Proletarci vseh dežel, združite sel PRAVICA GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE Poštnina plačana v gotovini. IZ DANAŠNJE ŠTEVILKE: Volitve upravnega odbora slovenskih rudarjev — Uspehi avtomobilske industrije — Razgovori v Parizu Dolenjska pred volitvami — Ob brošuri Cucchija in Magnanija V službi stotisočev potrošnikov — Koliko vina lahko porabijo pridelovalca, ne da bi plačali davek Dopisi — Fizkultura — Objave Leto XII. — Štev. 58. Ljubljana, petek, 9. marca 1951 Izhaja vsak dan razen ob ponedeljkih Mesečna naročnina din 50^ Cena din 2.— SILE NAPREDKA Ko so kremeljski gospodarji pripravljali zloglasno resolucijo Informbiroja, so bili prepričani, da se jim bo kmalu posrečilo Jugoslavijo popolnoma osamiti ter jo tako osamljeno zlomiti in spremenili v svojo gubernijo. Naša domovina ne le da ni bila osamljena, marveč je postala v nenehnem boju za neodvisnost in socializem še močnejša ter z ndštetimi skupnimi cilji najtesneje povezana z vsemi naprednimi silami v svetu, z vsemi tistimi, ki sta jim pri srcu neodvisnost in samostojnost narodov. Sedaj na svetu skoraj ni več dežele, kjer ne bi poznali boja naših narodov za neodr visnost in kjer ne bi gojili prisrčnih simpatij do jugoslovanskega ljudstva. Naš boj poznajo prav tako dobro na Norveškem kakor v Kanadi in daljni Indiji. Jugoslavija si je priborila s svojo doslednostjo in spoštovanjem pravic drugih narodov v svetu ugled, ki ga ne more omajati nobeno, še tako podlo in umazano vpitje informbirojevskih kričačev. Razvoj gre prav nasprotno pot kakor so si jo zamišljali kremeljski imperialisti. Namesto da bi osamili Jugoslavijo, razbili njeno enotnost, zanetili sovražnega duha proti našim narodom itd. so dosegli s svojim zločinskim delom le to, da so zdaj sami osamljeni. Pokazali so svoj pravi imperialistični obraz, kar je samo še bolj okrepilo spoznanje milijonskih množic sveta, da je odločen boj za neodvisnost nujen. Sedaj, ko je mednarodni položaj zaradi sovjetske napadalnosti zelo napet, je izredno važno prav to, da so se izjalovili informbirojski naklepi, da bi osamili našo domovino. Naši narodi, ki so se znašli v neposrednem obrambnem boju pred sovjetskim informbirojevskim imperializmom, so znali in morali znati ločiti napredno od nazadnjaškega, napadalno od miroljubnega. Tako imenovane komunistične partije se po resoluciji Informbiroja bolj kot kdajkoli razgaljajo kot izrazite agentur -• sovjetske birokratske kaste. V' teh agenturah in njihovem delu nrfša Partija in naše ljudstvo nista videla in nista mogla videti tiste napredne sile, ki lahko vodi delovno ljudstvo v revolucionarno preobrazbo družbe. Dolgoletne izkušnje, pa tudi današnja praksa, kažejo, da ni mogoče ocenjevati naprednosti, revolucionarnosti te ali one organizacije po njenem imenu, marveč po ciljih, ki jim služi in pa po njenem delu. K tem, da so tako imenovane komunistične partije navadne agenture sovjetskega imperializma, pa še ni rečeno, da v svetu ni resnično naprednih sil. Nasprotno. Ideja napredka, ideja socializma je zdaj v svetu tako močna, da se izredno prodorno prebija skozi vse družbeno dogajanje. To moremo opažati v mednarodnem javnem mnenju, ki odločno nasprotuje osvajalnim vojnam, v velikem zanimanju za dogajanje v naši domovini, pa tudi v odločni podpori, ki jo nudi delovno ljudstvo posameznim vladam, ko gre za napredne ukrepe. V nacionalizacijah, ki jih uveljavljajo angleški laburisti, ali pa v sodelovanju delavcev pri upravljanju gospodarstva v Nemčiji, v politiki socialističnih strank v različnih deželah in v mnogih drugih pojavih vidimo zahtevo po novi družbeni ureditvi. Za te pojave so sicer značilne številne objektivne slabosti, ki so nujno zrcalo pogojev, v katerih nastajajo. Napačno bi bilo trditi, da pomeni vse to dogajanje že graditev socializma. Ne. Pač pa to dogajanje dokazuje, da zahtevajo objektivni pogoji novo-družbeno ureditev, da pa stremi za tem tudi volja milijonskih množic sveta. Prav te milijonske množice sveta, ki so za mir in ki streme za napredkom, pa tudi odločno podpirajo boj naših narodov. Nismo ostali sami, z nami je ves napredni svet. Informbirojske agenture so zdaj le še suho drevo, ki ga razjeda na tisoče črvov. Neprestane »čistke« in gospodarske težave ti« Madžarskem, Češkoslovaškem. Poljskem, v Bolgariji, Romuniji in Albaniji dokazujejo, da se množice upirajo sovjetskemu kolonialnemu izkoriščanju. Znak netnoči in propadanja birokratske vladavine pa so tudi množične aretacije, skonstruirani procesi in zastraševanja. Toda če morejo v deželah Informbiroja vsaj na videz zaustavljati to propadanje z neslit-tenim terorjem in vojnim hujskrfštvom, jim to nikakor ne gre od rok v deželah, ki niso pod neposredno sovjetsko kontrolo. V petih letih je padlo število članov tako imenovane komunistične partije Italije za dobro tretjino. Enako je nazadovalo tudi število članov v Avstriji, Zahodni Nemčiji in Franciji. Skoraj za polovico je padlo število članov partij — infornthi-rojskih agentur v Belgiji, Norveški in Švedski. To razpadanje informbirojskih agentur pa je hkrati tudi krepitev resnično naprednih sil v svetu, ki nočejo zamenjati boja za socializem z agentur-nim podpiranjem sovjetskega imperializma in čakanjem na kremeljske bajonete. Svet spoznava bistvo kremeljske despotije in jo zaradi tega tudi Čedalje odločneje odklanja. Ko na naših mejah informbirojski napadalci zdaj rožljajo z orožjem, naši narodi vedo, da niso sami*Sileymiru in napredka so tako močne, da je vsak pustolovski poskus napadalcev že vnaprej ob-*ojcn na neutpeh. Zasedanje delavskega sveta slovenskih rudar jev . T* H izbrali so linfll li prvin borbenih vrst Ljubljana, 8. marca Danes dopoldne se je sestat na prvo zasedanje 77-članski delavski svet višjega gospodarskega združenja Generalne direkcije rudarstva Slovenije. Zasedanja, ki ga je otvoril generalni direktor — minister tov. Franc Popit, se je udeležil poleg drugih tudi predsednik sveta za energetiko in ekstrakti v no energijo -j-minister tov. Milko Goršič. V nagovoru je opozoril minister tov. Goršič tudi na naloge, ki stoje pred delavskim svetom in upravnim odborom radarskega zdrp-ženja. Najvažnejše so brez dvoma izboljšanje kvalitete, znižanje cene in pa izboljšanje asortimenta premoga. Naša podjetja že zavračajo premog slabše kvalitete, premogovnikom pa zastaja premogov prah, zdrobove in grahovec, medtem ko je po orebovcu in kosoveu precejšnje popra.sevan j e. Zasedanje je vodil do izvolitve predsednika delavskega sveta 56-letni strelski mojster hrastniškega premogovnika Franc Tomažič, po izvolitvi pa je prevzel predsedniško mesto rudar Alojz Diacci-Alojz Diaeci je rudarjem že star znanec. Od leta 1921 do vstopa v partizane, je bil kopač v rudniku Laško. Po osvoboditvi ga srečamo kot člana Glavnega odbora Zveze sindikatov Slovenije in kot poslanca Ljudske skupščine LRS; v letih 1946 do januarja 1951 je bil načelnik ministrstva za delo, v januarju letos pa je sam zaprosili za premestitev v rudnik Laško. Tov. Diacci je tudi kot načelnik ministrstva pokazal izredne sposobnosti. Potem se je vrnil v rudnik Laško —1 v jamo. Kot odlikovanca in naprednega delavca pa so ga volivci Rimskih toplic ponovno izbrali za kandidata za poslanca Ljudske skupščine LRS. V upravni odbor so izvolili 10 članov in 5 namestnikov. Za predsednika so izbrali dvakratnega racionalizatorja in enkratnega liovatorja obratovodjo separacij Janeza Zupančiča, ki dela že 38 let v premogovniku v Trbovljah, ostaili člani pa so: 6-kratni udarnik-kopač v premogovniku Trbovlje Franc Marinko; 3-krat-ni udarnik in odlikovanec iz zagorskega rudnika, kopač Edi Guzaj; 7-kratni udarnik in odlikovanec — kopač Anton Brečko; 9-kratni udarni,k in vodja praktičnih delavnic velenjske rudarske šole Dominik Klančnik; član delavskega sveta rudnika Zabukovica — strojnik Franc Klemen; 3-kratni udarnik zagorskega rudnika — izseljenec Jože Ponikvar; 12-krartni udarnik — brigadir velenjskega novega rudnika Ivan Ramšak; glavni inženir genovskega rudnika — odlikovanec Matija Ce-rovac in generalni inženir gen. direkcije rudarstva — odlikovanec Stane Zabovnik. Za namestnike pa so izvolili 11-kratnega udarnika in odlikovanca — kopača Karla Grma, predsednika delavskega sveta rudnika Trbovlje-Hrastnik Antona Aliča, odlikovanca Karla Tisuja, kopača v laškem premogovniku Karla Catra in mehanika v CRD Trbovlje Pavla Kovača. Po volitvah upravnega odbora je podal poročilo generalni direktor ministra1 tov. Franc Popiit. V njem je nakazal tudi osnovne naloge delavskega sveta in upravnega odbora. Letošnje investicije v rudarske obrate so za 9°/® večje od izrabljenih v letu 1950. Četudi na škodo produkcije, je treba doseči letošnji plan investicij. To pa pomeni tudi, povečali dotok delavcev v rudarstvo. Za zdaj primanjkuje premogovnikom okrog 500 mož, v drugem polletju pa bodo potrebe narasle na 1500 mož. še bolj bodo zaosrtriM Na dnevnem kopu Dobrna-Neža premogovnika Trbovlje delovno disciplino. Lani je bilo zaradi »pdavih« nakopanih skoraj 51.000 ton premoga manj, kar podraži tono premoga za 1.44 dinarjev. Res, da so občutno skrčili administrativni aparat — samo pri generalni direkciji so s tem prihranili nad 30 milijonov din letno, pa kljub temu bo treba ponekje število neproduktivnega osebja še znižati.. Polno lastno ceno zvišuje tudi nedeljsko delo, zato ga bodo morali postopoma ukiniti. Po poročilu o možnosti nadaljnje pocenitve proizvodnje, izboljšanja kvalitete premoga itd. so zasedanje prekinili. V popoldanskem nadaljevanju pa je upravni odbor prevzel vodstvo generalne direkcije ter sprejel več nalog. Tako bodo poslali posebno komisijo v rudnik Zagorje, ki bo proučila, kako čim prej uresničiti investicije, rešiti pomanjkanje delovne sile itd. V treh mesecih več kamionov kot 1948 Naša mlada avtomobilska mdutrija se upešno razvija ktfub vsej mjormbirojevski sabotaži — Del za delom osvajajo naši novatorji Komaj tri leta je minilo, odkar je po mariborskih ulicah zmagoslavno zavozil prvenec tovarne avtomobilov. Minila so tri leta velikih naporov, pa tudi uspehov v borbi za dokončno osamosvojitev naše mlade avtomobilske industrije. V zgodovini našega prvega avtomobila sta pomembna mejnika 1947. in 1951. leto. Prva letnica pomeni rojstvo našega prvega kamiona, druga pa našo avtomobilsko industrijo v zaključnem obdobju njene borbe za osamosvojitev. Pa poglejmo leto 1948. Č? ga primerjamo s prvima dvema mesecema letošnjega leta, bomo videli, da so v teh dveh mesecih dali delavci našemu gospodarstvu 85% kamionov v primeri z letom 1948. Torej Avtobus — izdelek TAM v dveh mesecih skoraj loiiko kot poprej v celem letu. Morda poreče kdo: seveda, zdaj