Posamezna številka 1 K. Poštnina plačana v gotovini. ŠIBV. 120. v Ljubljani, v soDolo, dne 29, maja 1920. Leto XLM »SLO V ENE C C velja po poŠti na Tae strani Jugoslavije Id t LJubljani: M oelo leto nsprej. K 180'— S* Pol leti „ .. „ 90«— U četrt leta „ .. M 45-— ■a en meseo „ •. „ J5-— EaInozemstvo celoletno K 240*. 65 Sobotna Izdajate (Ea oelo leto .. , K 30-— hft-lniemstTa.... . 35 — ./'v/'' lv L' k rP". ■ A t j;; KI I ji-':-, v; ^ w rtr P . _ Uredništvo je t Kopitarjevi ullol štev. 6/111. Bokoplsl se ne vračajo; nefrenklrana pisma se ne sprejemajo. Dredn. tele«. štv. 50, npravn. Stv. 328. Političen list za slovenski narod. b ■ " Inseratl: k no stolpni petltvrsta (58; žtroka tn 3 mm visok« t prostor) m enkrat ... po X 44H nradnl rasglasl, poslan Itd. . . . . po K §■—«« rrl večjem naročila popust najmanjši oglas 59/9 mm KM. I shaja vsak din IsvssmH ] nedeljek bi dan po . ob 5. nrl zjstraj. Oprava Je v Kopitarjevi nI. 6. — RaSnn poitae hran. ljabljanske St, SSO na naročnino ln št 349 n oglase, avstr. ln češke 24.797, ogr. 28.511, bosn.-hero, 7563. Demantnih sedemdeset let leži pred nami — list razpet — v njem zlate črke zrelih dni, najlepših ur najdražji cvet Kot polni plod že sivih las nam pal v srce njegov je glas, kot trta sok nam dal je kri, kot v žitnem polju zreli klas. Glej, gre v procesiji zbor otrok, svetlobnih lic, nedolžnih rok —• a kdo jim sveti kruh deli? med njimi hodi otrok — Bog. In tihi, beli zbor devic .. . Kam vodi ga Marijin klic? Nad njim čuvarjev meč leži kot senca božjih perutnic. Nazadnje narod tiho vaan, ki bil je suženj, mrk, teptan ko pred apostolom stoji, je z zarjo svobode obdan. In kje je koča sred planin, in kje so je izgubil sin, da no delil bi ž njim skrbi, ne radosti in bolečin? In zdi se mi, da zrem oltar: na njem daritve svete žar, in kot da večno tam drži za svojo ljudstvo Sveti Dar. Trije so božji prsti — kažipoti človeku: vest, Kristov nauk in doživetje ljubezni do bližnjega; trije so temeljni kameni, na katere se edino more zidati Kristovo kraljestvo: plemenito srce, resnice žejen razum in volja, ki ima meso v oblasti; a največja zapoved, ki čisti in preizkuša dušo človekovo, je samoodpoved, žrtev samega sebe za zveličanje in rešitev duše bližnjika za večnega Boga voljo. Kako lahko je to spoznanje ob živem zgledu sivolasega vladike, ob mladeniškem pogledu, ki ugovarja proti dopolnjenemu sedmemu križu na ramah prevzvišenega kneza, kako lahko jc to spoznanje ob njegovem zgledu za nas, ki iščemo žive priče za blagoslov Kristusovega kraljestva na zemlji! Sloki, sivolasi živahni asket, v boju sam s seboj in svetom za blagor po Kristu izročenih mu duš, ki mu po-jeklencla energija pocluševlja lice in oko, apostol svojega ljudstva, veliki duhoven, ki je svoj narod vodil in bodril za boj za svobodo in pravdo, praznuje, obclan od svojih zvestih čet, od njega samega pripravljenih, izvežbanih in za boj za sveta načela naših dedov opremljenih bojevnikov, edeninsedomdeseti rojstni dan. Vidim ga v škofijski kapelici zgodaj zjutraj ob žaru svetilke na kolenih pred Najsvetejšim, vidim čuječega pastirja v molitvi za svoje ovce; vidim ga v izpovednici pozno zvečer tolažečega in zdravečega pekoče rane skru-šenih, nemirnih src, njega, ranocelnika bolnih duš; vidim ga s popotno palico v roki, vračajočega se z že utrujenim korakom z apostolskega delovanja Bog ve iz katere župnije na deželi; vidim ga vsepovsod kot poosebljeno, živo in goreče izpolnjevanje dolžnosti, ki mu jih je naložil Bog, ko ga jc poklical. Vest jc prvi božji prst, ki kaže človeku smer pri njegovem delu; apel na vest jc sila, ki ukloni in prepriča tudi nasprotnika, ki izvije rokam sovražnika največje in najnevarnejše orožje slepega osebnega sovraštva in mržnje ter zahteva zase sveto spoštovanje. Na Zaloški cesti sc je zbrala množica; avtomobil s škofom dr. Jegličem, ki sc je peljal birmat, so obkolili nahujskani delavci ter zahtevali, naj škof izstopi. Dr. Jeglič pa je z njemu lastno krepko in odločno besedo nepreklicno izjavil, da mora dalje, ker ga kličeta vest in dolžnost. Morda so bili delavci, ki so štrajkali, po njegovi besedi presenečeni, morda je bil apel na dolžnost v tem hipu in takem položaju tako nenavaden in nepričakovano vzvišen, da jim jo zlomil voljo in ublažil vse priučeno sovraštvo do lastnega cerkvenega predstojnika, morda jc to vse res in šc morda tretji vzrok pri tem; meni se jc pa ustavila misel ob oni črti škofovega značaja, ki smatra tako za samoposebi umevno in poudarja kot prvo misel v tako kritičnem položaju, da je dolžnost prva, da si upa z idejo dolžnosti prepričevati in miriti razbesnele duhove množice na Zaloški cesti: živo morje delavcev se je razmaknilo, avtomobil je nemoteno oddrčal svojo pot. Bože milo, kakšno je bilo v naših vrstah ob času majske deklaracije! Trepetali smo okoli Kreka, kaj bo storil dr. Jeglič. Na delu so bile temne sile, da ga preslepe in udinjajo nepošteni službi. Škof dr. Jeglič je s prirojeno naglico takoj razumel položaj; brez pridržka je stopil v prvo vrsto med bojevnike za svobodo in pravice našega naroda, vnet Jugoslovan v času, ko so ležale na ljubljanskem polju nemške čete in jc grozil kranjski deželi nemški meč vojaške diktature. Dr. Bonaventura Jeglič je stal neustrašeno ramo ob rami drugim borcem ter brez olepšave, priprosto in jasno razlagal, opravičeval in navduševal za svoj boj kot boj, ki mu ga nalaga dolžnost. Kaj bi bilo s Slovenijo, da se je dr. Jeglič vdal strašnemu pritisku vojaštva, vlade in dvora?! Mož, poosebljena vest, mož svete dolžnosti, slovenski Mercier, je ostal tucli ob tej preizkušnji sam sebi, svoji zemlji in rodu zvest. In zvest je ostal apostol Kristovemu nauku! Koliko zmot je v času njegovega pastirovanja. vznemirjalo srca vei'nikov, koliko zmot je opajalo in opaja s prvim slajem in glorijo novega razodetja razum Slovencev v njegovem času. Naslednik apostolov je neumorno in budno stal in stoji še kot sivolasi vojščak Kristusov na straži, jc pisal in še piše, je pridigal in še pridiguje, je molil in še moli za razsvetljenje vernih src, jc bistril in bistri pojme, je branil in šc brani nedotakljivost in čistost Kristovega nauka. Zmote so se razblinile, zapadle kot zastarele ideje pozabljivosti, novo vstajajo, dr. Jeglič pa stoji še danes živahen in neutrudljiv v živem metežu na mejdanu za Kristov nauk. Ni slučaj, ni samo slepo naključje, če nam je kljub tekočim poslom in dnevnim skrbem napisal tik ob začetku vojne knjigo o križanem Bogu - človeku, nam podaril sliko o Mesiji - Odrešcniku, v zgled in tolažbo v strašnem trpljenju in zablodah človeštva v svetovni vojni. »Ecce, iiomo! — Jagnje, ki odjemlje grehe sveta!« Mesija-Odrešenik, lci se je iz ljubezni do nas žrtvoval, Učenik velike ljubezni do bližnjega, je bil tudi dr. Jegliču zvesti svetovalec vseobsegajoče, odpuščajoče, usmiljenja polne ljubezni do bližnjega. Dr Jeglič jc sam ubožnih, z velikim številom otrok blagoslovljenih starišev sin; zgodaj je okusil trdo skorjo bednega kruha slovenskega študenta. H i i §n n D 1 1 ši$! i i i i m i i -—----m-- 1 I m i i □ n □ In doživetje pomanjkanja in stra-deža jc porodilo v njom sočutje in usmi-ljenjo do revnih in bednih. Nihče ne ve, koliko menic je strgal in poravnal kot porok ubožnim v skrajni sili, nihče ne more vedeti, kolikim čelom jc zbrisal temno skrbipolne gube, koliko src jc dvignil s toplo besedo in dejansko pomočjo. Vse to jo pisal Bog v knjigo večnega življenja. Toda jo spomenik na ljubljanskem polju, ob katerem že zdaj izgovarja in bo izgovarjala marsikatera revna slovenska mati in sirota s svetim Čuvstvom hvaležnosti ime dr. Jegliča; ob belem dvorcu zavoda sv. Stanislava v Št. Vidu pri Ljubljani bo pletla ljubezen do bližnjega njegovemu ustanovitelju venoc neminljive, iz roda v rod se podedujoče hvaležnosti. Zavod sv. Stanislava bo ognjišče krščanskemu kulturneniu življenju, bo kvas in jedro našemu inteligentnemu naraščaju. Toda hujša nego gmotna jc duševna beda, pomanjkanje in zanemarjenje srčne in umske vzgoje. Videl jo je s posledicami kot duhovnik v ženski kaznilnici v Begunjah. »Množice se mi smilijo!« je ponovil v praktičnem kr-'ščaaiskem delu za svojim Učenikom. Z vso silo se je lotil reševati, vzgajati, organizirati srca zaupanih mu vernikov. Ni prostora, da bi opisali vse delo za Marijino družbe, ni prostora, da bi našteli vse knjige in brošure, s katerimi je poučeval o vseh perečih dnevnih vprašanjih ter predvsem kazal na ono skalo, na kateri sloni krščanska družba, na krščansko družino. In da ohrani svoje vernike za čisto, sveto družinsko življenje, da ohrani slovenskemu rodu ta vir plemenitih čuvstev, požrtvovalnosti, ljubezni in zemeljske sreče, je pisal za dekleta in mladeniče, je pisal za zakonske svoje sporočilo. Sam je zrastel v taki pošteni gorenjski idružini, hotel je razliti ta blagoslov verne matere in poštenega strogega očeta, blagoslov, ki je njega spremljal na dolgi poti sedemdesetih let, tudi na grča vse Slovenije. In ker je družina samo celica v družbenem organizmu, je stremel za tem, da prešine spoznanje socialne pravičnosti in pripadnosti skupnosti v borbi za ncomajljiva ICristova načela 27. maja. 92. sejo začasnega narodnega predstavništva otvori podpredsednik dr. Ribar ob sedemnajstih. Po običajnih formalnostih se prečitajo nekatera vprašanja, med drugimi poslanca Knežc-viča glede uvoza in izvoza na Madžarsko. Interpelant zahteva, da bi bilo treba za-bramiti ves izvoz in uvoz na Madžarsko, da se na ta način ne podpirajo beli term in Horthvjeve tolpe, — Ministrski predsednik dr. Vesnič odgovarja, da je bilo za Madžarsko sklenjenih več dogovorov, katerih pa on točno ne pozna. V tem času so bile že tri vlade, v trenotku pa ne more odgovoriti na to vprašanje v političnem