Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta « gld., za četrt leta 8 »14.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke valjajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stoini trg št. 6, poleg ..Katoliške Bukvarne". Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša! Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. I., 17. Izluija vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob »/«6. uri popoludne. ^tev. 286. v Ljubljani, v torek 15. decembra 1891. r^etnil* XIX. Govor poslanca Fr. Povše-ta v državnem zboru dne 7. decembra 1891. Visoki zbor! Ko sem o priliki razprave o letošnjega leta proračunu v mesecu juliju govoril, priporočil sem visokemu poljedelskemu ministerstvu, da pravočasno, torej brez odloga skrbi za to, da se mnogi hudourniki na Kranjskem, osobito na Gorenjskem vravnajo, da ne bo enaka žalostna nezgoda zadela prebivalcev našib, kakoršno so morali pretrpeti sosedni deželani na Koroškem in Tirolskem. Žal, da je komaj dober mesec pretekel in že se je moja bojazen uresničila, ker dne 22. avgusta ulil se je hud dež, ki je trajal celo noč in dan ter prenaredil poprej mirne potoke v prave hudournike, ki so v okraju Kranjske Gore ondotnim prebivalcem opustošili dom in svet ter osiromašili že itak revne ondotne prebivalce. Že pred nekaj leti priznalo je visoko ministerstvo nevarne razmere ondotnih potokov ter pora-zumno z deželnim zastopom dalo izvršiti nekatere vravnave na Belem potoku, katerih vravnavnih del pa ni več mogoče zaslediti, ker so vsa zasuta in njih vrh skoro za pol metra skozi in skozi z gra-mosom in peskom pokrit, iu kar je najneugodnejše pri tem, gramoz zasul je potočje za pol drugi meter na debelo. S tem p> so se prenaredile dotične razmere na potokih, osobito na Belem potoku toliko, da ni mogoče misliti na zopetno izboljšanje, dokler se ne bota vravnala Beli in Črni potok y njih gorenjem toku. Tu je opustošeno poplavljeno zemljišče, ker osobito Črni potok privlekel je seboj neizmerne množine potočja, in ker ima ta potok precejšnjo strmino, pribrumel je z velikansko silo ter opustošil pota, polje, razrušil mline in žage. Dno tega potoka je sedaj vsled nanesene sipe in kamenja nad dva ipetra vzdigneno, kar dela ta potok v bodoče toliko nevarniši za ondotne vasi in zemljišča. Ne manj nevaren je Rateški potok, ki vodi iz rateške pokrajine vode proti vasi belopeški. Ta potok predrl je železniški nasip, odnesel je dotično zemljo v dolino iu tam polje zasul in tam opustošil. Jako nevaren je tudi Jezerski potok, ki v dolžini treh kilometrov teče skozi belopeško dolino ter je tudi silno oškodil ondotne vasi, ker je preplavil in zasul ondotne polje. Jezerski potok pa bo toliko nevarniši, ker mu postranski potoki silno velike množine nasipnine donašajo. Vsled teh nasipov vzdignil se je ta potok ?a l1^ metra fišje kakor stoje hiše te vasi I Jako slabo vplival je tudi Kovačev potok, ki je sicer suh, neznaten potočec, ki pa je pri tej nesreči narastel ter v dolžini 400 metrov, v širjavi 20 metrov in 10 metrov globoko se zaril v bližnje senožeti in gramoz odložil na svojem izlivu v Jezerski potok v podobi visokega nasipa, ki je vplival, da se je ta potok za celih 40 metrov v bližnje travnike vrinil. Ne manj nevaren bil je mali Balojski potok, ki je poslopja zasul in njive opustošil. Jako hudo je razsajal tudi potok Kravnik, ki se je 8 metrov globoko zaril v senožeti, nasipnino v vas rateško zanesel in ondotne hiše za skoro 2 metra visoko z • , , r i . f gramozom zasul I Tudi vas Podkoren je mnogo trpela po potoku Koritniku, ki je 26 posestnikom nad 50 poslopij zasul, mnogo mlinov in žag deloma uničil, deloma hudo poškodoval. Hiše, hlevi in razna manjša gospodarska poslopja zapadla so zdivjani povodnji, ostala poslopja pa so bila siluo poškodovana. Vasi Kranjski Gori zelo nevaren je Pišenski potok, ker poslopja ondotne vasi leže tikom na robu potoka, ki je tudi letos zelo izpodjedal. Iz tega morete, čast ti gospodje, presoditi, kolika škoda se je zgodila tem krajem in kako strašno nevaren je njihov položaj, ako jim ne pride kmalu rešilna pomoč! Zato se obračam z iskreno prošnjo do vis. kmetijskega ministerstva za naglo pomoč, da se za-brani popolni propad teh vasij. Ne bodem opozarjal na bridke uezgode, ki so enako zadele sosedno Koroško, zato pa toliko ognjeviteje prosim, da se tu naglo dela ter pa se toliko nujna rešilna dela ne odlašajo ter zavlečejo z nepotrebnimi navadno le predolgo trajajočimi obravnavami. Zdaj je še čas rešiti te vasi, katere pa se morajo bati pri enaki hudi uimi popolnega uničenja. Naj se torej to rešilno delo hitro prične, naj se nevarni stranski potoki hitro vravnajo, katero delo se dii po