imajo več delavcev ... Ne! Število delavstva je skoraj enako. Spremenila se | je nekaj drugega. Zakaj so delavci v letu 1948 izdelali i tako malo kamionov? V letu 1948 je bila i naša avtomobilska industrija odvisna 45- j odstotno od uvoza iz Češke. No, in kako ' so izpolnjevali svoje obveznosti, o tem je danes skoraj že odveč govoriti. Od teh 45% so dobavili kakih 7%. Kakor v drugih naših tovarnah so tudi v tovarni avtomobilov začeli boj za osamosvojitev. Naš petletni plan je predvideval postopno osamosvojitev naše avtomobilske industrije, toda ne v takem tempu, kot jo je narekovala pozneje blokada informbirojevskih držav. Od leta 1948 so strokovjaki in delavci tovarne v sodelovanju z mnogimi podjetji naše težke: industrije osvojili 56 glavnih avtomobilskih delov. Medtem ko smo še leta 1948 uvažali vse odkovke, odlitke, šasije in mnogo drugih avtomobilskih delov, jih danes sami izdelujemo doma. Vsi deli kamiona so v glavnem osvojeni, vendar jih še nimamo v zadostnih količinah, in sicer zaradi pomanjkanja potrebnih naprav, ali pa zaradi manjših zmogljivosti. Tako je na primer že osvojen postopek za izdelavo prednje osi in ojnice, *ni pa še začela serijska proizvodnja. Upanje je, da v prihodnjem letu ne bo kamionskega dela, ki ga ne bi delali ali v TAM ali pa v kaki drugi tovarni. Tako bomo lahko devize uporabili za nabavo drugega potrebnega blaga. Že lani so dali delavci našemu go<-spodarstvu 3.5-krat več kamionov kakor leta 1948, ltoes pa jih bodo dali po planu 5.3-krat več. Da bo letošnji plan izpolnjen. je porok tudi delo prvih dveh mesecev, ki kot rečeno, kaže, da bodo izdelali v prvem četrtletju toliko kamionov kakor vse leto 1948. Vsote z racionalizacijami in novatorstvi prihranjenega denarja gredo v težke stotine milijonov; občutno se je v teh letih zmanjšala režija proizvodnje Tretji sestanek namestnikov zunanijh ministrov SfluiBlslii mu veze avslrilslo vprašanje s Mi Delegati zahodnih velesil proti sovjetskemu manevru Pariz, 8. marca (Tanjug). Tretji sestanek namestnikov zunanjih ministrov štirih velesil je potekal v diskusiji o vključitvi v dnevni red vprašanja pogodbe o Avstriji. Namestniki ministrov se niso sporazumeli o dnevnem redu morebitne konference štirih velesil, ker je sovjetski delegat zahteval, da se mora poleg pogodbe o Avstriji vključiti v dnevni red konference tudi vprašanje Trsta. Sovjetski delegat Gromiko je izjavil na tem sestanku, da se vprašanje pogodbe o Avstriji lahko vključi v dnevni red konference štirih velesil samo pod pogojem, da bi na konferenci obravnavali tudi vprašanje mirovne pogodbe z Italijo. Gromiko je obtožil zahodne sile, da so prekršile določbe mirovne pogodbe i Italijo a tem, da so spremenile Trst v »svoje vojaško in pomorsko oporišče«. Ameriški delegat Jessup je zavrnil trditev sovjetskega delegata in izjavil, da se vprašanje pogodbe o Avstriji ne more povezovati z vprašanjem mirovne pogodbe z Italijo in problemom Trsta. Naglasil je, da so se zunanji ministri štirih velesil sporazumeli glede pogodbe o Avstri ji, vendar je ZSSR pozneje znova pričela razpravo o nekem členu avstrijske pogodb«, da hi nato spomladi leta 1950, sprožila vprašanje Trsta, navajajoč to kot razlog, da pogodba o Avstriji ni podpisana. Francoski delegat Parodi je izjavil, da bi sklenitev pogodbe z Avstrijo pripomogla k popuščanju mednarodne napetosti in zboljšanju odnosov med velesilami. Britanski delegat Darvies je izjavil, da Sovjetska zveza povezuje problem Trsta z vprašanjem pogodbe o Avstriji, da bi onemogočila sklenitev pogodbe o Avstriji. Prihodnja seja namestnikov bo v četrtek popoldne. Sprejem na jugoslovanskem poslaništvu na Dunaju Dunaj, 8. marca. (Tanjug) Izredni poslanik in pooblaščeni minister FLRJ v i Avstriji Viktor Repič je priredil sinoči | v prostorih poslaništva slovesen spre-j jem. Na sprejemu so bili navzoči kancler Figi in vicekancler Scharf s člani avstrijske vlade, dalje francoski visoki komisar Payard. člani diplomatskega zbora kakor tudi zastopniki javnega in kultur-1 nega življenja. - . Naša parlamentarna delegacija odpotovala v leliho Brifanifo Beograd, 8, marca (Tanjug). V sredo zvečer je odpotovala v Anglijo naša par la men tarna delegacija s podpredsednikom Prezadija Ljudske skupščine FLRJ Mošem Pijadom na čelu. Delegacija se bo mudila v Angliji od 10. do 17. marca. Delegacijo tvori 11 poslancev iz obeh svetov Ljudske skupščine: Josip Vidmar, predsednik Sveta narodov in predsednik Prezidija Ljudske skupščine Slovenije, Zlafan Sremec, predsednik Sabora Hrvat-ske, Vidoje Smilevski, poslanec Zveznega sveta in predsednik Prezidija Narodnega sobranja Makedonije, Dfuro Salaj, poslanec Zveznega sveta in predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije, Krsto Popivoda, podpredsednik Zveznega sveta, general-lajtnant Ivo Rukavina, poslanec Zveznega sveta, Vida Tomšič, sekretar Zveznega sveta, Dobrosar Tomaševič, poslanec Zveznega sveta in predsednik Glavne zveze kmetijskih zadrug Jugoslavije, Vlajko Bogovič, poslanec Sveta narodov in podpredsednik Zvezne planske komisije in Dešimir Jovovič, poslanec Zveznega sveta in predsednik glavnega odbora sindikatov Srbije. Naša delegacija vrača obisk britanskemu parlamentu, katerega delegacija je bivala v nSši državi v prvi polovici lanskega leta. Naša parlamentarna delegacija bo po povratku iz Anglije obiskala v Parizu predsednika francoske narodne skupščine g. Herriota. Na beograjski železniški postaji so se od delegacije poslovili angleški veleposlanik g. Charles Peacke, Vladimir Simič, predsednik Zveznega sveta Ljudske skupščine, Ivo Vejvoda, pomočnik zunanjega ministra, dr. Sloven Smodlaka, načelnik oddelka protokola ministrstva za zunanje zadeve, Ivan Božičevi?, generalni sekretar ZSJ in drugi. Minister Boris Kraigher med bodočimi učitelji Dvorano doma srednje tehniške šole so včeraj napolnili mladinci in mladinke ljubljanskega učiteljišča in njihovi profesorji. Predvolilno zborovanje ie otvoril tov. Lampič ter pozdravil ministra tov. Borisa Kraigherja, ki je nato mladini spregovoril o pomenu volitev. Prikazal je delo in pomen Ljudske skupščine. Prva slovenska skupščina je sprejela republiško ustavo, petletni plan, nešteto zakonov in nalog, katere je. tudi uspešno izvršila. Nova skupščina, ki jo bomo izvolili -8. marca, bo postavljena pred velike naloge pri nadaljnji graditvi socializma v naši državi. Nato je govoril o vojni nevarnosti in o možnostih ohranitve miru, o naši zunanji politiki, kakor tudi o naših notranjih vprašanjih, o novem načinu trgovanja, cenah itd. Mladina ie z odobravanjem sprejela govor tov. Kraigherja, ki je nato v razgovoru odgovoril na več vprašanj, tako glede visokih cen in njihovega določanja po posameznih trgovskih podjetjih, ukinitve kontrolne komisije, novega kazenskega zakonika, našega stališča do raznih mednarodnih organizacij in položaja v KP drugih držav, posebno v Italiji. —ic Minister Jože Borštnar je govoril pri Sv. Križu V nedeljo 4. marca je bilo pri Sv, Kri- , žu predvolilno zborovanje, ki se ?a ie udeležilo nad 300 volivcev. Zbranim ie govoril kandidat 5. volilne enote okraja Trebnje minister Jože Borštnar. Nato pa je bila podeljena krejevnema odboru OF, kot najboljši frontni organizaciji okraja v februarju, prehodna zastavica. Frontna or bivalstvo med 16. in 50. letom na tedensko akcijo zk uničevanje kobilic. bo leta 1951. okrog 15 odst. ameriškega brutto narodnega .dohodka porabljenega za program varnosti. . i V Angliji so po vojni zgradili , milijon stanovanj London, 8. marca (Tanjug). V Veliki Britaniji so zgradili od konca vojne do danes 991.814 stanovanjskih poslopij, v katere se je vselilo 1,300.000 družin. Več kot 800.000 poslopij je zgrajenih na najmodernejši način. Očitki sindikalnim organizacijam V ČSR Praga, 8, marca (Tanjug). Predsednik češkoslovaške sindikalne zveze rudarjev František Zupka je očital včeraj sindikalnim rudarskim organizacijam, da ne opravljajo svoje dolžnosti in da so odgovorni za slabo proizvodnjo v premogovnikih. Agencija France Presse poroča, da je Zupka na plenarni seji tega sindikata izjavil, da je količina premoga, ki jo izkoplje delavec, sedaj manjša od predvojne količine. Predsednik rudarskega sindikata je poudaril, da je razlog za zmanjšanje proizvodnje v premogovnikih v pomanjkljivem delovnem sistemu, slabi razporeditvi dela, v nezavze-manju delavcev in malomarnem varovanju tehničnih naprav. Dopolnilo k potrjenim kandidaturam Potrjene kandidature, objavljene v prejšnjih številkah »Ljudske pmvicec, dopolnjujemo z naslednjim: V okraju Slovenj Gradec je v 255. volilni enoti kandidat: Koprivnika* Stane, kmet, predsednik KLO Mislinje; namestnik: Križevnik Peter, gozdni delavec, Mislinje. V okraju Trebnje je v 280, volilni enoti namestnik kandidaita: Gračar Anton, predsednik KDZ, Mirna. Popolnoma drugačno sliko prave politične razgibanosti kakor sicer nudijo dolenjski okraji pred volitvami, ki bodo prihodnji teden. Organizacije OF po vaseh in v mestih se uspešno pripravljajo na volitve. Samo v novomeškem okraju so doslej vaški in krajevni aktivisti sami uspešno vodili že nad 500 množičnih predvolilnih sestankov. Na sestankih so se volivci s svojimi kandidati, namestniki in z aktivisti odkrito pogovorili o vseh perečih gospodarskih vprašanjih domačega kraja in naše države, prav posebej pa je prišlo na slehernem sestanku do izraza zanimanje za politične dogodke po svetu. V DOLENJSKIH TOPLICAH V nedeljo so imeli v Dolenjskih Toplicah že tretji predvolilni sestanek, na katerem je govoril množici Topličanov in prebivalcem iz sosednih vasi pomočnik ministra za notranje zadeve tovariš Niko Šilila Po njegovem poročilu o političnem položaju in borbi Jugoslavije za mir je govoril o gospodarskih vprašanjih predsednik Sveta za blagovni promet pri vladi LRS tov. Viktor Avbelj. Tudi njegovo poročilo so navzoči volivci sprejeli s posebnim zanimanjem. Po obeh govorih so kmetje navdušeno pritrjevali govornikoma in izražali svoje zaupanje v našo domovino, ki si prizadeva, da dvigne kmetovo proizvodnjo, okrepi njegovo blagostanje in s tem hkrati zboljša življenje vsem delovnim ljudem. Posebno so kmetje pozdravili skrb vlide, ki predvideva tak način izmenjave kmetijskih pridelkov za industrijsko blago, da bo kmet z vedno večjim veseljem skrbel za večjo proizvodnjo na polju in v hlevu, hkrati pa bo s svojim delom pomagal zniževati cene. V Dolenjskih Toplicah so na zborovanju govorili tudi o gradnji podaljška železnice do Toplic in Podturna, o gradnji nove šole in o redni avtobusni zvezi z Novim mestom. V ponedeljek zvečer je tov. Niko šilih govori! 