pogledu- Zato je potreben celotni pregled dosedanje politike. Vsled tega prosi ministra za trgovino dr. Ninčiča, naj da pojasnilo, ker je o stvari točno Informiran. — Minister trgovine dr. Ninčič izjavi, da je naša največja potreba poprava lokomotiv. Zato je naša vlada sklenila z madžarsko vlado dogovor, v katerem se Madžarska zavezuje, da nam bo popravila pokvarjene lokomotive proti dobavi živeža. Ta dogovor je za nas tako po volj en, kakor noben drug. — Posl. Mita Klicin vpraša ministrskega predsednika glede 12 srbskih banatskili vasi, ki pripadajo Romunski. — Minister trgovine in začasni minister za zunanje stvari dr. Ninčič, izjavlja, da bo vlada pri definitivnem določanju mej skrbela za te vasi. Nato preide zbornica na dnevni red, na točko; debata o deklaraciji vlade. Pot prvi govornik povzame besedo po-slanec Narodnega kluba Kerubin Segvič. V začetku svojega govora pravi, da je Na rodni klub že od pričetka delal za sporazumno delo vseh strank v parlamentu. To delo pa je bilo kmalu prekinjeno, toda hva la Bogu, Jugoslavija zato ni upropaščena. Na poedine točke vladne deklaracije se govornik ne ozira; opozori pa na nedosta- tek v izjavi, da namreč vlada ni izpregovo-rila nič o jadranskem vprašanju. Koncentracijska vlada se jc sestavila ludi zaradi tega problema. O jadranskem vprašanju je ministrski predsednik Nitti v italijanskem parlamentu govoril cele tri ure; v vladni deklaraciji pa o tem važnem vprašanju ni niti besedice. Ta nedostatek vladne deklaracije bo nemilo dirnil prebivalstvo v Printerju. Govornik zahteva, da predsednik obvesti narodno predstavništvo, kako stoji to vprašanje. — V imenu socialno-demo-kratskega kluba povzame besedo posl. Korač in opomni, da ie vladna deklaracij ne-obično nekonkretna. O stvareh, kj so za nag življenskega pomena, ne vsebuje nobene besedice, Vse kaže, da vlada namerava predložiti narodnemu predstavništvu gotov načrt ustave. Ako vlada to res namerava, potem to znači, da se vlada nadeja, da bo dobila pri prihodnjih volitvah večino iv da bo mogla svoj sporazumni načrt ustave predložiti tudi konstituanti. Naposled izjavi v imenu sodialnib demokratov, da bo glasoval proti zaupnici vlade. V imenu Jugoslovcnskega kluba govori posl. Stanko Banič, ki prečita izjavo'svojega kluba, da vzame vladno deklaracijo na znanje in da bo podpiral koncentracijsko vlado. — V trenotku, ko posl. Banič zavzame svoje mesto na tribuni, se v zbornici dvigne hrup in čujejo se klici: »Na polje!« (Posl. Banič je bil namreč svoj-čas povzročil incident v zbornici v zadnji seji pred velikonočnimi prazniki, kjer je za-klical podobne besede takratnemu predsedniku Draži Pavloviču.) Z ozirom na ta dogodek pred Veliko uočjo izjavi posl. Banič, da on nikakor ni zavpil proti dr. Pavloviču: »Marš napoljc!«, nego stvar jc bila popolnoma drugačna. Ko je predsednik d*. Pavlovič izjavil, da bo prihodnja seja narodnega predstavništva dne 19. aprila, ga je Banič, ko je predsednik že odšel z govorniške tribune, vpraša!, kdaj bo seja, in predsednik mu je odgovoril, da bo dne 17, aprila. To je izjavil predsednik tudi steno-grafom. Potem je Banič zaklical predsedniku dr- Pavloviču: -Zakaj greste vun? (Zašto idete napolje?) Izjavite to s tribune!* To jc bila vsa stvar. Predsednik dr. Pavlovič je to sam potrdil. Govornik obžaluje, da demokratska lista > Demokratija« m »Pravda« nista hotela prinesti vseh popravkov, katere je sam pokojni predsednik dr. Pavlovič potrdil. Govornik prosi, naj, vsak poslanec, ki je bil prisoten na oni seji, njemu prinese dokaz, da je on pokojnega predsednika narodnega predstavništva žalil ali se sploh pregrešil proti nar-rodnemu ujedinjenju. Ako mu kdo to dokaže, jc govornik takoj pripravljen, odložiti svoj mandat. — Podpredsednik dr. Ribar odredi nato odmor za deset minut. Po odmoru dobi besedo bivši minister Anton Kristan. Govornik se bavi v prvi vrsti posebno z onim delom vladne deklara-i cije, ki govori, da je treba zagotoviti miri in red v deželi. Omenja, da so res žalostni primeri, ki so se pripetili n. pr. generalu Terziču in narodnemu poslancu Draškoviču" ter da se v deželi vedno bolj širi roparstvo in nered. Pa kdo jc temu kriv? Ako vlada resno hoče odpraviti nered in hajduštvo, je treba v prvi vrsti, da odpravi vzroke tega hajduštva. V vladni deklaraciji ni nikjer točne izjave., kako si vlada predstavlja bodoči razritek našega narodnega gospodar-1 siva. Govornik našteva mnogo primerov v carinarnah v Špilju, Ljubljani in Zagrebu ter dostavlja, da baš oni postopek, ki bi moral zadovoljevati ljudi, imajoče posle pri LISTEK, 'Jos. Lavtižar: ¥ iolu na Koroškem, (Dalje.) Sedel sem še jaz poleg ceste, ker je pripovedoval siromak tako zanimivo. »A takrat« — je nadaljeval — »takrat se je tuka.šnjim ljudem in tudi beračem dobro godilo, ko so dobivali zlato pod Kepo. Jaz tega nc pomnim, slišal pa sem velikokrat o tem pripovedovati in vem, da je tudi res. Seveda jc že preteklo veliko let od onega časa.« »Zlato so dobivali v jamah pod Kepo?« vprašam začudeno. Kajpada, ali še niste slišali? Veliki oltar sv. Urha v Ločah se kar sveti v zlatu. Pojdite ga pogledat, saj ni daleč od tukaj, In kakšna je cerkev! Kako bi bili mogli v Ločah zidali kaj takega, če bi nc bili imeli dovolj denarja? Pravijo, da je imel župnik fužino, v kateri je čistil zlato in koval cekine,« Reč mi je postajala zagonetna. Čeprav nisem beraču vsega verjel, mislil sem vendar, da je vsaj nekaj resničnega. »Kdaj jc bilo to?« ga vprašam. »Takrat ko jc vladala cesarica Marija Terezija. Tudi lo vem, da se jc pisal župnik Janez Lajčaher. V župnišču v Ločah visi njegova podoba.« !>ln da je cekine koval?« »Tako se govori med ljudmi. Naj še to povem, Pred smrtjo je župnik rekel: »Ko bo preteklo sto let po moji smrti, odprite moj grob. Če sem prav delal, držale se bodo kosti ena pri drugi. Če pa nisem prav delal, bodo vse razpadle.« Res so odprli grob čez sto let, in vse kosti so sc držale skupaj.« »Kam so župnika pokopali?« »Prav v sredi cerkve v Ločah. Tam se vidi v tlaku kamenita plošča, ki pokriva podzemeljsko rakev, V cerkveni steni pa je vzidan napis, ki pove župnikovo ime in šc več drugega. Toda napis jc latinski. Kdor ni učen, ga nc more razumeti.« Potem jc šel prosjak počasi naprej, njegova povest pa mi ni šla iz spomina. In takoj sem sc napotil v Loče, da bi se prepričal, koliko jc rcsnicc na prosjakovi povesti, III. Kmalu sem prišel v Loče in zagledal cerkev, stoječo na vzvišenem kraju. Svetišče z velikim oltarjem je obrnjeno proti solnčnemu vzhodu. Na zapadni strani so glavna cerkvena vrata; nad njimi jc sezidan zvonik. Ko stopiš v notranjščino, iznenadi le lepa hiša božja. Zgradba je 35 m dolga in 15 m široka. Nad visokimi stenami se vspenjajo drzni oboki. Obok nad svetiščem ima obliko kupole. Bogato pozlačeni veliki oltar sc jc ohranil še iz tistega časa, ko je bila sezidana cerkev (1. 1762). Zlato ima še sedaj ono ieskcčo barvo, kakor jo je imelo nek- daj. Po tem sc lahko sodi, da je zlato pristno. V oltarju stoji sv, Urh, patron župnije. Ob straneh ladje se vrstijo v kapelah manjši oltarji, sedem vseh skupaj. Zanimiv je oltar, v katerem častijo Kristusa na križu. Odrešcnikova soha je visela svoje dni v cerkvi oo. minoritov v Beljaku. Ondi je vrgel neki meščan sneženo kepo vanjo, toda bogoskrunstvu jc sledila božja kazen, Do-tični meščan jc prišel ob pamet in umrl vže tri dni po storjenem zločinu. V sredi cerkve vidimo v tlaku podolgovato ploščo. Ona pokriva prostor, kjer so pokopali zgradilelja cerkve, župnika Janeza Lajčaher. Na steni moške strani pa poroča napis, da počiva tukaj omenjeni župnik, ki jc umrl 22. svečana 1772, star 55 let. Bil je koroški Slovenec, rojen v Borovljah. Cerkev v Ločah je pripadala poprej župniji Matere božje na Zilji (Marija Gail). Lajčaher je dobil slabo hišo božjo, zato sc jc polotil novega zidanja in stavbo srečno dovršil. V mrliški knjigi sc berejo o njem tele vrstice (prestavljene iz latinščine v slovenski jezik): »Dne 22. svečana 1772'jc ob osmih zjutraj pobožno zaspal v Gospodu prečastiti, slavni in učeni gospod Janez Lajčaher (Leitschacher), prvi župnik tega kraja, Z mnogim trudom in večinoma s svojim premoženjem jc iz dna sezidal cerkev, župni-šče in kapelanijo. Bil je tudi ncutrudljiv oskrbnik duš, ki jih je vneto vodil na pot zveličanja- Župnijo je vodil dvajset let,« Ljudje so ugibali na vse strani, kje je dobil župnik toliko denarja za zjdavo cer- kve. Župljapi so seveda pomagali pri zidanju, toda župnija je bila majhna, saj šteje še v sedanih časih samo 950 duš. Kje je imel torej žunpik vir, ki jc zajemal iz njega? Kako je bilo mogoče poplačati vse stroške? Kdo mu je dal toliko zlata, da je tako sijajno pozlatil veliki oltar? Kako to, da je bila zgrajena stavba brez dolga? Odgovor na ta vprašanja nam daje ljudstvo, ki pripoveduje o tej stvari sledeče: Na planino pod Kepo jc zahajal neznan človek. Pravijo, da jc bil Lah, doma i t Vidma. Nosil je s sabo plehnasto posodo, ki jo je postavljal v neki skalnati votlini pod studenec. Posoda je bila kmalu napolnjena z vodo, toda Italijan ni iskal vode, ampak nekaj drugega. Voda je nanosila v posodo droben r»esek, pomešan z zlatom. Kadar je ime! polno posodo peska, odhajal j« mož z bogatim plenom proti domu na Beneško. Stvar jc prišla kmalu na dan. Razglasila jo je molzica. t. j. dekla, ki je molzla krave na planini. K njej je tujec večkrat prišel, proseč jo mleka in sira. Nekoč je dal molzici cekin za plačo. Dekla jc pokazala zlati denar posestniku planine in mu povedala, od koga da ga je prejela. Ježnik (Iž-nik), posestnik planine, se zavzame nad svetlo rečjo. Na misel mu pride, da se na njegovem svetu bržkone nahaja zlata ruda. Zato naroči dekli, naj pazi, kam da hodi tujec. Kadar ga bo zopet videla, naj