GLAS NARODA 1 The largest the United f^ntr«. Defly In List slovenskih delavcevY Ameriki. •od legel Holidays. 75,000 TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second (ftasa Blatter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—3878 No. 249. — Stev. 249. NEW YORK, THURSDAY, OCTOBER 24. 1935. — ČETRTEK, 24. OKTOBRA, 1935 Volume XLIII. — Letnik XLIll. FRANCIJA V VSEH 0ZIR1H SOGLASA Z ANGLIJO Mussolini bo pozval iz Libije divizijo vojakov PREDSEDNIK V CHARLESTONU Na tisDce ljudi bo poslušalo predsednika. — Mesto pričakuje 40,000 ljudi iz južnih držav. CHARLESTON, S. C., 23. oktobra. — V torek zvečer je ela v Charleston pristanišče kri žarka Houston s predsednikom Rooseveltom, notranjim tajnikom Iekesom in reliefnim administratorjem Hop-'kinsom. P redno se bo predsednik po štiritedenski odsotnosti — v tem času je prebil tri tedne v Paoifiku in Atlantiku — odpeljal v Washington, bo imel še kratek javen govor. Kri žarka Houston se je zjutraj obrnila proti obrežju in je mogla, ko se je vihar nekoliko polegel, voziti po vozlov na uro. Zadnji dan vožnje se je križanka večinoma nahajala v morskem toku in po viharnih dneh je imela predsednikova družba zopet enkrat prijazno .vožnjo. Ker je tro-pični vihar gnal križarko proti severu, je predsednik dospel 12 nr pred nameravanim časom v Charleston. Charleston, ki je zgodovinsko najvažnejše mesto na jugu, je že prevzelo patriot ično navdušenje. Župan Mavhank je razglasil dan za uradni praznik. Mesto pričakuje.veliko udeležbo iz raznih mest iz South Carolina in Georgia. V mesto pričakujejo okoli 40,000 ljudi, ki bodo pozdravili predsednika in poslušali njegov govor. POGOZDOVANJE 0SUŠENEGA ___OZEMLJA Po!eti je bilo posajenih 55,000,000 dreves. — Z drevjem nasajeno o-zemlje je dolgo 1200 milj in 100 milj široko. WASHINGTON, D. C., 2,'i. oktobra. — Gozdarski urad je naznanil, da je bilo tekom poletja na ozemlju, ki sega od kanadske meje, pa do sredine Texasa in, ki je dolgo 1200 milj in široko 100 milj, zasajenih 55,000,000 dreves. To pogozdovanje je veljalo $2,000,-000 in se bo prihodnja leta nadaljevalo, dokler ne bo ta velikanski gozd dovolj varna stana proti peščenim viharjem in bo služil kot .sredstvo proti suši. Ta gozd bo presekal države North in South Dakota, Nebraska, Kansas in Oklahoma ter bo segal do sredine Texasa. Do sedaj je ta gozd dolg 125 milj, toda bo vsako leto rastcl. VELIK VIHAR Š E VEDNO RAZSAJA Vojaštvo patrulira p O Santiago. — Reke so prestopi/le bregove. — Bahamski otoki pričakujejo tornado. HAVANA, Kuba, 23. okt. — Ko so bile zopet popravljene prometne zveze z vzhodno Kubo, katero je zadel tropični tornado, so prišla poročila, da so izgubile življenje štiri osebe in da škoda ni tako velika, kot je bilo spočetka domnevano. Observatorij v Belenu pa naznanja, da vihar še vedno divja v provinci Oriente, se-verozapadno od Santiago, in da se le počasi .pomika naprej. Neko poročilo, ki pa ni potrjeno in ki je prišlo v Santiago, pravi, da so tri osebe u-tonile v Caimanera v provinci Oriente. Prej je bila v Santiago ub*-ta ena žena, 29 oseb je bilo ranjenih. Telefonska in brzojavna zveza med Santiago in drugimi vzhodnimi 'kubanskimi mesti je bila popravljena in mesto Guamntamano poroča le o malenkostni škodi. Reke so prestopile svoje bregove, toda vihar je povzročil le majhno škodo. Poveljnik ameriške mornariške postaje i>oroča iz Guan-tanamo, da v mestu ni velike škode, da si je vihar dosegel hitrost 60 milj na uro. Nima pa nikakih poročil, da bi kdo izgubil žvljenje. Prebivalstvo je še pred viharjem pobegnili* iz raznih mest in vsledtega tudi ni mnogo Človeških žrtev. » Najbolj .prizadet je bil Santiago, kjer je bilo porušenih mnogo poslopij, med njimi tudi električna naprava. Mesto in okolica je v temi. Vojaki pa-trulirajo po mestu, da preprečijo rop. Prebivalci po 8. uri ne smejo na ulice. , NASSAU, Bahama, 23. okt. Po zadnjih poročilih bo tornado šel čez otok Ragged, kjer je središče za pridelovanje soli ter med otokoma Long Island in Croolked Lsland. Mesto Nassau pazi na vihar, toda se ni pripravilo, da bi preprečilo, da vihar ne bi napravil kake velike škode. Poleg tega je bilo v preteklem poletju zasajenega gozda 4800 akrov za varstvo 1800 farmer-skih hiš. Kot poroča gozdarski urad, ta zgled vlade posnemajo tudi drugi ljudje, vsled česar je povpraševanje po drevesih dvakrat tako veliko kot lansko leto. MALO UPANJA ZA ŽRTVE __VIHARJA Vihar je zahteval že 13 žrtev. — Vse iskanje za rešilnimi čolni par-nika "Verdulia" je bilo zastonj. LONDON, Anglija, 22. okt. — Upanje, da bi bilo še lnogo-je rešiti 37 mornarjev tovornega parnika 44 Verduliaje izginilo. Do sedaj so razni par-ni'ki zastonj iskaii rešilne čolne tovornega parnika. Danska motorna ladja "Oregon" je po radio sporočila, da je prenehala z iskanjem. Vihar, ki je obiskal angleške otoke, je ponehal. 13 oseb je izgubilo življenje, mnogo pa jih je bilo ranjenih. Ribiški parnik "River Avon" je pripeljal v Grantoii Ilarbor truplo svojega krmarja, katerega je val vrgel čez krov. Nemški parnik *1 Erfurt" .-e je moral vrniti v Bremcrha-ven. Francoski parnik 44Ad-rar" je pri otoku Svit nasedel na pesek. Iz Ttallina v Estoniji prihaja poročilo, da je vihar vrgel š ve« I s-ki parnik 4'Bella" na obrežje in da je bilo pri tem u-bitih 11 mož posadke. Rešila sta se samo dva mornarja. HAMBURG, Nemčija, 22. oktobra. — Vihar, ki je proti koncu te Mew Ypck aa ea Ea pol lete ...... lo lato...... 87A0 8880 Ai pol leti la M(t k 1 ................ 88jP0 .............. i1** ta tnoaemstro ea oc Za pol leta....... lo leto ••■••••••M«* $7.00 8&60 Snbnoriptlon I early $&00 — Advertisement on Asxeeaaent ■Gin Naroda** iahaja thU dan 1st nedelj fa pranlkor. brea podpisa 4a oeebnoatl ae ne pri občujejo. Denar n%J me blagovoli faHUatl po Money Order. Pri apremembi kraja naročnikov, prosimo, da aa ■iP tudi pPBjinJe.biTaMiee aaananl, da- hitreje . V i, ■» DELAVSKE ODŠKODNINE ZA NEZGODE PRI WORE RELIEF GRADNJAH New York, Thursday^ October Ž4, 1935 1»! ' -—^ - • -" X <—^----» ——;— the i..tnnr:st st.ovene daily in v. 8. d. — -- -ft- PRIMORSKE NOVICE NAROČNIKOM Ta članek je namenjen vsem našim naročnikom, dubrim in netočnim — brez izjeme. Dobrim se zahvaljujemo .za zvestobo in točnost, netočne pa moramo ponovno opozoriti na njihovo dolžnost. To je nerodno delo in težavna naloga, pa res ne moremo drugače. Mi morda bolj nego kdorkoli drugi uvažujemo težke ča se, ki jih preživlja ne samo naš narod, pač pa pretežna večina ameriškega prebivalstva. Malokatero podjetje v Ameriki je bilo vsled depresije bolj prizadeto kot neangleški časopisi. Vsled pritiska razmer jih je nešteto prenehalo izhajati. Na eni strani ogromni vsakdanji stroški, na drugi mlač-nost nekaterih naročnikov. To so usodni udarci za vsak neodvisen tujejezični list v Združenih državah. "Glas Naroda" je v poslednjih letih neizmerno dosti žrtvoval. Najbrž več kot katerikoli neodvisen slovenski dnevnik v novi domovini. Last nje, urejuje ga, upravlja, stavi, tiska in razpošilja pešeiea delavcev, ki so ž njim v zvezi že j>etnajst, dvajset, trideset in več let. Da mu omogočimo izhajanje, smo založili vse svoje skromne prihranke in si štirikrat prostovoljno znižali plače. Zanašajoč se na oibljube in poštenost naših ljudi, smo zastavili svoje delo, čas in zaslužek, in li-st vsak dan točno pošiljali tolikim na vero in pošteno besedo, da je dolg za naročnino narasel na več kot deset težkih tisočakov. Sedaj pa prosijo in moledujejo: — Ne morem. Res ne morem. List rad čitam. Pošiljajte mi ga še. Bom že plačal. Z velikimi žrtvami ugodimo takimi prošnjam, dostikrat kirurgično in bolnišnic pa po treli ali štirih mesecih na naše ponovne opomine ni niti no postrežbo za vsako telesno odgovora. I poškodbo vsled nezgode. Ako Ko smo prisiljeni ustaviti lfst, ddbimo včasi za našo po- ■ vsled poškodbe ni sposeben za žrtvovalnost in popustljivost — psovko v zahvalo. Takih slu- delo za več kot tri dni, se koni-čajev ni dosti, toda pripetili so se že in se še dogajajo. Po našem mnenju je posamezniku navzlic slabim razmeram znatno lažje dobiti par dolarjev iza naročnino, nego je nam mogoče založiti še nadaljne tisočake. To naj mlačni naročniki in zaostonjkarji v.poštevajo, pa ne bo zamere ne pri nas in ne pri njih. Nam ne bo treba pošiljati opominov (kar stane dosti dela in denarja) naročnik bo pa dobil v zameno slovenski dnevnik, poln vsakovrstnih novic, zanimivosti, informacij, lepih povesti in vsaikidi par mesecev dva nova romana, po katerih 44Glas Naroda" že od nekdaj slovi. Mi ne dajemo nobenih težkih pogojev. Naš edin pogoj je, da je naročnina točno in pravočasno plačana. . TeirjHtve za odškodnine delavcem, ki so trpeli nezgodo pri work-relief gradnjah, financiranih od federalne vlade, spadajo v delokrog United States Employees Compensation komisije. Državni kompenzacijski zakoni se ne tičejo teh relief delavcev. Harry L. Hopkins, "Works Progress Administrator, je ravndkar izdal navodila državnim Works Progress administratorjem, kar se tiče prve pomoči in kompenzacij za slučaj nezgode. Ta navodila bodo nalepljena na vidnem mestu, kjerkoli se vršijo gradnje, kot na pr. v pisarnah, kjer se mezde izplačujejo, v shrambi za orodje itd. Delavcu še nasvetuje, da si .poišče takojšnjo oskrbo za prvo pomoč, čim se pripeti nezgoda. Pri vsaki gradnji bo vešč bolničar za prvo pomoč. Ako treba pomoči zdravnika, vladen zdravnik ali dispenza-rij bo na razpolago. Ako ni ta pri roki, je poskrbljeno za lečenje s strani zdravnika ali bolnice, odobrene od "Works Progress administratorja, brez vsakega stroška za delavca. Poškodovani delavec naj ta-kaj prijavi nezgodo. Poišče naj si ime in naslov morebitnih prič in naj pazi na to, da je vsako poškodba pravilno prijavljena. Izjava nasvetuje, da se takoj prijavi tirjatev za kompenzacijo. Vsak delavec "Works Progress Administration, ki dobiva mezdo po skali, ustanovljeni od predsednika Združenih Držav, za delo izvršeno kot nastavlje-nec Združenih Držav, je vpra-vičen dobivati primerno zdrav- S sekiro nad očeta. Ivan Doljak iz Grgarja je svojemu očetu Josipu Doljaku grozil z sekiro. Na pozorišče zločina se prišli karabiiierji, ki jih je pa neka Štefanija Širok pri tej priliki razžalila. Sodišče je obsodilo Ivana Doljaka^ na mesecev strogega zapora. Štefanijo Širok pa pogojno na 6 mesecev navadnega zapora. Drzna tihotapka. Apolonijo Petemelj od Novakov pri Cernem je pač bližina meje zapeljala da je tihotapila. Pri tem delu jo je