O i — i U O .. -i D i DLlUi Ci'. A
_ I _
L JU?T. T A *! A
St.«
(O. O. M« U vMta)
V Trsta, * mcMIo IS. januarja, 1921. - Lato
Poaamezia Številka 80 cent.
Letnik LIH
LM ithai* TMkkl A^flfig uen poa^biiki. Narotaiaat sa 1 «1111 L
1 mete«« L 22L—^ Je L ^ —. celo lato L 75—, t inocemtra «< L 6 50 — r^hetnf Itevt.ke 30 «t. — 0#asmiaa s« 1 nun proetora t Hrokofti l kolo&if	» trgoreke ta obrtne oglu« L 1.—, za oMrt.
»ice. zakrale, y «WJL vabila L i-50, oglaeo denarnih zavodov L X—*
na prvi strani L 2,—
EDINOST
Uredništvo in upravniitvo: Trst (3), ulica S. Francesco 4'Auisf 20, Te. '»fon 11-57. Dopisi naj se pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, rekla* rnacije in denar pa upravniitvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne cEdinost*. PodurednUtvo v G o r i c i : ulica Giosui Carducci št. 7, I. n. — Telef. št. 327 Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric.
Medtem ko se vršijo med Parizom in WashingtoiK>m diploma tična pogajanja o sklenitvi nove vrste prijateljske pogodbe, s katero bi se proglasila vojna za mednarodni zločin in katera naj bi se sklenila po želji vlade Zedinjenih držav med vsemi poglavitnimi državami sveta, se vršijo v istem VVashingtonu zaključna posvetovanja o načrtu za novo oboroževanje v obsegu* o kakršnem se do sedaj še ni slišalo. Pred predstavniško zbornico je državni tajnik za mornarico Wilbur vsestransko obrazložil ta ogromni načrt, ki vzbuja čedalje večje vznemirje-wjie po vseh poglavitnejSih. pomorskih državah sveta, posebno v Angliji in na Japonskem.
Dasi si je državni tajnik Wil-bur ri<zadeval z vsemi mogočimi sredstvi, da bi predstavil gradbo novih ladij kot naravne posledice brambnih potreb Zedi-njenih držav, je vendar splošni vtis ta, da pomeni omenjeni načrt Zedinjenih držav pravi in resnični začetek novega tekmovanja na morju, ki bo imelo naj-dalekosežnjše posledice za bodoči razvoj odnošajev med velikimi pomorskimi državami Anglijo, Ameriko in Japonsko.
Dva načrta sta bila pravzaprav predložena ameriški predstavniški zbornici: eden, ki se Ima izvršiti v prihodnjih petih letih, in poleg- tega še drugi, katerega izvršitev je preračun j ena na dobo dvajsetih let. Oba načrta pa tvorita eno celoto in cilj, ki se z njima zasleduje, je očividec* ta, da se postavi ameriško vojno brodovje na isto višino z angleškim.
To jasno dokazujeta Število in tip novih bojnih edinic, ki se imajo z^rad,iti. Prvi izmed obeh omenjenih načrtov predvideva namreč gradbo 25 križark po 10 000 ton, j2 podmornikov, 5 indij Lit ietaia in 9 torpedoiov-cev. Ko bo ta načrt izvršen — torej v petih letih — hudo razpolagale Zedinjene države s 43 modernimi križankami in s številom velikih bojnih oklopnic, ki je enako številu, s katerim razpolaga Anglija. Drugi, dodatni načrt, ki se ima izvršiti v 20 letih, pa predvideva pomnoži tev ameriške vojne mornarice za novih osemnajst križark in s tem doaeže Amerika v vsakem pogieiu Anglijo v njeni moči na morju.
Zanimivi so razlogi, s katerimi je državni tajnik \Vilbur utemeljeval te nove gradbe in potrebo odobritve ogromnih stroškov, ki jih bodo zahtevale. Gre za okoli 1000 milijonov dolarjev (19 milijard lir). Odklanjal je seveda vsak imperialistični namen, ki bi se utegnil Združenim državam očitati od te ali one strani, ali pa namen kakega tekmovanja v oboroževanju na morju. Amerika nima drugih ciljev — je rekel — nego skrbeti za izdatno varstvo interesov dežele, razpolagati z vojnim brodovjem, ki bo sposobno za brainbo piavic ameriških državljanov ter za varovanje svobode veiikih mor&kih prometnih p«jti. Kar se tiče lahkih križark, je njih naloga, da podpirajo v mirnem času ameriško zunanjo trgovino ter omogočajo ameriški m industrialc°m in trgovcem, da si ohranijo sedanja tržišča in lahko pridobijo nova.
Tako opravičuje svoje novo oboroževanje Amerika. Toda tudi Če se promatra ta ogromni načrt s tega «miroljubnega» vidika, ni mogoče prezreti dejstva, da hoče Amerika postati na morju enaka Angliji, kar daje njenemu oboroževanju izrecno vsojaško-političen značaj. Vznemirjenje, ki se je pojavilo v pomonskili krogih v Londonu, dokazuje, da se promatra tain to vprašanje prav v iem smislu in da Anglija ne bo hotela mirno gledati, kako se pomorska fcila Amerike veča, temveč da bo Odgovorila z novimi gradbami iii načrti s svoje strani.
V tem smislu so tudi že padle izjave iz ust odgovornih zastopnikov angleškega admii alata. Ameriški načrti pomenijo tako v resnici začetek novega tekmo-, vanja v oboroževanju, začetek dvoboja na življenje in smrt med obema svetovnima državama za politično in gospodarsko nadvlado ua svetu.
Spričo tega »pora stopa nekoliko v ozadje v»kovmo in neozdravljivo nasprotje med Anglijo in Rusijo. Ta poslednja more od njega pač le pridobiti. Čim bolj se bo prepad med Anglijo in Ameriko poglabljal, tem večjo in važnejšo vlogo bo Igral v svetovnem položaju tudi ta činitelj — Rusija, katere svetovni interesi bi se v slučaju takega razvoja stvari krili z odgovarjajočimi vojaSko-političnimi interesi Amerike.
Pripravljanje ukazov
o delavskih posredovalni* uradih in o postopanju, prott kršiteljem kolektivnih pogodb
RIM, 14. V notranji politiki stopajo v poslednjem času vedno bolj v ospredje sindikalni problemi. Od teh vprašanj vzbuja posebno pozornost tiska vprašanje izvajanja kolektivnih delovnih pogodb, katere delodajalci pogosto kršijo, kakor je pred nekoliko dnevi ugotovilo glasilo delavskih sindikatov «Lavoro d'Italia».
Pravosodni minister on. Roc-co je osebno pripravil osnutek ukaza, ki vsebuje potrebne predpise in smernice, po katerih se bodo razsojali spori, ki bodo nastali radi kršenja pogodb. O-snutek se nahaja sedaj v mini« strstvu za korporacije, kjer se mu bodo dodale potrebne opazke in želje. V kolikor je doslej znano, predvideva ta osnutek ^lede rešitve poedinih sporov vse one slučaje pravne odgovornosti, ki nastajajo vsled kršenja delovnih pogodb s strani poe-dincev. Osnutek bo prinesel celo vrsto predpisov, ki bodo o-mogočili sindikalnim organizacijam, prisiliti tudi poedince k spoštovanju splošnih določb kolektivnih delovnih pogodb.
Dosedanje izključno disciplinarne kazni, katere predvideva zakon o sindikatih, se namreč niso izkazale kot dovolj uspešne. ZfMo določa osnutek novega ukaza kazensko postopanje — tudi denarne kazni — za one, ki se ne bodo ravnali po določilih delovnih pogodb.
Istotako se pripravlja v raznih ministrstih nova odredba za delavske posredovalne urade, s katerimi se namerava preprečiti sleherno posredovanje zasebnikov in agencij pri najemanju na delo, in to za vse poklice, in s katerim bo proglašeno najemanje delavcev potom posredovalnih uradov za obvezno. Posredovalni uradi se bodo nahajali v sedežih delavskih sindikatov. Upravni odbori teh uradov, katerim bodo načelo-vali tajniki loKalnih fašijev, bodo sestavljeni iz enakega števila delojemalcev in delodajalcev.
AHanistansiil iiralj
odpotuje jutri iz Rima
HI M, 14. Včeraj si je ogledal afganistanski kralj poslansko zbornico in senat, danes pa rimsko univerzo in vojaški kolegij. Davi ob 10.30 se je podal s svojim spremstvom na afgani sta drsko poslaništvo v ulici Nomen-trjia, kjer je sprejel načelnika vlade on. Mussolinija in državnega podtajnika pri ministrstvu za zunanje zadeve on. Grandija, od katerih se je poslovil. Afganistanski kralj je Izrazil svoje zadoščenje nad gostoljubnim sprejemom, katerega je bil deležen v Rimu in ki ga bo ohranil vedno v spominu. Predsednik vlade se je kralju zahvalil za njegovo laskavo priznali je.-
Afganistanski kralj se odpelje jutri iz Rima v Benetke, odkoder bo nadaljeval svoje potovanje v Milan, Turin in Genovo. Iz Genove se bo odpeljat na vojni ladji, katero mu stavi na razpolago italijanska vlada, v Spezijo. Po svojem povratku v Genovo bo odpotoval s posebnim vlakom v Nizzo.
RIM, 14. Včeraj popoldne je pedguverner D'Ancona sprejel odposlanca afganistanskega poslanika, ki mu je izročil 1000 funtov šterlingov, katere je daroval kralj Ahman Ullah v dobrodelne namene.
Izvrševanje itaUjansko-litvan-ske pogodba
RIM, 14. «Gazzetta Ufficiale» je objavila kr. ukaz z dme 3. nov. 1927., štev. 2576 glede izvrševanja spravne pogodbe in- dogovo- ;
ra o pravnem postopanju, »kleno enih v Rimu 17. sept. 1927. med kraljevino Italijo in litvan-sko republiko. Ukaz bo stopil v veljavo povodom izmenjave ra-tifikacijskih listin. Istotako je «Gazzetta Ufficiale» objavrla kr. ukaz glede izvrševanja trgovinske konvencije in tozadevnega protokola, sklenjenih med obema državama.
Vojvoda dl Pištola m bo pumttl
z vojvodinjo Aremborško
RIM, 14. Nj. Vel. kralj je z veseljem izrazil svoje sogUaaje z zaroko Nj. kr. Vis. princa Fili-berta di Savoia G. vojvodo Pisto jskega z Nj. Vis. prrntcezimjo in vojvodinjo Lidijo AremJ>er-ško.	_
Konzul Delieh pri kralju
RIM, 14. Kralj je spre j H v posebni avdijenci dr. Silvija De-licha, rodom iz Zadra, ki je bil pred dnevi imenovan za italijanskega konzula v Celovcu. Dr. Delich bo nastopil svoje novo mesto tekom prihodnjega tedna.	_
Kralievi ukazi
RIM, 14. «Gazzetta Ufficiale» prinaša v svoji današnji številki med drugimi kr. ukaz-«akon z dne 29. decembra 1927. in kr. ukaz-zakon z dne 22. decembra 1927. Glasom prvega se razširjajo na mesti Reka in Zadar, na občini Podgrad in Mateja vas ter na otok Lastovo predpisi, katere vsebuje kr. ukaz-za-kon z dne 3. septembra 1926. o izdajanju dovoljenja za naročnine za krožne radio-avdiciie. Z drugim se razširjajo na občine Bagni di Monte Catini, Salso-maggiore in na Postojno 1., 2., 13., 14., 20. in 21. člen kr. ukaza-zakona z dne 15. aprila 1926., Št.. 765. Dohodke zdraviliških pristojbin in posebnih prispevkov za zdravljenje, o katerih govorita Člena 13. in 14., bodo u-rejevale občinske uprave, ki bodo s tem prevzele tudi obveznosti, katere določa drugi odstavek čl. 10.
Fašistovska sindikalna ljudska univerza v Rimu
RIM, 14. V zmislu smernic u-stave dela je bila ustanovljena v Rimu fašistovska sindikalna ljudska univerza, ki ima svoj sedež v prostorih udruženja inteligence na trgu Colonna. Univerza si je postavila za svojo glavno nalogo, pojasnjevati delavstvu načela in uspehe novega korporativnega režima, raz-širjevati umetnost med ljudskimi množicami, vzgajati delavstvo v zavesti produktivnosti in razširjati med ljudstvo moderne smernice socialnega zavarovanja, higijene in telesne vzgoje.
Italija se no bo udeležila tiskovna razstave v Koeinu
RIM, 14. Vladni komisar za mednarodno tiskovno razstavo v Koeinu dr. Julij Bareli a naznanja, da so vsled zadržanja nemSlkih industrijskih udruženj napram milanskemu velesejmu vsi oni, ki so obljubili svojo u-deležbo pri koeinski razstavi, preklicali svoje obljube. Italija se potemtakem ne bo udeležila mednarodne tiskovne razstave v Koeinu.
PitftgrilU politično kompromitiran
RIM, 14. «Tribuna» prinaša naslednjo vest o aretaciji Piti-grillija hranijo oblasti najveftjo tajnost. Razen njega je bil baje aretiran tudi neki njegov prijatelj. Izgleda, da je bila aretacija izvršena s strani policijskih organov na turinski postaji v trenutku, ko je prihajal pisatelj iz Rima. Osumljen je bil baje, da je hranil nekatere dokumente, ki ga politično kompromitirajo in ki mu jih je izročal njegov prijatelj, ki je obenem njegov odvetnik.
Oderuh in tat kom fini roma
FIRENZE, 14. Na pet let kon-finacije je bil obsojen cav. uff. Enrico Francini, ki je izvrševal dobičkanosen posel oderuha. Posojal je denar in zahteval 50% obresti.
Na pet let konfinacije je bil obsojen tudi 24-1 etnl po&ajač Pavel Amerini, ki se je kljub svarilu že večkrat pregrešil proti tuji lastnini.
FniulHatrifia majaaji
za mrtroBltev volne
Pogodbo naj M podpisale Anglija, Amerika. Italija, Francija, Nemčija in Japonska
NEW-YORK, 13. Včeraj je bila objavljena Briandova nota, ki jo je prejel Kellogg 6. januarja kot odgovor na svoje pismo. Prvotno je Briand izrazil željo, naj se njegov predlog ne objavi, dokler ne bodo zaključena pogajanja. Ameriška vlada se na to željo nd ozirala in politični krogi že domnevajo, da je pustila v nemar Briando-I vo željo, ker se od teh pogajanj ne nadeja nikakih uspehov.