zakuri velik ogenj. To bo gospodarju znamenje, da bo tudi on takrat prišel na planino. teh carinarnah meri na boljševizem, ker vsak, ki je imel z njim posla, ostane nezadovoljen in postane »boljševik«. Zato misli govornik, da je v prvi vrsti nujno, da se ustvari iaktični red, nc pa zakon za red, ker zakonov imamo dosti, samo spoštovati jih je treba. — Govornik razpravlja potem o visokih cenah življenskih potrebščin in o stanovanjskem vprašanju v Belgradu. Tudi to je vzrok velikega nereda. Pokrajinske vlade se trudijo, da po svojih močeh ublažijo stanovanjsko krizo, centralna vlada pa molči. Iz vsega, kar je govornik izvedel, se vidi, da namerava vlada napraviti »Sozialistengesetz«. Govornik pravi, da se takega zakona ne boji, V pobijanju boljševizma so šle naše vlade od blamaže do blamaže. Govornik nadaljuje, da dokazujejo to njegovo trditev dogodki prejšnjega leta v Sarajevu, dogodki v Vinici na Slovenskem, potem v Mariboru, dalje proces EHartiantenstein v Zagrebu in nazadnje železničarska stavka, Pri tej priliki se spominja slovenske ljudske stranke, katere člani so po njegovem mnenju zakrivili neljube dogodke v Ljubljani, Tu je došlo do burnega prizora med govornikom in g. poslancem Sušnikom. Za g. Kristanom govori poslanec Niko iPopadič, ki kritizira nedelavnost parlamenta. — Podpredsednik dr. Ribar zaključi sejo ob 2030 ter odredi prihodnjo sejo za jutri ob 10. dopoldne z dnevnim redom: nadaljevanje debate o vladni deklaraciji. V HlariliDrS Bliža se slavje I. slovanskega orlovskega tabora v Mariboru. Pripravljalni odbor je dokončal prve predpriprave ter izdelal podrobni načrt. Mariborski tabor ne bo samo praznik krščansko misleče mladine, o priliki tabora bodo zborovale vse naše kulturne, izobraževalne, socialne in gospodarske organizacije. Zborovalo bo naše krščansko misleče dijaštvo, učiteljstvo praznuje 20 letnico Slomškove zveze, ka-tehetje se pomenijo o svojem katehetskem delu, delavci si ustanove krščansko-soci-alne delavske internacionale, Orli in Orlice začrtajo svojemu delu novih smernic. Matici izobraževalnega in narodnoobramb-nega dela, Slov. kršč. soc. zveza in Straža zborujeta in napravita načrte za svoje delo. Fantovske Marijine družbe imajo svoj kongres, da z njim vzbude nov ogenj za češčenje Marije. Kmetje, združeni v Jugoslovanski Kmetski Zvezi se zbero k posvetu za staro pravdo, obrtniki, člani Obrtne zveze, pohite, da požive svojo stanovsko organizacijo. Poleg Slovencev bodo zborovali Čehoslovaki in Hrvatje, v skupnih zborovanjih pa angleške, francoske, belgijske, čehoslovaške in jugoslovanske organizacije. Maribor bo torej ob dneh slavja združil vse krščansko misleče ljudstvo, zatorej vsi v Maribor! Radi reda pri prenočiščih, prehrani in vožnji po železnicah sporočamo sledeče: Organizirani Orli, Orlice, delavci, učitelji in dijaki se prijavljajo pri svoijh organizacijah, vsi drugi udeleženci pri- žup-nih uradih. Pri prijavi morajo vplačati aktivno sodelujoči (Orli, Orlice, dijaki) in mariborski okoličani za taborsko izkaznico 10 K, vsi ostali 20 K, Izkaznica daje pravico do polovične vožnje na vseh železniških progah drž. in juž. železnice, do skupnega prenočišča (na slami) in stojišča (na tleh) na telovadišču. Skupna prehrana pri vojnih kuhinjah bo stala dnevno približno 20 K. Posebni vlaki bodo odhajali iz Ljubljane v soboto, 31. julija 1920 dopoldne, tako da bo moral vsak odhajati z doma v soboto zjutraj, vrnil sc bo tekom ponedeljka dopoldne, zamuda bo torej malenkostna. Iz Ljutomera, Središča, Koroške bodo odhajali vlaki v soboto popoldne, z nedeljskimi posebnimi vlaki bi prišli prepozno v Maribor, ob 7. uri zjutraj je že obhod, poleg tega bi se pa še ne mogli udeležiti večernih cerkvenih slovesnosti pri romarski cerkvi oo. frančiškanov. Glede prehrane svetujemo, da vzame 'tudi vsak sam seboj primerno množino hrane, oni pa, ki reflektujejo na skupno prehrano, morajo prinesti jedilno orodje in skodelico seboj. Skupna prenočišča na slami bodo po Šolah, posebnih udobnosti teh ne pričakujmo. Kdor želi prehrano in prenočišče v fiotelu, naj v objavi pove. Vse gori omenjeno zamorc preskrbeti pripravljalni odbor le onim, ki sc bodo priglasili do 30. junija 1920, Organizacije so o tem obveščene, čč, iupni uradi prejmo te dni tozadevne okrožnice. Prosimo pa, da postane agitator vsak naš somišljnik in somišljenica za I. slov. tabor, da bo udeležba čim večja, posebno prosimo somišljenice v zeleni Štajerski oziroma ob južni železnici, da se !>a-mi udeleže prireditve in. med »"-^ci razširjajo čim večjo agitacijo. Fante in dekleta v narodnih nošah vabimo posebno k udeležbi, naj vidijo gostje iz vseh delov sveta lepoto, naše na-tfidne noša. Po taboru napravijo gostje izlet v Vintgar, Bled in Vrbsko jezero; na Bledu jim Blejci in Blejke prirede »blejsko noč«. Spremimo goste na Bled; kdor se hoče pridružiti tem izletnikom, naj pri svoji prijavi pove. Vožnja bo tudi za to priliko polovična. Samo dva meseca nas še ločita od tabora, zato pohitimo s prijavami. Pomenite se doma in se zglasito pri svoji organizaciji oziroma pri svojem župnem uradu. Ko prejmemo prijave, dobošljemo taborske izkaznice. Ne odlašajte s prijavo! V dneh I. slovanskega orlovskega tabora vsi v Maribor! Češka. Masaryk — izvoljen predsednik češkoslovaške republike. LDU Praga, 27. maja. (ČTU.) Danes sta se sestali obe zbornici narodne skupščine k skupni seji, da volita predsednika republike. Navzoči so bili vsi ministri raz-ven ministra za zunanje zadeve dr. Bene-ša, ki se mudi v Parizu. Ko je predsednik Tomašek konstatiral sklepčnost zbornice, so se pričele volitve po listkih. Po skruti-niju je naznanil predsednik Tomašek izid volitev: Oddanih je bilo 411 glasovnic, od katerih jih je dobil Masaryk 284, 61 jih je dobil dr. Avgust Nagle od Nemcev. 60 je bilo praznih, 6 glasovnic se je glasilo na razne druge kandidate. Predsednik Masa-ryk je bil na podlagi volitve izvoljen za predsednika republike. Ko je prosil posl. Lodgeman za besedo, ki pa mu je niso hoteli podeliti, češ, da se seja prekine, je nastal hrup. Ob 13.20 je prišel v dvorano predsednik Masaryk, nakar so nemški poslanci in senatorji z Lodgemanom na čelu zapustili dvorano. Nemški socialni demokratje so ostali na svojih mestih. Predsednik zbornice Tomašek je nato pozdravil predsednika republike Masaryka, ki je prisegel na ustavo in nato zapustil zbornico med viharnimi ovacijami. Poljska. Mirovna pogajanja z Rusijo. LDU Berlin, 27. maja. (DKU) »Vossi-sche Zeitung« poroča iz Varšave: Sestavljena je že poljska nota na moskovsko vlado s pozivom, da bi se pričela mirovna pogajanja. Minister za zunanje stvari Pa-tek je danes izjavil, da je bil takoj po zasedbi Kijeva pripravljen k pogajanjem z sovjetsko Rusijo, da pa je ruska proti-ofenziva ob Berezini to preprečila. Rusija. Prodiranje boljševikov. LDU Moskva, 28. maja. (DKU — Br.) Frontno poročilo z dne 27. t. m.: Na za-padni fronti so prodrle rdeče čete 40 vrst vzhodno od S\venzjanyja. Dalje južno je bil razbit trdovratni odpor sovražnikov in zaseden je bil Budslavv. Prodiranje sc nadaljuje. Zasedenih je mnogo krajev juž-nozapadno od Shodsiskega. Dne 2G. maja je bil osvojen Boryso\v. LDU Dunaj, 28. maja. (ČTU) »Wiener Journal« javlja, da jc Litvinov v Kodanju prejel poročilo, da so boljševiki zavzeli Boryso\v in da nadaljujejo ofenzivo v Ukrajini. Amerika. Wilson proti posebnemu miru z Nemčijo. LDU New York, 27. maja. (DKU — R.) Predsednik Wilson je vložil veto proti najnovejšemu republikanskemu predlogu, ki ga je kongres sprejel, in ki se zavzema za separatni mir z Nemčijo in Avstrijo. LDU Washington, 27. maja. (DKU — Reuter.) Utemeljujoč svoj veto proti separatnemu miru z Nemčijo izjavlja Wilson, da bi predlagani način, skleniti z Nem-čiio mir, pustil na časti Zedinjenih držav in ameriškem junaštvu neizbrisen madež. Wilson se o svoji nameri glecle versaille-ske pogodbe ni izjavil, rekel pa je, da vsebuje mirovna pogodba važno izjavo, katere ni v predlogu, ki ga je kongres sprejel. S tem, da so Zedinjene državo odklonilo mirovno pogodbo, so izjavile, da hočejo zasledovati posebno politiko in sc pečati samo z onimi interesi in stvarmi, ki se tičejo samo Amerike. Odpor proti Wilsonu. LDU Rotterdam, 28. maja. (DKU) Wil-sonova poslanica glede prevzetja nemškega mandata je po newyorških poročilih zadela v reprezentacijski zbornici na tolik odpor, kakršnega še ni doživel noben Wilsonov predlog. Senator Smoots ie rekel, da bi bilo za to treba 59.000 mož in 100 milijonov dolarjev na leto. Williain Bryan smatra predlog za nesprejemljiv, ker bi Zedinjene države zapletel v evropska vprašanja. »Newyork Times« in »Ncwyork Herald« menita isto in pobijata predlog. LDU Washlngton, 27. maja. (DKU — Brezžično.) Predlog predsednika VVilsona, naj prevzamejo Zedinjene državo mandat Atul /M-ineniip, ja j&ertti senatni za zunanje stvari odklonil z 11 glasovi proti i glasovom. Armada. LDU Washington, 27. maja. (DKU — Brezžično.) Včeraj jo bil sprejet zakon glecle vojske na skupni seji odsekov senata in reprezentacijske zbornice, ki določa armado 280.000 mož in 17.800 častnikov. Razna poročila. Ugibanja o dogodkih v Furlaniji. LDU Dunaj, 28. maja. (ČTU) »Volks-blatt« poroča iz Trsta, da je na Furlanskem in Slovenskem Tolminu izbruhnila vstaja. Vstaši so proklamirali karniško republiko, pregnali posadko, urade in ka-rabinjerje iz 80 občin ter razobesili rdeče zastave. Železniško križišče v Pontcbi so zasedli vstaši ter je vlada odposlala tja italijansko vojaštvo. Avstrijska munlcija za Poljsko. LDU Dunaj, 28. maja. (ČTU) »Rote Fahne« poroča, da se v tovarnah v En-zersdorfu in Dunajskem Novem mestu izdeluje avstrijska municija za Poljsko. Odkritje Krekovega spomenika. Kdorkoli se z ljubeznijo, s hvaležnostjo, s ponosom