadino che era andato alla fiera con cento monete e ci
Mali oglas!
Kam pa,kam ?
aveva comprato due pecore per ogni moneta. Poi, con le sue pecore tornò a un fiume che aveva passato pochi giorni prima. I Besed» L —.60, taks« —.60. Trovò che il fiume era molto cresciuto per |21 ' ^T*
mandare
avevo mandato ecc.
andare
ero andato
Trapassato imperfetto credere
Esempi: L'avevo invitato, ma non è venuto. — Quando ricevei la tua cartolina, io avevo già fatto il baule, e l'avevo spedito alla stazione. — Erano andati via tut-
Trapassc
una gran pioggia Non ci era possibilità di passarlo a guado. Il contadino dunque se i Dan«« in iutri ne stava alla riva del fiume ed aspettava vrUstt v g^iio k Pa-aiuto. E mentre se ne stava cosi, vide ve- nju, Vegova ni. 10. nire giù per il fiume un pescatore con una I	6896-18
barchetta, ma tanto piccola, che non poteva contenere che il contadino e una pecora per volta. Il contadino cominciò a passare con una pecora; il fiume era largo; il contadino I Besed» L —.60. taksa —.60, vogava e passava.«	'■»	0"j°Ii **
Qui il novelliere cessò di raccontare. »Va oltre«, disse il signore. Ma il novelliere rispose:
»Lasciate passare le pecore, poi racconterò il fatto.«
E si mise comodamente a dormire. ,	_
Hišnik
oženjen v stalni službi, all hišnica, kl lepo pospravlja — dobi takoj stanovanje. —
.,	-,	...	..i Ponudbe na ogl. odd.
ti, per fortuna, quando si levarono le prime jutra p^ »stalno«.
Službo dobi
Steklar
dobi delo za nekaj Casa. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Steklar«.
6731-1
avevo creduto
partire
ero partito
mandare
ebbi mandato ecc.
andare
fui andato
fiamme. — Egli che aveva consumato tutto | il suo, non pensava ad assicurarsi un avvenire.
credere
ebbi creduto ecc.
6772-1
Esempi: Dopo che ebbe letto la lettera, parti. — Appena ebbe visto il fratello in pericolo, corse in suo aiuto. — Tostoche ebbe preso la medicina, si addormentò placidamente. — Al tramonto, dopo che ebbe arato tutto il giorno, portò i buoi nella stsilla. — Pronunziato che ebbe queste parole, se ne andò furioso. — Partiti che furono i figliuoli, la vecchia madre rimase sola.
Esercizio.
Traducete: Skodelica (tazza) kave. — Začul sem (udire) tihe (silenzioso) korake na (su per) stopnicah (le scale). Prišla je piati; stopala je (andare) počasi (a passo lento) in varno (guardingo), v roki je nesla skodelico kave. Zdaj se spominjam, da nikoli ni bila tako lepa, kakor v tistem tre-notku (istante). Skozi (per) vrata je sijal (penetrare) poševen (obliquo) pramen (raggio) opoldanskega (meridiano) sonca, naravnost (diritto) materi v oči; večje so
Sobarico
mlajšo, U lepo lika ln zna nekoliko šivati, sprejme boljša privatna hiša. Plača dobra. Nastop čimprej. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6789-1
Dekle
za vsa hišna dela sprejme hotel štrukelj.
0883-1
Vajenko
potrebno izobrazbo sprejmem takoj za trgo-! vino z manu fakturo. — Javiti se: Olup Josip, Stari trg 2. 6793-44
Brivskega vajenca
ln frlz. vajenko sprejme Stane Bradač, frlz. mojster, Medvedova ul. 22.
6762-44
Delavke
vešče papirnate stroke | Ljubljana VH. Iščemo. Ponudbe z navedbo starosti In dose-1 Mizarskega vaienca dan jih služb na ogl. odd.	Jl?'®^*
Jutra pod »Vrečice sprejmem ZalM:nl50-0NV" 24542«. ^^ 6871-1 I P°Ieonov trg 7. 6868-44
Mehanika I Vrtnarsk. vajenca
ali ključavničarja išče- JESSTt Sj11^,1" mo. Ponudbe z navedbo starosti na ogl. odd. Ju-
tra pod »Strojnik 24542«. I Krli' Ljubljana. 6852-44 6870-1 ,
Frizersko vajenko Gospodično I eprejme takoj Salon
od 25 do 30 let. zmožno >Vena«' Gradlšče * .„ gospodinjskih del, sprej- 1	<xj/*-w me gospod s Sletnlm si- . nom. Popolne ponudbe Tapetniškega na ogl. odd. Jutra pod »Razumna pomoč«. I vajenca 6878-1 sprejmem takoj. Egon _ Zakrajšek, Miklošičeva c.
Cevlj. pomočnika 1 34	6909"44
Za »Samokuhalnik«
naj se zanimajo gospodinje, katere žele hraniti kurjavo ln čas. Enostavno ln poceni. Dobi se: Franc Kerojak, Trti. 92. 6677-6
sprejmem takoj. Plačam dobro. Humar, Stari trg ».	6916-1
Ugodno prodam
zofo, čisto ln dobro ohranjeno. Celovška cesta 74a, pritličje. 6761-6
Prodam
novo svetloslvo moderno moško letno obleko za 650 lir ln otroško košaro na kolesih z mo-drocem za 125 lir. Rimska 7. pritličje vrata 1.
6760-6
Težak voz
na peresih, nosilnost do 3000 kg, pripraven za diro, naprodaj. Vprašati pri g. Mlheliču, Hrast j e 8 pri Ljubljani. 6759-6
Steklenice:
buteljke, vinske, Chianti, radenske ln druge, večjo količino, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ciste steklenice«.	6745-6
Molje ln ribice
med knjigami ln spisi, fotografijami, v raznih zbirkah itd., uniči »ONI-SCIN«. Ing. Prežel J, Wol-fova 3, tel. 34-73.
6135-6
Postrežnico
partire
fui partito 6CC«
bile in čistejše (puro), vsa nebeška luč (lu ce del cielo) je odsevala (risplendere) iz njih, vsa nebeška (divino) blagost (bontà)
in ljubezen. Ustnice so se smehljale kakor pošteno ln snažno, išče . . . ,	, „ „ * . , I za ves dan tričlanska
otroku, ki prinaša vesel (bello) dar (re- Lü^ma. Naslov v vseh
gaio).	I poslovalnicah Jutra
Jaz pa (Invece) sem se ozrl (rivolgersi — I	6792-1
rivolsi) in sem rekel z zlobnim (maligno) .	x
glasom: »Pustite me na (in) miru!... Ne JSSJC^Sfl maram zdaj !«	xoj Gorlup Anton, Ulica
Ni še bila (giungere) na vrhu (in cima) 13. maja št. 7. 6764-1 stopnic; videl sem jo samo do (fino a) pasu (cintola). Ko je slišala (intendere) moje J	Polir ja besede, se ni ganila; le roka, ki je držala mlajšega, z nad sietno skodelico, se je tresla. Gledala me je pre- ftS^Ä: strašena (spaurito), luč v očeh je umirala ročno pisane ponudbe z Od sramu mi je stopila kri v lica (farsi pavedbo dosedanje za-rosso in faccia di vergogna), stopil sem ji ^jut^S »PoU». nasproti s hitrim (rapido) korakom. | 6763-1 »Dajte (dare qui), mati!«
Prepozno (tardi) je bilo; luči ni bilo več I Frizersko pomočnico v njene oči, smehljaja ne več na njene ust- prvorazredno moč, sprej-
rTvan Panltar i mem s 1. Junijem. Mi-aice-	uvan tannar j | hael ovsenjak, salon
»Ivanka«, Blelwelsova c. (Tyrševa) 15. 6757-1
Učenko
za krojenje ln šivanje gornjih delov modnih
Gospod, pomočnico | ^SSTiSSt I ttTSUtt
6917-44
Vosek Ia
rumen, proda Medarna,
(Ivan Cankar)
SPORT
Frastcoski sport zmerom v težavah
Nič novega nI to, da preživlja francoski sport že precejšnjo dobo let, predvsem pa od tedaj, ko je Francijo zadel še vojaški polom, huda kriza, ki je vsi dosedanji poskusi niso mogli popraviti.