izreku najspretnejšega strokovnjaka zdaj še s primerno malimi stroški izvršiti; naj se napravijo dolinske zapore, katere bodo zabranile, da ne bodo stranski potoki toliko gramoza valili v dolino. Enako je potreben nagle vravnave tudi Tre-biski potok, da se utrdi sedaj zelo nevarno in negotovo stanje rateške vasi. (Dalje sledi.) Govor dr. Ferjančiča v državnem zboru dne 18. decembra 1891. I. Vravnavo, vipavskih in notranjskih voda. Visoka zbornica! Izpregovoriti hočem najprvo nekaj besed k naslovu „deželna kultura" ter v tem oziru staviti na vlado potrebno vprašanje. Govoril bodem o vravnavi hudournikov v Vipavski dolini in osušenju notranjskih dolin. O tem sem sicer že obširneje govoril leta 1889, ker pa stvar ne napreduje, kakor želimo, in je potrebno, moram torej nujneje zopet opozarjati na to. Vipavska dolina je bila nekdaj lepa in rodovitna, a je s časom postala pokrajina, ki več ne more preživiti svojih prebivalcev. Trtna uš bode tudi tukaj uničila nekdaj cvetočo vinorejo. Tudi na druge neugodne razmere sem že opozarjal in dokazoval potrebo, da se vravnajo hudourniki in tako velikemu delu prebivalstva olajša živinoreja in poljedelstvo. Vipavska dolina ima tri hudournike in več stranskih potokov. Za dvajset let tukaj voda razdira in potrebno je, da pomagata dežela in država in odstranita veliko škodo. Leta 1889 je deželni odbor kranjski poslal in-ženerja na lice mesta, da si ogleda razmere in presodi izgotovijene načrte. Ta je izrekel sodbo, da je potrebno sistematično delo in ae le poprave ob izviru voda. Vodotoki so bili že tedaj tako zasuti, da se je bilo bati nesreč. zato je vlada to vprašanje odložila, dokler ne bodo izdelani natančni načrti in določeni proračuni. Ko je drugo leto to vprašanje zopet prišlo na vrsto v deželnem zboru, bila je burna debata, ker vsi poslanci so si predstavljali veliko bedo vipavskega prebivalstva, ki je nastala vsled nenavadne suše. Deželui zbor je naročil deželnemu odboru, naj hitro izdela načrte in proračune, da se delo prične. Prosim torej visoko vlado, naj ne prezre te stvari, ter vprašam ob jednem, kako daleč je stvar dospela in ali je upanje, da se delo prične prihodnje leto. Za to delo je potrebno le vladno pritrjenje. Kar se tiče odvajanju voda iz notranjskih dolin, naglašal sem že pred dvema letoma, da je vlada dela pričela in plačala. A delo se je ustavilo, ker se menda prebivalstvo na ljubljanskem barju temu ustavlja, boječ se povodnji. Toda veščaki trdijo, da bi odpeljava voda iz notranjskih dolin ne poplavila ljubljanskega barja. A če bi se to zgodilo, dokazana bi bila nujna potreba, da se osuši ljubljansko barje. V tem oziru se strinjam s sorojakom, ki je o tem govoril pred petimi dnevi, in veseli me obljuba g. poljedelskega ministra, da se vlada zanima za osušenje ljubljanskega barja. (Dobro! Dobro! na desnici.) fla odpeljavo voda iz notranjskih dolin je treba mnogo priprav, upam pa, da stvar ne bode zaspala. Pred dvema letoma sem stavil interpelacijo, katero danes ponovim: „C. kr. vlada se pooblašča, da prične priprave za vravnavo podzemeljskih voda ua Kranjskem iu v ta namen vstavi v proračune melijoracijskega zaklada primerne svote." dali so mu odobravati svoje dela in popravljati. In na to bili so ponosni; kakor Regnart sam pravi, so njegove kompozicije od Gallusa samega pregledane in popravljene, in uporablja ta slučaj kot priporočilo za svoje dela. Ce se je hotelo posebno laskavo izreči o kakej skladbi, reklo se je: to je tako lepo, kakor bi bil Gallus zložil. Njegove skladbe so se na Moravskem, Češkem in Gornje - Šlezkem skoraj izključno pele, kakor imamo več poročil. Tem bolj Čuduo je, kako je bilo mogoče, da se je velezaslužni mož in svitla zvezda na glasbenem polju mogla tako pozabiti. Ambrozijevemu društvu gre zasluga, da se je spomnilo našega moža v tej muzikalni metropoli na prav krščansk način: v ožjem krogu somišljenikov in — pod zemljo.*) Upajmo, da bode spomin, sedaj obnovljen, ostal v časti pri vseh, ki imajo čut za umetnost. Zasluge, koje si je pridobil Gallus kot človek, umetnik in Avstrijec za umetnost, cerkev in državo, so uevenljive; v njih imamo velik naprednjaški korak v umetnosti, in to poudarjam: v umetnosti avstrijski. Spomin velja enemu najvrednejših mož! Politični pregled. V Ljubljani, 15. decembra. i9fotran)e dežele. Budgetna debata se že vleče deveti teden. Če se pomisli, da državni zbor stane na dan 3530 gld., bilo bi pač želeti, da bi bila kmalu končana. Za dolge budgetne debate v avstrijskem državnem zboru se porabi skoro ves čas in zboru ne ostane časa za rešenje drugih nujnih stvarij. V prestolnem govoru se je napovedala toliko potrebna socijalna reforma, ali dosedaj se še državni