spominja velikega državnika Jan. Ev. Kreka, naj se udeleži slovesnega odkritja njegovega nagrobnega spomenika v nedeljo, dne 30. t, m. dopoldne po končani pontifikalni sv. maši v stolnici na pokopališču Sv. Križa. Polltiine novice. + Volilni red v razpravi. Dne 27. t. m. je imel sejo odbor za volilni zakon. Z ozirom na to, ker sta bila odsotna St. Protič in dr. Polič, se niso storili nobeni formalni sklepi, temveč se je samo debatiralo. Večina se strinja s tem, da se izvr-šc neke izpremembe v volilnem zakonu, tako da treba na vsaki listini po 2 kvalificirana kandidata. Na vsakih 35.000 prebivalcev pride po 1 poslanec. Za glavna mesta ie določeno, da dobi Belgrad 7, Zagreb 6 in Ljubljana 4 poslance. Predlog vlade glede narodnih manjšin bo bržkone tako izpremenjen, da imajo poleg ostalih državljanov v naših krajih pravico glasovanja tudi oni prebivalci naše države, ki imajo po mirovni pogodbi za 2 leti opcijsko pravico, ako se takoj izjavijo, da se hočejo te pravice poslužiti. -j- Skrb za volitve. Ena glavnih prevar, ki jih dan za dnem »Naprej« ponuja svojim pristašem, je trditev, da vodi ljudska stranka boj proti — delavstvu. To je seveda zavestna laž. In isti list, ki se poslužuje lakih laži, trdi, da so »klerikalcem pošle laži o socialistih in surovosti proti njim«. Dokazal nam seveda ni še niti ene laži, dočim smo jih Kristanovemu glasku dan za dnem dokazovali. Je že tako: Kdor nima poštenih sredstev, se poslužuje nepoštenih in da se vrže ljudem malo peska v oči, pa se ponavlja staro natolcevanje, da je nauk Cerkve: Namen posvečuje sredstva! + Poglavje o taktu, »Slov, Narod« se huduje nad g. deželnim predsednikom, da ni obvestil mestnega predsedstva o prihodu tako odličnega gosta kakor je g. minister Protič, ki bi bil rad govoril z g. županom Tavčarjem, pa je vsled njegove odsotnosti poslal g. županu samo svojo vizitko. Nauk, ki ga daje »Narod« gosp. dr. Brejcu o družabnih formah, je zgrešil svoj cilj. G. Protič je bil v Ljubljan ineoficijelno in ni želel govoriti z mestnim predsedstvom, marveč samo z g. dr. Tavčarjem kot osebo. Ker g. dr, Tavčarja ni bilo v Ljubljani, mu je posla svojo posetnico. Tako je evropska navada in manira. Da bi mogel biti dr. Tavčar za dve uri v Ljubljani, to je zvedel pač samo »Slov. Narod«! + Logika »Učiteljskega Tovariša«. V zadnji številki ta »stanovski« list zopot pričenja z najgršimi osebnimi napadi radi zborovanja Slomškove zveze v Mariboru. »Slovenec« je prinesel čisto objektivno poročilo o tem sestanku in to imenujejo — napad na večino učiteljstva. V poročilu stoji izrecno: »Prišlo je do zanimivih razprav, ki so dovedle do popolne razjasnitve pojmov. Na eni strani sc je pokazala možnost ustanovitve skupne stanovske organizacije, na drugi strani pa nujna potreba ustanovitve katoliško učiteljske organizacije za štajersko«. Popolnoma prav je, če učiteljstvo res samo sodi, kje je tukaj kakšen napad ali delovanje proti stanovski organizaciji. — »Učiteljski Tov.« lahko preide zopet na polje starih navad, ker presenetil ne bo nikogar; povemo pa že danes, da imamo orožja in gradiva dovolj, ki bo zadelo tiste najbolj, kateri mislijo, da so na gorkem ter lahko brez kazni strahujejo vsako učiteljsko mnenje, ki jim slučajno ni po volji, Učiteljski vq& to na& tekel potem ca tistih kolesnicuh, v katere ga boste za-vozili. Toda potem pojde — brez pardonal + Tako pa ni prav! V neki občini v ljubljanski okolici živi cerkvenik, poštena in mirna duša, ki opravlja tam veslno svoje posle žc celih devet let. Ker pa ima kopico otrok in s« občina boji, da bi dobil tam občinsko pravico, se ga hoče vsaj za pol leta iznebiti. To ni krščansko in zato tudi ne socialno! Ako služi mož svoj borni kruh pošteno, sc mu dela krivica, ako se ga hoče občina odkrižati. Zoper tako postopanje, ki bije v obraz krščanski pravičnosti, se bomo z vso odločnostjo borili brez ozira na desno in levo! Zakaj je odstopil dr. Srskič? »Glas Naroda« javlja, da je Protič kot ministrski predsednik poslaldr. Srskiču šifrirano depešo, v kateri mu izkazuje svojo nezaupnico in izjavlja, da Srskič nc more dalje j ostati na mestu predsednika bosansko « hercegovinske vlade. Dn@vn« novic« t. — Politični katekizem ali kaj m ura vsak državljan vedeti o politiki je dove zaa in je na razpolago v tajništvu SLS, Ju£ Josl. tiskarna, II, nadstropje. Cena 6 K, z< i 20 izvodov skupaj 5 K, izobraževalnim društvom po 4.50 K in poštnina. Knjiga j< • ve-lezanimiva. Podaja natančne informac ije in z jasno lučjo seka v noč politične br ezna-čelnosti. Vsak naš somišljenik naj jo kupif Dajte jo nasprotnikom v roke! Naj jc , bero in izpregledajo! Kulturna društva naj jo na-roče več izvodov skupaj. V zadnjo ; Jorsko kočo mora ta brošura! Temo je tret »a presekati z lučjo! Vsaki pošiljki priložil no položnico, katere naj se naročitelji koj fposlu-žijo. Politična orientacija je predpoj joj razumevanja današnjih prilik. In to p' Ddaja -v polni meri knjiga »Politični kate kizem«. Pristaši! Društva! Segajte po knjigi L' — Imenovanje. Vladni tajnik tiri Ferdinand T o m a ž i č je imenovan za /ministrskega tajnika v VII. činovnem'na;:redu. — Za Boris Mirana! Prispevali / so: F. Krek, župnik, Vranja Peč 20 K; dr. Ant. Breznik, Št. Vid nad Ljubljano 100 I C; Jos, Ahlin, Kranj, nabral pri »Peterčku«. 110 K; iz Poljčan: župnik Al. Cilenšek, pojVičtjcna-čelnik Jos Grilc; žel. tiradnik F. Bajcc, skupaj 80 K. Kdo sc bo še spomni), nažiega stradaj očega pesnika, 85 letnega starčka v tujini? Dokaze v kronah: zbira ' ter, odpošilja F. S. Šegula, župnik v p., PrajJer-sko. ' — Železniške in poštne zveze med Italijo, Jugoslavijo in Češko. Tržaški listi objavljajo komunike Agenzie Štefani o -pogajanjih med zastopniki italijanske, čehoslovaške, avstrijske in jugoslovanske vlade, ki so se vršila v Gradcu glede ureditve železniških, poštnih in brzojavnih , zvez. Komunike pravi, da sc je dosegel do-> govor glede izmenjavo voz med prizade-. tirni upravami in glede izvršitve transitj-nega transporta ter v principu glede železniških tarif. Početkom junija se boiio začela pogajanja za določitev natančnih 'tarif. Poštna služba bo izdatno izboljšala z nameravano ureditvijo medsebojnega železniškega prometa. Zaenkrat so se/ že določili detajlni ukrepi za poštne pošiljke in za brzojavni in telefonski promet.,' Določeno jc hilo, da sc bodo obnovile /bivše brzojavne in telefonske zveze, kakor so prej obstajale na avstrijskem omrežju. Tako bo direktna brzojavna in teleifonska zveza Trst—Praga, Ljubljana—i^aga in Trst—Dunaj. Nadalje je bil dosežen dodatni dogovor za obnovo brzojavnih in telefonskih zvez Trst—Ljubljana, Trst—Gradec, Trst—Zagreb iu Trst—Belgrad. — Zamenjava bankovcev. Prejeli smo: Brali smo, cla sc bodo še ostali bankovci kmalu zamenjali. Prav je in čas ie žc. Saj to nekateri že raztrgani cigančki. Vprašamo pa, na kak način misli finančna uprava to izpeljati? Ali bodo morale zopet stranke vsaka zase svoj denar nosit zamenjat v davkarije? Koliko dragocenega časa bodo ljudje s tem zamudili, zlasti kmetje v poletnem času! Ali se ne bi stvar dala izvršiti po starem načinu, da Se je to izvršilo kar mimogrede potom uradov, ki so stari denar sprejemali, novega pa izdajali. Čemu pa plačujemo davke, če bi morali še čas tratiti in stroške imeti? Koliko se ravno pri priliki zamenjavanja popiva, ko ljudje čakajo cele dneve, celo po tri dni, predno pridcio na vrsto? Ali bodo slišali to vprašanje visoki gospodje? Več malih. — Povišanje pristojbin v čekovnem prometu. Ministerstvo za pošto in brzojav je povišalo z odlokom št. 14.602, z dne 24. maja 1920, počenši s 1. junijem t. 1. pristojbine v čekovnem prometu pri kr. pošt. ček. uradu v Ljubljani, in siccr: 1. manipu-lacijsko pristojbino na 20 vin. od vsakega uradnega opravila (vknjižbe), ki se vrši na računu; 2. pristojbino za inkaso poštne nakaznice na 10 vin.; 3. provizijo do 10.000 kron na pol pro mile; 4. ccne za položnice na 12 vin. od komada; 5. ceno za čekovni zvezke po 50 listov na 12 K brez kolko-vine. Seznami za čeke se bodo oddajali: veliki format (50 nakazil) za 1 K, mali format 120 nakazili za 50 vin« seznami za' položnice, veliki format po 15 vin., mali format po 10 vin., zavitki po 15 vin. — Nove poštne pristojbine. Poštno ravnateljstvo poroča: Kakor smo opazili, nc pozna še občinstvo novih pisemskih pristojbin. Vsled nezadostnega frankiranja trpe naslovniki v očigled sedanjim pristojbinam občutno škodo, ker morajo vsi poštni uradi nezadostno frankovane ali povsem nefrankovane pisemske pošiljke obremenjevati predpisanim kazenskim portom. Da ne bode pritožb, opozarjamo vnovič, naj se vsak predno odpošlje pismo ali dopisnico itd. prepriča jc-li pravilno franko-vana. — Pevsko društvo »Slavija« ce priredi dne 6. junija 1920 ob 7. uri popoldne vrtno veselico na vrtu restavracije »Amerika« na Glincah. Med sporedom bode tudi bogati srečelov. Za ločno postrežbo in točenje pijač po znižanih cenah bode preskrbljeno. Lepo košati senčnati vrt nudi izletnikom pravi oddih. Vstopnina za osebo 10 K. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. __»Nova Svetlost«. Od 1. julija t, 1. prične angleški podporni lond AVar Blind Relief« izdajati časopis za slepe invalide pod naslovom »Nova Svetlost« v srpsko-hrvatskem in slovenskem jeziku. Urednik lista bode upravnik doma slepih invalidov g. Veljko Ramadanovič. Uprava Doma slepih invalidov v Zemunu, poziva vse slepe invalide, kateri so izvršili šole po Braillovem sistemu na Francoskem, Afriki, Zagrebu, Ljubljani, Gradcu in na Dunaju, da javijo svoje naslove, ter bodo dobivali list brezplačno- — Vpokojenci bc^nsko-hercegovske eemaljske vlade, ki žive zunaj Bosne-Her-cegovine, morajo mesečne pokojninske pobotnice imeti potrjene glede življenja po župnem ali državnem uradu. Na mestnem rniagiBtratu ljubljanskem opravlja to delo popisovalni urad. Novi civilni komisar. V Mursko Soboto je prišel novi civilni komisar za Prek-murje, dr. Lipovšek iz Mozirja, Pri komi-sarijatu sta še v politično- službo prišla poleg g. dr. Čuša, ki jc od zasedbe Prekmurja tam, dr. Kosi in dr. Moric. Še vedno ujet. G. župnik Klekl Jož. ml., bratranec urednika župnika Klekla, je že čez štiri mesece ujet. v Sombotelju ali v Monoštru Sv. Gotharda. Madžari so ga izvabili čez mejo, da ne bi deloval za Jugoslavijo. Zdaj ga hočejo soditi na podlagi člankov, ki jih je objavil v prekmurskih »Novinah«. Dva ljudska tabora. Dne 24. t. m. je bil v Turnišču ljudski tabor, 10.000 ljudij, kjer je govoril nad 1 uro župan Sever ob navzočnosti civilnega komisarja dr. Lipov-šeka o gospodarstvu v Prekmurju. V Bra-toncih je bil orlovski tabor, kjer so govorili Godina, župnik Klekl, prof. dr. Slavič, Pire, Ž.ebot in župan Sever- Na obeh shodih je bila sprejeta resolucija za pripadnost Radgone k Jugoslaviji. lj P.-oslava sedemdesetletnice ljubljanskega škoia. Včeraj zvečer je na čast ljubljanskemu knezoškofu dr. Ant. Bona-venturi Jegliču povodom njegove sedemdesetletnice priredila godba salezijanske-ga zavoda na Rakovniku po mestu miro-zov, ki se ga je udeležilo nešteto občinstvo. Godba je korakala po vsem mestu v spremstvu lampijonov, ki so jih nosili Grli, medtem ko se je nabralo pred škofijskim dvorcem na tisoče občinstva, ki jc napolnilo na daleu do zadnjega kotička trg pred dvorcem. Ko je dospel sprevod pred škofijski dvorec, je odpel pevski zbor kat. društva rokodelskih pomočnikov tri pesmi ob viharnem odobravanju občinstva, ki je vzklikalo današnjemu slavljencu, ter je tudi salezijanska godba odsvirala več komadov. Škof dr. Ant. B. Jeglič sc je z iskrenimi besedami zahvalil z okna škofijskega dvorca pevcem in godbi za lepo prireditev ter je njegov nagovor izzval živahno odobravanje, Knezoškofu se je poklonila deputacija kat. društva rokodelskih pomočnikov, v imenu katere je nagovoril jubilanta g. Iv, Ogrin: Presvetli knezoškof! Blagovolite sprejeti, presvetli knezoškof, serenado in podok-nico kot dokaz vdanosti in hvaležnosti ljubljanskih krščansko-socialnih organizacij na predvečer sedemdesetega Vašega rojstnega dne. Klanjamo se Vam, presvetli vladika, kot najzaslužnejšemu ljubljanskemu škofu, kot soutemeljitelju naše nove domovine Jugoslavije, kot največjemu dobrotniku tisočerih in tisočerih Vaših podanikov, katerim ste pokazali pot do časne in večna sreče. Najboljši »dobri pastir« ste nam, in zato si usojamo Vam pokloniti kip Dobrega pastirja, in prosimo Vsemogočnega, naj Vas, presvetli knezoškof, ohrani Slovencem še dolgo, dolgo vrsto let do nadaljnjih, še lepših jubilejev. — Škof-jubilant je odgovoril, da jc doslej vse svoje moči posvetil slovenskemu narodu in da jih bo tudi odslej z enako vne mo posvečeval, — Prireditev ic dokazala. da uživa ljubljanski škof med ljubljanskim prebivalstvom mnogo priljubljenosti in spoštovanja. Godba mladih gojencev sale-zijanskega zavoda pa je pokazala, da je kos svojim nalogam, kakor je tudi pokazal pevski zbor kat. društva rokodelskih pomočnikov, da odgovarja svojemu dolgoletnemu cbstoju. si Slavnostni koncert pevsko zveze »Ljubljane« ob 701 e t n i c i ljubljanskega škofa dr. A. B. Jegliča so bo vršil jutri, v soboto, 29. t. m., ob 9. uri zvečer v »Unionu«. Pel bo mešani in moški zbor pod vodstvom društvenega pevovodja M. B a j u k a. Mešani zbor najprej šest slovenskih umetnih pesmi: kot uvod krepko Premrlovo: »Z glasnim šumom s kora«; nato nežno dr. Schwabovo: »Zdrava Marija!«; za njo mehko Adamičevo »Večerno pesem« ta otožno, globoko v dušo segajo-čo dr. Ipavčevo: »Milado«; dr. Krekova ljubka »Idila«, Gerbičeve živahne »Četiri godišnje dobe« in vedri, radostni »Klic pomladi« bodo zaključile prvi del. Drugi dol obsega samo narodno pesmi vseh jugoslovanskih plemen i/, najrazličnejših pokrajin, to pa take, da bodo vsakomur srce zveselile. Priredili so jih: Ba.juk, Dev, Kimovec, Pokorny, Vilhar. Na ta način bodo poslušalci dobili kratek pregled čez tako raznoliki značaj našo pestre, krasne jugoslovanske narodne pesmi. V njih se tako krasno zrcali sanjava duša Korošca, iz njih nas tako prijazno gleda mehko oko zadovoljnega Kranjca, malcc nagajivo in poredno so nam smehlja nisproti lice slovenskega kmetiča, veselečega sc božjih darov; razvnemajo nas tako izraziti živahni ritmi hrvatskih in bosanskih pesmi; dušo nam razjeda bolest ob težkih črnogorskih, ki sc pa nenadoma iz najtežje žalosti vzbude k najburnejšemu čuv-stvovanju. In srbske, ki jim svetovna literatura nc najde para o čudoviti ritmiki iri melodiki. Za.to bo pač vsak Slovonee, ki spoštuje slavljonca — in kdo je, ki ga ne?! — prihitel, da skaže dolžno spoštovanje možu, ki je bil in bo še bolj v pridnosti vzor vsem pravim domoljubom, hkrati pa si razširi svoje duševno obzorje v spoznavanju umetniške lepote, ki je v tako veliki meri vsebuje življenje in čuv-stvovanje našega troimenoga naroda. lj S. kat. ak. starešine se vabijo, da ?e udeleže polnoštevilno slavnostne akademije, ki jo priredi kat. nar. dijaštvo v čast g. knezoškofa v soboto 29. t. m. oop. ob 4. v Ljudskem domu. Odkritja Krekovega spomenika v nedeljo 30. t. m. se udeleži starešinstvo korporativno z društvenimi znaki. Zbirališče po poritifikalni sv. maši pred semeniščem, nato skuhaj z »Danico« odhod na pokopališče. — Predsednik, Gledališče. lj Danes cvetlični dan DJM. — Ob pol 18. uri promenadni koncert v »Zvezdi« v prid cvetličnemu dnevu DJM. (k) lj Seja veseličncga odseka splošne organizacije vojnih invalidov se vrši v ponedeljek, dne 31. maja, v magistralni dvorani ob 5. uri popoldne. IJljudno se prosijo vse damo, ki bodo sodelovale, da se je udeleže. (k) lj Policijsko ravnateljstvo opozarja na svoj razglas z dne 22. maja 1920, Stev. 647/1 preds., po katerem morajo vsi hišni posestniki, hišni oskrbniki in drugi obve-zanci za zglasitev stanovalcev takoj prevzeti na bližnjih policijskih stražnicah tiskovine za p o p i s o v a n j e prebivalstva ter jih točno izpolniti, sicer .bi zapadli strogi kazni. To popisovanje jc važno za vsakega, ker bo tvorilo podlago pri reklamaciji raznih volitev. lj Produktivna zadruga čevljarjev za Slovenijo naznanja svojim članom prodajo usnja v ponedeljek, dne 31. maja ob 4. uri popoldne, Spodnja Šiška 30. (k) CerHvenl vesinHc. c Papežev blagoslov bo v nedeljo 30. t. m. po pontifikalni sv. maši podelil gospod knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič vsled posebnega papeževega pooblastila, sporočenega s pismom papeževega državnega tajnika kardinala Gaspar-rija. c Marijina kongregacija za gospode. Jutri, v nedeljo, dne 30. t. m. ob pol 7. uri sv. maša in skupno sv. obhajilo v kongre-gacijski kapeli oo. jezuitov. c Jezuitska kapela. V sredo, dne 2. junija, zvečer ob 8. uri se prične devetdnev-nica v čast presv. Srcu Jezusovemu. Kratkim nagovorom slede litanijc Srca Jezusovega. Predmet nagovorov: Preporod krščanskih družin. Dijaški vestnih. d Pozivamo vse tovariše Daničarje, da se sigurno udeleže, in sicer z društvenimi trakovi slavnostne akademije celokupnega katol. dijaštva v Ljubljani ob priliki 70 letnice prevzv. knezoškofa, ki sc vrši danes ob 4. uri popoldne v veliki dvorani Ljudskega cloma. Jutri se vrši ob pol 10, uri v stol-■onlifikalna sv. maša, katere se Da- udcleži korporativno. 4 društvenimi trakovi in je za vse člane obligatna. Zbirališče točno ob četrt na 10, uro v društvenem lokalu, Po pontifik.-vlni sv. maši bo na pokopališču pri Sv. Križu slovesno odkril spomenik našega velikega kulturnega borca prerano umrlega dr. Kreka. Tovariši, iz-kažite zahvalo svojemu pokojnemu učitelju in udeležite sc slavnosti polnoštevilno. Zbirališče takoj po službi božji pred semeniščem, Turš$fik@ "m spori Nogometna tekma: Slovan (Ljubljana) —-Rote Elf (Maribor) bode v nedeljo ob 7. (oziroma 19.) na . prostoru S. K, »Ilirije« pred državnim kolodvorom. Opozarja se osobjto ono občinstvo, ki sc udeleži konjske dirke, da si lahko po tej dirki ogleda tekmo. (k) Izredni občni zbor s, k. »Šparta« se vrši v nedeljo 30. t. m. ob 10. uri dopoldne v mestni posvetovalnici (magistrat). (k) Vozna dirka v nedeljo, dne 30. t. m. ob 3. uri popoldne bo jako zanimiva, posebno vsled raznovrstnega programa. Priglašenih je blizu 50 konj, med temi tudi znam konji-dirkači na pr.: »Montc Cristo« žrebec, 7 let, »Junker« valah, 9 let, »Duci« kobila, 4 leta in drugi. Spored dirke kakor tudi predpisi glede vožnje so našim razmeram primerno urejeni in je dana možnost vsakomur se udeležiti s svojimi konji dirke. Priglasi se sprejemajo še na dan dirke pri vodstvu na dirkališču. pr Bogoslovna akademija kot odsek Leonove družbo ho imela svoj ustanovni občni zbor v torek, dne 1. junija 1920, ob <5. uri popoldne v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne: Povabljeni so s tem vsi prijatelji bogoslovne znanosti. Maredrs® gfedlSte. Dr-ima: Sobota 29, maja »Pritožne bukve«. Abon. B. Nedelja 30. maja »Vsiljenka Šaloma«. Izven abon. Delavska predstava. Ponedeljek 31. maja »Pritožne bukve«. Abon. D. Opera: Sobota 29. maja »Pagliacci«, »Les Sil-phides«. Abonm. C. Nedelja 30. maja »Poljska kri«. Izven abonm. Iz pisarne opernega gledališča, V soboto, dne 29. t m. nastopi v opernem gledališču plesalka bivših ruskih imperator-skih gledališč ga, H. D. Polakova v baletu »Les Silphides« (Vile), ki ga je po glasbi F. Chopina uprizorila gospa Polakova sama. Sodelujejo dame: A. M. Nikitina (učenka gospe Poljakove), Svobodova, Špirkova, Chladkova ter ves baletni zbor. Pred baletom se poje Leoncavallova opera »Pagliacci«. OBNOVITEV ZVEZE OSTENDE—ČARI-GRAD. LDU Belgrad, 28. maja. Belgijska vlada jc preko svojega poslanika