Briandov prvotni predlog se glasi: Pogodbeni stranki proglašata svečano v imenu francoskega in ameriškega ljudstva, da ohsojata vojno in da se odrečeta uporabiti jo druga proti drugi kot sredstvo njune nacionalne politike.
Odstranitev ali rešitev vseh spornih vprašanj ali konfliktov, ki bi se pojavili med Francijo in Ameriko, in naj bi bili njihov značaj in njihovi vzroki kakr* šnikoli, se naj najde z obeh strani nikoli drugače kot z miroljubnimi sredstvi.
Kellogg je tudi na drugo Bri-andovo noto odgovoril. Ta odgovor je bil včeraj objavljen.
Kellogig pravi v njem, da fran-cosko-ameriški pakt ne bi mogel stopiti v veljavo, če bi kasneje kaka druga velesila tej pogodbi ugovarjala. Spričo tega se naj sklenitev francosko-ameriškega pakta odloži, da se tudi druge države izraizljo za predlog. Nato obravnava Kellogg v svojem od-troveru spremembo prvotnega Briandovega predloga. Predlog je bil namreč v Briandovi noti t dne 6. januarja v toliko pre-dragačen, da se nanaša samo odstranitev vseh napadalnih vojn. In Kellogg pravi:
Nisem poučen o vzrokih, ki so privedli vašo vlado do spremembe prvotnega predloga. U-pam pa, da tej spremembi ni treba pripisovati posebnega pomena in da ne znači, da se francoska vlada ne čuti sposobna, skupno z ameriško predložiti velesilam prvotni predlog o odstranitvi vseh vojn. Če se vaša vlada strinja s tem, da se prvotni predlog predloži velesilam, potem mi je v čast predlagati, naj Francija in Amerika predložita vladam Anglije, Nemčije, Italije in Japonske besedilo načrta za omenjeni *>akt in korespondenco, ki je glede tega načrta izmenjana med Francijo in Ameriko.
Ker so ribarili v francoskih vodah
BASTIA, 14. Poveljnik in lastnik italijanskega ribiškega par-liika «Annina», ki ga je neka francoska topničarka zajela v francoskih vodah, sta se morala včeraj zagovarjati pred tukajšnjimi sodniki. Poveljnik pami-ka Fornaciari je bil obsojen na 450 frankov globe, ker je lovil ribe v francoskih vodah, ker je ladja plula z ugašenimi svetilkami in ker ime ladje ni bilo čitljivo. Obsojen je b?l nadalje na plačilo 15.000 frankov v poravnavo škode sindikatu ribičev v Bastiji in na drugo globo v znesku 20.000 frankov.
Lastnik parnika jo civilno odgovoren za plačilo glob in radi tega je sodišče odredilo, da se zaplenijo parnik in vse ribiške priprave.
Jugoslovanski finančni odbor odobril proračun ministrstva za socialno politiko
BEOGRAD, 14. Danes je finančni odbor jugoslov. narodne skupščine razpravljal o proračunu ministrstva za socialno politiko. Minister dr. Gosar je v kratkem govoru očrta! stanje ministrstva za socialno politiko. Mimogrede je omenil skrbstvo za izseljence. Za pasivne kraje je bilo izdanih 22 milijonov dinarjev podpore. Proti ministru je nastopil opozicionalni poslanec Demetrovič. Po njegovem govoru je vladna večina sprejela proračun.
ta jugosL dvoru
BEOGRAD, 14. Danes popoldne sta bila sprejeta na dvoru v daljši avdijenci ministrski predsednik Velja Vukičević in minister za zunanje radeve Ma-rinkovlć.
Po atentatu v SHoplju
Prelić so bori s smrtjo — Mara Bujeva, žena bolgarskega častnika
BEOGRAD, 14. Na podlagi dosedanje preiskave o atentatu na pravnega referenta skop-ljanske oblasti Velimira Prelića je bila ugotovljeno, da atenta-torlca Mara Bujeva v Skoplju ni imela zaveznikov, marveč je bila v direktnih zvezah s centralno organizacijo makedonskih revolucionarjev v Sofiji. Mara Bujeva je bila žena aktivnega bolgarskega Častnika. V Skoplju je bivala že 10 mesecev. Pred svojo smrtjo v skopljanski bolnici je pri zaslišanju izjavila, da je bila po žrebu določena, da izvrši atentat, Dolgo je oklevala, končno pa so ji zagrozili, da jo umore, če ne izvrši prevzete naloge.
Stanje težko ranjenega Velimira Prelića je brezupno. Danes je bil pozvan v Skopi je beograjski kirurg vseučiliški profesor dr. Ostić, ki je tekom popoldneva izvršil na Prelić 11 nevarno operacijo. Davi se je Prelić zavedel in se je dalj časa razgovarjal s svojo ženo. Prelić ima prestreljeni dve vretenci hrbtenice v tilniku in je ostal pri življenju le radi tega, ker je rano zamašila strjena kri. Zdravniki nimajo nobenega lipanj a, da ga ohranijo pri življenju. Če pa bi se jim to posrečilo, bo ostal Prelić pohabljen vse svoje življenje.
mm jsessMie 61.-stoike
se prične danes
BEOGRAD, 14. Z naraščajočim zanimanjem pričakujejo tukajšnji politični krogi kongres jugoslov. demokratske stranke, ki ga bo otvorit njen predsednik Ljuba Davidovlć. Tekom današnjega dneva so prihajali v Beograd delegati iz posameznih oblasti. Spričo tega je vladalo v prostorih demokratskega poslanskega kluba živahno vrvenje. Delegati, ki so se po večini že vsi zbrani v prestolnici, so že danes izročili svoja pooblastila glavnemu tajniku v potrditev.
Kongres se bo pričel jutri dopoldne ob 9. uri v dvorani < Kola srpskih sestara». Med poslovanjem verifikacijskega odbora bo izvoljeno predsedništvo, nakar bodo podali svoja poročila Ljuba Davidović, dr. Voja Marinko vič in Voja Velkovic. Popoldne se bo pričela debata in bo najbrže že jutri zvečer izvoljen odbor za resolucije. Po dosedanjih dispozicijah bodo v tem odboru zastopani tudi demokratski ministri.
Jugoslovanski kralj in kraljica bosta p ose ti l a London?
PARIZ, 14. V političnih in diplom a t ičnih krogih se je razširila vest, ki jo je objavil tukajšnji «Eoho de Pariš», da bosta jugoslovanski kralj in kraljica posetila v mesecu maju London. List pripisuje potovanju jugoslavenske kraljevske dvojice velik pomen.
Tedenski prs9led
Trst, 14. januarja 1928.
ITALIJA
Že prejšnji teden so listi napovedovali, da poseti Rim afganistanska kraljevska dvojica s svojim spremstvom. Že v Neaplju se je v nedeljo priredil kraljevskim gostom veličasten sprejem. Na rimskem kolodvoru pa so pričakovali afganistanskega kralja in kraljico kralj Viktor Emanuel, kraljica Helena, prestolonaslednik, načelnik vlade in veliko števtilo dostojanstvenikov. Se v nedeljo zvečer so se zbrali kraljevski gostje pri kralju na svečan obed. Ostali so gostjo Kvirinala do srede. V pondeljek se je poklonil afganistanski kralj zemeljskim ostankom umrlih kraljev in neznanemu vojaku. V torek je prisostvoval letalski prireditvi na letališču Ciampino. V sredo pa so gostje zapustili kraljevski grad in tega dne zvečer je afganistansko poslaništvo v Rimu priredilo svečan obed in sprejem. Dan nato je afganistanski kralj posetil papeža Pij a XI. v Vatikanu in je btil sprejet s kraljev-skkni častmi.
ZAVOD D«.BONCWA-PI«TII TlttT VU-f.mU t3 TCL.INT.4$-03
. ITBfe&ft JI * MC&DUJ)
OIDtAVUINJt'ZAJAKĆtNO ^ TOCM ONE H
nunuMHitum » mmMffSMnruf w a,m?.
DVA HsrislMim sazil« nun K T H UaiRravinubm K T H
KURJA OČESA i
Dobiva m v vseh lekarnah« po utišani ceni L 3.—
HUMUS Itm iii Ter S. Piero 10. Iriesle
F. SAMOKEC - ŽIBERNA
Trst, Via Cesare Sattisti 20» tel. 3841 pere in lika vsakovrstno perilo. Cisti kemi?ii« in barva obleke
svetovna znamka
V«č tipov po zmernih cenah. Izborno olj« STE3NOL (tLD3) PotrebJČ ne, gume, posebno ob ačtto i. t. d.
Glavna italijanska agencija Zenitli Trst, Via Commerclale At 7
Odprta je
lekarna u BarKsuijcii
Riviera 5
U>69>	Lastnik L. HR8ft8AGLI*.
Po daljšem odmoru so je v četrtek sestal osrednji medsin-dikalni odbor. V zadevi določanja in ugotavljanja cen, ki jd poverjena posameznim pokrajinskim medsindikalnim odborom, je odbor ugotovil potrel>o, da se tozadevna merodajnost medsindikalnih odl>orov razširi še na nekatere druge življenjsko potrebščine. Glavno pa je, da je bilo na tem sestanku na predlog glavnega tajnika fa&i-stovSke stranke sklonjeno, <la se delavske plače v celoti ne smejo znižati več kot za 20 odstotkov.
Koncem preteklega tedna je bilo sproženo vprašanje, če jo on. Mussolini zares pred štirimi leti stavil francoski vladi predlog o trozvezi med Francijo, Italijo in Jugoslavijo. V teh dneJh pa je povodom novih trditev, ki jih je novinar Pertinax objavil v pariškem listu «Echo de Paris», rimska «Tribuna» objavila izjave senatorja Contari-nija, ki je bil pred štirimi leti glavni ravnatelj zunanjega ministrstva in ta je Per,tinaxovo izjave zavrnil, češ da so se takrat vršili le neoficielni in predhodni razgovori za pogajanja in da torej načelnik vlade ni stavil francoski vladi predloga o trozvezi med omenjenimi državami.
V torek je bila objavljena v vatikanskem glasilu cOsserva-tore Romano« papeževa enciklika. V njej nastopa papež Pij XI. proti ujedinjenju vseli cerkva, ker se prava vera nikoli ne more družiti s kiiviini in ker je nedopustno načelo onih ljudi, ki stremijo za tem ujedinjenjem in ki pravijo, da so v^o vere enako dobre in hvalevredne. Nadalje dokazuje papež, da je katoliška vera edino prava. Versko edinost je radi tega mogoče doseči edino potom povratka razkolnikov v okrilje rim-sko-katoliške cerkve.
Drugi dogodek, ki se nanaša na Vatikan, je bila vest, da je v Vatikan prispelo pismo sovjetske vlade in pravoslavnega Sinoda, ki obsojata papeža, češ da je gmotno podpiral protiboljše-viško gibanje.
INOZEMSTVO
Milanski «Corriere della Sera® je prinesel koncem tega tedna vest, da na konferencah med generalom Hodreroni, italijanskim poslanikom v Beogradu, in jug-oslovenskiin zunanjim ministrom dr. Marinkovi-čem doslej še ni bilo sklenjena podaljšanje odpovednega roka prijateljske pogodbe med Italijo in Jugoslavijo. Z druge strani pa smo doznali, da se je v petek vršil nov sestanek med generalom Bodrerom in ministrom dr. Marinkovičem, ki sta nadaljevala pogajanja glede podaljšanja omenjenega roka.
Med tem je finančni odbor ju-gosloveuske narodne skup&činfl
•EDINOST*
H Tfcrtftu, dne UL ^narj^a.
IiadaJJeval proučevanje proračunov posameznih piinistrstev. |>*4 tem je treba omeniti dva proračuna, proračun ministr-jtra ta vojno in mornarico in prora&tn za pjrometno ministrstvo. Vpojni minister general HadŽlć je o priliki raeprave o vojnem proračuou imel daljši govor. Proračun znafta 2 milijardi 428 milijonov 571.226 dinarjev In je nekoliko večji od lanskega. Minister je dejal, da tfceje sedaj jugoslovemeka vojska 109.575 mož, ki se pa lahko v »lučaju vojne več kot podeseto-rijo. Proračun za promet pa znaša 2 milijardi 582 milijonov 600.000 dinarjev. Tudi o priliki razprave o t*1«! proračunu je bil na dnevnem redu ek&poze, ki ga je podal minister general Mi-loaavijević. Govoril je predvsem o železnicah in omenil, da je v programu j ugosl o venskega pro-nt&tnpga ministrstva gradnja 1772 km normalno- in ozkotirnih železniških prog. Od leta 1919. pa do letos je bilo zgrajenih 517 km normalnotirnih in £00 km ozkotirnih železniških prog. Oba proračuna je finančni odbor sprejel.
Cisto nenadoma se je razširila v petek v Beogradu vest o novem atentatu, ki ga je izvršila makedonska revolucionar-ka v Skopi ju. Proti pravnemu
referentu za skopitfansk-o oblast Preliću je oddala tistega dn$ več strelov in ga amrtno nevarno ranila. Takoj nato al je pognala kroglo iz revolverja 6e sebi v prsa, dasi je to skuSal neki Aroavt na vsak način preprečiti. Kmalu nato je ateaitato-rica Mara Bujeva umifla. Dejala pa je tik pred' svojo smrtjo, da ji je Žal, da je morala napasti Velimira Prelića. Njega so zdravniki takoj operirali in se nadejajo, da ga bodo mogli Še rešiti.
V	Beogradu pa se je še v petek pod večer sestal ministrski svet, ki je sklepal o ukrepih vlade povodom tega najnovejšega dejanja makedonskih komito v.
O priliki nekega banketa v Varšava je imel poljski zunanji minister Zaleski govor, v katerem je orisal poljske politične odnošaje napram Rusiji, Nemčiji in Litvi. Kar se tiče Litve, je dejal, da se nesporazumi jenja med obema državama polagoma odstranjujejo in da je litovska vlada v gotovih manj važnih vprašanjih pričela popuščati.
V	Nemčiji pa je vlada v krizi, V petek je vojni minister Ges-sler, ki so mu očitali, da se druži z monarhisti, podal ostavko.
DNEVNE VESTI
Pajčevlna
je lLaslov novemu romanu Križano vske, ki ga pričnemo kmalu objavljati v podlistku. Pisateljica nas seznanja tu s prodiranjem Namcev v Rusijo v predvojnih časih. Takrat so Nemci sanjali o veliki Germaniji, ki bi segala od Belta do Agrije in čez ruske dežele do Moskve in preko. Saj so nazivali Rusijo «ko-V>sa na Lončenih nogah». Nemški naseljenci v Rusiji naj bi pričeli z delom, nato pride vojna in tedaj bo Rt^ija z lahkoto padla Germaniji v naročje.
