/1-1V1E Wl Q/% m— H O/VI
'eK £>•
A 62 SC/larc[ to ^
ei{/ ^Or/^^s0^ CAH ,N SPIRIT
K’ A(V A LANGUAGE ONLY ‘ l0003
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, FEBRUARY 3, 1972

mm
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco. Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVGNIAN
MORNING N€W5P4P€B
ŠTEV. LXXIV — VOL. LXXIV
Reagan ne verjame v JajanKen dohodek
Novi grobovi
James V. Drobnič
Včeraj zjutraj je nenadno
..	__	---- umrl v St. Luke’s bolnišnici
Aalilomijski rep ublikanski James Victor Drobnič z 22300 orzavni guverner R. Rea-; Douglas Rd., Shaker Heights, san je dejal pred senatnim star 50 let, rojen v Ljubljani, odborem, da Nixon sam ni'od koder je prišel v ZDA, ko je več odločno za predlog. i bil star 3 leta, mož Berthe, roj.
WASHINGTON. DU. — Kon-! Leksan’ oče P°k- Denise, Diane,
Cem Pfeteklega tedna je umak-i	,
r"1 -	•	' (N. Benton, O.), sm pok. Vic-
j Jamesa in Dine, brat Mary Stahl
ftil svojo podporo Nixonovemu ...	, T,	„
torja in pox. Emine, roj. Dras-
Predlogu reforme socialnega ^-rbstva, v katerem je bistveni ‘zajamčen letni dohodek’’, znam demokratski senator A.
1 icoff. Xa teden je republi-^nski guverner Kalifornije R.
. a^an Po razgovoru s predsed-1 om Nixonom tu trdil, da je v.°	Vtis, da “obstoje drugi na-
1 za preusmeritev toka od avnih podpor k zaposlitvi”.
• e Pripombe guv. Reagana, ki n izrazil pred senatnim fi-^ancnim odborom pri zasliševanju o predlogih za reformo so-skrbstva, so še bolj iz-^ Uesle tla upanju, da bi bilo
čeo^°^e let0s uz;akoniti "zajam-(jr e. iuine dohodke” za revne
vid^116 ^akonski predlog pred-‘*2„CvavZ(taj $2,400 kot najnižji dr,lam^eni letni dohodek” za
Libn° 4 ČIanov’
izv 1 era*ni krogi v Kongresu m
javrijA*6”3’ Posekno Pa skupine da 1 Pocipirancev, izjavljajo, k0 ^ letni d°hodek $2,400 veli-2ivi^rernajhen tudi za skromno l»v?2'e in 2ahtevajo njegov
».«00	‘V610 ^
Piav CeZ' se’ da Je raz:-h'etrf ° Lfehl 2a enkrat brezpred-sartl a’ kajh zakonski predlog by slma uaalo izgledov, da bi
kot trep"*6^ mU W na ^hem,
Sednik ' §UV' ^ea§an’ sam Pred-
Poln Dixon umaknil svojo 0 Podporo.
a8t&jQiif(Qy v
bodo
N Bedo prepovedali
^ASmNGTON, D.C. - Zvez-hiejj.a a ^ma v načrtu močno 0-drnp:fV rahe antibiotikov in je pj^-v droži v živilski krmi, ko t° šj,8?. .na dan, da utegne biti straCi-° ^V° Za ^udh Admini-iavi]a 3 Za hrano in droge je ob-antibi0frireP°Ved rahe petih vrst Pribo,0*- v treh stopnjah
^otikel0re,jCa uporabljajo anti-So ip ln druge droge za hitrej-P°s&bn,arneDc> fast svojih živali, veda jp Perutnine, prašičev, go-
ler. Pokojnik je bil član Kat. veteranov St. Vitus Post No. 1655, Društva Najsv. Imena, KSKJ št. 255, ADZ št. 17, Baragovega dvora št. 1317, Kat. bor-štnarjev Bonnavet’s, Knights of Columbus Council 733, Cleveland Bar Assoc., Cuyahoga Bar Assoc., Ohio Bar Assoc., Director Draft Board No. 20, direktor SND na St. Clair Avenue ter Nationalities Service Center v Clevelandu. Študiral je na Western Reserve university, gradui-ral na • University of Miami (Ohio), končal pravo na University od Cincinnati. Na mrtvaškem odru bo danes od 7. do 9. zvečer v Grdinovem pogrebnem zavodu na Lake Shore Bivd., jutri od 2. pop. do 9. zvečer v SND na St. Clair Avenue, od koder bo v soboto pogreb ob 10., v cerkev “Gesu” na 2470 Miramar Bivd. ob 11, nato na Ali Souls pokopališče. Pogreb ima v oskrbi Zakrajškov pogrebni zavod. Pokojni J. V. Drobnič je bil odvetnik z uradom na St. Clair Avenue dolgo let, dokler se ni pred 3 leti preselil. Med drugo svetovno vojno je bil pilot lovskega letala v vojni mornarici ZDA in je dosegel več odlikovanj.
Podeželski program obsega 2A bilijone
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon je poslal Kongresu program za razvoj podeželja v obsegu 2.4 bilijonov. Njegov smoter je obdržati ljudi na deželi, če jih že ni mogoče obdržati na farmah, kot je dejal poljedelski tajnik Earl Butz.
Moderno farmarstvo omejuje rabo delovne sile na farmah, zato je treba iskati in ustvariti druge možnosti zaposlitve za odvišne ljudi, če naj ti ostanejo na deželi, namesto da bi se gnetli v že tako prenaseljena mesta.
Predsednikov predlog določa 1.3 bilijona dolarjev za Kreditni sklad za razvoj podeželja, iz katerega bi začeli dajati posojila po namenu sklada s 1. julijem 1973. Poseben načrt o delitvi vlog na podeželju z zvezno in državno vlado določa v te namene 1.1 bilijona dolarjev. Skupno je torej Nixon namenil razvoju podeželja 2.4 bilijone.
Španski turizem
A enajstih mesecih lanskega leta je obiskalo Španijo 25.39 milijona turistov, kar je za 10.6 odstotka več kot v enakem obdobju 1970. Potrošili so 1.8 milijarde dolarjev ali za 23.8 odstotka več kot lani.
nik in Frances Ketchaver. Bila je članica ADZ št. 4. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v soboto ob 8.15, v cerkev sv. Kristine cb 9., nato na All Souls pokopališče.
Mary Frances Peček
V Euclid General bolnišnici je umrla 62 let stara Mary Frances Peček z 22000 Maydale Avenue, Euclid, rojena Klopčič v Clevelandu, žena Albina, mati Ronalda in Marilyn Wetzel, stara mati Michelle, sestra pok. Franka Klopčiča, pok. Jennie Stano-
Matthew Balazek
Umrl je 56 let stara Matthew Balazek, mož Verone, roj. Some, brat Mrs. Gizelle Madison in Mrs. Marie Ternar iz Jugoslavije. Pogreb bo iz Golobovega pogrebnega zavoda na 4703 Superior Avenue v petek ob 8.15, v cerkev sv. Pavla ob 9., nato na pokopališče. Pokojnik je bil član KSKJ št. 224.
! Zadnje vesti j C,
PARIZ, Fr. — Rdeči so na današnji seji razgovorov o končanju vojne v Vietnamu predložili svoj načrt, ki obsega v glavnem dve točki. Van Thieu naj odstopi kot predsednik republike, ZDA pa naj objavijo dan, ko bodo umaknile vse svoje sile iz Južnega Vietnama. Z istim dnem bodo rdeči izpustili vse ameriške vojne ujetnike z vsemi ujetimi piloti v Severnem Vietnamu. WASHINGTON, D.C. — Sen. E. Muskie, vodilni demokratski predsedniški kandidat, je včeraj tu razlagal, da je Nixonov načrt za končanje vojne v In-dokini v glavnem ponavljanje predlogov tekom zadnjih 6 let, ki so jih rdeči že zavfnili.
SAIGON, J. Viet. — Ameriško poveljstvo je objavilo, da je pretekli teden padlo v bojih v Južnem Vietnamu 5 ameriških vojakov, 22 pa je bilo ranjenih.
SAPPORO, Jap. — Danes so se tu začele zimske olimpijske igre, ki se jih udeležujejo skupine iz 35 držav, med njimi tudi iz Jugoslavije. Avstrijsko zastopstvo se je včeraj premislilo in kljub izključitvi C. Schrauza odločilo nastopiti pri tekmovanjih.
MOSKVA, ZSSR. — Včeraj je priletel sem na posvetovanja predsednik Egipta A. Sadat, na katerega pritiskajo doma, da bi obnovil vojno z Izraelom,
ZDA pa ga vabijo k obnovi razgovorov z Izraelom o delnem sporazumu, ki naj bi
(MAJU MED
Razgovcri o omejitvi strateškega oboroževanja med ZDA in ZSSR na Dunaju bodo po jutrajšnji seji odloženi do prihodnjega meseca, ko bodo po vsem sodeč obnovljeni v Helsinkih. Za enkrat še ni bil dosežen noben dogovor, pričakujejo pa, da se bo o tem odločilo prihodnji mesec.
WASHINGTON, D.C. — Raz-	Ofenzivno orožje
govori o omejitvi strateškega o- Težavnejši in zapletenejši je rožja • SALT med ZDA in položaj pri ofenzivnem orožju. ZSSR na Dunaju bodo z jutrajš- Med tega štejejo medcelinske njo sejo v ameriškem poslani-	strateške bombnike in
štvu odloženi, kot se je zvedelo pod^jopj^e oborožene z'raketa-iz državnega tajništva. Obnov- mi za srednji in večji domet. Na Ijeni bodo predvidoma prihod-j V£eh teh področjih skupaj vla-nji mesec v Helsinkih. Odloži-j	trenutno nekako ravnovesje
tev naj bi bila nekaj “rednega”, | sii in ZDA so pripravljene seda-xot so se dogajale v preteklih nje stanje zamrzniti. Sovjetska
zveza na to še ni pripravljena, rada bi preje dohitela ali celo prehitela ZDA v atomskih podmornicah, oboroženih z medcelinskimi raketami, in se jim približala tudi v strateških bombnikih.
Sovjetska zveza je trenutno pred ZDA v medcelinskih raketah, nameščenih na kopnem. Teh
letih. Razgovori so bili obsežni in so se vršili na ravni strokovnjakov skoraj neprestano iz dneva v dan, med tem ko so,bile glavne seje vodilnih predstavnikov dvakrat na teden. Ena seja je bila v sovjetskem, druga v ameriškem poslaništvu. Zadnja jutri bo v ameriškem poslaništvu.
Razgovori so v glavnem zbli-Jima preko 1500, med tem ko jih žali stališča obeh velikih sil, ni-! imajo ZDA le 1054. Sovjetska so pa privedli še do sporazuma.; zveza ima med svojimi medce-Temu so bližje na področju de-!linskimi raketami velikanke fenzivnega orožja kot na pod-!SS-9, ki lahko ponesejo vodiko-
Iz Clevelanda in okolice
Seja—
Podr. št. 15 SŽZ ima svojo redno sejo v torek, 8. februarja, ob dveh popoldne v SND na E £0 St.
Skupno sv. obhajilo—
V	nedeljo, 6. februarja, ima Oltarno društvo pri Sv. Vidu pri sv. maši ob osmih skupno sv. obhajilo, ob dveh popoldne pa sejo. Po seji bo zabava.
V	nedeljo ima Društvo sv. Rešnjega telesa pri Sv. Lovrencu pri osmi sv. maši skupno sv. obhajilo, ob dveh popoldne uro molitve, nato pa sejo v šolski dvorani. Vse članice so vabljene!
Zadušnica—
V	nedeljo ob 11.45 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Louisa Bavec ob 22. obletnici njegove smrti.
V	nedeljo ob 9.30 bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pok. Antona Grossa v spomin 6. obletnice njegove smrti.
vo bombo jačine 20 megaton, med tem ko so naj večje ameriške Titan 3 sposobne ponesti le bombe z uničujočo silo okoli 10 megaton, vse ostale pa veliko
roč ju ofenzivnega.
Defenzivno orožje
Sovjetska zveza, ki ima že postavljenih nekaj čez 60 raketnih
lovcev za obrambo Moskve pred!manj. Da bi zmanjšale razliko v
.......r---------, ......j _ napadom z medcelinskimi ra-; uničujcči sili medcelinskih ra-
omogočil odprtje Sueškega1 ketami, je pripravljena nadalj- ket, so ZDA začele že lani na-prekopa.	j	no gradnjo raketne obrambe o- nieščati v glave Minuteman ra-
PEKING, Kit. — Kitajska je, mejiti, v kolikor bodo storile to ket po več" bomb. Trdijo, da se odpustila Pakistanu del starih | Wdi ZDA. Te so prvotno hotele na t0 zc]aj pripravlja že tudi dolgov in mu dovolila nove; postaviti 300 raketnih lovcev za ZSSR.