zahtevala, da se zopet uvede v promet ekspresni vlak Ostende—Carigrad preko Dunaja in Budimpešte, kakor je bil v prometu pred vojno. To vprašanje se bo rešilo na mednarodni železniški konfnrcnci v Parizu. KANADA ZAHTEVA ODŠKODNINO. LDU Ottawa, 28. maja. (DKU — Reu-ter.) Kanada zahteva od Nemčije odškodnino v znesku 1671 milijonov dolarjev, BORZNO POROČILO. LDU Zagreb, 28. maja. Devize: Berlin 300—305, Italija 650—660, London 0—460, Newyork 105—108, Pariz 820—860, Praga 241—243, Šviac 2075—2150, Dunaj 61—62, Valute: Dolarji 93—95, avstrijske krone 58—0, levi 0—180, carski rublji 155—165, f čehoslovaške krone 230—240, 20-kronski zlat 0-r-400, angleški funti 0—445, francoski franki 0 -820, napoleondor 360-^-410, nemške marke 295—298, leji 241—243, italijanske lire 620—0. VARNOSTNE ODREDBE. LDU Belgrad, 18. maja. Minister za notranje stvari je začel ojačevati orožni-ške garnizije in postaje povsod, kjer je varnost prebivalstva ogrožena, ČEKI ZA VALUTE. LDU Belgrad, 28. maja. Ministrski svet je sklenil, da more Narodna banka v Belgradu izdajali pooblaščenim denarnim nim zavodom čeke za valuto in to takoj po prejetju odgovarjajoče vrednosti in vedno po naročilu banke, ki ji valuto polaga, V Zagrebu sprejemajo valute za kupovanje čekov Hrvatska šfedionica, Hrvatska eskomptna banka in Srbska banka. V Ljubljani pa Ljubljanska kreditna banka in Slovenska eskomptna banka. Omenjeni zavodi obvesle po sprejetju valute Narodno banko pismeno o sprejeti vrednosti ter zahtevajo, da sc jim pošlje ček. Narodna banka plačuje omenjenim zavodom na račun kurzne diference med valuto in devizami za prenos stroškov pri vložitvi dolarjev 5 odstotkov, pri angleških funtih 3 odstotke, pri francoskih frankih in italijanskih lirah pa 2 odstotka. ODREDBA ZA DELNIČARJE. LDU Belgrad, 28. maja. Minister za trgovino jc odredil, da morajo delniška društva v področju dosedanje kraljevine Srbije sklicati v roku treh mcsecev, računajoč od 25. maja t. 1., zbor delničarjev v svrho dovršenja poslov, ki so predvideni v zakonu o delniških družbah in v zakonu o likvidaciji moratornega stanja, IZVOZ VINA DOVOLJEN. LDU Beigrad, 28. maja. Minister za finance je odredil, da sme centrala za plačila v inozemstvu dovoliti do nadaljnje naredbe izvoz vina, žganja, pekmeza, južnega sadja, sirkovega semena, ako jc zagotovljeno plačilo v tujih valutah, iz-vgenaši avstrijske in madžarsko kronp- S 3 Padanje cen — svetovni pojav. Stalnemu naraščaju cen po vsen svetu je sledilo poleg dviganja mezdnil plač tudi padanje produkcije. V Amerik n. pr. je produkcija padla na 60 odstotke mirovne produkcijc, inczdc pa so posko čile za večkrat mirovno visočino. Ljudstvi ni zmoglo več visokih cen in zaloge so za ostajale. V Nemčiji so tovarne za čevlj izdelale velike količine, pa jih vsled viso kih cen nc morejo razprodati. Posledic, tega jc, da pada cena čevljev in jih tovarne prodajajo celo v lastno izgubo. Pada cena bakru in ameriški bakreni rudniki so Ic'napol v obratu. Silno so padle cene kovinam in volni. Ker ni bilo živahnega prometa na morju, pada tudi prevoznina; trdi sc pa tudi, da svetovna lonaža prekaša' danes žc ono iz leta 1914. za štiri milijone. Velešpekulanti bodo zelo udarjeni. Verjetno jc, da bode poskočila valuta držav s pasivno trgovinsko bilanco, ker povpraševanje po plačilnih sredstvih pada. Le svetovne žitne cene bodo ostale visoke, ker žetev razen v Jugoslaviji nikjer drugod ne kaže posebno dohro. Rumunija ne bo mogla mnogo izvažati, ameriška žetev bode pičla; tudi v Nemčiji ne kaže dobro. Ruska in gališka želev pa za svetovni trg še ue pride v poštev. lidino naša država bo blagoslovljena, ako nas Bog zanaprej obvaruje nesrečo. LDU Pailz, 28. maju. (DKU) Cene padajo nadalje. V Havru je v 30 dneh padla cena bombažu za. 244 frankov pri 50 kg, kavi za 70 frankov in volni za frankov. g Kiej za mizarje. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani je prejel nekaj mizarskega kleja. Obrtniki naj priglase svoje potrebščine najkasneje do 10. junija t. L, da se bode moglo ozirali r.a njih .priglase. ROPARSKI NAPAD V SETNIKU. Obtožnice. Državno pravdništvo v Ljubljani toži pri deželnem kot porotnem sodišču v Liubliani Jožeta Gorjanca, roj. 22. febru-i arja 1894 v Setrtiku pri Polhovem gradcu, pristojnega v Polhov gradeč, samskega, brezposelnega mizarskega pomočnika, radi tatvine že dvakrat kaznovanega, nestalnega bivališča, sedaj v zaporu deželnega sodišča v Ljubljani. Jože Gorjanc ie dne 13. januarja 1920 zvečer v Setniku Jeri Trobec, nastavši ji puško, češ, da naj mu takoj izroči ves denar, če ne bo njena smrf, — s prc::cnjcm z morilnim orožjem silo storil z;.to, da bi njen in njenega moža denar v svojo oblast clobil in ie bil po zažugpnju denar v znesku okrog 14.000 kron zares uropan. S tem jc zakrivil hudodelstvo ropa po S 190 in 192 kaz. zak. in naj sc kaznuje po § 192 kaz. zak. Obdolženec je brezposeln mizarski pomočnik; odkar je prišel od vojakov, mu ne diši nobeno delo, marveč sc nepoštenim polom z veriženjen? in totvino preživlja. Bil je lani radi tatvine že dvakrat kaznovan in sicer 18. marca s 14 dnevi zapora na Vrhniki in 3. oktobra s 3 moscci ležke ječe pri deželnem sodišču v Ljubljzani, katero ie obdolženec vračunši preiskovalni zapor prestal dne 30. novembra 1919. Ko je ta zapor prestal, bival jc večinoma v Rožni dolini in v Ljubljani; tako: po novem letu jc prišel stanovat k Fran-cclu Fortuna na Rimski ccsti 14 v Ljubljani. Od tu jc šel enkrat obiskat svoio mater v Zalogu pri Polhovem gradcu, V prvi polovici januarja je v bližini Črnega vrha nad Polhovim gradcem trikrat gorelo. Ker nima nobeden izmed pogorelcev kakih sovražnikov, ki bi mu utegnili zanetiti poslopje, ker so bili vsi trije požai okoli 6. ure zvečer na enak način napravljeni, in ker so ie one dni obdolžcncc potikal po ondotni okolici, je splošna ljudska govorica, da je vse to požare zanetil obdolženec, vendar sc ga radi pomanjkanja dokazov radi tega nc more preganjati.. Anton Trobec ima dve posesti, eno v Setniku, katero obdeluje s svoio ženo in sinovi in hčerjo sam, in drugo v Črnem vrhu, katero obdelujeta starejši njegovi hčeri s posli. Prvo posestvo jc od drugega pol do tričetrt ure oddaljeno. On velja kot bogataš in se je v občini govorilo, da je pustil 80.000 K kolekovati. Ko Je 15, januarja zvečer ob pol 7. uri opazil I robec, da gori njegovo posestvo v t.naem vrhu. hitel ie. s svetimi sinovi tiekai Štev. 120. SIOVENFC, Ant 29. mah 1920, Stran 5. gasit. Na domu v Selniku so ostale lc njegova 59 letna žena Jera Trobec, hči Kaira in ena dekla. Okrog 9. ure zvečer odšle sta hči in dekla v hlev odpravljat živino, žena Jera pa je v temi sedela v sobi. Okrog četrt na 10. se odnro vrata in v hišo stopi nek neznan ji človek. Zahteval je, da naj takoj prižge luč. Ona jc to storila ter videla pred selaoi velikega. vojaško oblečenega človeka, s puško. Mislila je, da jc orožnik. Vprašal jo jc osorno, če imajo požar in ko mu je ona pritrdila, da jo to v kratkem tretji* slučaj, nastavil ie puško proti njej ter zahteval, naj mu hitro prinese ves denar, če ne bo nena smrt. Pri tem je zagrabil za petelinca puške tako, da je bila prepričala, da bo kar sprožil, če mu takoj ne Ugodi, Pres*rašila se je tako. da se je vsa tresla in ni mogla spregovoriti. Stopila je k skrinji ter jo oaprla, nakar je dotičnik sam denar iz predalčka vzel in ga spravil. Vzel je ves denar, ki ga jc mož za sprotno rabo imel ter vso v papirju zavito volovsko kupnino v znesku čez 12.000 K tako, da ie odnesel okrog M.0Q0 K. Nato je ropar iz sobe izginil. Ropar jis imel vojaški plašč in črn trak od ušes do ušes, da jc zakrival mužtace. V tem roparju je spoznala Jera Trobec obdolženca. Senatu predseduje dvorni svetnik Regal-ly, votanta sta nadsvetnik Žebrc in svetnik Einspicler, obtožbo zastopa dvorni svetnik Trene, Gorjanca zagovarja dr. Švigelj. Zaslišanje obtoženca. Gorjanc pravi, da ni kriv. Denar, katerega so našli pri njem, pravi, da ga je dobil oa nekega verižnika, kateremu jc prodal 454 ovojev tobaka; pravi, da je bil na Sctniku 14„ zvečer jc pa prišel v Ljubljano, drugi dan: 15- januarja je prišel k Kuclerju, ki je oče nekega Kuclerja, s katerim sta prej skupno kradla. V poldrugem mescu je zapravil do 2000 K, vsled česar opomni dvorni svetnik Regallv, da verižniki navadno dobro žive. — Gorjanc pove, da je šel tudi brez dovoljenja v Trst, ker je tja iztihotapljal. Lire, pravi, da je ramenjal blizu Žirov in sicer za 500 lir je dobil 3500 kron. Ko so Gorjanca 17. januarja aretirali, so našli pri njem gotovine 1482 kron, bankovci imajo vsi štampilijo na kolekih: »Zadružna zveza v Ljubljani^. Ker Gorjanc ne pove imen verižnikov, s katerimi pravi, da Sp mu zaupali tobak, reče g. dvorni svetnik K«g«lly; »Novo mi je, da bi verižniki kar brez denarja komu kako blago dali,« »Na videz poznam verižnikc, s katerimi sem se shajal v Iliriji, pri Zalazniku in pri Zajcu, loda imen ne vpm: dva sta mi prinesla tobak, katerega sem Kma pozneje plačal v kavarni »Ilirija- . Gorjanc pravi, da je trem šc dolžan, o dveh ne ve, kako se pišeta. »Nc vem, če bi mi dal kdo nekaj stotakov, ki me ne pozna!<- pravi dvorni svetnik Regally. Gorjanc opisuje potem svojo pot v Žiri in nc pove niti vasi, v kateri je prenočil; šel jc še k svoji teti Mariji Ccrne: v Ljubljano jc prišel ob pol 11. uri in j« 6pal pri Pirnatu na Viču, Predsednik pravi, da se ta njegova izpoved nc strinja z njegovimi prejšnjimi izpovedbami pri policiji^ in pri ;;odišču. »Policija tako neumno vpraša, da človek ne ve, kaj bi odgovoril,* pravi Gorjanc, ko ga predsednik opozarja na velike izpremembe v njfegovih zagovorih. Pri policiji je celo rekel, da' ni vedel, kako se piše njegova teta. Dr. Švigelj: »Zakaj ne izdaste imen verižnikov?