Ljubezen ne poana inej ne narodnostnih razlik. Toda navdušena Rusinja, ki se poroči z ošabnim nemškim častnikom, ne more kljub ljubezni prenašati žalitve svoje domovine. Nastane velik konflikt, ki se razpleta dalje v romanu. Poleg teh glavnih junakov, je vse polno drugih dogodkov, ljubezenskih dram in spletk. Prepričani Bino. da bodo cenj. bralci in bralke z zanimanjem sledili razvoju zanimive povesti.
Koiednice
Naši ljudje pridno segajo po knjigah, ki jim jih je nudila za novo leto književna družina «Luč». Radi tega opozarjamo čitatelje, da se požurijo, ako hočejo še te tri res lepe in važne publikacije:
1.) Ubogi Ušiin. povest iz go-riške okolice, spisal Slavko Slavec.
2V Tcmek Baran, povest slavnega poljskega pisatelja Revmon-ta, prevel France Bevk.
Drugi zvezek zbornika «Luč» s sledečimi članki:
j. \Vilfan: Politika in etnika.
J. Agneletto: Gospodarsko stanje podeželskega prebivalstva v Julijski Krajini.
A. širok: Pri naših upodabljajočih umetnikih.
I. Gerbec: Nekaj podatkov o glasbenem življenju po vojni.
A. 1.: Hrvatske publikacije.
K. Kleinmayr: Naša šolska književnost.
F. H.: Nabožne publikacije.
K. B.: Knjižne izdaje v letu 1927.
L. Č.: Dodatek k razpravi: Politična in upravna razdelitev Julijske Krajine za dobo do 30. novembra 1927.
Zbornik prinaša tudi 21 reprodukcij del naših umetnikov.
Knjige se dobivajo pri uprav-ništvu «Kdinosti» (Via S. Fran-cesco 20^ in po vseh knjigarnah.
Cena vsem trem knjigam L <4.—. Pri naročilih po pošti je treba dodati še 60 stot.
Vendar enkrat!
Izšla je te dni že večkrat omenjena 1. štev. «Našega glasa», ka-te»re zanimivost in pestrost se najbolj spozna, če navedemo njeno bogato vsebino. France Bevk začenja i lov roman «Skrinja 3 srebrniki^ in otvarja nov letnik lista. Z i zbornimi prevodi so zastopani Hans Aanrud v «Novi kapi». Ma-ksim Gorki v «Požigalcu» in Arkadi] Averčenko v »Vročem čaju». Petem zastopajo Ra»divoj Rehar, Ive Mihovilovič in Le-taj-pe v prevodu. List je zlasti bogat na slikah. Najdemo «Jezusovo rojstvom od Rembranda, «Log» od Vena Pilona, «Jadrnica» od dr. P. Kladiča, «Repentabor» od Josipa
Macarola in «Deklira» od Franca Goršeta.
V	«KotiČku za otroke« srečamo več daljših in kratkih pripovedk. Znanstveno vzgojni del pa prinaša: «Z razpotja!" od Janka Furla-na, «Oton Zupančič" od J. K., «0 ljubezni" od G. Majeve, «NaM kraji v ledenih dobah in medfcedjih» od A. Š., «Zimeki večeri" od J. Z., «G razi a Deledda» od G. Majeve in zanimiv potopis «Ammundsen na južnem tečaju«.
V	«Listku» pi£e dr. Potrata o «JJe4nih časih in zdravju«, dalje srečamo tu odlomke iz F. Bevkove knjige «Hiša v strugi", poročilo o novih knjigah in revijah, o slikah in vsakovrsten drobiž.
List zaključujejo smešnice in liga nke, na platnicah je poročilo o došlih knjig in drobec narodne-I ga blaga.
Vsekakor kaže list lep napredek in obet«, hiti res zanimiv in i ep družinski list. Vsakdo, ki se še ni naročil nanj, naj to še danes stori, da. dobi koj prvo številko. Za celo leta stane 15 lir, za pol leta J 8 lir iii za četrt leta 4 lire. Posa-! mezna številka L 1.50. — Naš glas, i Casella postale 348, Trieste.
Sezonski semesl v preteklem letu
V	naslednjem objavi jamo obšir-! tio in zanimivo poročilo o razvoju j sežanskega semnja v preteklem j letu. Poročilo je važno predvsem
radi pri mer je valnih podatkov, ki I jih vsebuje o cenah goveje živine. Ker je semenj v Sežani eden izmed najvažnejših v pokrajini, predstavlja njegov razvoj tudi v glavnem obrise splošnega položaja na tem polju gospodarskega udejstvovanja našega kmetovalca.
Na trgu v Sežani dne 12. jati. t. i. je bilo na prodaj 96*J glav živine, in sicer: krav in volov 504, telet 115, konj 142 in prašičkov 205. Cene navadne, n. pr. goveja živina od 240—280 lir stot. teleta po 450, konji boljše paeme do 2000 lir konj, prašički ti—»tedenski od 100—150 lir.
Prihodnji tržni dan bo 23.jan. t. 1. — V letu 1927. je bilo na trgu 9007 krav in volov, lt>44 t*Jet, 3041 konj in 0474 prašičkov. Skupno 20.7f>ti glav. v letu 192"'. je bilo na tre u 25.891 glav živine. Za razliko 5125 glav v letu v IcLu 1927. je pripisati vzrok padcu cen živini, suši in obmejni carini, ki se je znatno zvišala, zlasti pri konjih težke pasnue. Kupčija s prašički je bila prav dobra, manj ona z govejo živino.
Veliko živine se je prodalo v severno in srednjo Italijo, celo v Sicilijo itd.
V	prvi polovici leta se je držala kupčija precej dobro, tudi cene so bile ugodne, a v drugi polovici leta so padle cene od 420 na 300— 250 in, celo na 200 lir pri govedi, od 500 na 450—350 pri teletih in od 4000—2000 pri konjih, dočim je cena radi pomanjkanja prašičkov poskočila pri 5—9 tednov starih od hO—150 na 100—120 lir giavi. Razen živine se prodajajo v Sežani tudi manufakturno blago, izgo-to vi jene obleke po jako ugodnih cenah, čevlji iz mijrenskih zadrug, železnina, lesena posoda, steklena posoda, kmetijski stroji, konjska
vprega, usnje, sadno drevje od 12/2 do 3 5 v letu.
Tržni dnevi (eemnji) se drže 12. in 22. vsakega meseca, ter 3. maja in 3. novembra.
Sežana ima železniške in avto-mobitae zveze na vse strani, kar je jsako ugodno za kupce - prodajalce oziroma obiskovalce semnjev. V slučaju slabih vremen je na razpolago 15 velikih konjakih hI a2 vov, kjer se lahko zatekd z Živaljo pod streho.
Po gostilnah se vdofri izvrstna sveža hrana in se toftijo prvovrstni pristni kraški teran i, bela vi-
pavska in Istrska vina in fina ali oeaprtna vina.
Sesanji v Sekani *o najveOJi in najbolj oMskani t oeM Julijski Krajini.
Iz ilaSesa urada
L KovaćU - Tomačevlca: Ako
amo pravilno razbrali Vaše pismo, bi Vam pritikala pokojnina.
Sodišče v Genovi je na razpravi od 8. januarja 1925. pripoenalo to-fcitelju pravico do agrarne odškodnine v slučaju, ki se nam zdi po opisu sličen Vašemu, namreč: kadar se v»Ied agrarnih potreb pri obdelovanju zemljišča slučajno in prav omejeno rabijo eksplozivne stvari pri delu pičle važnosti, ta dela ostanejo podvržena zakonu o agrarnih nezgodah. O industrijskem zakonu bi se moglo govorit! le v slučaju, da j*1 imelo delo o-brtniški značaj, z namenom špekulacije. Sicer pa za podrobnosti pridite osebno v urad.
Drugo vprašanje nam ni jasno. Kot kmetovalec ste bili zavarovani pri bolniški blagajni? Potrebujemo informacij.
Tence - Sv. Križ: Od rezek zavarovalnice proti nezgodasn se nanaša na redno mesečno nakazilo nekega invalida istega imena in v istem kraju bivajočega. Stvar Vašega pokojnega očeta je tam nepoznana. Za podrobnosti v uradu.
J. M. - B»: Proti sklepu je le ena možnost: civilna tožba. Sicer pa neglede na dvomljivo možnost, da prodrete s tezo, da se je nezgoda zgodila pri kmetijskem oziroma šumskem delu, ostane še vedno druga in glavna ovira: mrtvi sin ni bil absolutno edina Va&a opora, ker Vam premoženjske Vaše prilike zagotavljajo obstanek tudi brez sina.
Majcen Ivam - štetje: Na finančni intendanti ne najdemo Vašega, akta; prinesite ob priliki vse tost varne spise s seboj.
L. Klemene - Itakitnlk: Vaše re-kriminacije nič ne pomagajo; sprijazniti se morate z dejstvom, da ste pokojnino zapravili, ker je bil vložen rekurz po preteku devetdeseti!! dni.
Deve i desetdnevni rok je bil zadosten za pripravo potrebnega gradiva in sploh vseh dokazi Inih listini da se izpodbijejo neosnovane trditve, ki jih je vseboval negativni dekret.
Opozarjamo Vas, da pospremili list negativnega odloka izrecno poudairj«, da poštne zamude ne pridejo v poštev. Manjka vsaka pravna podlaga za nadaljnje postopanje.	Tajništvo.
Rojstva, smrti in poroke v Trstu
dne 13. januarja 1928. Rojeni: 7;
mrtvi: 13;
poroke: nobena.
Iz tržaškega življenja
Neznan samomorilec
Pretekli torek je neki lovec našel v gozdu pri Rodiku obešenca, ki je visel na veji bora. Nesrečnik je bil že mrtev, sodeč po znakih razpadanja, ki so se začeli pojavljali na truplu, je smrt nastopila že pred paa* dnevi — zato lovcu ni preoetajalo drugega kot da je obvestil o žalostnem odkritju o-rožnike v Herpeljali. Pri izvidu na licu mesta so ti ugotovili, da je saniooiiioriLec približno 30-let en m-ož, močne postave in črnih las; na sebi pa je imel fino črno obleko. V njegovih žepih so našli listnico z zneskom 115 Ifc\ glavnik, žepno ogledalo in razne druge malenkosti, toda nobene listine, ki bi omogočila ugotovitev njegove istovetnosti. Po izvidu sodne komisije iz Kopra je bilo truplo neznanega samomorilca prepeljano na pokopališče v Herpeljah.
Roparski napad — Napadalec aretiran
Ko je iU-letni Dominik Risi, u-radnik pri podjetju, ki gradi cesto Trst-TrŽi£, pretekli četrtek šel po samotni stezi proti miramarski postaji, nru je na nekem ovinku nenadoma zastavil pot mlad moški. ki je z grozečim glasom zahteval, naj mu izroči ves denar. Dasi presenečen, se je Risi skušal postaviti po robu lopovu, toda ta ga je zgrabil za va-at in mu po kratki borbi iztrgal usnjato torbo, ki jo je nosil pod pozduho in v kateri je imel spravljen znesek 500 lir v srebrnih novcih po 5 in 10 lir. Nato se je lopov, ki je imel obraz pomazan z neko črno tva-rino, spustil v beg in kmalu izginil. Bisi je uvidel, da bi bilo vsako zasledovanje zaman, zato je raje pohitel na iniramarsko orožni šk o postajo ter javil dogodek tamošnjemu poveljniku, brigadirju Burtoneju. Na podlagi osebnega popisa, ki ga je podal Bisi o napadalcu, je brigadir takoj za-sumil, da je lopov 23-letni Ivan Botteon, ki ga je svojčas aretira) radi neke tatvine in ga oddal v tukajšnje zapore. Da se prepriča, če je njegova sumnja utemeljena, je brigadir telefonično vprašal ravnateljstvo jetnišnice za informacije. Tako je zvedel, da je bil Botteon dne 6. t. m. izpuščen na svobodo, ker je odsedel kazen. — Po tena in drugih okolščinah je Burtone z gotovostjo aklepal, da je napad na Bisi j a izvršil Botteon. Ker je slutil, da si je lopov po napadu poiskal zavetja v svojem rojstnem krti ju, v Vittoario Vene to, (je brigadir obvestil telefonično o stvari tamočnje orožnike,
katerim se je res posrečilo Izšla* ditl ptička, ki je pri zaslišanju priznal dejanja. Pri njem so naftH skoro -fes ukradeni denar. Ptiček je bfl odveden v tukajšnje zapora
Dva prsta mu Je zatikalo
47-letni strojar Josip Molinart, stanujoč v ulici Pozzo bianco St. 9, se je včeraj popoldne med sprehajanjem po pomolu Bersaglieri ustavil pred tamošnjim skladi-
Kem vtna ter si prt tem naslonil na sod, ki je stal pred skladiščem. Nesreča Je hotela, da je ravno tedaj prrvozil tam mimo tovorni voz, ki j« dregnil dotični sod in prt tem zmečkal Molinarlju dva prsta na levi roki Nesrečni mol |e bil prepeljan z nekim avtomobilom v mestno bolnifinJBco. kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek Zdraviti se bo moral najmanj 4 tedne.
Vesti z Goriškega
Goriške mestne vesti
Plačevanje avtomobilskih taks zs leto m
"Dne 9. t. m. se je pričelo pri «Ban ca del Friuli» — po poverje-ništvu od strani kr. avtomobilskega k hiba — plačevanje avtomobilskih taks v svrho svobodnega kroženja po cestah m njih zboljšanja. Plačevanje se blo vršilo le do 20. januarja. Kdor do januarja ne bo plačal omenjene takse, ne bo mogel vozita s svojim avtomobilom, ne da ba prišel navskriž z obstoječim zakonom.
Vsakdo, ki bo plačal takso, bo dobil posebne vrste, znak, ki ga bo moral pritrditi na najbolj vidno mesto avtomobila. Ta znak bo služil kot znamenje, da je bila taksa pravilno plačana.
Plačuje se — kot že omenjeno — v «Banca del Priuli», in sicer v uradnih urah od 9 do 12 dopoldne in od 15 do 17 popoldne.