zbor ni bavil z nobeno važnejšo socijalno zadevo v tej po-stavodajni dobi. Treba bode reformo davkov, primerne premembe raznih pravosodnih zakonov, in za vse to ne bode časa, če pojde tako dalje. Zaradi tega že nekateri politični krogi premišljujejo, ali bi ne bilo umestno, ko bi se budget dovolil vkupe za dve leti, da bi potem vsaj jedno leto imel državni zbor čas za druge važne zadeve. Seveda je proti temu tudi dosti pomislekov s parlamentarnega pa tudi s političnega stališča. Slovenski poslauci imajo pri budgetni debati najlepšo priliko za svoje pritožbe. Ta pomislek bi seveda odpadel, ko bi se iz-vela narodna jednakopravnost. Davčne reforme. Preveliki davki tlačijo naše kmetijstvo in obrtnijo, in zatorej ne moreta tekmovati z drugimi državami. Še tako ugodne trgovske pogodbe ne morejo temu zlu odpomoči. Indirektni davki uiso nikjer tako visoki, kakor v Avstriji, direktni so pa primerneje razdeljeni. Nemčija ima razredni davek in so bogatini bolj obda-čeni. V Belgiji, Franciji, Švici in Italiji je pa progresivni dohodninski davek. Nemčija dobiva nad 30 milijonov mark iz borznega davka. Še srečnejši so pa v Ameriki, kjer ni nobenega zemljiškega davka. Naš kmet in mali obrtnik plačuje najmanj dvakrat toliko davka, kakor ga belgijski, francoski, švicarski in italijanski. Zaradi tega je pa treba avstrijsko davčno sistemo radikalno preustrojiti, kajti s polovičarskimi naredbami ni nič pomagano. Češka sprava. Profesor Masaryk se sedaj poganja ža deželnozborski mandat in je v nedeljo govoril na volilnem shodu v Vodnjanu, ker je iz-praznen mandat te mestne volilne skupine. Govoril je o češki spravi. Da je pri tem grajal staročeško : omahljivost in popustljivost, je naravno, ker je \ javno mnenje v tem okraju precej nasprotno Staro-Čehom. Sicer se je pa njegov govor bistveno ločil od podobnih govorov čeških radikalcev'. Pokazal je, da je praktičen politik. Nikakor ni stavil državno-pravnih zahtev, kakor jih stavi v tem oziru mlado-češka stranka. Njemu se zdi, da dunajske punkta-cije le zaradi tega neso dobre, ker se premalo ozirajo na narodno jednakopravnost. Dale bi se popraviti, seveda bi se morali premeniti tudi ukazi pravosodne uprave. Reči moramo, da Masai-yk zavzemlje v tem oziru jako pametno stališče. Iz njegovega govora spoznamo, da bi Slovenci s češkimi realisti gotovo tako dobro izhajali v državnem zboru, kakor so s Staročehi. Češka. V nedeljo je staročeški klub v Pragi imel sejo. Dr. Mattuš je priporočal, da se čehi udeležb razstave v Sofiji. Deželni zbor naj v ta namen dovoli kak donesek. Na Balkanu imajo Cehi velike interese in gledati morajo, da jih ne prehite Madjari. Ta predlog je jako umesten, ker baš na Balkanu je iskati trgovišč našim izdelkom. Nadejamo se, da se Mladočehi ne bodo upirali temu predlogu, če tudi je gotovo, da bodo Rusi zamerili Čehom, če se udeleže bolgarske razstave. Vaattje dpi»T?-. Francija. Škof v Nansiju povabil je vse francoske Škote in prelate, da se osnuje zveza vsega francoskega duhovništva. Ta zveza bode imela namen podpirati papeža in bojevati se s sovražniki katoliške cerkve. — Zaradi dogodkov v francoski zbornici v petek bode prišlo do dvoboja mej Cassagnacom in zborničnim predsednikom. Glasovanja v soboto se 110 poslancev, zlasti radikalnih ni udeležilo. Za vlado niso hoteli glasovati, ker ni odločno za ločitev cerkve od države, vreči je pa neso hoteli, ker pri sedanjih razmerah radikalna stranka brez opor-tunistov ne more sestaviti trdne vlade. Vlada svoje zmage pač posebno vesela ni mogla biti. Dvajset glasov večine v važnih zadevah ne more veljati za nikako zaupnico. Bolgarija. Sobranje je v sobotni seji jedno-glasno vsprejelo predlog, da se grofu Hartenau u dovoli 50.000 fr. letne pokojnine. Predlog je stavil predsednik Slavkov. Ministrov ni bilo pri seji. Ko se je vest razširila, da se hoče pokojnina bivšemu knežji dovoliti, razglasilo se je od neke strani, da ta predlog prihaja od opozicije, ki hoče na ta način pokazati svojo nezaupnico vladi. Ker je pa vsa vladna stranka glasovala za pokojnino, katere ni predlagal noben opozicijonalec, temveč predsednik Bam, je pač jasno, da vlada temu predlogu ni nasprotna, uaj že prihaja od koder koli. Srbija. Ne le vojni minister, temveč tudi minister vnanjih zadev in pa pravosodni minister sta dala ostavko. Ministri se boj4, da bode v zbornici še hud vihar in bi radi poprej si zagotovili kake druge službe. Regentstvo je pa drugih misli in ne vsprejme ostavke, češ, ministri naj zagovarjajo svojo politiko še pred zbornico, potem pa naj odstopijo. Pasič pa tudi ne mara odpustiti sedanjih svojih tovarišev, ker mej radikalci ni sposobnih mož. Večina radikalnih poslancev so navadni