zasačila obmejna milica, ki se ji je ona upirala in jo žalila. Obsojena je bila na 7 mesecev strogega zapora in na 130 lir globe. Tatvina kovcega in kar je bilo v njem. V Ajdovščini se je pred gostilno ustavil tovorni avto. V nesrečnem trenutku je Josip Samec izmaknil iz njega zaprt kovčeg, meneč, da je v njem bogvekaj. Bila je razna boljša lončenina in galanterijsko blago. vredno dovolj, da si je z njim nakopal 14 mesecev strogega zapora in 1,000 lir denarne kazni. Dve veseljakinji. Prva je bila iz Spodnje Idrije in se je pisala Illadin Marija, druga Svetličič Frančiška je bila iz Šebrelj, obe mladi. Izstavili sta se v Črnem vrhu in ker ni nikjer zapisano, da ženske no bi smele piti vina, sta ga u-sekali nekaj črez mero. To se jima je pozneje, ko sta šli iz gostilne po cesti nekoliko ute-palo. Karabinerji, ki tudi ženskega nereda na cesti ne vidi jo radi, se ju ustavili. Bili sta pa že toliko korajžni, da -sta se jini postavili po robu. Obsojeni sta Marija na 5 mesecev zapora, deljskih popoldnevov. Zadnjo nedeljo je bilo občinstvo vseskozi zadovoljno. Veliki aplavzi po vsaki pesmi in na koncu dejanj pri igri so dokazali, da je avdijenca uživala in vpoštevala trud članov in članic društva "Domovine". Hvala tudi Mr. Marko Štekarju za precizno spremi jevan je na kitaro. Dne 24. novembra popoldne bomo zopet priredili velik kon-V prvem delu koncerta PLAVAČ IN SOMA. Grd dogodek je doživel francoski plavač Paul Chotteau, ko je poskusil te dni ob kalifornijski obali doseči nov rekord na 75 km dolgi progi med Ca-tilina Islandom in Long Bcach-om. Med potjo sta ga nenadoma napadla dva suma. K sreči so nevarni živali takoj opazili v čolnu, ki je sledil plavalcu, in so ju ubili. Chotteau je hotel potem nadaljevati svoj poskus, toda dogodek ga je tako izčrpal, da se je moral 13 km pred ciljem ustaviti. Popolnoma izmučenega so ga potegnili v coin. KUGA MED ŽIVINO V AJ DOVŠČINI IN TRNOVEM? IMAMO V ZALOGI Med živino v ajdovski in trnovski občini se je, kakor poroča "Gazzettino" pojavila kuga. Na zahtevo oblasti so morali spraviti živali s planinskih pašnikov v doline na jih postaviti pod strogo nadzorstvo veterinarjev. Prefekt je sedaj odredil, da ljudje goveje živine ne smejo ne prodajati in odgnati v druge kraje brez posebnega dovoljenja pristojnih podestatov. Veterinarji, stalno pregledujejo hleve in okužene živali. penzacija izplačuje začenši od četrtega dne. Ako poškodba ima za poslednico smrt, se kompenzacija izplačuje vdovi, otrokom in drugim odvisnim sorodnikom. Odškodnina, ki se ima plačevati za dobo popolne nesposobnosti, znaša dve tretini mesečne plače, ne sme pa presegati po $25 na mesec niti več kot $3,500 skupaj za vso dobo. Ne plačuje se nikaka kompenzacija, ako je nezgoda nastala vsled hotenja delavca ali vsled pijanosti. Ako kak delavec si ni na jasnem glede svojih pravic do kompenzacije za nezgode pri gradnjih Works Progress administracije, naj vpraša kakega kompetentnega uradnika "WPA ali pa naj piše na United States Employees' Compensation, "Washington, D. C. F.L.I.S. Peter Zgaga SLOVENSKI DOWTOWN Frančiška pa, ki se ji je takšna nezgoda primerila že v drugo, na 8 mesecev in 20 dni navadnega zapora. Ce vzame vdovec sestro pokojne žene. Alojz Ušaj z Visokega pri Vitovljah se je tako poročil. Živel je ž njo deset let. Prva žena mu je zapustila sina in človek hi rekel, da bo pastorku, če že mora imeti mačeho, najboljše pri takšni mačehi, ki je obenem njegove leta. -Ali nekaj le ni moglo biti v redu. Ušaj je svojo drugo ženo pretepal in jo zaklepal v sobo, dokler se ona ni takšnega življenja naveličala in poslala vaški babici list-| ka z napisom, da naj jo reši, ker | jo hoče mož ubiti. Babica j«' stvar ovadila in stvar je prišla' pred tribunal. Ušaj se je opravičeval, da se je svoje druge žene iznevidel ker je grdo rav-' nala z njegovim otrokom iz ' prvega zakona. Sicer je sestra Mary Gregunč, žena znane-njegove prve žene, pa čisto dru- hrvaškega peka v Chicago, gačuega temperamenta. Ker je zadnji teden hotela obrisati pa navzlic temu ne bi bil smel se bodo izvajale slovenske narodne in umetne pesmi za soli, mešan in moški zbor. Drugi del pa bo izključno posvečen cerkveni glasbi, kar 1«) nekaj novega. Izbrali smo najlepše pesmi iz cerkveno-glasbene literature. Oder bo temu programu "primerno okrašen. Tenorist Charles Guardia bo tudi zapel svetovno znano Gounod ovo 44Ave Marija" ob spremi je vanju vijoline in klavir-ja. Upamo, da nas boste tudi takrat posetili v tako velikem številu, kot zadnjič. Zdaj pa še enkrat hvala lepa vsem in prosimo Vas, da nam ostanete naklonjeni tudi nada Ije. Slov. ]>evsko in dram. društvo 14 Domovina ". Naši v Ameriki svoje žene pretepati, je zapirati in ji groziti s smrtjo, ga je sodišče obsodilo na eno leto strogega za]x>ra. ALI STE ZAVAROVANI ZA SIA/cAJ MI1IW!, NKZGOBE ALI fMUL« ako jfe'.NISTE, TEDAJ VAM PRIPOROČAMO • - ---- jBCOSLOVAHSKO KATOLIŠKO JEDHOTOV AMERBB. hat njbtljb lii< je bilo drugače ko tedaj. To pot so vdrli v deželo tuji osvajalci. Vsa plemena so se enoglasno dvignila zoper vsiljivca Italijanska vlada je mimo vsejra zagrešila pa še to napako. da je imela premalo sredstev za tako podjetje in so imeli na razpolago le dvanajstino tiste vsote, ki so jo leta 1898 plačali Angleži. Zatorej so se dogodki kar naglo vrstili drug za drugim. Najprej so Abesinci uničili slabotne izvidniške čete. Xato so štrli poglavitno laško armado, ki je napadla Aduo. Kakor poroča o tej vojni neki angleški častnik, je njegovo mnenje to, da bi se bil moral tedaj italijanski general Bara-tieri umekniti a z zelene mize v Rimu so mu zapovedali, da mora napadati. S tem pa jo lo skrbel za nasprotnika, ki mu je že primanjkovalo živil in se ne bi bil mogel dolgo upirati prodiranju Italijanov, ee bi bili počasi napadali. Angleški častnik pravi: Štirideset let je že skoraj minilo odtlej, vendar je današnji položaj jako podoben tedanjemu. Baratierijevc čete so bile sestavljene iz novih, navdušenih prostovoljcev in nekaj čet iz domačinov. A nedostajalo jo prevoznih pripomočkov. Živil je bilo malo. Obutev jo bila pomanjkljiva. Premalo je bilo zemljevidov in kar jih je bilo, ?o bili netočni. In povsod je kar mrgolelo samih vohunov. Vojaštvo ne bilo vajeno podne- MNOŽICE NA GLAVNEM TRGU V ADDIS ABABI bju in ni bilo zadosti izvežbano Ko so nastale hujše razmere in so prišli prvi porazi, se je tudi navdušenje poleglo.. Mogoče beremo o letu 1935 ka!;o so nove čete polne divjega navdušenja za vojno in ki so jih visokodoneče besedo duccja ko valovi ponesli v Massano. Kako pa se bodo vedle mlade čete, k-j bo prišla bridka resnica in se bo začelo trpljenje, ki se jim o njem še ne sanja ne? Ali bo navdušenje splahnilo? Ali bodo četo, ki bodo razočarane, žejne, utrujeno in obupane slednjič podlegle številnim odločnim fcojnim vrstam nasprotnika? Pomislimo na sličen ]k>-hod spancev, ki so pred 10 leti vdrli v Maroko! Tedaj je Abdcl Krim pometal Spance skoraj v morje. Celo Francozi ki so z modernim orožjem od zada j napadli Abdel Krima, so se morali presneto potruditi, da so si hrabre vstaške gorske domačine mogli podvreči. Dandanašnji bojni stroji bodo pa? prinesli kak uspeh v začetku. A pokrajina, ki ima malo ali nič potov, ki je vsa v hribih, zahteva kmalu pehotnih bojev. Dan na dan mora korakati vojak v žgoči sončni pripeki mod poči-nastimi gorami. Za vsakim oglom pa preži smrt nanj. Grlo je že izsušeno, vode je pa malo. Nobene noči ne moreš mirno spati. Kdor je kaj takega doživel, se zaveda, da je potrebna čim najhujša disciplina, da vojaštvo sluša in hoče iti daljo. Novaki se pa tega v nekaj mesecih ne morejo naučiti. Le na podlagi dolgotrajne tradicije se privzgojijo potrebne lastnosti za takšna vojevanja. Lcgijonarji, ki jih ima Francija. bi vedeli kaj povedati, kaj se pravi bojevati se z gorskimi, za svobodo svoje domovine ko zveri srditimi plemeni. In A-besinci se bodo brez dvoma borili na življenje in smrt za svobodo svoje dežele. Naročite se na "Glas Naroda'' največji slovenski dnevnik v Združenih državah. THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. Končno sta Četrti dan nad seboj v zraku zaslišala brnenje propelerjev. Tri velika letala so se drugo za drugim spustila na obrežje in divjaki so pobegnili. Stotnik Fulford je ves o-nomoirel omahnil iz kabine. "Prišli ste zadnji hip!'" je rekel rešiteljem. "Tile vragi so se pravkar pripravljali, da naju naskočijo. Ves čas so krožili okrog naju in opravljali svoje "obrede", med katerimi so prosili svoje mali ko, naj jim pomagajo pri ugonabljanju teh hudičevih letečih ljudi. Vedno bolj divje so plesali okrog letala. Bala sva se, da naju bodo živa sežgali " Ko so rešitelji letalo preskrbeli z bencinom in oljem, sta oba rešena Angleža lahko srečno nadaljevala svoj polet. O-bema, ki sta 4 dni v divjini zrla smrti v oči, so na letališču v Rangoonu pripravili lep sprejem. Pred cesarsko palačo se od ju tra do večera zbirajo množice abesinskega prebivalstva in nestrpno čakajo vesti o boju. MOTORIZIRANA VENERA ZMAGA VUEŠTVA ALI CIVILIZACIJE? Kdo si ne želi domov? VSAKDO lahko sedaj z malimi stroški potuje v domovino in se neovirano vrne nazaj. Moderni parniki Vam nudijo vso postrežbo, in kdor je od veščega zastopnika pravilno poučen, mu jfb potovanje zabava. Pri nas lahko kupite voxne liste za vse parnike. Vsa pojasnila za dobavo potnih listov, affidavitov; č e želite dobiti sorodnika iz starega kraja, kakor tudi vse druge informacije, damo vsakomur brezplačno. Pjšite nam! SLOVENIC PUBLISHING Co. Travel Bureau 216 West 18th Street , New York, N. Y. Mi zastopamo vse paro-brodne družbe. V londonski reviji 'London's Weekly' A. G. Macdonell na podlagi knjige ogrskega časnikarja Ladislava Farago, ki je prepotoval vso Abesinijo, on-dotno razmere takole presoja: Svet je razdeljen v dva tabora: eni vladajo x Italijani, ki so prevzeli zgodovinsko misijo, dii v barbarsko deželo po-neso civilizacijo, drugi pa drže z Abesinci, češ. da je to krščanski narod, ki bo vsiljivcu po-kaza! drugo Aduo. Kako se bo ■to končalo? Farago jo povsod v Abesini-ji — z eno mogočno izjemo — naletel le na korupcijo, lenobo, bedasto zvijačnost, upornost in nevednost. Tista mogočna izjema na je cesar Ha i le Sel asi e, ki je izobražen in moderen A-bosinec. Obupno osamel jo na svojem visokem mostu. Nič so ne zgodi brez njega, sam vso organizira in vodi: "Sredi tiso-čev čvekajočih beračev, slug, požeruhov, vojakov in lenih ministrov, abesinski cesar živi samotarsko življenje v razpadajočih poslopjih in pozlačenih dvoranah. On jo državljan, ki ima najteže delo, ki ob štirih zjutraj vstaja in eno uro kos-neje že sprejema prve obiske.