kredite, kot je bilo tu obja-1 obrambo svojih treh oporišč za ; Ameriško strateško letalstvo vijeno ob koncu dvodnevnega j miadcelmske rakete, pa so konc-1 predstav]i:aj-0 ]etala B 52_ k-obiska predsednika Pakistana nb, pristale na znižanje tega šte-:5tajaj0 nag2o zastareia. Do no. Bhutta v Pekingu. Bhutto se j vila na 200. Zrn se, da je ZSSR vega s t r at e š k e ga bombnika je sestal tudi z Maom, ki je po pnprav.’jena na tem polju toliko ZDA je še dolga pot -e bQ Kon besedah Pakistanca videti i popustiti, da do sporazuma
zdrav in trden.
! več daleč.
ovca.
^Pove;dnjim Januarjem bo beg, s, an° bajati tetracycli-
StrePtomr 6	° mycW) dihydro-
PebiCj]j ^c^n> sulfonamides in *973 pf18 Perutnini, s 1. julijem :ib ovCarntl^i Prašičem, govedu k° Pren ^>0 decembru 1973 ^rebih °Vedana raba vseh odo-krihi ijjj. nt^biotikov v živalski \ Stroke^2 Podpisa veterinarja. 1'a2vijainVn;'3ki 50 dognali, da se •’° aht:bi ^ 2ivalih, ki jim krmi-Pe bakter'1 e’ proti temu odpor-tIoveški 1Je’ ki utegnejo priti v ^jtio °rganizem in mu biti
Ja° Nevarne.
^Poročajte A.D. tem,
^ J° se nimaj0,
IRSKA TRAGEDIJA
USTRELITEV 13 CIVILISTOV preteklo nedeljo v Londonderryju v Severni Irski je ves svet znova opozorila na irsko tragedijo. Irski otok je razdeljen v Irsko republiko in v Severno Irsko, ki je samoupravna pokrajina Velike Britanije. V njej imajo protestanti vso oblast in moč, politično in gospodarsko. Katoličani so začeli zahtevati enakost, svoje “pravice” z demonstracijami in nasilji, ko niso uspeli mirnim potom. Nasilje je vedno hujše, ko se je v spor vpletla Irska republikanska armada, ki se bori za združitev vsega Irskega otoka v Irski republiki. — Na sliki vidimo zgoraj katoliške demonstrante v ostri razpravi z neko protestantko (na levi), spodaj
pa vojake na straži na ulici Belfasta, glavnega mesta Severne Irske (Ulsterja). Na spodnji sliki 'Vihrata druga ob drugi zastavi Velike Britanije in Severne Irske v protestantovskem delu Belfasta.
rSSRiHt
V remenski prerok pravi:
&th. *b hladnejše z sneže-
9tUra okoli 20 najviŠ;ia tempe’
greš sploh odobril njegovo gradnjo. ZSSR naj bi ga baje že preskušala.
Tjžave pri podmornicah ht ‘Taktičnem” letalstvu
Predsednik Nixon je predložil ! Kongresu v odobritev prva sred-! stva za gradnjo novih, večjih a-tomskih podmornic in izboljšane vrste medcelinskih raket za ' nJe. To naj bi pripravilo ZSSR k pristanku na omejitev oboroževanja na tem polju.
Poleg vprašanja atoms kih podmornic in njihovih raket obstoji glavna razlika le še v tem. da zahteva ZSSR, na(j ZDA štejejo v strateško orožje svoja letala v Evropi in na letalonosilkah šeste flote v Sredozemskem morju. ZDA pa hočejo vključiti v strateško orožje rakete za srednje daljave, ki jih imajo v ZSSR naperjene proti ciljem v zahodni Evropi. ZDA trdijo, da so njihova letala v Evropi in v sestavu Šeste flote taktično o-rožje za obrambo svobodne Evrope m zato ne spadajo na noben način med strateško orožje. ZSSR trdi enako za svcije rakete s srednjim dometom.
Stališči obeh strani sta toliko pretehtani in zbližani, da je sporazum možen, če se bodo v Wa-shingtonu in v Moskvi odločili za popuščanje. Ali bodo to storili, se bo videlo šele, ko se bo predsednik Nixon vrnil z obiska na Kitajsko in se začel pripravljati za pot v Sovjetsko zvezo.
Iz bolnišnice—
Rojak Matija Hočevar, 12835 Barrington Avenue, se je vrnil iz bolnišnice na svoj dom in se zahvaljuje vsem za obiske, molitve in pozdrave. Želimo mu skorajšnjega popolnega zdravja! Hrvaški elitni ples —
Ameriški hrvaški akademski klub v Clevelandu prireja v soboto, 5. februarja v Grand Ballroom hotela Statler Hilton na E. 12 St. elitni ples, na katerem bodo predstavljena mlada odrasla dekleta: Helen Colic, hčerka Mr. in Mrs. Slavko Colic, 1097 E. 74 St.; Mimi Mohorčič, hčerka Mr. in Mrs. John Mohorčič; 6727 Bonna Avenue; Patricia Ann Skulich, hčerka Mr. in Mrs. John Skulich, 5204 St. Clair Avenue, in Carol Anne Dobre, hčerka Mr. in Mrs. Edward Dobre, 5739 W. 44 St.
Dražji telefon —
Ohio Bell Telephone Company se je obrnila na Public Utilities Commission Ohia s prošno za “takojšno” povišanje cene telefona za povprečno $3 na mesec. Trdi, da je njen dobiček padel na 3.4'r , kar je veliko pod dovoljenim 6.5L. Župan R. S. Perk in Unija avtomobilskega delavstva sta izjavila, da se bosta povišanju cen telefona uprla, če treba tudi sama. Proti prvotni zahtevi po povišanju cene telefona so se pritožila tudi mesta Columbus, Toledo, Akron. Canton, Youngstown, Dayton in Springfield ter obrambno tajništvo.
Zakon naj prepreči napačne milje na avtih
COLUMBUS, O. — Znana stvar je, da prodajalci starih avtomobilov radi zavrtijo odome-tre na avtomobilih nazaj tako, da kažejo veliko manj prevoženih milj, kot pa je bilo de’ansko napravljenih. To je goljufija in je kot taka kaznjiva, toda kako jo dokazati?
Sedaj se posebna državna komisija ukvarja s tem vprašanjem in išče pot, kako goljufije preprečiti. Eden od predlogov 1 zahteva, naj bi lastnik ob proda-"	~	j ji avtomobila zapisal in s podpi-
V manjšini vecma r
j som potrdil dejansko število V 8 državah s Kalifornijo na1 prevoženih milj na lastninski čelu je nad polovico vseh avto- listini (Titel), ki spremlja vsak mobilov v ZDA.	I avto.
MEmšm Dohioviim
»^ic- m -c-—«»«» vtj-
rnUmmm
6117 St. Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
Sledil naj bi v teku 10 do 15 letih skupni evropski denar ali vsaj skupna rezervna banka. Čas sam, trdijo ti vidci in preroki, bo nato evropsko konfederacijo razvil v federacijo, slično kot se je to dogajalo v Združenih državah Amerike.
Za svobodo sveta, posebej pa za ves zahodni svet, za Evropo in za Ameriko, bi bil tak razvoj zdrav in ugoden. Odlično bi služil tudi ohranjevanju in utrjevanju svetovnega miru.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
48||^p S3
No. 24 Thursday, Feb. 3, 1972
Na poti k Združenim državam Evrope?
Pristop Veilke Britanije, Irske, Danske in Norveške v Evropsko gospodarsko skupnost je sprožil ponovno razpravo o možnosti in verjetnosti nastanka Združenih držav Evrope kot nove svetovne sile, ravnopravne Ameriki in Rusiji. Novi zagon in pobudo k združevanju naj bi dajala Velika Britanija, ki je kljub opustitvi svojega nekdaj mogočnega imperija ohranila širok pogled v svet in na mednarodni položaj.
Evropa je razdeljena od pretekle svetovne vojne v svobodno in komunistično. Komunistična obsega z izjemo Grčije Evropo vzhodno od črte Trst-Stettin (Ščečin), severno cd tod pa poteka meja po meji med Finsko in Sovjetsko zvezo. Z izjemo Finske in Švedske na severu, Avstrije in Švice v Srednji Evropi in Jugoslavije na Balkanu, je Evropa politično in vojaško povezana v NATO in v Varšavski zvezi.
Svobodna Evropa se je v letih po drugi svetovni vojni čutila veliko prešibka, da bi se mogla sama braniti, če bi se Rusi odločili za pohod proti Atlantiku. Tako se je povezala z ZDA v NATO, ki je postal ščit, za katerim se je obnavljala in krepila. Ta obnova in krepitev je bila posebno nagla v državah, ki so se povezale v Evropsko gospodarsko skupnost ali kratko Skupni trg. To-so: Zahodna Nemčija, Francija, Italija, Belgija, Holandska in Luksemburg.
Velika Britanija, kf se je s temi državami vojaško povezala v NATO, v Skupni trg od začetka ni marala in je rajše ustvarila svojo lastno gospodarsko skupnost, ki je tudi uspešno napredovala, četudi ni nikdar mogla doseči take razežnosti in moči kot Skupni trg. Končno je spoznala, da je tudi za njo in za države, ki so bile z njo povezane, najboljše, da se priključi Skupnemu trgu. To zdaj ni bilo več tako enostavno.
V	Franciji je prevzel po veliki “alžirski’1 krizi oblast Charles de Gaulle. Med tem ko je večina svobodne Evrope težila k Združenim državam Evrope, — ta smoter je bil določen dejansko tudi Skupnemu trgu v rimski pogodbi, ki pomeni ustanovno listino Skupnega trga in prav zaradi tega smotra se je Velika Britanija upirala vstopu v Skupni trg od začetka, — je De Gaulle začel temu nasprotovati in se zavzemati za “Evropo domovin”, kjer naj bi vsaka država ohranila svojo popolno neodvisnost in suverenost. V skladu s tem ciljem je De Gaulle umaknil francoske vojaške sile iz NATO in poudarjal čim večjo neodvisnost Evrope od ZDA. Začel je ubirati v mednarodni politiki lastno pot kot vodnik svobodne Evrope.
Ko je Velika Britanija hotela stopiti v Skupni trg, je njen sprejem De Gaulle ponovno vetiral. Trdil je, da Velika Britanija za Evropo “še ni zrela”, da ni dovolj evropska, da bi bila nekak Trojanski konj ZDA v Evropi. De Gaulle je bil prepričan, da bo lahko vodil Evropo v skladu s svojimi željami in cilji. Počasi je spoznal, da to ne pojde, ko je videl, kako je Zahodna Nemčija začela Francijo preraščati in prehitevati v razvoju in gospodarski moči. S posebnim dogovorom z Zahodno Nemčijo je skušal vodstvo in položaj Francije ohraniti, pa mu ni uspelo.
De Gaulle je spoznal, da je njegov čas minul in se je sam umaknil s političnega vodstva Francije in seveda Evrope. Njegov naslednik Pompidou je videl, da postaja Zahodna Nemčija v Skupnem trgu premočna in da bo v dogledni dobi postala njegova vodilna in odločilna sila. To je pokazala pod kanclerjem W. Brandtom, ko je začela hoditi svojo neodvisno pot v mednarodni politiki in odpirati “vrata na vzhod”.
Pri takem položaju so v Parizu odločili, da je najboljše, da odpro Veliki Britaniji vrata v Evropo in z njeno pomočjo obnovijo ravnotežje sil, oziroma preprečijo nemško premoč. Bilo je precej težav in zaprek, — celo v Britaniji sami so začeli dvomiti v vrednost in smisel svoje povezave z Evropo, — pa je končno le zmagala zamisel vstopa Velike Britanije in z njo povezanih držav v Skupni trg.
Pretekli mesec je bila v Bruxellesu podpisana zadevna pogodba in Velika Britanija, Irska, Danska in Norveška bodo postale dejanske članice Skupnega trga z januarjem prihodnjega leta.
Politični opazovalci v Evropi in v Ameriki trdijo, da gospodarska združitev Svobodne Evrope ne more obstati, ne da bi se po naravi razširila tudi na druga področja. Pri evropski komisiji, ki vodi skupne zadeve Skupnega trga in ima svoj sedež v Bruxellesu v Belgiji, bodo članice, kot so predložili v Parizu in Bonnu, imele poslej svoje ministre kot stalne zastopnike. Komisija sama je odgovorna skupnemu parlamentarnemu zastopstvu, v katero pošiljajo svoje zastopnike posamezni parlamenti držav članic.
V	rimskem dogovoru je bilo predvideno, da naj bi postopno prešli k neposredni volitvi skupnega parlamenta, s čimer bi nastal že nekak zametek zvezne evropske vlade.
BESEDA IZ NARODA