trgovci, obrtniki in kmetje, ki sicer v zbornici rogovilijo, pa vendar neso sposobni, da bi prevzeli kaka višja mesta. Ce pojde tako dalje, bode radikalna stranka kmalu obrabila svoje moči. Dansko. Znano je, da se na Danskem že dolgo vlada na neki ne baš parlamentaričen način. V spodnji zbornici so imeli večino radikalci, ki neso hoteli dovoliti budgeta. Ker pa ima po danski ustavi gorenja zbornica, v kateri je pa vladna stranka imela veČino, dovoliti začasni budget, pomagala si je vlada z začasnimi budgeti. Sedaj, ko je umrl vodja opoziciji Berg, je pa opozicija jela razpadati in kaže se, da se sestavi v spodnji zbornici nova vladi prijazna večina. S tem se bode naredil konec nenormalnemu stanju z zmago vlade. Zjedinjene države. Kakor poročajo zadnja poročila, bodo v Zjedinjenih državah zakone tako premenili, da bode inozemce sodilo le zvezno sodišče. Ko je neke Italijane sodilo sodišče v Novem Orleansu in je bilo potem prišlo do nekih neredov proti Italijanom, je ameriška vlada imela neprijetnosti. Italija je zahtevala zadoščenje, katerega pa ji centralna vlada dati ni mogla, ker se po sedanjih zakonih ni smela mešati v notranje zadeve louizijanske države. Izvirni dopisi. 7Z Iz Prage, dne 9. novembra. (Češka akademija. — Naš mestni proračun za leto 189 2. — O dveh rajnih. — Karlov most.) Minoli teden je imela češka akademija v prelepem novem muzeju slavnostno zborovanje, ko-jemu so prisustvovali vsi člani, visoki dostojanstveniki, zastopniki razuih zborov in korporacij. Zborovanje je otvoril kot zastopnik pokrovitelja akademije, nadvojvode Karola Ludovika, knez Jurij L o b kovic , na to je prečital generalni tajnik prof. Jos. Solin izvestje o delovanju akademije, koja je imela v d6bi slavnostnega otvorjenja 49 rednih, 19 izrednih, 36 dopisujočih, vkupe 104 člane. Umrl je izmed teh prof. dr. Avg. Seydler. Za to leto prejeli so tri nagrade po 1000 gld., in sicer pisatelj Vrchlicky za trijologijo „Hippodamie", slikar V. Hynais za obraz „Resnica", in v glasbenem oddelku dr. Ant. Dvorak za skladbo „Requiem". Vednostnim, literarnim in umeteljskim delom je akademija priznala velikanske podpore. Po izkazu z dnč 31, oktobra t. I. ima akademija 260.229 gld. 6 kr. matičnega imenja. Premoženja za posebne svrhe ima 77.698 gld.; izdala je pa v letu 1891 vkupe 47.402 gld. 48 kr., in je torej imel vsak izmed štirih oddelkov na razpolaganje 9422 gld. 82 kr. Vir teh dohodkov so poleg obrestij od glavnice deželna podpora 20.000 gld. in državna v svoti 16 000 gld. Na to je predaval prof. dr. Čelakovsky „0 ved-nostnem pomenu Jana Svatopolka Prešla" in prof. dr. Rayman „0 kemiji v bijologiji". Proračun našega mesta za leto 1892 poukazuje izdatkov 3,795.968 gld., prejemkov pa 1,579 947 gld., dalje prejemkov iz občinskih doklad in davek od stanariue 1,420.878 gld. Proračun čeških in nemških občinskih in mestnih šol kaže dohodkov 74.706 gld., troškov 820.086 gld., torej primanjkljaja 745.380 gld., koji se ima pokriti iz lanskega posojila v znesku 200.000 gld. Izkaz o učencih ua občinskih in mestnih šolah v Pragi nam pove, da se je obiskovanje čeških šol letos zopet povišalo, nemških pa skrčilo, vendar se vzlic temu pojavlja še vedno ogromna nerazmera gledč števila čeških učencev proti nemškim. Na čeških šolah je vpisanih 14.643 šolarjev, na nemških 6983, to število se nikakor ne vjema s številom češkega in nemškega stanovništva. V srce boli rodoljuba, če pomisli, da so to večinoma češki otroci, ki polnijo nemške šole, kajti pri vpisovanju se je konstatovalo, da je med učenci nemških šol povsem dve tretjini čeških otrok! Vrh tega se pa drzne »Deutsche Zeitung" trditi, da naj vlada, koja je poslaia preiskovalno komisijo v Liberce, pošlje jednako komisijo i v Prago, da ondi odkrije uzroke nemških pritožeb, ker stanovništvo nemško se pritožuje že mnogo let, da praška občina zanemarja (!) — nemško šolstvo! Nedavno umrl je na Nemškem dr. Autou Špringer. Bil je sin praških čeških roditeljev, in do možate starosti služil je češki stvari z besedo in peresom. Zlasti leta 1848 je bil priljubljen med Čehi. Ali kmalu je narod, čegar kri se je pretakala po njega žilah, izdal iu sramotil. Spisal je spomine izza svojega življenja, koji so prišli ua svetlo pa njegovi smrti; iz teh .spominov" protičeški listi z nepopisno radostjo ponatiskujejo cele članke. Ta knjiga je dostojna izdajica naroda, kida zasramo-vanje ua ves narod in njega posamičnike. V petek je pa prominol ua Dunaju pisatelj Vratislav Kazimir S e m b e r a , sin poznatega češkega in slovanskega jezikoslovca iu Čeha. Rajnki Šembera je bil sotrudnik listu .Neues Wiener Tagblatt" in imejitelj protisemitskega .Figara". Udeležil se je tudi poljskega ustanka