Prvi sklep v tej smeri je bil storjen v avgustu leta 1940, ko so francoski odločilni faktorji postavili na čelo vseh športnih organizacij nekdanjega teniškega mojstra, neodločnega Jeana Borotro. Ta bivši teniški mušketir, ki mu je bila do pred kratkim izročena usoda francoskih športnikov, ni dosegel onega čudeža, da bi se franco-si:! sport popravil, temveč je celo še poslabšal dotedanje stanje v njem. In nedavno je Borotra odšel brez slave in brez časti ter zapustil žalostno dedščino svojemu nasledniku, polkovniku Pascotu.
Novi športni vodja Francije je 10 dni razmišljal o svojih bodočih nalogah, potem pa je v daljšem govoru, ki ga je imel v Perpignanu, v glavnih obrisih obrazložil, kakö misli izboljšati razmere v francoskem športnem življenju. (Nekaj važnih ugotovitev iz Pascotovega govora smo tudi mi že zabeležili na tem mestu. Op, ur.) V splošnem pa se mora reči, da so vse njegove besede izzvenele kot huda kritika in sem in tja tudi kot popolna obsodba Boro-trovega delovanja.
Polkovnik Pascot je takrat zajel v svojih razmotrivanjih športno udejstvovanje v splošnem, torej tudi telesno vzgojo šolske mladine, pri čemer je odkrito priznal, da je kljub vsem bučnim napovedim bivšega teniškega prvaka ostalo vse pri starem in so vsi njegovi številni ukrepi ostale samo lepe besede. Borotrov naslednik j s v tej zvezi moral ugotoviti celo, da uživa francoska mladina v šolah trenutno manj telesne vzgoje, kakor je je bila deležna pred 40 leti.
V ostalem se glede metod za telesno vzgojo mladine v Franciji ni treba čuditi. Na tem področju — kakor še na mnogih drugih — je vsa Francija za najmanj 40 let v zaostanku in polkovnik Pascot bo imel mnogo posla, če bo hotel doseči kaj pozitivnega in vsaj za silo izravnati razliko med francoskimi razmerami in napredkom drugod.
Glede športnih organizacij je novi vodja naslovil prav tako nekaj hudih očitkov na naslov Borotre, ki je v času svojega delovanja izdal celo vrsto formalnih predpisov, podrejene organizacije pa od njih niso imele druge koristi, kakor da so opravljale razne formalnosti, kakor jih je Borotra želel, praktično pa so životarile naprej kakor v prejšnjih časih. Polkovnik Pascot si je zastavil nalogo, da bo ta birokratski
Postrežnico
mlado ln pošteno, za I čez dan, ter mlado po-| močnlco, ki želi prakti-ciratl pri dobri krojaški I mojstrici, sprejmem. — I GaUusovo nabr. 7-m.
6779-1
stroj po možnosti poenostavil ln dal vrhov nim športnim organizacijam čim širšo avtonomijo, predvsem na tehničnem področ-1 Postrežnico ju, obenem pa poveril nacionalnemu sport- pošteno ln pridno, za
nemu odboru nalogo, da bo skrbel za izvr- popoldansko delo, iščem. x . , , .	...	I Naslov v vseh posloval-
ševanje komisarjevih odločitev.	| nlcah jutra. 6811-1
Tudi glede športne doktrine je novi ge-
Sprejmem
neralnl komisar nedvoumno izjavil, da ho- avUj8koF poJmočIllco ta če za vsako ceno opustiti preveč utopi- vajenko. Medvedova 19.
6800-1
stične načrte svojega prednika. Igrati za lastno ugodje, to je bila najbolj priljubljena fraza Borotre, ki je prav zaradi tega skoraj čisto ukinil razna prvenstvena tek movanja in čim več oficielnih srečanj v športu, češ da so po njegovem prinašala same nevšečnosti. Pascot misli o vsem tem drugače in bo zopet uvedel prven- . , . __ . .
,	, ,	., .	ix j j absolventa trgovske aka
stvena tekmovanja,ker je prepričan, da je demije, mladega, s per
baš ob takšnih prilikah najlaže dvigniti fektnlm znanjem nem-formo in okrepiti fizične in moralne sile g» VTÄ udeležencev.	podjetje v Ljubljani. —
Slednjič se je polkovnik Pascot dotaknil JXad^n»Aguln« °dd* tudi kočljivega vprašanja amaterizma, pri |	* 6809-1
čemer tudi ni bil brez očitkov za Borotro-
Krojacico
mlajšo, za moška rotna dela. Iščem za takoj. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6794-1
Korespondenta
vovo omahljivost v tem pogledu. Prejšnji Več čevljarskih
športni vodja se je namreč očitno postavil	pomočnikov
proti kakršni koli obliki profesionalizma, za vsa dela iščem takoj.
ki ga je nameraval s svojimi dekreti po- Plača dobra. Ješe Bogo-.	. ... . . . ... , .	mir. Cesta na Loko 20.
stopoma odpraviti v treh letih, pri tem pa | '	6813-1
ni imel niti navideznega uspeha. Njegov
naslednik je spremenil taktiko v toliko, da | fužina v Ljubljani
bo tudi on v športu zagovarjal predvsem sprejme v službo pošte-
amaterstvo, toda samo v nacionalnem oko- no, pridno dekle. Pisme-
lju, medtem ko bo v mednarodnih odnoša- ne ponudbe na ogl. odd. ... , .	. _ ... Jutra pod »Pomoč go-
jih glede na razmere izven Francije ohra- | spodinju.	6826-1
nil profesionalni sport. To velja predvsem
za kolesarstvo in za boks, medtem ko je I Postrežnico
za nogometni sport imenoval-posebno ko- za dopoldanske ure feprej-
misijo, ki naj podrobno prouči rešitev pro- S?l nadltS^Ä
blema profesionalnih nogometašev. — V
splošnem pa zagovarja Pascot stališče, da I	Iščem
se smejo profesionalni sporti gojiti samo dobre rlsarlce aH risarje
v omejenem obsegu in neprikrito ter brez- posiikavanje umetnih
_°	lesenih Izdelkov. Stano-
pogojno pod strogo kontrolo.	vanje m hrana v hläl.
Iz vseh teh podrobnosti se vidi dovolj Obširne ponudbe s sliko jasno, da bo moral. polkovnik Pascot za- | ^ofaü«'. JUtt«n3 četi delati čisto znova. In tudi to v Franciji ni nič novega! Vsi državni podtajniki I Služkinjo za sport, ki so si v zadnjih 20 letih drug ki zna kuhati ln vsa za drugim podajali oblast na tem področ- »gfng*** ^za ju, se niso potrudili, da hI bili športni pro- mem. Nastop po dogo-blem proučili do jedra in vsaj nekaj male- voru. Kunovar Valentin, ga pripomogli, da bi bila športna stavba I «g™^ Francije vsaj nekoliko drugačna, kakor je danes. Ljudje so se menjavali, sistem I Soboslikarskega pa je ostal. In zaradi tega sistema zdaj pomočnika ln vajenca francoski sport plačuje visoke obresti, nje- ^osUk« gova stopnja pa se zmerom bolj Izgublja | oorupova ' ul. 4. v skromno povprečnost. (»Gazzetta dello
kl zna kuhati, sprejmem takoj. Zglaslte se od 12. do 15. ure: Sv. Petra cesta 31-n. nadstr. 6935-1
Cevlj. pomočnika
sprejmem takoj za mešano delo. Kurent Pr., Cesta v Rožno dolino 12.
6929-1
Kontoristko
eventuelno začetnico, z opisom življenjepisa ln sliko, ter
tekačico
sprejmemo takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena«.
