POROČILO O IZVAJANJU SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ŠTIPENDIRANJU V OBČINI LJUBLJANA-ŠIŠKA g Z aruzbemm dogovorom o stipendijski pohtiki v • Tco c^c- c*-o h hnm««oh^i rHi> SR Slovemji, ki je bil sprejet 14.4.1980, so se udele- j ^-i ^^ ^icvj e4 ^osdm^ood oiai ženci dogovorili o temeljnih načelih, enotnih izho- gg §S ^roSSSroS" ^^ diščih in kriterijih za štipendiranje mladine ter o na- ej g of oT>-r ^-Tcm* cm" logah, obveznostih in pravicah pri oblikovanju in | izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji. ^^ oc_ ^ CTOiNCSICOlolo « , Na osnovi družbenega dogovora so nosilci štipen- ^ g 32 22 2 2h2hhS3 ^0 ' dijske politike po občinah sprejeli nove samoupravne LL *-• sporazume o štipendiranju. Le-ti določajo posebne O pogoje za pridobitev štipendije, opredeljujejo ka- S drovske štipendije in štipendije iz združenih sred- W «f^ §| ?35 § ^^SSS^S ?? stev ter osnove in merila za določitev višine štipen- ^ i« g^ SS 3LSL2SS§ 35 Sredstva, ki se zbirajo za štipendiranje po občinah ^f J^' <°' ^0^1 rt'^" i-r v višini 0,5 % od izplačanih bruto osebnih dohodkov, so strogo namenska. S temi sredstvi nosilci politike ^ra^rt Ort ^^ 0^0^0:0« o> stipendiranja v obcmi zagotavljapo matenalne pogoje <; u | co O-N- rt- ^- , oVrtdtnioco -T , za uresničevanje enotnih osnov in meril na območju OhI-m^^S05 ^ I o ^ cm cm n I SR Slovenije v skladu z načeli solidarnosti. Za soli- g "3 darnostno prelivanje sredstev v SR Sloveniji prispe- * ^3 va občina Ljubljana-Šiška 74% od zbranih sredstev .OT o oco c-m on^coot-eo ¦* BOD v 6 mesecih 1981, za štipendije pa 26 %. I 2 S § ^" S I OH^Sg0"^ N I Izvajanje štipendijske politike v občini se uresničuje občini Ljubljana-Šiška konstituiran 17.3.1981. ^ ^ Odbor je doslej na 3 sejah obravnaval poleg teko- •§ J i čih vlog za štipendiranje iz združenih sredstev in raz- S «?2 gg 2^ K gg*[5n™" S S like iz kadrovskih štipendij, vloge za Titov sklad, 5 J^ 2 ^i1^ "R1"! os^co^ooiracoto -^o program dela, finančna poročila in problematiko šti- 8 Sn n° 2 SSmSSoS 2 S pendiranja v občini šiška. - g 5" Srf "^ SS^Š-SSŠ- "" Po podatkih Komiteja za družbene dejavnosti so S ^3 ™ " Samoupravni sporazum o štipendiranju v občini Lju- § ^; .§ r< • « -2, bljana-Šiška obravnavali vsi podpisniki in dosegli B ^j A!o2oj^«a!)^' 100%podpis. « g 0.« | -šftg^||~o.o V mesecu juniju 1981 je bilo 151 štipendistov iz zdru- L> j g a^.S L visokih šolah ter 189 štipendistov, ki prejemajo razli- O ^ ¦« rt ™ 5 d. 'S a'0 o«aE§ ko iz združenih sredstev, od tega 170 na poklicnih | "e a g '-g § ^ j^ '^'^'Š^^^^ 8^ šolah, 11 na srednjih šolah, 8 na visokih šolah. Skup- _ .„'•& 'g3o» « «„ u w »ro'>3 m a « C a no torej 340 štipendistov iz združenih sredstev. ,, "S -o ^ •j gO< o do, ».""2 SS j ¦§ Največ štipendistov iz združenih sredstev se izo- -5 c.2 "a! o , L o « 3 ra^^^^^^ m bražuje na ekonomski in družboslovni usmeritvi ter ¦§ S^ o ft I aQš« OJdjc^«)*! ^ tehnični. Štipendisti kovinarske, elektro in gradbene h S^i-i^ cj-^iri «3 24 usmeritve so pretežno že kadrovsko vezani in preje-majo le razliko iz združenih sredstev. Na višjih šolah prevladuje pedagoška usmeritev (10), na visokih pa družboslovna (17). Iz pregleda po socialnem poreklu in materialnem stanju je lahko ugotoviti, da izhaja največ štipendi-stov iz družin, katerih starši so zaposleni v družbe-nem sektorju, in družin, kjer so starši upokojeni. Ve-čina štipendistov izhaja iz družin, kjer je dohodek 2.000 do 3.000 din na družinskega člana. Razpon višine socialnega dela štipendije kaže, da prejema največ štipendistov štipendijo v znesku od 500 do 1.500 din. Glede na znane življenjske stroške ocenjujemo, da višina večine štipendij ne zadošča za