Zvezda — in avtomobjUist v «kontravenciJonm»
Iz Brindisija je prišla že precej priletna zvezda Stella Perfida po «opravk.ih» v Gorico. Ker pa ni znala in tudi ni hotela povedati policijskim organom, ki so kmalu vrgli svoje radovedne očđ nanjo, kakšni so pravzaprav ti njeni o-pravki, so jo vrgli v «peho».
Ker je vozil z veliko hitrostjo in >e pozabil prižgati luča pri svojem avtomobilu ,so policijski organi obdarili s «kontravecijonom» nekega Ivana Trevisana, starega 21 let, iz Gorice.
Odprte lekarne
Danes, v nedeljo, dne 15. januarja 1928. bodo v Gorici odprte sledeče lekarne: ves dan z nočno službo ves prihodnji teden Giu-bich, Via Rabatta št. 18; do ene ure popoldne pa lekarni Liberi, Gcrsjo Vittorio Emaim-ele St„ 89 in Cristofoletti, na Travniku št. 14.
Vol ga Je pobo^el
Nekega Antona KoŠlina, starega 29 let, iz Biljano je moral včeraj zvečer prepeljati goriški Zeleni križ v bolnišnico radi precejšnje rasne pod trebuhom, ki mu jo je povzročil vol, kateri ga je bil zabodel, ko ga je napregaval k vozu.
Izpred sodišča
Hladi vlomilec Janez Novak iz Idrije obsojen na 1 leto in 8 mesecev Ječe. (Ali: Punce ga je zapeljala.)
V vč^-ajšnji «Edinosti« smo poročali o tatvini, ki se je pred tedni izvršila v Idriji potom vloma v gostilno «V nebesih«, katera je last kršč. gosp. društva. Tat in vlomilec, mladi Janez Novak, postaven fant «od fare>>, se je morel radi tega zločina predvčerajšnjim zagovarjati pred goriškimi sodniki. —
Tatvina se je izvršila v noči med 29. in 30. decembra pr. leta. Usodnega večera se je Novak nahajal v omejeni gostilni. Okrog desete ure. ko uslužbenka, neka Alojzija Žakelj, navadno zapre gostilno, se je skril na stopnišče, medtem ko so odšli iz gostilne vsi gostje in je tudi uslužbenka, zaklenivši vsa vrata, odšla kropit nekega u-mrlega otroka. Nato je mladi Novak z neverjetno spretnostjo, ki bi jo pripisovali le izkušenemu vlomilcu, odprl več vrat z malo sekirico m dletom, doikler se ni priplazil v sobo omenjene Žakelj, kjer je vedel, da ona hranti denar. Imel je srečo, našel ga je kar na miti, pobral v nalgici 850 lir v papirju, dočim je pustil okrog 500 lir drobiža. Nato se je vnovič splazil po prejšnji poti nazaj in odprl še zunanja vrata ter tako prišel na prosto. Ko se je uslužbenka vrnila okrog pol polnoči domov, je našla vsa vrata dprta, zapazila je tudi. da ji manjka okrog 900 lir denarja.
Pred sodiščem je Janez Novak vse priznal. Čudno je bilo slišati vso to njegovo odkrito izpoved, ko se navadno podobni vlomilci na prefrigan način izgovarjajo in zagovarjajo.
Pred«.: ačemu pa ste to napravili?«
Obtoženec: «Bil sem brez denarja in brez dela. Dopadla se ml je v neki gostilni «ena punca», ker pa nisem imel denarja, da bi hodil k nji, setn ga moral kje dobiti.»
a Kako ste mogel kaj takega storiti?«
Obtoženec prav po idr k so: «Ja, t'k sin mislu...»
Zaslišana je bila nato Alojzija £akelj, ki je povedala, kot je v obtožnici.
Brigadir idrijske orofcniike postaje pa pripoveduje, kako js No-vafca. »sl*<Hl kot tatu. Nekaj dni za tem, ko se ja stvar sgodiJa, js namreč prišel k njemu obtoženec in mu javil* da je Že on zasledil tatove (kot bi bil kak detektiv!), to da sta neki LipovŠek in neki 2e-
lin. Brigadir jih je dal poklicati Iz rudnika, kjer delttta kot rudarja, pa se je kmalu prepričal, da ne moreta biti kriva. Ob enen* pa se mu je zdelo sumfjivo, čemu se fant toKko zanima za stvar. Tem bolj pa se mu je »delo sutrrijivo, ko je vfatel, da je Novak, ki je brezposeln jn nima nobenih dohodkov, začel tako razsipati denar, se voziti z avtomobilom, plačevati, lumpati itd. Neko? se je celo doma izrazil v pijanosti napram svoji mačehi, ki je šla seveda to pravit drugam, da je tisti dan zaslužil več kot prej celih štirinajst dni, ker je pomagal o-rožnikom iskati zločince, dobil da je 200 lir, še več pa da bo dobil. Istotako se je večkrat zagovoril v pijanosti, dokler ga niso prijeli radi suma. Priznal je. Začetkoma je trdil, da je imel s seboj dva pomagača, in sicer Lipovška in pa ŽeH-na, ki sta medtem, ko je on kradel, odvedla uslužbenko proč. Toda izkazalo se je, da laže. Končno je priznal vse.
Drž. pravdnik je zahteval, naj ga sodišče kaznuje z 1 letom in 8 meseci ječe, pa brez posebnega nadzorstva po prestani kazni — za enkrat!
Sodišče ga je nato obsodilo u-a eno leto in 8 -mesecev ječe, ne po^ ravnavo sodnih stroškov in na poravnavo povzročene škode.
Spoštuj četrto božjo zapovedi
Tega sv menda ni navadil v ljudski šoli — aH pa, če je kdaj znal, je popolnoma pozabil to zlato zapoved — Ivan PetemeLi iz Cerknega. Moral se je namreč zagovarjati pred goriškimi sooniki, ker jc pretepal in grdo ravnal s svojim očetom, 80-letuim starčkom Jožefom Peterneljem.
Ivanu Peternelju se pozna na obrazu, da je pijanec. Starček trdi. da je njegov grin malo vredeai. Nekega večera, 8. novembra 1827., se je vrnil pijan domov in ga pričel pretepati, suvati, kkrfutaii in diu tako povzročil toliko ran. da se je moral starček lečiti 20 dni.
Sin pa trdi, da je očeta le enkrat oklofutal, ker ga je pričel «šimfati».
Starček je dcjna iz Novakov pri Cerknem. Je ves sivolas, star in reven, v obraz prav podoben sv. Petru na slikah.
«Kako j-e bik>?»
«Ja — tak je blu» — prične zgovorno pripovedovati, kako je bilo tisti večer, v svojem sladkem in muzika!nem cerkljanskem narečju.
«Pa brž t'em zakla u, mi je bi u d'jau — pol me je cobnu, me je da-u...»
«cAli je bil pijan?»
«Na uim, al' je biu zlu aF ne, pa je že mogu bit.»
«Druikrat, če s'm zamerkau, da je od ki&nga kraje pršu, pa s ni u dru j hiš se<lu.»
«Pa vam je dajal jesti?»
«Pa mi je biu dau.»
Državni pravdnik jo zahteval, naj sodišče obsodi nehvaležnega in sirovega sina na 1 leto 10 mese" cev ječe.
SodiŠCe pa ga je obsodilo na 1 leto in 0 mesecev ječe ter na poravnavo vseh sodnih stroškov.
Tako se godi onemu, ki ne spoštuje četrte božje zapovedi!
SOLKAN Pogreb Gomišeeka
Kakor smo javili včeraj, se prepelje truplo poneerečenega železničarja Avgusta Gomiščeka iz Tu-rina v domačo občino, da se tu pokoplje. Danes, v nedeljo, pride krsta z železnico v Gorico, popoldne ob 3 se bo pa vršil v vSolkanu pogreb.
SLAP PRI IDRIJI žgan]e je kuhal
Pred nekaj dnevi je bil posestnik Jane*z Pisk, stanujoč na Pečinah, naznanjen finančnim stražnikom, da je kuhal žganje, ne da bi prosii ;a potrebno dovoljenje — Stražniki so resnično prišli na lice mesta ter ga zasačili pri prepovedanem dejanju. Ko pa jo Pisk io zapazil, je s svojim bratom vred ušel skozi okno in se skril v bližni gozd. Enega iwned njiju so nato pri zasledovanju zasledili v Ponikvah. kjer se je skrival pri svojem tretjem bratu, pa se mu je vnovič posrečilo uteči na isti način kot prej. Medtem, pa so linančni stražniki zaplenili na njihovem domu vso inkriminirano pripravo ia žganj ekuho.
IDRIJA Izpred idrijska sodnijs
Prefrigan js bil, pa se nI zavedal, da so dragi is boli, neki Ludvik Burnik is Sp. Idrije, kateri je priftsl v bito Katarine Mrak ter ji prinesel pismo neke njene prijateljice, v katerem jo prijateljica proa^ naj Ji posodi gotovo svoto denarja. Toda resnici na ljubo povedano — je Burnik omenjeno
pismo ponaredil tar na ta na£k» irriakei is uboge Mitdoove 90 tfcv kater* je potem ugrfl.
Ker pa postane vsaka stvar kal] kmatu očitna, je moral sedaj tudi <*i na ®odi&če, kjer ga je kirfjaki sodnik obsodil na 16 dni zapora in 100 Ur globe ter poplačltev mfc sodnih stroćkov.
Leopold Lapajne je bil pdjan tm je sato dofeil 15 lir globe, tvan L*, pajne. Id je poleg1 pijanosti 0* prav p» «čičeveko» klel, je pa dafcOJ 115 lir globe. Kleti je dandanes dvakrat greh!
Ker Js mislil mu mejo f Jugoste-vtlo, pa so ga otamejne oWaeti pri-j jele, je bil Maks Rupnik tz Ledini <*bsoJen na 5 mesecov zap pa! le pogojno za dobo 2 let.
¥
«Soinčaia GoHca», »o nekod Cja^ivali mesto Gorico in ta priimek: se Gorice drjfcL In citsui prav je iinel tisti, ki jo je tak.fi krstil, (iorica ima i z ven redim ugodno klimo. V njej m pozimi hudega mraza, ne poleti prejiu* de vročine. Le malokdaj -zaveja hladen zimski veter po goriškiU ulicah in Se to le takrat, ko so vse severne gore, ki štrle iz. daljave pobeljene in po-krite z debelo plastjo snega. Vipavska burje Gorica ne poz.na, Čeprav se vanjo steka valovita vipavsfcat dolina. Ta se že ustavi gon prt Sen>pasu. Zato je taktrat, ko divja po Vipavskem bnrja, vj! Gorici solnčen dan. Nekaj iz-vanrednega pa so goriški so-hu:-ni dnevi po zimi. Gre-3 opoldne po ulicah, pa se kar poživiš, tako prijetno te božajo v hrbet in; obraz še dokaj gorki solnčnif žarki. Oto takih dneh,, če imai ča.s, ne zamudi nikdar pHilike iii pojdi v goriško okolico. Polegj lepote se je po vojni v gorifikl! okolici pridružilo Se veliko za-^ nun i v os ti. Kdo na »te je vsa no-» va pokopališča, spomenike padli.n vojakom, kaverne, strelskeii jarke, nove cerkve, ki se res o-kiisno xidane, posebno v,a o nt dve v Vrtojbi in v Ločniku. Ko sem zadnjič srečal v Vrtojbi staro ženico, ki je lezla k popoldanskemu nauku v novo cerkev in slišnla mojo opazko prijatelju Radotu, kuko lepa da jo cer-; kev na zunaj, je dejala: «Noteri pojte, noter, gospodje, bo^te videli kako je lepa! Ali nižino prav storili, da smo iz dveh cerkva, ki smo ju imeli pred vojno, napravili samo eno, pa fo lepo ?»
Kamor greš, povsod vidiš vso prenovljeno, ie tu pa tam šo straši kako očrnelo zidovje pozabljene biše, bodisi da se je prejšnji lastnik izselil iz vasi in ni hctel znova zidati, bodici (M se ni več vrnil domov.
Najlepši izleti v goriško okolico 5 o oni proti vinskim Budom. Cesta skozi Fevmo in Oslavje V, Cteverjan in Kojisko je še pravi posebno prijazna. Na OsJavju si lahke ogledal znamenito vojno pokopališče. Na vseh koncili in krajih pa se poznajo strelski
jarki, jame, ki ^o jih več ko$ pred desetimi leti napravila granate. Posebne table ti kažejo, kod so se vrč zli znamenite jši boji. Posebno pa te bodo zanimala obdelava polja in videl bos, koliko se mora trinfiti briški kolon! V $teverjanu boš našel Še veliko lesenih haraj:, ker marsikateri kolon nima še zidane strehe.
Jako prijazna pot za nedeljs-ske popoldankarje iz mesta jo tudi cesta proti Podgori in Črea Grojno proti Števerjanu po drugi strani Kalvarije. Tu se bosi spominjal krvavih bojev in vojnih grozot.
Jako radi hodijo GoriČani tudi na Sveto Goro. V zgodnjih nedeljskih jutranjih urah sei napotijo in so do pozne noči na Sveti Gori. Ko se vračajo, navadno oblezejo vse solkanske «c-štarije«. Jako priljubljen je iz-prehod tudi proti Kronbergu, Kronberške gostilne so znanec Pot proti Ajševici je sicer nekoliko dolga, vendar se je GoriČani ob nedeljah ne ustrašijo. Tu se pričenja vipavska dud ina. Zjutraj srečaš na tej cesti vftet polno mlekaric, ki prinašajo V mesto mleko. Navadno g-i nošnjo postavne dekline in zgovorni ženice, ki jim pa jeziček vendan tako ne feče kot znanim Kra-ševkam, ki nosijo mleko v Tnst.
Jako krasen nedeljski izlet pa je bodisi proti Šempetru in Volčjidragi ali pa proti Vrtojbi in Biljam. Tu se zariješ že popolnoma v Vipavsko dolino. Nove postavne hiše, ki vsaj na zunaj pričajo, cic, ni ravno revMI* ne v hiši. Vsaj na zunaj, pravim*. V resnici pa je svetovna« vojna marsikaterega vrg-Ja ofai tla. Ta del predmestja zlasti proti Vrtojbi, ta Vrtojba se ti tako sal&mensko vleče, saj sq deli v zgornjo in spodnjo Vrtojbo, — Je zares ljubek. Pazgrn«!^
v iKtn, dne 15. januarja 1528.