6919-1
INSERIRAJ V „JUTRU" !
nicah Jutra.
ca 6.
6743-6
w
Pouk
Beseda t—.60, taksa—.60. za dajanje naslova ali za šifto L J.—.
Čebele
v kranjičlh in v A2 panjih, proda Medarna, Židovska ul. 6. 6744-6
Dva štedilnika
ln pralni kotel, dobro ohranjeni, ugodno naprodaj. Aleše vče va 14, 6796-6
Želim se učiti
I italijanščine. — Ponudbe | Ljubljana, na ogl. odd. Jutra pod
»Nadaljevanje«. 6838-41 Ugodno prodamo
,	. pisalno mizo, več pisal-
Nemško m	nlh pultov, etažere za
__i__i_____. i__knjige in tiskovine. Na-
srbohrvatsko slov v vseh posiovaim-konverzacljo nudi učite- | cab Jutra.	6817-6
Ijica. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod,	,
»Perfektno znanje«.	Prodamo
6911-4 j starejšo spalnico, Izredno široke omare, v do-Italijanščino I brem stanju, mehko
__»V j samsko spalnico, lepo
črešnjevo pisalno mizo, tlčno. Za začetnike ln | *imnit mf£roc. kuhin1-Konverza-
nadaljevalce. cija v toskanščini. Po-
Službe išče
Besed, L -.50., taksa -.60,	1<>£•	Lir 580.-, več' preprog,
I ske kredence, razne mize, otroški voziček, globok
za daianje naslova ali iifro L J.—.
Gospodična
Inteligentna, s primerno šolsko Izobrazbo, poštena ln značaj na. Išče zaposlitve. Ponudbe na j ogl. odd. Jutra pod | »Trajno hvaležna«.
6788-2 I
tra pod »Uspeh zagotov- . razne slike stareJèQ vk> iJen<-	6S41-41 Un0 ltd _ Trg0Vina
»Ogled«. Mestni trg vhod skozi vežo.
6833
Bramorje
uniči »GRITAL«. — Ing. Prežel J, Wolfova 3, tel. 34-73.	6086-6
Ščurke
ln drugo golazen uniči »ŠCUREKS«. Ing. Prežel J, Wolfova 3, tel. 34-73.
6126-6
Mravlje
uniči »PORMICDD«. Ing. Prežel J, Wolfova 3, tel. 34-73.	6247-6
Pohištvo
tapeclr., modroce, blazine, tapetne stene itd., očistite moljev ln druge golazni z MORTOMOLJ tekočino. Ing. Prežel J, Wolfova 3, tel. 34-73.
6157-6
Podgane
miši ln voluharje uniči »MIKROTAN« - pasta ln x>MlKJttOTAN<-zrna. Ing. Prežel J, Wolfova 3, tel 34-73.	6122-6
Krasen platneni
toledo
namizni prt za 12 oseb lz čistega lana prodam. 2Inger, Stari trg 28-H.
6903-6
Lesne črve
uniči »ANOBIN«. — Ing. Prezelj, Wolfova 3, tel. 34-73.	6126-6
»Ranobran«
je drevesna zdravilna maža. Ing. Prezelj, Wolfova 3, tel. 34-73. 6139-6
Insekticide
Ing. Prezljeve. to Je
sredstva za pokončeva-nje škodljivcev v hiši, vrtu in na polju, zahtevajte v lekarnah, droge-rljah ln ustrezajočlh trgovinah.	6140-6
Zaslužek
241etno dekle
lšča mesto gospodinje. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubi otroke«.	6786-2
Kuharica
gostilniška, zmožna sa<
Beseda L —.60. taksa —.60, za daianje naslova ali za Iifro L 5.—.
500 lir nagrade
kdor preskrbi dvo- do trisobno stanovanje junij ali julij, najraje sredina mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6837-3
Prodam
lep, globok voziček ln letno moško obleko. Na slov v vseh poslovalnl cah Jutra.	6828-6
Brezposelna
16 mm »EUMIG« projektor
popolnoma nov, z vsem priborom ln 250 vatno žarnico, ter nekaj fU mov, ugodno prodam.— Naslov v vseh posloval 6827-6
frizerka nlcab Jutra. dL* I	Trgovrf, gostilničarji in
takarico, za vsa dela prl-in ima veselje
pravna, w ima »cocijd in*	•
za gostumški obrat, se Dopisovanja
SÄ 1ÄT&?-1	« prevodi I Ljubija£*
ner Minka, restavracija trgovske ln tehnične pa- ui. a. Keršič. Šiška. 6734-2 noge v Italijanščini ln
nemščini. Informacije v | Otroški VOZlcek
Mineralno vodo
na debelo dobite v glav ni zalogi S. Pellegrino, Kolodvorska 6822-6
Kuharica
vsestransko zanesljiva, z večletno prakso. Išče službe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra kuharica«.	6739-2
Poštena kuharica
ki opravlja tudi druga hišna dela, želi službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Marljiva«,
tehnični Pisarni. Cesta Sp0rtnl. skoraj nov, pro-29. oktobra 13. Telefon ^ Naslov v vseh po-I 37-54.	6910-3 glovalnlcah Jutra. 6848-6
iT* l*
Beseda L —.60, taksa —.60 za datante naslova ali zs iifro L 5.—.
Otroški vozički
vseh vrst, športne ln globoke, dobite pri tvrdki »Promet«, nasproti kri-žanske cerkve. 6866-6
Vino
6802-2 I muškat, marsala In vermouth v sodih ln ste-
Mlada gospa
bi prevzela proti majhni Liubllana odškodnini 1—2 otroka ^upijana.
Starinsko skrinjo
omaro za obleko ln dve veliki stari oljnati sliki in otomano, prodamo, nudi Mlakar, I Ogleda se pri »Prometu«, Ranzinger — nasproti krlžanske cer-
6767-6 kve.
6867-6
sprehode, kopanje na Čistokrvne volčjakel	POZOR!
nirijl. Nudi konverzacijo mladiče, 7 tednov stare,	V zalogi Imam nove šl-
v nemščini, francoščini, prodam. Ogleda se jih	vane ln zblte gojzerje,
hrvaščini. Cenj. ponudbe lahko: Pod Gozdom 10,	ter večjo zalogo nizkih
na ogl. odd. Jutra pod Ljubljana vn„ poleg	in visokih čevljev. Prav
Vestna ljubiteljica otrok, hotela BeUevue. 6723-6	tako Imam tudi veliko
6907-21 ——————	izbiro malo rabljenih
Prnrinm	čevljev, brez točk. Sprej-
Mficork» I .	mem vsa v mojo stroko
maserka preprogo 3V.x2</,m ln	spadajoča popravila.
mMlra samo dame. Gre 2X3 m. po ugodni ceni.	A^ojz Kiavžar, Vošnjako-
tudl na dom. Grebene. Ogleda se lahko vsak v_ 4 riubUana -----
Stari trg 28-H. 6902-2 | dan od 8. do 16. ure: 1	J J
TyrSeva c. 37a-n. nadstropje, desno. 6773-6
6860-6
Pridna šivilja
popravi perilo. — 2lnger, I Stari trg 28-U. 6901-2
Visokošolka
poznam Jezike, pisarniško in gospodinjsko de lo, sprejmem čez poletje kakršno koli zaposlitev v mestu ali izven. Iščem samo oskrbo.