I
mmmmmS
KAJ
we
POVEDATI
“sirio”
GREEOR?
no med nami, katoliškimi Slovenci. Le Bogu so znane žrtve, trud in dela naših slovenskih žena in mater po naših večjih in manjših naselbinah, koliko so
strehi čivkajo, zato tega ne bomo posebej navajali. Vabimo vse ljubitelje prijetne zabave na ta večer. Vstopnice za večerjo so naprodaj pri vseh članih klu-
te žrtvovale za slovenske župni- ba, vstopnice samo za ples bodo

pravice in svobodo. Gotovo pa je med njimi mnogo takih, ki vedo, da so imele ženske v deželi, ki je postala pozneje zibelka muslimanske kulture že pred več tisočletji več pravice in popolno svobodo. Dva ali tri tisoč let pred Kristusom so bile ženske v Babilonu in Asiriji svobodne in enakopravne z moškimi. V Mezopotaniji je bila razvita v pradavnih časih visoka civilizacija. Kljub neprestanim napadom sosednih plemen, je bila takratna Mezopotanija zelo bogata. Posebno razvito je bilo poljedelstvo. Prebivalci so gra-
* ŽENSKO VPRAŠANJE NEKDAJ IN SEDAJ. — O tem' dili dvorce in hrame, ki so pri-smo pred kratkem govorili na dali o visoki tehniki. Bili so v farmi pri mojem sosedu, ko smo stalnih trgovskih stikih z Vzho-poslušali objave na televiziji o dom in Zapadom, njihove trgov-raznih kandidatih za razne poTske ladje in brodi so vozili do E-
lažaje in urade po okrajih in dr- gipta in po celem Sredozem-
žavah po naši Ameriki. Med skem morju. Imeli so precej bo-kandidati je tu in tam tudi ne-^o kjiževnost in njihova opikaj žensk, ki so jih stranke no-kovanja o ustvarjenju sveta so minirale. Prav in na mestu je bila najnrže glavni vir poznej-to. Če od žensk pričakujemo to-|£ik proučevanj o nastanku sve-likp za vzgojo otrok, oskrbovanja domov in družabnega življenja — zakaj bi jim ne zaupali tudi v javnosti več priložnosti.
Na mnogih položajih bi ženske vodile bolj pametno politiko kakor jo mnogi moški. To je nekatere bolj ponosne politikarje sram priznati — pa je le precej res tako, če je nam moškim to prav ali pa ne.
Če je vse res (nekaj najbrže je!), kar se čuje zadnje čase o nekaterih guvernerjih, o državnih tajnikih, pb nekaterih državah, potem so ženske vredne boljšega zaupanja, kakor pa se jim izkazuje.
V kongresu imamo že par žensk, tudi po drugih zveznih u-radih so in vozijo v redu. Tudi po mestnih in okrajnih uradih so in se kar dobro obnašajo. V ospredje obeh političnih strank prihajajo tudi vprašanja, zakaj ne bi odprli ženskam tudi vrata v Belo hišo — to je predsedniško mesto. Nekega dne bo tudi do tega prišlo.
Ko smo o tem govorili, je prileten mož zmajeval z glavo. Možu pač ni šlo v glavo vse, kar smo o tem govorili. Pri takih je treba pač razumeti, da so vse
ta.
Izkopanine v M e z o p otaniji nudijo zanimiv vpogled v takratno življenje. Na podlagi teh izkopanin se lahko sodi tudi o socialnem položaju takratnih žensk. Nekdanja Mezopotanija je bila svobodna. Hčerke so bile v dednem pravu izenačene s sinovi. Vsaka deklica se je lahko posvetila kot svečenica službi v svetišču. Imela je dostop do vseh svobodnih poklicev. Ženske so bile tudi sodnice, seveda ne dobesedno v našem smislu. Tudi na prestol so prišle od časa do časa. Med vladaricami je znana Mekuba, ki je vladala v Suz; z veliko avtoriteto.
V najstarejših časih so imeli v Mezopotaniji strogo monoga-mijo. Zenitne pogodbe so pisali na glinaste pločevine. Zena ni odgovarjala za moževe dolgove, če ni bilo to v ženitnih pogodbah izrecno določeno. Zapeljevanje deklet je bilo strogo prepovedano. Zapeljivec je moral takoj poročiti zapeljano dekle, po nekaterih krajih je zapadel celo smrtni kazni ali suženjstvu.”
Tako tisti publicist. Seveda
je, šole, društva in to in ono. Zadnje čase dobijo malo več priznanja. Preje pa je šlo pri mnogih moških: žena je za dom in peč, mi, ki hlače nismo, smo za drugo. Da, prav, če bi bili res taki. Toda uspehov, zlasti pri raznih društvih, bi ne bilo toliko, če ne bi ženske pomagale, kakor so. Tega se nekateri zavedamo, nekateri bolj, drugi manj, v marsičem pa vse premalo. To so nekatere Slovenke čutile že pred desetletji in nekatere še zdaj to čutijo in doživljajo. Morda ne po vseh krajih enako, v mnogih pa.
Spominjam se konvencije KSKJ v Pittsburghu leta 1926. Konvencije so konvencije. Kdor je navdušen za organizacijo, če se mu zdi kaj dobrega in koristnega, prinese na dnevni red, priporoča itd. Na tisti konvenciji je nekaterim delegating am prišlo na misel, da so vredne več priznanja. V pravem so bile. Priznanje so dobile.
Pozneje pa je nekaterim prišlo tudi na misel, da bi katoliške Slovenke lahko imele nekaj svojega, nekaj, kar bi žene in dekleta same vodile itd. Misli so padle na rodovitna tla, se prijele in pognale iz tal mladike'navdušenja in ameriški Slovenci smo dobili novo organizacijo Slovensko Žensko Zvezo. Vse to pred 45 leti. SZZ se bliža svojemu zlatemu jubileju ustanovitve in obstanka. Veliko dobrega je storila v teh svojih letih po vseh naselbinah, kjer so njene podružnice, za vse razne domače, lokalne namene, pa tudi za širše narodne namene. Njena prva glavna predsednica in u-stanoviteljica Mrs. Marie Pris-land je gotovo vesela vseh u-spehov. Slovenci so ji za ta njen veliki doprinos, ki ohranja naše slovensko življenje v tej naši novi domovini, dolžni veliko zahvalo!
SŽZ, njeni doprinosi in uspehi so dokaz, da ženske so vredne vsega priznanja in zaupanja, tako v domačih ožjih krogih vseh raznih skupin, kakor tudi do vseh javnih položajev, kjer koli.
Tako meni in misli
Stric Gregor
pa na razpolago pri vratih.
Ne pozabite, v soboto, 5. februarja, vodijo vsa pota v Slovenski narodni dom na St. Clair Avenue na lovski banket!
Vljudno vabi odbor.
A.B.
svoje življenje	in*d*
le moške, posebno na višjih javnih državnih položajih in misli-
dovina človeštva je pač člove-
. jv.	, .	, ška. Kakršni so ljudje, taka je
jo, da zenske spadajo le pred „;jihova zgodovina, v starih
pec, opravljati gospodinjska dela in da za kaj drugega njihove glave niso. Če je to prav, se taki, ki tako mislijo, tega ne zavedajo. Vse take bo le čas poučil, da ni tako, kakor menijo in mislijo o ženskah.
Če smo tako ‘demokratično širokogrudni’, da priznav amo mlade fantičke, ki komaj kratke hlače odlože in jim dajemo in priznavamo volivno pravico in marsikaj drugega, je na mestu, da se tudi dorastle žene upošteva za javne državne položaje.
Če bi jih bolj upoštevali, bi najbrže javnost doživljala manj takih kislih dogodkov, o katerih zadnje čase čujemo dan za dnem. da jih povzročajo nekateri, ki jim je javnost poverila razne položaje.
nerazvitih časih :je pač šlo, kakor je šlo. Pozneje se je razvijalo. Krščanstvo je dalo ženi čast in priznanje. Sin Božji je prišel po ženi Materi Božji Mariji med nas. Brez žene-matere bi ne bilo nas. Zato ji gre tudi častno mesto — žena je in mati. Razen o-j nih, ki se odločijo za druge 'vzvišene namene in službe Bogu in narodu.
Kdo more in zna na vse to gledati prav in pravično, mora priznati, žene so upravičene do vsega in priznanja, tako tudi v političnih zadevah. Kakor žalostni pojavi v sedanjih časih kažejo, kako vozijo tu in tam moški (to nekateri, ne vsi — vsem, ki vozijo prav in pošteno, čast in vse priznanje), so ženske vredne priznanja in vsega zaupanja. Vredne so, da se jim za-o udejstvovanju žensk, v raznih uPa odgovorne politične položa-časih in dob vedo razni zgodo-!ie-