«EDINOST»
III.
se pre<l teboj velikanski kos ravnine, ki se razširja prav tja pod Kal vari jo do Brunnerjevih tovar en pa do Mirna in se spušča do Soče in dalje v Furlansko ravnino preko nizkega gričevja. Od tu je razgled po celi Gorici in njeni okolici. Sveta Gora sredi hribovja na severo-2apadu,ki je podobna velikanski sklenjeni roki k molitvi, Gabrijelov hrib. pod katerim leži beli in raztreseni Kromberg, nato sam vase zaverovani Sabotin, ki premišljuje o vseh onih, ki so padli na njem. Števerjan v Brdih s svojo belo cerkvico na gričku. Ločnik s svojim novosezidanim «pr-stom», ki kaže proti nebu, nato Štand rež, vmes pa bela Golica. «solnčna» Gorica z razvalinami svojega gradu na srpdi. Zadaj pa kraško gričevje s precej strmo verigo v ospredju, med katere členi iščeš tudi Fajtov hrib, oni strašni, ki je popil toliko krvi. Ko stopiš na biljensko polje, se ti odpre nov pogled proti Vipavski dolini. Vseskozi vidiš — prav do očaka Nanosa nad Vipavo, celo cerkvica stolnica mesta Sveti Križ te pozdravlja iz daljave. Pa ti še Caven modruje ob strani. Pa Bilje! Prijazna vasica, vesela vasica z veselimi ljudmi in zdravimi dekleti. Pa vse polno to varen, m r«-ka Vipava zadaj, ki se vije in vijuga kot tiha kača sredi grmovja. Zadaj so Renče, na levi Vogersko, Prvačina in tako dalje in tako dalje. Koliko lepote je v vsem tem, koliko gorko te v solnčnem popoldnevu sredi tega polja, ki je pred leti tako trpelo. Vsepovsod, kamor se ozreš, vidiš pridnost rok domačih ljudi. Vse je že razkopano, poravnano, v pravi red postavljeno, le tu pa tam se vidijo še sledovi vojne vihre, ki pa bodo kmalu iz-ginili. In potem se vračaš v mesto, pozi vi j en od svežega zraka, krepak v svoji volji, ko si videl, kako pridno in- s kako ljubeznijo obdelujejo ljudje svojo zemljo.	Drago.
Varstvo ptic
(Glej članek « Varstvo živali» z dne 29. deo. 1&27)
Vprežna živina se more za silo braniti in maščevati, ako jo človek truinri: vol ga sune z rogom, konj ga ugrizne ali udari s kopitom; ako poredni dečki dražijo psa ali mačko, odnesejo mnogokrat krvave rane in zaslužene praske za spo-m in na .svojo hudobijo. Kaj pa naj rečeni o sirovih ljudeh, ki preganjajo in uničujejo ptice-pevke. ki se ti o n rejo bran iti ne maščevati!! — Ako i© v-ki tat pozimi kje v gorah odstreli kaj divjačine (lov »a zanko ie po našem pojmovanju grd zločin!1, da nasiti lačno družice, hi mu morda .^e oprostili, kakor iie obešamo lačnega brezposelnega reveža, ki na sosedovi njivi u-krade vrečico krompirja ali glavo zelja; a pregrešno je. da lov jo fia zanke, v mreže, na iinianice in še na dru^e načine naše ljubeznive pljee-pevke in jih v greštah po ver sto koosv prodajajo javno na trgu. se lx>ij čudno in pregrešno se mi /<\i. da se gostom po gostilnah kar sline cede, ko čitajo na jedilnem listu, da bo nocoj za večerjo < polenta con uccelleiti»... Koliko ptičkov pa bi moral pojesti, d:; so nasitiš, ko moreš .i—4 kose take divjačine« z mesom, in koštaj i i vred kar naenkrat vtakniti v usta/ Katere vrste ptic pa lovijo in >c'o taki ljudje? Njihova Žrtev so: ščinkovei, stmadi, taščice, pen-ice, krivokljuni, vse vrste sini«-... torej najboljše pevke in — do-fcretnice! To ljubeznive nebogljene živalice lovijo — žive in jih morij«* ponajveč na ta način, da jim s a.crm stiskajo pljuča, dokler se črna oiTesca ne preprežejo z l>elo sireno in tako poginejo. Ker pa jih «!ovec navadno polovi v večjem Številu naenkrat iu se mu mudi. na drugih krajih razpne mre-
žo, ne gleda niti na to, ali je živa-lica res fceanrtva ali morda v temni vreči ne friata in z odprtim kljunfikom lovi sapo, ko se bori 6 6mrtjo... Škoda, zares škoda, dani-mfcuno statističnih podatkov o tem, koliko takih nebogljenih živalic se polorvi in poj£ v nai>ih krajih! Vsakemu takemu «lovcu« pa bi privoščil, da mora pojesti vso osno škodljivo golazen, kar je njegove žrtve polovljo v enem samem dnevu. —
O koristi ptic ne bomo govorili, ko vsak človek dobro ve, da si sadjereje brez njihove izdatne pomoči ne moremo niti misliti. Po-slušajmo. kar piše o tem slavni Brehm (Thierleben III., str. 12 in dalje): « Ptice tvorijo v vrsti vseh živih bitij silno važen člen; one vzdržujejo ravnovesje v živalstvu, ker ovirajo premoč drugih vrst, predvsem žuželk, ki bi s s-vojim silnim razmnoževanjem1 mogle o-pustošiti vso naravo. Z gotovostjo smemo trditi, da je korist mnogo večja, nego je škoda, ki jo }>ovzroka jo ptice, zato pa je prav in pošteno, da jih negujemo in varujemo, da skrbimo za njihova vališča v sadnih vrtovih, ob njivah in drugod. ako nočemo, da se razmnoži golazen žuželk, ki bi uničile pridelke na vrtu in njivi....» Naši vrabci se res radi zaleta jo v zrelo proso, ali kaj ie pest zrnja spričo tisoč in tisoč škodljivih žuželk, ki jih ti cigančki v živalstvu uničujejo! Ne bom dejal, da škorci niso škodljivi: jato 40—50 teh ljubeznivih in lepih ptičev o bere lat ni k grozdja, ako ni postavljen na visokem drevesu «klopotec», ako ni kje blizu «strašiJa», ako tu pa tam ne poči strel, da jih odžene. Po^ mladi, ko lezejo ličinke iz bub, plača škorec vse svoje grehe in vso škodo- ki jo je naredil, in razumi kmetovalci, zlasti na Nemškem, jih vabijo v svoje sadovnike s tem, da iim na visokih drevesih postavljajo vališča v izdolbenih štorih, varnih pred mačkami in jastrebi. — Kdo je še kdaj slišal, da bi naše ptice-pevke na renti lek omu kaj škode? In vendar jiliTfudje preganjajo in lovijo. Ko sem med vojsko I. 1017. prišel v Gorico in sem hodil baš iz Prvačine do mesta, nisem videl drugih ptic nego krdela črnih gavranov, ki so jim bili topovi in puške pogrnili žalostno sedmino... Ves ostali ptičji roti je bil izumrl, in ono malo sadnega drevja, kar ga je še bilo ostalo, je bilo prepreženo s škodljivo zalego žuželk, a Brici in Vipavci pa se gotovo z žalostjo v srcih spominjajo, kako revna je bila takoj po vojski vinska in sadna letina. — Ako naši lovci izsledijo na pustih kraških tleh jato skalnih jerebov, ne dajo miru, dokler jih ne pobijejo. Pa ste že kdaj računali, koliko kobilic uniči eno samo gnezdo naših kotornev? In druge p4ice kokošjega rodu, kot so srčkane prepelice in jerebice? Povejte, kdaj se je c,glasil posestnik polja s pritožbo, da so mu te kokoške napravile kaj škode? Naj pa kmet izračuna, koliko sio tisoč škodljivega mrčesa poti-ebuje gnezdo jerebic za svojo hrano, ki jo obira ves dan po nji vali in travnikih! Kako pa plačujemo tem revicam, zlasti pozimi, njihovo koristno delo?...
Kot sem. prej omenil, priznavajo vsi pametni ljudje veliko korist teh »ljubimcev Stvarstva«, kakor jih imenuje Brelim, leh našah prijateljev v prirodi, ki jih imamo tudi spričo njihovega petja in drugih lastnosti tako radi.
Najlepše pojo ptice, kedar imajo mir. V velikih nasadih, v sadov-nikih, zlasti pa v gozdu ti poje v ubranem koncertu na stotine ljubih krilatih pevcev, a ko zagledajo sokolića, jestreba. ali pa mačko, prenehajo in obmolknejo ko pevci v dvorani na kapelnikovo znamenje. Najlepše pa ie tako petje v prvi pomladi visoko na planini, ko ob zori naskakuješ divjega petelina. ki drsa in brusi na stihi smrekovi veji in vabi mlade kokoške na veselo svtbo. Jedva, se začne daniti, pa se ptički prehude in zapo-jo v oni gozdni tihoti, da bi jih človek posluša ure in ure. Med njimi ima vsaka vrsta svoje posebne glasove, ki iih veže v melodijo. Nekteri obvladujejo le po nekoliko glasov, drugi pa kar po celo oktavo. Na^i najboljši pevci so slavček,
droze-g, (turdus canorus), za njimi pa taščice, penice, ščinkavci, str-nadi, senice, škrjančki nad zorano njivo in toliko sto drugih. Kaj bi bili na&i vrtovi in naši gozdovi brez ptic? Povejte mi, ali jo že kdaj ena ali druga vrsta naštetih pevk napravila kje kaj škode? In ljudjpe lovijo in uničujejo te božje živalice, ki nami prinašajo toliko koristi in nam delajo zabavo! Mnogi naši čitatelji poznajo nemški Gradec in njegove prekrasne nasade pod Gradom, videli in slišali so na tisoče ptic. ki gnezdijo ondot. Kar jih o-stane pozimi, jih dobri ljudje hranijo z zrnjem. za kar so pripravljena lična pokrita koritca, v ostalih letnih časih pa se zabavajo o-troci, zlasti pa upokojenci s tem, da jim trosijo po tleh zrnje, mrav-ljinja jajca, kruhove drobtine. Te živalice postanejo tako krotke in domače, da pri letajo z dreves in vej. ko zagledajo svoje prijatelje, in jim zobljejo kar iz rok. Ko po-južinajo, pa hajd zopet na drevo, kjer v zalivalo prepevajo, da je veselje. Tako ravnanje s ptiči j« obenem najboljša nazorna odgoja za mladino: ako otroku vcepiš ljubezen in usmiljenje do ptic, se ti ni bati, da jih bo kdo izmed. teh mladih junakov pozneje lovil, preganjal in moril. — V naših krajih prezimuje mnogo ptic-selivk; le malokdaj zapade sneg, in ako pobeli za nekoliko ur ali dni naše griče in polja, ga prvo sol ne e zopet izJiže; zato najdejo ptice za silo hrane tudi pozimi, kar pa jiffn manjka, naj jim da dobra roka. Vsak učitelj na deželi in v mestu je poklican, da posveti varstvu ptic svojo skrb in briga: v šolskem vrtu naj postavi pokrita koritca, v času odmora naj gre z mladino na dvorišče, otroci imajo po žepih kruli ovi h drobtin in ostankov ju-žinice, in vse to naj potrosijo po tleh, po gredicah, ali pa naj nasu-jejo pest zrnja, ostanke otmlačene-ga žita v korit«'a. Že za nekoliko dni jih privabiš, in ko zapoje zvonček na hodniku za odmor, bodo lačni prijateljčki že čakali. Koliko zabave za deoo, kolika dobrota, za ptice! Učitelj ima obenem najlepšo priliko, eta otroke seznani z imeni, življenjem in koristjo teh živalic, najlepša prilika se mu nudi, da zatre v dečkih strast do preganjanja in trpinčenja, ptic in da vzbudi v mladini čut dolžnosti do varstva koristnih ptic. Kako lepo bo cvetla jablan na vrtu, koliko sadja bo rodita, ko bodo ptice obrale ves mrčes! Kako lepo bo takrat, ko začnejo peti, ko pripeljejo nebogljeno mladino k pogrnjeni mizi. Da ima-j jo ptice na drevesu mir preti mačko, naj i tč i tel j oplete steblo z bodečo žico, toda na rahlo, da se žica ne zaje v hibad. Ko se mladiči izvale, ima učitelj priliko, da pove, kako ptice ljubijo svoje mlade, kako jih v sili branijo pred sovražnikom. O tem bi jaz po svojih izkušnjah mogel napisali debelo knjigo; naj ob tej priliki navedem le dva, tri slučaje.
V podstrešju naše hiše so gnezdili vrabci. Ena. samica je imela s svojimi nebogljene i prve letalne vaje. Izvabila jih je bila na streho, kjer so skakali v kratkih poletih in pri tem čivkali, da je bilo veselje za maiter, ne pa za nas... Ali glej nesreče: e<fen izmed njih ni še znal meriti razdalje, zleti s strehe in pade 15 metrov globoko na dvorišče, kjer je čivkal, jokal in klical mamico na pomoč... Takoj prflenL ga krega, ali kako naj odnese neposlušnega otroka visoko pod streho? Prinese mu poln kljun hrane, ga napita, zleta od tal do verande in mu pokazuje, kako je to lahko, ali vrabček se ne upa za njo, boji se.... Z dolgo Štrcaljko polno votle odpodimi mucko, ki se je hotela pogostiti, poberem ponesrečenega .zrakoplove a/' iu ga dene m na o-grajo. Samica je zopet ko j pri njenu, mu pripoveduje, kriči in mu pokazuje, kako naj zleti vsaj do verande v prvem nadstropju... Po mnogih takih poskusih se ptiček o junaki in se v nerodnem poletu vzdigne do visokega cilja. Tu ga mati zopet nahrani in ga pusti nekoliko minut samega, da spravi v varno gnezdo onih 4—5 otrok, ki so jokali in kričali na strehi. Nato prileti zopet k ponesrečencu in ga po dolgem trudu spravi v podstrešje. Ves ta prizor je trajal 25 minut... Vrabci mi njgo posebno
„, ,n, i	r^
simpatične ptice, ali ta prizor je bil tako genljiv, da jim odpuščam škodo, ki jo — poleg velike koristi — delajo na mojem vrtiču zlasti s tem, da odganjajo druge ptice, ki bi gnezdile in prepevale pred mojim oknom, da ne bi moral ves dan poslušati onega dolgočasnega «rtel-tel-srilb, del-dib-čik, čik,» s katerim me mučijo vrabci.