FLORA
umetno gnojilo za cvetlice ln vso vrtno zele-
Zapestno uro . ^ ^ „ . .
moško, * fino, ugodno Ä^ÄJ^S prodam. Naslov v vseh | ^Teonn
deslnfektor
poslovalnicah Jutra_ J ^^«S^'&däS
6771-6" I ve> Gravycid
I olje za stroje, Cramolin _ . ., , , olje ln mast za elektro-Otroskl voziček motorje, vosek ln olje za globok, svetloslv, malo Jermena, najfinejši rafi-Ponudbe I rabljen, prodam za Lir nlran benzol, »Smachia-na ogl. odd. Jutra pod 600.—. Ribniška ul. 27-1., tore« najbolje sredstvo »Samostojna«. 6900-21 Moste.	6781-61 za čiščenje madežev nr»
oblekah, stalno v zalogi:
Gospodinja	Prodam
išče mesto pri samostoj- otroško košarico z mo-nem gospodu ali 2-3član- dročkom. Naslov v vseh skl družini. Ponudbe na poslovalnicah Jutra, ogl. odd. Jutra pod |	6787-6
»Vestna«.	6898-2
Petronafta, TyrSeva 35a.
LJubljana, 6858-6
Pisalni stroj Everest
je višek sodobne tehnl ke in kvalitete. Za vsak stroj večletna garancija. Cena ln kvaliteta brez-konkurenčna. Ogled ln
Sport«.)
Vestnik CONI-a
OBVESTILA ZA ŠPORTNA DRUŠTVA
Zaupnik CONI-a obvešča: Opozarjamo, da bodo, kakor je bilo že odrejeno in objavljeno, odredbe splošnega značaja zaupnika CONI-a in odvisnih organizacij objavljene z naznanili v krajevnem časopisju. Ta naznanila bodo nadomestila dopisovanje in bodo imela polno izvršno vrednost v vsakem oziru. Športne organizacije in interesirani športniki se bodo morali zato po tako danih odredbah ravnati.
UKREPI GLEDE SK JADRANA, SK SLA VIJE IN SK GRAFIKE
Zaupnik CONI-a obvešča: Ugotovljena je bila popolna nedelavnost naslednjih v Nogometno zvezo vpisanih organizacij:
Športnega kluba »Jadrana«, Športnega kluba »Grafike«, Športnega kluba »Slavije«. Zato se odreja, da se naj smatrajo igralci, vpisani v ta društva od 20. maja 1942.
naprej za proste vsake vezi in v vsakem oziru ter se zato dovoljuje njihovo prevčla-njenje v druga društva.
Zdravnik na deželi
j išče hišno pomočnico. I Vprašati: Puccinijeva 10, m. nadstr., levo. 6840-1
i Tenis raketa Mlado dekle skoraj nova. naprodaj ___ _ vajeno samostojnega go- Naslov v vseh posloval- .
LJubljana, spodinjstva. išče službo nicah Jutra.	6783-6 j preizkušnja brezobvezna
$835-1 k manjši odrasli družini
Prodam
blago za kapne ln rjuhe. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6790-6
Moškega
vestnega ln natančnega, ,T	,	, , ...	i Iščemo za delo pri re-
Nogometna zveza naj to odredbo vpo- zainih strojih. Ponudbe Števa.	I z navedbo starosti na
ogl. odd. Jutra pod »Iz-. sekovalec 24542«. 6869-1
Profesor: »A ta bolezen, dragi slušatelji, se končuje bodisi s smrtjo ali pa z I Vestno služkinjo neozdravljivo blaznostjo. To sem izkusil sprejmem takoj v službo
Vinko Benda, Erjavčeva	študentovska ul. 9-1.
c. 15, LJubljana. 6928-44	______6708-6
Vajenca	Štedilnik
_ . s primerno šolsko lz-	bel. emajliran. znamke Postrežnico obrazbo, v špecerijsko	»Triumph«, ugodno pro--«.«'"J.xro»« «laV^S I sprejmem za popoldan- trgovino sprejme Viktor	dam. Naslov v vseh poŠto nočnega čuvaja pri nas? Kaj lahko s£e Jure Naslov^ v vseh šober. Sv. Jakoba trg 4.	slovalnlcah Jutra, navedete v svoje priporočilo?« poslovalnicah Jutra. 6784-44 1 6712-6 Obiskovalec: »Zbudim se ob najmanj-' 6855-1
na lastnem telesu!«
Ravnatelj: »Potegujete se tedaj za me-
Naslov v- vseh poslovalnicah Jutra. 6857-1
ali za postrežnico. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena 20«.
6934-2
Na zalogi več vrst kal-kulacijskih strojev. »Everest«, Ljubljana, Prešernova Ul. 44.	6846-6
Vajenci ( ke)
beseda L —.60, taksa —.60, za daiame naslova ali za _iifro L 3.—.
Frizersko vajenko
pridno ln pošteno iščem.
Preklje fižolovke
[ močne, dolge, naprodaj. Poizvedbe: Bahovec. papirnica, tromostovje.
6738-6
Prodam
napisno tablo, stelažo,
steno, čevlje ln drugo.
šem ropotu!«
KUPON
Zaupno posvetovalnico štev. lo
Dobro šiviljo
[ za perilo za dom, iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	6885-1
Telefonski aparat
namizni, nov, ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »K 6«.
6881-6
Otroški voziček
globok, prodam. Stanlče-va ul. 20-11., levo.
6892-6
Cepilna smola
strokovno sestavljena ln preizkušena. Ing. Prezelj, Wolfova 3. tel. 34-73.
6144-6
Molje
uniči MORTOMOLJ-pra-šek in MORTOMOLJ-te-kočlna. Ing. Prezelj, Wolfova 3, tel. 34-73. 6093-6
Učenko I Prodamo
za trg. z meš. blagom gradbeai les, gradbene, sprejmem takoj. Marija ključavničarske ln plsar-Andolšek, Mirna 23. nlške stroje, motorje,
$736-44 žico, železo, pisarniške dobro ohranjen, s plo-opreme Itd. — Tehna, Ščaml, prodam za 550 lir. Ljubljana, Mestni trg Poljanski nasip 32. št. 25.	6714-6 j	6912-6
Gramofon-kovčeg
Oglasi v »Jutra« j Imajo vedno uspeh!
Ventilator I Hišne gobe
! namizni, Bergman, Bar- uničenje ln zaščita s Un. E Type A 817220 V. ' MERULIN-preparatl. — prodam. Perko, Vegova I Ing. Prezelj, Wolfova 3, 1 ulica 7.	6705-6 I tel. 34-73.	6090-6
Dolly-kamero
format 3X4 Xenon f:2 prodam za 2000 lir. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	6915-6
Knjige
Beseda L —.60, takaa — M, za daianje naslova ali za šifro L J.—.
Kupim
Ljubljanski Zvon od 1881 dalje, broširane in vse druge slovenske knjige. Hlnko Sevar, antl-kvarijat, nasproti št. Ja-kobske šole.	6815-8
Avto, moto
ttcsea» L —.60. taksa —.60, za datante naslova ali za Iifro L 5.—.
Tovorni avto
znamke »Blitz«, 4tonskl, prodam. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tovorni avto«. 6795-11
Lahek motocikel
kupim. Branko Cihlaf, Tyrševa c. 69. 6853-10
Prodam
tricikelj in motorno kolo znamke BSA 350 ccm. Poizve se: Tržaška c. 50, Ljubljana.	6906-10
1 in poltonski
tovorni avto
z generatorjem, kot ▼ novem stanju, naprodaj za 35.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Priložnost«. 6925-10
Fiat Balilla
z generatorjem, ter voznim dovoljenjem, v odličnem stanju naprodaj za 28.000 lir. Ogled pri Generator delavnici, TyrSeva 13 (Plgovec, levo dvorišče), tel. 29-27.
6924-10
Beseda L —.60. taksa —.60. za datanje naslova ali za «ifro L }.—.
Klavir
skoraj nov, prodam. Naslov v vseh poslovalnl cah Jutra.	6955-6
Globok voziček
dobro ohranjen, prodam. Čopova 10.	6946-6
Beseda L —.60, taksa —.60. za datante naslova ali iifro L 3.—.
Štedilnik
železen, kupim takoj.— Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6766-7
Stare gramofonske plošče
kupnje in plača najvišje dnevne cene samo »Eve reste. Prešernova ui. 44.
6449-7
Smrekovo čreslo
suho, lepo, zdravo in jezice kupi vsako količino usniarna J. Lavrič, Šentvid pn Stični, Liubljana.