*' Svojo podložnike prekaša no lo po državniški spretnosti in politični modrosti, ampak je tudi prvovrsten, zvit in previden trgovec. Denar, s katerim oborožuje svoje vojake, dobiva na ta način, da prodaja koncesijo (za napravo avtobusnih zvez, za elektriko, za zgradbo novih cest itd.) Poleg cesarja nihče nič ne zasluži. Cesar iina obe banki in je udeležen skoro pri vseh podjetjih. Kot zasebnik sam sebi kot cesarju pove-rja denar za visoke obresti. Glavno njegovo premoženje pa je naloženo na Angleškem in v Švici! Farako pravi, da v A-besiniji velik mož vlada barbare. . Taki so Abesinci. Drugo vprašanje pa je: Ali bo Italija mogla premagati Abesince T Farago trdi, da Abesin-cem močno primanjkuje pušk, streliva in cest. Mnogo je plemenskih poglavarjev, ki bodo kar k Italijanom prestopili, zlasti v takih krajih, katere je Abesinija v novejšem času podvrgla in ki torej niso niti pravi Abesinci. Abesincem tudi hudo primavjkuje zdravil in zdravnikov. Izobražen Abesinec je ne koč rekel Faragu: Vsi pojde-mo v smrt, ko poj-demo v vojsko. Kdor bo zadet, bo izgubljen; zakaj mi nimamo ne zdravnikov, ki bi obvezovali naše rane, ne strežajev, ki bi ranjence spravljali v bolnišnice. Izkrvaveli bomo, če bomo zadeti. Vendar pa *kljn]i všomn ŠTIRI DNI V SMRTNI SENCI temu ne bo ostala doma živa duša, ko bo tn^>a iti. Ta stran je torej za Abesince kaj neugodna. Druga je neugodna za Italijane. Ti bodo morali premagati neizrečene težave, ko bodo prodirali v Ogaden in Harar. To so obupno suhi kraji brez vode. Farago je prestal [m> toh krajih silno težavno in nevarno popotovanje. "Ogaden se zdi, kakor da bi ga že bila opustošila vojska. Po zemlji se vlečejo globoke razpoke. ki so podobne strelskim jarke m, ki pa so nastale od sušo. Za kršem jo pesek, kjer prebivajo kruti ljudje in divje zveri." Med skalovjem in kaktejami je dovolj skrivališč za zasede. Vsa pokrajina je kakor nalašč za gverilsko vojskovanje, divje in kruto. Ce bo modri švedski general Vidgin mogel pregovorili Abesince, naj se na ta način vojskujejo, Italijani nikamor ne bodo mogli. Italija bo pač dosegla nekaj sijajnih začetnih uspehov ob mejah, potom pa bo vojskovanje splahnilo v kruto uničevanje, kateremu šibka finančna moč Italije ne bo več kos. Vendar pa je mogoče, da ponosni in divji amharski vojšča-ki ne bodo poslušali nasvetov švedskega generala ter se bodo rajši vrgli v bojni metež s sulicami in ščiti med divjim krikom: "Adua! Adua!" Č*c se bo to zgodilo, bodo postali dober cilj letalstvu, tankom in strojnim puškam. Italijani naj bi molili, da bi Abesinci ubrali to taktiko. V knjigi je popisana tudi vznemirjajoča anekdota, ki da misliti, da bodo želje Italijanov vendar le uslišane. Cesar se je udeležil vojaških vaj v kadetnici. Ko je bilo vse končano, so mu švedski častniki povedali, katera stran je zmagala. Cesar je bil zelo presenečen in nejevoljen, ker je bil prepričan, da so drugi zmagali. Švedi so mu nato pojasnili, da je v modernem vojskovanju tako: Tiste čete, ki so manj vidne, navadno zmagajo. Nekdo iz cesarjevtga spremstva pa je nato dejal, da je tako mnenje docela napačno. "Vojska je vojskovanje, ne pa skrivanje. Le strahotepci se plazijo pred sovražnikom. A-besinec pa se bolj viteško bojuje, mož "proti možu. Ahesinec nikdar ne bo streljal na sovražnika iz zasede." In tako nastaja za čuda narobe svet. Civilizirana velesila ki se pripravlja za civilizato-rično "misijo," bo te divje barbare šele naučila, da v modernem vojskovanju ni več prostora za itešštvo. Kajpada se Tri holandska letala.se več ^ če storiti nič zalega, tednov preiskovala pragozdove. mačine pomirilo, da in globeli na Novi Gvineji ter zadnje celo dovolili. fotografirala doslej neznane dele tega velikega otoka. Srečno so letalci opravili svoje delo in se veseli vračali proti domu. Ko so pluli nad velikim pragozdom in >o imeli samo še eno uro leta do Rangoona, je naenkrat nastal silen vihar, ki je vsa tri letala metal ko žoge. Najhujše je trpelo zadnje letalo, v katerem sta sedela dva Angleža, stotnik Fulford in inženjer Cope, ter liolandski kapitan Vonk. Nesrečno letalo je kmalu zaostalo za prvima dvema, ko so letalci z grozo ugotovili, da se bo sredi viharja treba spustiti na tla. Letalo je pravkar letelo nad otokom Haingji ob ustju reko Basein. Na lovi in desni strani gozdovi, tako da bi bilo blazno, ko bi se hoteli in spuščati na tla. Naenkrat je stotnik F al ford veselo vzkliknil. Zagledal je široke sipine ob morju, kjer bodo lahko pristali. To se jim je tudi posrečilo — bili so rešeni. Siromaki! Niso slutili, kaj vse bo treba še prestati, preden bodo zares rešeni. Letalci so dobro poznali nevarnosti pragozda, zato so ostali čez noč kar v letalu. In pametno so storili. Komaj se je zmračilo, že so od vseh strani začeli rjoveti tigri. Ta mačji koncert o-krog letala je bil tako strašen, da letalci vso noč niso zatisnili oči. Ob jutranji zori se je pa vse pomirilo. Drugo jutro je vzel holandski kapitan Vonk orožje in dolg nož ter se napotil v goščavo iskat človeška bivališča. Oba Angleža pa sta ostala pri letalu. Ho-land^kemu častniku kajpada ni bilo lahko pri srcu, ko je tako sam taval po divjini, polni krvoločnih tigrov. Blizu ni opa zil nikjer človeških sledov. Z nožem si je izsekaval pot skozi goščavje. Vendar je moral paziti, da bi ga ne pičila kaka strupena kača. K sreči je bil mož vajen džungle, saj je že dolga leta preživel v takih krajih. Ko je tako naporno prehodil več ur, je na neki gozdni jasi zagledal vas domačinov. Kmalu so ga obkolili možaku Toda njijiovo vedenje je bilo prej sovražno ko prijazno iz česar je Vonk sklepal, da ga hočejo napasti. Končno jim je z znamenji dopovedal, da jim no r To je do-so mu na-da jih je fotografiral. Končno so ga vedli na drugi konec otoka, kjer je Vonk v svoje veliko veselje zagledal evropski tovorni parnik, ki je bil zasidran nedaleč od obrežja. Na tej ladji se je Vonk drugi dan srečno pripeljal v mesto Basein, odkoder je po radiju zaprosil pomoč svojima tovarišema. Medtem pa sta njegova angleška tovariša doživljala grozne reči. Že prvi dan je inženjer Cope zašel v smrtno nevarnost. Ker sta bila s tovarišem žejna, je Cope zapustil varno kabino v letalu in šel iskat vode. Ni pa Še prišel daleč, ko je iz reke nenadno švignil proti njemu velik krokodil. Cope je sicer zbežal, toda zverina, ki je bila najbrže hudo lačna, je planila za njim. Cope, ki je bil džunglo manj vajen ko llolan-dec Vonk, jo komaj ušel. Ko je že ves .upehan pridirjal do letala, je bil krokodil 2 m za njim. Ko je Cope srečno zaprl vrata kabine, je krokodil nekaj časa rogovilil okrog letala ter se nato izgubil nazaj. Drugi dan pa so letalo odkrili divji domačini. To je bil pa drug rod, ne tisti, med katerega je zašel Vonk. Ti so bili nad vse sovražni, vsled česar si Angleža nista upala zapustiti kabine, ampak sta s puškami krotila bojaželjnosti divjakov. Bila sta oblegana. Nikakor jima ni bilo mogoče zapustili letalo. Kmalu so jima pošla živila in pitna voda. Trpela sta strašno žejo in lakoto, da sta od trpljenja skoro že blaznela. Upala sta pa vendarle še, da bo prišla pomoč. Toda medtem so minili trije dnevi. bodo Abesinci* tega naučili kmalu, ko bodo z neba začeli deževati plini in kemikalije. Abesinci se bodo morali začeti bojevati na bolj "civiliziran" način, če hočejo kaj opraviti. Armande Marbeufova, ki je pod imenom "motorizirana Venera" po vsem Parizu znana figura nočnega življenja, da je javnosti spet priliko da govori o njej. Svoje ime je dobila od tega, ker ima navado, da se pelje ponoči s svojim luksuznim avtomobilom po mestu in z nedvoumnimi pogledi in kretnjami lovi zastopnike moškem spola. Posebno tujce, ki ji gredo tem rajši na lim, ker menijo, da imajo opravka s kakšno damo iz "najboljše" družbe, ki je šla pač na pustolovščine. Premam-ljene kavalirje pa pelje lokal, ki se od drugih razlikuje po tem, da zahtevajo tam za steklenico piva 250 fr. in za steklenico sekta 500 fr. Ce se temu ali onemu kavalirju takšni računi zazdijo previsoki, dobe hitro opravek z nekim herkul-skim barskim nameščencem, ki ne sprašuje mnogo in se ne pogaja. temveč vrže kavalirja eno stavno na cesto seveda potem, ko si je od njega vzel vsoto, ki jo zapisana na računu. Policija ima cele skladovnice ovadb, ki so jih vložili opeharjeni tujci proti "motorizirani Veneri" in razumljivo je, da jo skuš-i dobiti v svoje roke. Toda to ni tako lahko. Pred nedavnim so jo policisti na motornih kolesih zasledovali cele ure, na zadnje jim je s svojim hitrejšim vozilom ušla. Več sreče je imela policija to dni, ko je prav tako z nekim taksijem nasledo-vala ponočnico. Ta bi ji tudi tokrat ušla, toda dobro porner-jen strel v gumasti obroč njene-ga avtomobila iz policijske pištole jo je prisilil, da se je ustavila. Ker je Marbeutova ob tej priliki poskusila pritisniti s svojim avtom vozilo s policisti v ne"?:i zid in ga zmečkati, se bo morala sedaj pred sodniki zagovarjati tudi zavoljo poskušene-ga umora. SLOVENSKO SAMOSTOJNO BOLNIŠKO PODPORNO DRUŠTVO za Greater New York in okolico, ink. Kdor izmed rojakov ali rojakinj še ni elan tega društva naj vpraša svojega prijatelja ali prijateljico ali pa enega izmed odbornikov za natančna poasnila. V nesreči se šele spozna, kaj pomeni biti član dobrega društva. To društvo je sieer najmlajše, toda najmočnejše bodisi v premoženju ali članstvu. Društvo je v tem kratkem času svojega obstanka izplačalo že skoro 14 tisoč bolniške in nad šest tisoč smrtne podpore ter ima v blagajni skoro $17,000.00 19.T5 - Blagajnik: ANTON KOSIRNIK 101-21 — 85th Road Richmond Hill. L. I. Zapisnikar: ANTON CVETKOV11CH 983 Seneca Avenue Ridgewood. L. J. - ODBOR ZA LETO Predsednik: FRANK HOTKO 507 E. T3rd St.. New York City Podpredsednik: FRANK MEKINC 1055 Greene Avenue Brook'.yn, N. Y. Tajnik: JOSEPH POGACHXIK 580 Liberty Avenue Will iston Park. U L Nadzorniki: 1. PETER CERAR 6038 Palmetto Street Brooklyn, N. Y. III. FRED VELEPEC, 7725 — «7th PL. Glendale, Društvo xboruje vsako četrto soboto v tvojih druitvsnih prostorih v American S'ovenlan Auditorium, 253 Irving Av«., Brooklyn, N. Y. Arhivar: II JOSEPH POGACHNIK JERNEJ COREL. 671 Scholes Street Brooklyn, I> . L. I. N. Y. ■ \ 'K* 't " Q L J, S N A R OD A N^^^T^vt^. Octo^ 24, 4935 . THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. 