Znano je. kako so zabavne in krotke udomačene ptice, zlasti škorci, kosi. senice in druge, dasi vidim in slišim te ljube ptice rajši na drevju na vrtu in v gozdu. Cujte še to resnično dogodbico:
Blizu goriške plinarne je pred vojsko stanoval upokojeni komisar Š—r. Poleg njegove prijazne hišice je rastla krasna cedra. Že zgodaj spomladi je žgolel in prepeval na njegovem vrhu korajžen drozeg — samec, seve — in klical mlado nevesti co, ki jo je zalezoval
(Dalje na IV. strani)
ZAHVALA
Zahvaljujemo se tem potom vsem onim. ki to na katerikoli način počastili našega nepozabnega svaka in stika
ANDREJA ČEH-A
Posebna zahvala preč. g. župniku, gg. pevcem za ganljive žalosti nke, darovalcem vencev In cvetja, godbi Iz Vrhove!j in vsem ostalim bližnjim In daljnim spremljevalcem na njegovi zadnji poli.
SEŽANA, 14. januarja T92S.
Žalujoča družina: (136)	Če*.
HALI OGLASI
O □
Bj
PO p L I s T E K
Crni lovec
2yodovinski roman iz kanadske prošlosti	(93)
Spisal James Oliver Curwood Prevel France Magajna.
Korakal je hitro in v srcu je občutil čedalje večjo toploto za Nan-ciko — prvi pojav, da se mu vrača duša. ki je bila iz tepena iz njega. Ona in ne Anica je bila. ki je tako poskrbela zanj. Blagoslavljal jo je v svojem srcu. ni je pa želel sedaj ■videti. Edina želja, ki je zakrila vse ostale, je bila, da bi čim najprej zapustil ta kraj in pa zapustil ■— sam.
Ko je hitel od hišice in se oddaljeval od mestnih vrat, skozi katera so nekaj let pozneje nosili z A-brahaniove planote umirajočega Mootcalma, se je Ie z veliko težavo splazil neopažen preko travnikov in gol in Abrahamove farme do obronka gozdov, ki eo jih obdajali. Hitel je naprej in srečno dosegel z grmičevjem porast bo globel, ki je leta 1759 tako uspešno zakrivala Wolfove Angleže. Od tu dalje je bilo njegovo prodiranje proti
NEVESTE POZOR! £ 'S-Scft
vzmeti za dve postelji. Jelerčič, tapetnik, Trnovo - II. Bistrica.	3
KRAVA s teletom in krava 8 in pol mesecev breja, 4 leta stari, se prodata. Bnščiki 10, pri Opčinah.	42
HISA s štirimi prostori, klet in vso premičnino ter 650 m2 vrta s trtami obdelanega, se proda. Posredovalci izključeni. Guardieila, Timignano 1721, Trst.
43
HIŠA, hlev in vrt, dve njivi, dva pašnika, vinograd in gozd se prodajo radi selitve, vse skupaj pod 10.000 lir. Naslov pri I. Šinigoiu, Črniče 94.	44
V GOSTILNI Piazza Cavana št. 1 se toči izborno istrsko vino z dobro kuhinjo. Priporoča se za obisk.	45
ZELO ugodna prilika. Proda se hiša s trgovino mešanega blaga, z vsem inventarjem, pripravna za vsako obrt, gostilne, kavarno ali pekarno, na zelo lepi, prometni točki v Postojni. Cena po dogovoru. Pojasnila se dobijo pri Kofol-u, Postojna 179.	46
DOE POSTELJI se oddata poštenima delavcema. Petrovič, via Risinondo 12, II.
47
KROMPIR, rdeč, za seme, se prodaja v trgovini jestvin B. Žerjal, Campo Belve-dere 3.	48
UČENEC, iz tržaške okolice, se sprejme v trgovino jestvin. B. Žerjal, Campo Bel-vedere 3.	49
AVTO za Sest oseb, z električno lučjo, ob straneh zaprt in z vso garnituro, se proda, na vsako poizkušajo. Cena neverjetno nizka. Motor zajamčen. Autogara-ge, Sv. Križ pri Trstu.	50
DRUŽABNIK za prvovrstni lokal, z 20 tisoč lir kapitala se išče. Ponudbe pod «Kapital» na tržaško upravništvo. 51
DRUŽABNIK ali družabnica z majhnim kapitalom za restavracijo - bar v Por-iorose, dobičkanosno delo, se išče. Pojasnila, Trst, via Madonna del Mare št. 19, II., desno	53
DRUŽABNIK ali družabnica s 15 do 20.000 kapitala se iščeta za povzdigo lokalnega podjetja z močnim dobičkom. Ponudbe pod '«Mladenič» na upravni-štvo.	54
PLAČILNA natakarica, z večletno prakso, govori tri jezike, išče mesta. Naslov pri tržaškem upravništvu.	54
GOSTILNO na prometnem kraju vzamem takoj v najem, najraje na deželi. Naslov
SPALNI divani, otomane navadni in luksusnL Ferjancic, tapetnik, via S. Mau-riaio 9.	17
SEŽANA. Dobroznana brivnica K. Pečar se priporoča po sledečih znižanih cenah: britje L 1.20, striženje L 2, ženske L 3, otroke s strojem L 1. Abonementi od L 8 naprej.	38
HIŠA z zemljiščem in pritiklinami, z gostilniško koncesijo in inventarjem, v prometnem kraju ob glavni cesti, blizu Postojna. Cena po dogovoru. Posredovalci izključeni. Naslov pri tržaškem upravni-
Stvu	37
1
BRIVSKI pomočnik, priden, vešč tudi v striženju ženskih lasi. F. Žgavec, brivnica v Vipavi Št. 54. _27
PAZITE! Najboljše, najlepše, najcenejše obuvalo dobite pri Rebcu - Trst - Car-ducei 36.	14
POZOR1 Velika zaloga vseh mrtvaških potrebščin. Knste za odrasle od L 60 naprej; krste male od 15 L naprej. J. Sak-rida, Dornberg . _16
ZALOGA papirja. Uvoz in irvoz na vse kraje. Cene ugodne. Tvrdka G. Dollinar, Via Ugo Polonio 5, Trst.	1452
SREČO, preteklost in bodočnost življenja pove avtoriziran grafolog v via Fer-riera 31, zadnje nadstropje, vrata 12^ 57
POROČNA soba iz parjenega, bukovega lesa, s psiho ali umivalnikom, 1700, mahagonijeva, je«enova' 1800, druge luksuzne od L 1950 naprej. Postelje z mrežo L 150. — Turk, Cesare Battisti 12. Pazit« na številko!	58
BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Hladiš, via Madonnina 10, II. _59
BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Bodulich, Madonna del Mare 19, II.__52
BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, via GiuUa 29.
18
r III II lili IIIIIIII Mig
Igk««*«!** nrintttalnfk ctflblftnicf)! ESi
■H Zahtevtlte originalno staklenico! g*
» vsebuje kinin, kiji dobro sredstvo	~
_ proti izpadanfu las, in Usti glavo	«
= LEKARHA CflSTELLflNO VICH	=
_ LASTNIK F. BOLAFFIO	k
n TISI - Via biuliaci ki (Sv. Jakah) - TRST	~ = GM1CH - fteBd, Vii 8. Ciidttci 9 - GORO
Bili IIIIIIIIH H H IU
Električna s votHHte in Žarnice za Radio
„METALLUM"
Glavna zaloga v Trata >>«•
A. Ulcigrai, Via U. Polonio 3
ZDRAVNIK
ordinira od 1. januarja v Trstu Via S. Lazzaro 23 H
(zraven kavarne Roma) od 10.30 do 13
H Habrežini inliitfnt m polise
od 14—18 (na lastnem domu)
TRST
VELIKI DOHODI
POHIŠTVA
TRST
aoiiMiraaiiin
1 A. CRISMANCICH |
H Via Solitario 16 i
9 Najboljše cene v Trstu.
— ijanjc, Rum . . L 12*—
IMarssla...... 5-20	g|
VarmeuOh * • • • M 5-20	m
Pvnsch	t4*~	ffll
S vin«, likerji In špirit	"J na Izbero. (904)
■IIBBf
TOVSRNiŠeCE CEN£!
Prodaja od najnavadnejšega do najfinejšega, v veliki izberi. Najugodnejše cene. Na drobno in na debelo. PoŠiljatve na vse kraje. (137)
Viole XX. Seiiemisre 33.
ZobozdraunlšH! ombulatcrlj
Trsl& Via Setteffonfana $
Od 9-13 in od 15-20 ob nedeljah In praznikih od 10-12. Deželani dobijo popust za potne stroške. Ljudske cene. m Ljudske cene. Olajšano plačevanje.
K
u
5
Rousče, mshsinlHe in mizarje
mamo pri	[F
PELS.gR, KAHAft & C.
d. z o. z.
Trsi, Via S. Micol6 It. 12
Lastita sbladliva v p roa ti luk
TOVARNA RENSCHUD - NEKČUA
Patent ?ajainfen i 0 te 15 M
Brezposelni! Lahko vam bo najti kak posel, če se takoj obrnete na avtomobilsko šolo, kjer bodete mogli dobiti po 8 alt 15 dneh oblastveno zajamčeno pravico In sposobnost voziti osebne in tovorne avtomobile, vlatilce in vsake druge motorje na pok.
Starlši ! Vaši otroci lahko postanejo vrli mehaniki in avtomobilski vozniki, bodo znali popraviti vsak mot-r, mogli najti dobro nameščenje in obilen zaslužek. Vpišite, jih takoj danes v mehanično avtomobilsko šolo!
Vojakl-novincl! Priskrbite si vladno dovoljenje za vožnjo avtomobilov, katero vam bo zelo dobro služIlo (v vaši službi).
MEHANIČNA AVTOMOBILSKA ŠOLA - Via Imbrtani - Trst - Trieste - Tclefcn 48-90
Ravnateljstvo bo skuSalo vam rajti kako name3čeuj<*.
reki lahko. Pred njkti je ležal Sil-Ierjev gozd, izza katerega so vodile neznane steze in sledi v divjino, tako ogromno, da se ni še rodil Čiovek, ki bi ji prišel do konca. Toda šele tedaj, ko je pre&el misi-jon pri Sillerm, katerega se je iz-I ognil v krogu, je občutil, da je končno rešen okolice kraja, ki ga je tako sovražil.
Ko se je poslednjič ozrl nazaj je sta! na vrhu gozdnega griča, ki mu bo čez nekaj trenutkov zakril me-s»to na skali za vedno. Ob žareči svetlobi solnca, ki je ni omejevala najneznatnejSa meg-lica, je opazoval bajne višine. Oči »o se mu po-■mudile nekaj časa na mestu, kjer je vedel, da se nahaja uršulinski samostan, skrit za. mrkimi in golimi pegajui trdnjavskega obzidja. Občutil je, kakor da je preteklo že mnogo let od tistega žalostnega in mrzlega večera, ko je v prvič zagledal to obzidje in ko bo ga v prvič pozdravili iz mesta cerkveni zvonovi s svojitn bajnim petjem. Od tistega dne je v njem upanje živelo in umrlo. Večnost je Sla mimo njega in vse, o čemer je sanjal, se je razletelo in se razpršilo v prah.
Na&el in prejel je končno le ono,
kar je resnično pričakoval in kar mu je napovedal stari mlinar Font-bleu. Mesto, ki ga je zdaj sovražil s tlečo besnostjo, ga je oropalo, ga je preteplo, ga je onečastilo, kakor je storilo s Carbana-com. S kletvijo. ki mu je tlela v srcu, ga je preklel do njegovih temeljev — mesto in Bigoia. Mesto — in Anico. Stisnil je pesti. To mesto je bilo njegov pekel in njega prebivalci so se drenjali skupaj, kakor vragovi, da se do sitega nagi eda jo njegovega trpljenja. Izdajalec! Će ni bil Se nikoli prej, je bil to zdaj. Sovražil ga je danes z vsemi svojimi čuti in molil je za moč, s katero bi ga ugonobil. Maščevalen, neute&ijiv in zloben je bil v svoji bolestni to-
»otf.
Tedaj šele se je nekaj zlomilo v njem in pokazalo, da nI čSovek. ki sovraži s strastjo porojeno iz obupa. Trgajoče se krčev i top kaka-nje, spremljano s solzami, plakanje trpefie in bolestne duJe ga je premagalo preden ga je mogel obvladati sam; balo je plakanje dečka oziroma vsega tistega, kar je od deške dobe še ostalo v nJem.
V njegovem joku se je Aa enkrat razodeva) deček s Zatooskega griča; deček H Grondinovega epeda
in z ratnin/s »vetjem posutih; deček. ki je poslušal materine molitve in pravljice o mlinski veterni-ci; oeček od reke Richelieai se je boril z mladeničem, ki je stal na vrhu gozdnatega griča, gledal nazaj in preklinjal mesto na skali.
Ozrl se je navzdol in zagledal na strmi stezi, po kateri je prišel, majhno bitje z nosom tesno pri tleh, katero je z gotovostjo štiri-no&nega lovca hitelo naprej proti njeom. Bil je sestradani potepuški psiček.
Čakal je, stal negibno in neslišno, dok Jer se mu ni živali ca približala. Bič. brce, glad in divja fcelja — vee to ae ja prikazovalo v psič-kovean; bližan ju. Jasno je opazil David te stvari sedaj. Psiček bi bil lahko mogočna* krepka žival, če ga ne bi lakota zadržala. Silovitost njegov« želje, da dohiti prijatelja, se je razodevala, ko je odločno hitel po sipđii preko snega in zmrzle zemlje; mogočnejša je bila njegova ljubeaen in zvestoba do novega gospodarja kot glad, ki ga je mučil. Nepopfena gmjenoat je obila Davida to nezavestno mu je dal lose tedaj, ko ga je mehko zakHoal: •Tukaj aem, TbvarfS!»
Skupno eta potem nadaljevala
pot. Krenila sta v globoki gozd kjer ni bilo sledov od ljudi in kjer je David vedel, da ni priložnosti, da bi naletel na koga, ki ga ne mara srečati. Na solčnih pobočjih se je sneg topil in mehčal. To je bilo rano spomladi v letu 1755, ko s<o se ptiči povračali v svoja severna bivališča za njesec dni predčasno in ko so cvetlice že dehtele v času, ko so v drugih letih kotnaj pognale iz mrzle zemlje prve blede kali. Prva toplota te pomladi se je rodila tisti dan, ko je bil David pretepen.