p_otrebe šolajoče mladine. Ob prehodu na nov samoupravni sporazum in s tem na nov obračun višin štipendij opazimo, da bi po določilih le-tega moralo prejeti nižjo štipendijo 89 štipendistov, če ne bi bil sprejet sklep, da se štipen-dija nikomur ne sme znižati. Z uveljavitvijo novega samoupravnega sporazuma in z valorizacijo točke za kadrovske štipendije za 18,6 odstotka (prejšnja vrednost točke 3,26, sedanja vred-nost 3,86) so se zvišale kadrovske štipendije. Ker novi samoupravni sporazum ne predvideva več dodatka za sprotnost študija in bi tako nekateri štipendisti pre-jeli nižjo štipendijo, je skupna komisija podpisnic sa-moupravnega sporazuma na ravni republike sprejela 24. 3. 1981 sklep, da se štipendija nikomur ne sme zni-žati, zato ostajajo nekateri štipendisti na višini šti-pendije, ki so jo dobivali po starem sporazumu. Za učinkovitejše delo na tem področju je strokov-na služba samoupravnih skupnosti za zapcriovanje posredovala vsem organizacijam združenega dela na-vodilo za izračunavanje višin kadrovskih štipendij. Ob pregledu vzorčnih podatkov ugotavljamo, da so organizacije združenega dela upoštevale nov samo-up^ivni sporazum in valorizirano višino točke. V šolskem letu 1981/82 je bilo v prvem razpisu (marec) razpisanih 592 kadrovskih štipendij. Zaradi neenotne klasifikacije poklicev je prišlo do izpada še dodatnih 292 kadrovskih štipendij. V mesecu marcu je potekala akcija usklajevanja kadrovskih bilanc, kjer so bili vsi predstavniki ka-drovskih služb informirani o tej problematiki. Pose-bej je bilo poudarjeno, da morajo OZD zaposlovati učence in štipendiste in da ti ne bremenijo stopnje zaposlovanja. 27. 5.1981 je bil objavljen dodaten raz-pis in ob ponovni akciji strokovne službe skupnosti za zaposlovanje, občinskih DPO in ostalih dejavni-kov je bilo razpisanih še 158 kadrovskih štipendij za leto 1981/82. To število pa ni dokončno, ker so OZD še dodatno individualno razpisovale kadrovske šti-pendije. Tako ocenjujemo, da je dejanski razpis ca. 1115. Iz analize LP (letnih potreb po delavcih) smo ugo-tovili, da je bilo aktivnih kadrovskih štipendistov v občini Šiška na dan 31.12. 1980 — 1507. Največ jih je bilo v kovinsko-predelovalni usmeritvi — 679, v elektro stroki — 347, v ekonomski usmeritvi — 181, v gradbeništvu — 76, v kemijsko-farmacevtski in gu-marski usmeritvi — 57, v družboslovju — 52, v tek-stilni usmeritvi — 22, v lesarstvu — 19, v družboslov-ju — 52, v tekstilni usmeritvi — 22, v tisku in papir-ju — 19, zdravstvu — 17, v naravoslovno-matema-tični usmeritvi — 14, osebnih storitvah — 7, gostin-stvu in turizmu — 5, usnjarstvu — 4, agroživilstvu — 3, v pedagoški usmeritvi — 2, kulturni — 1 in ostalo — 1. število realiziranih kadrovskih štipendij v letu 1980 je bilo 596, torej manj kot je bilo razpisanih kadrov-skih štipendij v letu 1980. V letošnjem letu je bilo razpisanih 7 štipendij za mlade delavce in 4 za učence in študente iz Titovega sklada. Odbor za štipendiranje je obravnaval in potr-dil 3 vloge (1 študent in 2 delavca). S povečano aktivnostjo vseh družbenopolitičnih de-javnikov in po pozivu skupnosti za zaposlovanje OZD je dodatno prispelo skupno 8 vlog (za 5 delavcev in 3 študente). Razpisni rok za »mlade delavce« je bil podaljšan do 15. avgusta. Odbor za štipendiranje bo obravnaval omenjene vloge konec meseca avgusta. Prizadevanja za aktivno vlogo OZD pri predlogih kandidatov za Titove štipendije ostajajo še naprej aktualna v sklopu celotnega sistema štipendiranja. ZAKLJUČNE UGOTOVITVE — Na osnovi povečane aktivnosti v zvezi s štipen-dijsko politiko je bilo pospešeno podpisovanje samo-upravnega sporazuma o štipendiranju, pri čemer je dosežen 100 % podpis v občini Šiška. — Izdelani so bili izračuni in pogodbe, pri čemer se ni nobenemu štipendistu štipendija znižala. — Vsem štipendistom iz združenih sredstev je pri-znana in izplačana razlika po novem sporazumu od 1. 