60 volivcem v Uršnih selih, znani partizanski vasi. DOMAČO OBLAST HOČEMO, NE PA TUJIH KOMANDANTOV Kandidat Mirne peči. Globodola, Št. Jurja, Ajdovca in Kartaljevega je polkovnik Stane Potočar, ki ga pozna sleherna vas njegove volilne enote. V teh dneh je med svojimi volivci. V Jablanu, mali vasici nad Mirno pečjo, se je zbralo na sestanek kar 60 volivcev. Vsi so poudarjali. da hočemo mir in delo v svobodi; nihče pa nam ne bo ukazoval, od nikogar ne želimo nič tujega. Na Dolžu je v ponedeljek zvečer govoril 80 volivcem namestnik kandidata — sekretar OOOF Tone Počervina. Ljudje so ga prosili, da bi se pogovorili o pomenu volitev, o oddaji vina in o tem, kaj hočejo Rusi. »Domačo oblast hočemo, ne pa tujih komandantov!« so povedali pred dnevi volivci v Zagradu. — Na Mihovem je od 26 hiš prišlo na sestanek 25 gospodarjev. Z aktivistom so se pogovorili o volitvah, kandidatu Zupančiču, predsedniku okrajnega izvršnega odbora in njegovem namestniku polkovniku Pirkoviču. Oba poznajo iz let narodnoosvobodilne borbe. Več pa so se pomenili o odkupih in cenah. »Mir hočemo, pa čeprav je blago trenutno še tako drago!« so povedali Mihovci. Javni tožilec LRS tov. Franc Hočevar je pred dnevi obiskal svoio volilno enoto v Škocjanu, Zameškem, Šmarjeti in Do-bruški vasi. Volivci so pokazali izredno zanimanje za krajevno komunalno dejavnost. OD NAS JE ODVISNO . Veliko govorijo v teh dneh o potrebah po elektriki volivci v vaseh Suhe krajine. Kandidat tov. Martin Žugelj, predsednik OOOF, in namestnik Franc Lavrič, domačin iz Žužemberka, jim razlagata pomen nenehnega utrjevanja naše mlade industrije, od katere je odvisno, kdaj bo zasvetila električna,luč v suho-kranjskih vaseh. V Ratju se je zbralo na sestanek 40 gospodarjev. Zidali bodo novo šolo, ne vedo pa še, če bo stala v Hinjah ali Ratju. V Vrhu pri Št. Jerneju je v ponedeljek zvečer povedal kmet Gorenc, potem ko jim je kandidat Zupančič obširno in razumljivo razložil, kakšno gospodarsko politiko vodi naša država, takole: »Potemtakem je le od nas odvisno, kdaj bodo cene padle: ko bomo redili več živine, dali več blaga na trg, pa bodo tudi industrijski izdelki cenejši!« Navzoči so se strinjali z Gorencem. Obsodili pa so kmetico iz svoje vasi, ki ima še zdaj v zemlji krompir in korenje, pšenico pa mlati vsak teden po malem sproti za v mlin. Zaradi takih malomarnih gospodarjev morajo marsikje pridnejši več oddajati kakor bi bilo treba. Iz mnogih vasi prihajajo poročila o prostovoljnem delu pri popravljanju krajevnih cest in poti. V Novem mestu prostovoljci množično sodelujejo pri tlakovanju ceste in obnavljanju vodovoda. -tg- SLOVESNOSTI 8. MARCA Pester spored v Ljubljani Ljubljana, 8. marca Sinoči je bila v veliki Unionski dvorani svečana proslava 8. marca — praznika žena. Sekretarka mestnega odbora AF2 Fani Žagarjeva je orisala zunanji m notranjepolitični položaj, v katerem praznujemo letošnji 8. marec, nato pa obširno govorila o uspehih in naloigah žena ter o skrbi naše ljudske oblasti za mater in otroka. Po referatu 60 izvajali pester kulturni sporedi Mladinski pevski zbor Slovenske filharmonije, ki je zapel več pesmi, članica slovenske Opere Nada Vidmarjeva je ob spremljavi prof. Lipovška zapela Čajkovskega »Kanarko« in Aljab-Ijevega »Slavčka«, ob spremljavi prof. Lipovška in Mihe Gunzka pa Schubertovega »Pastirčka na skali«, Veronika. Mlakarjeva pa je nastopila z baletno točko. Proslava 8. marca v Beogradu Beograd, 8, marca Sinoči i« bila v Beogradu slavnostna akademija v počastitev mednarodnega dneva žena, katere so se med drugim udeležili Milka Minič, minister zvezne vlade, ter ministri vlade LR Srbije Slobodan Penezlč, Radovan Grk o vic, Miloš Minič in Djurica Jojkič. Nato je tov. Nikolija Petrovič govorila o aktivni udeležbi žena Srbije -pri graditvi naše socialistične domovine. Po raznih svetih pri osnovnih organih ljudske oblasti, kot ljudski inšpektorji in na zfe-OTih -volivcev sodelujejo naše žene v političnem, gospodarskem in družbenem življenju 6voje. države. Z raznimi oblikami političnega dela je bilo samo v Vojvodini zajetih 200.000 žena, na Kosovu in Metohiji pa 8000 Šiptark. Organizacija AF2 je zlasti pomagala ljudski oblasti pri skrbi za mater in otroka. Za letovanje 54.942 otrok iz Srbije je bilo lani porabljeno 113,645.000 dinarjev. Slavnostna akademija v Zagrebu Zagreb, 8. marca Sinoči je bila v Narodnem gledališču v Zagrebu slavnostna akademija, 6 katero so proslavili Mednarodni praznik žena. Na akademiji so bili navzoči člani Politbiroja CK KP Hrvatske s sekretarjem dr. Vladimirom Bakaričem na čelu, predsednik Prezidija Sabora LRH Karlo Mrazovič, člani vlade, predstavniki JA in množičnih organizacij. O pomenu 8, marca je govorila Članica Politbiroja CK KPH Anka Berus. V okviru proslave je bil izvajan balet Prokofjeva »Romeo in Julija«. i POPRAVEK V članek »Z zbora volivcev v Zadobrovi pri Ljubljani* se je vrinila neljuba pomota. Zbor je bil v Dobrovi in ne v i Zadobrovi pri Ljubljani. „IZJAVE IN DOKUMENTI« Ob izidu brošure Cucchija in Magnani ja »Tovariši delavci, kmetje in intelektualci se bodo spominjali zmedenosti, v katero so večkrat sami zašli v zadnjem času zaradi dogodkov kot so: Tito, borba za mir, dolgotrajne sindikalne agitacije s slabim zaključkom, vedno večje politično oddvajanje delavskega razreda, organiziranega v KPI. nekateri kulturni nazori, optimistična predvidevanja v zvezi z naglimi odločbami ali pa pasivno čakanje na dogodke.« Tako ugotavljata Aldo Cucchi in Valdo Magnani, bivša funkcionarja KP Italije, v svoji brošuri, ki sta jo napisala kmalu po izstopu iz KPI, in ki je bila razprodana še isti dan, ko je bila dotiskana. Zanimanje za brošuro, še bolj pa mnogi izstopi iz KPI, ki so dokazovali solidarnost mnogih italijanskih' komunistov z obema poslancema, so pokazali, da čutijo mnogi člani Partije v sebi ista vprašanja. Italijanska partija pa jim na ta vprašanja ne odgovori. »Sproščeni razgovor ni mogoč. Kako naj razpravljamo v Partiji, v kateri je tisti, ki izjavi, da se z nečim ne strinja, obkrožen z ozračjem sumničenja?« Tako pojasnjujeta Cucchi in Magnani stanje v Partiji, ki 6e ravna po vzorih birokratske diktature Kremlja. Oba poslanca opisujeta, kako so ravnali z njima člani direkcije KPI, izvajali nanju pritisk, ju zasledovali in se končno poslužili raznih, na hitro roko skonstruiranih obtožb, da sta bila že davno »v službi sovražnikov delavskega razreda«. Brošura obravnava predvsem osnovno vprašanje — vprašanje neodvisnosti Italije in obrambe njenih meja pred vsakim napadalcem. O mnenju, ki vlada o tem, je Magnani spregovoril na VII. kongresu federacije v Reggio Emiliji, torej v trdnjavi italijanske KP: »Med tovariši je precej razširjeno mišljenje, da napreduje revolucija samo z vojno. Tako mišljenje naša Partija močno dopušča,« in dalje »gibanje za mir je za nekatere neke vrste zaklonišče. Smatra se torej, da more zmagati revolucija na današnji stopnji borbe v svetu samo na bajonetih neke vojsfce, ki bi prestopila nase meie. Dobro vem, da mislijo ti tovariši na Rdečo armado ali na sile ljudskih demokracij.« In kaj sledi takemu mišljenju? Posamezne trditve, kakor na primer »mi se ne bomo nikdar borili proti Sovjetski zvezi.« lahko povzročajo samo negotovost glede -oti proletarske resolucije v naši državi.« »Kaj pomeni mnenje, da mora zmagati revolucija samo na j bajonetih neke vojske, ki bi presto^la meje? To pomeni, da smatramo vojno za neizbežno. To pa je fesna zmota, ki škoduje borbi za mir. Podcenjujejo se tako sile in moč italijanskega delavskega raz- reda in vse je privedeno samo na čakanje zunanjih sil, ki naj bi rešile položaj. To pa je druga zmota. Onesposablja se najširša enotnost delavskega razreda in naroda, in to je zopet nova resna posledica.« Zaradi teh pomislekov in zaradi trditve: »Kaj pomeni torej mišljenje tistih tovarišev, ki pomišljajo na možnost revolucije s pomočjo tujih bajonetov? To pomeni politično zmoto!« je bil Magnani napaden od partijskega vodstva kot tuji špijon in izdajalec. Kominformovsko vodstvo ni dovolilo razgovora o teh vprašanjih. Magnani je na osnovi svojega pogleda na politiko Partije »zaradi jasnosti v sedanjem napetem državnem in mednarodnem položaju« predložil predlog izjave, o kateri nai bi kongres sklepal. V tem predlogu ie Magnani formuliral stališče Partije, ki nai bi obsodilo vstop Italije v Atlantski pakt ter da naj se »zoperstavljajo vsi komunisti, dosledni borci za mir, z vsemi močmi agresivnim pobudam, ki bi izhajale iz Italije«. Izjava naj bi tudi pojasnila, »da bodo komunisti branili nacionalno ozemlje proti vojski, ki bi prišla s katere koli strani«. Ker je prišel Magnani s takim svojim stališčem v nasprotje z informbiroj-skim vodstvom, ki ie seveda vztrajalo na politiki popolne podrejenosti Moskvi, je 25. januarja pismeno sporočil izstop in vrnil člansko legitimacijo. Isti dan je tudi Aldo Cucchi pismeno izjavil: »Ko sem izvedel, da je bila odbita brez vsakega demokratičnega razgo- vora Magnanijepra izjava na kongresu province Reggio Emilija, v kateri je zahteval zaupanje v italijanske delavce kot nosilce socialistične revolucije v Italiji in naj se vodi borba za nevtralnost Italije izven Atlantskega pakta ter naj se branijo italijanske meje proti vsaki agresiji, in ker sem istega političnega mišljenja, ki je bilo razloženo v tej izjavi, izstopam iz Partije in dajem ostavko na mesto poslanca ter na vse druge funkcije, ki sem jih vršil v Partiji. Vodstvo Partije je resnično pokazalo, da ne dovoljuje svobode niti demokratičnosti znotraj Partije, da nima zaupanja v italijanske delavce, da ji manjka narodni čut in da zaupa v družbene spremembe, katere bi ji prinesli tuji bajoneti,« Odgovor federalnega komiteja v Bologni je bil, da je Cucchi »že od davno delal prikrito in kot provokator pri miniranju enotnosti in sloge Partije in da je ime! sumljive odnose s sovražnimi agenti«. Taka je vsebina vseh odgovorov italijanskih kominformoveev na zahteve partijskega članstva po demokratičnih razgovorih. Birokratizem italijanske KP pojasnjujeta Cucchi in Magnani takole: »Resnica je, da medtem, ko je v KPI mnogo zdravih moči, ki se požrtvovalno in s poletom borijo za socializem, prehajajo organizacije vedno bolj v roke birokracije. ki ne zna ali pa noče razpravljati o političnem položaju in politični liniji, ki jo je treba uresničevati. Navezana je na mesto, navajena samo na izvrševanje ukazov ter nagniena vedno bolj k delu na policijski, namesto politični način.« »V Italiji žive milijoni delavcev v obupnih razmerah, so brezposelni in v bedi. Ni dovoli dati jim zakonit pozv na ( borbo, ni dovolj jih samo organizirati in poslati naprej, slepo, v imenu nekaga mita: sovjetskega raja.