vinski zapiski mnogo povedati.i Vse gori omenjeno se tiče bolj O tem zanimivo omenja neki' splošnega razpoloženja do žensk publicist v Atenah pred kakimi j v takih zadevah.
60 leti, ko je opisoval musliman-1 Dokazov, kako pomenljive ke in njih navade. Med drugim v^°ge s° v privatnem in javnem omenja:	življenju zavzemale tudi naše
“Turki so zavrgli fese, musli- ’ slovenske žene in matere, je ne-manske žene so se začele pola-' Pregledna vrsta. Narod jim je v goma emancipirati, bore se za tel1 ozirih veliko dolžan. Poseb-
—• O ženskem vprašanju in
is o Llfijim nagradni maškaradi
CLEVELAND, O. — Naglo se bliža čas, ko bo treba prenehati z veseljačenjem in kljub ‘novim časom’ obleči resnega in spokornega človeka.
V soboto, 12. februarja, ob osmih zvečer, priredi dram. društvo LILIJA svojo vsakoletno maškaradno veselico. Za ples igrajo Veseli Slovenci. Maškarade dobrodošle in najboljše med njimi bodo tudi letos na-graj ene.
Priložnost nam je torej dana, da se še enkrat pošteno naple-šemo in sploh preživimo nekaj zadnjih predpustnih ur v veseli družbi, našemljeni ali ne, kakor se pač kdo odloči.
Na svidenje torej v soboto, 12. feb., v Slov. domu na Holmes A ve.!	Mecan
L©¥@i ¥abp m ¥§š@rj§ m ples
CLEVELAND, O. —j St. Clair Rifle and Hunting Club priredi v soboto, 5. februarja, svoj letni banket ali srnjakovo večerjo v Slov. narodneh domu na St. Clair Avenue. Z večerjo bodo začeli streči ob 6.30. Po večerji bo prosta zabava in ples.
Da ne bi bilo prevelike gneče, smo najeli obe dvorani. V zgornji bo igral Pecon-Trebar orkester, v spodnji pa Vandrovci.
Važna seja upokojencev
CLEVELAND, O. — Klub slovenskih upokojencev za Waterloo Road okrožje bo imel 8. februarja ob dveh popoldne važno sejo v običajnih prostorih. Pričakujemo veliko udeležbo, ker imamo vstopnice za našo večerjo in ples, ki bo 18. marca, za prodajo.
Časa za prodajo ni veliko, zato je prav, da nas bo čim več na delu!
Na svidenje na seji!
Louis Dular, taj.
ir, F,- Ilcisiš župnik v Hemšiji
WACHTBERG, Nem. — Pred dnevi je bil tukaj slovesno vpeljan za župnika fare dobro poznani slovenski izseljenski duhovnik monsignor dr. Pavel Robič, ki je po letu 1945 bival v Rimu in veliko delal za begunce ter jim pomagal pri izseljevanju in pri vseh drugih težkih problemih. Fara Wachtberg leži pri Oberbachenu, je štiri kilometre oddaljena od nemškega glavnega mesta Bonn.
Novonastavlj enemu g. župniku veliko sreče in božjega blagoslova pri njegovem delu v vinogradu Gospodovem!
D. R.
Jože Grdina:
Po stopinjah Gospodovih
(Nadaljevanje)
Resnica je kakor olje, ki vedno pride na vrh. Tako je tudi ta resnica o Jezusovem vstajenju prišla na dan in sicer še tisti dan, ko se je od mrtvih vstali Zveličar prikazal sv. Mariji Magdaleni in drugim ženam zvečer pa svojim učencem-apo-stolom, ki so bili zbrani v dvorani Zadnje večerje na Sionu. Pri zaprtih vratih vstopi od mrtvih vstali Zveličar v dvorano in jih pozdravi: Mir vam bodi! Niso verjeli in mislili so, da vidijo duha. šele, ko jim je pokazal roke in noge, potem je jedel z njimi, so verjeli. Med njimi je bil tudi apostol in evangelist sv. Matej.
Judje so veseli, da so se vrnili v svoj Izrael, v zemljo svojih očetov; žalostni so, da templja ni- več. še bolj žalostni in vznemirjeni od dogodkov, ki so se v času njihovih očetov tukaj vršili: križanje in vstajenje Njega, ki so ga njih očetje zavrgli in ga kot svojega Mesija oni še danes ne priznajo, med tem ko ga milijoni priznajo za Mesijo in Odrešenika, kot to Judje na lastni zemlji, v Jeruzalemu, lahko vidijo in slišijo.
Po baziliki Božjega groba se je vila procesija, katero je vodil patriarh. Tu se pojejo evangeliji vseh štirih evangelistov; zadnji evangelij je sv. Marka. Maša je pontifikalna, torej kar najbolj slovesna. Pri obhajilu obhaja patriarh duhovščino, do-čim smo šli ostali verniki v kapelo sv. Marije Magdalene, na kraj, kjer se je od mrtvih vstali Zveličar prikazal sv. Mariji Magdaleni. Oltarna slika pred-očuje dogodek, ko sv. Marija Magdalena vsa srečna kleči pri Gospodovih nogah.
Tu smo bili pri sv. obhajilu, kjer ga je delilo več duhovnikov. Tukaj je bil tudi povsem odkrit steber bičanja. Steber sem. z dovoljenjem zakristana
rjave barve, je gladko obrušen, mestoma okrušen, je visok 33 inčev, to je nekako tričetrt metra, na premer širine pa 14 inčev. Steber so muslimani leta 1551 precej razbili, zlasti na vrhu, kjer je bolj okrogel in nima nobenega roba. Ta steber je poleg Jezusovega križa najbolj-imenitna svetinja, ker ga je najbolj oblila Jezusova kri.
Ko so po patriarhovi maši oltar odstranili, pa haijdi v Gospodov grob. Dolga je bila vrsta in dolgo je bilo treba čakati, da smo prišli na vrsto. Pa nič ne de; iti iz Jeruzalema, pa ne obiskati Jezusovega groba, ne gre. zlasti ne na Veliko nedeljo. P°' sebni redarji so skrbeli za red, da ni bilo predolgega čakanja; le po tri osebe hkrati so spustil' v grob ter jim dovolili ostati v grobu ne več kot od ene do treh minut, kar je bilo pri takem navalu nujno potrebno. Tiste, Id so hoteli ostati dalj časa, je redar opomnil: Dovolj je, pusti še drugim. Tako smo se vrstili, da smo končno prišli v grob, ki n' poznal trohnobe. V grob, na katerem sloni naša vera. Sv. Pavel pravi:	“Če pa Kristus ni vstal,
potem je prazno naše oznanjevanje, prazna tudi naša vera.” ^ veri v Jezusovo vstajenje je ta veliki apostol storil vse in da' tudi življenje, pa nam poVe-Če smo s Kristusom trpeli, demo tudi z Kristusom vstali.
Jamstvo za naše vstajenje )e dal Jezus sam. “Kdor je m°ie meso in pije mojo kri, ostane meni in jaz v njem.” On, ki &t! je tukaj sam s svojo močjo dvilf nil iz groba, bo kristjana, ki ^ je prejemal v sv. obhajilu, P° klical v novo življenje v neb6, sih. Tako nam s svojim vstaj6 njem jamči tudi naše vstajenj6' Zato je jutro Velike nedelj6 najbolj prikladno, da ga obišae' mo. In prav s to vero v Jezu^ vo vstajenje s prošnjo za naS‘ vstajenje so mnogi stopali v spodov grob: Gospod, obudi P0^ slednji dan tudi moje tele večno življenje.
Gospodov grob je bil zadnja postojanka v Jeruzdj mu in v Sveti deželi sploh, ^ prej si nisem želel več. Če bi , nadaljeval to, bi si pokvaril P? vtis Velikonočne nedelje, ki \ bila tako lepa. Sicer pa tudi ^ sem imel več dosti časa: samo ^ en teden, kar sem nujno rat,Ij še za Jugoslavijo. Če bi °s dalj časa, bi me stalo še nek3 ^ SCO dolarjev, kar pa nikakor gre. Tako sem se poslovil °d ga tolikanj svetega kraja, P0-" dal še enkrat na Kalvarijo, tem pa Z Bogom!
(Dalje sledi)
Da je pri lovcih vedno veselo in veliko zabave, to že vrabci na tudi zmeril. Steber, ki je zeleno-j
moj*
IZ NAŠIH VRSt
Sf{
•viJ11'
San Francisco, Calif, štovani pri Ameriški Dom0 „
V5e
Tu Vam pošiljam ček za
nino Ameriške Domovine, mi ugaja, pošta pa je bolj s'Tj, List dobim po osmih do d65^ dneh od dneva izdaje. slabe pismonoše ali pa P05.^, upravo, saj tega preje ni Čeprav so moje oči bolj $ stra sem 84 let, moj mož P3^, let, rada berem Ameriško j movino. Hvala Vam za ves 'G, Velikokrat se spomnim P°%i nega urednika J. Debevc3 , molim za vse. Povest Grof ^
i«
n" „
te Christo mi zelo ugaja-rico pa pogrešam! Jure všeč in je izvrsten, ker 'h1 dobro vino.	^
Vam in vsem	Slovencem v' ^
meriki, Kanadi in drugod , svetu srečno leto 1972 in vse ^ življenja. Iskrene pozdra hvaležna	.J
Cecilia Cotton (K0^
*	<,alb
Wickliffe, O. — SpoT0
Prilagam enoletno nai'°ctl j-Želim Vam mnogo sreče speha pri izdajanju sloven5 dnevnika v Clevelandu.
Vas lepo pozdravljam! jj Filip °te