« Ali zato, ker verižnik verižnika izda?« — Gorjanc: »Da; tako je.« — »Ali ste bili vojak?« — »Da.« — »Kaj ste delali tam?« — »Dobrega nič.« — »Lenobo ste pasli?« — »Da.« Dvorni svetnik Regallv prebere nato predupisc o ropu in o požigih v okolici Polhovega gradoa. Prebere sc nato poročilo policije v Ljubljani, ki jc odposlala k Trobčevi detektiva Cankarja, kateremu jc Trobčevu rekla, ko jc pokazal Gorjančevo fotografijo, da je la - najbrže ropar«, Gorjanc pravi, da njega v Polhovem gradcu ni mogel nihče videti. Dvomi svetnik Regallv prebere izpoved Franca Fortune, ki je povedal, da ic Gorjanc pri njem stanoval. Gorjanc pravi: »Fortuna mi ic jako neznan. Nisem tam stanoval: pri Vel-kavrhu sem stanoval.« Zaslišanje prič, Priča France Leben izpove, da je srečal meseca januarja Gorjanca. Obtoženec pravi: »Dne 27. decembra 1919 sem ga srečal in pozdravil, nc pa meseca januarja. — Pri SuŠni-ku nisem požgal. — Na Pustem vrhu nisem nikdar bil in tudi zažgati nisem mogel,« pravi Gorjanc, ko sc preberejo spisi o požigu pri Pustavrhu na Pustem vrhu. Priča Jakob Krmelj: »Okoli 7 ure zjutraj dne 14. januarja t. 1„ dan potem, ko je gorelo pri Pustavrhu, je prišel Gorjanc k nam. Govorila sva takrat in zopet popoldne ob 4. uri. Od mene do tete, h kateri je šel, ie dober četrt ure hoda. Prišel je po poti od Zaloga, od kovačije gori. Priča Anton Rus s Črnega vrha pove: »Gorjanca sem videl 14. prvega mesca letos: pozdravila sva sc in se še nekoliko pogovorila.« Karel Kuclcrja jc predlagal zagovornik, da se zasliši. Izpovedal je, dn jc bil Gorjanc 15. januarja pri njem približno ob 5. uri popoldne in jc ostal do nekako 10. ure tam. »To je ravno tisti čas, ko sc je izvršil napad pri Trobcu,« pravi dvomi svetnik Regallv. »En dan prej jc bil pri meni, ko sem dobil nezgodno rento.« Glavna priča v procesu ie Jera Trobec, .katera govori temperamentno in krepko. Med dvornim svetnikom Regallyieni in pričo se razvije velezanimiv dialog: g. Regally vprašuje hitro, priča odgovarja določno in glasno: »Ali ga poznate?« — »Kaj ga ne bom poznala: ta prav je, noben drugi ni.« — »Ali ga že dolgo poznate?« — »Od takrat ga poznam.« — »Ali je bil tak, kot zdai?« —• »One: v vojaški obleki je bil,« — »Kaj je naredil?« — »Denar jc zahteval.« — »Kje? « — »V hiši.« —»Kdaj je to bilo?■< »Zvečer od pol 9. do 10, dne 15. januarja 1920.»- — »Kje je bil takrat mož?« — »Pri požaru. — Na Črnem vrhu jc gorelo posestvo, pri peči sem sedela sama; dekleti sla bili v štali. Kar je nekdo potrkal in jc prišel v sobo in zahteval: »Brž naredite luč!« — »Kaj ste vi mislili o njem?« — »Mislila sem, da je orožnik, ki jc prišel poizvedovat o požaru. — »AH je bil prijazen z Vami?« — »Prav nič; zaklel je, potegnil »flinto« in rekel: »Prec denar, kar hiter denar, če nc bo smj^.< — »Ali ste mu vse dali?« — »Bala sem sc ga.< Dvorni svetnik Regallv Gorjancu r »No, kaj pravite Vi?« — »Nikdar šc nisem bi! tam. Nisem bil gori; rečem samo; Ona sc moti,« — Dvorni svetnik Regallv odredi nato, da se Gorjanc preobleče v vojaško obleko in da si zaveže črn trak od ušes do ušes pod nosom. Ko se to zgodi, priča s tisto odločnostjo kakor prej priča: »Ta prav je! Vem, da je pravi: č elrcba, še enkrat prisežem na to.« Nato pokliče dvorni svetnik Rcgally pričo Kucler, ki pravi, da jc bil Gorjanc 15 januarja pri njem. Gorjanca pozna, ker sta večkrat balinala skupaj. Priča Anton Trobec zahteva za škodo, povzročeno mu po ropu, 14.500 kron. Priča rraoc Kusar priča, da mu jc preskrbel žigosanje denarja, katerega jc: izročil Trobcu za voli fiospod župnik Peter Hauptman, ki potrdi, oa ie dal Kušarjev denar žigosati pri Zadružni {?•".'. Bankovci, katere jc na ljubljanskem policiskem ravnateljstvu g. okrožni nadzornik Da e mer zaplenil Gorjancu, so vsi žigosani z ztgora: »Zadružna zveza v Ljubljani, registro-vana zadruga z omejeno zavezo.■< 1 reiskovalni sodnik dr. Stojkovič prinese faonv' d,a 'c dobil Kucler denar 17. januarja i^u. Kucler pravi; »En dan prej jc bil pri meni.« ' Ob I. uri 50 minut zaključi predsednik dokazovanje in odredi odmor. Razprava sc nadaljuje ob 4, uri 20 minut popoldne. Dr. Švigelj nato predlaga, da se dokazovanje zopet otvori in da naj se zaslišijo še priče Alojzija Potočnik, Martin Kucler, Amalija Potočnik in FFrance .Zupane. Dvorni svetnik Trenz se protlvi predlogu, katerega stavi zagovornik, sklicujoč se na pričevanje Kuclerjevo. Sodni dvor ugodi na to predlogom zagovornika, razprava se preloži in sc vrne spis preiskovalnemu sodniku. ROPARSKI NAPAD V SELCIH PRI PANCIH. Jože Bohutnik, delavec iz Zadvora, Ivan Bohutnik, delavec iz Zadvora, in mesar Jožef Kosec iz Spodnje Šiške so obtoženi ropa dne 15. februarja 1920. Obtožnica opisuje dogodek takole: Mlin priletne žene Frančiške Lužar v selcih pri Pancih stoji v samotni dolinici, do sosedne hiše je 15 minut hoda; Lužarjeva ima poleg sebe 88-Ietnega slabotnega in bolnega očeta Martina Lužarja in 17-Ietno. deklo Ano Umahen. V uoči 15. februarja so vsi v mlinu ze spali; bolni oče v postelji, ženski na peči. Gospodinja se pa kar nenadoma zbudi in zagleda v sobi tri oborožene, po obrazu zamazane može, eden je držal prižgano svečo v roki in nameril na očeta revolver, Ona jc za-vpila, naj očeta pusti, nato se jc obrnil proti niei, ji nastavil revolver na prsi in zahteval: »Daj novce« Ko mu je odgovorila, da jih nima, so šli iz sobe vun in so vzeli v hiši in podstrešju vse, kar jim jc prišlo pod roko. Nato so se vrnili zopet v hišo, dva med njimi sta imela sekiri, s katerimi sta grozila gospodinji m očetu, da hočejo denarja; eden jc rekel drugemu; »Idi in zapali kočo!« Drugi je res šel in zaklical čez nekaj časa, da je že zapalil kočo. skoro tri ure so tako reveže, kateri so bili v smrtnem strahu, mučili in končno zapustili mlin s polnimi nahrbtniki bogatega plena v vrednosti 5436 kron 20 vinarjev. Poleg zgoraj navedenih je bil med temi roparji tudi Roman hezek, kateri pa spada pod vojaško oblast. Bohutnika odgovorita na vprašanje predsednika kazenskega senata, čc sc čutita krivim^ »Sem!« Kosec tudi pravi: »Ja« in pristavi, da z morilnim orožjem ni nastopil. Jože Bohutnik pove, da jc svojega starega znanca vojaka Rcžka v šenipeterski voiašnici obiskal. »Takrat mi ie rekel, da naj gremo ropat; ne-1«| časa sem sc branil, nato sem se vdal: šli smo. Prišel je tudi Kosec, ki se nam je pridružil. Na Fužinah smo pri Štajercu pili, doma sc nam je pridružil tudi brat Ivan.« Na stavljena mu vprašanja odgovarja z največjo cini-P in opisuje dogodek tako, kakor ga opisuje obtožba. Tudi njegov brat Ivan, ki je prodajal v Ljubljani časopise, zgovorno opisuje, kaj se je godilo 15. februarja v Selcih pri Pancih in pravi, da jc bilo tako, kakor je Jože povedal. JožeE Kosec ne taji, da je bil zraven in pove, da je bil v svetovni vojski in na Koroškem večkrat ranjen; vsi trije zvračajo krivdo na Režka, češ, on jih jc pregovoril. Mlinarica Frančiška Ltiž;ir pripoveduje, kakšen strah so ji v tisti noti napravili roparji: »Hudo sem sc prestrašila, hudo, kake tri ure so bili notri. Eden jc nastavil sekiro in rekel: Daj denar, če ne, te bom ubil!« Priča prične glasno plakati in iiravi: »Gospod, jaz se bojim, da zopet ne pridejo in se maščujejo! Oh, oče so se zelo prestrašili,,,« V splošnem potrdi navedbe obtožnic« in prosi roparje na zatožni klopi: »Fantje, dajte vsaj žido, ki ste jo dekli vzeli, nazaj.« — Obtoženci pravijo, da Žide nimajo. Dvorni svetnik Regally obtožcncem: »K taki revi ste šlil — Žena šc enkrat pravi: »Tega se najbolj bojim, da bi mi ne požgali ali prišli nazaj.« Dvorni svetnik Rcgally obtožencem: »Tako mladi ste, pa greste kaj takega storiti in spravljati v tak strah ljudi, kateri niso imeli nobenega denarja!« 17-letna dekla Ana Oma-hen opisuje dogodek: »Res smo se za življenje bali,« pravi priča; »tako smo sc bali, da sem pričela jokati, pa je prišel k meni eden in mi rekel: Boš tih! — Črni so bili kakor hudoba. Skoraj vse so pobrali, lc slabo so pustili. Žvižgali in prepevali so.« — Orožniški narednik Fabjan pove, da je on aretira) Bohutnikova, ki sta tajila, dokler ni našel pri hišni preiskavi uropanega blaga. Ex praesidio odredi nato dvorni svetnik, da se zasliši tudi komandir orožniške postaje v Štepanji vasi narednik Čcbular, ki pove, kako je orožništvo poizvedovalo, dokler niso aretirali Režka, ki spoda pod vojaško sodno oblast. ■— Jože Bohutnik pravi: »Mi nismo šli ljudi pobijat, šli smo le krast. Če bi hoteli po* bijati, bi bil gotovo kdo katerega udaril.« Porotnikom jc stavil senat 3 glavna in 12 dodatnih vprašanj. Zagovornik dr. Furlan predlaga, naj se stavijo še vprašanja, če so šli krast, ker sa stavljena^ vprašanja tičejo le ropa. Dvorni1 svetnik Trenz se protivi predlogu. Senat jc.i predlog zagovornika zavrnil. Zagovornik si pridržuje ničnostno pritožbo zaradi odklonitve vprašanj. Nato govori dvorni svetnik Trenz, ki naglasa, da gre za slučaj, kateri je jasen kakor dan. Zagovornik dr. Furlan v svojem zagovoru poudarja, kakšne razmere so bile v Vevčah pred vojsko: nemška družba Leykam je slabo plačevala delavce, posledica je de-| generacija. Ko jc nastala svetovna vojska, sd tvoraico zaprli in delavci so se razkropili pd svetu, kar jih jc šc ostalo doma, so pa stradali.! Porotniki so potrdili prve tri glavna vprašanja, in sicer glede na Jožefa Bohutnik inj Jožefa Kosca soglasno, glede na Ivana Bohutnik pa z 8 da in s 4 nc. Tudi dodatna vpraša-i nja so porotniki potrdili, izvzemši cnegs vpra-j šanja glede na Ivana Bohutnika, čc jc nastopil! z morilnim orožjem. Sodba, Dvorni svetnik Regally razglasi nato sodi bo, s katero se obsodijo; ! Jožei Bohutnik na 12 let, Ivan Bohutnik! na 5 let in Jožef Kosec na 15 let težke ječe. Dragoceno zapestnico je izgubila vi četrtek dne 27, t. m. od pol 2. do 2. ure neka ruska dama na potu z vrta hotela Union do hotela Wilson. Dama jc ruska begunka in je bila ta zapestnica njeno edino premoženje. Zapestnica ima fasono verižice in je vdelanih 5 safirov in 4 briljantii v platini. Poštenega najditelja prosimo, da zapestnico takoj odda proti primerni nagradi v pisarni »Ruskega kružka«, Jurči-t čev trg št. 3/11. Ste preveč občutljivi za mrzli zrak? Vsakovrstne bolečine se takoj pojavljajo? Slabost? Oj, kako tu ubla-žujejo bolečine in utrjujejo telo masaže s Fellerjevim pravim Elza fluidom! 