« Cucchi in Magnani pozivata delovne 1 ljudi Italije: »Tovariš, delavec! Ne pusti se preplašiti po organih, razpravljaj svobodno in iskreno, ne pusti se voditi po slepem zaupanju, preiskuj brez predsodkov položaj, prispevaj svoj delež k pra-! vilni poti delavskega gibanja v Italiji.« Vrsta je še misli, naslovjenih v brošuri na delavce. Te misli in predloge je I rodil odpor proti slepi in italijanskemu ! ljudstvu škodljivi kominformovski politiki. Brošura je bVez dvoma močan.prispevek k iskanju nove. pravilne poti italijanskega delovnega ljudstva v boju za svoie pravice. Cucchi in Magnani sta za motto svoji brošuri objavila del pisma, ki ga je I leta 1926 pisal eden izmed ustanoviteljev | KPI, Gramsci, voditeljem Sovjetske zveze: »Tovariši... Vi rušite danes svoie delo, vi rušite in nevarnost obstoji, da popolnoma uničite vodilno vlogo, ki jo je dosegla Komunistična partija SZ pod vplivom Lenina; zgleda, da vas je močna strast ruskih problemov tako prevzela, da izgubljate i&pred oči internacionalno stran samih ruskih problemov, da pozabljate. da lahko vaše dolžnosti ruskih ■ borcev izpolnite samo v okviru intere-[sov mednarodnega proletariata.« R. V službi sto tisočev potrošnikov V Sloveniji je verjetno pol milijona potrošnikov izdelkov, ki jih daje le en, ne posebno številen tovarniški kolektiv. Nobena druga vrsta potrošnikov ni bolj izbirčna; komur koli drugemu bi bilo laže ustreči. Potrošniki dan za dnem grajajo izdelke kolektiva. Redki pa so menda, ki vedo, kako si kolektiv proizvajalcev prizadeva, da bi kar najbolj izkoristil sleherno desetinko sekunde v delkov vendar ne 6me trpeti. Toda sor-tirka teže izpolni norme — nad 90 kilogramov tobaka na dan. Med sortiranjem je tobak izgub® preveč vlage, Zato ga vlažijo še v posebnem oddelku, ki ima menda turško ime — harmanje. Tam leži tobak že sortiran po velikih predalih. V oseminštiridesetih urah je pripravljen za rezalnico. Tam pride pod prste delavcev, ki polnijo rezalne stroje. Pot iz rezalnice m*™. Tobačna tovarna pred pol stoletjem. Na zunaj se na splošno ni spremenila, pač pa je vplivala, da se je ob nji razvilo mesto korist potrošnikov. Reporter vas vabi, da ga spremljate na kratkem sprehodu po ljubljanski tobačni tovarni. ljubljanski izdelki slovijo iz 80 LET I Ze od leta 1873 diši na zahodnem delu Ljubljane po tobaku — nevidnem tobačnem prahu. Tovarna pa je začela obratovati že»13. marca 1871 v nekdanji ljubljanski cukrarni. Tedaj se je rodila slovita ljubljanska viržinka, V tovarni so že prvo leto zaposlili tisoč ljudi. To je bil prvi večji industrijski obrat v Sloveniji. Nastal je v dobi, ko smo bili Slovenci še »narod kmetov« in nismo imeli še nobenega večjega mesta. Še leta 1850 je štela Ljubljana komaj 24.618 prebivalcev. Toda tobačna tovarna je že tedaj zaposlovala 2500 ljudi — desetino ljubljanskega prebivalstva. TOBAČNA TOVARNA IMA SVOJE PODNEBJE Tobačna tovarna je mesto zase. Ni sicer kdo ve kako veliko, čeprav , imajo njene stavbe 3000 oken. Okna pa se morajo precej dobro zapirati, da skoznje ne prodirajo preveč vplivi ljubljanskega podnebja. Tobačna tovarna se skuša glede podnebja kolikor mogoče osamosvojiti. V odgovor 60 me povedli v veliko klet. Začutil sem spremembo podnebja. Ne le, da je v kleti močneje dišalo po tobaku, ki je bil nakopičen v velikih zavojih; podoben je bil šoti — močno stisnjen. V manjšem prostoru so bile na delu delavke, To je oddelek za predhodno vlaženje — so mi povedali. Delavke so s pravo vročično naglico in nenavadno spretnostjo rahljale zavoje stisnjenega tobaka. Ločile so šope povezanih tobačnih listov, jih razgrinjale v nekakšnih kadeh in jih z znanstveno natančnostjo vlažile pod prho. Že pod prsti čutijo, koliko vlage terja tobak. Ni pa niti v dveh zavojih enako suh. V tej kleti gojijo tobak; pripravljajo ga, da ga je mogoče predelovati v kar najboljše izdelke in da se zdrobi kar najmanj surovine. POT CIGARETE Preden cigareta napravi pot do kadilca, gre sleherni tobačni list večkrat skozi roke delavk ali delavcev. Vlaženje je šele začetek precej dolge poti. Vlažne, voljne tobačne liste pošljejo v sortirnico. Tobak so sicer že sortirali na tobačni postaji, ki odpošilja surovino. V tovarni pa ie prebiranje in razvrščanje tobačnih listov po kakovosti, obliki in namenu predelave posebna in najpomembnejša naloga. Delavke, ki »edijo v tovarni ob kopicah tobačnih listov, so umetnice svoje vrste. Bliskovitim gibom njih prstov ne moreš slediti. Vendar jim 6ledi »nadzorna«, ki ima povsod oči. Tu je boj za kakovost zlasti oster. Če so surovine slabše kakoT zdaj, ker nam je lanska suša pobrala menda polovico tobačnega pridelka v državi, kakovost iz- vodi v skladišče. Ime skladišče pa menda ni posrečeno. To je posebna pripravljalnica tobaka za končno predelavo v cigarete. Od tam tobak spuščajo po ceveh k cigaretnim strojem. Ne snje biti •niti za trohico prevlažen, ker bi sicer cigaretni stroj »delal čokolado«; »brezkončna cigareta bi ne mogla gladko in naglo teči iz stro,ja, ki bi zato ne dajal do 380.000 ali celo 400.000 cigaret na dan ali približno 100 tisoč več kakor pred kakšnimi petimi leti. V sldadišču, je treba uravnavati podnebje po natančnih meteoroloških. instrumentih morda pa še celo bal j po izostrenem čutu. Torbak se ne sme drobiti, ne spri-ijemati- Dejjavka pa ne pobira le aigaret in jih vlaga v lesene zabojčke, v katerih se bodo še sušile, marveč se bori za kakovosd: hkrati pobira cigarete in izloča malenkostno poškodovane, malo nepravilno zlepljene ali neprimerno žigosane. Zdi se ti, da je tu vse vzdušje polno zahteve in opomina: kvaliteta, kvaliiteita, 6potnniijo?) Vsa leta so lepo enakomerno po mesecih presegali svoje proizvodne naloge. Lani je bila proizvodnja za 6,7% večja kakor leta 1949. Ljubljanska tovarna ni le najstarejša 6voje vrste v državi, temveč ima tudi najstarejše stroje. Kljub temu pa je prva po kakovosti svojih izdelkov, Njena proizvodnja je približno trikrat večja kakor pred vojno — z istimi stroji. Lani so izkoristili zmogljivost cigaretnih strojev za ICO,4%. Nemogoče je postalo mogoče. Dejanska zmogljivost je večja od teoretične. Ta kolektiv je ovrgel že marsikatero tehnično pravilo, ENA CIGARETA PREVEČ ALI PREMALO... Ali niso vsi ti ljudje udarniki in udarnice? sem vprašal, ko sem napravil pot skozi tovarniške oddelke. Zdelo se mi je, da gledam nenaravno hitre in spretne gibe ljudi na filmu. V oddelku za ročno pakiranje cigaret sem skušal šteti sekunde, medtem ko je paikovalka polnila in pregibala škatlo za sto cigaret. Toda ni bilo mogoče slediti sekundnemu kazalcu in njenim rokam. Udarnica? Poklicali so brigadirko mladinske brigad« Marijo Kocjanovo. Ta je udarnica, so povedali. Njena brigada je zmagala med šestimi mladinskimi brigadami, ki so februarja tekmovale po turnirskem načinu. Norma pakovalke je 52.000 cigaret v osmih urah. Udarnica je tista, ki presega za več odstotkov povprečno storilnost oddelka. Cigarete je treba tudi prešteti, ne le zaviti. Kocjanova , se skromno smehlja, ko pripovedujejo, da je normo presegala povprečno za 36%, vsa brigada pa za 20%. Pakirala je na dan celo do 90.000 cigaret. Rekord pa je dosegla mladinka Jožefa Skobec: 106.000 cigaret. Vsaka pakovalka pritisne svoj žig na zapitek. Delajo poskuse, da ugotovijo številčno kakovost pakiranja: ena cigareta preveč ali premalo — 99 ali 101 — in pakovalka ne more postati udarnica, čeprav bi zavila na dan 100,000 cigaret. ANTON UIK0ŠA Sl VSEKAKOR Z&SiUŽI VSE ZAUPANJE SVOJIH VAŠČANOV Vrsta strojev za izdelovanje cigaret — oddelek, ki pomeni »grlo« tovarne PRED VHODOM PUSTI BESEDO »NEMOGOČE« Cigaretni stroji so končali svojo življenjsko dobo leta 1940. Stara Jugoslavija je naročila nove stroje. Izbruhnila je vojna. V tovarno je že prispel prvi stroj. Okupatorji »o ga našli še v zabojih in ga odposlali v Italijo. Oddelek za izdelavo cigaret je »grlo«. Skozenj gre dan za dnem na milijone cigaret. Stroji se vrtijo že deset let po svoiji uradni smrti. Zdi se celo, da so se pomladili, saj so doslej bruhali .od leta do leta več milijonov cigaret. »Grlo« se ni zamašilo. Kolektiv je že lani 16. decembra izpolnil svojo petletko. (Aid se naši kadilci tega kd a) 950 kg TOBAKA — MILIJON CIGARET Boj za kakovost pa 6e kaže povsod. Tudi v tem, da so lani imeli normativ: iz 950 kg tobaka milijon cigaret, medtem ko je bilo treba leta 1946 še 1100 kg tobaka. Nisem vpraševal, kdo je največ prispeval, da so si izvojevali naslov najboljšega kolektiva svoje stroke v državi, V vseh oddelkih sem čutil, da je sleherni posameznik tesno povezan s kolektivom. Povsod pa sem se tudi sramoval namesto tistih potrošnikov, kadilcev, ki ne poznajo tega boja za kakovost. Ko bi tudi jaz tako skrbel, kakšen bo moj prispevek o teh ljudeh! 6n Koliko fina smelo pridelovalci porabili ne da bi plačali davek od prometa proizvodov Minister za finance LRS je izdal v sporazumu z ministrom za državne ta-bave LRS odredbo, ki določa, koliko vina smejo porabiti pridelovalci sami, ne da bi plačali davek od prometa proizvodoy. Za domačo potrošnjo ga smejo porabiti: a) 150 litrov za vsakega člana vinogradniške družine starega nad 15 let, in PARKOM SO POTREBNI VRTNARJI Pred kratkim je bila ustanovljena pri komiteju za lokalno gospodarstvo in komunalne zadeve vlade FLRJ v Beogradu zvezna strokovna sekcija za trate in parke, v katero 60 stopili naši najboljši vrtnarski strokovnjaki, predstavniki ko» mite jev za komunalne zadeve ljudskih republik, komitejev za zaščito ljudskega zdravstva in predstavnikov komitejev za turizem in gostinstvo, Na sestanku, ki je bil ob tej pritožne sti sklican, so ugotovili, da je stanje strokovnega kadra v okrasno-vrtnarski stroki tako nezadovoljivo, da je danes v vsej državi samo okrog 20 učencev, ki se uče za kvalificirane vrtnarske delavce, do-čim je stari kader maloštevilen in večinoma na precej nizki strokovni ravni. Zasajevanje drevoredov, urejanje starih in napravljanje novih parkov ter gojitev zelenih pasov v naših mestih in industrijskih središčih ki se naglo razvijajo, se je izvajalo nesistematično in brez strokovnega nadzorstva. Novo ustanovljena sekcija je zato predlagala, naj bt •a čimprej ustanovila srednj* vrtnarska šola s štiriletnim teoretičnim in praktičnim poukom, razen tega pa naj bi vzorna vrtnarstva v republikah sprejemala v triletni 'praktični in teoretični pouk učence v gospodarstvu. Sklenili so tudi, da bodo ob sodelovanju vrtnarskih strokovnjakov iz naših republik v teku tega ali prihodnjega leta izdali vrtnarski priročnik in ustanovili strokovni časopis, ki bi obravnaval problematiko urejevanja trat in naših mest. Razpravljali so tudi Težko je govoriti o življenju in delu črensovskih kmetov in kočarjev, ne da bi omenili