8.. 'A, ————---' " "' ...... " 1 — ■ 1 -■ ■ ■ — ■ - t 1 ........1 i t r , r . i. I'Bl »1 TPB IB : llllllllllilM^ POUČNE KNJIGE RAZNE P O V E S T I IN ROMANI PESMI IN POEZIJE KNJIGARNA 1 214L WEST: tOfe STREET NEW Y O KI »M - * ^ : ZEMLJEVIDI MOLITVENIKI : : IGRE : Romani... ANA KABENINA, roman apiaal L N. Tolstoj. Dva zvezka* trda vezana. 1IM strani ........$6.56 M Ana Kareniua" tvori višek Tolstojevega umetniškega dela in je eno najpomembnejših del svetovnega »lovstva sploh. Knjigo bi moral cH rs t i vsak Slovenec. RELIEFA KARIKATURA, spisal Andrey Ter-novee ..................................... AKT ŠTV. 113. Spisal K. Gaboriau. 536 strani. Cena.......75 To je roman tiste vrste, kjer se deinnje razpleta vsak hip v novo napetost, polno spletk In borcoja. Tak roman ljubijo bralci, ki b rejo knjige za zabavo in razvedrilo. ANDREJ TEKNOVC, reliefna karikatura Spisal lv. Albreht. 56 strani .............. .30 REATIN DNEVNIK, spisala Luiza Pesjakom. — 164 strani. Cena ........................................... .66 Poleg Pavline Pajkove je Luiza Pesjakova takorekoJfVdina ženska, ki se je koncem prejšnjega stoletja udejstvovala v slovenski književnosti. Njeni spisi razodevajo čutečo Žensko dušo. BELE NOČI, MALI JUNAK, spisal F. M. Dostojevski 152 strani. Cena................................ .60 Kratke povesti iz življenjej>is pisatelja. To so prva književna dela slavnega ruskega romanopisca. BELI MECESEN, roman, spisal Jul Kozak. 116 strani. Cena ...........................................—..... 46 Roman je izšel v zalogi Vodnikove družbe. Skrajno napeto dejanje se dogaja v Kamniških planinah. Kdor ljubi lov in planine, ga bo z napetostjo čltal do konca. BLAGAJNA VELIKEGA VOJVODE, roman spisal Frank Heller. 162 »t rant Cena ................ j60 Od začetka do konca napet roman, pol dejanja, spletk in najbolj čudnih razvojev. Že prve strani svoje čitatelja, in ga ne odloži prej, dokler ga ne prečita do konca. BRATJE IN SESTRE V GOSPODU Spisal Cvetko Golar. 155 strani. Cena.....75 Nas znani pisatelj je dal knjigi naslov "Sanje poletnega jutra". Nihče izmed naših pisateljev ne ztia tako opisati življenja kmetih kakor bas Cvetko Golar. ČRNI PANTER, spisal Milan Pugelj. 219 stranL Cena .38 6of>ek iKivcsti našega dolenjskega pisatelja, ki se je razmeroma mlad poslovil s tega sveta. Če kdo pozna Dolenjce in njihovo dušo, jih |m»ziim Pugelj. Njegove spise čila vsak z največjim ulitkom. ČRTICE IZ ŽIVLJENJA NA KMETIH, spisal AndrejOtev Jote. 92 strani. Cena ................ Pod itsevdouimom "Andrejčkov Jože" se je bkrival plodovit slovenski pisatelj, ki je znal spretno opisati življenje, ki ga je doživljal Ob čitanju njegovih povesti so vsak nehote ' spomni na staro domovino. DALMATINSKE POVESTI, spisal Igo Kaš. 84 strani. Cena ........................................................ .35 To so {»ovesti, vzete iz življenja našiti Dalmatine*.'v : kako se vesele in žalost e, kako ribarijo, ljubijo in snubijo. Resničen čar na-Sega Juga veje iz njih. DEKIE ELIZA, spisal Edroood de Cooeonrt. 112 stranL Cena --------------------------------------------------- .48 Coucourtova dela so polna fines in zanimivosti. zlasti v risanju značajev, Čijih nekateri so mojstrsko podani in ima Človek med branjem vtis, da posamezne osebe sedijo kraj njega in kramljajo ž njim. DON KIHOT, spisal Miguel Cervantes. 158 str. Cena .75 To je klasično delo slavnega španskega pisatelja. To je satira na vlteštvo, ki je še vedno hotelo ohraniti svoj ponos in veličino, pa se «1 zavedalo, da že umira. "Don Klhot" spada med mojstrovine svetovno literature. DROBIŠ, spisal Frame MiWinaki. — 138 stranL Cena .88 Nr.fi najboljši humorist Milčinski je r tej knjgi zbral par svojih najboljših črtic, ob ka-Uirih se mora človek od srca nasmejati. DVE SLIKI, spisal Ksaver Meško. 188 stranL Cena Av Dre čtrlcl enega naših najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" ln "Starka". Obe sta mojstersko zavrženi, kot jih more zavrfiiti edlnole naš neino-čuteči Meško. FAKOVŠKA KUHARICA, spisal J. Š. Baar, 287 stranL Ctps ...................................................-L— To Je iz češčine prevedno delo, ki bo zanimalo slehernega čitatelja. To je roman ženske, ki Je skoro vse življenje živela in gospodinjila v župnlšču. GOZDOVNIK, spisal Karl May. Dva 288 ln 186 stranL Cena --------------- Spisi Karla Maya so znani našim starejšim Čltateljem. Marsikdo se spominja njegovih romanov "V padišahovi senci", ' 'VInetov", "Žut" itd- Dejanje "Gezdovall^" ae vrši na nekoč divjem ameriškem Zapadu. GREŠNIK LENART, spisal Ivan Cankar. 1M aL Cena .76 HADŽI MUKAT, spisal L N. Tolstoj, Bamnw 79 stranL Cena ----------------------------------------.46 To znano delo slavnega ruskega pisatelja je prevedel v slovenščino Vladimir Levstik. — Sleherni rojak naj bi čital roman tega ve-' likega ruskega misleca. ■ ^ - HEKTORJEV MEČ, spisal Reoe La Bruywe. Roman. 79 strani. Cena .................................... M Skrajno zanimivo delo znanega pisatelja. Polno zapleti jajc v in zanimivih dogodivščin. Čitatelj se čudi pisatelju, kako je svojo zgodbo strokovnjaško zasnoval. HELENA, roman, spisala, Marija Kmetova. 134 strani. Cena .....................................................40 V tem romanu prikazuje Kmetova pretresljivo žiyljenje učiteljice na deželi—duševno o-samljene žene v obliki, ki človeku seže globoko v dušo in mu ostane neizbrisno v spominu. HUDI ČASI. — BLAGE DUŠE, spisal Frane Betela. 96 stranL Cena ____________________________ .75 Knjiga vsebuje zanimivo povest ln veseloigro. Oboje je povzeto iz našega domačega življenja. HUDO BREZNO in druge povesti, spisal Frane Erjavec. 79 strani. Cena _________________________ 3S Naš izboren pripovednik ln poznavatelj narave nudi čitatelju lepoto naših krajev in zanimivosti iz življenja naših ljudi. IDIOT. Spisal F. M. Dostojevski. ŠTIRI KNJIGE. Cena ..................3.35 Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. Roman vsebuje nad tisoč strani. IGRALEC, spisal F. M. Dostojevski. 265 stranL Cena .75 Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast Igralec izgublja ta dobiva, poskuša na vse mogoče načine, splet-kari, doživlja in pozablja, toda strast do Igranja ga nikdar ne mine. (ZBRANI SPISI, dr. Hinlta Dolenca, 145 strani. Cena .68 V tej knjigi so črtice izključno lz kraškega Življenja. Menda ni še nihčo tako zanimivo opisal kraške burje in Cerkniškega jezera kakor Dolenc. IZBRANI SPISI dr. Janeza Mencingerja, trda vez, 14H) stranL Cena _______-_____________________________L56 Janes Menciger se po pravici imenuje začetnika našega modernega le|ioslovja. On je prvi krenil s poti. ki sta Jo hodila Jurčič in Kersnik ter ubral moderno smer. V knjigi so tri zanimive črtice. IZLET GOSPODA BROUČKA V XV. STOLETJE, spisal Čech Svatepiuk. 246 stranL Cena L26 V navedenemu delu spremljamo deorodušne-ga Pražana gospoda Broučka v dobo strašnega in slavnega liusltskega voditelja Jana Žižke. Ta zgodovinski roman je zanimiv od konca do kraja. IAGNJE. 118 stranL Cena broš. .46 Ven..... .45 trdo vezano...................................................35 V knjigi je poleg naslovne Sc povest "Starček s gore". Obe sta posebno zanimivi, kajti spisal ju je znani mladinski pisatelj Krištof Smid. KMEČKI FUNT, spisal Aug. Čensa .....75 Zgodovina nalaga kmeta je zgodovina neprestanih bojev. Bojev s Turki In graščakL — "Zataji kmečki pont" je mojstersko opisal ■ slavni hrvatski pisatelj Šeooa. Krasen roman bo sleherni a užitkom prečita1 • LA BOHKMK. Spisal tL Murger. 402 str. Cena...88 Knjiga opisuje življenje umetnikov v Pari-zu .okoli polovice devetnajstega stoletja. — Knjiga t« svetovno znano de*«,. LISTKL (Ks. Meško*. 144 strani ............ .H, ..60 LJUBLJANSKR SLIKE, 268 stranL Ccm ______________________________________ Iz borno je pogodil ljubljanske tipe na« prvi humorist Aleševec. Tako natančno in zanimivo le opisal vse od branjpvke do. gospodarja, da jih vidite kot Sive pred seboj. LOV NA ŽENO spisal J. O. CurwoedL 184 M Skrajno napet roman iz modernega življenja. Človeka tako prevzame, da ga a velikim zanimanjem prečita do konca. LUCIFKK, spisal Jean da la Biva, 281 stranL — Cena........ Fantastičen roman v šestih delih. Bolj fantastičen nego ga naslov razodeva. Čitatelj se mora nehote čuditi bujni pisateljlvi domišlji- MALI LORD. spisala Frances Hodgeson Burnett. 193 strani. Cena ................................. Globoko zasnovana povest o otroku, ki gane odljudnega čudaka. Deček je plod ameriške vzgoje, ki ne pozna ralik med bogatini in reveži, pač pa zna razlikovati le med dobrim in slabim. MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht. 128 stranL Cena Štiri zanimive črtice našega priznanega pisatelja. MATERINA ŽRTEV. 248 stranL Cena__________ Zanimiva povest iz dalmatinskega življenja. MED PADARJI I*i ZDRAVNIKI Spisal Janko Kač. 119 strani. Cena........ .80 .36 A0 MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phillips Oppenheim. 92 stranL Cena —--------- Do skrajnosti napet roman iz modernega življenja. Oppenheim je znani angleiki ro-anopisec poznan po celem svetu. MIMO ŽIVLJENJA, spisal Ivan Cankar. 238 str. Cena MLADA LETA, (Jan. E. Krek), 188 str....... 75 FILOZOVSKA ZGODBA, spisal Alojzij 182 stranL Cetm --------------------------------- M Kdor ne poana dijaškega življenja, naj prečita ta roman. Ob čitanju se mu bo odprl povsem nov svet, poln neslutenlb dogodkov. GOMPAČI IN KOMURSAKI Spisal Julij Zeyer. 154 stranL Cena.......45 Pestre slike sanjavega življenja tiste sanja-ve,* bujne dežele, ki smo jo do nedavna poznali komaj po Imenu. To je pesem ljubezni in zvestobe. GLAD. Spisal Knut Hanson. 240 stranL Cena J6 Roman znanega nordijskega pisatelja je svojevrstno velezanlmiv in odkriva čisto nove strani človeškega življenja. GOSPODARICA SVETA, spisal Kari Flgder .... GUSAR V ORIAKIH. spisal Deoald Keyhoe. - 128 stranL Cena ------------------------------------ To je letalski roman, poln dejanja la najbolj neverjetnih doživljajev. Čitatelj doživlja aa-eno a pisanjem odroma glavnim junakom akoro neverjetne pustolovščine, ki se vrše v v zračnih višavah. »VETA, (Kari & Sienkiewics, JERNAČ ZMAGOVAČ, spisal 123 stranL Cena_________________________________________ Knjiga vsebuje poleg naslovne povesti znanega poljskega pisatelja tudi povest "Med plazovi". Obe sta zanimivi ln vredni, da jih človek čita. JU AN MISERIA, spisal H. L Cofoma, 168 atr. Cena Ta pretresljiva povest je vzeta lz dobe Španske revolucije. Sočutno zasledujemo usodo po-nedolžnem obsojenega J nana Miserlje. V o-sebl brezvestnega Lopezinka pa vidimo, Kyn privede človeka življenje brez višjih vzorov. JURČIČEVI ZBRANI SPISL devet tide vezanih knjig. Vsaka las nad dvesto strani. Cena vsem devetim knjigam je______________j Jurčič ne potrebuje ni kakega posebnega priporočila. Jurčičeve knjige so naprlpravnaj-Se Čtlvo za dolge zimske v.ečere. Njegovi originali, dovtipnl Krjavelj, skrivnostna pojava desetega brata ln cela vrsta drugih njegovih nepozabnih obrazov bodo večno Šivali JUTRI, spisal Andrej Strug, 85 stranL Wp v « Knjiga je posvečena onim, ki eo 611 skozi bol ln pričakovanje... Posvečena je njihovemu tihemu junaštvu. .50 .75 45 KAJ SI JE PMISI.IIt DOKTOR OKS, Jules Verne. 