leta 1863 in je bil osebni prijatelj in pobočnik poljskemu generalu L a n g i e-w i c z u. Pisatelj Springer se je do možatih let priznal k svojemu narodu iu je v svojem materskem jeziku spisal i zbirko pesmij. A popačil se je, pero svoje je prodal sovragom češkega naroda, iz kojega se je porodil. Povsem sta torej reuegat Špriuger in rene-gat Šembera jedno in isto. Na onem kraju pa, kjer se je vršil du^ 4. septembra lani odlomek narodue žaloigre, frči zdaj po vzduhu poluo klopota, isker, pare in dima. Srebro-pena Veltava, koja je že davno izgubila optimistiški ta pridevek, zgublja se pod privalom odpadkov in ogromnih odrov, iz kojih ima v dveh letih pod vodstvom stavitelja Gregersena iz Budimpešte po-vstati prenovljeni Karolov most. Nazivljem ga navlašč tako, namesto .kameniti most", ker v njem tiči kos minolosti z imenom najdražjega češkega kralja. V njem je enmalo tradicije in poluo narodne gorkote. Od usodepolnega požara .Narodnega gledališča" ni je bilo večje rane za ves narod, nego dne 4. septembra leta 1890, a zdaj se ta rana celi polagoma, in sicer z železom iu ognjem, kakor bi bilo še dandaues v veljavi zdravniško geslo: „Quod fer-rum non sanat, ignis sanat!" Vzraščaj in dvigaj se ti ponosni spomenik! V tebi je polno simbolične moči, mnogo več, nego umeje pojmiti ta, kdor ue čuti vtripati srca narodovega v lastnih prsih. Popenjaj se veličajno tiia do Hradčan, kjer v rakvi vtl hrama spi balzamovano srce Karolovo! Vzraščaj in poperijaj se, da bo narod mogel zopet korakati po tebi iu ondi iskati tolažbe v tej razburjeui dobi, kjer je skrita koroua — sv. Vaclava! Iz Št. Jurja pri Šmariji, 12. decembra. V otožni pusti jeseni smo imeli pri nas vesele dui, ko so namreč č. g. župnik nam preskrbeli sv. misijon, katerega so vod;li čč. gg. lazaristi iz Ljubljane pri-čenši dne 30. novembra. V gauljivem govoru je č. g. Hajdrih pripravljal otroke za vredno sv. obhajilo. Euako ganljivi so bili tudi ostali govori iu imeli velik vspeh. Ljudstvo je z veseljem vsak dan trumoma hodilo v cerkev poslušat lepe nauke. Pomagala sta v spovednici tudi čč. gg. iz Želimelj in Kopanja. Najlepši je bil pač zadnji dan dne 8. t. j m. na praznik Matere Božje, ko je bil sklep, kate- | rega se je udeležil tudi preč. g. dekan iz Šmarije j z jednim g. duhovnim pomočnikom. Popoldne je preč. g. dekan slovesno blagoslovil misijonski križ z običajnimi slovesnostmi. Brez dvoma so misijoni velike koristi za ljudstvo. Presvetli cesar sam je letos ob prihodu v Celje nagovoril ua kolodvoru č. g. 8uperijorja ter mu rekel: „0, misijoni so jako koristna in blagodejna naprava." — Za ves trud in nauk pa kličemo gospodom: Bog povrni stotero! P. P—r. Dnevne novice. V Ljubljani, 15. decembra. (Stalni mestni zdravstveui svet) zboroval je v petek dne 11. t. m. pod načelništvom g. dr. vit. Bleiweisa. Udeležili so se ga skoraj vsi člani. Mestni fizik je poročal o sedanjem zdravstvenem položaju, ki je precej ugoden, kajti mortaliteta znižala se je za 81 odstotkov, morbiliteta pa je ostala ista. Na j dnevnem redu bilo je nadalje vprašanje, kaj je storiti proti razširjajočim se ošpicam, in sklenilo se je, nasvetovati mestnemu šolskemu svetu, naj se takoj zapro oni razredi ljudskih šol, v katerih je zbolela večja množica šolarjev. O kanalizaciji nove deželne bolnišnice in o uačinu odvajanja vode — po betoui-ranem kanalu v Ljubljanico ali pa v betoniranih grebeničuih jamah — poročal je načelnik. Po ži-vahui iu obširni debati sklenilo se je nasvetovati občinskemu svetu sledeče: Dovoliti je deželi, da se po uzorno betoniranem kanalu odvaja voda iz bolnišničnih poslopij, kuhinje, kopeli in perišnice v Ljubljanico, a le pod pogojem, da se vsa voda poprej temeljito razkuži, v kanal tedaj staka Ie •očiščena. Odpadki in voda iz mrtvašnice nabira naj se v pravilno izdelanih grebeničuih jamah. Dalje poročal je mestni fizik o raznih nedostatkih v tukajšnjih lekarnah z ozirom na prodajo tajnih zdravil, tekočin in krogljic, ki se ne izdelujejo po zdravniških predpisih in katerih cene so silno pretirane. Sklenilo se je, še nadalje poizvedavati o takih lekarniških proizvodih, potem pa skupno razglasiti njih pravo vredn ost in tako opozoriti občinstvo ua ta tajna in neopravičeno draga zdravila. — Različni predlogi o potrebni večji snažnosti v mestu predložili se bodo magistratu, da jih čim preje izvrši. (Umrl) je, kakor se nam brzojavlja, Čast. gosp. Tom. Jeretin, župnik v Teharjih na Štajerskem. Pogreb bode v četrtek ob 9. uri dopoldue. Naj v mru počiva! (Iz Rima) se nam poroča z due 11. t. m.: Danes ob tri četrt čez poldni dospel je eminencija kardinal Anton Josip Grusch a. Na kolodvoru so ga sprejeli: avstrijski poslanik pri sveti stolici