1. 1981. — Na osnovi širše družbenopolitične aktivnosti je izveden dodaten razpis za kadrovske štipendije in doseženo 158 novih kadrovskih štipendij. — Izvedena je bila valorizacija v mesecu marcu in opravljeni proračuni. — Z dodatno aktivnostjo in ponovnim rv.zpisom je število kadrovskih štipendij v primerjavi z letom 1980 v občini Šiška večje od lanskega za ca. 184 štipendij. — Konstituiral se je in pričel uspešno delovati od-bor za štipendiranje. V nadaljnjem delu na področju štipendiranja bo potrebno zlasti: — V praksi bolj povezati usmerjanje v poklice, za-poslovanje in štipendiranje. V ta namen se posredu-jejo seznami štipendistov iz združenih sredstev OZD, da jih upoštevajo za lastne kadrovske plane. — Vplivati na uspešnejše strokovno organiziranost štipendiranja na nivoju republike. — Pričeti z delom na dodelavi samoupravnih spo-razumov o štipendiranju, tako da bi bistvene pomanj-kljivosti odpravili vsaj v letu 1982. — Pravočasno in z več posluha obravnavati upra-vičene zahtevke po j^alorizaciji štipendij ter štipen-diranje povezati s katlrovsko politiko. — Zagotavljati boljše spremljanje socialne proble-matike štipendistov in po potrebi tekoče obravnavati posamezne primere v povezavi s pristojnimi social-nimi službami (CSD in KS). V ta namen naj se po-sreduje seznam štipendistov omenjenim institucijam, pri čemer bi bila zagotovljena javnost podatkov. — V skladu z zakonom o usmerjenem izobraževa-nju, ki izključuje »učno pogodbo« je potrebno ugoto-viti predvideno število štipendij iz združenih sredstev*. — P^nkciji arbitraže odbora za štipendiranje v ob-čini Ljubljana-Šiška je potrebno preko sredstev jav-nega obveščanja dati večji poudarek. Predsednica odbora za štipendiranje Mirjam Perovič Izvršni svet skupščine občine Ljubljana-Šiška je na svoji 224. seji dne 31. 8. 1981 obravnaval poročilo od-bora za štipendiranje Skupnosti za zaposlovanje o iz-vajanju samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občini Ljubljana-Šiška in sprejel naslednje sklepe: 1. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana-šiška sprejema poročilo odbora za štipendiranje Skupnosti za zaposlovanje Ljubljana-Šiška o izvajanju samo-upravnega sporazuma o štipendiranju v občini Ljub-ljana-šiška in predlaga skupščini občine, da ga sprejme. 2. Štipendijska politika kot sestavni del dolgoročne kadrovske politike mora biti prilagojena potrebam združenega dela po kadrih in izobraževanju. Te-meljne in druge organizacije združenega dela in skupnosti naj si tudi v bodoče prizadevajo, da bodo v skladu s kadrovskimi potrebami ter v sodelovanju z organi Samoupravne skupnosti za zaposlovanje še vnaprej prevzemali štipendiste, ki so že do sedaj pre-jemali štipendijo iz združenih sredstev, kot kadrov-ske štipendiste. 3. Temeljne in druge organizacije združenega dela in skupnosti ter organi Samoupravne skupnosti za zaposlovanje naj si prizadevajo za čim večjo poveza-nost s štipendisti, saj bodo le tako štipendisti spozna-vali združeno delo, tehnološke spremembe in obenem eventuelne potrebe po preusmerjanju v izobraževa-nju. 25 4. Udeleženci samoupravnega sporazuma, ki še niso uskladili svojih samoupravnih splošnih aktov z do-ločili samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občini Ljubljana-Šiška, naj to opravijo in obenem dajejo pobude za spremembe oziroma dopolnitve do-ločil v zakonih, družbenih dogovorih, samoupravnih sporazumih in drugih aktih, ki urejajo področje šti-pendijske politike. Izvršni svet