zadružnika Antona Utroša, 50-letnega moža, žilave postave in odločne volje, ki že od osvoboditve vodi zadružno življenje v vasi. Življenje zadružnika Utroša je podobno življenju vseh tistih številnih prekmurskih malih ljudi, ki jim stara Jugoslavija ni dala kruha. Utroša je mlad odšel v svet... Udinjal se je v Franciji, nakar se je vrnil v domovino. Narodnoosvobodilno gibanje ni Šlo mimo njega, leta 1944 je postal aktiven pristaš OF, po osvoboditvi pa je bil izvoljen pri prvih volitvah v krajevne odbore za predsednika KLO v Črensovcih. Marsikdo je sprva postrani gledal revnega Utrošo. S poštenim delom pa si je kmalu pridobil med vaščani zaupanje. Ko so v sosednih okrajih začeli ustanavljati zadruge, je vedel, kaj mora storiti. Malo vaščanov je bilo takrat istih misli, vendar so ustanovili kmečko delovno zadrugo. Zadružnik Utroša rad pripoveduje o načrtih zadruge. Sčasoma mislijo aron-dirati zemljo, kar jim bo omogočilo strojno obdelavo. Lani so dobro ugnali sušo z globokim zimskim oranjem. Pšenice ^o pridelali 16—18 stotov povprečno na ha, pa tudi drugače so imeli dober pridelek, v hlevih rede 55 prašičev ter ‘ večje število goved in delovnih konj. Odkar imajo dvojne hleve, so odpadle prejšnje težave z evidenco in krmljenjem. Jesensko setev so pravočasno izvršili, pa tudi s pomladansko začenjajo. Letošnji občni zbor je bil za zadružnike v črensovcih skromna, a pomembna slovesnost. Delovni dan so dobili plačan vpo 100 din. kar predstavlja že lep napredek, saj so lani dobili za delovni dan le 49 dinarjev. Uspehe zadružnikov z zanimanjem spremljajo vaščani, ki še niso v zadrugi/ Zaupanje v mlado črensovsko zadrugo pa so tamkajšnji volivci najlepše potrdili s tem, da so si izbrali Zadružnika Utrošo za svojega kandidata pri volitvah v skupščino LR Slovenije. „France nas bo obiskal'... »Kje bo danes pri vas množični sestanek?« sem se na Drenovem griču obrnil na skupino vaščanov, ki so zavili z glavne ceste. »V gasilskem domu. Tudi mi gremo tja. France nas bo danes obiskal!« mi jih je odgovarjalo več hkrati. Podobno sem slišal tudi v dvorani: »Kaj nam bo France danes povedal? — Marsikaj bi se radi pomenili z njim.«' Ko se je ura bližala osmi, je nekatere zaskrbelo: »Kaj če ne bo prišel?« ;Brez skrbi, prišel bo in točen bo,« so odgovarjali drugi. Iz vseh teh razgovorov sem posnel, da kandidat njihove volilne enote tov. Franc Popit ni samo volivcem Drenovega griča« politični delavec, katerega dostikrat vidijo, temveč da jim je tudi dragi znanec, s katerim se lahko po domače pomenijo. Kakor mnogi naši ljudje, tako tudi Drenovgričani nimajo radi učenih govorov, temveč se radi pomenijo tako od srca do srca. Že s prvimi besedami je tov. Popit dokazal, da svoje volivce razume. S preprostimi besedami je svojim volivcem najprej orisal mednarodni položaj, dolžnost krepiti našo obrambno sposobnost ter je nato prešel na naša domača vprašanja. Ko je' govoril o odkupih in davkih, je omenil, da je za pravično odmero odkupov, zelo važno, da so urejeni gospodarski listi. »Tako je,«i sta se oglasila v ozadju dva hkrati. »V našem ljudskem odboru imamo precej zemlje, katere lastniki stanuHo v drugih ljudskih odborih in pri nas zanje niso obremenjeni. Seveda moramo namesto njih oddajati drugi.« »Najmanj 50 ha bo take zemlje,« se je oglasil kovač Friškovec. Tov. Popit je zborovalcem pojasnil, da mora to urediti ljudski odbor. Po govoru tov. Popita so kar deževala različna vprašanja. Neka tovarišica bi rada vedela, zakaj ne dobi sladkorja, drugi, ali ne bi bilo prav če bi tudi kmetje dobili od časa do časa meso itd. Iz številnih vprašanj je tudi bilo jasno, da drenovgri-ške kmete močno žuli vprašanje ocidaje prašičev. Eden je povedal, da lani za oddano kravo ni dobil bonov, drugi niso zadovoljni z delitvijo živilskih nakaznic, tretji s prvim obrokom letošnjega davka. Iz vseh vprašanj pa je cikalo, da ljudski sicer na področju vseh okrajnih in mestnih ljudskih odborov LRS, izvzemši pod točko b) navedene OLO; b) 200 litrov za vsakega nad 16 let starega člana vinogradniške družine na področju OLO Črnomelj, Gorica in Sežana. Ta določba velja za dobo od 20. novembra 1950 do 19. novembra 1951. Pravico do porabe navedenih količin vina, ne da bi plačali davek od prometa proizvodov, imajo samo proizvajalci surovin lastne proizvodnje z lastnega zemljišča. Razen količin vina, ki pripadajo članom KDZ za njihovo neobdavčeno pora-; bo, pripada sami zadrugi za delavstvo j pri obdelavi zemljišč^ še 5% neobdavče-1 nega vina. Količine vina za neobdavčeno porabo se obračunavajo praviloma od konsumnega vina. če pridelovalec nima konsumnega vina ali če ga nima dovolj, se mu dovoli za neobdavčeno porabo v o ustanovitvi akademije, v kateri bi se družini enaka količina hibridnega vina. specializirali absolvirani gozdarji, agronomi in arhitekti, ki bi med študijem in enoletno prakso pokazali smisel in sposobnost za okrasno vrtnarsko stroko. V republikah bi bilo treba formirati posebne skupine strokovnjakov, ki bi po izvršenih predelih v posameznih mestih skupaj c komitejem za komunalne zadeve ljudskih republik organizirale strokovno olepševanje mest s .tratami in drevjem. Komite za lokalno gospodarstvo in komunalne zadeve vlade FLRJ bo proučil te predloga ter jih fckušai uresničiti odbor ne dela ravno najbolje. Sklenili so, da bodo o vseh teh vprašanjih govorili na zboru volivcev, ki ga mora ljudski odbor čimprej sklicati. Na tem zboru se bodo pomenili tudi o semenskem krompirju, o obveznih oddajah in dohodnini. »Tovariš minister, jaz bi pa rad tole vedel,« se je vzdignil starejši možaka-. »Na zadnjem množičnem sestanku je okraj-ni_ aktivist Mavzar grozil tistim, ki bi ne šli volit. Doslej smo vedno volili in bomo tudi tokrat. Mislim, da je popolnoma nepravilno, da okrajni aktivist tako govori.« Ko je tov. Popit pojasnil, da je govorjenje bilo samovoljno, so volivci vztrajali, da v prihodnje okrajni aktivisti drugače nastopajo. f Na vrsto je prišlo še vprašanje rezanja šote in melioracije barja. Kmetom Drenovega 'gričk ne gre v glavo, kako to, da je njihova _ zemlja v prvi kategoriji, čeprav je tipična kisla, barjanska, dočim je sosedni KLO v drugi kategoriji, čeprav imajo bo!jš« zemljo. To bodo morali seveda urediti z okrajem. »Tovariši, ali ste za to. da napovemo tekmovanje Blatni Brezovici, kdo bo čimprej in čim uspešneje končal volitve?« se je obrnil na volivce predsednik zborovanja. Različni so bili nasveti, pri tem pa je vodja zborovanja pozabil dati predlog tia glasovanje. No. prav to ni, a Drenovgričani se bodo tudi tako potrudili, da jih Blatna Brezovica ne bo potolkla. »Ali ne bi bilo prav, če bi sedaj, ko še nimamo toliko dela. popravili krajev-* ne ceste?« je tehtno pribijal svoje besede tovariš Oblak. »Seveda, to je res treba napraviti, drugače še voziti ne bomo mogli,« so se oglasili nekateri kmetje. Še podrobno so se pomenili, kdo bo pripravil gramoz, kdo in kje bodo delali. Vsak je hotel povedati svoje mnenje. T^ako bo ta sklep prav gotovo obveljal in prihodnji teden bodo gotovo krajevne ceste res dobile lepše lice. Še o marsičem bi se radi Drenovgričani pomenili s svojim kandidatom. Sicer je pa tako mnogokrat med njimi. Da jih bo zastopal tako, kot je prav, vsi vedo, saj tovariša Popita poznajo, mnogi pa so tudi z njim živeli in delali. —ej N e s t r o y: UTOPLJENCA (Uprizoritev v celjskem gledališču) Konec januarja, ko je zaključilo Mestno gledališče v Celju tečaj svojih bodočih poklicnih igralcev, je uprizorilo še s 6vojim starim ansamblom veseloigro Johanna Nestroya »Utopljenca«, ki so jo igrali v Celju že pred več kot 25 leti. Delo je Celjsko gledališče pripravilo iz^en svojega rednega repertoarja. Očitno je imelo namen, da nudi po daljšem presledku svojemu občinstvu večer vedre, sproščene zabave. In prav pojav Nestroya na današnjem odru je postal sporen med nekaterimi kritiki, morda tudi v delu publike. Čemu Nestroy, ki ga po mnenju kritika v »Savinjskem vestniku« umetnostna literarna zgodovina komajda omenja —? Vendar je to docela enostranska trditev. Nestroya vsekakor ne moremo postavljati ob klasične mojstre komedije, toda od tega igralca in pisatelja je tesno vzdušje dunajskih let pred marčno revolucijo samo terjalo ustvarjanje takih lahkotnih oblik in vsebine. Dasi se umetniško ni povzpel na višino markantnih gledaliških tvorcev, je nekatera svoja zrelejša dela vendarle uspešno nameril proti tedanji stvarnosti propadajoče Metternichove dobe. Tako je tudi v »Utopljencih« zasmehoval puhlost in protislovja njene družbe. Škoda je, da je z nedoslednim Golievim prevodom šlo mnogo zdravih satiričnih osti v izgubo, in s tem je njeno globlje kritično jedro ostalo zamegleno. Kljub temu pa KNJIGA JE VELIKA PRIJATELJICA DELOVNEGA ČLOVEKA, je dejal Maksim Gorki. Prešernova knjižnica nudi vsakomur priliko, da si z malenkostnimi stroški omisli lastno knjižnico saj znaša naročnina za pet tehtnih in zanimivih knjig samo 100 dinarjev. V jeseni prejmejo naročniki naslednje knjige: Koledar Prešernove knjižnice za leto 1952 — Mimi Malenšek-Konič: Prelom, roman — dr. Mirko Černič: Zdravstveni priročnik — Poezije doktorja Franceta Prešerna z razlago in pojasnili Antona Slodnjaka — Iljin - Segal: Kako je človek postal velikan, III. del. Ne premišljuj, marveč se takoj naroči v bližnji knjigarni ali pri krajevnem poverjeniku. delu tudi v tem prevodu ni odrekati njegove vrednosti. Avtor je v situaciji, ki je nastala z domnevno mrtvim junakom, razkril vse izkoriščevalske nakane njegovih prijateljev. Problem je torej podoben problemu v Nušičevem »Pokojniku« — le da je pri Nušiču mnogo več satirične ostrine. Ta problem, to družbeno ozadje dogodkov, pa gledalec nujno spoznava in rešuje, čeprav je bil poglavitni 6moter avtorja, da nudi občinstvu le »zdravo zabavo«. To vsebinsko ne toliko problematično delo jž režiral Tone Zorko. Tu pa se moramo vprašati, če je njegov režijski koncept pravilen, Nestroyeva veseloigra odraža dobo meščansko bogataškega Dunaja v zatonu bidermajerja, proti sredini minulega stoletja. Če že idejne niti ni — potem ta značilnost sama nareka režijskemu prijemu sproščeno podajanje, ki naj ga neka stilna uravnovešenost obvaruje pred burko. Zorko pa je napravil samo groteskno, dogajanje pa je postavil v pkvir dokaj ekspresionistične scene. Toda Nestroyeva operetna lahkotnost je skoraj nasprotje groteske. Uprizoritev pa je bila kljub_temu situacijsko veselo razgibana. Tu je Zorko uspel, Še besedo o odnosu lokalne kritike do amaterskih gledališč. Mislim, da bi ta morala posvetiti analizi vlog razmeroma največ pažnje — več kot pa skoraj samo teoretičnim razglabljanjem o dramaturških in režijskih prijemih. Seveda