F. S. FINŽGAR:
PREROKOVANA
SLIKE IZ SVETOVNE VOJNE
VESTI
Še svitalo se ni drugo jutro, danes in mu nisem bila v spotiko je France že napregel in za-j ko nikoli in sem delala za dve in Peljal mlatilnico in gepelj na Blaževo dvorišče. Nikogar ni klical. Konja je privezal v hlev,
^u vrgel šop sena in se lotil dela. Že prej je imel vse ogledano, kam bo postavil. Tiho je odvezal vrv, tiho dvigal kos za kosom z voza. Ko je nastavil prvi kol da ga zabije v tla in pritrdi vra-tilo, mu je dvignjena roka obstala, ni si upal udariti. Spom-nil se je France in otrok.
‘Zbudim jih.”
Postal je, sekiro del na rame, z levico se oprl na pripravljeni kol in gledal na okna. Prav tak-rat pa se je za rdečimi zavesami v oknih posvetila luč. France je udaril po kolu. V tiho jutro so doneli udarci, po vasi so se oglašili petelni.
Ko je bil prvi kol zabit, se je odprlo okno.
Dobro jutro, France! Preveč si Priden!”
Prance se je ozrl proti oknu in videl za njim v mraku in slabi luči belo postavo, ki sta jo črtali dve črni progi, dve težki kiti.
Bog daj, Franca. Ne vstajaj!
Be poležite še eno uro. Dotlej ga postavim.”
Naspalo se mi je. Koj poklicem še deklo.”
Bela postava je zginila od okna, rdeča zavesa se je spet spustila čezenj in žarela v motnem siju.
France je nastavil drugi kol in zabijal.
Prav takrat se je od plota, ki je ograjal Jančarjevo dvorišče, odtrgala ženska postava in hite-u po tesnem kolovozu v sencah leščevja in robide proti Maticu.
Izpodrecano krilo je udarjalo na gola meča, preveliki, razhojppi skornjičniki so se izmikali z nog in votlo klokotali ob vsakem ko-raku. Ko je bila ženska dosti daleč, je začela polglasno mr-^nrati, dokler se ni blizu Matičeve hiše ustavila in se vsa zaripla od hoje in jeze obrnila na-Zaj po kolovozu proti Jančarju ier zapretila s pestjo: “Sram te . °di' Fuj, prešuštnica!” Nato je šla hitro na dvorišče, sedla na trato pred drvarnico in stisnila glavo med dlani ter se tiho raz-°gotila do solz. Niti opazila ni,
se še zmenila nisem, ko so vsi rekli: ‘Jero naj vzame, saj je ne dobi boljše; če nima dote na kupu, ima pa roke za dve’ — o — roke in tudr sicer sem za tolikanj že kakor ta Franca, kozjebrda, pre-šuštna. Jaz grem.”
Jera je odločno zamahnila rokami, stisnjenimi v pesti, da sta se na hrbtu skoro srečali. Lojza je pa stopila do nje in jo umirila bolj z znamenji kakor z besedo. Za roko jo je prijela in odvedla v hišo.
“Ne poj deš, Jera, ko te jaz ne pustim. Le pomisli: če bi sedaj šla po enajstih letih, kaj bi rekli ljudje? Samo s tem, če zdalje greš, sredi leta, ob naj večjem delu, obrečeš našo hišo.”
“Ne, vaše ne bom. O njej pa povem vsakemu. Drugega ne zasluži taka nastava.”
“Jera!”
Lojza je dvignila prst, oči so ji žarele in vse čelo se ji je pre-preglo z gubicami.
“Jera, ali nimaš vesti? Kradla bi, dobro ime bi vzela in nedolžni! Jera, Jera!”
“Ni nedolžna!”
“Je in ti natolcuješ!”
Jera je gledala v tla in si začela zapenjati nedrjak. Nato je odšla v kamro, od koder se je vrnila mrka na delo. Lojza je kurila na ognjišču in gledala zamišljeno v plamene, dokler ni polglasno izrekla: “Slutila sem Jero in nisem verjela. Danes se mi je pa razodela.”
Ko je vzšlo sonce, je bila pri Jančarju vsa družina okrog Franceta. Gepelj je bil postavljen, France ga je samotež pognal praznega. Zobje so natančno ubirali, prazna mlatilnica je gladko tekla.
“Tlic, hi-ji-hi,” je korači j al Janezek v srajčki za Maticem. France ga je dvignil in posadil na debelo oje in zavrtil še enkrat, da se je deček peljal naokrog. Tedaj je nastala zavist med otroki in na oje so morali vsi, razen Ferjana in Micke, najstarejših dveh.
Franca je stala in gledala. Ko so se otroci pripeljali naokrog, jim je velela: “Dosti! Le na tla!”
“Še, še, strič, še, še!” so vsi kar hkrati prosili in bingljali z bosimi nogami na ojesu ter se branili na tla.
“No, mama, pa pusti še enkrat,” je prosil France za otroke.
“Naj bo,”je rekla Franca in srce se ji je smejalo, ko je slišala otroški krik in — hijahot — pa gledala v oje naprežene-ga ‘strica’.
Tako! Sedaj je dosti!” je rekel France.
Otroci so pa prosili: “še, še! Hi joho!”
“Ubogati!” se je zresnil Matic in gledal izpod čela. “Mamo moramo vsi ubogati; še jaz, ki sem že velik.”
France je pogledal Franco, ki se mu je nasmehnila. Otroci so zlezli z ojesa.
“Torej, križ božji, kar začnimo. Ječmen, jeli?”
Franca je potrdila in poteg-
____nili so voz h kozolcu ter pri-
Za ezovati! To je že natolceva-' čeli nalagati. Medtem so prišli ■Tie in grehu)	dninarji: tri dekleta in bajtar
ua se je zdanilo, in tudi slišala ■T) kako so že tu in tam zakrulile Rodne dveri, ki so jih odpiraE gospodarji ali pa dekle. Tudi Pri Maticu so se odprle vežne Uri in Lojza se je začudila, ko le zagledala Jero sključeno na tnalu.	a
Jera!” jo je poklicala.
Dekla je dvignila glavo in rekla:
Kaj praviš?” Z rokami si je ifala °oi in vstala.
^ Ti jokaš?” je omenila Lojza. Stran pojdem,” je začela Je-v3’ ^ je, dasi naglušna, vse sli-Sa([a, kar je bilo njej prav. v kie bodi čudna, Jera, in ne Zeni si vsega tako k srcu. Potrpi, te] jo.”
Saj potrpim. Samo tega, kar Sena sedajle videla, ne bom.”
I, kaj neki? Strahove, ka-li?” le Lojza prijazno nasmehnila. Se več ko strahove. Veš, da ^ern ®ia za njim, ko je odpeljal gePelj, in sem se skrila.”
Jera, to je grdo,” se je razhu-1 a Lozja. “ Gospodarja takole
Duhovniški jubileji v letu 1972
1.	BISEROiMAŠNIKI. — “Ce bo Gospod hotel,” bosta imela letos biserno mašo Franc Pfajfar, upokojeni župnik v Veleso-vem, in p. Florijan Ramšak, DJ, ki živi sedaj v Mariboru.
2.	ZLATOMAŠNIKI bodo: Franc Hiti, župnik v Begunjah na Gor.; Andrej Ilc, župnik in dekan v pokoju v Novem mestu; Franc Mervec, častni kanonik in nadškofijski ekonom v Ljubljani; prof. Anton Moder, župnik na Dobrovi; Jože Zalokar, župnik v pokoju in ekspo-zit v Olševku pri Šenčurju; Janko Žagar-Sanaval, katehet v pokoju v Ljubljani; p. dr. Roman Tominec, OFM, župnik sv. Cirila in Metoda v Ljubljani in docent Teološke fakultete; in p. Janko Demšar, D J, v Borovnici. — Izven domovine bodo praznovali zlato mašo naslednji duhovniki ljubljanske nadškofije: msgr. dr. Jože Jagodic, bivši škofijski kancler, sedaj župnm v Leisach na Vzhodnem Tirolskem; Alojzij Košmerlj, bivši šentpeterski župnik v Ljubljani, sedaj v Buenos Airesu v Argentini; Anton Stanovnik, bivši župnik v Zg. Tuhinju, sedaj v Argentini; in dr. Ivan Vrečar, bivši gimnazijski katehet v Ljubljani, sedaj v Trstu.
3.	VISOKE ŽIVLJENJSKE
JUBILEJE bodo v tem letu doživeli:	95-letnico starosta slo-
venskih duhovnikov v domovini prof. dr. Josip Demšar v Ljub-Ijani; 90-letnico pa Jakob Fatur, bivši radovljiški župnik in dekan, sedaj na Brezjah; in Feliks
Funtek, duhovnik v pokoju v Mengšu. — V 90. leto pa bo stopil Franc Govekar, ki je še vedno aktiven župnik v Zapogah na Gor.
Naj Bog ohranja vse jubilante še dolgo med nami!
Najnovejše osebne spremembe v ljubljanski nadškofiji
Karel Papež, župnik na Lipoglavu, se je odpovedal župniji Lipoglav. — Marko Levstik, u-pravitelj župnije Šmarje, j'e bil imenovan, za soupravitelja župnije Lipoglav. —- Alojzij Groznik, resignirani župnik, je bil imenovan za začasnega upravitelja župnije Sv. Trojica v Tržišču.
Kotar Franc, župnijski upravitelj v Tržišču, je zapustil cerkveno službo in bil po kan. 2399 odstavljen od vsake cerkvene službe in zaradi civilne poroke ipso facto po kan. 2388 izobčen.
Prefaranje
V veljavnostjo od 1. jan. 1972 so bila prefarana iz župnije Selca nad Škofjo Loko v župnijo Železniki naselja:	Češnjica
(četrti Češnjica, Kres in Log), Podlonk z zaselkom Draboslovi ca, Prtovč s podružnico Marije Pomočnice, Rudno in še preostali del vasi Ojstri vrh. — Iz župnije Moravče v župnijo Sv. Helena-iDolsko:	Vrh pri Dol-
skem, Križevska vas, Zagorica pri Dolskem in Velika vas s podružnico sv. Križa; iz župnije Moravče v župnijo Doba pa U-ševk, Konfin, Vrh in Zalog skupno s podružnico sv. Trojice; iz župnije Moravče v župnijo Krašnja hiša Angele Nakrst, Limbarska gora 27.
V letu 1971 je bilo birmanih
1. Dekanija KRANJ Tržič 132; Kovor 58; Naklo 169; Podbrezje 48; Lom pri Tržiču 34; Križe-Gorenjska 201; Duplje 68; Kranj 342; Predoslje 180; Kokrica 141; Šenčur 392; Preddvor 153; Smlednik 262; Zapoge 20; Cerklje-Gor. 351; Vele,sovo 58; Kranj-šmartin 411; Kranj-Primskovo 99; Šen turska Gora 25; Mavčiče 52; Besnica 83; Trstenik 57; Trboje 46; Goriče
Ambrus 80; Ajdovec 75. Skupaj 829.