grof Revertera, uditore pri poslanstvu monsigr. de Montel in rektor Anime msgr. dr. Nagi. Takoj na to odpeljal se je emiuencija v zavod deli' Anima, kjer mu je prirejeno kardinalsko stanovanje. Do-spevšemu tja bila mu je predstavljena domača duhovščina, ki ga je pričakovala pri vhodu. Eminencija sprejme pri bodočem javnem konsistoriju kardi-nalski klobuk, in na to v posest cerkev s. Maria degli Angeli (blizo kolodvor*). (Iz Celovca) se nam poroča: Vest, da bede vrli .Mir" od novega leta začenši izhajal trikrat na mesec, razburila je rahle živce laži-liberalne gospode pri .Freie Stimmen" tako zelo, da so takoj sklenili izdajati svoj |ist trikrat na teden. Bojč se menda, da se bo po novem, pomnoženem .Miru" vsa Koroška slovenizovala in zato jim ne zadostuje več, da nas katoličane in Slovence okidavajo osemkrat na mesec s svojim blatom, ampak odslej bodo nas pobijali po dvanajstkrat na mesec. To jim je seve lahko mogoče, ker itak že zdaj v ogromni obilici zajemajo iz jaslij in jim je gotova podpora vse .visoke gospode* na Koroškem. — Vse to pa bodi vsem slovenskim domoljubom v podbudo, da z obilnim naročevanjem in mnogimi gmotnimi doneski podpirajo .Miri" Svoji k svojim ! —rn— (Občinske volitve na Koroškem.) Iz Podjunske doline se nam piše: Poročali ste v zadnjem času že mnogo o občinskih volitvah na Koroškem ter poudarjali o preveseli zmagi v mnogih krajih. Naj danes spopolnim to poročilo a nikakor ne z veselimi dodatki. Propadla, in sicer jako nečastno propadla zbog skrajne malomarnosti merodajnih oseb je naša slovenska stranka v občinah GrebinjinŽitaraves. — Po težki borbi zmagali so našinci v več občinah ležečih na meji nasproti krutemu, vkljub neobzir-nemu nasilstvu nasprotne strani; a v imenovanih občinah ni trebalo mnogo truda, — potreba je bilo samo ljudi malo poučiti, za kaj se gre, kaj pomenijo občinske volitve. Brez truda dala bi se bila priboriti sijajna zmaga, — ni se zgodilo zbog žalostne ne-brižnosti merodajnih krogov. V Grebinju n. pr. prišlo je na volišče okoli 20 volilcev iz nasprotnega tabora, Slovenci se niti pokazali niso. Na jedni strani borč z vsemi silami hudo borbo za narodni obstanek, — na drugi malomarno prepuščajo sovražniku torišče! Sramota za .narodnjake" v Grebinju iu Žitaravesi, ki so se ob tej priliki pokazali zopet tako neznosno nerodne. — 2e pri zadnjih državnozborskih volitvah bil je le Grebinj uzrok porazu slovenske stranke, in te nečastne svoje pege i zdaj ni še popravil. Zato pač treba, da se to javno graja, kajti po vsem tem res ni čuda, da si .bauernbund" pridobiva toliko veljave i na slovenskem ozemlju. Kjer gre za čast, tam je pač marsikdo .naroden" in i Grebinju ter Zitarivesi najdeš takrat dosti .narodnjakov", — a ko treba za slovensko stvar res delati, tedaj jih zaman iščeš! —zm— (Slovensko gledališče) Zvduja predstava .Revčka Andrejčka" je bila prav dobro obiskana, dokaz, da našemu občinstvu ugajajo igre, ki pristno slikajo naše domače življenje, kakor ravno ta. Ker smo že prejšnja leta obširneje govorili o tej igri, omenimo danes le toliko, da je gosp. Borštnika .Revček Andrejček" jedna najboljših vlog, katero vsakokrat izvrši značaju dosledno, naravuo, reči smemo, prav mojsterski. Tudi gospa Borštui-kova je .Franico" predstavljala prav dobro, le v nekaterih prizorih je kazala premalo patosa, kolikor ga ima g Dauilo preveč. G. Verovšek je bil vrl kmečki korenjak, a tudi on je bil v nekaterih prizorih prehladen in ravnodušen. G. Lovšiu nam je kot gostilničar Domen bolje ugajal, nego sicer. Gospica Nigrinova je bila prav jezična in čedna dekla, a gotovo bi bolje predstavljala staro Nežo, kakor gospica, ki je prejela šopek. Gospod Sršen je sicer dobro predstavljal bebastega Anžeta, le pozabil je v trenotkih ua jecljanje. Sploh je bilo občinstvo zadovoljno s predstavo, zadaj na .galeriji" morda prezadovoljuo, ker se je smejalo tudi tedaj, ko je bilo najmanj umestno, kar moramo odločno grajati. (Zahvala.) Nadvojvoda Karol Ludovik se je v lastnoročnem pismu zahvalil načelništvu tukajšnje gospejne podružnice pomočnega društva .Ru-dečega križa" za sožalje, izraženo mu povodom okrevanja ujegove hčere, nadvojvodinje Margarete Zofije. Ob tej priliki priporočamo domačim krogom to dobrodelno društvo.^ (Družbi sv. Cirila in Metoda) je doposlala 2. dec. t. 1. gospa Kotnikova, mati umrlega Frana Kotnika mlaj., njega volilo naši družbi, ki se glasi po testamentni odločbi na 1000 gld., ter iznaša daues vsled odb;tih pristojbin in interesov 866 glH. 27 kr. — Cestiti rodbini pokojnikovi se je poslala posebna vodstvena zahvala, napominani čin v korist naši družbi pa naj ostane zabeležen v naši kroniki v stalui spomin mladega slovenskega domoljuba. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. (Zbor koroških rokodelcev) vršil se je od dne 6.—8. dec. v št. Vidu. Udeležilo se ga je okoli 100 odposlancev raznih obrtnijskih z&drug, več državnih in deželnih poslaucev, itd. Razgovarjali so se o potrebah rokodelskih stanov, poudarjali skupno delovauje iu sklenili več resolucij, naj se prenarede mnoge določbe sedaj veljavnega obrtnijskega zakona. —rn— (Preiskava) se je pričela proti profesorju in poslancu Spinčiču, kakor Čitamo v .Obzoru", zaradi njegovega govora ob prihodu Istranov v Zagreb iu zaradi volilne agitacije pri zadnjih volitvah v Istri. (V Grižah) so misijonarji iz Celja nameravali voditi duhovne vaje. Ali vzbolel je za difteritiko neki otrok. Vsled tega se je zaprla šola iu odložila sveta misija. (Slavni zgodovinar Janssen) je bil nevarno bolan; sedaj časniki poročajo, da je upanje, da bo učenjak še okreval. (Nekaterim Janezom I) Praznik sv. Janeza Ka-pistranskega bo se v prihodnje siavil dne 28. mar-cija, a ue več dnč 23. oktobra. Škofje ravnokar razpošiljajo dotičui formular za sveto mašo in za breviarij. Teiespraml Dunaj, 15. decembra. Nadvojvoda Si-gismund je opoldne umrl. Dunaj, 15. decembra. Bolezen nadvojvode Sigismunda je še vedno jako nevarna, akoravno se ne more dokazati vnetje levih pljuč. Rim, 14. decembra. Papež je danes imel zmeren nagovor o položaju po zadnjih rimskih dogodkih. Draždani, 14, decembra. Princ Jurij je danes pal s konja in si zlomil levo ključnico. Lizbona, 14. decembra. Pogreb cesarja Dom Pedra je bil jako slovesen. London, 14. decembra. Iz Kaira so poroča : P. Ohrvvalder in sestri Katarina Chin-carini in Elizabeta Venturini, kateri so bili leta 1883 v Kordofanu od Mahdija vjeti, so zdravi prišli iz Omdurmana v Koroško. Rio Janeiro, 15. decembra. Reuterjevo izvestje: Včeraj jo bilo v San Pavlu vstaško gibanje, da bi odstavili guvernerja. VremenHko »poročilo. c»» opazovanja 14 T. u zjut. 2 u. pop. 9. u. zvee. Stanje znikomorn . mm 726 4 729-6 toploni«rft po C«liijn 60~ 86 30 Veter sl vzh. sl. zapad sl. svzh. V r o m e oblačno jasno > 2 «- ui o®* * 000 Srednja temporaturA 9 5°, za 6'9° nad normalom. Tuj c 1. 11. decembra. Pri blaliču-. Rudolf; Lihotersky, liorovie, potovalca; Dub, Laossig, Muck, Raab, T&ndler, trgovci, z Dunaja. — Theyer, profesor, iz Gradca. — 'Egghard s Koroškega. — Leskovee, zasebnik, iz Kočevja. — Iiubetu, zasebnik, 8 hčerjo^ iz Zagreba. — Story, trgovec, iz Berolina. Pri Slona : Riehter, zasebnik, in Drach, z Dunaja. — Ogoreutz, tehnik. — Sesek, glavni davkar, iz Novega Mesta. — Hufnagel, logar, iz Kočevja. — Silberman iz Budimpešte. — Waeserinan iz Trsta. — Strakev iz Bukarešta. — TraferAer, zasebnik, iz Gradca. — VVinterberg, trgovec, iz Prage. — Lengel, trgovec, iz Vel. Kaniže. — Gopferl iz Plzna. Pri bavarskem dvoru: Ressman, posestnik, iz Gradca. Družba sv. Cirila in Metoda. Izkaz dohodkov zn dobo od začetka novembra do začetka decembra 1.1. Doneske so poslale podružnice: Kotmaraves na Koroškem ... 18 gld. — kr. Koinen na Krasu......45 „ 20 „ Ženska v Sent-Jurji ua Štajerskem 200 „ — „ Ženska šeopeterska v Ljubljani . 225 „ 20 „ Ženska v Kamniku.....55 „ 20 , Zatifina.........20 „ — „ Laški Trg na Štajerskem . . 130 „ — „ Trnovsko-šentjakobska v Ljubl|aui 38 „ — „ Darovali so: Delavsko bralno društvo v Idriji . 10 „ — „ Vesela družba pri Cenetu v Ribnici 3 Slovenci iz Tridenta in Solurna . 20 Vesela družba pri Bergantu v Trnovem .........3 Vesela družba v Šeupetru ua Krasu 4 Vesela družba pri županu Verbiču v Bistri........3 Vesela družba v Gorjah ... 5 Vesela družba v Kropi .... 3 C.ril-Metodov dar iz Podgrada . 14 G. dr. J. Hrašovec.....2 Volilo g. Fr. Kotnika na Vrhniki 866 G. Ana Podboj v Ribnjci nabrala 11 „ 88 M | G. župnik J. Graš č v Istri . . 3 „ — r j Slavne podružnice, katere še neso poslale letnih ! doneskov, naj ne odlašajo, sicer bi, ako tih ne iz- , roče še tekom tega meseca, izkazane bile v pri- j hodniem „Vestniku" za leto 1891 z ničlo, kar bi I ne bilo častno. i V Ljubljani začetkom decembra 1891. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. 