je do teh dobro biti nekoliko ostrejši kot do manjših in nebistvenih spodrskov posameznih igralcev. Le talko bo kritika tvorno vplivala na ra6t amaterskega gledališča. Končno naj ugotovim, da je v splošnem prizadevanje celjskega ansambla zrelo, ki mimo večjih ali manjših zunanjih ali vsebinskih odklonov uspešno stopa na oder poklicnega gledališča. Mario Subta V teku na 18 kilometrov je zmagal Avstrijec Sohultz Planica, 8. marca Danes so se tekmovanja planiškega tedna nadaljevala s tekom na 18 km. Čeprav ni bilo večje udeležbe inozemskih tekmovalcev, so imeli naši tekači v Avstrijcih dr. Schultzu ln Krischanu močna nasprotnika. Dr. Schultz je nedavno osvojil svetovno študentsko prvenstvo in je letos dosegel že več lepih uspehov, v Garmischu pa je bil naš Kordež boljši od njega. Krischan je letos osvojil avstrijsko državno prvenstvo na 18 in 30 kilometrov. Najboljši tekmovalci so startali med zadnjimi. Tako je imel Krischan št. 19, Kordež 20. Pogačnik 21, dr. Schultz 22, Kandare 23, Knific 24, Razinger 25. Točno ob 10.30 uri je startal tekač št. 1. To je bil Rožič Janez, ki pa je pri tretjem kilometru odstopil, ker je napačno namazal smuči. Za njim je v presledkih po 30 sekund startalo še 22 tekačev, od katerih so odstopili še Knific, Mujkič, Hlebanja in Kersnik. Približno 1 uro ln pol je pot robo va! a in se borila desetorica najbolje plasiranih na težki progi s številnimi vzponi, ki je bila speljana od 80, metrske skakalnice v planiški dolini mimo Podkorena do Kranjske gore in od tam nazaj v Rateče ter mimo 50 in 80 metrske skakalnice Jr startnemu mestu. Vreme je bilo južno, vendar brez dežja. Večina tekmovalcev si je smuči dobro namazala, nekateri pa so se močno ušteli. Kordež pravi, da je sicer zelo dobro »namazal«, le taktike — je dejal — ni imel dobre, ker ni startal pred dr. Schultzem, kar bi mu omogočilo boljši pregled in načrt za borbo. Med gledalci je vladalo veliko zanimanje tudi za izid borbe med Pogačnikom in Kordežem. Pred 14 dne- vi je namreč Pogačnik po hudi borbi premagal Kordeža. danes je bil Kordež boljši od Pogačnika, toda le za 31 sekund. . Pogačnik in Kordež se danes nista zamenjala v vodstvu, čeprav se je Tone večkrat tesno približal Matevžu. Pač pa se je Kordež večkrat izmenjal v vodstvu z dr. Schultzem, ki je dohitel Matevža pri vzponu pred Kranjsko goro. Ko sta se vračala nazaj proti Ratečam, ga je dr. Schultz prehitel. Pri okrepče- valnici v Ratečah pa sta se zopet sešla. Pri težkem vzponu za 50 metrsko skakalnico je študentski prvak prevzel vodstvo in prvi prevozil skozi cilj. Oba in tudi druge tekmovalce je občinstvo navdušeno pozdravilo. Tekmovalci so prihajali na cilj, kjer so prejeli topel čaj, precej utrujeni, Kordež pa je dejal, da je bil po teku na državnem prvenstvu bolj utrujen kot danes. Časovna razlika med prvo petorioo je zelo majhna, kar priča o izenačenosti tekmovalcev. Prav dober plasman so poleg Sinka Brača dosegli še mlajši tekmovalci Kandare, Kordež Gašper, Pavčič in Urbič. Kordež je sedaj trikrat tekmoval na planiškem tednu in dvakrat zmagal. Dr. Schultz je dejal, da je vesel zmage v tako močni konkurenci in da sta ga naporna proga in borba zelo utrudili. Vodja avstrijskih tekačev Resch-ner je izjavil: »Zadovoljen sem z uspehom naših tekačev. Skrbi imam s štafeto,. za katero potrebujem še dva tekača«. . Tehnični reziiltati teka na 18 km so naslednji: X. Schultz dr. Oskar (A) 1:26,02, 2. Kordež Matevž (JI 1:27,18, 3. Pogačnik Tone (J) 1:27,49, 4. Razinger Tone (JI 1:29,35 , 5. Krischan Fritz (A) 1:29,41, 6, Sinko Braco (J) 1:29,55, 7. Kandare Franc (J) 1:31.45. 8. Kordež Gašper (J) 1:33,21, 9. Pavčič Janez (J) 1:33,24, 10. Urbič Lado (J1) 1:34,26. TSCHA.NNEN MED NAŠIMI PIONIRJI Po končanem teku so bili na 80-me-trski skakalnici trening skoki, katerih so se udeležili tudi avstrijski skakale} in Švicar Tsohannen. Ker je bil sneg na skakalnici izredno mehek in za »koke nevaren, so imeli skakalci in funkcionarji, obilo posla s teptanjem snega. Na pomoč jim je priskočila šolska mladina iz Gušta-nja, Mežice. Slovenj Gradca in drugih obmejnih krajev. Pionirji in mladinci so sklenili vrste in s čevlji tlačili sneg na doskočišču. Pod odskočiščem se je zbrala velika skupina pionirjev okrog Švicarja Tschannena, ki je radovoljno odgovarjal na vse. kar jih je zanimalo. Tisti, ki so znali nemško, so tolma- Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu Pariz, 8. marca. Na svetovnem prvenstvu, ki se začne jutri v Parizu, bo poskušalo 6 držav odvzeti Kanadi naslov svetovnega prvaka, in sicer ZDA, Britanija. Švedska, Norveška. Švica in Finska. Najbolj neva^n nasprotnik Kanade bo bržkone švedska. Moštvo, ki bo zastopalo Kanado na tem prvenstvu, je premagalo na svoji turneji po Švedskem vsa švedska moštva in tudi švedsko državno reprezentanco z rezultatom 4:2. Toda rezultati. ki jih je kanadsko moštvo doseglo na letošnji turneji po Evropi, niso tako prepričujoči kot lanski rezultati kanadske reprezentance. Kanadčani so v Evropi odigrali skupno 43 tekem, 4 tekme so izgubili v Angliji. kjer so jih premagala profesionalna. moštva, eno tekmo pa so izgubili s švedsko reprezentanco. Neodločen izid so dosegli z moštvom »Preus-san« iz Krefelda. Ostale so odločili v svojo korist. Če Švedom ne bo uspelo premagati Kanado v tekmovanju za svetovno prvenstvo, so vendarle vsekakor največji pretendenti. Ostalih 6 držav, ki bodo sodelovale na letošnjem svetovnem prvenstvu (Italija. Avstrija, Belgija, Holandska, Francija in Jugoslavija) bo tekmovalo v posebni skupini za »evropski kriterij«. Največ upanja na zmago v tej skupini imata Holandska in Jugoslavija. Jugoslovanska reprezentanca bo enakovreden nasprotnik sa- V NEDELJO BO PRVO KOLO DRUGE ZVEZNE LIGE ODRED BO IGRAL V LJUBLJANI Z VARDARJEM V sredo so igrali zadnji kvalifikacijski tekmi za vstop v drugo zvezno nogometno ligo. Ker sta Železničar (Sarajevo) in Rabotnički (Skoplje) premagala svoja nasprotnika, sta tako postala 15. in 16. član druge zvezne lige. Nogometna zveza Jugoslavije je spremenila razpored tekem druge zvezne lige in bodo v nedeljo naslednja srečanja: V Ljubljani: Odred — Vardar, v Varaždinu: Tekstilne — Proleter (Z), v Zagrebu: Zagreb — Dinamo (P), v Skopi ju: Rabotnlčk/ — Radnlčkl. na Reki: Kvarner — Bokelj, v Sarajevu: Železničar — Rudar, v Osijeku: Proleter — Bu- dučnost in v Mostarju: Veleš — Metalec. S A H PRVENSTVO LUSK 7. kolo: Šacer—Fajdiga 1:0, Smolja-novič—Ovenkl 1:0, I. Petrič—Z. Gabrovšek 0:1, ing. Volk—Čisaj remi. Stanojevič—Avsec 0:1, Krivec—Ribarič 1:0, Siveo—Vrhovec 0:1. 8. kolo: Ribarič—Sive-o 1:0, Avsec— Krivec remi, Cisar—Stanojevič 1:0, Z. Gabrovšek — ing. VOlk 1:0, Šacer — Smoljanovič Osi, dve partiji sta prekinjeni. 9. kolo: Smoljanovič—Fajdiga 1:0, I. Petrič —Šacer 1:0, ing. Volk — Cvenkl 1:0, Sivec—Avsec 1:0: ostale partije so prekinjene. Stanje po 9. kolu: Smoljanovič 6 in pol, Ribarič 6 (1), Šacer 6, Krivec, Z. Gabrovšek 5 in pol (1), S. Vrhovec 5 (2), Cisar 5 (1) itd. ŽENSKO PRVENSTVO LJUBLJANE 7. kolo; Puc—Čebulj 1:0, Korban— Renčelj 1:0, Kastelic—Drobnjak 0:1, Golob—Kokolj 0:1, Heebein—Fink 1:0. Knapič—Bajc odložena. Stanje po 7. kolu: Kokolj 6 in pol, Knapič 6 (1), Bajc 4 (2), Smole 4, Korban 3 in pol (1), Ostre, Puc 3, Fink. Čebuli 2 itd. mo francoski reprezentanci in deloma avstrijski reprezentanci, tako da ne moremo pričakovati boljšega plasmaja naših reprezentantov. To je tudi razumljivo, če upoštevamo, da ni v naši državi umetnih drsališč In je skoraj onemogočen sleherni trening. Tekmovanje bo v Palais des Sports. v dvorani, ki ima prostora za 14.000 gledalcev. To bo že 17. svetovno prvenstvo in 29. evropsko prvenstvo. Naslov prvaka držita Kanada in Švica. čili. Tsohannen si je takoj pridobil simpatije mladih šolarjev. To se je zlasti pokazalo, ko je izvedel prvi skok. S ploskanjem kar niso prenehali, seveda pa so bili deležni priznanja tudi avstrijski in naši skakalci. Najdalje je skočil Polda in sicer 74 m. za njim Tsohannen 72, Avstrijca Birgstein in Hadwiger pa 62 m. RAZGOVOR S KLANČNIKOM Prisrčno je bilo svidenje med švicarskim skakalcem Tschannenom in Karlom Klančnikom, ki je bil sredi gledalcev iz Guštamja. »Karli, kaj si delal?« je skrbeče vpra&al Tschannen. Tudi naši ekakaioi so mu hiteli stiskati roko in mu čestitati k okrevanju. Kot smo že poročali, se je Klančnik poškodoval na 100-metrski skakalnici v Bischofshofnu, in sicer pri drugem skoku, potem ko je skočil 88 m in je izgledalo, da se bo plasiral na drugo mesto za Avstrijcem Bradlom. »Skakalnica v Bischofshofnu je prav lepa in pravilno zgrajena in ni prav nič kriva moje nesreče,« je smeje poudaril Karel. »Pač pa nima zavetja; vrh njenega naleta je obenem tudi vrh hriba, na katerem skakalnica leži. Močan veter me je pri drugem skoku tako butnil v hrbet, da sem napravil salto naprej. Takoj sem bil na nogah — vesel, da imam še nogo celo in zdravo. Ko sem si otrl sneg z lica, sem začutil močno bolečino v rami. Zlomil sem si lopatico. Ne veste, kako težko mi je, ko vas gledam in ne morem sam skakati.« PRIHOD BRADLA IN DRUGIH AVSTRIJSKIH TEKMOVALCEV Popoldne je prispela v Martuljk nova skupina avstrijskih tekmovalcev, in sicer skakalci Bradi Sepp. Plamk Albin, Edder Hans, Findiug Helmut, Leodorter Alois in tekač Schiferer Sepp. Z njimi je prispel tudi zastopnik smučarjev iz Slovenske Koroške tovariš Florjan, ki bo tekmoval tudi v skokih. Ker je skakalec- Edder tudi tekač, bo lahko v nedeljo v štafeti 4 x 10 km- nastopila - tudi avstrijska ekipa, ki bo naši štafeti resen nasprotnik. POPRAVEK V včerajšnji številki se je pri rezultatih tekmovanja v slalomu vrinilo nekaj napak. Avstrijski tekmovalec Waschel, za katerega smo objavili. da je zasedel 9. mesto je bil diskvalificiran in je torej treba pomakniti vse tekmovalce od 10. mesta do 17. mesta za eno mesto naprej. 18. mesto je zasedel Kunšič, 19. Slavko Lukane, 20. pa Mrak (Avstrija). Pri ženskem slalomu je treba popraviti vrstni red tekmovalk od 6. mesta naprej. 