Sredi popoldanskih ur je bil Ouebec že daleč za njim. Hrbet ga je bolel, a te bolečine ni mogoče primerjati z onim. kar se je gradilo v njom. V moftganih se mri je jasniio in bolestno sovraštvo, ki ga žgalo kakor ogenj, se je blažiio ob mehki tlžini solnčnega d nov a, ki jo je motilo le sladko Šepetanje goada in capljanje paejih nog ob njegovi strani.
Ustrelil je pol dvanajstorice veveric In poman t poki njegove ou-ike ao laiolako pomirljivo vplivali na njegove tfvce. Proti večeru je našel prostor tako gosto sakrit z borovimi vejami, da ga cjmeki sne-govi ni« mogli doeeo In tu je akle- i
nil prebiti noč.
Ob veselem tabori£kem o^nju, ko so »dihovali in šepetali vrhovi dreves med seboj, v varnem tišju košatih vej nad njim, je David občutil v duši tako lahkoten ka-kr&te ni poznal že mnogo let. Skoti mnoge tedne v preteklosti, ko je bil na laži-poslanskem potovanju za BigoAa, mu je srce koprnelo po Anici in isLo koprnenje ga je nvu-čilo v snu. Nocoj pe. ni imel nika* kega vzroka več ?a take stvari. Stvar je biia končana in on je hM tisti, ki je izgubil. Lahko je razumel sedaj, da je bolje pretrpeti u-darec, kakor pa trepetait p<red njim v negotovosti.
Spekel je veverice in jih pošteno delil s Tovarišem. Razkopal jm mehki in dišeči kup suhega iglov-ja na tleh in ae pripravil, da prespi noč. kajti začet je bil postajati
apan. 5 kupa draftja oh leHštm je v presledkih viei nekolik jih vrgel na ogenj, kadi
lo vej arkotf
plemeni začeli upažati V Bih ln žerjavici je videt a like avoia bodočnosti, ki si jih >a ustvarjal Mm, In polagoma ga je ob&Lo spo imanje, da je ie vedno vem njegov^ kar mu je namerava) avet ponuditi — .Ype g fejemo Anloe.
IV.
V Trsta, dne 16. januarja 19Z8>
+c*kinec iz mestnega vrta. Prav lopo ga je bilo poslušati. Gospod S—v mu je vsak dan po kosilu prinašal ostanke mesa, na drobno zrezaue kruhove drobtine, oiupke itd. Zaljubljeni umetnik vrh cedre ni maral takoj ponujane južine; rajši jo je prepuščal lačnim vrabcem, negro da bi se on sam v nevarnost podajal. Za 5—6 dni pa jo je prtfvižgal prav na dolnje veje, je pobral najlepše kose v kljun in 'jih nosil ženici v gnezdo, kmalu za tem je že čakal na kameniti mizi in jezno kljuval, ali se ni gospodar morda zakasnil. Ko so se mladiči izvalili, sta samec in samica pripeljala vso družino na mizo, pa so mili gostje kljuvali in kričali, kot da se hudujejo nad nemarno postrežbo... Rečem vam, da som se vsakokrat v srcu radova!. ko sem gledal tosrčkano idilo.
Za varstvo ptic in živali sploh se je v nekdanji Avstriji začel prvi zanimati naš goriški rojak Valentin Stanič (1744-1847), župnik in pozneje kanonik, ki je ustanovil prvo društvo proti trpinčenju živali. (Glej o tem zanimivi spis izpod peresa g. dekana V. B. v koledarju G. M. D. za leto 1925., str. 103.) 6ele mnogo let pozneje sta v nekdanji Avstriji grof \Vodzicki in Gloger sprožila misel o varstvu ptic. V ta namen se je ustanovilo mnogo društev, ki so v mednarodnem stremljenju za varstvo ptic dosegla nekoliko važnih ukrepov. Leta 1875. so se med Italijo in Avstrijo sklenili posebni dogovori, in lota i 884. je po prizadevanju nekdanjega prestolonaslednika Rudolfa dunajsko društvo ornitologov sklicalo -mednarodno zasedanje, kjer so bile zastopane vse kulturne države. Ta kongres pa ni imel zadovoljivih uspehov, ker se zastopniki, iT*ed njimi odlični prirodoslovci, niso mogli zodiniti v vprašanju, katere ptice so škodljive in katere so koristne... Čudno je to, da je Nemčija štiri leta pozneje (22. marca 1888) objavila zakon, s katerim je proglasila vse lastovke (!!), škorce, divje golobe, poljske vrabce in -mnoge druge za Škodljivce lil jih zapisala v arnrt... Pred tremai leti je izdala videmska prefektura važno naredbo, s katero pod strogo kaznijo prepoveduje lovljenje korislnih ptic. Upajmo torej, da bodo v doglednom času rabili oskrbno nastavljene mreže» edinole ribiči, da preneha lov na ptice z limanicami in drugimi barbarskimi sredstvi in da bodo vsi kulturni1 ljudje trdo prepričani, da je korist naših ljubih ptic-pevk neprecenljiva.	—i—
KoKq brani štora prlncezlnla susjo ljubezen
Sestra bivšega nemškega cesarja princezinja Viktorija se je poročila lani v 60. letu starosti z r.ekim 26-letnim Rusom. Seveda je bila ta poroka sprejeta v javnosti kot pravi škandal, njena z;veza je 'bila po pravici označena za perverzno in listi so l»ili polni dcvtipov in karikatur na naslov priletne v-mla-denke». Potem kot rmlada» gospa se je ojunačila ter odgovorila vsem svojim kritikom javno. V naslednjem podajemo posnetek te zanimive samoobrambe, v kateri se priletna princezinja zaman trudi, da bi olepšala svojo poroko in ji zbrisala madež perverznosti:
«Ali je mogoče, da poroči 60-1 etri a ženska mladeniča od 26 let ? Ali se moreta dve po starosti tako oddaljeni bitji za Ljubi t i eno v drugo? Vsa ta vprašanja so mi stavili, kakor hitro se je po svetu raznesla vest o moji blizu ji poroki. Zasmehovali so mi', preklinjali, karikaturirali. Veliki dnevniki so proglasili moralno nemožnost podobnega zakona, — kakor se samo ob sebi razume, — radi prevelike razlike v starosti.
Jaz pa smelo trdim, da lahko ljubimo v vsaki starosti in, da sveti plamen ljubezni lahko žari jasen in živ ramo tako v srcu 60-lotite ženske kakor v srcu mladeniča. Če smatrata dve bitji svoji duši zelo sorodni in če Čutita, da se njjuni srci topita v veliki strasti, imata neoporečno pravico se zvezati v zakon. Starost ne igra tu več nikake vloge. V zakonu stopi v ospredje vprašanje otrok, ki so naravni in moralni cilj zakona. Toda v zakonu, kot je moj. kjer starost izključuje vprašanje otrok, ne more bili drugega cilja kot ia, da združi dve srci, da živita skupno v Ljiibeziiii. To pa ni nemoralno, niti ne spravlja zakonskega para iaven Človeške družbe
Ponavljam, da ta zakon ni bil in ni nemoralen. Ni nemoralen, ker je tej zvezi prednjačila ljubezen. Če bi hotela paziti na vse, kar se je govorilo ob tej priliki, in bi se zapeljala v to, da bi odrekla poroko, bi napravila zelo veliko krivico možu, ki ga ljubim in ki me ljubi. Vedela sem, da bi ga ortesrečila za celo njegovo življenje, Če bi se mu odrekla.
Z cnzarom na mojo starost se
lahko predvideva, da bom jaz prva, ki se bom ločila od njega poklicana v veliko in nepooma no kraljestvo posmrtnosti. Toda ta leta, ki mi Še preostanejo hočem preživeti v popolni in ne »kaljeni sreči poleg moža, ki poseduje vse moje srce. Katera ženska ni z menoj istega mine uja? Kadar ljubimo, imamo pra vico pričakovati vse sladkosti ki jih je v stanu dati prava ljubezen. In kadar ljubi tudi oni katerega ljubimo, nima svet pravice se vmešavati v ta pose in tem manj zanikati dvema srečo, po kateri hrepenita. Vprašanje starosti nima pri tem absolutno nobene vloge.
Brezpomembno je praviti, da se strinjam a onimi, ki priznavajo mladim ljudem večjo pravico za združitev v zakon. Toda pravim tudi, da se zelo motijo oni, ki smatrajo, da je visoka starost zadržek zakona ter negiranje prave ljubezni. Večijo pravico do zakonite združitve imata dve osebi, med katerima je velika razlika v starosti in ki se ljubita, kakor dve mladi, katerih čustva so slabotna, neiskrena, ali, ki se jim mudi se združiti radi materijalnih koristi, ki nimajo ničesar opraviti s pravo ljubezniijo.
Zakon med mojim bratom Kaiser-jem in princeso Hermine je bil zakon ljubezni. In vendar ta dva zaročenca nista bila več mlada. Pri njiju ni velike razlike v starosti, ampak resnična ljubezen. Torej sta imela popolno pravico do pravilne poroke. To je bil odgovor, ki sem ga dala svojemu bratu, ki me je prišel svariti pied mojim bodočim zakonom.
«Viktorija,» — mi je rekel, «veliko neumnost delate. Če se poročite s tem mladeničem, se Vam bo smejala cela Nemčija.» Odgovorila sem mu: «Viljem, Vi ste se poročili, ko ste imeli približno mojo starost in ste srečen. Meni ni mari, kdo se mi bo smejal v Nemčiji in drugod. V ostalem me bo veselilo, da gtrem proti mnenju celega sveta. Upam, da mi bodete verjeli, da imam dovolj pameti v svoji starosti, da se bom znala dobro zadržati.*
Moj brat mi ni znal kaj odgovoriti. Toda še vecLno se jezim in ob vsaki priliki skušam o-vreči njegovo nasprotno mnenje glede mojega zakona. V tem poslu nisem lgledala na starost. Nekaj dni od tega mi je nekdo rekel, da ne kažem več ko 25 let.
Seveda je bilo to prilizovali je. Toda lalLko trdim, da sem se zelo dobro ohranila in da če imam mladeniški videz, sem dolžna to svojemu izbornemu liigijenične-mu življenju in svojemu dobremu telesnemu ustroju. Nadalje ne poznam niti tinktur, niti lepoti 1, niti različnih «maquilla-ge». Smatram se za žensko SOih let in mislim, da oni, ki je bil moj zaročenec ne bi nikoli poročil ženske, kateri bi že na o-brazu čital. da ima svojih 60 let.
Hudobni jeziki so mi jih rekli vseh vrst. Fakt pa je, da sem princesa kraljevske krvi in da posedujem mnogo bogastva. To sta dve lastnosti, ki naj bi privedli moža, ki ga ljubim, da me je poročil in to samo, da bi ga naslikali kot avanturista.
To so vam brezplačna razža-ljenja časti in opravljanja. Pred vsem ni prosil on, da bi me poročil, ampak sem ga jaz zato prosila. Tekom prvih dni najinega poznanja in njegovega dvorjanstva ni poznal on mojega socialnega in financijelneg-a položaja in je mislil, da sem navadna nemška gospodična, ki ima le nekaj bogastva. Nibče ni bil bolj presenečen od njega, ko je zvedel, da sem princesa Schaumburg-Lippe. Fazen tega je izven vsakega dvoma, da je ljubil le radi mene same in ne radi mojega imena in bogastva.
Gotova sem. da bova midva tvorila najsrečnejši parček na svetu. Edino en oblak zatemnju-je svetlo srečo mojega moža in sicer moja starost. Možno je, da ga prav kmalu zapustim prav samega na svetu. To je edini predsodek, ki bi se lahko upiral najinemu zakonu. Toda ljubezen je jvrekoračila tudi ta in vse druge predsodke, ki so se nama zoperstavljali.
BORZNO POROČILO
Trst. 14. I. 1928. Amsterdam 759-7G5, Belgija 26!2-2<>*;. Francija 74.15-74.45. London 92.15-92.J6, New York 18.gf»-18 92 Španija 319-325. §vica 363-365, A-tene 24.75-25.25, Berlin 44750-453.50 Bukarešt 11.50-11.90, Praga 55.90-56.20, Ogrska 328-334, Dunaj 270, Zagreb 33.15-3345.
Uradna cena zlata (13. I.) 364.87; vojnoodškodn. obveznice 72.20.
RAZNE ZANIMIVOSTI
Nepoznani epaveft*
Nemški profesor Mangold je ugotovil, da daje črv* o katerem se je mislilo stoletja in stoletja, da je popolnoma nem, posebne glasove od sebe. To ugotovitev je dr. Rudemann od new-yor-škega državnega muzeja na podlagi dolgotrajnih opazovanj potrdil. Samo kako prihajajo glasovi od črva, v tem si nista učenjaka edina. Prvi pravi, da «prepeva» z usti, otvarjajoČ in zapirajoč jih nagloma in zaporedoma. Dr. Rudemann pa trdi, ga boža Črv, ko leze iz luknje, s svojimi finimi dlačicami na trebušni strani rob svoje zemake luknje in da nastanejo na ta način glasovi. — Ostriga je veljala doslej kot nemo bitje. Toda odslej je konec tej domnevi. Ostrige klepetajo, to so ugotovili amerikanski mornarji. Pri Norfolku na virginijski obali je pred kratkim delal oddelek a-merikanske vojne mornarice poskuse brezžičnega brzojava ppd vodo. Toda niti ena beseda se ni mogla razumeti. Menili so, da je kaka napaka pri aparatih, ki so pa bili popolnoma v redu. Po daljšem iskano u, kaj neki moti poskuse, so dognali, da so temu krive oštrige. Pri žavživanju -hrane so klepetale na tak način, da so mornarji morala prenehati s svojimi poskusi.
Vasovanja z zaprekami
Posestnik Pook v Weizu na Štajerskem je imel nekaj brhkih in zalih dekel, ki so privabljale pod svoje okno . ne samo domače fante, ampak tudi fante iz sosednjih vasi. Domačini so gledali pritepence postrani, češ, dekleta so naša in drugi nimajo pri njih nifr iskati. Polastila se jih je ljubosumnost in sklenili so napraviti konec vasovanju tujih mladeniče v. Svoji krepki pesti niso mnogo zaupali, zato so si domislili posebno zvijačo. V temni noči so napeljali žico mimo okna deklet pod okvirjem. Žica je pa bila v zvezi z električno napeljavo, ki je preskrbovala vas z električno energijo. Fantje so se skrili in čakali. Počasi se je priplazil Peter Fleck iz sosednje vasi, previdno se je ozrl na vse strani, neslišno je stopil do okna, ko je pa položil roko na okno, je zavpil, dotaknil se je bil z elektriko nabite žice. Toda tudi Marička je zavpila, kajti tudi njo je stresla elektrika. Oba sta dobila hude opekline. Za zadevo se je zanimalo državno pravdništvo, o-rožniki so poizvedovali, iztakni-li krivce, ki so se obsodili v Gracu na večtedeiuski zapor.