4900-7
Ročni zapravljivček
kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6599-7
Sackov plug
dobro ohranjen, kupi Medarna, LJubljana, Židovska ul. 6. 6742-7
Kupim
rabljen Leica-fotoaparat. Aleksander Mlgorodsky, Križevniška ul. 11-1.
6778-7
Železno blagajno
Wertheim, večjo, ali pult kupim. Ponudbe z opisom na ogl. odd. Jutra pod »Ognjavarna«.
6810-7
Decimalno tehtnico
od 200 do 300 kg kupim, čekada, Sv. Petra c. 16.
6849-7
Majske hrošče
posušene, nekaj vreč, kupim. Plačam dobro.— Stupica, Karlovška c. 1.
6844-7
Elektični štedilnik
(Siemens) na dva grelca, dobro ohranjen, kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	6861-7
Kupim
en voz gozdnega listja ali trave za steljo. — A. Hmelak, Ljubljana, Tyr-Èeva 35a.	6859-7
Kupim
vinsko prešo ln molzno kravo s 15 1 mleka dnevno, postavljena v Črnomelj. Ponudbe: Kajfež. Florljanska ul. 4. 6854-7
TRICIKLJE
izdelujemo ln popravljamo, emajliramo. Imamo v zalogi vse nadomestne dele za reparaturo in pnevmatiko — za cenjena naročila se priporoča mehanična delavnica
»Tribuna« F. Lazar,
LJUBLJANA Tel. 23-27, Karlovška c. 4.
Nova pošiljka
trlcjkljev dospela. Foto-Tourist - Lojze Smuč, Ulica 3. maja 8, preje Aleksandrova 8. 6683-11
Nekaj rabljenih
tricikljev
različne velikosti, za izredno nizko ceno naprodaj. Generator delavnica, TyrSeva 13 (Flgovec, levo dvorišče), tel. 29-27.
6923-11
Triciklje po 550 lir
z uporabo Vašega kolesa, ki se ne kvari, najboljše izdelave. V kratkem čez 50 komadov prodanih ! Dobavlja specialna delavnica za triciklje, TyrSeva 13 (Figovec, levo dvorišče), tel. 29-27. — Sprejmemo zastopnike!
6922-11
Halo, novost!
HIS-naprava za tricikelj po 158 lir, nosilnost 80 kg, uporabna tudi po vojni. Napravo lahko montira vsak sam k svojemu biciklu. Izdeluje: Hrome Ivan, Sneberje, p. D. M. v Polju, LJubliana.
6954-11
INSERIRAJ V „JUTRU"!
Pohištvo
Beseda L —.60. taksa —.60. za datante naslova ab za Šifro L 3.—.
Prodam
lepo ohranjeno opravo za jedilnico v staronemJkem slogu, kuhinjsko opravo in več drugega pohištva. Ogledati vsak ponedeljek, sredo in soboto od 14. do 17. ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6603-12
Posteljo
z nočno omarico iz hrastovega lesa, poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6775-12
Sperano spalnico
orehova korenina, politi-rano, proda mizarstvo Hafner, Podutiška 59.
6770-12
Pohištvo
dobro ohranjeno, prodam na Sv. Petra nasipu 27.	6819-12
Poceni prodam
dve pleskani spalnici. — Mizarstvo Erjavec Alojz, Vič 19a pri Gasilnem domu.	6816-12
300 fižol, prekelj
visokih, ravnih, kupim Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »300 prekelj«.
6893-7
Hladilno omaro
(na elektriko ali plin) za gospodinjstvo, kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6908-7
Fotoaparate
rabljene ln pribor ter sllčne predmete kupuje Fototehnika, Tyräeva 15. tel. 41-35.	6932-7
Stare biciklje
zračnice, plašče, zaboje, karbid in vreče, kupimo. Generator delavnica, TyrSeva 13 (Figovec, levo dvorišče), tel. 29-27.
6921-T
Spalnico in kuhinjo
ter otroško malo posteljico, rabljeno, prodam po nizki ceni. Pokopališka 14, Moste. 6823-12
Posteljo z žimnico
odejo, nočno omarico in kompleten umivalnik, vse skoraj novo, ugodno prodam. TyrSeva c. lb, m. nadstr.	6820-12
Jedilnico
poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6913-12
Moderna samska soba in jedilnica
vse popolnoma novo, zaradi selitve za zelo nizko ceno naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izredno nizka cena«.	6918-12
Sode, balone
ln steklenice za žganje
kupim. Ponudbe na ogl.	_____ _ _______
odd. Jutra pod »Pridem | proda mizarstvo Ličen, 1-71
na dom«.
Pohištvo
moderno spalnico v orehovi korenini, politlra-no, ln kuhinjsko opremo
šolska uL 5.
6945-12
Oblačilu
Beseda i.—.60, taksa—.60, sa dajanje naslova ali za Iifro L 3.—.
Moški površnik,
ženski plašč, kostume, nahrbtnik, namizno perilo in še razne druge stvari .skoro nove, prodam. Kac, Sv. Petra cesta 46.	6749-12
Prodam
damskl kostum, damskl dežni plašč, črn. Poizve se pri hišniku. Gosposka ul. 6.	6831-13
Beseda L —.60, taksa —.60, 2a daianje naslova ali za šifro L 3.—.
Vse denarne in
trgovske posle
Izvršim hitro in točno. Obrnite se na:
RUDOLF ZORE
Gledališka ulica 12. Te lefon 38-10.	6875-16
Kompanjona (-ko)
išče malo, zelo zaposleno industrijsko podjetje. — Mesečni zaslužek 5000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Potrebno Lir 80.000—100.000«. 6920-16
Kdo mi preskrbi
2000 lir posojila proti sigurni garanciji ter 500 lir takojšnje nagrade. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sigurno«.
6947-16
Mestne obligacije
ljubljanske 6°/« prodam. Iznos 265.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Po 90«. 6952-16
Premožen rodoljub
se išče za finančno omo-gočitev sedaj aktualnega domačega podjetja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Na uspeh 60 do 100 tisoč«.	6950-16
Finančni družabnik
se sprejme k postavitvi malega trgovskega objekta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Živahen promet takoj«. 6949-16
Velik, suh travnik
v bližini naselbine »Sibirija«, ugodno prodam Ponudbe na ogl. odd, Jutra pod »Sibirija«.
6754-20
Komfortna vila
enostanovanjska, Pod Rožnikom, naprodaj. — Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Bližina centra«.	6755-20
3-stanovanjsko hišo
komfortno, v vilski četrti, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vilska četrt«. 6756-20
Parcelo in boršt
prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pri Ljubljani«.	6741-20
Kupim
v centru mesta dvoriščno parcelo v izmeri od 150 m2 dalje v svrho postavitve poslovnega lokala. Ponudbe z navedbo cene poslati na ogl. odd. Jutra pod »Plačam takoj«.	6806-20
Kupim
novejšo stanovanjsko hišo v mestu ali v bližnji okolici. Prevzamem tudi hipoteko. Ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod »Takoj«.
6807-20
Kupim parcelo
okolici mesta, najraje za Bežigradom, do 70.000 lir. Plačam takoj gotovini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Iz prve roke«.	6805-20
Prodam parcelo
za bežigrajsko gimnazijo za 90.000 lir. Poizve se: Atelje »Moda«, Pra-žakova 15-1.	6887-20
Kupim
večstanovanj sko vilo ali hišo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Do pol milijona lir«. 6884-20
Prodam parcelo
1000 kv. metrov v bližini Kregarja v š te panji vasi, tik ob mestni meji za 50.000 lir. Poizve se: Trnovo, Kolezijska 19.