6. mesto je namreč zasedla Švicarka Oesch, 7. Zupančič, 8. Katnik, 9. pa Praček (vse Jugoslavija). Tekmovanje vokalnih in instrumentalnih solistov, recitatorjev in piscev-začetnikov je zaključeno Maribor, 8. marca. MOLPS v Mariboru je organiziral okrajno tekmovanje vokalnih in instrumentalnih solistov, recitatorjev in pevcev začetnikov. Prijavilo se je 16 recitatorjev, ki so povečini člani mladinskih kultumoumetniških društev, in trije mladinski recitacijski zbori. Ocenjevalna komisija iz SNG je pri recitatorjih ocenila izbor teksta, pravilnost, razumljivost in lepoto izreke, smiselnost in ubranost podajanja in nastop. Pri recitacijskih zborih pa je upoštevala še skladnost in disciplino ter dramaturgijo z režijo. Mladinski odsek industrijske tekstilne šole, vključene v SKUD »Slava Klavora«, je nastopil z zborno recitacijo »Mladina gradi«. S to recitacijo je zasedla skupina prvo mesto med recitacijskimi zbori in dosegla od 60 dosegljivih 50 točk. Med recitatorji se je vidno odlikoval Jože Humer, član MKUD »Bratko Kreft« na klasični fimnazi ji. Recitiral je odlomek iz upančičeve »Dume« in ocenjevalci so mu prisodili 38 točk, torej le dve točki manj od najvišje ocene. K republiškemu tekmovanju v Ljublja-"ni so bili razen omenjenih pripuščehi še štirje recitatorji solisti. Tovarišica Jelka Zdovc z Župančičevo pesmijo »Osvoboditeljem« (36 točk), Branko Dobravc s Cankarjevo prozo »Naše veliko jutro« (35 tJ), .Majda Kuntner z Borovo pesmijo »Mati sanja« (33 t.) — vsi člani MKUD »Franjo Crnek« na I. gimnaziji — in. članica MKUD »Jože Kerenčič« na učiteljišču Anka Brumec. ki je recitirala Borovo pesem »Srečanje« (82. tj. Instrumentalnih in vokalnih solistov je tekmovalo sedem, šest jih je bilo iz MKUD in le eden iz SKUD. Zmagali so štirje mladinci, ki bodo tekmovali še v Ljubljani. Branko Dobravc se je uvrstil med tekmovalce v republiškem merilu že s svojo recitacijo, s Haydnovo skladbo »Štirje letni časi« — zanjo je prejel oceno 35 točk in bo tekmoval v Ljubljani še kot pevec solist. Dijak Prerad De-tiček iz istega MKUD je igral rog (36 točk), Janko Šetinc s klasične gimnazije je odigral na klavirju Chopinovo Polon aiso v cis molu (42 točk), Sr*čko Korošak z učiteljišča pa je igral Mozartovo Romanco v Es duru za fagot in dosegel 42 točk ali 80*/. vseh dosegljivih. Tekmovanja piscev začetnikov se je udeležilo 9 članov mladinskih literarnih sekcij v MKUD »F. Crnek«, »Bratko Kreft« in »J. Kerenčič«. Prvo mesto si delita Slavko Kočevar s prve gimnazije in Marija Škrjanc z učiteljišča, ki sta se predstavila kot pesnika. Tretje mesto je zasedel Leopold Bibič s klasične gimnazije. Bral je prozno delo »Ivan«. ■' —c. Da ne bodo v tekmovanju med zadnjimi Kranj, 8. marca. V brigadno tekmovanje za naziv najboljše tkalske brigade Slovenije, ki se je začelo 1. marca, se je vklju- čil tudi delovni kolektiv »Tiskanine« iz Kranja s šestimi brigadami. Delavstvo z-zanimanjem spremlja tekmovanje iu beleži uspehe na grafikonih. 75 odstotkov delavstva dela po nor-mah_ in se trudi, da si pribori čim-boljše mesto v tekmovanju. Da ne bodo med zadnjimi, je porok 17 delavcev, ki so izpolnili prvo petletko in delajo že za drugo. Ivana Šter je izpolnila drugo petletko že 59 odstotno, Lucija Polajnar in Marija Varl 52 odstotno, Kristina Rant 51 odstotno, Ivana Stenovec 48 odstotno, Kristina Križaj 47 odstotno, Pavla Mravlje 44 in Ana Vrtnik 43 odstotno. Čeprav imajo težave, ker jim često-primanjkuje surovin, ovirajo pa jih tudi zamude vlakov in avtobusov, ker se mnogo delavcev vozi v tovarno, se kolektiv vztrajno bori za pravočasno izpolnitev petletnega plana in posveča vso pozornost kakovosti blaga. T. M. Velik lokal za majhno delavnico Ljubljana, 8. marca. V Ljubljani imamo 1rs;o vinsko podjetje »Ura«, ki je meri nmosrimi pomembnejšimi in večjimi podjetji tako srečno, da mu vedno nakažejo lep. velik lokal. Najprej je imelo lokal nasproti srlavne pošte, kjer je zdaj trgovina »Okras«, potem se je kaln nikoli in je menda tudi nikoli ne bo. Pač pa je treba opozoriti v tej zvezi na nekaj drugega. Ko bo postalo pereče vprašanje lokalov za prodajalne državnih kmetijskih posestev in kmečkih delovnih zadrug ,ko se ho po novem sistemu v naši trgovin* ski mreži razširila tudi prosta pro- I O mvril 1 k:________ ' J . t preselilo v isti ulici malo naprej na daja živil naj bi na pristojnem medosno stran, tudi v lep velik lokal, stu mislili tudi na ta lokal Tam naposled pa v vogalno hišo na Pre- ' ' ' ’ šernovem trgu, kjer je bila nekoč trgovina s klobuki. »Ura« j© ura in človek bi mislil, da ti bodo postregli v takšni trgovini z bogato izbiro ur. No, ur za zdaj še no moremo imeti v prodaji na izbiro, in tako ti lahko pri »Uri« popravijo samo staro, pokvarjeno uro, če imajo ustrezne pripomočke ali sestavne dele. razne - prožinice, kolesca itd. V tem velikem in lepem lokalu je torej samo popravljalnica ur, pa še ta ni polno zaposlena. Gneče ni v tem lo- V januarju so bili najbolj delavni v Cerknem Idrija, 8. marca. I dikatov in drugih množičnih organi- Prehodno zastavo OOOF si je janu arja priborila organizacija OF v Cerknem, ki je v tekmovanju na čast desete obletnice OF dosegla najboljše uspehe v idrijskem okraju. Pri volitvah v OLO so člani Fronte izpolnili vse naloge Člani odbora so vodili množične sestanke po vaseh, ki spadajo v območje KLO Cerkno in imeli pri volitvah najlepše uspehe v okraju. Frontovci so opravili 2000 prostovoljnih ur, ko so gradili mizarsko delavnico v Cerknem. Krajevni odbor OF pa sodeluje pri vseh gospodarskih halogah. Žene so ža svoj praznik razvile prapor Domžale, 8. marca. V nedeljo je organizacija AFŽ v Domžalah svečano razvila prapor. Svečanosti so so udeležili tudi minister LRS tov. Tomo Brejc, zastopniki JA, MK KPS Domžale, OF, sin- zacij. Pred razvitjem prapora je govorila tov. Marica Brejc o nalogah žene pri vzgoji otrok v socialističnem duhu. Na svečanost so prišle vse sindikalne podružnica iz Domžal s prapori. Govor sekretarke AFŽ tov. Pepce Šircelj so prisotni navdušeno pozdravili. potem pa so žene izvolile za praporščaka najboljšo članico AFŽ tov. Anico Peterca. Po himni in petju je minister tov. Tomo Brejc ženam čestital k uspehu. IDRIJA. — V Godoviču imajo najboljši večerni izobraževalni tečaj v okraju Idrija. Obiskuje ga dvakrat tedensko 37 slušateljev. Imajo tudi krajevno komisijo za večerni tečaj, ki je sestavljena iz predstavnikov množičnih organizacij in šteje 12 članov. Predavanja so dobra. Tečajniki pripravljajo kulturni nastop, ki bo na dan obletnice OF. V. š. kjer je zdaj skromna popravljalnica ur, bi bili naravnost idealni prostori za veliko, lepo urejeno prodajalno živil. ŽE TRI LETA ČAKAJO ZAMAN Ilirska Bistrica, 8. marca. Bač ob Pivki šteje nad 650 prebivalcev, večinoma industrijskih delavcev, gozdarjev, voznikov in sekačev. Le malo je takih, ki niso vključeni v zajamčeno preskrbo; Gospodinje, ki so ves dan zaposlene doma pri kuhi, vzgoji otrok, pranju itd., morajo hoditi v sosednjo vas Knežak po živila. Niti razburjale se ne bi, če bi dobivale živila na garantirano preskrbo naenkrat, toda v Knežaku največkrat delijo enkrat moko, drugič sladkor, tretjič maščobo itd. Razen tega so pa še druge nevšečnosti. Ob dnevih delitve je v trgovini tak naval, da čakajo potrpežljive gospodinje od jutra do večera, potem pa, ko pridejo na vrsto, dobijo namesto živil le številko, s katero laMko drugi dan ponovno romajo iz Bača v Knežak. Zgodi se pa tudi, da živil zmanjka in tako so obsojene na ponovno čakanje. Delovni ijudje zaradi tega godrnjajo. doma se prepirajo, ker ni kosila itd. Na zboru volivcev,'na množičnih sestankih in tudi na sejah KLO je ljudstvo že neštetokrat zahtevalo, naj bi odprli trgovino na Baču. Tudi KPS v Ilirski Bistrici je znana zahteva ljudstva z Bača. Tri leta jo že predsedniku OLO in sekretarju OK ponavljajo in prosijo za trgovino, toda vse zaman. Prebivalci Bača ponovno zahtevajo trgovino, sicer bo nezadovoljstvo še večje. M. (obvestila) VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE Stanje dne 8. marca 1951: Področje visokega zračnega pritiska nad Gron-landom se razširja proti Evropi. Področje nizkega zračnega pritiska nad Francijo se premika proti vzhodu in bo jutri vplivalo na vreme pri nas. V Sloveniji je danes pretežno- oblačno vreme. v Ljubljani je danes ob 7. uri znašal zračni pritisk 721,8 mm temperatura zraka 2° C in relativna vlaga 97*/». Napoved za petek dne 9. marca: Še nadalje nestalno vreme s krajevnimi padavinami. Terdperatura brez apre- UPRAVA OTROŠKE KLINIKE daje z ozirom na članek objavljen v »Ljudski pravici« naslednje pojasnilo: Otroška klimika v svojem sprejemnem uradu sprejema v stavbi A klinike otroke, ki so napoteni za sprejem na kliniko. Ambulantne preglede pa vršijo v Ljubljani 4 otroške ambulante (MLO — Miklošičeva c., MLO — Ulica Stare pravde. Šolska poliklinika in ambulanta otroške klinike). V ambulanti otroške klinike v stavbi B klinike. Streliška ulica, se vršijo pregledi vsak dan od 8—10 in 16—18, razen sobote popoldne in nedelje. Ta ambulanta naj služi v glavnem za posvetovalne preglede otrok, ki jih napotijo zdravniki z dežele, ostalih ambulant in za neaa-varovance- Tozadevni dopisi so bilt objavljeni že v naših časopisih večkrat. Na bolniškem poslopju A je vidno in jasno opozorjeno na posebni tabli, da se tukaj vršijo samo sprejemi na kliniko in sicer od 8—12, sioer pa le v nujnih primerih. Da se v bodoče izognemo raznim nepotrebnim in neprijetnim konfliktom 6 starši, ponovno opozarjamo in prosimo, naj se starši po teh navodilih ravnajo. Ustroj in nemoteno poslovanje namreč zahtevata strog red in disoiplino staršev. — Uprava otroške klinike v Ljubljani. IZPITI IZ FINANČNE STROKE Ministrstvo za kmetijstvo LRS objavlja sledeče izpitne roke za strokovne izpite iz finančne stroke za naziv »nižji knjigovodja«: Prvi Iz- pitni rok je 2. do 4. aprila. Nadaljnji izpitni roki bodo vsak mesec od 1. do 15. v mesecu. Kandidati iz KZ, KDZ, OZKZ, OLO-poverjeništvo za kmetijstvo, Generalne direkcij« za kmetijska državna posestva in vseh podjetij,_ ki spadajo pod AOR kmetijskega ministrstva, naj vložijo prijave vsaj en meseo pred izpitnim rokom na Ministrstvo za kmetijstvo — personalni oddelek. SPREMEMBA NASLOVA PODJETJA Podjetje za razdeljevanje električne energije DES — uprava za gorl-ško okrožje v Kanalu je spremenilo firmo v ELEKTRO - GORICA,« Direkcija — Kanal ob Soči — telefon št. 4. Pod direkcijo »padajo naslednji obrati: Obrat - Tolmin. Tolmin, Zalog št. 1, tel. 47. Obrat - Sežana, Sežana št. 58, tol. 13. Obrat - Solkan, Ul. IX. Korpusa 205, tel. 155. Obrat - Ajdovščina, Splitska ul. 4, tel. 51. Bančna zveza podjetja je Narodna banka Šempeter pri Gorici številka 656-30124-0. POZIV UPNIKOM IN DOLŽNIKOM! Delavsko - uslužbenska restavracija (DUR) na Spodnji Hudinji pri Celju je prešla s 1. III. 1951 v likvidacijo. 1 Zaradi tega pozivamo vse upnike, da J do 1. IV. 1951 prijavijo vse svoje I zahteve do restavracije na »podaji [ naslov, ker se drugače ne bodo j mogle upoštevati. 