Cevljarčltova smola JUretov vajenček je nesel Krampačevi gospodinjd en par čevljev. Med vrati je srečal Krampača ta ga vpraSal: »So Krampačeva mati doma?« »Da!« je odgovoril Krampač. »Tam za vogalom eo stopnice, kar pojdi v hišo!< nv Saperlot,« je zagodel vajenček. >Ti paC imajo uboge stopnice! Tu si bo kdo lepega dne vrat zlomil... Marš, dolgorepec! — Ali so to sploh prave stopnice? — Seveda! Saj je možakar rekel, da za vogalom ... Ampak, drugič naj raje mojster sam neae čevlje .. .< ,ill)jl«l*mijHi>oi|hH(l(((| k^2-: »Hvala Bogu, zdaj aem zgoraj! — Marš, kurja zalega! Proč od vrat. Ce ne boste tiho, vam vratove zavijem!... šmenta, aJi so to vrata?!. Krampačka! Krampačka! Kje ste? Cevlje aem vam prinesel, pa ne morem noter . ..« Nazadnje je prišla Kram.pačka od drugega vogala. Ko je zagledala vajenca, je plosknila in zaklicala: »Jurček, kaj pa delas v kokošnjaku?«