3. Dekanija LITIJA: šmartno-Litija 211; Sava 61; Litija 163; Dole-Litija 86; Polšnik 59; Kresnice 131; Vače 61; Hotič 50; Primskovo-Dol. 56; Štanga 46; Prežganje 24; Janče 41; Javpr-jedritija 32; Sv. Gora 35. Skupaj 1045.
5. Kamnik 90; Ježica 69; Ribnica 240; Draga 6; Ljublja-na-Stol., 30. maja 1971, dop. in pop. 1193; Mariborska škofija 25; Sloven, primorje 10; Škofija Celovec 1; Škofija Reka-Senj 1; Nadškofijska kapela Lj. 527, Skupaj 1758.
Škofija Zagreb 1. — Skupaj 1231.
Vseh birmanih v letu 1971 je bilo 7761.
To je doslej največji tak rop v jo brzino 35 morskih milj in so Argentini. Pripadniki “Ljudske'izredno okretni, revolucionarne armade” so pri1 V preteklem oktobru je Sov-sličnem drznem ropu lani v feb-ijetska zveza prvič po štirih le-ruarju odnesli $312,000.	| tih poslala na Kubo letala MIG-
Argentinska vojaška vlada se! 21. že več let prizadeva na vse nači- Lanske dobave modernejših
Leta 1971 je bilo posvečenih v nadškofiji v Ljubljani 23 kelihov in 33 paten.
SPET V JAVNOSTI __ Evelyn Keyes, bivša igralka, ki je po- 65; Jezersko 87. Skupaj 3534. stala Mrs. Artie Shaw, se je vrnila v javnost, ko ji je predstavila svojo prvo povest (T Am a Billboard'’.
Gospodarski položaj
Gospodarski položaj v Jugoslaviji je vsak dan težji in infla-cionistični pojavi so se tako pomnožili, da vlada ni videla drugega izhoda, kot da je blokirala vse cene. Ostale bodo blokirane nekaj mesecev.
Ta ukrep je bilo pričakovati, vendar pa je le marsikoga presenetil, ker ni v skladu s prvotnim nameno gospodarske reforme po svobodnem, ‘tržnem’ oblikovanju cen. Iz zelo zapletenih razlogov, ki so med drugim v zvezi z zunanjjetrgovskim sistemom, zlasti z uvozom, in s kopičenjem kapitala na manj produktivnih področjih (na splošno sta nakopičeni dve tretjini kapitala na manj razvitem področju, ki daje le eno tretjino vse produkcije ...) ni mogoče zaustaviti inflacije in tako je bilo blokiranje edini, seveda začasni izhod.
Nekaj polemik povzroča novi jugoslovanski zvezni proračun, ki bo baje za 6% večji kot letošnji, medtem ko bo proračun za vojsko, večji za 26%, kot je bilo predlagano. V Sloveniji so nastopili proti pretiranemu večanju zveznega proračuna in, če ni še večji, je predvsem zasluga Slovenije, ki hoče doseči ozdravljenje gospodarstva.
ne, da bi iztrebila in uničila mestne gverilce levičarskih gibanj, ki nastopajo v raznih mestih Argentine. Poleg v glavnem mestu Buenos Airesu delujejo gverilske skupine tudi v Cordobi, Rosariu in Tucumanu. -------------o------
Obijanje med Bengalci in Biharci je popustilo
Ko se neodvisna Bengalija uživlja v nove razmere, so vraštvo med Biharci in Bengalci le počasi popu šča.
letal in prihod novih, večjih bojnih čolnov je del krepitve kubanskih oboroženih sil, ki postajajo zastarele.
HELP WANTED
2. Dekanija ŽUŽEMBERK: Dobrnič 174; Sela-šumberk 45; Žužemberk 170'; Šmihel-žužem-berk 52; Krka 135; Zagradec 98;
0	(^reB, aha, greh! Ko je pa 0fa ^am govorila z njim skozi
?° taka, razmahedrana, kakor ena ženska z moškim ne go-kau nik0B — to pa ni greh. In 0 jo je gledal! To je prešu-
1	ovanje in pri takih jaz ne nil11 a!u^a' Ko se mu je izmuz-sem !iSica’ in §a zvodila za nos, j kila jaz dobra. ‘Le ostani,
le^’ ^erica’ vidiš, Lojza je bo-
preprosif “ Pr0Č’’ me je i m sem res ostala do
Luka.
“Ho,” se je čudil France, ki je visel v kozolcu za lato. “Kaj nas je ! Kot toporišč! če se po-primemo, bo drevi kozolec do malega prazen.”
(Dalje prihodnjič)
Premogovna središča
V ZDA je v različnih državah kakih 10 okrajev, v katerih letno nakopljejo preko 10 milijonov ton premoga.
'■ m
JAPONSKA RAZSVETLJAVA — Mesto Sapporo na Japonskem se pripravlja na zimsko olimpiado 1972, ki se je tam danes začela. Slika kaze razsvetljeno glavno mestno cesto,, pripravljeno zg sprejem športnikov z vsega sveta. Snežinke v lučih so znak letošnjih iger. .
Nove podražitve
V gibanju cen, življenjskih stroškov in standarda je prišlo do motenj, ki ibi mogle pomeniti znamenje za splošen preplah. To dokazujejo z mnogimi podatki iz uradne statistike. Medtem ko so mogli avgusta in septembra še govoriti o določenem zmanjševanju diviganja cen, se je moral oktobra razbliniti ves optimizem.
Povečan dotok deviz od turizma
Do konca septembra 1971 je bilo v Jugoslav ji po podatkih zveznega zavoda za statistiko čez 50 milijonov turističnih prenočitev ali za 13% več kot v enakem obdobju 1970. Od tega je prišlo na domače turiste 25.8 milijona nočitev (12% več)), na tuje pa 24.4 milijona (15% več). Devizni dotok od turizma je dosegel 250.7 milijona dolarjev ali 26% več kot v prvih treh četrtletjih 1970.
Nepismenost v Jugoslaviji
Ob lanskem popisu je imela Jugoslavija 2,555,000 nepismenih ali 15.2 odstotka državljanov. Za sedaj še ni znano, kje je največ nepismenih in koliko so stari. Nedvomno je v tem velikem številu precej zaposlenih ali celo mladine.
DAKA, Beng. — Po treh dneh medsebojnega boja, streljanja in pobijanja je prišlo v torek do zatišja med Bengalci in Biharci v predmestjih .Dake. Biharci naj bi imeli najmanj 45 mrtvih, Bengalci pa vsaj 20. Točnega števila mrtvih v treh dneh spopadov oblasti niso objavile, ker ga morda same ne vedo, morda pa ga niso hotele objaviti, da ne bi vzbudile novega razburjanja.
Vlada je proglasila policijsko uro v obeh znanih bi barskih naseljih na robu Dake, kjer policija in vojska pregledujeta in iščeta orožje načrtno od hiše do hiše. Zahodni časnikarji, ki so prišli mimo cestnih zapor v Mir-pur, so bili priče pokopa 22 ubitih v skupnem grobu. Teh 22 in še drugih 23 naj bi bilo pobitih od preteklega petka zvečer, ko je prišlo do prvih spopadov.
Oblasti zahtevajo od Biharcev orožje, ti pa se ga boje oddati, ker ne verjamejo obljubam oblasti, da jih bodo čuvale. Odkar je zapustla Mirpur indijska armada, so Biharci v večnem strahu. Zavedajo se dobro, da jih domači Bengalci ne marajo, ker so od njih različni in posebno še, ker so podpirali v času državljanske vojne pakistanske čete.
Naselje Mirpur je dejansko odrezano od sveta ves čas, odkar je pakistanska vojska položila orožje. Kdorkoli od Biharcev je skušal iz naselja po hrano ali druge potrebščine, se ni več vrnil. Predno je bil par sto metrov od naselja, so ga namreč bengalski gverilci, ki so imeli naselje obkoljeno, ubili.
High School Boy Wanted
Part time, neighborhood manufacturing plant, 3 or more hours per day up to 7 p.m. Material handling and clean up.
Call 361-6264
(25)
Help Wanted — Female
Waitress wanted
Monday to Friday, 11 a.m. to 2 p.m.
MARTY’S BAR 1301 Marquette 361-8997
(x)
Ženske dobijo delo
Ženska dobi delo
V tovarni lesenih pokalov. Poln čas. Oglasite se osebno to nedeljo od 8 - 12. ure na 1550 E. 33 St.
(25)
Delo za ženske
Lahko tovarniško delo, poln čas. Mora govoriti nekaj angleškega. Oglasite se od 9. zj. do o-poldne.
PEKLA EMBROIDERY CO.
1815 E. 23 St.
Med Payne in Chester Ave.
(23)
Delo za žensko
Iščemo žensko za likanje v Bratenahl. Kličite GL 1-1973.
-(23)
Jeza na Britanijo v Severni Irski raste
LONDONDERRY, S. Ir. — Ko so bile včeraj zaprte vse trgovine in je stalo delo v vsem katoliškem delu pokrajine, je bilo očitno vidno, kako je jeza proti Britancem med katoličani na Severnem Irskem v zadnjem času porasla. Vse dolži britanske vojake množičnega umora preteklo nedeljo in govori o maščevanju.
V Bogside, kjer žive katoličani, je jeza posebno huda, in celo tisti, ki so bili doslej zmerni, so se po nedeljskem streljanju predali sovraštvu in maščevalnosti. Neka gospodinja je rekla časnikarju, ko je stala na vratih svojega doma:
Jaz nisem za nasilje.. Pred nedeljo je bilo za mene življenje vedno življenje, pa naj je bilo to katoliško, protestantovsko ali britsko. Toda zdaj mi je vseeno, če vsako jutro ustrele po 13 brit-skih vojakov vse do Sodnega dne!
Revolucionarji oropali banko v Buenos Airesu
^BUENOS AIRES, Arg. — Skupina 14 oborožencev, pripadnikov trockistične “Ljudske revolucionarne armade”, je v soboto zasedla za skoraj 7 ur vladno Narodno banko za raz-voij, prebila steno njene jeklene blagajne in odnesla iz nje $450,000.
Sov jeti ja krepi vojaške sile na Kubi
Delo dobi Pomivalka posode, od ponedeljka do petka, od 7.30 dop. do 2.30 popoldne.
FANNIE’S RESTAURANT 353 E. 156 St., tel. 531-9750
(24)
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Dobra 2-družinska, 5-5, prava cena za hitro prodajo, na E. 74 St. Kličite po 4. uri 845-1912 in vprašajte za Mary.
(29)
V	najem