Po devetih letih
Državno pravdništvo mona-kovstke deželne sodnije je dalo prijeti in zapreti v vasi Ober-E>frammemu pri Eberabergti e-den in šestdese tlet nega posestnika in njegova dva sinova, ker so osumljeni, da so dne 12. junija 1919. v hohenjkirškam gozdu ustrelili in oropali posestnika Ivana Reiterja.
Dobrotnik bolnikov in starčkov
Chica&ko vseučilišče je sprejelo velikodušen dar v dobrodelne namene. Albert Lasker, bivši predsednik Shiping Boarda. (paroplov-ne družbe) v Zedinjenih državah, je namreč daroval en radii jon dolarjev za posebno ustanovo, ki naj omogoči in pospešuje zdravilno-znanstvena raziskovanja, in ki naj podpira osebe, bolne in nad petdeset le stare.
Radi enoličnosti življenja
Iz Kalkute, glavnega mesta Indije, so se odpravili Bugg in Her-code s svojo ženo, vsi v dvajsetih letih, v čolnu, dolgem deset me-trov, na pot z namenom, da pri vozijo v Avstralijo. Črto so bili začrtali mimo Penanga, Singapo-re in otoka Jave. Do cilja menijo priti v dveh mesecih. Pred odhodom je izjavil Bugg, da so se bili vsi trije naveličali prevelike enoličnosti življenja in se jim je zahotelo po izpremembi.
šolska obveznost.
Moskovsko ministrstvo za ljudsko prosveto je sklenilo, da se vpelje šolska obvernost -za vse o-troke v sovjetski uniji s šolskim letom 1933./1924. Da se to izvede, se ito za ljudske šole kakor tudi za izobrazbo in namestitev učnih meči izdalo v bližnjih petih letih 2500 milijonov. Po doslej znanih Številkah, je sedaj samo 60 odstotkov vseh Salo obveznih otrok vpisanih v Solo.
Idilična Ječa
Charles Hubert iz Troiee-a na Ang'teSkein je bil obsojen na več mesecev ječe. Kmalu po svojem vstopu v kaznilnico si je Izpocilo-val mesto v kuhinji, kjer si je s svojimi kuharskimi umetnostmi kmalu priboril simpatije dveh čuvajev. In v zahvalo za njegovo izredno skrb, sta čuvaja sklenila, olajšati svojem)u dobrotniku uso-
do. Vsaki večer, ko se je končak> delo v kuhinji, sta ga »pustila, naj gre domov, zjutraj se je pa seveda kaznenec redno vračal nazaj v jefio. Toda vrč hodi toliko časa k studencu, dokler se ne u-bije. Tudi te idile je bilo konec. Nokoč je trčil na vse agodaj kaznenec pri vratih v ječo z nadpaz-nikom, ki se je zelo začudil, ko je videl kaznenca na prostem. Preiskava je prinesla vse na dan. — Čuvaja sta bila občutno kaznovana, Hubert bo pa moral odsedeti vso kazen nepretrgoma v ječi. — Tako jed je skuhal sebi in čuvajem.
Gospodarstvo
IN KMETIJSKE POTREBŠČINE Tržaftka kmetijska družba v Trsta
ul. Torrebianca 19 in Raffineria 7 ima v zalogi:
Semena vseh zelenjadnih vrst, kakor špdnače, redkvic'e, solatno peso, kolerabo, zgodnji erfurtski karfjol, brokole, zelje, vrzot, zgodnjega graha nizkega in visokega ter čebulček za sajenje.
Detelja in trava. Izbrano seme domače detelje in lucerne ali vnČ-ne detelje zadnjega pridelka, zajamčeno brez predenice, ter vse vrste travnatih semen iz Nemčije.
Kmetijsko orodje. Preskrbeli smo veliko izbero vsakovrstnega kmetijskega ročnega orodja, kakor okoličanske šape raznih vrst in velikosti, vrtne grablje, motike, gnojne vile, kortelače, sekire, lopate, vrtne žagice in škarje, cepil-ne nože itd.
Kmetijske stroje: Slamoreznice «&Ia$rfahrt», travniške in njivske brane, pluge, gnojniCne sesalke, plužna telesa, sadne in grozdne stiskalnice, stiskalnico za olje, žitne čistilnice, posnemalnike za mleko, ter transportne vreče za mleko, ter transportne vrč? za mleko, itd.
Čebelarsko orodje in potrebščine: vse kovinske dele za A. - Ž. panje, matične rešetke, počinjeno žico za pritrjevanje satnic, kolesca za otiranje žice, topilnike za vosek, nože in vilice za odkrivanje satov-ja, kadilnike m pipe, umetna satni'e ter vs* osta.o čebelarsko o-rodje.
Med. Te i ii sm<-» prejeli večjo kol'čino čistr-ga naravnega meiu.
Umen. a pnojita; Superfosfat. kalijevo so , čilski soliter in žvep-leno-kisli amonijak, za katorc sprejem amo tudi vagonska naročila po r ajnižjih dnevnih cenah
Razna krmila za živino in ptičjo krmo; orehove tropine, klajno apno. laneno seme, svetlika, proso, ogorčica ali raviton IuŠčen oves, konoplja, solčnica ter pripravljena mešanica za ptice.
Bisolin za zdravljenje obolele živine ter razna druga sredstva za razkuževanje semen in proti rastlinskim škodljivcem.
Modra galica: T m amo Še nekaj vagonov prave angleške modre galice na razpolago ter vabimo zadruge, ki še niso prijavile svojega naročila, da čim prej določijo in naznanijo svojo potrebo. Obenem vabimo tudi posameznike, da pred-znamujejo svojo potrebo. Tržaška kmetijska dražba v Trsta ul. Raffineria 7 in Torrebianca 19 Tel. 44-39.
Semenski krompir.
Sredi meseca februarja nam dospe semenski krompir iz Holand-ske. Opozarjamo kmetovalce, da bomo pri raadeliivi upoštevali le one. kateri so se pravočasno pred-znamovali. Ker imamo na razpolago še nekoliko holandskega krompirja, sprejemamo še vedno predznambe.
Modra galica. Kdor se želi preskrbeti s zajamčeno angleško modro galico, naj prijavi svoje naročilo pismeno ali ustmeno v našem uradu. Enako vabimo zadrugo v vinorodnih krajih, da čim prej prijavijo svojo potrebo na modri galici.
Tržaška kmetijska dražba v Trstu
ulica Torre bianca 19, tel. 44-39
GOSPODARSKE DROBTINE
Zaganja trgovina Anglije je bila tu.li leta 1927. močno pasivna. Uvoz je znašal 1.219 milijonov funtov, izvoz pa le 709 milijonov funtov. Uvoznega prebitka je torej 510 milijonov funtov. Ali z drugimi besedami: Anglija je tekom leta 1927 uvozila iz inozemstva za 47 milijard naših lir več nego izvozila. To visoko vsoto pa more bogata Anglija kriti brez težkoč z drugimi visokimi postavkami plačilne bilance, kot so o-hresti za izposoiene kapitale in zaslužki trgovske mornarice, bank in trgovine.
Delavni trg se v srednji Evropi zopet hitro slabša. Tako je na-r as tlo Število brezposelnih v Nemčiji v drugi polovici decembpa od 709 000 na 1,037.000. Samo en mesec prej se je to število vrtelo okoli 400.000. Skoro enako hitro narašča brezposelnost tudi v Avstriji.
Loterijske Številke
lzirsbaa*	14. januarja			1928.	•
BARI	47	16	66	29	35
FIRENZC	27	56	21	53	84
MILANO	12	23	6	44	7
NAPOLI	7	73	70	39	54
PALERMO	66	26	78	86	62
ROMA	20	87	78	6	55
TORINO	25	19	45	38	66
VENEZIA	11	56	71	4	32
NOVI URNIK triaiko - openskega tramvaja
Novi urnik bo veljal od 1. oktobra 1027. do 31. maja 1928. Odhodi iz Trsta, trg G. Oberdan: 8.20 7.00 7.16 7.32 7.48 8.04 8.20 8.36 9.00 9.24 9.48 10.12 10.36 11.00 11.24 11.48 12.04 12.20 13.24 13.48 14.12 14.36 15.48 16.12 16.36 17.00 18:12 18.36 19.00 19 24 20.36 21.00* 21.24 21 48* 23.00 23.48 0.30. Odhodi z Opčin: 5.45 G.12 6.36 7.08 7.24 7 40 8.12 8.36 9.00 9.24 9.48 10.12 11.00 11.24 11.40 11.56 13.48 16.12 18.36 21.004
12.36 13.00 15.00 15.24 17.24 17.48 19.48 20.12 22.12 22.36*
14.12 16.30 19.00 21.24
12.12 14.36 17.00 19.24 21.48*
7.56 10.36 12.36 15.00 17.24 19.48 22.12
13.00 13.24 15.24 15.48 17.48 18.12 20.12* 20.36 23.00 23.48.
Ravnateljstvo si pridržuje pravico odrediti izredne vožnje izven onih, določenih po urniku.
Odhodi iz Trsta na opensko železniško postajo in nazaj: Trst:	6.20 11.24 17.24 18.12
Opčine: 6.52 11.56 17.50 18.44 Op. postaja:7.00 12.04 18.04 18.50
Op. postaja:
Opčine:
Trst:
C.46 14.54 20.28 7.08 15.00 20.36 7.40 15.32 21.08
Oscar Canar utto
urar-zlatar
Trat • Via M. R. Imbrianl Stav. 13
s podružnico v Via Giacinto Gailina 5.
Kupuje, prodaja in zamenjuje vrednostne predmete. (io89)
Avtomobllfta Crta
Trst-Lokev-Dlvača-Senožeče
PODJETJE BRUNELLl Odhodi s trga Oberdan. Vozni red od I. oktobra do 31. marca. Iz Trata r Senožeče ob 16*13. Iz B z >-vice ob 16-45. Iz Lokve ob 17 —. Iz Divače ob 1710.
Iz Senožeč v Trst ob 7*30. Iz Div .tče o!> 7-50. Iz Bazovice ob 8* 15.
Listki za tja in nazaj: Trst-Divača in na-zaj L 13-—. Trst-SenožcČe in nazaj L K —
Edina zalogt. drobnarije na tieb&io
EKEHIO PINCHERLE
Gorica. Piazza iella VKtoria 24
Ustanovljena I. 1853 - Tel. int. 16«
Um ii
v 12] sin
Priporoča se trgovcem, kramarjem In krošnjarjen.. (ene zmerna. (86d Pcstrežba toka
in drage živčne bolesni se ozdravijo uspešno s slovitimi prtslu in tabletami kemično-farmarcv t ic noga zavoda Cav. Clodoveo Caisa« drini v Bolouji, ki jih predpisujejo najboljSi kliniki sveta, ker predstavljajo najuspešnejše in gotovo ozdravljenje. — Dobivajo - • v Italiji in zunaj v glavnih lekarnah. — Zvezek št. li se pošilja bre/.idačno.
1124
Tržnica pmllMm
registr. zadruga z omej. poroštvom
uradu je v svoji lastni hiši ulica Torre bianca 19,1. n.
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vlog«
za Čekovni promet, ter j h obrestuje %
večje in stslne vloge po dogovoru.
Sprejema „Dinarje" na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. --Obrestna mera po dogovoru.--
R2 mBlsss umfss celice (ssfej
Uradne ure za stranke od S.30 do 13 in od 16 do 18. Ob nedeljah je urad zaprt. Ste v. telef. 25-67.
k« Oblake, psletois, da2ni pla< p| tkanine, perila, plair.o, P racžaikši giUts, vefnani pulil iover, blago volour i. 2. d.
wm Znižane cene! Pogoji ugodni!
I Via Roma HI. natisiropja
najvišje csne p!
v
mi i
kun, zlatic, lisic, dihurjev, vider, jazbe-cev. mačk, vevcric, c . , krtov, divjih in do- Sprejemajo 9e mačih zajcev itd. itd. poSIIJatve po poštL
0. »speli - Trst
Via Cassre Buttlsti 19, II. nad., vrdta 16
Teleion int. 36-65.

®mim „Edinost"
Okrepčevalno sredstvo, predpisano od zdravniških avtoritet proti MALOKRVNOSTI, BLEDICI in za OKREVANJE
LEKA1SA ZAMETT! - TižST - Via Maz*?n!
Stroji za šivanje, vezenje in pletenje, za dojr, in vsako obrtnijo. Potrebščine. TRST, Via Muda vocefrja 3 Napeljave z motor, pogona) nom. Popravila.
■	ra raagl»trntoia> —— - Brezplačen po>ik v v:zen]it
LJUBLJANSKA KREDITNA PODRUŽNICA ¥ TRSIH
Glavnica En resenre Dinarjev ©o,©00.000 -. - Telei. 5-10, 22 9«
Obresfeje vloge na tfožstin hnjižicala po 4%%, na tehoClIi računiti po 5%, vezane vloge po dogovoru. - Prejesna DR K A 9 ti na ra Cen in Jili onresiuje po dogovoru.
Izvršuje vse v SKHrfno streho spadajoče pesle.
NMIltNiCE: 699ICA, »reiice, C€lj€, {CTMaefJ. Kranj, Maribor, PleiUcrić, v«»l S««, Nove mesto, Ptuj, P«kck, loraj««, Slovenj igralec, spiti. - S^jaksIm ekspozitura : aojciiio »KUtto.
KajprtKla&Eiejša z reza z Jugoslavijo.
Dlagujna Jc ođprla od »V* -121 s in od S4H -ld
TB69KK9
registrovana zedruga z neomeianJm jamstvom
Via Milano 20. pritličje (vogal XXX ottobre) - Tet. 16-04
1 □ □ □ L Obrestuje hranilne vloge po S°/A
Vo£je vloge, vasane na odpoved, po dogovoru. Davek na obresti plačuje zavod sam.
Izvriuje nakazila pod ugodnimi pogoji za Jugoslavijo In ostale Inozemske tr&e.
Trgovcem in obrtnikom otvarja tekoče čekovne račune
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v DINARJIH ter jih obrestuje najugodnejše. — Daje posojila na menično poroštvo in zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti. Eskomptira trgovske efekte
Uradne ure od 9-121/. dot*, m od 27,-4 pop.