65 stranL Cena ----------------------- Menda ni bilo pisatelja na svetu, ki bi iipd tako Sivo domišljijo kot jo je imel Ffcaneoa Jules Verne. In kar je glavno, akoro vse njegove napovedi so «e vresničlle. Pred dolgimi desetletji je napovedal letalo, subpiarln, pp~ let v stratosfero itd. KAZAKI, spisal L. N. Tolstoj, 388 stranL Cena .75 Edlnole veliki Tolstoj je znal opisati Slvlje- * nje tega napoldlvjega plemena, ki je Sivelo ln deloma Se vedno Sivi svojevrstno Ebrlje-nje na ruskih stepah. Napeta povest, polaa burnih dožlv"a)ev od začetka do konca. SP 1S1 MOJE ŽIVLJENJE, spisal Ivan Cankar 188 str. Cena Ivan Cankar je prvak naših pisateljev Ljudje. čijih duševnost opisuje, so pristno slovenski ia opli njihovih značajev mora slehernega globoko prevzeti. 1 'Moje življenje" je najpomembnejše delo Ivana Cankarja v zadnjih njegovih letih. .75 PISANR ZGODBE. Spisal Janko Kač. 113 str. "Med Padarji ln Zdravniki" ter "Pisane Zgodbe" je apiaal naš poljudni pisatelj KaC, ki se j« posebno proslavil s svojim znamenitim romanom "Grunt". Prva knjiga vsebu-. je 24, deoga pa 18 kratkih in zanimivih po-veatL PLAT Z10NA, spisal Leonid AnMev. 131 sir. Cena .40, Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pi-, •, satelja vsebaje knjiga še dve. namreč. "Ml-^r.m?gii" in "Bfezdno". POSLEDNJI DNEVI PQMPEJA (2 zv.) ........ 1.25 POPOTNIKI, spisal Milan Pugelj. R strani. Cena V tej knjigi je zbral znani slovenski pisatelj m Pugelj deset- črtic lz našega domačega življenja, POVESTI IN SUHE, spisal Ksaver Meško. — 79 stranL Cena --------------------------------"T'wTr Knjiga vsebuje tri povesti našega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je Izrazit, njegove misli so globoke in m^bkp. Pqset?oo ženske so vnete za njegova dela- — PRAVICA KLADIVA, spisal Vladimir Levstik. 144 stranL Cena ------------------------------------ Povest ia vojne dobe. ko se je v srcih vseh naših razsodnih ljudi porajala misel na edinstveno Jugoslavijo. Levstik je to klasično opisal. Z osvobojenjem domovine doseže tudi povest svoj višek. PRED NEVIHTO, spisal L Turgenjev. 96 str. Cena Mojstersko delo slavnega ruskega pisatelia. .60 60 .35 MORSKI RAZBOJNIK. ryat. 182 stranL Cena ________________n____ M Povesti morskih gusarjih in piratih so splošno vse zanimive, to delo pa presega po svoji zanimivosti najboljše povesti te vrste. Naročite Izvod še danes, če ae vam dopadejo po- . vesti te vrste. MOŽJE, spisal Rmeraen Hugh. 80S strani. CenaLSO Zanimivo delo, ki bo ugajalo vsakemu čitatelj u- Prevod prav nič ne zaostaja sa originalom. MLADA LETA .......................................... .68 NA KRVAVIH POLJANAH______________________________ L56 NADEŽNA NIKOLAJAVNA Spisal V. M. GarSln. 112 stranL Gena .... 35 Junaki tega romana blodijo in tavajo skozi temo življenja. Vzpenjajo ae kvišku, a sredi pota omagajo. NA KRVAVIH POLJANAM, Mattttt, m PRIHAJAČ, spisal Fr. Detela. 157 stranL Četa ,60 Kakor vse Detelove povesti, je tudi ta vzeta is našega pristnega domačega žtvljenja. PRI STRICU, spisal GapgL lU strani........ .80 PRI STRICU.........................-.......................t -60 PRODANE DUŠE, spisal Join LikoviC. 160 str^ Cena .60 Kdor hoče vedeti, kaj počno fašisti s našim ubogim ljudstvom na Krasu, naj prečita to pretresljivo zgodbo. PTICE SELIVKE, Rabindranat Tagore. Trda vez. 84 strani. Cena _________________________________________ -75 Prgeovori, eseji ln misli slavnega indijskega pisatelja. RANJENA GRUDA Spisal Ivan Albreht 103 stranL Cena.... .35 Posebno zanimanje vzbuja ta povest po svoji aktualni vsebini, ki razmotrlva pereče moderne probleme ln posega v drugem delu v vojno In povojno dobo. RDEČA MEGLA, spisal Kari Figor. 192 stranL Cena .70 V širokem Stilu zatnovan avanturističen roman znanega pisatelja, ki zna dejanje razplesti s tako čudovito fineso, da mora čitatelj nehote z napetim pričakovanjem čitati do konca. RENE MAUPERIN Spisal Edmont de Concnort. 230 ctr. Cena .40 Roman o dekletu iz visoke pariške družbe. Delo je polno fines in zanimivosti zlasti v risanju značajev. ROMAN ZADNJEGA CESARJA HABSBUR- ŽANOV ...........................................................75 L56 NAŠA VAS, Novate 224 V zvezku je devet črtic povečini iz naše lepe Štajerske. Pisatelj Novačan je nedosgljiv mojster v opisovanju značajev. NAŠA LETA. spisal Milan Pngdj. 128 Cena vaz. ............ .78 Knjiga vsebuje dvanajst povedi pisatelja Pu-glja. ki je poznal dušo dolenjskega kmeta kot le malokdo. NANŠI LJUDJE, apiaal Alaia Zanimiva povest iz časov, ko so bili Francozi na Vipavskem-NOVA EROTIKA, apiaal Ivan ROZMAN. Trde ve- ■ana. 115 stranL Cemi___________________ Knjiga vsebuje "misli, ki ap se rodile v človeku V pivih letih svetovne vojne - » .H PASTI IN ZANKE, L S, OreL 281 KAKO SEM SE JAC. LIKAL, spisal Jakah Aleševec. TRI knjige po l58, 188 in H4 I l li Cena_____.60 vsak zvezek. Vri trije........L58 Pisatelj nam v teh treh knjigah opisuje usodo in življenja kmetakega fanta, ki se ga stari-H poslali v šol* kjer se je vadtževsl s lastnimi sredstvi ter zdaj laSJe, adaj teSje, lezel od Sole do Bole ter si slednjič priboril v Siljenju mesto, po katerem je stremeL Knjige so pisane živahno. Ob Stanin ae bo moral Čitatelj večkcat od area nasamjatL Kriminalni roman is pdohe. Neki slovenski kritik je nekoč piaaL dp slovenski pisatelji nimajo daru aa pisanje kriminalnih romanov. No, pisatelj Oral mq je doka-zpL da ga imajo. V PROZL apiaal Chaa. Bi illilrr. 112 Verna slika peeteega velik ljenja ln apppiino# nanj. KA^RXAN, apM ttv- 187 Roman, napisan po ustnih lanriSBih in tipkanih virih. Zfedba človeka, ki ni bil rojen sa aamoetan ter ae Je slednjič po hndh be* Jih. vrgal aopet v življenje. PING VINSKI MIK, To je m tira na francoahe pretekle ia ee#a-nje namere. V tej knjigi Je slavni franco-rid pisatelj najbolj dsaea in buaebalMai v svoji sabavljlcL ROMANTIČNE DUŠE, spisal Ivan Cankar 87 _______ .60 SANIN. Spisal M. Arclbafiev. 488 str. Cena .... L— Ta znameniti roman, ki je bil svoječasno na Ruskem in na Nemškem konfisciran, slika na realističen način ruskega inteligenta, malomeščana. oficirja. Študenta. Žida, žensko' v okviru družine in samostojno učiteljico. SIN MKDVHMBGA LOVCA, spisal Karl May. 158 atranL Con _______________________________ J30 Dejanje te lepe povesti se vrSI na ameriškem Zapadu^ Pestre slike iz indijanskega in pi-jonlrake^a življenja. Mayu sicer očitajo, da ni bil nikdar v Ameriki, toda življenje Ua a-mprijaipm Zapadu je znal dosti natančneje o-pisati kot inarslkdo, ki Je Uvel tam* SKRIVNOST NAJDENKE, peveet. Trdo paanna. 93 stranL Cena--------------------------- A8 To je po naSe prikrojena povest, ki bo zanimala slehernega bravca. Hudim duševnim bojem glavnega junaka odroma Junakinje, aledita zaslužena sreča in xadovoljstvoL SLIKA DORIANA GRATA. Spisal Oscar WUde. 301 stranL Cena ........................L28 To je eden najbolj snačilnih spisov anamenl-tega anglefikcga pisatelja. Roman je izredno zanimiv po svojem stilu, po svoji fantastični vaebinL po svoji globoki miselnosti ip napetosti, ki veše bralca a nepremagljivo rilo nase, SPISJR. Biaie povesti ia kneftega UvlJmja. — 67 stranL Cena --------------- SREDOZIMCL apiaal Peter Behtojer 84 Zbirka fc^o^th povesti ia našega Kvljenja. Bohinjec je dober pisatelj, ki v svojih spisih do pičloe pogodi duševnost našega človeka. Ob Stanju njegovih del se zdi Bove-ku, da Ima pred očmi prizore ia domovine. SLIKE, spisal Kspver Metke. 188 atranL Cena.... Osem povesti, U sariuRJo, da Jih aishernl preSta. ŠTUDENT NAJ BO. — NJk$ VSAKDANJI KRUH, spippl F. K. Fiažgar. 88 riraaL Cena NaS mojateraki pripovednik nam nudi v teh dveh svojfii delih obilo duševnega ulitka, STRAHOTE VOJNE, To je ena najslavnejših knjig, ki iamjo namen vzbuditi ▼ človeku stud do volna. Pošastni prisorl aa opisani točho ln natančno. Vsaka, mati bi morala čitati to knjigo, kajti to Jf i^pdved Sane ln čutare, ki Je Hgubi-la na btfjiSOu »foje naJdraSje. \VmtUmk IN. HMOI, apiaal Fr. M m atranL Trda vaaaa* C«m---------L28 NaS mani pisatelj Detela Je a tem svojim delom aopet posegel v naše preprosto Rvlje-aje ter lahorao orisal SPačaje, ki nastopajo v TARZANOV SIN. Vezano 301 strani, broširana .96 TARZAN, SIN OPICE. 302 strani. broširana .90 Pisatelj Edgar Rice Burroughs je v svojih delih o Tarzanu obdelal snov. kakršne ni obdelal pred njim še noben pisatelj. Njegova tlela so prestavljene v vse kulutrne jezike ter ne zanimajo samo mladine, uač pa tudi odrasle. TATIČ, spisal France Bevk. Trda vez. 86 str. Cena .70 Naš izboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki jih je posvetil svoji materi. TUNEL, spisal Bernhard KeUermann. 295 str. Cena 1.28 Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Cele armade delavcev se zarivajo vedno globlje v osrčje zemlje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, katere žrtev je na tisoče in tisoče delavcev. Toda železna volja inžinirja Allana ne odneha, dokler ne steče med Evropo in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. TRI LEGENDE O RAZPELU, spisal Julius Zeyer. Trda vez. 83 strani ................................... >65 Prevod treh zanimivih povesti znanega češkega pisatelja. UGRABLJENI MILIJONI, spisri Seliger Brat. 291 stranL Cena ................................................ I-2* Knjižnica "Jutra" nam je s tem delom predstavila skrajno nai>et roman ameriškega Jugoslovana. Kdor bo prečital to delo, bo nehote vzkliknil: "Da, Ivan Belič je bil pa res duhovitejši nego vsi detektivi svetal" VEČERNA PISMA, spisala Marija Kmetova. Trda vez. 51 strani. Cena ............................... -73 Knjiga vsebuje petnajst pisem, ki jih preveva iskreno občutje. Pisma govore o sanjah ženskega srca, o ljubezni, o sorodnih dušah. VELIKI INKVIZITOR, spiral Michel Zevacce. 