6 dvojnatih ali 2 veliki špe-cijalni Steklenici 36 K Potrebovali bi odvajajoče, želodec okrepčujoče sredstvo? Poslužite se le Fellerjevih pravih Elza krogljic 6 škatjjic 18 K. — Omot in poštnina posebej, a najceneje. Eugen V. Fellor Stubica donja, Elzatrg št. 134, Hr vatska. F Mladenič. 29 let, izučen mizar, zna-Čajen, broz prem., se želi seznaniti v svrho ženitve z gospodično ali vdovo krSC. prepričanja, ki ne pohaja na plese, a je vesela in odkritosrčna ter ne gleda na denar, ampak le ua pošteno srce. Pisma s sliko do 10. junija 1920 pod Slfro »Beseda dana, sveta naj ti bo« na upravo ,Slovenca". Tajnost častna zadeva. 2U60 Služba Ua Mirni, Dolenjsko, se lahko nastop-takoj. Prosto stanovanje, bira stanovai je in plača v denarju. BrlOleVO OljB mo vsako količfno.kCePi" jene ponudbe naj so pošljejo na „Isis" d. 4, oddeljenjo za bilje, Zagreb, Pal-motičeva ul. 66. 2004 Železne sode ssraSFia? ljana, VVolfova ul. 1B. 2065 Slamnike in klobuke vseh vrst sprejema v popravilo FRA-NJO CERAR, tovarna slamnikov v Stob . pošta Domžale pri Llubljani. — V Ljubljani se sprejemajo isti pri tvrdki Kovačevlč i Tersanv Prešernovi ultcl •L 5, kjer so tudi najnovejši vzorci na razpolago. Oglasi v,Slovencu4 imajo velik vspeh. J^jjj jjjjjj^ mladih sulcev odda na Bledu. ribarsko upraviteljstvo 2088 iJTovi Kočija in M VIA pove uprava »Slovenca" pod št. 20S2. Mlad agilen trg. izobražen mož išče trgovska alt 73cfnnetv Ce nc kompletno, pati UiillLU vsaj sledeče: Čeber zo perilo ras^nakati, sod za kuhanje perila, stroj za izplabovanje, omara za sušenje s kulisami in mongalnica. Ponudbo na upravo hotela Slon Ljubljana. .Knflorflfle.b^oktrHroSrdvr; mali nemcblovani sobi, takoj ali pozneje; isšo soliden gospod. Ponudbe na upravo tega lista pod Šifro »takoj ali pozneje.« IJrnda rp« možko kolo, šivalni stroj, IIUUU abi umivalnik, jedilno orodje, (vilice in nože). Poizve sc v gostilni Mi klavc, Komenskcga ul. 36. Industrija špirita 1.1. Zagreb, Boškovičeva ulica 7. Telefon: Brzojavl: 4-96 Spiritindustrija nudi sis na Ui najmanj 50 lil. Pravi maliiiovec Ktls.^ mene ponudbe poštni predal št. 27, Ljubljana. 2063 mm je: pS^smss-s reziljani podstavek za žepno uro; dva zelo lična lesena kipa, ki predstavljata berača; dve kadilni garnituri z izrezljanimi figurami; (ti predmeti so stri najmanj 150 let) in lovska puška-dvocevka. Ponudbe sprejema uprava Slovenca pod šifro ANTIKA 2034, Vsakovrstne Mt. llVIllllItllfIII različne torbice, predpasnike, slamnate Solne in druge pletaiske izdelke priporoča po primerni ceni gospodom trgovcem FRANJO CtiRAR, tovarna slamnikov, Stobu pošta Domžale pri Ljubljani. Brata Makovec pleskarja in slikarja Ljubljana, Gradišče štev. 7 se priporočata slavnemu občinstvu za vsa v njiju stroko spadajoča plekarska in slikarska dela. Naprodaj jc smrekov ln bukov les, >', ure od postaje Stara cerkev, okraj KoCevje. Poizve sc v Kočevju pri g. dr. flrko in v gostilni .Vinska trta" Udmat št. 16. Cena 180.000 kron. 2038 zadruge gostilničarjev in kavarnarjev v Ljubljani, Križcvniška cesta Stev. 6 Pojasnila v Zadružni pisarni, Gosposvetska cesta št. 18. assi Poštena in pridna katera se razume pri kuhanju in Šivanju, so takoj sprejme. Ponudbo z navedbo plačo na. gospo LizatoRozman; soproga ravnatelja tovarne cementa Zidanmost. 2043 Agentnra — komisija IH. TOHOBHEC BECMRSHf Zeleni venac 11 prevzame razRa trgovska posredovanja, zastopstva itd. = Kupim bukov gozd in hlode Ponudbe je poslati: Ljubljana, poštni predal 151, oskrbnik, Sprejme so takoj izurjen starejši ki je izkušen popolnoma v vseh panogah poljedelstVH, živinoreje itd. in se lahko izkaže s tozadevnimi spričevali, za srednje veliko graščinsko posestvo na Spod. Štajerskem. Ponudbo s prepisi spričeval naj se pošljejo na upravo lista pod »Zanesljiv 2003«. močan od 15 cm debelino na sredini in od 2 m dolžine naprej se kupi! vsaka množina na takojšnjo dobavo — Ponudbo na ŠenljanšUt prcmoootop" Krmelj, Dolenjsko. 2076 ^©vodoitoimro se dobi v vsaki množini po nizki ceni pri svečarju J. KOPAČU v Ljubljani GOSfOSVBTSKA CESTA številka 90. iiajelegantnejših oblik in najboljše kakovosti Dobivajo s g v ljubljanskem skladišču tovarne čevljev Peter Kozina & Co., Ljubljana, Breg štev. 20. Prevozi iieoziiiovo ioMila v najboljšem stanju pripravna za mlatil-nico, se po ugodni ceni proda. Ponudbe na poštni predal 103, Ljubljana I. V svrho nabave žei&zif&fn in Jeklenega blaga iz Nemške Avstrije izvolite se obrniti na jr, o. 101,1 in., RelsnerstraOe 3. Zastopstvo: ,Sidro' d. d. za trgovno z železom v Zagrebu, Vinska ulica 40. Pri župnl cerkvi, župnišču ln mež. narijl na Jezerskem se bodo izvršila obširnejša MmU, lessrslo, mizarska io kleparska dela. Heflektanti naj so takoj zglasijo j>ri županstvu na Jezerskem. 2078 NsroCajle ..Siovenco"! Stavbeno podjetje Tavčar & Svetina Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 6 se priporoča. 1844 Grauenr Liiibliana Dsorsii trg Steo. 1. Jauna dražba lesi. Dne 5. junija 1920 ob 15. url (3. uri popoldne) se vrši pri mestnem uradu v Kočevju javna dražba 1500 stoječih hoj V debelini 40 cm in kakih 140 podrtic (\Vindfalle). Ta les se nahaja v gozdu Kočevskega mesta in se lahko ogleda vsak dan. Vsa pojasnila daje mestni urad v Kočevju, kjer se dobe proti vplačilu 20 K tudi dražbeni pogoji. Mestni urad v Koievju, dne 22. maja 1020. Dražbeni oklic. K. A. 77/19.25. V zapuščinski stvari po Marjeti Virkovi iz Duplice št. 17. bo na prošnjo dedičev v petek dne 11. junija 1920 ob 10. uri dopoldne v notarski pisarni v Kamniku prostovoljna javna dražba v zapuščino spadajoče nepremičnine vlož. št. 187 kat. obč. Šmar-ca obstoječe iz pritlične zidane in z opeko krite hiše, zemljišča v izmeri 5 a 82 m2 in nekaj pritiklin. Izklicna cena, pod katero se ponudbe ne sprejemajo, znaša 10.254 K. Vsak ponudnik mora pred dražbo položiti varščino 1030 K v gotovini ali v vložnih knjižicah domačih denarnih zavodov. Zdražitelj mora največi ponudek s 5% obrestmi od dne dražbe naprej v dveh mesecih sodno položiti. Morebitnim knjižnim upnikom se pridržuje njih zastavna pravica brez ozira na prodajno ceno. Nadaljni dražbeni pogoji so na vpogled v notarski pisarni v Kamniku. V Kamniku, dne 26. maja 1920. Dr. Fran Horvat, notar kot sodni poverjenik. ITCašbPljia mineralna is® d a Tempel orglec, namiizna pada Sforia orelec, fižgedScžnažna KScnafski grelec, medicinagna anda najmočnejše prste. Zasiopstao o oseh osgjih mestih in krajih. — jSobloa se oseh prodajalnah. — Polasnila daje BIIIB Županstvo na Jezerskem proda ilra?,-bonim potom dne ti. junija t. I. ob 15. uri v občinski pisarni okoli 000 — 700 kubičnih metrov stoječega smrekovega lesa. 2077 za poljske železn'ce 76 cm razdaljo. — Osi dvokoles za male vozi čke morejo biti 50 do 70 mm močne. 2087 Brača jANKOVIČ, Zagreb Kukovičeva ul. 3. Proda se dobro ohranjeno moške kol©. Naslov pove uprava lista pod št. 2071. v večji množini ima na prodaj — m. VRHOVEC — agentura — komisija import — oksport Beograd Zeleni venac 11. L. MIK.IIS MIlana, Mestni trs M IS priporoča svojo zalogo dežnikov in solnčniv ter spreltalali palic. Popravila se IzvrSujejo točno In solidno. Kina-železnato vino lekarja PICCOLI-ja v Ljubljani, Du. najska ccsta, krepča malokrvne, nervozne, oslabele, odrasle in otroke. — Naročila proti povzetju. Otvoritev sezone I. majnika. Pri oskrbništvu posestva ,W;i*«onia" pri Biedu je naprodaj okoli 200 m3 rezanega in okoli 800 m^stoječega lesa iz slučajnih pripadkov. Natančni pogoji so na razpolago pri gospej Jera Vodušek, Wil-sonia Rečica pri Bledu. Ponudbe naj se vlože do 10. junija 1920. Radio termalno kopališče žalitev® prospekte! Nažnanilo. Ravnateljstvo Urnim Rogaška Slatina. 3 si usoja p. n. občinstvu naznaniti, da je premestil svoje dosedanje stališče z Ambroževega trga štev. 9 v pisarno mestnega stavbenika I. Bricelja, v Slomškovi ulici št. 19 kjer se sprejema vso v to stroko spadajoča dela. mmmmxwmxmx)cm Jugoslovanski kreditni zavod r. z. z o. z. v Ljubljani, Marijin trg 8, WoIfova ulica 1. Poštni čekovni račun št. 11.323. Telefon štev. 54 I; Podružnica v Murski Soboti. sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter Jih obrestuje po čistih brez odbitka. Izvenljubljanski vlagatelji dobe poštne položnice. Inkaso faktur in trgovske informacije. Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. — Daje posojila na vknjižbo, poroštvo, vrednostne papirje in na blago ležeče v javnih skladiščih. Trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji. — Zavod je neposredno pod državnim nadzorstvom. I U v T T JL ir™2371 •TiEtSEiaiSlBtS^^šH'—1-5 po naročilu dobavlja takoj Breznik & Fritscti, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 1. —j Vzorec na ogled. I i s i, mm ii m Brzojavni naslov: »Balk.nSPeCl." - Ekspozitura Wlen. Špedicije V3oh ~ —S S^iladlžče, \po jeno^ južn^ jšvno'shlMHKfc*'1^11'111' EIIE Špedicija. — Bmport. — Eksport. — Komisija. M£S3SatiniS9iaiBIBIEB3^ Ha sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro- in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Uu&SIafta, Maribor, Metkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Sibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wien. Poslovne žveze z vsemi večjimi kraji v tu- in inozemstvu. S==1G