Oddamo stanovanje, 2 sobi in kopalnico, starejši osebi čez 45 let. Blizu vsega na Broadview Rd. Kličite 749-6765.
_______________ _________-(26)
V	najem
pet sobno stanovanje se odda v bližini Grovewood.
Kličite IV 1-0474
___________________________(24)
Hiša naprodaj
Hiša za dve družini je naprodaj na 6210 Bonna Avenue. Oglasite se osebno pri Ludviku Zajcu na 1187 E. 61 St.
— (25)
ure
WASHINGTON, D.C.
Za-;
Odprto v nedeljo od 2. do 5.
Nova krasna zidana ranč hiša s 3 spalnicami, dvojna priključena garaža, vsa podkletena. Pripravljena za takojšnje lastništvo. Pri Sherwood in Glenbrook Blvd., južno od Euclid Ave., na 1735 E. 240 St.
Tri družinska
v dobri okolici, blizu Euclid Green Rd., vsako stanovanje ima 3 spalnice, 1 na tretjem, aluminijasta obloga. V odličnem stanju. $27.600.
UPSON REALTY
499 E. 260 St.
(25)
nesljive vesti iz Pentagona pra-Jjjg 1.1070 vijo, da je Sovjetska zveza po-i slala pretekli mesec Kubi prva j -dva ve)? j a bojna čolna vrste j CfU'St Memorials
“Osa”. Oborožena sta s štirimi;	kamflOSCŠka (M
raketami, katerih izredno učin-jEDINA SLOVENSKA IZDELOVAL.
kovite glave lete do 15 milj da- NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV I leč. Te vrste bojni čolni doseže-! 15425 Waterloo Rd.	481-223?
s?, -
BLEXANDRE DUMAS?
Grof Monte Cristo
“Vi imate v svojem žepu pet milijonov in petdeset tisoč frankov, Ekscelenca,” pravi Peppino. “Za ta denar lahko sneste petdeset in pol piščanca po stotisoč frankov.”
Danglars se strese; oči se mu odpro; vsekakor je bila to šala, a šele, zdaj jo končno razume.
“Ali se torej lahko vsaj po poljubnosti najem, če plačam sto tisoč frankov?” vpraša.
“Gotovo,” pravi Peppino. “Toda kako naj plačam?” pravi Danglars in si oddahne bolj prosto.
“Nič ni lažjega; pri tvrdki Thomson in French v Rimu, via dei Bianchi, imate kredit. Daste mi nakaznico za štiri tisoč devetsto oseminosemdeset frankov, in vaš bankir nam jih izplača.” Danglars si hoče pridobiti vsaj zaslugo dobre volje. Vzame pero in papir, katera mu poda Peppino, napiše listek in se podpiše. “Tu je vaša nakaznica,” pravi. “In tu je vaš piščanec.” Danglars ga med vzdihovanjem povžije. Za tako visoko ceno se mu zdi zelo suh.
Peppino vzame papir, ga vtakne v žep in nadaljuje svoj obed.
XIX
Odpuščanje.
Drugi dan je bil Danglars še vedno lačen. Zrak v tej jami je bil v tem oziru silno neugoden; jetnik je mislil, da ta dan ne bo imel nikakih stroškov, kajti kot varčen mož si je prihranil pol piščanca in kruha ter skril to v kot svoje celice.
Toda komaj sne, ko začuti žejo. Na to sploh ni mislil.
Premaguje se, dokler se mu ne prilepi jezik na nebo.
jiončno se več ne more ustavljati žgočemu ognju ter pokliče.
Straža odpre vrata: to je bil nov obraz.
Danglars je višje cenil svojega starega znanca. Zato da poklicati Peppina.
“Tukaj sem,” pravi bandit, vstopivši s hitrostjo, ki se zdi Danglarsu dobro znamenje. “Kaj želite?”
“Piti,” pravi jetnik. “Ekscelenca,” pravi Peppino, “gotovo vam je znano, da je vino v rimski okolici zelo drago.” “Dajte mi vode,” pravi Danglars, skušaje narediti iz zadrege čednost.
“O, Ekscelenca, voda je še mnogo redkejša kakor vino.” “Torej,” pravi Danglars, “kakor se zdi, pričneva znova.”
In šileč se k smehu, začuti revež, da so mu senca znojna.
“Glejte, prijatelj,” pravi, vide, da je Peppino neomahljiv, “kozarec vina želim. Ali mi" ga odrečete?”
“Rekel sem vam že, Ekscelenca,” odvrne Peppino resno, “da ne prodajamo na drobno.”
“Torej mi dajte steklenico.” “Kakšnega vina?” “Najcenejšega.”
“Vsa imajo enako ceno.” “Kakšno?”
“Steklenica petindvajset tisoč frankov.”
“Ah,” vsklikne Danglars z bridkostjo, ki jo je znal podeliti človeškemu glasu pač samo Har-pagon, “povejte mi naravnost, če me hočete popolnoma izmolzti;
CHICAGO, ILL.
PROSPEROUS NEW YEAR TO ALL-
ELLGASS FUNERAL HOME Mathew M. Ellgass, prop. 4117 W. Armitage Ave. Chicago BE 5-6019
na ta način bo stvar hitreje končana kakor tako, cunja za cunjo.”
“Da,” pravi Peppino, “mogoče je, da je to gospodov namen.” “Gospodov? Kdo je ta gospod?”
“Oni, kateremu ste bili včeraj predstavljeni.”
“In kje je?”
“Tukaj.”
“Rad bi ga videl.”
“To je lahko.”
Trenutek pozneje stoji pred Danglarsom Luigi Vampa.
“Vi ste me dali poklicati?” vpraša jetnika.
“Gospod, ali ste vi načelnik onih, ki so me pripeljali semkaj?”
“Da, Ekscelenca.”
“Kakšno odkupnino želite od mene? Govorite!”
1 “To je lahko povedati. Pet milijonov, katere nosite s seboj.” Danglars začuti, kako se mu srce krčevito skrči.
“Toda,” zajeclja končno, “to je vse moje premoženje, ostanek mojega neizmernega bogastva. Če mi hočete vzeti ta denar, mi vzemite življenje.”
“Prepovedano nam je preliti vašo kri, Ekscelenca.”
“In kdo vam je to prepovedal?”
“Oni, kateremu se pokorimo.” “Vi ste komu pokorni?”
“Da, vrhovnemu glavarju.” “Mislil sem, da ste vi glavar.” “Jaz sem glavar svojih ljudij, toda moj glavar je nekdo drugi.” “Ali se tudi ta glavar komu pokori?”
“Da.”
“Komu?”
“Bogu.”
Danglars se za trenotek zamisli.
“Ne razumen vas,” pravi.
“To je mogoče.”
“In ali vam je vaš glavar ukazal ravnati z menoj na ta način?”
“Da.”
“Kaj je njegov namen?”
“Ne vem.”
“Toda moja mošnja se izprazni.”
“Skoro gotovo.”
“Čujte,” pravi Danglars, “ali hočete en milijon?”
“Ne.”
“Dva milijona?”
“Ne.”
“Tri... štiri milijone? ... Čujte, štiri? Dam vam jih pod pogojem, da me pustite oditi.” “Zakaj nam ponujate štiri milijone za pet?” pravi Vampa. “To je lakomnost, gospod bankir, ali pa jaz o tem ničesar ne razumem.”
“Vzemite mi vse, saj vam pravim, vzemite mi vse in umorite
DON QUIXOT — Slika predstavlja modernega Don Quixo-ta, delo španskega kiparja Ped-ra Delso. Izdelan je iz delov in kosov razbitih avtomobilov.
me!” vsklikne Danglars.
“Pomirite se, Ekscelenca, pomirite se; če se razburite, vam to naredi dober tek, in potem zajeste vsak dan en milijon. Za Boga, bodite vendar bolj ekonomični!”
“Toda kaj, ko ne bom imel več denarja, da bi plačal?” vsklikne Danglars ves iz sebe.
“Potem boste stradali.”
“Stradal?” zajeclja bankir.
“Najbrže,” odvrne Vampa flegmatično.
“A rekli ste vendar, da me ne nameravate umoriti.”
“In tega res ne nameravamo.”
“In nameravate pripustiti, da umrjem lakote?”
“To ni isto.”
“Torej, nesrečniki, vaše grozovite namere preprečim,” vsklikne Danglars. “Smrt za smrt; vem, da moram enkrat umreti; mučite me torej in usmrtite, toda jaz vam ne dam svojega podpisa.”
“Kakor vam je ljubo, Ekscelenca,” pravi Vampa.
In bandit zapusti celico.
Danglars se ves besneč vrže na svojo posteljo.
Kdo so ti ljudje? Kdo je vi-
dni, kdo nevidni glavar? Kaj nameravajo z njim? Zakaj se ne more odkupiti, dočim je to lahko storil vsakdo drugi?
O, gotovo, hitra smrt bi bila izvrstno sredstvo, speljati za nos svoje strastne sovražnike, ki postopajo z njim, kakor se zdi, na ta način iz nerazumljive maščevalnosti.
Da, toda umreti!
Morda prvič v svojem dolgem življenju je mislil Danglars obenem s strahom in hrepenenjem na smrt; prišel je trenotek, ko je moral tudi on zagledati neizprosno pošast, ki živi v notranjosti vsake kreature in pri vsakem vtripu srca šepeče; “Umreti imaš!”
Danglars prične misliti na beg.
Toda stene so bile skala sama, pred edinim izhodom je stal na straži močan mož, in dalje po hodniku je bilo še več oboroženih banditov.
Svoj sklep, da ničesar ne podpiše, je držal dva dni, na kar je zahteval jesti ter podpisal nakaznico za en milijon.
Prinesli so mu izvrsten obed in vzeli nakaznico.
Od tega trenotka je bilo jetnikovo življenje nepretrgana vrsta bolestnih dogodkov. Trpel je toliko, da se več ni hotel izpo- j stavi j ati novemu trpljenju ter j je storil vse, kar so hoteli. Neke- j ga dne, ko je baš poobedoval sijajno kakor v dnevih svoje največje sreče, je preračunil, koliko denarja ima še, in ostalo mu jej le še petdeset tisoč frankov.
Tedaj se je izvršila v njem čudna izprememba. On, ki je izgubil pet milijonov, je skušal rešiti vsaj ostalih petdeset tisoč frankov ter sklenil, da pretrpi raje najhujše, kakor bi dal iz rok ta poslednji denar. Njegovo upanje je bilo skoro enako blaznosti. On, ki je za tako dolgo časa pozabil na Boga, je zdaj mislil nanj ter si rekal, da je Bog že mnogokrat naredil čudež, da se lahko pogrezne jama ali pa zaslede vojaki ta prokleti brlog ter ga rešijo. V tem slučaju je hotel s svojimi petdeset tisoč franki ubežati; vsota je bila dovolj velika, da ne umrje lakote; prosil je Boga, naj mu jo ohrani, in jokal.
(Dalje prihodnjič)
-------o-------