1 Dolžniki pa naj do tega roka pla-! čajo dolgove pri DUR, da jih ne bo j treba iztožiti. Plačila je izvršiti na naslov podpisanega podjetja. — Lesno Industrijsko podjetje, »a DUR. Sp. I Hudinja. PLANINCI. ALPINISTI, SMUČARJI! Zaradi stalnih padavin in nevarnosti plazov so do nadaljnjega zaprte in neoskrbovane tele planinske postojanke: Koča Taman Koča v Krnici, Tičarjev dom, Aljažev dom v Vratih. Koča na Zasipski planini, Dom na Korošici, Koča pri triglavskih sedmerih jezerih ter vsi bivaki. Opozarjamo planince - smučarje in alpiniste, naj »e v okolišu imenovanih postojank ne kretnjo in ne oddaljujejo od stalnih bivališč. Nevarnost plazov je z nastopom južnega vremena povečana. PZS. DNEViE VESTI------------------------ Razstava sodobnega Jugoslovanskega kiparstva v Moderni galeriji v Ljubljani odprta vsak dan od 8—18. PUTNIK v Ljubljani obvešča javnost, da »e prične v petek popoldne prodaja preostalih vozovnio za posebne vlake v Planico na mednarodne skakalno tekme 11. marca 1951. Vozovnice so vrnili delovni kolektivi in organizacije. Prodaja se vrši v poslovalnici PUTNIK-a v Ljubljani. Športno društvo »Odred« Ljubljana — nogometna sekcija poziva vse mladince im pionirje, da se udeleže sestanka v soboto 10. marca ob 18. uri v društvenih prostorih »Frlinc« — Krekov trg 11. Udeležba obvezna. — Uprava. Uprava trgovskega podjetja »SLOVENIJA AVTO«, Ljubljana, obvešča vse koristnike motornih vozil, da se na zahtevo odjemalcev uvaja nov delovni čas za stranko v vseh njenih poslovalnicah od 8—14. Uprava podjetja posluje od 7—14. Odbor biološkega društva sklicuje izredni občni zbor dne 20. maroa ob 18. uri v balkonski dvorani na univerzi ter vabi svoje člane, da se ga udeleže v čimvečjem številu. Na dnevnem redu je vprašanje o nadaljnjem obstoju društva -KIMO- -RADIO- Poročila ob 5.15, 6, 12.30. 15, 19.30, 22 in 23.55. 5. Jutranji pozdrav — 5.25 Srbske narodne pesmi — 5.50 Jutranja telovadba — 6.10—7. Zabavna glasba (vmes gospodinjski nasveti) — ll.Sp šolska ura za nižje gimnazije: Rešitev zemljepisne uganke — 12. Skladbe J. S. Bacha — 12.40 Zabavna glasba, vmes objave — 13. O reorganizaciji naše pravniške službe — 13.15 Iz filmov in operet — 14. Ivo Brka-novič: Dubrovačko kolo, L. M. Škerjanc Simfonija št. 2 — 14.30 O sodobnih slovenskih pisateljicah (govori Srof. dr. Marja Borštnik) — 14.45 arodne pesmi poje Zlatko SliŠkovič, pri klavirju Marjan Vodopivec •— 15.10—15.30 Igra Peter Kreuder s svojimi solisti — 17.30 Šolska ura za nižje gimnazije: Rešitev zemljepisne uganke — 18. Pole moški zbor SKUD »Angel Besednjak« iz Maribora pod vodstvom Albina Horvata (Prenos iz Maribora) — 18.30 Razgovor o razvoju glasbe: Poznejša ruska romantika — 19. P. I. Čajkovski: Romeo in Julija, A. Ljadov: Osem ruskih narodnih f>esmi — izvaja orkester radia Ljtin-jana pod vodstvom Jakova Cipclja — 19.45 Zabavna glasba, vmes objave — 20. Tedenski znnanje-politični pregled našega stalnega zunanjepolitičnega komentatorja Egona Tomca — 20.15 Želeli ste — poslušajte! — 21. »Svet v satiri in humorju« (Lukian: Petelin tn sanje) — 21.20 Komorna ura del mlajših srbskih skladateljev — 22.15 Kaj bo jutri na sporedu — 22.30 Z mikrofonom sredi življenja in do godkov — 23.30 Max Bruch: Koncert za violino in orkester št. 1 v g-moln — 24. Glasbena medigra — 0.15 Oddaja v italijanščini — 0.45 Zaključek LJUBLJANA UNION: Amer. film »Ples na. vodi«. Kratki film Oton Zupančič. Predstavi ob 15 in 17. Prodaja vstopnic od 14. ure dalje. MOSKVA: Ameriški film »Žena s trojnim življenjem«. Brez žurnala-Predstave ob 15. 17.30 in 20. Prodaja vstopnio od 14. ure dalje. — SLOGA: Angleški film »IVaterloj-ska cesta«. Kratki film Iz davne preteklosti. Predst. ob 15, 17 in 19. Prodaja vstopnic od 14. ure dalje. TRIGLAV: Ameriški film »Tarzan zmaguje«, kratki film Vode nam bodo pokorne. Predst. ob 18 in 20. ŠIŠKA: Avstrijski film »Kvartet Schrammel«, hrvaški pregled 1. — Predstavi ob 18 in 20. LITOSTROJ: Ameriški film »Major in frklja«. makedonski mesečnik 13. Predstava ob 20. — VEVČE: Angleški film »Srebrno ladjevje«, hrvaški pregled 7. MARIBOR PARTIZAN: Angl. film »IVaterlo.iska cesta«. — Obzornik 47. - UDARNIK: Ameriški film »Žena s trojnim življenjem«. Črnogorski mesečnik 9. CELJE METROPOL: Slovenski film »Trst«, kratki film Znanost in tehnika. — DOM: Amer. film »Andy Hardy je zaljubljen«, kratki film Prekmurje. KRANJ STORŽIČ: Francoski film »Mi otroci«, hrvaški pregled 8. — SVOBODA: Avstrijski film »Kvartet Schrammel«, tednik. JESENICE: Ameriški film »Major in frklja«, tednik. BLED: Angleški film »Noro sroe«. Obzornik 43. RADOVLJICA: Francoski film »Mi otroci«, tednik. . , NOVO MESTO: Amer. film »Zmajevo some«, II. del, bos. mesečnik 32. ŠOŠTANJ: Jugoslovanski film »Plavi«, filmske novosti 44. VRHNIKA: Ameriški film »Pestu- nja«. bos. mesečnik 31. SEŽANA: Ameriški film »Tarzan v Nev Torku«, kratki film Osvajalci petletke. IDRIJA: Ameriški film »Zimska zgodba«, Obzornik 45 TRBOVLJE: Ameriški film »Humoreska«. MEDVODE: Ameriški film »Nepo- zabna pesem«, filmske novosti 16. KOČEVJE: Angleški film »Srebrno ladjevje«, hrvaški pregled 7. RAZNAŠALKO za raznašanje časopisa v jutranjih urah za Bežigradom takoj sprejme uprava »Ljudske pravicec, Kopitarjeva 2. PRESKRBA- -KORJCERTI- Koncort slovenskih narodnih pesmi priredi SKUD »Jože Moškrič« v veliki unionski dvoran i v torek 13. marca ob 20.15. Vstopnic« dobite v Koncertni poslovalnici na Kongresnem trgu. V št. Vidu bo v soboto 10. marca ob 20. uri koncert moškega zbora »Obrtnik« iz Ljubljane pod vodstvom Davorina Čandre. -VESTI IZ MARIBORA- SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Petek, 9. marca ob 15: M. Hetzl: »Narcise* — mladinska igra 8 petjem in plesom. Za šole. — Ob 20: Ueneralka. Sobota, 10. marca ob 20: F. S. Finžgar: »Veriga«. Premiera. Proslava 50-letnice umetnij, delovanja Pavla Rasbergerja. Nedelja. 11. marca ob 10; M. Hetzl: Narcise . Mladinska igra s petjem in plesom Za MTT. — Ob 15: Ch, W. Gluok: »Orfej«. Izven in za Putnik. — Oh 20: F. S. Finžgar: »Veriga«. Repriza. lamu DELITEV SIRA ZA BOLNIKE -DIABETIKE Poverjeništvo za trgovino in preskrbo MLO v Ljubljani obvešča potrošnike - bolnike, ki bolujejo na sladkorni bolezni (diabetiki), da si lahko nabavijo za mesec marec 1951, po 1 kg sira na odrezek dopolnilne preskrbe dodatne nakaznice za bolnike. Sir se deli na odrezek II 9 preži-gosan z žigom RLO. dodatne nakaznice za bolnike februar-marec izdane v mesecu februarju (zelene barve) ali na odrezek (neprežigoaan) 1/1 dodatne nakaznice marec-aprll izdane v mesecu marcu (modre barve). Posebej opozarjamo razdeljevalce, da pazijo na to, da ,1e odrezek II/2 prežlgosan, ker se na neprežlgosan odrezek sir ne sme izdajati. Sir dele poslovalnice; »Hrana., Napoleonov trg. »Preskrba« Vodnikov trg 2, in Tyrševa cesta 38. ZAKLJUČEK DELITVE MLEVSKIH IZDELKOV ZA MESEC MAREC 1951 _Poverjeništvo za trgovino ln preskrbo MLO v Ljubljani obvešča potrošnike, da se delijo mlevski izdelki za mesec marec 1951 vključno do četrtka 15. t. m. Ker »o vse poslovalnice založeno * vsemi vrstami mlevskih izdelkov za ves meseo marec, prosimo potrošnike, da si zanesljivo nabavijo izdelke do navedenega dne. Istočasno obveščamo potrošnike, da »1 lahko nabavijo tudi celotni obrok sladkorja in maščobe za mesec marec. -OGLASI- FISALNE MIZE. dohro . ohranjene, poceni proda uprava »Ljudske pravice«, Ljubljana, Kopitarjeva —_ KUHARICO takoj sprejme Invalidski Internat, Ljubljana. Devinska ulica 11- Stanovanje v internatu. IŠČEM SLUŽBO HIŠNIKA, najraje v Slov. Primorju. Ponudbe poslati podružnici »Ljud. pravice« Kranj pod »Kurjač centralnega ogreva- GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmem k trem odraslim osebam. Naslov v oglasnem oddelku »Ljudske pravice« pod »-Nujno«. ' KOMFORTNO STANOVANJE, euo-eobno (soba, predsoba, kuhinja, kopalnica) v centru Zemuna takoj zamenjam za enako v Ljubljani. Vprašati: Balentln. Pleteršnikova 24, Bežigrad, Ljubljana. IZGUBLJENA je bila avtoguma »Dun-lop« 84X7 št. 94448648 dne.6. t. m. popoldne na progi 1). Logatec—Vrhnika. Najditelj naj jo proti nagradi v skladišču LJU-MA na Vrh-? • j Svarimo pred nakupom! — Ljudski magazin Ljubljana-okolica, Ljubljana PREKLICUJEM besede, ki sem jih Izrekel napram tov. Pavlu Voliko-nji iz Spodnje Idrije, ker so neresnične. Ivrapeš Franc, Trg maršala Tita, Idrija. PREKLICUJEM izgubljeno sindikalno knjižico na itno Cimerman Janez, Albanska 12, Ljubljana. GLEDALIŠČE ---------------------- DRAMA LJUBLJANA Petek, 9. ob 14.30: Cankar »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Zaklj. predstava za I. in II. gimnazijo v Kranju. — Ob 20: Krleža: »Vunjak«. Zaklj. predstava za LŠM, TVŠ in MVŠ. Sobota, 10. ob 20: Jonson: »Volpone*. Red A. OPERA Sobota, 10. ob 20: Massenet: »Don Kibot«. Zaključena predstava za Litostroj. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Mestni dom Sobota, 10. marca ob 20: Moliere: »Namišljeni bolnik«. Nedelja, 1L marca ob 16: Moliere: i »Namišljeni bolnik«, popoldanska predstava. Predprodaja vstopnic pri Državni založbi, oddelek za muzikalije, Kongresni trg 18. od 10—12, od 15—17 ter eno uro pred začetkom pri blagajni v Mestnem domu. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Sobota, : 10. marca ob 20: Tavčar- Šest: »Cvetje v jeseni«. Nedelja, 11. maroa ob 16: Tavčar-ŠestT »Cvetje v jeseni«. OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Sobota, 10. marca oh 20: »Veseli večer«. II. program. Premiera. Režija Cegnar Vladislav. Napovedujeta, razpravljata, pojeta in »gučita« Marulek in Matjašok. Nedelja 11. marca ob 20: »Veseli večer«. II. program. Prva repriza. Napovedujeta, razpravljata, pojeta in »gličita« Marulek in Matjašek. OSMRTNICA Nenadoma nas je danes zapustil naš lnibijeni soprog in oče MARTIN LAMPE, zcleznl&kf delavec v pok. Pogreb bo v soboto 10. t. m. ob 16. t • M Krištofove' kapelice na Zalah. Ljubljana, 8. marca 1951. fcalujoči: zena Marija, sin Vilko, hčerka Id* in ostalo sorodstvo. ZAHVALI V globoki žalosti za našim možem, očetom, starim očetom in stricem KONSTANTINOM PUHARJEM izrekamo toplo zahvalo vsem, ki ste g* spremili na njeni zadnji poti. Pr*v iskrena hvala zdravnikom ln strežnikom interne klinike, vsenl sosedom in dnrov8loem lepega cvetja, ter delovnemu kolektivu tovarno »ISKRA«. Neutolažljiva žena, sinom, hčerke, snaha, zet, in ostalo sorodstvo. — Kranj, 6. marca 1951. Ob bridki izgubi našega nepozabnega moža, zlatega ntka, sina. brata STANETA USENIKA so iskreno zahvaljujemo vsem, ki šte ga spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje ter z nami sočustvovali. Iskrena zahvala tov. docentu dr. Jakši im tov. dr. Fettdchu ter strežniškemu osebju za njihovo požrtvovalnost. Posebna zahvala vsem zastopnikom obiastev. sindikalni podružnici železničarjev, godbi, pevskemu _ zboru, govornikom in vsem njegovim stanovskim tovarišem. Enaka zahvala tudi vsem prijateljem i® znancem ter vsem, ki sto nam nudil* pomoč v najtežji uri. Žalujoči: žen* s hčerkicama, starši, brat, sestro iu«