124 stranL Trda vez. Cena ...1.20........Bros. 1.— Kdor hoče poznati strahoto španske inkvizicije, naj prečita to delo. ki je bilo spisano po resničnih podatkih in mora navdati čitatelja z grozo. VERA, spisala Olga W aid ova. 154 strani. Cena m Roman je poln lepih prizorov, opisuje skrbno življenje nekdanjih najvišjih krogov nemške in ruske aristokracije in kaže, da so bili med njimi poleg manj vrednih tudi srčno plemeniti ljudje. VERNE DUŠE V VICAH Spisal Prosper Merimee. SO strani. Cena.. .30 Eden najboljših spisov francoskega mojstra. V GORSKEM ZAKOTJU, spisal Anton Koder. 130 strani. Cena ..............................................40 Zanimiva povest iz prejšnjega stoletja, povzeta iz našega kmetskega življenja. V KREMPLJIH INKVIZICIJE, spisal Michel Zevaco. 461 riranL Cena ................................ 1.38 To je mojstersko delo v svetovnimi literaturi z neštetimi zapletljaji in nasičeno vsebino, da bo navezalo vsakega čitatelja, ki ga vzame v roko. V METEŽU. Spisala Marija Kmetova. 219 str. Cena............1.— Pisateljica je v tem romanu globoko izgledala v žensko dušo. Usode petero žensk raznega tipa in značaja se križajo v metežu življenja, iz katerega izidejo vsaka na svoj način. VRTNAR, spisal Rabindranat Tagore. 105 str. Trdo vez......... .75 Mehko vez......... .66 V knjigi je vsebovana giol>oka mirna modrost in srčna plemenitost najslavnejšega indijskega pisatelja. OKLOPNJAKU OKOLI SVETA, spisal Robert Kraft. DVA DELA. 483 strani. Cena ____________ 1.60 Vseskoz napet roman, ki ga čitatelj ne more odložiti, dokler ga ne prečita do konca. — Poln najneverietnejšlh dogodivščin in za-pletljajev. VOJNIM I R, spisal Josip Ogrincc. 78 str. Cena .35 Zanimiva povest iz časov prekrščevanja koroških Slovencev. 1913 — 1918, spisal Vitoinir Jelene. Tnlo vtzauo. iiSG strani. Cena ................................1.35 To so splošni siMtmini'jugoslovanskega dobro-voljca, ki se je nesebično udeležil borbo za svobodo naše domovine. Knjiga zanima vsakogar. iHjsebno tiste, ki so bili tako nesrečni. du so se udeležili svetovne vojne, in tako srečni, da so jo preživeli. V ROBSTVU, spisal Ivan Matltit. 255 stranL £rda vez. Cena .................................... 1.25 Ivan Matičič je eden tistih redkih naših ljudi, ki ne pozna samo vojne in njenih grozot ter posledic, ampak zna tudi vse pretresljivo opisati. ZABAVNA KNJIŽNICA. 122 strani. Cena ........ 75 Zvezek vsebuje povesti Milčinskega. Prcmka ln Laha. Posebno pretresljiv je spis Milčinskega "Mladih zanikernežev lastni življenjepisi". ZADNJA KMEČKA VOJSKA. Spisal A. Šenoa. poslovenil L J. za Ljudsko knjižico, obsega 37S strani, in je jako zanimivo pisnna povest Cena .......................................75 Z OGNJEM IN MEČEM, poljski spisal H. Sien- kieviez. 683 stranL Cena ______________________________ 3.— Bogato ilustriran zgodovinski roman lz najbolj junaške dobe poljskega naroda. To je eno najboljših del najslavnejšega poljskega pisatelja. ČITAJTE TO KNJIGO. ZLOČIN V ORC1VALU, spisal E. Gaborian. 246 stranL Cena .................................«...____________ L— "Zločin v Orclvalu" je zelo zanimiv detek-ski- reman, ki nam predočuje. kam lahko zabrede lahkomiseln človek, ki nima skrbi za vsakdanji kruh. — Seznajte se z francoskim i detektivom Le Coque-om. ZLATA VAS, spisal Fr. Malovašič. irt6 strani Cena ................................... .g« ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA. Spisal Dostojev- jevski. L DEL 260 strani. II. DEL 212 str. 2.— Veliki Dostojevski je podal v tem svetov-nnznanem romanu sliko življenja ruskih jetnikov takozvanih katorgah. utrjenih jetnl-ških taborih v Sibiriji. Povesti LAS V A BO DA. " New York, Thursday, October 24, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. A. TEDENSKA REVIJA SMRTI "Zoprni tečni bodaki," si je dejal Lord Melstoke, ko je odšel iz poslopja Downing Street 10. Kot minister brez por-felja je bil pri seji ministerske-ga kabineta, kjer se je razvilo hudo, a neplodno besedovanje o nekem štrajku v Liverpoolu. Hitro je pokimal nekemu stražniku, ki mu je salutiral. Njegov avto je pripolzel k tro-ioarju a zavrnil je šoferja, rekoč: "Grem peš!" Prav zato, ker je bil utrujen, je hotel iti peš. Sit je bil brezbarvnega političnega življenja. Njemu, ki je bil v mladih letih potoval po potih Aleksandra Velikega, po vsej Perziji, ki je bil poslanik v Parizu, v Pekingu; ki je bil podkralj v Indiji, je bilo neznansko zoprno, da bi se ukvarjal z vraša-nji o volitvah, o brezposebnosti, o vzgoji in o delavcih, ki štraj-kajo. Strumno je šel dalje. Pešho-; ja je bila zanj že razkošno doživetje v tem mestu, ki ga je bil sani bencin. Obstal je pred razsvetljenim vhodom nekega kinomatografa, kjer so predvajali tedensko revijo. — Ob vhodu je stal gospod v pražnji, večerni obleki. Bržkone je bil lastnik kina. A ko ga Melstoke trudnih oči pozorneje pogledal, se mu je zazdel njegov obraz znan. "Ves svet v filmu*' je kričala svetlobna reklama. Že mnogo let je minilo, odkar je Lord Melstoke videl svet izven Anglije. Mahoma ga je pičilo, da bi si kdaj ogledal tako revijo in stopil je notri. * Našminkan, sladkobno smehljajoči se obraz ženske s ko-drčkom plavili las na čelu se je prikazal pri okencu in Melstoke je dobil vstopnico. Se enkrat se je ozrl za človekom v večerni obleki, a ni mogel videti njegovega obraza, ker je v tomfiem kotu govoril z nekim gospodom. * Najprej ga je objela polna tema v dvorani in vonj po de-einfekcijskih tekočinah je butnil vanj. Kakšen neprijeten prostor. — je zamrmral Lord Melstoke in je obžaloval, da je prišel v to čudno temo. S čudovitim, nečloveškim glasom je nekdo brez poudarka govoril pred belim filmskim platnom. Ta glas ga je spominjal nekega drugega glasu pri nekr spiritistični seji. Dvorana je bila polna ljudi. Ko so se njegove oči privadile temi, ki je vanjo prodiral beli žarek iz aparata, je videl medle obrise možkih in ženskih oseb, ki so sedele v tem. mraku. Vsi obrazi so bili sivi in resni. Tedaj »e je suhi glas spremenil in je bil živalnejši. 44 In zdaj vstopimo v lično hollvwoodsko hišico naše ljubljenke iz devetdesetih let, oboževane Miss Lily Beaby. Videli jo bomo, kako živi v svoji hiši." Osupno je strmel Lord Melstoke v znano Lily Baby. Resnično, to je bila ona in celo eolnček je bil njen in prav tak ko oni, ki ji ga je bil tedaj v davnih dneh napolnil s šampanjcem, v veseli družbi pri Belini ju . . . Lord Melstoke je nehote vstal. Torej so se mu bili zlagali! Torej ni bila tista zgodba o njeni smrti v Nujor-ku resnična. In zdaj je tako daleč, da se pusti razkaaovati po filmih! Pa so vendar, časopisi poročali, da je umrla! Kaj naj to pomeni T Tedaj je Lord Melstoke začutil, kako ga je nekdo ko z železnimi kleščami stisnil za feket ni ga not'umi 1 na zame* tasti sedež." "Oprostite," je zamnnral_in si prizadeval, da bi spoznal obraz svojega soseda. Pa ni videl drugega ko sivo, brezobičpo senco. In spet se je spremenil glas tam spredaj. Glas je pripovedoval o sprejemu raznih znamenitih oseb na Quai d'Orsayu v Parizu, kjer je predsednik republike, pozdravljal goste. Fan fara je zatrobila na ves glas. Spet je Lord Melstoke ves iz ^be strmel na slike. Nato je tiho zaklel. Saj bi bil moral tudi on biti pri tistem sprejemu. Se davi mu je tajnik povedal, da bo sprejem v Parizu prihodnji teden. Tako se je že veselil izleta v Pariz, ker bi se bil rad sešel z nekdanjimi starimi znanci diplomacije. A zdaj saj je bilo že konec tega spre jema. "Tak nezmožen idijot!" je zabrundal. Bobni so zaropotali, trobent« so zabueale, bajoneti so se za-losketali, letala so zabrnela na obzorju in tanki so se votlo bobni če valili mimo. A nihče navzočnih ni bil kdovekako pre seneČen. Iz Pariza so se slike preselile v Liverpool. "Strajka v pristanišču je konec," je oznanil prejšnji glas. "S pomočjo vlade sta se oba dela sporazumela. Tu vidimo, kako so se delavci vrnili na delo.'' Lord Melstoke je bil ves iz sebe. Torej je bila ta reč zdaj v kraju? Tista ministrska seja je bila pa le potrata časa. Sporazum so dosegli, medtem ko so ministri zborovali in prav tisti sporazum, ki ga je bil on predlagal. Vesela godba se je spremenila v žalostni napev. Chopino-va mrtvaška koračnica. Sovražil jo je. Celo tisti suhoparni glas je začel hinavsko sladkati svoje besede. ". ... in veliki angleški državnik Lord Melstoke je bil na pokopališču svojega rojstnega kraja položen k večnemu počitku. Krsto so v slavnostnem sprevodu nesli po londonskih ulicah do kolodvora ..." Njegov lastni pogreb? Strahotno mu je bilo, stresel se je in se oprijel žametastih opira-čev na stolu. Lafeta, krsta zavita v zastavo, vse se počasi pomika mimo Whitehalla, kjer se je še pred pol ure sprehajal. Ministrski predsednik, zaklad-ni minister, delovni minister so svečano stopali za lafeto in škrici frakov so frfotali v vetru. Vmes pa ta počasna, vražja mrtvaška koračnica! Saj to je bila grozna pomota! Zdaj se je prikazalo na platnu majhno pokopališče. Poznal ga je. Vse je bilo tiho. Suhoparni glas je umolknil in le projekcijski aparat je brnel po dvorani. Ondi je stala njegova "žena, Ladv Melstoke. Se v tem trenutku se ni iznebila svoje častitljive nedotakljivosti. Tako strahotno resnično je za-donel padec prsti v jamo! Hotel je zakričati a niti glasu ni spravil iz grla. Zdelo se je, da ga sive postave gledajo in sočutno opazujejo. Kakšne postave so bile to? Kakšen čuden dull pa je bil v tej kinoma-tografski dvorani? Krčevito se je trudil, da je mogel vstati. S studom se je otresel prijema svojega soseda, ki ga je hotel potisniti na sedež. Ves drhteč in poln strahu se je prerinil mimo koščenih kolen iz svoje vrste. Kako so bila ta kolena strašna! Dospel je na srednji hodnik. Stekel je po debeli preprogi. Žepna svetiljka je razpodila temo in spremljala od groze spa-čenl obraz starega diplomata do izhoda, ki je bil zavešen s težkimi zastori in je vodil ven — v življenje. Zavzdihnil je in "Lord Melstoke je bil že pri izhodu. A tedaj so se zastori razpotegnili KOLONIALNA PROPAGANDA NA KRASU V poslednjem času se je pričela živahna akcija, da bi se tudi med ljudstvom na Krasu vzbudilo zanimanje za italijanske kolonije. Po deželi je koloni jalni zavod ustanovil že več propagandnih odborov in prav te dni so bili imenovani novi zaupniki pri Sv. Križu, v Sežani in Postojni. Te dni se je vršilo v Sežani prvo propagandno predavanje. Predavatelj iz Trsta je podal kratek opis prve italijanske ko-lonijalne ekspedicije v vzhodno Afriko, tedanje zadržanje Anglije, ob koncu pa je razpravljal o njenem stališču glede sedanjega italijansko-abesinske-sra spora. Udeležba je bila obvezna za vse Sežance, ki so vpisani v stranko. Dejansko so se ga ti udeleželi skoraj polnošte-vilno. in tista oseba, ki jo je bil prej videl pri vratih, je stala pred njim. Luč svetiljke je razsvetlila stroge poteze na obrazu te osebe. Resnično, obraz mu je bil znan. Stari diplomat je zaje-čal in kleenil na tla. "Tu ni robenega izhoda," je dejal ne-izprostni glas gospoda v pražnji črnini. * 1 'Kar naravnost pod voz se mi je zatekel!" je dejal taksijev šofer. "Nisem mogel preprečiti." — Poln razburjenja je govc. *il skupini ljudi, ki je obkroža. . nepremično truplo priletnega moža, ki je ležal v obcestnem jarku. Neki stražnik je odrinil množico. Kričeče brlizganje — in že je pridrčal beli rešilni voz. Prinesli so nosilnico in roke so se iztegnile, da dvignejo povoženega človeka. Ko so ga vzdignili, je luč obločnice razsvetila obra:-: pergamentne barve. Globoko vdrte oči so bile na široko razprte. "Pazite!" je dejal stražnik,4to je Lord Melstoke!' "Mrlič ie mrlič," je dejal nekdo od ambulance in skomignil z rameni. ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "P&diŠahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANU I 1 IZ BAGDADA V STAMBUL 4 knjige, s slikami, G27 strani Vsebina: Smrt Mohamed Emina; Karavana smrti; Na begu v Goropa; Družba En Nasr Cena ___________________1.50 KR1ŽEH PO JUTROVFM 4 knjige. 60S nftranl, s slikami Vsebina: Jezero smrti; Moj romdD ob Nilu; Kako sem v Mekko romal; Pri fr-amarlb; MM Jczidi Ona ______________________1.50 PO DIVJfcM SI7BDKT.1MJ 4 knjige, SN strani, s slikami Vsebina: Amadija; Beg iz j-<£e; Krona sveta; Med dvema ognjema Cena _______________________1.50 PO DEŽELI SKIPETABJEV 4 knjige, s slikami, 577 strani Vsebina: Brata AladSija; Koča v soteski; Miridit; Ob Vardarju Cena ___________________.1.54 SATAN W ISKABIOT 12 knjig, s slikami, 1704 strani Vaebina: Izseljenci; Yuma fie tar; Na sledu; Nevarnosti nafeprotl; Almudeu; v treh delih sveta; Izdajalec; Na lovu; Spet na divjem zapadu; Rešeni milijoni; Dediči Cena ____________________Sit V GOBAH BALKANA 4 knjige, s slikami. 576 steanl Vaebina: Kovač Simon; Zaroka z zaprekami; V golob-njaku; Mohainedanski svetnik Cena ........................1.50 WINfiTOV ISi knjig, s slikami. 1753 strani Vsebina. Prvikrat na divjem zapadu; Za življenje; Nfio-či, lepa Indljanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med KomanČi in Apači; Na nevarnih potili; Winnetovov roman; Sans Ear; Pri Komančih; Wlnnetova smrt; Win-netova oporoka Cena _____________________.3.50 t C T I 4 knjige, s slikami. 597 strani Vsebina: Boj z medvedom; Jama draguljev; Končno —: Bih, in njegova poslednja pot .L5f Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI "Glas Naroda" 216 West 1«th Street New York, N. Y. ZAROČENCA MILANSKA ZGODBJ 17. oTOLETJA Spisal: AlaESSANDRO MANZONI 82 "In to potolaženoist, ki jo čutim in vam gotovo jasno seva z mojega obraza, ali se vam zdi, da bi jo občutil, ako bi mi javili neznanca, in ako bi zdaj gledal neznanca? Vi ste vzrok, da jo občutim, vi, pravim, ki bi vas bil moral jaz ikati, vi, ki sem vas vsaj tako ljubil in objokoval in za katerega sem toliko molil, vi, izmed mojih sinov, ki jih vendar ljubim vse in iz srca, titfti, ki bi si ga bil najbolj želel sprejeti in ob jeti, če bi bil mogel verjeti, da to lahko storim. Toda Bog zna sam delati čudeže in nadomesti slabost in počasnost svojih ubogih služabni kov." Neimenovanec je obstal osupel spričo tako plaincnečega govorjenja, spričo be«sed, ki so ta ko odločno odgovarjale na to, česar še ni bil rekel in tudi še ni jasno vedel, ali naj reče; za to je ganjen in zmeden molčal. 4'In kaj?" j«j povzel Friderik še ljubezniveje. "Vi mi hočete povedati veselo novico, pa čakate, da moram tako dolgo hrepeneti po njej!" "Veselo novico, jaz? Pekel imam v srcu; in X>rinesem naj vam veselo novico? Recite vi, če veste, katera bodi ta vesela novica, ki jo pričakujete od človeka, kakor sem jaz?" "Da se je Bog dotaknil vašega srca in vas hoče napraviti svojega," je mirno odgovori! kardinal. "Bog! Bog! Ko bi ga videl! Ko bi ga čutil! Kje je ta Bog?" "Vi me vprašujete? Vi? Komu pa je bliže nego vam? Ali ga ne čutite v srcu, kako vas tlači, razburja hi vam -ne da miru, obenem pa vas privlači in vam daje čutiti naprej upanje na dušni mir in uteho, popolno, neizmerno u-teho, kakor hitro ga priznate, izpovejte in prosite?" "O, gotovo, imam tu notri nekaj, kar me tla či in razjeda! Toda Bog! Če je to Bog hi če je on to, kar pravijo, kaj hočete, da stori z menoj!" "Veliki in dobri Bog!" je vzkliknil Friderik in dvignil oči in roke proti nebu. "Kaj sem jaz nekoristni hlapec in zaspani pastir napravil takega, da .si me povabil na to gostijo milosti ter me spoznal za vrednega, da prisostvujem tako prijetnemu čudežu?" Rekši je stegnil roko proti neiinenovančev:. "Ne!" je kliknil ta. "Ne; vi pojdite daleč, daleč proč od mene; ne blatite si svoje nedolžne in dobrodelne roke. Saj ne veste, kaj je vsi storila roka, ki jo hočete stisniti." 'Dajte," je rekel Friderik ter mu jo prijel z ljubeznivim nasiljem, ''dajte, tla stisnem to roko, ki bo popravila toliko krivic, ki bo sejala toli-ko dobrot, dvigne toliko potrtih ter se razo-rožena, miroljubna in ponižna iztegne proti toliko sovražnikom." "To je preveč!" je rekel neimenovanec ihte "Pustite me, monsignor; dobri Friderik, pustite me. Velika množica vas pričakuje, toliko dobrih duš, toliko nedolžnih, .ki so prišli odda-leč, da vas eilkrat vidijo in slišijo; vi pa se po govarjate... s kom!" "Pustimo devet in devetdeset ovčic," je odvrnil kardinal; "one so varne na gori; jaz hočem biti zdaj pri oni, ki se je izgubila. One duše so morda zdaj bolj zadovoljne, kakor če bi gledale tega ubogega škofa. Bog, ki je v vas izvršil čudež usmiljenja, širi morda v njih radost, katere vzroka še ne čutijo. To ljudstvo je morda nevede združeno z nama; Duh polaga morda v njihova srca nejasno gorečnost ljubezni, molitev, ki jo usliši radi vas, zalrvaljevanje, ki ste mu vi še nepoznani predmet. Rekši je iztegnil roke k vratu neimenovan* ca, ki se je za trenutek branil ter se skušal odtegniti, nato pa se je vdal, premagan po tem navalu ljubezni, tudi sam objel kardinala ter zagreibel v njegovo rame svoj tresoči se, spre menjeni obraz. Njegove vroče solze sp padale na neomadeže-vani Friderikov škrlat in kardinalove roke brez krivde so ljubeznivo objemale one ude in stiskale ono suknjo, ki je bila vajena nositi orožje nasilja in izdajstva. Oprostivši se tega objema si je neimenovanec znova-pokril z eno roko oči, obenem dvignil obraz in vzkliknil: "Ti zares veliki Bog! Ti iz&res dobri Bog! Jaz se zdaj poznam, razumem, kdo sem; moje krivice stoje pred menoj; groza me je mene samega, in vendar... in vendar občutim neko hladilo, neko radost, da, radost, 'kakršne nisem občutil nikdar v vsem svojem strašnem življenju!" "Bog vam daje to okušati," je rekel Friderik, "da vas pridobi za svojo službo, da vas navduši za odločen vstop v novo življenje, v katerem boste morali toliko podirati, toliko popravljati, toliko objokovati!" "Jaz nesrečnik!" je vzkliknil gospod. "Ko liko, koliko... stvari, ki jih boni mogel samo objokovati! Vendar imam vsaj nekaj pričetih, komaj napeljanih, ki jih morem, če drugega ne, prelomiti po sredi; in eno imam, ki jo laliko brž prelomim, razde rem, popravim." Friderik je postal pozoren in neimenovan V3 je kratko, toda s krt?»pkeje obsojaj očim i besedami, nego smo jih rabili mi. povedal, kakšno nasilje je prizadel Luciji, koliko strahu in trpljenja, kako je reviea prosila, kakšen nemir so njene prošnje za pa lile v njem, kako je ona še vedno v gradu.. . "Ali, ne gubi v a časa!' je vzkliknil Friderik sopeč od usmiljenja in skrbi. "Blagor vam! To je jamstvo božjega odpuščenja! Naredil je, da lahko postanete orodje za rešitev človeka, k: ste lini hoteli biti v pogubo. Bog va- blagoslovi! Bog vas je že blagoslovil! Ali veste, odkod je ta naša mučenca ubožiea?" Gospod je imenoval Lucijin rojstni kraj. "To ni daleč odtod," je rekel kardinal. — "Hvaljen bodi Bog; najbrž..." Rekši je stopil k mizici in pot rese 1 zvonček. In brž je strahoma vstopil kaplan križenosec ter najprej pogledal neimenovanea; ko je videt ta spremenjeni obraz in oči rdeče od solza, jo pogledal kardinala in ko je v njegovem obrazu pod neizpremenljivo ubranostjo opazil nekakšno resno zadovoljstvo in skoro nestrpno naglico, bi bil skoro obstal z odprtimi usti kakor zamaknjen, cla ga ni kardinal brž prebudil iz te zamišljenosti z vprašanjem, ali je med zbranimi župniki tudi župnilk iz---. "Je, presvt-ii monsignor," je odvrnil kaplan. "Naj brž pride," je rekel Friderik, "in ? njim tudi župnik tukajšnjo cerkve." Kaplan je odšel in stopil v sobo, kjer so bili zbrani duhovniki; vse oči so se obrnile nanj. On je imel usta še vedno odprta in v obrazu se mu je risala še vsa ma zamaknjenost; dvignil je roke, zalomil z njimi po zraku in dejal: "Gospoda, gospoda! Haec mutatio dexterae Excelsi (To spremembo je izvršila desnica Najvišjega)" In postal je trenutek, ne da bi kaj drugega rekel. Nato je povzel s službenim gladom in poudarkom ter dostavil: 'Njegovo presvetlo in prečastito gospostvo želi gospoda kura t a te župnije in gospoda karata iz--- Prvi izmed poklicanih je stopil brž naprej in obenem se je sredi množice z začudenim poudarkom izvilo vprašanje: "Jaz "Ali niste vi gospod kurat iz--je povzel ikaplan. "Baš tisti; toda..." (Dalje prihodnjič.) Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo Knjigarna "Glas Naroda" O L A 8 NAHODA** New York, Thursday, October 24, 1935 THE LARGESt SWVENt JA1LT IN U. & 2L GREHI OČETOV Roman v dveh zvezkih-- Glas Nsrods priredil I. H. Za 72 PRVI ZVEZEK. "PLAVAJOČA TRGOVINA" Pač ni slutila, kaj je ta beseda za mene pomenila, posebno takrat, pri tej bojazni, ki je divjala v meni! Cele noč nisem mogel spati. Stokrat in stokrat sem ponovil besede tvoje prijatelj ice, stokrat sem si rekel: — Še so ljudje, ki verujejo v tebe; še je vrednost v tebi, ;arao lioteti moraš in tvoje življenje bo slo zopet navzgor. Ono noč sem si prisegel, da postanem drug. In prisegel sem, da bom svoji ljubljenki prvo uro, ko bova sama, prizna* vso resnico svojega življenja, tudi najostudnejšo. Ta skle; me je pomiril. Ko pridem zjutraj v zeleno hišo, Luize na najdem do ma. Povedali so mi, da je šla s svojim očetom na nek obisk Ko popoldne zapet pridem, je sedel oče v naslonjaču s čas tnikom pred obrazom. Komaj je odzdravil na moj pozdrav. Tudi nad Luizinimi očmi je ležala težka senca, katero pa je moja navzočnost raz-gnala. Sedla sva k oknu in brala Miltonov Paradise Regained. Naenkrat pa oče vstane, vrže časopis od sebe in gre iz sobo Prestrašen sem gledal za njim. In Luiza je molčala. Njena roka, ki sem jo držal, se je pričela tresti. Tedaj pa krikne v mojem srefc: — Sedaj! Govori! Sedaj si e.am ž njo! Zaprem knjigo. Moj pogled tava ven na ulico, kjer se je že pričelo mračiti, tja proti nebu, na katerem se je med temnimi oblaki razlivala zadnja kri solnca. In šepetaje ponovim zadnje besede, ki sem jih bral in ki so bile podoba iste ure in tudi bile mogoče podoba mojega življenja: / --for now began / Night with her sullen wings to double shade The desert ; fcrawls in their clay nests were couch'd: f And now wild beasts came forth the woods to roam. (--kajti sedaj je pričela noč s svojimi težkimi krili s podvojeno silo senčiti puščavo; ptice-so bile stisnjene v svojih gnezdih; in divje zverine so prišle na roparski pohod v gozdove.) Nato Luizo objamem in sem hotel govoriti. Tedaj pa pride oče zopet v sobo s klobukom in palico. — Zvečer moram biti izven hiše, — pravi s trdim glasom, — in želim, da me spremljate. Vstal sem. Grlo mi je bilo zadrnjeno. Luiza pogleda svojega očeta. Nato mi ponudi roko. — Na svidenje! — In mi smeje gleda v oči in me poljubi! Odšla sva. Na ulici je pričel govoriti: da gre za njim in z-njegovo hčerjo že nekaj časa korak za korakom slaba govorica ; da je slišal stvari o meni in o mojem življenju, katerili on, ako so resnične, niti kot kristjan niti kot mož časti, š? manj pa kot oče moje neveste, ne more odpustiti da ljudje po celem mestu govore, da sem igralec in pijanec, zapravlji-vec in človek, ki ima najnižje pojme o ženskah; m da mi t j tembolj očitajo, ker nisem svoboden in neodvisen, temveč ti'i sem še vedno pod očetovo oskrbo in da sem sklenil zvezo, l:i mi nalaga sveto dolžnost, da se varujem vsakega madeža na svojem imenu in na svoji časti.-- Albert se skloni naprej in se z obema rokama prime za glavo. --'pri v-em nemiru, ki je divjal v meni, sem vend n imel občutek olajšana, da najgršega ni/vedel. Čutil sem: te ga ne sme izvedeti, dokler svoji ljubljenki nisem vsega pri-znal, dokler mi ni vsega odpustila. Zdelo se mi je, da čaka na moj odgovor. Pa sem molčal. Zopet prične govoriti, tr do, razburjeno, vedno glasnejše. Kakor me je tiščala zavesi moje krivde, se je v meni vndar-le zbudilo ogorčenje nad njegovim žaljivim govorjenjem. Pa premagal sem se in molčal. Moj molk pa ga razjezi. Pograbi me za ramo ter me nahruli: — Ali mi nočete odgovoriti T — Ne! t— In zakaj T . — Ne odgovarjam načinu vašega vprašanja, ker je — — In če sem do tega opravičen, ravno proti vam? To je kričal, da so ljudje po ulici postajali. — Pustite me, — zakričim v največjem razburjenju iit se mu izvijem iz njegovega prijema, — in če bi tudi bilo res, da bi moral priznati težko krivico in se za njo opravičiti, tedaj moram priznati samo svoji nevesti,- in samo njej, ne pa vam! Bila bi norost, ako bi si za sodnika svojega življenja izbral moža, ki je v neočetovski trdosti zavrgel svojega lastnega sina! Razburjenje mi je izvleklo to besedo in sem jo obžaloval, ko sem . novembra: Washington v Havre Majestic v Cherbourg I 2:i. novembra : Lil fa yel t e v 11 a v re 28. novembra: Europa v Premen lili. novembra : Berenguria v Cherbourg 30. novembra : Champlain v Havre Conte
  • ot, ki je Izrcilno mirna in prijetna vse leto. Pa tudi jKiceni. Vprašajte svojega potniškega agenta in se sami prepričajte. Jzborna kuhinja z obilico vina pri jedi. Potujte na teh modernih ladjah, ki bo med najhitrejšimi in najbolj modernimi na svetu, llitre železniške zveze naravnost iz Genove in Trsta, z vaSo domovino. NARAVNOST V JUGOSLAVIJO VULCANIA ... 11. januarja PREKO GENOVE — 15 UR DO JUGOSLAVIJE KU "V" l Najhitrejša ladja fi 1 ,* C« t t^AT \ f Edina gryro-sUihili-"Cj na Južni Profji) » l^J-^V zirana ladja svetil 1(5. liov.; 14. dec.; 18. jan. 2. nov.; 30. nov.; 28. dec. Vprašajte kateregakoli pooblaščenega agenta Sil na 624 Fifth Ave.. (Rockefeller Center), N. Y. C. ITALIAN LINE VAŽNO ZA ♦ * NAROČNIKE ve in tanke, ki samostojno "de-, v sovjetski Rusiji. V Moskvi, lujejo"; prav tako iinajo letala Leningradu in Stalingradu jo v (Dalje prihodnjič.) ALI STE ROJENI MED LETI 1859 — 1919? Oitatclji<*e in fitatelji tega lista rojeni mod leti 185H—1011». se iskreno naprošajo, da nujno navedejo svojo Ime in natančni »latum rojenja. Sijajni grofolog in astrolog propli. Karmnh, katerega znanstvena raaiskavanja so splošno priznana in obsežno komentirana v vsem tisku, se je odločil, da bo fitateljicam in fttateljem tega lista napravil svoje senzaeijonalne študije, na podlagi katere morejo generacije, rojene med leti 1S5!>—11UI>, zboljšati svoje eksistenco in doseči srečo, zdravje, ljubezen etc. Ta objava je največje vflžnostl ter nudi vsem bralkam in bralcem edinstveno priliko, da uresničijo svoje želje in dosežejo srečo, Brezi h »grešna jasnovidnost grafologije in astrologije. Vam bo razjasnila : 1. Vaš karakter, njegove kvalitete in njegove napake, 2. Vaše izglede v ljubezni. 3. Vaše izglede v kujičijali in zaslužku, 4. Vaše izglede v podedovanju in smrtni slučaji v rodbini. 5. Dolgost A'aSega življenja, (i. Vaše prijatelje in protektorje, 7. Vaše sovražnike, zabrbtnosti, krivične ob- dolžitve itd. H. Potovanja, izpreinemlte idvalisca. 9. Zadeve v rodbini In vzgoja otrok. 10. Vse. kar želite zvedeti o denarnih uspehih. Citiramo eno izmed tisoč za hvalnic, katere sprejema ta odlični zuanstvenik iz vseh krajev sveta: " Mr. Rene Robin iz Brooklyna se zahvaljuje najprisrčueje, ker je v najtežjih fi-nancijskih neprillkali poslušal njegov nasvet, in dosegel velik finančni uspeh. rišite brez odloga. |tošljite še dnnes Vaš rokopis in rojstne jtodatke ter honorar 2 dolarja za Vaso psihanalizo in horoskop. — Pt»šljlte vse skupaj na tačno in stalno adreso: Proph. KARMAH — Studio ŽALEC. Drav. banovina — Jugoolarija. Cestokrat slišimo iz ust žensk, ki so dosegle 40. loto, | resignirano ugotovitev:'1Sedaj' sem pa stara." Ta ugotovitev, ki jo za žensko skoraj istovetna s koncem življenja, ni popolnoma upravičena, če pogledamo malo v zgodovino, ki nam navede lahko kopico isto tako starih, ali še starejših žensk, ki so bile navzlic temu občudovane zaradi! svoje lepote in so igrale v svetu tudi veliko ulogo. j Lepa Helena je štela baje že 48 let, ko jo je odvedel Paris in so je zavoljo tega vnela desetletna trojanska vo^na. Seveda je ta dogodek tako daleč za nami, da ni mogoče točno ugotoviti, da-li je bila slavna lopo-] tica res že tako stara, toda če primerjamo poznejša pripove- j dovanja o njej, vidimo, da bo( na stvari vendarle r-I'^j res-j nice. ' Aspazija se jo v svojem 35. | lotu poročila s Perikloin, sta-j rost, v kateri se tudi moderne i California: ženske često porooe. Vsekako! Francisco. Jaeob LmasWn COLORADO: Pueblo, Peter Cullg, a. S art t« Walsenburg, M. J. Ba?uk Poleg naslova je razvidno di kdaj imate plačano naročnine Prva številka pomeni mesec, druga dm »"« tretja po leto. Zadnje opomine in raevr:e smo razpo slali za Novo leto m ker bi žele li, da nam prihranite toliko ne potrebnega dela in stroškov, za to Vas prosimo, da skušate na ročnino pravočasno poravnat i Pošljite jo naravnost nam ali ji. pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa katerem* izrned zastopr.iknv, ko jih tment so tiskana z debelimi črkam\ ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kj>r je kaj naših rojakov naseljenih. je bila Aspazija tedaj najlepša1 grška žena in četrti križ ni nrav nič zmanjšal njenega mika. Kleopatra jo imela zajamčeno 40 let, ko je Ante« i i zavoljo nje izgubil življenje. Diana Poitierska je štela 3f> let, ko «e je zaljubil 18 let mlajši kralj Henrik II. vanjo. Markiza Maintcnonska je postala s 43. letom ljubavnica Ludovika XIV. Ohranjenih nam je precej slik najbolj zna- I ILLINOIS: Chicago. J. Bevčič. J. Lnkanlch Cicero, J. Fabian (Chicago. Cieer« In IlllDols) Jollet. Mary Bambich. Joseph vat 14 Salle, J. Spelieh Mascnutah. Frank Angustin Norih Chicago. Jože Zelene KANSAS: G Irani, Agnea Močnik Ca risa S City, Frank Žagar MARYLAND: Kltzmlller. Vi. Vodoplvec Steyer. J. Černe (za Pecna. W. Va. in Md.) MICHIGAN: Detroit. Frank Stnlar MINNESOTA: Chisholm. *Trank Confte Ely, Jos. j. Pesbel E velet h, Louis GouŽe Gilbert, Louis Vessel Hlbbiufc J oh d Po v Se Virginia, Frank Hrv»tlcb Montana: Roundup. M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderlek NEW YORK: Gowanda. Karl Strnisha Little Falls, Frank INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupančič "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. OHIO: Barberton, Frank Trahr Cleveland. Anton Bobek, Cbaa. Kar> linger. Jaeob Resulfc. John Slapv'Jt Girard. Anton Nagixle Lorain, Louis Balant, John Kn/V Se nih mojstrov tistega časa, ki Warren, Mrs. ? Rachai nam kažejp njeno izredno lepo- Youngstown. Anton Kikeij to. S svojo dražestjo ni obvla- OREGON: dovala samo kralja, temveč tu-1 Oregon city. Ore.. 1. Koblar di Francijo, na njena leta so PENNSYLVANIA: enostavno pozabili. J Brougbton, Anton Ipavee . Clarldge, Anton Jerlna Ninon de Lenclos je imela še Conemaugh, J. Brezove« v svojem 70. letu trop obože- ^ valcev m mladi ljudje SO se U- Forest City, Math Kaaalii bijali zanjo. Francoska igral ' Greenaburg, Frank Norak ka Marsova jo bila v svojem JJ~J 4o. letu V cvetu lepoto in sre-| Lozerne, Frank Ballocb dišče Pariza. Charlotte v. Steinova je štela 34 let, ko je postala sedem let mlajšemu Goetheju, ideal žene. Bila je še dolsro najodličnejša in najsijaj- nejša pojava na deimarskem dvoru. Chopin se je zaljubil v j 35-letno Georsre Sandovo. Manor, Frank Demsbar Midway, John Znst Pittsburgh, J. PogaCar Presto, F. B. Demsbar Steelton, A. Hren Turtle Creek. Fr. Sehlfrer West Newton, Joseob Jovao WISCONSIN: Milwaukee. West Alii s. Frank tUafc Sheboygan, Joseph Kakei WYOMING: In tako bi lahko navedli šel Bock Springs, neštetno primerov, ki dokazu- »tamoodTtile. lo« Ko** jejo, da leta vendarle niso tako odločilna za žensko lepoto in ^ kater« je prejet življenje kakor se to često go- ksat tapte prtpsrsiMM. vori in piše, / UPRAVA "G L A3 NAMOQA"