!
NAROČITE SI

DNEVNIM

AMERIŠKO DOMOVINO

NAJVEČJI

SLOVENSKI

»TBignnuwr iumwrL/mwjwr
DNEVNIK


NAROČAJTE
nSKOVIMK !’!!(

■ Mhimhi UilMOVlNI


SMUČARSKI POLETI NOVE VRSTE! — Ko so zgradili pred drugo svetovno vojno smučarsko skakalnico v Planici v Sloveniji in na njej napravili prve prek 100 metrov dolge skoke, so te začeli imenovati smučarske polete kot posebno vrsto zimskega športa. V Švici so zdaj začeli novo vrsto smučarskih poletov, kot kaže slika. Smučar se spusti z brzino navzdol po bregu in poleti s pomočjo kril v zrak, ko doseže zadostno brzino.
E0»A mmi SERVICE
759 East 185. Street, Cleveland, Ohio 44119
POTOVANJA V DOMOVINO in prihod SVOJCEV V AMERIKO PREVOZ Z LETALI IN LADJAMI PO VSEM SVETU
Vam točno po Vaših željah oksrbimo in uredimo najboljše zveze.
Poslujemo v našem domačem in tudi drugih evropskih jezikih. JEROME A. BEENTAR
1 JO S. ŽELE IN SINOVI |
-	POGREBNI ZAVOD	=
=	6502 ST. CLAIR AVENUE	Tel.: 361-0583	=
g	COLLINWOODSKI URAD	=
=	452 E. 152nd STREET	Tel.: 481-3118	=
mmm
E- Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago E Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo	S
fiMimMtiiimmiiiiimiimmnmmimuimhdiiHiiiinmiimmiimimimmmiimiiT
ZA VALENTINOVO
poklonite svojim dragim
AMERIŠKO DOMOVINO
*
t
t
*

ŽENINI IN NEVESTE!
NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN Sl IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue	HEnderson 1-0628




Dragi naročniki!
Tiste, ki prejemate Ameriško Domovino po pošti, lepo prosimo, da nam vsaj en teden pred selitvijo sporočite svoj novi naslov. Tako boste list nepretrgoma redno prejemali, nam pa boste prihranili poštne stroške, kateri znašajo sedaj po 10 centov za vsako vrnjeno številko. Najlepša hvala za tozadevno sodelovanje!
Uprava
ZIMSKO TIHOŽITJE — Sneg je na debelo pokril pokrajino in okrasil s svojo belino tudi gozd. Ptičnica na drevesu nudi njenim prebivalcem vsaj suho, če že ne tudi toplo bivališče.