Državni uradnik
v pokoju nujno potre buje enosobno stanova' nje, event. sobo s fitedU nikom. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Upokojenec tri«.	6803-21a
Prodam
večstanovanjsko hišo na lepem sončnem prostoru z več delavnicami. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	6890-20
Prodam
dvostano vanj sko hišico s 600 m2 vrta, na periferiji za 50.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »600«	6876-20
Dvosob. stanovanje
komfortno, iščeta zakon ca brez otrok, odnosno
zamenjata dvosobno stanovanje Rožni dolini s stanovanjem v mestu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Višji uradnik«.
6799-21»
Enosob. stanovanje
zračno ln suho. iščem za takoj ali pozneje. Pia čam za tri mesece vnaprej. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Tri mesece«.	6914-21a
Kupim
v mestu dvo- do trlsta-novanjsko starejšo hišo, Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Gotovina«.
6905-20
Prodam vilo
gospodarskim poslopjem v mestu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugoden nakup«. 6904-20
Kupim malo hišo
ali parcelo, brez posredovalca. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina 200«.	6818-20
Vilo
novo petstanovanjsko za 530.000 lir prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bežigrad«.
6830-20
Hišo
enonadstropno, novo, prodam. Posredovalci izključeni. Poizve se: Pavlin, Predovičeva 36.
6825-20
Beseda L—.60, taksa—.60, za daianie naslova ali za šifro L 3.—.
Gostilno
na prometnem kraju z odkupom inventarja, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 3.—._
Prodam
dvostano vanj sko, novo vilo v šiški, za 300.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »300.000«.
6785-20
Prodam vilo
s tremi dvosobnimi stanovanji v zapadnem delu Ljubljani s krasnim vrtom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »530.000«.
6843-20
Kupim vilo
ali hišo v Ljubljani s proste roke. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Posredovalci izključeni«.
6842-20
Prodam parcelo
za dvonadstropnico v bližini bežigr. gimnazije za ceno 140.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vogalna parcela«.	6888-20
Največ oglasov ima
„JUTRO"
tnserirajte torej tudi VI!
PUh i» perje prodaja
I R. SEVER, Marijin trg 2
!
rvrdka utemeljena leta 1900
Comin. àìmso Camagna
Casa fondata nel 1900 Commissioni — Esportazioni — Rappresentanze — Depositi — Trasporti — Assicurazioni
NAPOLI
Komisije — eks-oort — zastopstva
— skladišča — prevozi — zavarovanja
Via Arte della Lana 18
Pri nakupu
ali prodaji
se obrnite na realitetno pisarno ADAMIČ, LJubljana, Gosposvetska 7, telei. 23-06.	6930-20
Kupim
stavbno parcelo v bližini glavne ceste, tudi manjši objekt. Takojšnja go tovina. Ponudbe z navedbo cene in kraja pošljite ogl. odd. Jutra pod »Kupčija hitra«. 6930-20
Stavbno parcelo
sredi Rožne doline, prodam ugodno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Jutranje solnce«.
6953-20
Večdružinsko hišo
(vilo), z lepim vrtom prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sredi mesta«.	6951-20
Novo hišo
dvo- in trisobno, eno enosobno stanovanje, vilo dvodružinsko, vilo enodružinsko v bližini sv. Jožefa, hišo enonadstropno v Mostah, več stavbnih parcel Bežigrad, Šiška ter v raznih delih mesta, razne zemljiške parcele in hiše kupuje in prodaja realitetna pisarna ZAJEC ANDREJ, Tavčarjeva 10, tel. 34-86.
6940-20
Stavbno parcelo
prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6939-20
Zelo ugoden nakup!
Prodam stanovanjsko hišo v šiški po ugodni ceni z nekaj hipoteke. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Primoran prodati«.	6926-20
Beseda L —.60, taksa —.60. za daianie naslova ali za šifro t 3.—.
Samostojno
stanovanje
preprosto, takoj oddam maločlanski družini; potrebno nekaj gotovine. Cesta na Loko 22, Trnovo.	6769-21
Enosob. stanovanje
veliko, stranki dveh (3) odraslih oseb, in
sobico s štedilnikom
opremljeno, čez dan odsotni ženski, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	6865-21
Eno sobo
in kuhinjo, prazno ali dvosobno stanovanje, bližini Bežigrad—Glavni kolodvor, iščem za takoj ali 1. junij. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nagrada«.	6937-21a
Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za _šifro L 3.—.
Oddam sobo
s kopalnico, eni ali dvema gospodičnama. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	6791-23
Gospodično
sprejmem kot sostanovalko, čez dan odsotno Studentovska ul. 9-1.
6709-23
Sobo
oddam s 1. junijem gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6727-23
Opremljeno sobo
lepo, sončno, oddam pod Rožnikom. Mayer, Cesta na Rožnik 57. 6631-23
Opremljeno sobo
oddam solidnemu gospodu. Telefon v hiši. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6758-23
Lepo sobo
oddam dvema gospodoma takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6748-23
Sobi
posebnim vhodom, opremljeni in sončni, s souporabo kopalnice, oddam. Kodeljevo, Povše-tova 71-1., desno.
6747-23
Boljša gospodična
ves dan odsotna, išče sobo s souporabo kopalnice, v centru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »S kopalnico«. 6777-23
Opremljeno sobo
lepo, oddam. Kopalnica. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6798-23
Opremljeno sobo
lepo, s posebnim vhodom, oddam stalni osebi s 1. Junijem. Prule. Prijateljeva 5.	6829-23
Oddam za 1. junij
lepo opremljeno sobo s souporabo kopalnice ln z vso oskrbo (hrano) ali brez nje solidnemu gospodu. Marmontova ulica št. 45. Cena po dogovoru.	6814-23
Lepo sobo
s souporabo kopalnice, oddam boljšemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6782-23
Prodam
skoraj novo kroma tlčno harmoniko »Victoria«, 4' vrstno, 80 basov, 1 regi ster. Ogleda se: Mestni trg U v gostilni.
6942-26
Beseda L —.60, taksa —.60 *a daianje naslova ali iifro L 3.—.
Lepo sobo
oddam dvema osebama s junijem. Gosposvetska C. 13-50.	6839-23
Sostanovalca
mirnega uradnika, ki Je čez dan odsoten, sprej mem. Souporaba kopal nlce. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6877-23
Opremljeno sobo
eni aH dvema osebama oddam. Sv. Petra nasip 43 (bufet).	6879-23
Sostanovalko
v lepo zračno sobo sprej mem, eventuelno s souporabo kuhinje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	6891-23
Dve prazni sobi
ln prltlkllne v Turner-Jevl ulici oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	6897-23
Sprejmem
stalnega gospoda na stanovanje v lepo, zračno, sončno sobo, event. s souporabo kuhinje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	6956-23
Sobo z oskrbo
dobi gospod, ki k prl-zidavi nekaj prispeva. — Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »V centru idealno domovanje«.
6948-23
Sobe išče
Beseda L —.60. taksa —.60, za daianie naslova ali zs šifro L 3.—.
Opremljeno sobo
iščeta novoporočenca za . Junij. Ponudbe na ogl, odd. Jutra pod »Ljubljančana«.	6694-23a
Garsonjero
ali prazno, sončno sobo, separirano, Išče ; takoj uradnica. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1. junij«. 6751-23a
Malo sobico
išče upokojenka. Ponudbe na ogl. odd: Jutra pod »Preprosta«.
6797-23a
Prazno sobo
za 1. julij iščem v bližini splošne bolnišnice. Ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod »Gospod«.	6804-23a
Lepo sobo
souporabo kopalnice oddam 1. Junija s posebnim vhodom, in prazen kabinet. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6834-23
samo mlajšega, samskega, inženjerja kemije, absolventa visoke ekonomske, trgovske akademije, ali pravnika, nadarjenega, serioznega — iz boljše rodbine — z nekaj trgovske ali industrijske prakse, simpatične zunanjosti, išče veleindustrijalec in veleposestnik v manjšem lepem mestu na Hrvatskem. — Ponudbe z obširnim curr. vitae in obiteljskih razmer je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Obiteljski postopek«.
Beseda L —.60, taksa —.60. za daianie naslova ali za šifro L 3.—.