87 15 10 54 50 27 Križevi pot z okvirom vred 90 cfn. visok, popolnoma izgotovijen, je za nizko ceno 65 goldinarjev na prodaj pri Fr. Tomanu, podobarju in pozla-tarju v Ljubljani na sv. Petra cesti št. 4. (1496) 6-3 Umetne zobe in zobovja stavlja na način, ki ne provzroei ni-kakih bolečin, .ter opravlja vse zobne operacije in zobna plomb o vanj a A. FAIGHEL, (1363) 28 zobozdravnik (?) pri Hradeckega mostu I. nadstr. y Osem otlliltovnlnili kolajn Z Božično darilo. tj OfoMiga a I i (1482) 30-11 devetdnevna , oziroma sest nedelj ua pohožnost v spomin bln-žene smrt i sv. Alojzija. Spisal Jan. Smrekar, katehet ljudskih šol v Ljubljani. Dobiva se v „Katoliški Bukvami" v Ljubljani. Na prodajo je 1504,3 1 harmonij, prav dobro ohranjen in po primerni ceni. Več pove uredništvo našega lista. ! OOOOOOOOOOOOOOOOOI Anisette Excelsior. Dietetični želodčni likčr jako prijetnega okusa in zdravilnih lastnostij, krepča želodec in pospešuje prebavljanje. Zavžije se ga po jeden kozarček po vsaki jedi. — Steklenica '/i klg. 1 gld. T. Zupan, prvomestnik. Dr. J. Vošnjak, blagajnik. Priznano najboljše ročne harmonike dobe se pri Ivanu N. Trimmel-u na DUNAJI, VII., Kaiserstrasse 74, postajališče tramwaya, črta proti dvorcu. (24—23) Največja zaloga muzikalnega orodja, zanesljiv izdelek, nizke cene. Ceniki zastonj. J i Cura^ao Natiirel. Posebno dober dišeč lik6r za jr želodeo z istimi zdravilnimi last- Q nostmi kakor „Anisette", nareja' se A iz svežih ..eurafao-pomoranč". — V Steklenica klg. 1 gld. Pre-kupovalcem se dovoli nižja cena Oba likerja sta za prekupovalce dobro blago, ker se more prodajati v vseh kavarnah, gostilnah n slaščičarjih. Piccolijeva lekarna „Pri angelju" y Lj xil >lj a ni, Dunajski! cesta. Vnanja naročila se proti povzetju svote 0 o2 točno izvršujejo. (1314) 2 toooooooooooooooo iJmrsš «a»; 9. decembra. Anton S^epanzig, posestnik, 72 let, Gradaške ulice 10, marasmus. 10. decembra. Matevž Papež, prisiljenec, 50 let, Poljanski nasip 50, scrophulose. V b olnišnici: 9. decembra. J ra Dimnik, gostija, 65 let, driska. 10. decembra. Frančiška Vidic, dninariea, 35 let, carcinoma uteri. J edino prava, je razprodaja v Špitalskih ulicah št. 5 konkursne mase R. M. Miklavca, kjer se IV miflMlMtm llii@ prodaja po stalno določenih cenah, mnogo ceneje, nego se je kupilo. (1501) 21 •Jedino prava |e >•• """ ""'.'JrA '""."i' ,rfVv •<■*rfV- ■■'■'.Mr • .rtv V četrtek dne 17. decembra izideta I. in II. zvezek rili zoranu Uredil Frančišek Lovec. Levstikovi zbrani spisi obsezali bodo pet zvezkov; in sicer: I. zvezek: Pesni. — Ode in elegije. — Sonetje. — Romance, balade in legende. — Tolmač. — II. zvezek obseza: Otročje igre v pe-senoah. — Različne poezije. — Zabavljice in pušice. — Ježa na Parnas. — Ljudski glas. — Kralj edvorski rokopis. — Tolmač. III. zvezek bode obsezal: Povesti in potopise. IV. zvezek: Kritike in znanst. razprave. V. zvezek: Doneske k slovenskemu jezikoslovju. Cena vsem mehko vezanim zvezkom je v naročevanji 10 gld. 50 kr., v platno vezani stanejo 13 gld 50 kr., v polfrancoski vezbi 14 gld. 50 kr., v pol usnjeni prekrasni vezbi 15 gld. 50 kr. Naroča se pri založništvu: Ig. pl. Kleinmayr & Fed.Bamberg y I^jiitoljjaijLi. (1503) 4.2 t*- 13 ii ii a j s k a 1> o i* z a. Dne 15. decembra. Papirna renta 5%, lo% davka .... 92 gld. Srebrna renta 5%, 16% davka .... 91 „ Zlata renta 4%, davka prosta.....109 „ Papirna renta 5%, davka prosta .... 102 „ Akcije .avstro-ogerske banke, 600 gld. . . 1008 „ Kred tne akcije, 16J gld........283 „ London, 10 funtov stri........117 „ Napoleondor (20 fr.)................9 „ Cesarski cekini ....................5 „ Nemških mark 100 ..................57 „ 95 kr. 95 „ 15 „ 30 „ n 75 ., 85 . 36l/j. 61 „ 97*/, „ Dne 14. deoembra. Ogerska zlata renta 4%.......105 gld. 55 kr. Ogerska papirna renta 5%......101 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 134 5 % dižavne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 147 Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....179 Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. bafljte 4% 96 Zastavna pisma „ „ „ „' „ 4'/,% 109 Kreditne srečke, 100 gld.......186 St. Genois srečke, 40 gld.......62 20 50 60 25 Ljubljanske srečke, 20 gld.......20 gld. 50 kr Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 16 ,, 75 „ Kudolfove srečke, 10 gld.......19 „ 50 „ Salmove srečke, 40 gld........62 . — „ Windischgraezove srečke, 20 gld.....48 „ 50 „ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 152 „ 75 „ Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2810 „ — „ Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 82 „ — „ Papirni rubelj . . ...............1 „ 141/,,, Laških lir 100 ....................45 „ 50 „ ^■■■■■saaHiH MUnriTTpfmenjarnična delniška JlMtUn Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize. Kazim naročila IzvrSč se nnjtoJneje. Za nalaganje glavnic priporočamo: 4 * gallike propinaoijske zadolžnioe. 4'/»% zastavna pisma peštanske ogerske komer- cljonalne banke. 4'/,% komunalne obveznloe ogerske hlpotečne banke z 10* premijo. Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene. Državna dobrodelna loterija. gtT Žrebanje dn6 29. deoembra! Glavni dobitek 100.000 gld. v gotovini. Jedna srečka 2 gld. 5 srečk le gld. 8-50, 10 srečk le gld. 16 50.