Enosob. stanovanje
čisto, sončno, v šiški ali v bližini, iščem za 15. Junij. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »2 osebi 68«.	6774-21a
Lepo svetlo sobo
oddam 1. Junija dvema ves dan odsotnima gospodoma. Gosposvetska c. 13-99.	6836-23
Dve opremljeni sobi
z uporabo kopalnice v sredini mesta, oddam najraje damam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	6847-23
Lepo prazno sobo
poseben vhod, center, nova hiša, souporaba kopalnice, deloma kuhinje, oddam takoj samostojni dami ali gospodu, ki ml posodi za isto stanovanje moderno kompletno posteljo ali kauč ter oblačilno omaro proti odškodnini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodni pogoji 12«.
6936-23
Opremljeno sobo
s strogo separiranim vhodom oddam. Postojnska ul. 20.	6841-23
Sobo
centru Ljubljane, prazno ali opremljeno, s posebnim vhodom, iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Se-pariran vhod«. 6894-23a
Opremljeno sobo
veliko, s posebnim vhodom, iščem v centru za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soliden 20«.	6944-23a
r/
Beseda L —.60, taksa —.60. za daianie naslova ali za šifro L 3.—.
Poslovni prostor
v prvem nadstropju, poleg Figovca, oddam s 1. Junijem Informacije pri I. Knez, Gosposvetska c. 1, dvor.	6864-19
Lokal in stanovanje
skupno, obstoječe lz ene ali dveh sob, oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lokal Bežigrad«.	6856-19
Glasbila
Beseda L —.60, taksa —.60, ?a daianie naslova ali za šifro t 3.—.
Kupim
elektromotor 4—5 konj sklh sil. Naslov: Lacan Roko, Moste, Pokopali tka naca 14. 6765-29
Zavodi, mesarji, gosta ničarji, pozor!
Mline za kosti
sa ročni in motorni pogon dobite pri Beržlč, Cesta 29. oktobra 13, telefon 37-54. 6718-29
Šivalni stroji
pogrezljivl, ugodno naprodaj. Feliks Toman ml., Costova 7. 6668-29
Kombiniran mlin
za brinje, sadje ln fige za motorni pogon, dobite pri Heršič, Cesta 29. oktobra 13. 6719-29
Pisalni stroj
Oliver, potreben popravila Lir 200.—, šivalni stroj z dolgim čolnlčkom v dobrem stanju Lir 600, proda trgovina »Ogled«, Mestni trg 3. 6832-29
šivalni stroj
Singer, pogrezljlv, prodam. Pred dkofljo 19 hišnica.	6863-29
Šivalni stroj
Jax. dolg čolnlček, prodam. — Pred Škofijo 19, Rupert.	6862-29
Stružnice
1000 do 3000 mm z Norton, Shaplng 400 ln 600 mm, rezkalne stroje 1000 X 250 mm, dobavi takoj Gustav Levičar, Medvedova 14, telefon 47-91.
6872-29
šivalni stroj
dobro ohranjen, poceni proda Metalia, Gosposvetska c. 16. 6886-29
Pridelki
Beseda L—.60, taksa — .60, daianie naslova ali za šifro L 3.—»
Košnjo trave
za leto 1942. vzamem v najem. Huč, Vegova 10.
6895-33
Živali
8eseda L —.60, taksa —.60. za daianie naslova ali za šifro l J.—t_
Sansko kozo
staro 3 do 4 leta kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra mie-karlca«.	6753-27
Par konj
prodam. Drašler, Vodovodna 1, dvorišče.
6728-27
Prodam
mladiče, kratkodlake fok-sterljerje. Strojno pletenje, Nunska ulica 3.
6715-27
Psa
zelo dobrega čuvaja. 2 in pol leta starega, prodam v dobre roke. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	6752-27
Kupim psa pinča
črnega, kratkodlakega (imenovanega tudi pod-ganarja). Ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod »Plnč«.	6850-27
Papigo
Amaconko, govorečo, prodam ljubitelju ptic. — Gubčeva ul. 18. 6943-27
Izgubljeno
Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 3.—.
beseda L —.60, taksa —.60. za daianie naslova ali aa šifro L 3.—._ _
Starejši gospod
želi znanja s starejšo samostojno damo, v svrho ženi t ve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Iskreno prijateljstvo«.
6776-25
Informacije
Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 3.—.
Akademsko
naobražen mlad gospod želi spoznati v svrho ženi tve gospodično od 25 do 30 let, delavno, ustaljenega značaja ln zdravega razvoja. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Ha-varl«.	6660-25
H.IJ.HUItf.1
Beseda L—.60. taksa — .60, za daianie naslova ali za šifro I 3.—.
Zdravilna zelišča
vseh vrst, večje količine, kupi : Lekarna Mr. Baho-vecj Ljubliana. 6503-40
Izjava.
Nisem plačnik dolgov, ki bi Jih naredila la ka krčnega koli naslova moja ločena žena gospa Jenko - Kmet Viktorija (Vita), zvaničnlca Visokega Komlsarljata v Ljubljani.
Svarim tudi pred nakupom predmetov od nje, ld bi ne bili njena osebna last.
Ljubljana. 26. apr. 1942.
Jenko Davorin, upravitelj Kmetijske zbornice v Ljubljani.	6933-31
INSERIRAJ
Razno
Beseda L—.60, taksi —.60, za daianie naslova ali za _šifro L 3.—.
Sestavil sem hormonsko
»FLORIDA«
Eotcelan-kremo z vitamini, atera ustreza največjim za htevam za nego lepote in zdravja. Lekarna Mr. Ba-hovec, Ljubljana. 6500-40
»Uredistol«
čokolada odvaja sigurno, hitro in blago. V lekarnah It 1.30.	6498-40
Obrt
Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 3.—._
Krznene plašče
m drugo kožuhovino spre-lemamo v shrambo. Tudi za potrebna popravila imamo sedat največ časa. — L. ROT. krznarstvo, Ljubljana, Mestni trg 3.
T 69-30
Zajčje kože
nam daite takoj v stroie-nje, da Vam lib molji ne ?oškoduieio. — L ROT, crznarstvo, Ljubljana, Mest ni trg 3.	T 70-30
Odeje iz vate
ln puha, stare ln nove, sprejme v prvovrstno Izdelavo Hribar, Marijin trg 2-n.	6801-30
Pisalne stroje
gramofone, račun, stroje in nalivna peresa ter re-glster-blagajne hitro ln strokovno ter proti garanciji popravlja »Eve-rest-Servls«, Ljubljana, Prešernova ul. 44. 6845-30
Avtodelavmca
Kralj lč, Gosposvetska cesta 1 (Flgovec) Izvršuje vsa v stroko spada-loča dela. Specljalna delavnica za Diesel-motor-Je in elektro-mehantčna dela.	6899-30
Birmance
fotografira ves dan po znižanih cenah Foto tehnika. Tyrševa 15, telefon 41-35 (v hiši kavarne »Evropa«).	6931-30
Širite
„JUTRO"
Barvanje
usnjenih izdelkov s spe-cijelno barvo za usnje na brlzgalnik. Barve in aceton: Efaks, Napoleonov trg.	6812-37
Prerode
y italijanščino
kakor tudi prošnje za dovolilnice Izdeluje pisarna Volčič, Knafljeva (prej Dvofakova) 13, tel. 36-96.	6873-37
JUUJUUULI H W I 1 H H_
OTROSKE VOZIČKE
globoke ln športne dobite v večji izbiri pri tvrdki
„TRIBUNA"
F. Lazar, Karlovška 4
2 951
SILCOLOR
Prodotto per tingere stoffe io casa. Cercasi rappresentante Slovenia-Croati a.
SILCOLOR
proizvod za barvanje blaga v hiši. Iščemo zastopnika za Slovenijo
in Hrvatsko. Casella T-1136, Unione Pubblicai Italiana, Como.
□con mimir
Sa_ i
IZDELOVANJE
HARMONIK
JOS. FLEISS LJUBLJANA, Bleiweisova e. S5 a
Zahtevajte cenik!
Depuratori d'acqua
Čistilnik! za vode
Dott. ing. Paolo Ferrari s. a.
Via Carlo Farini, 75 Milano Telefono 691-405
Società specializzata per Depuratori d'acqua per caldaie a bassa, media ed alta pressione del tipo a Calce-Soda, e a Fosfato, per Degasatori, per la costruzione di impianti di filtrazione lenta e rapida previa eventuale aggiunta di coagulante. Impianti di depurazione a Zeofite, di deferizzazione, di sterilizzatori, ed impianti di sollevamento e distribuzione
d'acqua.
Cercasi rappresentante esclusivo. Specializirana tvornica čistilnikov vode za kotle na nizki, srednji in visoki pritisk z apnencem-sodo in s fosfatom, za izdelovanje razplinjačev, gradnjo naprav za počasno in naglo filtracijo, tudi z dodatki za strjevanje. Čistilne naprave na zeofit, za izločevanje železa; sterilizatorji ln naprave za črpanje ln razdeljevanje vode. _Iščemo izključnega zastopnika.
		
1		' M yj-'gé];-* -J
Pianino
in staro mojstrsko violino prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra, i Ribniška ul 6808-26 ste.
Dobro nagrado
dobi. kdor najde ali Izve, kje se nahajajo Izginuli dokumenti na ime Ur-banec Adolf ln Slabe Frančiška. — Sporočiti : 27-1., Mo-6780-28
B. Salgari:
64
Kornau
28. poglavje ŠPANSKA JADRNICA
Šalupa z Van Gouldom je bila zdaj že več ko tisoč korakov pred njimi. Vendar so jo imeli gusarji še pogum zasledovati. Ljudje, ki so sedeli v nji, guverner in njegova častnika, so znali rabiti samo orožje, veslanja niso bili vešči. Tem več pa je zalegla spretnost Indijanca, ki jim je pomagal.
Čeprav sta bila silno utrujena od dolgih pohodov in lakote, sta Carmaux in Stiller vendar čudovito hitro poganjala preprosti čolnič naprej. Prepričana sta bila, da bosta dohitela sovražno šalupo, in bala sta se le, da ne bi ovrl zasledovanja kak nepričakovan dogodek.
Črni gusar, ki je sedel spredaj in držal puško med koleni, ju je venomer priganjal.
Ko so že kakih pet minut na vse kriplje veslali, se je čolnič mahoma stresel.
»Strela? Tri sto kosmatih!« je za vpil Carmaux. »To mora biti peščina!«
Gusar se ie nagnil čez rob in zagledal pred čolnom temno gmoto. Z obema rokama ie naglo segel po nji. preden je izginila pod kanujem.
»Truplo!« i e vzkliknil.
Sunkoma ga je dvignil kvišku. Bilo ie truplo španskega stotnika, ki mu je bila svinčenka raznesla glavo.
»Eden izmed Van Gouldovih spremljevalcev,« je rekel in spustil truplo nazaj v vodo.
»Vrgli so ga v morje, da bi olajšali čoln!« je menil Carmaux Ln veslal dalje. »Pritisni, Stiller, pritisni! Lopovi ne morejo biti več daleč.«
Tisti mah je kriknil Črni gusar: »Evo jih!«
V razdalji kakih šest do sedem sto korakov je videl svetlo brazdo, ki se je čedalje živeje lesketala. Svit je moral izhaiati od šalupe, ki ie plula po vodi, polni ribjih iker.
»Kdo ve, Stiller, ali jih še dohitimo?«
»Gotovo da!«
»Močneje zajemaj! Napor bo manjši, hitrost pa večja!«
»Mirujta!« je rekel kapitan. »Ne zapravljajta moči z besedičenjem!«
Stal je pokonci, s puško v roki, in se oziral po sovražniku.
Mahoma je pomeril, se nagnil naprej in ustrelil. Pok se je razlegel po vsem jezeru, toda nobenega glasu ni bilo slišati, ki bi bil potrjeval, da je kdo zadet.
»Zgrešili ste ga!« je dejal Carmaux. »Veste, v čolnu je težko meriti!«
Ker kapitan ni odgovoril, je nadaljeval:
»Zdaj smo komaj še pet sto korakov od šalupe! Čvrsto, Stiller!«
»Mišice se mi že trgajo!« je odvrnil Hamburžan, ki je sopihal kakor tjulenj.
Razdalja med čolnom se je krčila od trenutka do trenutka, čeprav je Indijanec v šalupi napenjal vse moči. Da je imel še enega veslača svojega plemena, bi bil zlahka zmagoval svojo nalogo, kajti južnoameriški rdečekožci so neprekosljivi čolnarji. Zdaj so šalupo razločno videli, ker je plula po svetlika-jočem se vodnem pasu. Indijanec je bil na krmi in je veslal, kar mu je duša dala, med tem ko so mu guverner in njegovi spremljevalci pomagali, kako t so vedeli in znali. Eden je sedel na desni, drugi na levi strani čolna.
Gusar je znova dvignil puško.
»Vdajte se, če ne ustrelim!«
Nobenega odgovora. Narobe, čoln je mahoma okrenil in zavil proti močvirni obali, morda z namenom, da bi si poiskal skrivališče v nadaljni reki Katatumbu.
Tudi na tretji klic ni bilo odgovora.
»Torej umri, izdajalec!« je kriknil Ventimiljski.
Še enkrat je pomeril na Van Goulda, ki je bil zdaj samo 350 korakov od njega. A čoln se je od naglega veslanja močno zibal, kar mu je zelo ote-ževalo merjenje.
Trikrat je moral pomeriti. Četrtič je sprožil.
Za strelom je planil krik. Videli so postavo, ki je omahnila v vodo.
»Zadet je!« sta oba hkratu vzkliknila Carmaux in Stiller.
Mož, ki je padel v vodo, pa ni bil guverner. Bil i e Indijanec.
Kapitan je zaklel.
»Sam pekel ga varuje! Dobro, torej sa ujemimo živega!«
1 Sovražna šalupa je letela naprej. Ker pa ni bilo več Indijanca, ni mogla priti daleč.
Šlo je še za neka minut. Carmaux in Stiller sta upala, da ga zdaj, zdaj dohitita. Še sta imela trohico moči!
Ko so guverner in njegova spremljevalca izpre-videli, da flibustirjem ne bodo kos, so krenili proti majhnemu, pet do šest sto metrov oddaljenem otoku.
»Če tam pristanejo, nam ne uidejo več!« je zaklical Carmaux.
»Za Bpga!...« je prestrašeno jeknil Stiller. »Izgubljeni smo!«
Tisti mah se je začul glas: »Kdo je?«
»Španci!...« so odgovorili guverner in njegova spremljevalca.
Izza rta na otoku se je zdajci pokazala ladja, ki je z razpetimi jadri plula proti čolnoma.
»Nu, pa menda ni že katera izmed naših jadrnic? je vprašal Carmaux.
Kapitan se je srdito nagnil iz kanuja. Oči so se mu bliskale kakor tigru.
»Španska karavela je!« je mahoma zakiicaL »Prokleto, da nam mora spet odnesti pete!... Za-veslajmo k otoku, preden nas ujamejo!«
Čolnič je letel v varstvu skal najrej.
Ta čas je bila jadrnica potegnila čoln, ▼ katerem je sedel guverner , na palubo.
Flibustirji so videli, kako so mornarji mahoma začeli krčiti jadra.
»Hitro!« je kriknil gusar, ki mu ni ušla nobena podrobnost »Španec se pripravlja na lov. Somo sto korakov imamo š« do brega!«
e--------n-r-	1 ^^ii^rarnxzxi r	11 1 ■■ 1 ■	■	—-----
Urejuje Davorin Ravljen - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Ljubomir Volčič. — Vai ▼ Ljubljani.
*~	M
t